106 Številka. Trst v soboto dne 16. aprila 1904. Tečaj XXIX W Izhaja vsak dan t 'il ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. PfMBezne številka se prodajajo po 3 novi. (6 etotink) « mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Calji, Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, St. Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmeatu itd. 9 (lase ln naročbe sprejema uprava lista „Edinost", • Iia Molln piccoio stv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. «ee oglasom 16 stotir.k na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON itv. 87«. CCC^ssm««? Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moči N&roSnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 tcron, 3 mesece 6 kioa Na naročbe brez doposlane naročnine se _ipiav» ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrarikova«« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo liHta UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca itv. 12. izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna lconsorci*« lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 19 Poštno-hraniluični račun št. $41.652. (Brzojavne vesti.) Veliki knez Ciril. PETROGRAD 15. (Uradno). Brzojavka velikega kneza B »risa na velikega kneza Vla-dimirja Aleksandroviča iz Liaojsinga od 13. t. m. poroča : K»kor je posnet: iz pripove-daoja velikega kneza Cirila, je padel v tre-notku, ko je ladija eksplodirala, na levo stran mesta ter se je ?pu§til po rokah na krov, od koder »o ga odnesli valovi. Potopil se je pod vodo, a se zopet vzd gail na po vrš^e ter te prijel za streho nekega parnika, ki je plavala po morju in se drži! ta kakih 10 minut, dokler ga ni vzela torpedovka ■> Bezumni« na krov. Adjutant vel&ega kneza Cirila in njegov sluga et* utonila. PETROGRAD 15. V«l«ki knez Vladimir je odposlal svojega generalnega adjutanta in zdiavnika k ranjenemu velikemu knezu Cirilu v Liaojang. Zatrja se. da se povrne veliki ktez radi svoih ran v Evropo. Glasom vesti, je utonu na » Petropavlovsku« tudi i kar Vereščagin. Misija grofa Aokija. LONDON 15. (>;-t ls uničevalk torpedov poroča, da se je japonska eskadra 13. L m. bližala Port Arturju ter tako poškodovala neko rusko oklopnjačo po tipu » Petropavlovska « in neko torpedovko, ds sta se jeli pogrezati. Naša eskadra ni imela škode. Od vrhovnega poveljnika bro-dovja. admirala Togo ni došio dosedaj še uradn? poročilo. Rusko poročilo o zadnjem boju pred Port Arturjem. PETROGIi ID 15. Specijalni poročevalec ruske brzojavne agenture je poročal včeraj iz Port Arturja : V noči 13. t. m. je odšel oddelek naših torpedovk na odprto morje ter je tu naletel na sovražne torpe-dovke. Pričel se je boj, ki je trajal do 7. ure zjutraj. Torpedovko »Bezstrašni« so obkolile tri japonske torpedovke ter jo pngreznile. - Makedonsko orožništvo. PrišU je na pomoč križarka > Bajan«, toda CARIGRAD 15. Poslanika sporazumnih prepozno. Sovražne torpedovke eo sa odstra- velesil Avstro-Ograke in Ruske sta urgirala nile, nakar se je prikazalo sovražno brodovje. daiies pri turikj vladi< naj izpolni fiaancijelne Ob 8. tiri zjutraj je zapustila naša eskadra Zihteve za reorganizacijo makedonskega orož luko ter je odplula nasproti sovražnemu bro- ui§tva. dovju, ki se je umaknilo. Toda kmalo se je run^,,, tn , - ^ . ^ . . J J J — L. A KH-rii Al * lo. General Degiorgis je odpotoval danes zjutraj v Solun. Sultan ga prikazalo znatno število sovražnih ladij, ltj velikih I-idij. Naša eskadra Be je obrnila proti pristanu ter se postavila v bojno vrst; na spr<-ti s^vražaiku. B;lo je okolo 10. ure, kar je naenkrat nastala pod oklopojačo » Petro-pavlovsk« eksplozija ; dve minuti že valovi pokrivali ladijo. je sprejel v avdijenci. Cesar Viljem na Kerfu. K.ERF 15. Mesto dela priprave za ave-potem so sprejem cesarja Viljema. Grška eskadra in ministerski predsednik Theotokis se naha- R^šeni so bili veliki knez Ciril, porelj- Jata od srede tukaj, da pričakata cesarja, ki □ik ladije Jakovljev, 4 častaiki in 92, po dospe jutri semkaj, neki drugi verziji 50 mornarjev. Oilopnjača Neosnovane vesti. »Pobjeda« je bila v srednjem delu poškodo- HAMBURG 15. »Neue vana. na kar ee je umaknila v notranjo luko, kjer se je zisidrala. Sovražnik je zg nil na to Hamburger BorEe Halle« piše, da so neosnovane vesti o prodaji brzega parnika » Deutschlandc in da dveh oddelkih. Ves ta čas je brila ostra 8e gle(ie pro(iaje vršila nikaka pogajanja. 3a, ki se je zvečer spremenila v silen parnik odpotuje 28. t. m. v Ne\v-York. sapa, ki vihar. Novi boj pri Port Arturju ? ĆIFU 15 (Reuterjev bilo) Poveljnik kitajske eskadre križark poroča, da je bilo sli-, . j. j i ^ ,. . skupna ministerska konferenca, katere so se sati včeraj ves (lin v presledkih streljanje ... . ... Ministerska posvetovanja. BUDIMPEŠTA 15. V palači minister-skega predsednika je bila danes popoludne pri Port Arturju. TIENTSIN 1®. (Reuterjev bir6) Glasom došlih vesti, je nastala med japonskimi četami v Koreji neka bolezen, ki je podobna bolezni »beri beri«. Ogrska zbornica. (Brzojavno poročilo.) vdeležili skupni ministri, oba ministerska predseinika in ministra za finance. Predmet posvetovanju je bil skupni proračun. Jutri se posvetovanja nadaljujejo. D robej. BUDIMPEŠTA 15. Radi nekega članka je bil danes med grofjm Julijem Karolyjem in urednikom dr.m Legradvjem dvoboj na sablje, na katerem je bil grof Karolvi ranjen B-VDIMPEŠTA 15. Po debati o poslov-j M pr(|ih * niku, ki jo je provzročil pod. Ugron glede v , . v , , . „ ... . „ . . f f , Nemci v laznozapadni Afriki, doslik ulog, je prešla zbornica na dnevni red. Najprej se je vrš.io glasovanje po imenu, o BERO LIN 15. Glasom brzojavke iz tem da je zbornica vzela na znanje včerajšnji ^indhuka od 13. t. m. so padli v boju pri odgovor ministra za poljedelstvo na interpe- °katumbi, ° katerem ni še poročila, 1 stot- lacijo glede prodaje zemljišč kneza Hohen- n,k' 1 « ž. Težko ranjen lohe. Zbornica je sprejela s 108 proti 47 Je bil 1 Poro6nik 7 mož> lahbo ranjenih glasovi na znanje odgovor ministra Talliaca. Pa m Zbornica je razpravljela o predlogi glede uravnave plač županijskih uradnikov. Posl. Szalajr je izjavil v imenu Košutove stranke, da s? v obče vjema s predlogo. Prihodnja seja jutri. Pomiloščeni Bolgari. CARIGRAD 15. Glasom došlih poročil iz Soluna in Bitolja je bilo spuščenih na svobodo 400 j omiloščenih Boigarov. Avdfjence pri snltann. CARIGRAD 15, General Degiorgis je bil sprejet danes po selamliku (turška služba božja) od sultana v avdijenci ter odpotuje Imenovanja v francozki mornarici. — Polkovnik Harchand. PARIZ 15. V današnjem minis erskem svetu je poročal minister za mornarico o preiskavi radi nekih listin prihajaječih od strani mornaričae prefekture v Toul mu in prišedših v javnost. Minister je bil mnenja, da zadene odgovornost za storjeno indiskretnost toiilc nsko mornariSno prefekturo ter je predložil v podpis dekret, po katerem postane admiral Gigon mornarični prefekt v Toulonu mesto admirala Bienaincćja in admiral Fort nt čelnik mornaričnega štaba mesto admirala Ra-vela. Ministerski svet se je peSal potem s prošnjo za demisijo polkovnika Marchanda. Ministerski svet je bil mnenja, da je Mar-chand zakrivil vojaški pregrešek s tem, da je priobčil v listu »Patrie« pismo brez dovoljenja svojih predstojnikov. V ministerskem svetu je prevladalo mnenje, da ima b.ti ta pregrešek predmet disciplinarnega prestopka, kateremu utegne pozneje slediti demisija Marchanda. MiniBteraki predsednik je priobč:l v Ar-cachonu bivajočemu vojnemu ministru brzojavnim potom mnenje ministerskega sveta. Konečna odločba se izvrši takoj po dešlem odgovoru vojnega ministra. Nemški državni zbor. BEROLIN 15. V današnji seji Jje kritiko val Poljak Mielcyaski prusko politiko v j vztočnih pokrajinah. Današnje pravo mater-nega jezika teptajo pruske oblastnije z nogami. Državni tajnik Posado waki je branil politiko nasproti Poljakom ter pripomnil: Glavni boj na dolgi vzto^ni črti mej slovanskim in nemškim prebivalstvom ne bo odločen z zakoni oziroma z policijskimi nared-bami, ampak ona rasa in ono pleme bo ko{ nečno zmagalo, ki bo spretneje, pametneje, vardneje in gospodarsko sposobnejše. Boja ne bo odločila komisija za] kolonizacije, nego vsa Nemčija se mora tega boja vdeležiti in sicer s tem da nemško prebivalstvo žrtvuje ter se podaja v one pokrajine, da s tem rama ob ramo bori z omenjeno komisijo za germa-nzacijo. jutri na L'ovdovem parniku v Solun. Sultan Brzojavne vesti. Spomladna parala. DLNAJ 15. Letošnja ^pomladna pa rada odpade iz vzroka, ker niso tukajšnji Je 8Prcljel «la^iku v avdijenc^ tudi av- ogrski polki s po polnjeni. Rekruti pridejo še 8triJak«ga poslanika, le p:>zno v službovanje vsled zakasnelega Španski kralj na potovanju, glasovanja rekrutnega zakona v ogrski zbor- TARAGONA 15. Kralj je odpotoval niči. od prebivalstva burno pozJravJjen v Le- >1 in istr i v Budimpešti. DUNAJ 15. Vojni minister F. M. L. Pitreich, ministerski predsednik Koerber, ii-naneai minister dr. B<"»hm Bawerk, dižavni rido. Polkovnik Marchand. PARIZ 15. Trdi se, da je vlada skle nila kaznovati polkovnika Marchanda z 30 liianČni minister Burian in poveljnik morna- dnevnim zaporom. Po prestani kazni bo vlada rice baron Sjaun so se podali v Budimpešto, sprejela Marchandovo demis jo. PODLISTEK. m Teodora. Povest. Hrvatski ■pisal Erpenij Karaifie, prevel J. S. Drugi del. IV. Laria je dvakrat pisal svojemu tastu, ro til ga, naj mu posodi pettisoč goldinarjev za leto dnij ; no, tast mu niti odgovoriti ni hotel. Ko je prejel prvo in ko je prejel drugo pismo, vsakrat se je razjezil psoval in pil in Teodora je bila zopet žalostna. Ko se je pomiril za nekoliko dnij, se je zopet lepo raz-govarjal b Teodoro, a največ o Luciji. Enkrat se je bil razjezil na Teodoro, ker rnu ni bila povedala, da je izgubila svojo zlato uro. Deset dnij potem, ko je odprl prodajalno, je sprevidel, da se je prenaglil, ko je toliko lepega denarja položil v to kupčijo. Ljudje, izlasti iz Banje, niso nič kupo- vali od njega. Ko so kaki siromaki prihajali v prodaialnico po pol »novega funta« tur-š&ine moke in ga prosili, »da zapiše«, spodil jih je iz prodajalne. Kaj, na dolg? Mari je on svoj denar našel na cesti ? Je li on za to mlatil morje, da bi sedaj hranil ribiče in njihove lačne otroke ? Zakaj se ženi ta bera-čija ? Da, se laj bi hoteli, »da on zapiše«, sedaj so ponižneji, nego tedaj, ko so>rompali« pred hišo ! — Strašno se je Dakič razjezil, ako mu je kateri zatrjeval, d* plača v nekoliko dneh. Redka je prišla kaka kmetica v njegovo prodajalno, kjer je sedel v dolgi zimski suknji in poslušal, kako buči burja okolo ogla njegove hiše. Popoludne je začel piti, a pri večerji je bil molčeč in mračen. Vedno se je jezil ; da, za sam Božič je prodal le dve »polenovki«, in to eno svojemu svaku Marku, a drugo Franciki, ki ni ve5 elužila pri njem. Njega naslednica se je imenovala Tonka, mlado in debelo dekle iz mesta Kastva..... Bila je predzadnja predpustna nedelja, nebo oblačno ; pihala je močna burjs, sneg je pršil po gorskih vrhih. Že je minolo pet mesecev, odkar se je Malvina vtopila. Kapitan Dak 6 je sedel v prodajalni, stisnen v zimsko suknjo; stisnivši na čelo kožuhovo kapo, ki jo je bil pred mnogimi leti kupil v Odesi. Na mizi poleg njega je bila steklenica vina, a pred njim polna čaša, v katero je gledal, nategnivši goste in posivele obrvi. Dolgo je nekaj mislil. Popil je pol čaše vina, zasukal brke, pa napisal kratko pismo nekemu trgovcu v Trst. Na to je izvlekel veliko črno listnico iz žepa, vzel iz nje dva tisočaka, položil ju v list, katerega je spravil v omot, pak vse utaknil v listnico, katero je pazno spravil v žep spodnje suknje, od znotraj. Dak.c ni zapečatil omota. Zvrš:vši to opravilo, je izpil na dušek čašo vina, vstal, se sprehodil po mrzli prodajalnici, vlačuje za seboj velike in tople papuče, malce pripognen in na hrbtu prekri-žanima rokama. Že večkrat je bil povzdignil oči do ure, ki je visela na zidu, ter razmišljal, kako kasao je že, a Teodore še ni. Bilo je okolo pete ure popoludne. Na steklo okna nad cest'*, padla je sedaj pa sedaj, kaka Financijelni spor Matske z Opsko. Hrvatski spis. F Miiobar. — Priredil 0. F. IV. Način uračunavanja. Na to vprašanje odgovoril je sam odbor Hrv.-Slav. kraljevine v »odgovoru na ogrski renuncij« dne 28. marca 1901. Tu je rečeno »da se ne vpisujejo vsi dohodki naše dežele nam v prilog, a z druge strani nakladajo se nam bremena, katera nikakor niso skupna. Zato zahteva, da se v bodoče (torej ne, kakor je bilo prej) uvrste v dohodke istih (kraljevin) vsa javna bremena, ki tišče ljudstvo teh kraljevin, a z druge strani, da se naš narod snežena kosmatinka, Be raztopila kmalu, daje bilo okno posuto s kapljicami, ki so počasi polzile po steklu doli. Dik:d je zapri vratnice tega okna, pa zažgal svetiljko. Zd hip pot€m sa ae odprla vrata prodajalne. Dakid je osupni!. Pred njim je stal Karlo Francetid, s cilindrom v roki, v črni zimski suknji, kateri so se na ramenih topile snežinke. Na njegov lepi obraz in bujne črne lase, pašno razdeljene po strani, je padala luč svetiljke. — Gospod Ivan, želim samo nekoliko besed... — Jaz nimam z vami niČ opraviti ! Tam so vrata ! Ee je otreael Dakić. — Samo nekoliko besed ! Prosim, da me zaališite, je rekel Karlo mirno, prizadevne si, da premaga svoje razburjenje. Bil je malce pordečel, ko mu je Dak:V pokazal vrata. — Ali me niste razumeli ? Pravim vam se enkrat : jaz nimam nič opraviti z vami. (Piide ee.) obremeni le z onimi izdatki, ki so rtsmčno naravi skupnih stroškov. Najtežja bremena, ki tišče Hrvatsko, so : Previsoka kvota. Kvota je oni prinos, katerega Hrv.-SlavoDija plačuje za skupne stroške ogrsko-hrvatske in ogrsk>av=trijske. Ta kvota pa silno raste radi velikih dolgov, katere na-pravlja Ogrska neprestano. Zaposojene svote uporab ja Ogrska, ne pazeča na kvoto, da-si Hrvatska - Slavonija plačuje obresti po tej kvoti. Opomniti treba, da, odsar se je postavila Ogrska na Ustne noge, ee je njen dolg več nego podeseteril. Da bo razmerje jasneje, naj navedem sledeči primer. Od okroglih 400 mil. gld. dolga dobila je Hrv.-Slav. v letih 1890-1900 pol mili.ona, torej v,00- za tj svoto je plačala Hrvatska tekom m nolega desetletja okoli 10 milijonov gld. obresti. Tako je Hrvatska plačala za pol minjona glavnice deset milijonov obresti. Letos (1903) sklepa Ogrska novo posojilo od 250 milijonov kron. Od te svote odrejena je za regulacijo Save 1 milijon kron, isto toliko ra regulacijo Drave ter 1 milijon kron ;a kolodvora v Brodu in Karlovcu, skupn i torej 3 milijone kron, od katerih pa odpade na izključno kor.st Hrvatske Slavonije le oni m;lijon, ki je določen za regulacijo Save. Z s dane* plačuje Hrv. S avonija letno 10 milijonov gld. obresti za dolgove, katere je naredila Ogrska. Te obresti, računane j;o 4°/0, prikazujejo glavnico od 250 milijonov, od katere svote ni dobila Hrv.-Slav. v 35 letih nagodbene ere niti dvajsetega dela, čeprav je plačala ua račun teh dolgov preko 200 milijonov gold. Rusko-japonska vojna. Trst, 15. aprila 1904. O grozni ketastrofi, katere žrtev eta bila admiral Makarov in ladija »Petropavlovsk«, se je usula cela povodenj raznih verzij, tako, da se je nemožno orijentirati in pogoditi pravo. Toliko izhaja pa vendar, da je »Petropavlovsk« naletel na lastno rusko mino. £:ri se tudi mnenje, da je bil »Petropavlovsk * žrtev enega japonskih podvodnih čal-nov. Ali temu nasproti povdarjajo druge veni, da začetkom 190-1. Japonska ni niti imela takih čolnov. Petrograjski dopisnik parižkega »Marina« opisuje na po ilagi — kakor trdi — poročidošli h na carski dcor, ves dogodek cako-le : Admiral Makarov je izišel iz pristanišč* na rekognis^ ranje. Po enourni vožnji je opazil japonske ladije, ki so ee umaknile pred bližajočimi se Rus:. Ali potem se je pojav.U vsa japonska fl ,ta, 31 ladij. Pred tako prt močjo se je »Petropavlovsk« moral umaenti in je plovel nazaj v Port Artur. Ko je bila ladija oddaljena še dve merski milji od pristanišča, zgodila se je grozna eksplos a: »Petropavlovskegac je vrglo v v s r grozno silo in je potem isti padel v morje, ki je požrlo vso posadko. Li veliki knez Ciril, ki je izboren plavalec, 6 častnikov in 32 pomorščakov se je rešilo s plavanjem. Ne ve s »j pa še, da ]i nI eksplozija navstala po kaki mini. ki so jo zadnji viharji odtrgali od zasidranja (To izjavo »Ma tin«-(>vega poročevalca povdarjamo posebno, ker priča, da ni izključeno naše domnevanje, ki smo je mi včeraj napisali pod prvimi utisi grozne katastrofe. Op. ured J Seveda se vsi listi bavijo z vprašanjem 0 na-ledaih in posledicah tej katastrofi. _ 1 meje se, da so strogo japonofilski listi vsi iz sebe od veselja, ker hočejo uveriti, kakor da je ta dogodek odločilen za končni vspeh Japoncev v tej vojni. Kaj t«cega more napisati le slep fanatik. Nam je dano na razpolago zasebno piemo, došlo danes iz Petro-gra.la in zapisano v naglici. .Jutri hečemo posneti par podatkov — v kolikor smemo —, pa bodo videli čitatelji, kako daleč je ta krik oddaljen od resnice. Za danes hočemo navesti tu na kratko •odbo par reemh listov v tem pogledu. — >Re ;chtu\hr« zaki;uču e svoj članek o katastrofi »Petropavlovsfcega« tikc-le : Ako na podlagi prediežečega materijala napravimo resume najnovejih dogodkov, izhaja, d» je vojno pristfnišče Port Artur popolnoma intaktno, da ima tamošnje brodovje mesto prvotnih sedem tedaj le 5 za morje ■poeoboih oklopoja«, dočim ima japonsko c tenzivno brodovje slej ko prej svojih prvotnih 6, oz: roma - oklopnjač. V strategič- nem pogledu ee torej ni nič sprameniio po najnovejih dogodkih, rtzun, da je rusko brodovje za eno bojno ladjo manje na številu. V koliko bo ta (izguba mogla Japonce privesti do absolutnega gospodstva na morju, to pokaže še le bodočnost«. »Politik« zaključuje: »Izguba »Petro-pavlovskega« ne pomenja za moč Port Ar-turja še nikake izgube odločilnega pomena, vendar mora biti to žalostno sporočilo pretresljivo za vso Rusijo. Dan 13. aprila je dan narodnega žalovanja za ves ruski narod, ker je prinesel istemu prvo težko izkušnjo v tej vojni, ki je bila toli zločinsko usiljena ruski državi«. »Neue Freie Presse«, ki gotovo ni na glasu rueofilatva in nikakor ne skriva svojih simpatij do Japonske, pravi, da ao sedaj Japonci gospodarji na morju, J vendar dostavlja, da ta katastrofa nikakor ni odločilna za izid vojne. Zi ta izid — pravi — Bploh ni odločilno, kar se godi na morju. Do odločitve v tej vojni pride na kopnem, tam aeverno in zapadno oJ reke Jalu, kjer ze razteza Mandžurija do mej Kitaja. Krvave bitke na morju so le razburljive predigre in nič druzega na periferiji velikanskega bojišča. A te nezgode Rusov — tako sodi »Neue Freie Presse« — potiskajo v vedno veče daljave konec ts krvave vojne. Admiral Skrjdlov. Včeraj po polunoči nam je dt šla brzojavka z naznanilom, da je viceadmiral Skrvd-lov, do sedaj poveljnik črnomorskega bro-dovja, imenovan naslednikom Maka rova. — Vice admiral Nikolaj Ivanovič Skrvdlov je bil rojen leta 1844, je torej sedaj v 60. letu. Isti slovi kakor naobraženin visoko nadarjen pomorski Častnik, a ob enem tudi talentiran diplomat. V rusko-turški vojni je bil težko ranjen in ee je ^posebno odlikoval, ko je se svojim kuterjem (brzojadernikom) »Šutka« drzno napal neko turško okiopnjačo. Lata 1900. je bil imenovan poveljnikom brodovja v Tihem morju. V tej lastnosti je služil nekaj let in je imel prilike seznaniti se s skrajnim Vztokom. Kako fankcijonira sibirska železnica! Dopisnik lista * Dailv Mail« (povdarjamo : to je angležki lisi) piše iz Harbina, da poslovanja sibirske železnice vzlic vsem težavam in Bajkalskemu jezeru paaluje tako, da odgovarja največim nauam. Po sedem, vlakov vozi na dan in aovaža po sedem tisoč mož. (Umazani in za svoje rusofobstvo gotovo najet list »Die Ze t« pa se je rogal ravno te dni, da ta železnica ni za nič in da vozi tako, dn človek prav lahko hodi vštric nje. In sploh ponavljamo, da se »Die Zeit« najškandalozneje vede in najnesramneje laže med vsemi večimi dunajskimi listi! Za ta list ne sme biti mesta v nobeni slovenski družini ali društvu. Op. ured.) Nadaljevanje železnice od Lioajanga pa do reke Jalu pa je dogotovljeno za prevažanje v nekoliko tednih. Dvomljivo vedenje Kitaja. Iz Pekinga javljajo, da se Kitaj pridno oborožuje. Neprestano da zbira čete ob mandžurijski meji. Najsposobneji generali so že odišli na določena jim mesta. Kunguzi (ustaš) da vedno živahneje nastopajo proti Rusom ter napadajo te poslednje. Tudi v Men goli )o da pošilja Kitaj vojaštva in tamkajšnji Rusi so vznemirjeni. Nemška kolonija je že ukrecila potrebno za svoje varstvo. — Poveljnikom kitajske severne vojske je imenovan general Majukun. Hožtvo »Varjaga« in »Korejca«. Iz Soluna javljajo, da je despel tjakaj IVaneozki parnik »Crimče« s 441 pomorščakov z ladij »Varjaga« io »Korejca«. To je del onih junakov, ki so sodelovali pri Cemulpu na pretresljivi pomorski vojni epizodi, kakor jih malo pozna zgodovina. Na potu ao sedaj v Odeso. Priš i so jih pozdravit na krov ruski konzul, civilni agent in členi ruske kolonije v Solunu. Darovala se je božja služba, in potem so bili pogoščeni častniki in pomorščaki. In ta utis je najbolji! Z velikim navdušenjem in komaj sem pričakoval, da stopim enkrat na zemljo, kjer je Slovan svoboden in sam svoj gospodar. In to moje navdušenje se je še povečalo, ko sem videl, kako eo me srbski bratje vsprejeli : le brat more brata tako! O poludne sem prišel v Beligrad in gledal sem izmenjanje straže pri kraljevem ko-naku, a v tem je začela igrati vojaška godba — slovensko koračnico! Za njo pa so stopali krepki srbski fantje-vojaki pod razvito zastavo. Ginjen sem bil, ko sem slušal Da beli-grajskih ulicah igrati sicer navadno slovensko pesem : Mila lunica — — A Srbi Bami kako eo me vsprejeli ! Naenkrat se je zbrala cela družba prijateljev, s katerimi sem si dopisoval iz Trsta in kar pesti so mi stiskali, ko sem jim pripovedoval, kaj da iz njihovih bratov Slovencev dela slavna avstrijska diplomacija.... Srbi se veliko bolj zanimajo za naB, nego si mislimo mi. To sem videl takoj, ko sem začel ž njimi govoriti. Oni poznajo zelo dobro našo književnost ! A Slovenci ?!! In vendar je mejsebojno poznavanje prvi pDgoj za ono veliko idejo, za katero je navdušen ves Balkan : za ujedinjenje Jugoslovanov. Včeraj zvečer sem videl kralja Petra, ki se je brez vsakega spremstva vozil v kočiji po mestu. Kralja Aleksandra pa je morala spremljati cela četa oboroženih vojakov, ker se — kralj srbski — ni upal iti sam med svoi srbski narod — — Kralj Peter zahaja večkrat tudi peš na sprehod po Belemgradu. In lahko je brez strahu. Srbi ljubijo svojega sedanjega kralja, ki pa tudi zaslužuje vso ljubezen narodovo ! Neki prijatelj, ki je republikanskega prepričanja mi je rekel : V Srbiji nima nihče vzroka biti republikanec, dokler vlada tak kralj, kakor je Peter — — ! Mene kakor Slovenca veseli, da je prišlo v Srb ji do takih odnošajev, ker je tudi v našem lastnem interesu, da je Srbija močna ! Milan P. Novi nadškof v Olomucu. Dunajski listi javljajo soglasno, da je imenovanje brnskega škofa dr. Bauerja knezo nadškofom v Olomucu toliko kolikor gotova stvar. Avstrijska vlada je že pritrdila temu imenovanju. Nemci razkričavajo dr. Bauerja za fanatičnega Čeha. Istotako trde, da župnik grof Huvn, ki je baje dol >čen za naslednika dr. Bauerju na brnski škof>vski stolici, pripada češki narodnosti vzlic svojemu nemškemu pokoljenju. Vprašanje obnovljenja financijelne nagodbe med hrvatsko in Ogrsko. V Budimpešti se nadaljujejo pogajanja med pododboroma obeh kraljevinskih odborov. Po poročil h v zagrebških listih se pojavljajo velike težave na tem pogajanju, ker /je razlika v umevanju nekaterih toček jako velika. Ogrski kraljevinski odbor računa n. pr. znesek od užitntnskega davka na Hrvatskem na 3—4,000 000 kron, mej tem ko ga Hrvatje računajo na 6—7.000.000 kron. Eklatanten izgled, kako nesramno se iz-mozguje Hrvatska od strani Ogrske, imamo n. pr. na vojaški taksi. Od tak9 je en del oddajati v zaklad za boljšanje stanja in vzdr-žavanje bolnikov, za oskrbo revnih udov in sirot vojakov, ki so pali pred sovražnikom, v podpiranje siromašnih rodb n v slučaju nenadnega poziva vojakov, ki so bili na trajnem dopustu, ali v rezervi, ali v domobranstvu ! Hrvatska je plačala na vojnih taksah v letih 1882—1902 12,343.132 K, a od vse te svote ni dobila niti enega samega novčiča ! »Obzor« pozivlje hrvatski kraljevinski odbor, naj se poprime tudi tega vprašanja in naj bo neizprosen. Balkansko pismo. Beligrad, dne 13./4 /1904. Do9pevši ravnokar v Beligrad Vam Vaš dopisnik za danes še ne more javiti važn h stvari, kamo-li »senzacij« po načinu dopisnikov dunajskih židovskih listov, ampak omeja se na splošni utis, ki je napravila nanj srbska prestolnica, kraljevi Beligrad in bratje Srbi, s katerimi je že mogel priti v dotiko. Dnevne novice. Seja odbora političnega društva »Edinost« se bo vršila dane? v soboto 16. t. m. ob 8. uri zvečer. Z ozirom na bodoče mestne volitve se vabijo na sejo vsi odborniki. Predsedništvo. Politično društvo za Hrvate in Slo ▼ence ▼ Istri. Novo izvoljeni odbor se je konstituiral tako le : predsednik : prof. in po*l. Vekoslav Spin8;<5? podpredsednik dr. Dinko Trinajst e, tajnik Niko Turato, blagajnik I. Mandić obč. blagajnik v Pazinu. Za prihodnje občinske volitve. — »Triester ZeituDgc odgovarja »Piccolu« ozirom na naredbo nameBtn štva, da je upisati — kakor emo javili včeraj — v volilne liste 1100 izpuščenih državnih uslužbencev. Nemški list odgovarja : »Vprašanje »državnih uslužbencev« ni nič novega. Ze lansko leto je namestn.štvo opozorilo magistrat, da bi bilo ^o njegovem (namestništva) mnenju vpisati mej volilce veče število nižih državnih uslužbencev. Ali t«daj ni imelo na-mestnistvo na razpolago izdatnega sredstva, s katerim Di bilo možno prisiliti magistrat, da vpiše dotične volilce, ker je mestni magistrat v drugi instanciji odbil dotične reklamacije. Sedaj pa, vsled razpuščenja mestnega sveta, pripada namestništvu rt šivanje v drugi instanciji in je torej namestništvu dano sredstvo, da izsili to, kar se mu zdi pravo brez veacega ozira na to ali ono stranko. Zato mu i je dolžnost, da je storilo, kakor je storilo. I Sicer pa niso uvrščeni vsi državni uslužbenci brez izjeme, ampak samo oni, ki v smislu § 33. mestnega statuta plačujejo dohodnino od svojih plačil. Končno poBluje mestni ma-! gistrat v volilnih stvareh kakor polit čna okrajna oblast ter je podrejen direktno Da mestništvu. Će pa je to poslednje — kakor mu je dolžnost — pregledalo in proučilo volilni operat magistrata in je videlo o tem, t da je le iz enega volilnega razreda izpuščenih tisoče v o 1 i 1 c e v, dočim je na stotine vpisanih, ki niso volile i, potem izhaja iz tega kakor logična posledica, da treba popraviti to uradnim porom in da oblast ne sme čakati, da Be lista le eventu-velno popravi, to je še le vsled uloženih reklamacij. Ali pa meni morda »Piccolo«, da ne bi bilo imelo namestništvo n. pr. odrediti, da se izbrišejo nekateri pomorski kapitani, katerih smrt je bila konstatirana povodom pravde proti Cosaniju in tovarišem radi volilnih sleparij, in ki se vendar še nahajajo v listah, in da Li bilo moralo namestništvo še le čakati, da kdo reklamuje proti temu ?! Mi bi bili zelo radovedni na odgovor. Prilika nam bo najbrže, da popravimo še marsikaj druzega v članku »Piccola«. — La z zaključnim odstavkom članka se moremo izjaviti v soglasju. Tudi mi upamo za trdno, da se državni uslužbenci brez izjeme ne bodo dajali rabiti kakor podajači »gotovih tendencije, ampak bodo volili po svojem prepričanju. Da-li pa s tem pridobe one tendence, katere faatopa »Piccolo« — to je še le vprašanje. No, prep r, ali je bilo namestništveno postopanje upravičeno, da je dalo magistratu vprašavni nalog, je po9tal brezpredmeten, ker je g. Valentin Vouk — kakor č tamo v »Piccolu« — reklamiral volilno pravico v III. razredu za 1173 državnih uslužbencev. Kako podpira vlada Nemce na Koroškem ! To se je pokazalo tudi ob dopolnilni volitvi v dež. zbor za okraja Podklo-šter-Trbiž. Jako slabo se je držala kan »laka dolina. Nasprotniki so posebno mamili ljudstvo s podporami ob povodnji. Sedaj pa čujte, kako jim je šla vlada na roko tudi v tem pogledu ! Volitev se je vrš la na dan 29. marca, vlada pa je določila za delitev podpor dan — 30. marca. V strahu, da ne bi morda dobili podpor b Kantloani 'ubogali in oddajali glasove za nemškega kanditata ! Ve-leznačilen pa je bil izid volitev v Smerčah, v bivališču nemškega kandidata Fischerja. Njegov prednik, slovenski odpadnik dr. Abuja je bil dobil 92, Fiecher pa samo ;">1 glasov ! Doma ga menda še najbolje poznajo ! Občni zbor »Ruskega kružka r Ljubljani«. V sredo dne 13. t. m. vra l se je v »Narodnem domu« ob primerni udeležbi obČDi ibor. Predsednik g. dr. Ljudevit Jenko je dal svoji navdušenosti duška z Dagovorom v katerem je naglas A naraščanje zanimanja za ruski jezik in za rusko slovstvo ter veliki napredek v obeh učnih tečajih. Tajnik g. .K. Seh^aiger je poročal, da se je poučevalo v 2 tečajih, začetnike in za člene, k: eo v jeziku že napredovali, ter so se prirejali ča-jevni večeri s čitanjem rusfcih poetov in laz-govarjanjem, igranjem v tubč ni. Blagajnik g. Iv. Smole je poročal, da ima kružok v minolem letu sicer 183 K 72 h primankljaja, ki se je pokril s pribitki prejšnjih let. Inventar je vreden 624 K 24. Razen tega ima društvo obligacijo. Knjižničarka ga. Minka Govekarjeva je poročala o velikem pnraBtku knjižnice, ki ima vse klaBike in moderne spise. Namesto zadržanega g. revizorja računov poročal je g. Schweiger, da je računski sklep v najboljšem redu ter se je podelil ab9olutori!. Xa volitvi novega odbora bil je jefinogUsao vaprejet predlog g. Armiča ter bil ii!9olien per ficclamationem sledeči odbor za prdi doje leto: Pte Isedoikom : g. dr. Lju devit Jenko, predaed. nEmeatnica: ga. prof. Bartloi a Julija. V odbor: ga. Tereza dr. Jenkova, Mirka Govekarjeva, g. Hinko Se-var, g. Ant. SušteršiČ, g. F. Smole, revizorja: dr. Fr. Novak in dr. Fr. S or. Krasno razvijanje ljubljanskega »Rus kega kružka«, te mat ee vseh drugih rusk. kružkov na Slovenskem, mora veseliti vsakega rodoljuba in mu je želeti najkrasnejših vspehov in prncvita. Pevsko društvo »Kolo« v Trstu, vabi na ko c-rt ki ga priredi prihodnjo nedeljo dne 17. aprna 1904. v prostorih »Narodnega doma« pri sv. Ivanu. Na koncertu bo sviral orkester pešpolka št. 97. Petje bo vodil dru št veni pe^ovodja gosp. A. Gerbec. Začetek ' veselice ob 4. uri in pol popoludne. V spored: 1. VVagner : »Koračnica« godb . 2. V. Novak : »Jadranske vile«, moški zbor. 3. Zaje: Ouvetura »Graoičarjev«, godba. 4. I. Hladnik: »H epenenie po pomladi«, ženski dvospev ee spremljevanjem orkestra. 5. Alet ter: »Rokoko«, Gavotce. godlja. 6 P. I. Čaj-kov»ky: »Legenda«, mešani zbor (ruski). 7. Zaje : Fical in nuet iz opere »Nikola Šubic Znn-ky« 8. P. Krizkovsbv : »Utopljenka«, moški zbor. 9. Fabrbach : »Za male«, polka. 10. Leipoid: »Slovan« potpourri, godba. Po dovršenem v-poredu bo toliko od mora, da se dvorana priredi za ples, potem bo trajal ples do polnoči. Ustopnina na koncert 50 stot. — Sedeži 1. vrste 80 stot., II. vrste 60 stot., in III. vrste 40 stot. V«t< pnina k pleBU moški 80 atot., ženske 40 etot. Vojaško veteransko podporno društvo javlja, da bo v nedeljo dne 17. aprila ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Antona novega tiha maša zadušnica za umrle veterane. Maše-zadušnice §e udeleži deputao ja veteranov. Drugi členi društva, ki ae žele udeležiti, naj pridejo v civilni oblek1'. Ženska podružnica drnžbe sv. Cirila in Metodija t Trstu bo imela v nedeljo 17. t. m. v prostorih »Slovanske Čitalnice« ulica Sv. Frančiška št. 2 ob 3. uri popoludne svoj občni zbor. Poznejšo uro ni mogel odbor napraviti, ker mora dvorano potem imeti na razpolago »Trgovsko izobraževalno društvo« Pridite vse, saj po občnem zboru Vam bo čas ostajal za sprehod. Prinesite u dnino, iz praznite domače pušice, poberite društvene bloke, koje naj bodo vse za našega ubogega Cirila in Metodija. Na svidenje rodoljubke na občnem zboru v nedeljo ! Glavna skupščina družbe sv. Cirila In Metodija za I?tro bo letos v Livadah blizu Motovuna, torej privikrat izven Opatije. V L vadah je postaja železnica Trst-Poreč. Skupščina bo, ako ne nastanejo kake zapreke, dne 5. maja. Slovenskega planinskega društva za-znamjvalni odsek opozarja svoje člene na že določeni jutrajšnji odhod. Sleherni naj donese določene mu priprave. Celodnevno delo. Odsek. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metodija t Kojanu Oibor te podruž niče nam p.še : Posredovanjem novega odbora so pristopile k podružnici sledeče gospe in gospice : Ema Dular, Jožefa Prelc, Amalija Cotič, Antonija Kramar, Marija Knafelc in Katinka Žerjal vse iz Roiana. Nadalje so darovale gg. Terezija N., Urška Jelen, Jelen in Ćerne po 1 krono, skupaj 4 K. Ker je se mnogo zavednih žensk v Ro-janu, se nadeja rdoor, da pristopijo tudi druge k podružnici. Kdo ne bi podpiral nežnih otročičev, ki se vzgajajo v našem otroškem vrtcu ?! »Splošno delavsko pevsko društvo ▼ Trstu«vabi na koncert in ples, ki ga priredi v nedeljo dne 17. aprila 1904. v prostorih »Delavskega doma«, ulica Boscheto štev. 5, ob sodelovanja druitva »Circolo Mandolini-st eo«. V spored : 1. N. N. : »Koračnica« — mandolinisti. 2. N. N. »Soc i j al i stična koračnica« — me-daai zbor. 3. Donizetti: »Favorita« —mandolinisti. 4. A. Foerst*r : »Na planine« — moški zbor. 5. R->ssi : »R jss di Maggio« — mandolinisti. 6. N. N.: »Ostani zvesta« — samospev, poj« sodruginja Ivanka Cigoj. 7. A. Nedved : »Nazaj v planinski raj« — mešani zbor. 8. N. N. : »Rosetta«, mazurka — mandolinisti. 9. J. S. : »Krokaraka« — moški zbor. 10. E. Caroaio : »Gavota« — mandolinist'. 11. N. N. : »Oblačku« — dvospev, pojeta sodruginja Amalija Verne in sodrug R. Rupnik. 12. A. Nedved : »Naša Zvezda« — mešani zbor. 13. Sartori : »Gel-somino« — mandolinisti. 14. N. N.: »Vesela družba« — mešani zbor. 15. N. N. : »Inter-nazionale« — mandolinisti. 16. de i' Isle : »Marsajleza« — mešani zbor. Zabavala bo tudi šaljiva pošta. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 40 stot. Takoj po koncertu prične ples. »Izobraževalno društvo« t Dekanih, vabi na vrtno veselico, ki jo priredi »Izobra-žsvalno društvo« v Dekanih v nedeljo dne 17. aprila t. 1. na vrtu gosp. župana Josipa Piciga. Vspored: 1. »Naša srca«, koračnica, udarajo domači tamburaši. 2. Pozdravni nagovor. 3. »Hej Slovenci !«, udarajo tamburaši. 4. La-harnar: »Pri zibeli«, poje mešani zbor društva »Zrinjski«. 5. Macak: »Domači glasovi«, potpuri, udarajo tamburaši. 6. : »Domovini«, deklamacija. 7. »Još Hrvatska in rado ide«, potpuri, udarajo tamburaši. 8. Sattner: »Nazaj v planinski raj«, poje mešani zbor društva »Zrinjski«. 9. V. G. Brož: »Ijjubim te«, mazurka, udarajo tamburaši. 10. »Doktor Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček«, šaljiva igra. 11. Slaviš Katkic: »Kolo«, venec hrvatskih nar. pesmi, udarajo tamburaši. 12. Volarič: »Vesela družba«, poje mešani zbor društva. 13. Srečkanje na par dobitkov. 14. Prosta zabava. Začetek veselice točno ob 4 uri ia pol popoludne, Vstopnina na veselico 30 vinarjev za osebo, srečke po 10 vinarjev. Čisti dobf-čefc je namenjen v podporo mlademu ieobra-ževalaemu društvu. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. NB. V slučaju slabega vremena, prenese se veselieo na nedeljo 24. t. m. V Emavs ! ! Tržaškim fn okoličanskim Slovencem, pevskim društvom itd. nudi Be lepa prilika, da prirede prijeten spomladanski izlet v prijazne Dekane, kjer priredi tamošnje izobraževalno društvo v zvezi z društvom »Zrinjski« prihodnjo nedeljo dne 17. t. m. lep koncert na katerem bodo udarali mladi dekanski tamburaši več lepih koncertnih komadov. Vožnja po istrski železnici v Dekani je jako prijetna, ker se nam sedaj kaže priroda v vsej svoji spomladanski krasoti. Vlak odhaja od sv. Andreja ob 3.25 popoludne, dohod v Dekani ob 4.20 ; odhaja pa iz Dekani ob 9. uri in pol zvečer proti Trstu. Torej tržaški in okoličanski Slovenci ; Ven pod nebo čisto, jasno, Ven, le ven v naravo krasno! Tam obraz se nam zvedri! Nevarno je obolel veeučiliščni profesor v Freiburgu g. dr. V 1 a d i m i r Leveč. Izveli so na njem nevarno operacijo. Oče njegov dež. šolski nadzornik na Kranjskem g. Fr. Leveč se je odpeljal k bolniku. Za 40-Ietno službovanje. C. kr. namestnik je izročil delovodju Pavlu Pensa in krmilarju Bernardu Delucca v tržaškem tehničnem zavodu častno medaljo za 40 letno službovanje. Trgovina z / — dekleti. V Puli so aretirali nekega Blaža alias Emila Miohus-a, ki se je tudi tam pečal s tako sramotno trgovino. In pa eksemplarično naj postopajo proti njemu. Prejnico svile ▼ Stražfcah pri Gorici namerujejo baje zapreti. Tako se govori po Gorici. Jednemu delu delavcev je že odpovedano delo. Ta ukrep da je posledica krize, ki tlači to industrijo. Puskus samomora. Sinoči ob 9. uri je slišal vratar hiše št. 24 v ulici Manzon;, ka-ker da je nekaj težkega padlo na dvorišče iste h;še. Sel je pogledat ter našel na tleh ležečo mlado žensko. Sklical je na to druge ljudi, mej katerimi je nekdo spoznal v onej ženski 17 letno dninarico Gizelo Nadalin, stanujočo se svojimi starisi v ulici Sette fontane št. 9. Mej tem so telefoničnim potom pozvali zdravnika se zdravniške postaje, kateri je konstatoval, da si je nesrečnica o padcu zlomila obe nogi. Skočila je bila namreč se samomorilnim namenom z nekega okna IV. nadstropja. Zdravnik je odredil, da so jo nemudoma prepeljali v bolnišnico. Mej tem je nekdo obvestil nesrečne stariše, o žalostnem dogodku. Tu se je pa I tudi zvedelo o uzroku tega nepremišljenega čina. Gizela je namreč prihajala vsak večer ! precej pozno domov. Oče jo je radi tega 1 večkrat kregal. To se je pripetilo tudi sinoči. Okolu 8. ure in pol, ko je prišla Gizela domov, jo je oče začel zmirjati, čes, da je sramota za 17-letno dekle, da tako pozno prihaja domov. Takoj za tem je Gizela izginila od doma in — četrt ure pozneje, je že bila Btorila nesrečni korak. Tragičen dogodek. Načelnik političnega društva za okraj Konjice (Spodnje Sta-jarsko) je nenadoma zblaznel in si je v blaznosti zasadil nož v trebuh. Težko ranjenega so ga prepeljali v blaznico. Razne vesti. Zakonski barometer. V "dnevniku nekega soproga je bilo citati sledeče: »Barometer razpoloženja moje zakonske polovice. Ponedeljek : gosta megla, ves dan neprozorna. Torek: oblačno in hladno, zelo neugodno vreme. Sreda : mraz, oster mraz. Četrtek: oblačno, solnce je zašlo v rumenilu, znamenje, da se bliža nevihta. Petek: zjutraj vihar z močnim gromenjem, tekom dneva se za-' čenja jasniti. Sobota (dan plače): solnce sije, ; čim dalje postaja topleje, na večer toča ra-| čunov. Nedelja : rano v jutro lahek vetrič, 1 na obedu jasno, blago vreme, zvečer nevihta ! in potres. Ponedeljek gosta megla itd. kakor gori. Živali in dež. Učinek dežja na živali v zoologiškem vrtu je zelo zanimiv. O tem piše neki angležki paznik takega vrta : Volk ' v zverinjaku poskakuje od veselja, kadar po dnevu dežuje, dež mu ugaja. Povsem drugače je z levi. Ti so nemirni, razburjeni, režć in mrmrajo, dokler Be jim ne prinese potrebna porcija mesa ali velika skleda mleka ; tedaj se nekoliko pomirijo in zaspć. Toda veak deževni dan vzburja leve in •ploh ves mačji rod. Tako sem tudi opazil, da ao kače in živali, ki v vodi žive, veseleji kadar deži. Medvedje in razne divje koze se ne zmenijo mnogo ni za dež, ni za lepo ! vreme. Ptice so ob deževnem vremenu zelo klaverne, ne pevajo, ter se čutijo nesrečne. 1600 — 1607.— 646.50 643 25 239 72'/, 239.75 117.15 117'17 V, 23.44 23.44 1907 19.07 95.25 95.20 11.32 11.32 Po sklepu lista. Rusko - japonska vojna. PETROGRAD 10. (uradno) frNamestnik Alekaejev je brzojavil carju dne 15. t. m. : Od 9. ure in četrt zjutraj pa do poludne je japonska flota, sestavljena iz 14 ladij razdelje-, nih v dve deviziji neprenehoma bombardirala , Port Artur. Vsega skupaj so Japonci izstrelili 185 strelov. Ruska Hota je odgovarjala bombardiranju pri čemur so jo izdatno podpirale oklop-njača »Pobjeda« in obrežne baterije. Xa kopnem je bilo ranjenih 5 vojakov in trije Kitajci. 7 Kitajcev je bilo ubitih. Xa brodovju ni bil nihče ranjen. Ladije niso trpele najmanje škode. MUKDEX 16. Mameatnik AlekBejev je odpotoval včeraj v Port Artur. 40.000 kron znaša glavni dobitek loterije za ogrevalne sobe. Opozarjamo nase cenjene čitatelje, da se bode vršilo srečkanje nepreklicno dne 23. aprila 1904. Dokazano je, da bo v obče priljubljene in povsod razširjene k a pij i c e sv. M a r ka iz mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg, najpotrebnejše sredstvo v vsaki hiši ter prva pomoč vsakemu bolniku, kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred neznanimi boleznimi. Opozarjamo gg. čitatelje na današnji oglas mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg št. 44. Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.80, 57, italijanska renta 103.20, Španski ezterieur 83.70 akcije otomanske banke 572.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijska državne Železnic —Lombardi —.— unificirana turška renta 84.10 raenjice na London 251.35, avstrijska zlata renta 100.20 ogrska 4% zlata renta 100.50, LSnderbank —.— turške srečke 123 50, parižka banka lO.So, italijanske meridijonalne akcije 725 —, akcije Rio Tiato 13.42. Trdna. London. (Sklep) Konsolidiran dolp 88l/4 Lombardi 31/,, srebro Ž47/,,, špaaska renta 831/a, italijanska renta 102. V3, tržni diskont 25/a, menjice na Dunaju — dohodki banke — — izplačila banke —.— Nepravilna. Tržna poročila 15. aprila. Budimpešta. Pšenica za april K 7.90 do 7.91, za maj od 7.90 do 7.91 za oktober 7.82 do 7.83. Rž za april K 6.30 do 6.31, za oktober 6.46 do 6.48. Oves za april K 0.23 do 5.24, za oktober K 5.49 do 5.50 Koruza za maj K 5.11 do 5.12, za julij 5.21. do 5.22. Pšenica: ponudbe srednje ; povpraševanje omejeno, mirno — Prodaja 30.000 met. atotov, nekoliko stotink znižanja. Druga žita mrtveje. Vreme: oblačno. Ha vre. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 42 50 frk, za julij 43.50. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za maj 35.\, za september 36.dec. 37—za marec 373/4. Vzdržano ; kava Rio navadna loco 31—33, navadna reelna 34—36, navadna dobra 37—40. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za april 16.80, za maj 16.90, za avgust 17.30, za oktober 17.65, za dec. 17.6% za febr. 17.95 ; mirno. Vreme : oblačno. London. Sladkor iz repe surov 87/ia Sh, Java 9.6l/, Sh. Mlačno. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 6S.00, za september K —.-- do —.—, marec-avg. 66.50 do 68.—. Concasać in Melispile promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —, marec-avg. 68.30 do 69.30. New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bo loče dobave, vzdržano, 5 stot. zvišanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15—, rž za maj 15.15, za maj-avgust 15.— za september-december 14 70 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 22.25, za maj 21.40, za maj-avgust 21.15 za september-december 20.65 (stalno). — Moka za tekoči mesec 28.70 za maj 28.90, za maj-avg. 28.75 za september-december 27.90. (mirno). —Repično olje za tekoči mcsec 45.50, za maj 45.50, za maj-avg. 46.25, za sept--december 47.75 (mlačno.) Špirit za tekoči mesec 38 50, za maj 39.—, za maj-avg. 39.25, za sept.-december 35.— (trdno). Sladkor surov 88° uso no? 2l3/4—22 (mirno), bel za tekoči mesec 25.25, za maj 25.62\/a (mlačno), za maj-avg. 25.87»/„ za oku-jan. 27.12»/„ rafiniran 57—57l/.— Vreme, oblačno. Opozarjamo na oglas gg. : Stojica in Soaiča, v katerem naznanjata odpretje gostilne »Al Pero d' Oro« v ul. Cavana. Gjspodar in vodja sta vrla narodnjaka, lokal pa je med najlepšimi v Trstu. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Cuatrovan oenlt brsplftfiso ln fratko, Borzna poročila dne V*, aprila. Tržaška borza. Napoleoni K 19.07 19.09, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 239.70 240.10, Francija K 95.30—95.50, Italija K 95 10—95.30, italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.15—117.40, nemSki bankovci K---—.— avstrijska ednotna renta K 99 70—100.—, ogrska, kronska renta K 97.90—98.20, italijanska renta K 100.75 100.50 kreditne akcije K 642-— — 644.— državne železnice K 64.'».-- 645.—, Lombardi K 80.— 82—, Lloydove akcije K 685—693.—. — Srečke- Tisa 325.— 329.—, Kredit K 464.— do 47+. Bodenkredit 1880 K 297 — 307.—, Bo-denkredit 1889 K 293— 297 —, Turške K-132. do 134. - Srbske —do —.—. Dunajska oorza ob 2. uri popol.: včeraj danes Državni dole v papirju 99.80 99.MJ v srebru 99.60 99 60 Avstrijska renta v zlatu 119-50 119.60 „ n ▼ kronah 4'/. 99.60 99.60 Avst. investicijska renta 3*/,*/. 91.45 91 45 Ogrska renta v zlatu 4% 118.55 118.55 „ v kronah 4°/, 98,— 98.05 renta 3'/, 89.85 89.60 •rvr^len o*tci kzva doaciei« a yytžrpus žitn? kava POf'KUSiTE ' Viore* «!r»fc»Ol|P>i. aOimi & A K 'O h IT4MCO. DOMAČI PRIJATELJ" ' ZAticmj poiJt&n* Zydrcia t t čer ne j it nt Jtačt Vraga-177/ MKKKXKXKXKKKKKKX Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških, predmetov za otroke in odrasčene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slile na jorcclanastili Dlošćal za sjomenile. Najnižje konkurenčne cene. XXKXKXKKXKXKXttKK Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga stoječa pod pokroviteljstvom »>. in kralj, g.avnega mesta Zagreb z jamstveno glavnico 500.000 kron in temeljno glavnico 200000 kron sprejemne vsako vrsto neprt m en n (hiše, go*p< darska poslopja, tov&rae) ter premic* in (Kakor pohištvo, e« ^podnrsko v h ali Da pr ftem it i.) v zaTfWivm.jw pu t ognju in s ieli ili najniž h cnah in r. na;boljši n jamstvom. — I-t* ro*r»duie za hvoo Egvarovai*«** posojila na 11 piem'čn m pr» nrvih <1» r.^mih zavod h. Dolzrost vsakega dobrega Slcvana je zavarovati se pri domačem zavodu — f* d" »»•• gr*» den> r v tunno. GLAVNO ZASTOPSTVO za TRST, ISTRO GORIŠKO je ravna">li«t•*•« i/ro čilo goap IVANU GORUP-U inšpekt riu r»n »Tb- Mum l«. Trst, ul. Miramarll. Sv'i'm pravnim konzulentom za t« krrj* je imenovalo g »»p. Dr. OTOKARJA R7BARA.d vem: h a v Tr-tu. 395 komadov sarno gld 1.85. 1 krasnn ura s 24 urnim tekom s posrebrneuo, verižico ; 1 krasna spila za kravate se sini li hi =ri; 1 prstan s ponarej. kamnom za možke aH žens-ce ; 1 garnitura eumbov za man-ete, sraj«o in ov rtifr, j a ničen o iz 3 doubl& zlata ; B žepnih rut iz i-ristnejpi J "platna; 1 krasna pisalna oprava iz niklja l l -p > toiletno ogledalo z etvijem in lepim glavnikom ; ! lepo dišeče toiletno milo: 1 bele ž niča: 12 k »n ulov umetnih slik najznamenitejših mož sedanjega ć.is t ; 72 pisalnih peres in se 290 različnih komadov, koji so v hiši koristni. Pošilja po povzetju ali predplačilu. H. Spingarn, Krakov 43. Kdor vzame 2 ovitka, vdobi po vrhu en n >ž 2 rezili, ako se vzame več ovitkoov se priloži v«a kemu po en tak nož. Za to kar ne u^aja. se denar takoj vrne. V naiem Vicolo S. Fortu- nato 15 dve sobi. kuh nja, voda plin v stanovanju, Najem kron 400. 33 hI izvrstnega belega vina proda posestnik Anton Glavić, Pazin. Cena zmerna. Predzadnji teden ! 23. aprila 1904. Glavni dobitek kron 40.000 kron Srečke Z3. ogrevalne sobe .i08iP R^a^o. Mandi & co.^ » rik r^chillmann, S. Tavella. po I Krono FigIi 0 Zuculio. ir.en » Dobitki, ki sestojajo od efektov, se ne morelo dvigniti 1 >: Ipn. Neumann, Heo-Mercurio Trieatino. j al niča v Trstu ir denarja. "»6 Naznanilo Podpisana imata ča-t javiti slavnemu občinstvu, da *ra prevzela n* evoj ra^uu, dobri) {iozumuo tjost Jno : ul. Cavana 22. Trata „AL PERO D' ORO" Jj^T Odpretje danes, v soboto dne 16. t. 111. Prodajalo «e b > Dalmatinska vina iz Šibenika in sicer: ČRNO po stot. 72, OPOLLO po stot. 80. BELO po stot. 88.— Zadruftine: ČRNO po stot. 64, OPOLLO po stot. 72, BELO po stot. 80. Prodajalo ne bo tudi dobro poznano IT STEINFELDSKO PIVO "M Polp's na linneta -turiti rr^eofr. Ha rad ^o'j ta i>os*e; zato. bo, ta. na tovi; u ei-ui lokal vedno preskrbljen z dobrimi jedili po zmernih cenah. — Pričaku e mi< g^bmuega obiska s« b;l,tžiia z vetrn apofltovenjeai. Marko Stojič, lastnik. Anton Sosiv, vodja, Josip Gregorič trgovec z oljem, kisom in milo ter kolonijalnim blagom v Trstu, ul. Barriera vecchia št. Priporoča svojo dobrozuano prvo slovensko zalogo vsakovrstnega jedilnega olja, občuje -« strankami vedno v slovenskem jeziku. Pošilja na dom po naročbi. Komur je na srcu geslo »Svoji k svojim« naj ne zamudi se zglasiti Fotografični atelijer TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja. najfineje-testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito. kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. && fcJoSo + o^aioo slovenska zaloga in tovarna i Id lolu I djoa pohištva Andreja Jug v ~~~ Trstu, ulica S. Lucia 21. (zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po-atirnega poishtva. Zaioga obuvala. III Iff I Tllj 17 Zaloga obuvala. Pi^a Nuova št. ,. flj jVIAlJlllZl Via deN^Poste it. 3. - Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. -Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. Ugodne cene. jjaoocc Ustanovljeno leta 1832. © O •O c6 G cd 'S9 o u - 3COOOG priznano najboljše Oljnate barve zmlete s stroii najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti ki omogočajo z jako maj lino množino pobarvati veliko povrrino, razpošilja po nizkih cenah % d o If J(auptmann v Ljubljani prva tovarna oljnat b barv. firneža. laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. •i o Q* c£. tO p p* -t ^ t" cočooč Ilnstrovani ceniki se dobe brezplačno. pri sv. Jakobu, ul. del Rivo 42 se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje dovršeno in točno po najnižjih cenah. Prodajalnica izgotovljenih oblek ~ - „Al Citta fli Trieste" = tvrdke EDVARD KALASCH X« \f Via Torrente št. 40 X ° nasproti gledališču „GOLDONl" 9 kroji.cu!co, kjer 36 uvisujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V prodajalnici ima tudi zalogo perila za delaveki stan po izvenredno niskih cenab- Izbor boljših in navadnih saovij. VELIKI IZBOR izgotovljenih hlač za delavce X kakor tudi blaga za hlače, ki se na-pravijo po meri. Avtor i zo vaša krojaenica. Sbooooooooooooo« Prave in jedine želode, kapljice sv. Antona Padovanskega. (Varstvena znamka). Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. Te kapljice vredijo redio prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepe ; pokvarjeni želodec, store, da zgine v kratkem času omotica in ži- Mizarski pomočniki vdub:jo takoj stavheuo delo pr. tvrdki Jakob Homovc, m zarski mojet^rv Cerknici pri Pakeku. V najem se da takoj Žaga in mlin „kupa;, a'i pa tudi vs^ko zi=e. Mlin 7a pet tečajev in por»ol »orna novo r.rejen. Zaga z jedno klino. Ponudbe do 1. mijx t. 1. na Josip Kogovšek v Idriji, kjer je doli i u-amenih ali j>i-«meuih poročil. BORISE LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z neomejenim j amstvom. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., 2 nadstr. v lastni hiši. -Z*- Hranilne vlosre sprejemajo se od vsaoega če tudi ni član društva in se obrestujejo po 47j°/o» 0(lbijal rentni davek. jila dajejo ne ssam > člonom in sicer na _ menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po5l/80/o votna lenost Onrtvost). - Te. Craduje VSaki dan od do L*, ure dopol. kapljice tudi store, da človek raji j ?] in od do 6. ure popol. razven nedelj Cena steklenici 6O vin. ] prarnikov. Prodajajo se ▼ vseh glavnih lekarnah na svotu. Za jfojng ^ ||qj [g^ 1902. KM l,4l9.00O naročitve in posiljatve pa jedino le v ^uuju " " PiiSlliO-ihGil. Vilvllll iiV CJi.Jli Lekarna Cristofoletti v Gorici. Zldtsr DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebmine in šepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. ee X m o S O fl ti ■h u, > £ &s ti o 15 d C O