ŠTEV. 271. Poitnin* T «0,0T*ni V LJUBLJANI, četrtek, dne 2. decembra 1926. (‘usarnema številk* Di» 1.—. LETO m. NARODNI DNEVNIK |^i vgaft; te (potdst, fcmfM MdolJ* la »,vfc.vWr- pramlk*. ■mfina naročnina: T Ljubljani ta po polti: Din 20"—, inozemstvo Din 80"—• Neodvisen političen list UREDNIŠTVO: SEKOK GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13. j TELEFON STEV. 552. J CntATOISTVO: KONGRESNI TRG STEV. S. Rokopisi m aa vračajo. — Oglasi po tarif« Pismeni* vprašanje*! naj se priloži tmimta n odgovor. Račun pri poitnem fiek. uradu itev. 18.638. Zapostavljena ljubljanska univerza. Za materielne izdatke je v novem proračunu določeno za ljubljansko univeizo 900 0000 Din, za zagrebško 5,000.000 in za beograjsko 15,000.000 dinarjev. Te številke povedo vse! Zapostavljanje ljubljanske univerze traja še naprej in čeprav se na ljubljanski univerzi dela toliko ko relativno na nobeni drugi naši univerzi in čeprav je ljubljanska univerza najmlajša, ko potrebuje največ investicij, naj debi ravno ljubljanska univerza najmanj. In ne samo enkrat ali dvakial manj, temveč pc petkrat manj od Zagie-ba in 15-krat manj cd beograjske univerze! Nad to logiko vlade samo strmimo, strmimo pa tudi nad ravnodušnostjo Slovencev, da ne nastopijo proti taki neenakosti z največjo sito. Zakaj ljubljanska univerza je edina slovenska univerza in najvišja predstaviteljica slovenske kulture. Zapcstavljanje ljubljanske univerze pomeni zato zapostavljanje slovenskega naroda in tega ne bi smela trpeti niti ena politična stranka. Nič ne bi rekli, če bi bila ljubljanska univerza samo slučajno eno leto tako slabo dotirana, toda slaba dotacija ljubljanske univerze je postala že sistem in zato je ta neenakopravnost tem težja m tem bolj neznosna. In tudi ne bi nič rekli, če bi bila ljubljanska univerza tako slabo dotirana iz vzrokov štedenja. Teda o št eden ju tu ne •more biti niti govora, ker se na drugi strani naravnost luksuzno dotira beograjska univerza. Iz srca privoščimo beograjski univerzi, da je čim bolje dotirana in niti najmanje ne oporekamo, da dobi tudi več ko 15 milijonov od države. Ampak nemogoče je to, da dobi eden vse, drugi pa skoraj nič. Ne zahtevamo znižanja izdatkov za beograjsko univerzo, pač pa zvišanja izdatkov za ljubljansko univerzo. Prav je, da se štedi, ker je davčno breme danes v resnici že tako visoko, da se nujno morajo znižati državni izdatki. Ampak izdati na eni strani 800.000 Din za en aparat, ki ga si je nabavila beograjska univerza in kakršnega nima niti dunajska, na drugi strani pa dovoliti eni celi univerzi skoraj ravno toliko vseh izdatkov, to ni štedenje, temveč je silno podobno zapravljanju. Zapostavljanje ljubljanske univerze pomeni zapostavljanje slovenskega nareda in delema smo to zakrivili sami. Še vedno se najdejo med nami ljudje, tudi na vodilnih mestih, ki pravijo, da zadostuje za Jugoslavijo ena sama velika popolna l univerza in da naj bedo v naših prestoli-»•■ah le posamezne fakultete. Ne verujemo, da bi na tako rešitev pristala Beograd in Zagreb, prav odločno pa vemo, da slovenski nared na tako zahtevo ne more pristati. Zakaj slovenski narod nujno potrebuje svojo lastno univerzo, ker je brez nje njegova nacionalna organizacija nedovršena, v današnji dobi splošnega napredka narod brez lastne univer-splc-h ne more vzdržati tekme z drugimi narodi, tak narod pa tudi nikoli ne bo mogel razviti svojih duševnih sil do vse popolnosti. Vprašanje univerze ni vprašanje študentov, ali vprašanje profesorjev, temveč to je vprašanje slovenske vede, to je vprašanje slovenske kultu re.Sani0 s tega slovensko-kulturnega t stališča pa je tudi razsojati vprašanje I ljubljanske univerze, ne pa s fiskalnih, strankarskih ali drugih še bolj nemogočih stališč. Skrajni čas je, da Beograd to vpo-števa, ker slovenski narod ne more da-I Ije trpeti zapostavljanja ljubljanske univerze. Sporazum med N. Pašičem in Hastasom Petrovičem. Beograd, 2. dec. Včeraj popoldne sta bila Uzunovič in Nastas Petrovič na skupnem sestanku pri Pašiču. To je drugi sestanek med Bašičem in Nastasom Petrovičem. KaKor se doznava iz zanesljive strani, je že v glavnih vprašanjih uo»ežen sporazum. ure. namreč za pomirjenje, ki naj se izvrši med nezavi&nimi radikali in Pašicem, Celo to vprašanje bo predloženo seji radi Kamega kluba, ki bo 7. t. m. Na tej seji naj bi se sprejel tudi formalen sidep. Ko je p.rišed Uzunovič iz Pasicevega stanovanja, je na vprašanje novinarjev, kaj misli o pomirjen ju med Pašicem in In a s ta sc in Petrovičem, odgovoril: Moje mišljenje je znano. Bil sem vedno za mir, slogo in solidarnost. »Kedaj bo seja radikalnega kluba r« Seja se ni definitivno določena, a ne bo pred sestankom parlamenta. Nato je odšel Uzunovič v predsedni-štvo vlade in konleriral z ministroma dr. Vaso Jovanovičem in dr. Ninkom Peričem. Za Uzunovicem in Nastasom Petrovičem je bil pri Pašiču Miša Trifunovič. Ta poset se smatra kot zelo značilen, ker je znano, aa se Miša Trifunovič prišteva med one ministre, -ki so očitni nasprotniki Nikole Pasica. Poleg ten oseb je poselilo Pašiča v teku včerajšnjega dne še nekoliko radikalnih poslancev. ! KAKO UTEMELJUJEJO NEODVISNI RADIKALI SPORAZUM. j Beograd, 2. decembra. Eden najvažnej-j ših zadnjih dogodkov je bil na vsak na-| čin sestanek med Nastasom Petrovičem j in Nikolo Pašičem. Znano je, da sta bila Nastas Petrovič in dr. Momčilo Ivanič naj-i ljutejša pobornika akcije, ki se je svoj čas i vodila preti Nikoli Pašiču. i Včeraj popoldne je dr. Ivanič izjavil novinarjem med drugim tudi tole: V teku borbe v radikalni stranki se je polagoma moglo ustvariti mnenje, da je šef ra-dakilne stranke Nikola Pašič glavna ovi-j ra za izvršitev preekreta v radikalni stranki v zmislu politike, ki smo jo mi neodvisni radikali prvi zastopali. Tako je prišlo do osebnega boja proti Pašiču. V tem boju smo seveda kakor to dela vsak, iskali najšibkejših mest nasprotnika. Ko pa je bil v aprilu Pašič potisnjen z vlade, so se dogodile stvari, ki so morale vsakogar pripraviti do tega, da spremeni svoje mnenje v prilog Pašiča, Kot radikali ne moremo prezreti važnega dejstva, da je za časa današnje vlade nastopil razkroj in razsulo v radikalni stran- ki in v državi: Če bi se to stanje nadaljevalo, bi po našem mnenju radikalna stianka kmalu popolnoma razpadla. Tega pa mi ne samo kot dobri radikali temveč tudi ne kot dobri državljani ne bi mogli dovoliti. Nikola Pašič predstavlja brez dvoma v radikalni stranki v srbskem delu našega nareda še vedno najmočnejšo in najbolj avtoritativno osebo, ki je danes v radikalni stranki ne more nihče zameniti. zato smo tudi mi neodvisni radikali postavljeni pred vprašanje, ali naj zberemo radikalne vrste in vzpostavimo stranko ter potem z njeno pomočjo, z največjo moralno silo poiščemo možnost za sporazumno delo z drugimi pomembnimi strankami, ali pa da mesto tega ponovimo politično in strankarsko osebno borbo. Tako pojmovanje se je pojavilo tako pri Pašiču kakor pri nas neodvisnih i’a-dikalih. Na vprašanje, kako je z Ljubo Jovanovičem, je odgovoril dr. Ivanič: Mi nimamo nobenih bližjih rdnošajev ne obveznosti do Ljube Jovanoviča in njegovih tovarišev. Zato ne moremo in ne smemo nikakor vplivati na njihovo opredelitev. NEKATERI RADIKALI NEZADOVOLJNI S SPORAZUMOM. Beograd, 2. dec. Pomirjenje med Pa-sdčem in Nastasom Petrovičem je izzvalo včeraj veliko zmedo v političnih krogih, a zlasti še v radikalnih vrstah samih. Velik del radikalov se sklicuje na sklep glavnega odbora, ki določa, da morajo vsi oni, ki so izključeni iz radikalne stranke ali so sami izstopili, a se hočejo povrniti v stranko, prositi za sprejem pri okrožnem odboru stranke. Ta odpošlje njihovo prošnjo glavnemu odboru. Take prošnje se morejo napraviti samo posamezno, a ne po skupinah. Disidenti se lahko sprejmejo s posebnim sklepam glavnega odbora in to brez vsakršnih pogojev. Od teh se še zahteva, da podajo izjavo, da se kesajo svojega proti-strankarskega dela. Dokler je tako razpoloženje med radikali, se v drugih političnih krogih ■ ne veruje, da bi bil 7. december odločilen j za današnjo koalicijo. Izgleda, da bo prej nastopila kriza radikalne stranke kakor pa da bi pTišlo do krize vlade. Tudi sam Davidovič ni voljan pomagati Pašiču in se smatra, da se bo težko dobila kaka politična kombinacija, ki bi podpirala Pašiča v vprašanju anketnega odbora. PROSLAVA NARODNEGA PRAZNIKA. Zagreb, 2. dec. Včeraj je bil v Zagrebu na svečan uačni proslavljen praznik narodnega ujedinjenja. Po slovesni maši v katoliški, pravoslavni in starokatoliški cerkvi in po službi božji v židovski bo-gomclnici je bilo sprejemanje pri velikem županu. — Na enak slavnosten način se je praznoval tudi v drugih naših mestih. PRINC KAROL SE VRNE KOT PRIVATNIK V RUMUNIJO. Pariz, 2. dec. General Angelescu, ki je tudi sprejel kraljico na kolodvoru, je izjavil novinarjem, da se princ Karol vrne kot privatnik v Rumunijo in poseti očeta. Obvezati pa se mora, da ne bo ničesar ukrenil, kar bi izgledalo kot državni udar. Pariz, 2. dec. Sinoči je kraljica Marija odpotovala iz Pariza. Z njo se je odpeljal tudi zdravnik dr. Harman, ki bo ope-! riral kralja Ferdinanda. Kraljica se s , princem Karlom ni sestala. Princu Katf- lu j v i je dovoljeno, da obišče svojega očeta Bukarešti. PRED IZVOLITVIJO MADJARSKEGA KRALJA. Budimpešta, 2. decembra. Državni upravitelj Horthy in ministrski predsednik grof Bethlen sta odpotovala na posestvo nadvojvode Jožefa v Bakul. Grof Bethlen je v nekem svojem govoru naglasil, da bo novi madjarski parlament rešil vprašanje madjarskega kralja. Listi pišejo, da bo grof Bethlen predlagal parlamentu svobodno volitev kralja. ČIČERIN SE JE SESTAL S STRESE-MANNOM. Berlin, 2. dec. Na potu v Pariz se je ■ čičerin ustavil v Berlinu. Včeraj popol-, dne se je sestal s Stresemannom in z j državnim kancelarjem Marxom. Potem je odpotoval v Frankfurt, kjer se bo dal pregledati od nekega Specialista za notranje bolezni. Boleha namreč na jetrih. jčičerin odpotuje čez nekaj dni na-! prej v Pariz. Paškevci za nova kombinacijo. Beograd, 2. dec. Stjepan Radič se v te..u včerajšnjega dne ni pojavil v narodni skupščini. Dopoldne je bil v katoliški cerkvi pri službi božji, popoldne | pa je napravil izlet na Avalo v družbi Pavia itadiča, nekoliko ministrov in poslancev HSS. Zvečer so šli v Zemun in j imeli v Franzenstalu sestanek, ki je trajal kasno v noč. Stjepan Radič je s svojimi ljudmi razpravljal o nadaljnjem postopanju HSS in o aktualnih vprašanjih, zlasti v pogledu poročila anketnega od-borba, ki postaja tem bolj aktualno, čim bolj se približuje dan sestanka anketnega odbora. Anketni odbor se sestane v petek in mora 'biti do takrat razčiščeno stališče vladne večine v tem vprašanju, ki je postalo nadvse važno in bi moglo dovesti do vladne krize. Medtem, ko se v vrstah HSS dela na tem, da se najde izhod, s katerim bi se moglo zadostiti stališču HSS in stališču radikalov, se v radikalni stranki nadaljuje urejevanje odnošajev in obnova reda in discipline v stranki. Čuti se, da je situacija zelo nevarna in trd oreh za celo radikalno stranko, pa se zato z vso silo dela na to, da se radikalna stranka obvaruje pred vsemi težjimi komplikacijami, ki bi lahko nastopile, ako ostane HSS definitivno na svojem sedanjem stališču. Dasi je Stjepan Radič nameraval predsinočnjjtn odpotovati v Zagreb, je odložil svoje potovanje in sicer šele okrog 11., to je nekoliko prej, ko odhaja vlak. iz Beograda. Izgleda, da je ta odločitev Stjepana Radiča v zvezi z bližnjo njegovo avdienco. Včeraj je kralj sprejel samo Uzmiovi-ča, a danes bo najbrž sprejet dr. Korošec in ni izključeno, da bo pozvan na avdienco tudi Radič. Današnji dan bo torej odločilen -v vseh vprašanjih, ker se bo zvedelo za mišljenje drugega ustavnega faktorja glede vseh spornih vprašanj, ki so se pojavila v vladi. Pašičeva okolica je v živahnem stiku s predstavniki opozicionalnih strank in hoče sedanjo koalicijo zamenjati s kako drugo kombinacijo. Že danes se mnogo govori o vladni kombinaciji radikalov s Pašičem na čelu, dr. Koroščeve skupine, Demokratske zajednice in HSS. Ako bi odklonila sodelovanje, bi jo zamenjala skupina N. Nikiča. Ne ve, se ali je kaj izgleda za to kombinacijo, a radikali delajo na njej povsem ,resno, ker mislijo, da lahko samo na ta način obdrže svojo pozicijo v narodni skupščini. PRIJATELJSKA POGODBA MED ITALIJO IN ALBANIJO PODPISANA. Rim, 2. dec. Med Italijo in Albanijo je bila sklenjena pogodba o prijateljstvu, ki je bila 27. novembra v Tirani podpisana. Za Italijo je podpisal pogodbo italijanski poslanik Aloissie, za Albanijo pa njen zunanji minister Husein Vrioni. Med drugim se obe državi obvezujeta, da ne bosta sklepali vojaških ali političnih pogodb proti zavezniku. Pogodba je sklenjena za pet let in se lahko eno leto pred njenim potekom odpove. PERSEKUCIJA SOVJETSKE OPOZICIJE SE JE ZAČELA. Varšava, 2. decembra. V Moskvi je bil ustanovljen poseben oddelek proti opoziciji, ki je že začel z zapiranjem ljudi. ZA ODPRAVO VIZOV. Dunaj, 2. dec. Na včerajšnji seji finančnega odbora je izjavil dr. Seipel, da so že storjeni koraki, da se odpravijo vizi za potovanja. V tem pogledu je Avstrija prevzela iniciativo. K odhodu gosp. inž. J. Kropač-a. Ljubljansko univerzo zapušča njen prvi profesor rudarstva in sedanji dekan tehniške fakultete, gospod mont. ing. Josip Kropač. Rojen na klasičnih tleh rudarstva, v okolici staroslavne Pribrami, prišel je pred 21 leti v naše kraje in sicer po lastni želji, ko je bil naprosil za premestitev iz rudnika v Pri-brami v rudnik za živo srebro v Idriji. Z mladinsko vnemo se je g. Kropač poglobil v študij geoloških in tehniških posebnosti idrijskega rudnika ter je objavil rezultate svojih geoloških študijev v obsežni monografiji. V tehničnem oziru j p temeljito reorganiziral obrat v revirju, ki mu je bil dodeljen in uplival je s lem v znatni meri na zvišanje rentabilnosti idrijskega rudnika kateremu se je lakrat obetal novi razmah ako bi ne bila svetovna vojna odločila drugače. Po preobratu je ostal g. Kropač v Sloveniji, navzlic temu, da so mu že takrat ponujali razna vodilna mesta na Češkem. Ostal je tu pri centralni upravi državnih rudarskih in tužinarskih obratov ter je nekaj časa vodil državno cinkarno v Celju. Leta 1920. je bil imenovan na enoglasni predlog strokovnih krogov in profesorskega kolegija profesorjem za rudarstvo na tehniški fakulteti naše univerze. V prvih letih je vodil ves poduk v omenjeni glavni stroki sam brez pomočnika, brez asistenta. Organiziral je rudarski oddelek navzlic primitivnim sredstvom tako, da so tu mogli že leta 1924 diplomirati prvi domači rudarski inženjerji. Rudarski oddelek na ljubljanski univerzi je edini v celi kraljevini in zbira v svojem okrilju mlade adepte rudarstva iz cele države. Zasluga prof. KropAča in njegovih ožjih strokovnih kolegov, katere je Kropač zaporedoma pridobil za naše vseučilišče, je dejstvo, da zapušča domač rudarski naraščaj našo alma mater s prvovrstno, vseskozi moderno strokovno naobrazbo, tako v teoretičnem kakor v praktičnem oziru, in da se že danes zelo uspešno uveljalja v tehniški praksi. Delovanje prof. Kropača se pa ni omejevalo le na šolo. V številnih ekspertizah in anketih, h katerim je bil vabljen od državne uprave in od privatne industrije, je imel priliko, uveljaviti svojo globoko teoretično znanje združeno z bogatimi praktičnimi izkustvi v korist javnega gospodarstva. Ravno rudarski obrati spadajo med najbolj težavne tehnične probleme radi nejasnosti danega položaja materije, ki jo narava skrbno skriva v neskončnosti svojih "lobi n. Več, kakor kjerkoli drugije, so ravno tu na stežaj odprta vrata bujnim fantazijam sanjavih narav ali nečednim manipulacijam koristolovcev. Stroka zahteva trd značaj, ki se opira le na neoporečene poznatke in odloča le na podlagi strogih zaključkov neizprosne logike. In ravno v tem oziru je Krop&č s svojimi vedno jasnimi tehničnimi referati mnogo koristil javnemu in privatnemu gospodarstvu. Te dni je bil imenovan ravnateljem naf-tovih vrelcev v Gbelih na Slovaškem. Češkoslovaška vlada je določila za eksploatacijo na-ftovih slojišč obsežen, dalekosegajoč program in je za realizacijo tega velikega projekta izbrala g. Kropača. Nastane vprašanje, zakaj se je tokrat gosp. inž. Kropač odzval pozivu svoje domovine, ko je vendar v bolj ugodnih časih ob prevratu navzlic preje omenjenim vabilom ostal zvest Sloveniji, ki mu je očitno s svojimi naravnimi in geološkimi posebnostmi prirastla k srcu? G. Kropač nam na to vprašanje po svoji skromni in skrajno disting-vovani naravi ne bo dal odgovora. Kdor pa je pazljivo zasledoval vse, kar se je pisalo, govo-i ilo in godilo okrog ljubljanske univerze, okrog problema naših univerz in okrog vprašanja univerzitetnih profesorjev v Jugoslaviji vobče, lahko odgovori sam na to vprašanje. Kdor hoče, tudi lahko presodi, ali je to ne samo za ljubljansko univerzo in ozko slovensko pokrajino, temveč tudi za Jugoslavijo koristno, da nain odhajajo ljudje, kakor naš Kropač. Dixi >Naš« Kropač. kajti, kar je v naših krajih v svoji najboljša živi jenski dabi ustvaril, nam tu ostane, s tem ostane tudi inž. Krop&č vedno naš. V tem občutku — pri vsej grenkobi trenotka, ko jemlje slovo — kličemo mu na iskreni rudarski »Srečno«! Karl Čapek: Tiranija. Ko smo se pred mnogima leti učili o Dionizu, tiranu Sirakuze, \in o drugih staro-vešfoih gospodih te vrste, ki so se na več ali manj nepostaven, toda zelo -uspešen način polastili vlad in ki so obvarovali svojo vlado z gotovimi ostrimi, zato pa tem bolj učinkovitimi odredbami, kakor n. pr. s smrtno kaznijo za vse politično drugačemisleče državljane, tedaj smo imeli mi učenci, ki mno zrastli v konstitucionalni, čeprav ne posebno svobodni monarhiji, občutek, da nas uče o čisto odwišnrh starih rečeh, ki so prav tako zastarele kakor grfiki aorist. Bili smo prepričani, da je danes takšna (tiranija itafk nemogoča lin da hi vsakogar, ki bi kaj takega poskusil, aretiral prvi stražnik. Brez podrobnejših razmejevanj smo bali uverjeni, da obstoji &a svetu nekaj, kar je podobno napredku, in da je danes ravno tako nemogoče, da bi se pojavil tiran Dioniz, kakor je nemogoče, da bi se ljudje pribijali na križ ali pa da bi imeli jfOjaiki samo lok in sulico. Med tem pa se je prikazal pred nagimi očmi v resnioi lak pristen samodržec. Da, pred nedavnim je bilo celo slišati predlog, da treba človeka, ki bi nanj streljal, pribili na križ. Svet se mnogo bolj izpreminja, kakor pa 6mo mislili mi kot dvanajstletni dečki. Zgodovina res ni tako bez koristi, ker se vedno znova vraža. 'Nimam pri roki nobene zgodovinske knjige, da bi v njej pogledal o staroveških tiranih. Najbrže so bili med njimi močni in energični možakarji, ker drugače ne bi postali taki gospodje. Tudi je mogoče, da so dostikrat zelo dobro vladali in da so se mogle njih vlade pobahati s lakozvanim redom močne roke. Imeli so čisto gotovo pristaše, ki so bili prepričani, •la je bolje, če vlada en silen mož, ko pa sto razprtih, požrešnih občinskih svetovalcev, če se je peljal on skozi ulice, potem je morebiti navdušena množica klicala frenetičen: /živio!« svojemu gospodarju in tiranu. Ampak vseeno ni90 simpatije sve!ta na strani tiranov; vest 6veta je bila vedno na strani onih, ki so branili svobodo naroda proti tiranom in proti nasilju. Morebiti je bil Dionizij najsposobnejši mož v Sirakuzah; morebiti je Mussolini najsposobnejši mož v Rimu. Ce bi bil Italijan, bi morebiti želel, da je Mussolini ministrski predsednik in nič ne bi ugovarjal, če bi bilo njegovo življenje tako zaščiteno, kakor življenje kralja. Toda neizmerno bi se sramo-\al pred svetom in zgodovino tega brutalnega udušenja opozicije, pobijanja nasprotnikov, uničevanja svobodnega tiska, vsega lega barfbaiskega sistema brezobzirne, bru-t.ilne in nasilne moči, s katero širili vlada tega moža. Pa tudi če nismo nobeni Italijani, zadostuje, da smo Evopejci, da pripadamo belemu plemenu, da smo razžaljeni od tega triumfa surove sile. Mogli bi nam ugovar-inli da nas vse to ne briga, dokler se to tiče samo Italije. Toda vsled neke človeške ,'olidarnosti se vmešavamo tudi v razmere stare Sirakuze, zakaj do današnjega dne obsojamo njenega tirana. Vmešavamo se v razmere starega Rima, zakaj mi obstojamo cesarje. Nočemo se vmešavati v notranje razmere druge države, toda so stvari, ki so stvar vsakega posameznika. Vsako nasilje, pa naj se izvaja v Rusiji ali v Italiji, ogroža svobodo vseh ljudi. Vsaka kršitev prava krši tudi svetovni red, za katerega smo soodgovorni. Vsako despotstvo daje neznosen primer, da se more z ljudmi postopati ko s sodrgo in da je sili vse dovoljeno. 'Morebiti je tiranija silno praktična oblika vladanja, zlasti za tistega, ki vlada. Ne more pa se ji oprostiti, da je manj dostojna za one, ici BO ji podložni. Ce disciplino &e lak o vi- soko cenimo, ^eeno ne moremo oznac!tl dl- sciplino, ki oropa ljudi vseh pravic, drugače ko suženjstvo. Pravimo sicer: Če ne gre zlepa, mora iti zgrda. Toda to pravimo o obrokih ali živalih, ki jih vzgajamo. Z narodom pa, in naj bo še tako malo kultiviran, ni mogoče .postopati ko s psom; v povojni Evropi pa je očevidno tudi to mogoče. Preživljamo dobo izrednih ponižanj. Samo pomislimo, če bi bile takšne razmere pred dvajsetimi leti mogoče. Vsi smo tedaj videli v ruskem ca-riz.mu aziatski barbarizem, danes pa moremo reči o tiraniji, da je čisto (tipičen evropski barbarizem. Imamo v Evropi celo vrsto despotij različnih velikosti: Rusija, Italija, M ad j araka, Španija itd. Tako je, kakor bi bila Evropa na mah vržena za cela stoletja nazaj, kakor da ne bi bila klasična zemlja političnih mučenikov, kj so se cela stoletja žrtvovali za večji košček svobode. Tudi če bi imele te tiranije še tako velike uspehe, pomenijo vseeno poraz evropskega duha. Tiranije niso nikdar vzgojile človeka, one so samo nakopičile diMje šile upornosti. Čim večji je triumf nasilja, tem nasilnejša bo reakcija, ki neizogibno pride. Italija Musso- mesto Maribor '(30.641) 3, Mariborski levi breg (50.351) 5, Mariborski desni breg (46.288) 5, Murska Sobota (54.011) 5, Ptujski srez (73.688) 7, SlovenjgTadec (27.217) 3, Šmarje (42.260) o poslancev. V mariborsko oblast spada tudi Medjimurje, za kaierega je zagrebško upravno središče določilo, da dobita sreza Čakovec 5 in Prelog 5 poslancev. Ljubljanska oblast ima torej 48, mariborska pa 54 poslancev. Na Hrvatskem ima zagrebška oblast (809.488 prebivalcev) 80 mandatov, primorsko-krajiška oblast bo stela 62 mandatov, osiješka oblast 77 in sremska oblast 140 mandatov. V Dalmaciji šteje splitska oblast 50 mandatov, dubrovniška pa 12 mandatov. i ^ °iy°dini bo imela novosadska oblast, iu obsega velik del Bačke, 58 poslancev. V Srbiji bo šiela 'beogragska oblast, ki obsega del severne Srbije, Banat in del Bačke, 76 poslancev. Podunavska oblast s sedežem v H - 37 p^ncev, podrin- ska oblast s sedežem v šabcu 18 •valievska oblast 14, šumadinska oblast v kra^e^cu 2o, pozarevska oblast v Požarevcu 20 timo-ška oblast v Zaječaru 25, n«ka oblast 43 vranjska oblast 25, kosovska oblast s sedežem v Prištini 34 poslancev, skopska oblast v Skoplju 31, bregalniška oblast v Štipu li, bitoljska oblast 35, raška oblast v čačku 27’ užička oblast v Užicah 21, kruševačka oblast pa 16 poslancev. Črna gora ima samo eno oblast in sicer s sedežem v Kotoru. Črna gora voli 28 poslancev. V Bosni iu Hercegovini šteje vrbaeka oblast 45, hihaška oblast 22, mostarska oblast 23, sarajevska oblast 31, travniška ob-last 29, tuzlanska oblast 42 poslancev. Politične vesti. = Usodna napaka. Priprave strank za oblastne volitve so vedno bolj žive in nekatere stranke so določile za posamezne okraje že svoje kandidate. Žali bog pa se pri izberi kandidatov ni vedno gledalo na njih strokovno sposobnost, temveč so odločili čisto drugi oziri. Tako čujemo, da je neka stranka v Sloveniji postavila na prva mesta za kandidate ljudi, ki eo sicer vsega spoštovanja vredni, ki pa čisto gotovo niso kos nalogam, ki jih bodo morali vršiti člani oblastne skupščine. Dočim pa je ta stranka tako silno favorizirala nestrokovnjake, je posta-vila na zadnja mesta ljudi s strokovno kvalifikacijo. Največjo škodo od tega vseskozi neumestnega nastopa bo seveda imela stranka j sama, ker bo njena delegacija igrala v ob-I lastni skupščini silno klavrno vlogo. Toda logo. ____________ škodo bo imela tudi javnost, ki je silno in teresirana na tem, da bodo v oblastni sKup-ščini le sposobni ljudje, ne pa same Strankar- olte mariomito. U|nm« autto. j kriminalno, moralno -in politično odgovor-zmešana naša politična pamet doma; šundu< je zmagal in v drugem čitanju so bili najvažnejši členi tega zakonskega načrta odklonjeni. Za svobodo tiska 00 nastopili z vso odločnostjo tudi demokrati in večina članov nemške ljudske stranke in tako je bil reakcionarni zakon o pobijanju šunda na neizrečeno žalost posiii-morahstov v svojih najtežjih členih odklonjen. Mnenje svobodne javnosti je zmagalo in prijatelji cenzur in slične navlake so doživeli svoj zaslužen poraz. ..= Princu Karolu zabranjen vstop v Rumu-111 j°. V poslanski zbornici in v senatu v Bukarešti je bilo v torek prečitano pismo kralja Ferdinanda, kateremu se je adravje obrnilo na bolje. Kralj se v pismu sklicuje na ustavo in izjavlja, da pod nobenim pogo* jem ne dovoli, da se princ Karol povrne v jfoimfaik- so mnenja, kraljica Marija vso vladarsko oblast. V Chicago je prispela deputacija rumunske vlade, ki je pozdravila kraljico, ki je včeraj odpo-_ tovala v Evropo. Deputacija namerava prositi kraljico, naj’ se pri kralju zavzame za to, da dovoli princu Karolu povratek v Runi unijo, toda ne kot pretendent na krono, nego kot sin k umirajočemu očetu. Kratka vesti. narodno skupščino. = Kooperacija HSS iu JMO pri oblastnih vojitvah v Bosni. Zadnja številka >Doma priobčuje sledeči proglas: »Vsem kotarskini organizacijam 'Hrvatske seljačke stranke-. Volitve v oblastne ali županijške skupščine so razpisane za nedeljo, dne 23. januarja 1927. Od 4. do 20. decembra 1926 se postavljajo kandidatne liste. Zato je potrebno, afl skličejo vse kotarske organizacije svoje seje v nedeljo, dne 5. decembra ali v sredo, dne 8. decembra ali najpozneje v nedeljo, dne 12. decembra. Na teh sejah naj se določijo kandidatne liste za oblastne volitve, ki naj se oddajo takoj drugi dan, po navodilih, ki jih priobčuje ta številka >Doma- pod naslovom ^Najvažnejša navodila za oblastne volitve«. Čim sodišče odobri kandidatno listo* se mora to takoj brzojavno sporočiti vodstvu ter istočasno poslati s pošto prepis kandi- Kraljiea Marija bo proglas«^ njo v slučaju smrti kralja Ferdinanda. Glavni stan protifašistov so ustanovili pobegli poslanci Turati, Treves in Bocooni v Curihu. ProtUašistovski odbori so ustanovljeni nadalje v Parizu, Marseille-u, Nizzi, Bruslju, Dunaju in Berlinu. Predsednik kitajske vlade v Pekingu je odstopU, ker nima njegova vlada niti pare denarja in prav nobene avtoritete. ,so dosegli za ceno vstopa v vlado: u\edbo slovaškega jezika v vseh uradfh enakopravnost cerkve z državo potrdilo od Vatikana imenovanih škofov, vrnitev cerkvenih posestev in enakopravnost duhovnih učiteljev s posvetnimi. Književnost, »LJUBLJANSKI ZVON.« Izšla je novemlberska Številka >Ljubljan- skega 'Zvona«, ki ima sledečo vsebino: Fran Albrecht: Verzi iz dnevnika. (Šotn-ce. — O pijanosti. — Jadernica. — Vsako nebo — Evropa.) Fran Albrecht: Knjižni jubilej. — Vladimir LeLvstik: Hilarij Pernat. (Dalje prihodnjič.) — Janko Lavrin: Ibsen kot umetnik. Cvetko Golar: Ženin Matija. — Dr. Fran Bradač: Menandrova komedija — Višek antične drame in pravzor moderne veseloigre. — Ivan Zorec: Ban Vuk Strahinja. (Konec prihodnjič.) — Dr. Ivan Lah: Jiri Volker. (Konec prihodnjič.) — Dr. N.Preobraženski: Nova Rusija. — Leonid Leonov. — Leonid Leonov: Zapiski o nekaterih dogodkih v mestu Gogulevu. — Slavko Grum: Aloisius Ignatius Singbein. Književna poročila: Slovenska dela: Ivan Tavčar: Zbrani spisi. IV. zvezek (Fran Al- brecht). Dva prevoda iz grščine: Euripidea-Bradač: IIypoytos. Aristophanes-Bradač: Acharnjani (A. Budal). Ivan Lah: Pepehih (A. Budal). Srbsko-hrvatska dela: Poezije Božidara Kovačeviča (B. Borko). — Kronika: Domači pregled: Slikarska razstava obeh Magoličev (K. Dobida). Naš igralski naraščaj. (Konec prihodnjič. Ciril Debevec.) Prosveta. NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI. Danes zvečer se poje v operi Sevilski brivec. V vlogi brivca gostuje znamenit baritonist gospod Rudolf Ertl iz Beograda. Predstava se vrši za red B. Italijanske kolonialne aspiracije in Francija. Znani orientolog Alois Musil je objavil o lem vprašanju v »Venkovu« zanimiv članek, ki ga v nastopnem objavljamo. V časopisih se pojavljajo vesti, da je Francija pripravljena odstopiti Italiji Sirijo, če se -Italija,odreče vseh zahtev na Tunis in Tan-ger. Je sicer res, da se Italija in Francija pogajata, toda silno neverjetno je, da bi se pogodili. Italija težko prenaša, da jo je Francija prehitela v Tunisu in si ga vzela, in enako se ne more sprijazniti z mislijo, da bi imeie o Tangerju z okolico in Maroku odločevati Je Francija, Španija in Anglija, ko pa vendar leži Maroko v sredozemski oblasti, a si Italija domišljuje, da je dedinja rimske nadvlade v Sredozemskem morju. Tanger z okolico je lormelno pod mednarodno upravo, v resnici pa se za njega upravo prepirata Francija in Španjia, dočim dela Anglija kar hoče. Ce bi prišla v Tanger še Italija, bi se takoj zvezala s Špansko in Angliji ne bi preostalo drugega, ko da se zveže s Francijo, s čemer bi prenehala biti jeziček na tehtnici. V Tan. gerju zato Italija ne more nič doseči, v Maroko pa je ne pusti no Francija n? Španija. Tunis, ki je pod francoskim protektoratom, meji na italijansko kolonijo Libijo, nekdaj turški Tripolis. Libija je igrala nekoč veliko vlogo, ker je šla skozi njo velika trgovska cesta, ki je spajala notranjo Afriko in zlasti čadsko ozemlje s Sredozemskim morjem, ki se zajeda v Libiji najgloblje v afriško ozemlje. V njena pristanišča, v katerih so se ustavljale bogate karavane s srednje Afrike, so dovažale benečanske in pozneje grške ladje blago iz Evrope in Azije in cvetela je trgovina, s tem pa tudi bogastvo pristaniških mest in tudi krajev.v notranjosti dežele. Kajti trgovci, ki so vzdrževali zvezo s Srednjo Afriko, so potrebovali živila, ki so jih drago plačevali. Sčasoma pa je krenila trgovska cesta s Srednje Afrike v drugo smer, deloma na vzhod k Nilu, deloma pa na zapad k obrežju Atlantskega oceana. Izvoz in uvoz Libije sta stalno padala, trgovci so se izseljevali in iz cvetoče grške in rimske kolonije je postala gladujoča turška in arabska provinca. Italija je prišla v Libijo jeseni leta 1911. V deželo je vložila mnogo denarja in jo pognojila s krvjo tisočev svojih sinov in hotela je iz nje narediti to, kar najbolj potrebuje: deželo, v katero bi se izseljevalo njeno odviš-no prebivalstvo, ki doma ne more najti kruha. Samo da je Libija za kolonizacijo popolnoma nepripravna, tako zaradi svoje lege in podnebja ko tudi vsled svojega prebivalstva. To so potrdili italijanski naseljenci, ki so leta 1912. prišli v velikem številu iz francoskega Tunisa v italijansko Libijo. Ostali so tam eno, dve leti in čeprav jim je dajala italijanska vlada vse mogoče podpore, so se nato vrnili v Tunis, ki je mnogo bolj zdrav in plodovit ko kamenita in zapuščena Libija. V Tunisu živi danes okoli 140.000 Italijanov. Dobra, iretjina od njih je prevzela francosko državljanstvo, toda niso zavrgli svoje italijanske narodnosti, temve® nasprotno stalno m——nunimrMuti—HM—am Mrs. Edyth Lyttelton: agitirajo v družbi z rojaki, ki so ostali italijanski državljani, za spojitev Tunisa z Libijo. Todia tega Francija nikdar ne bo dovolila, ravno tako pa se tudi nobena italijanska vlada ne bo odrekla svojih rojakov v Tunisu, pa naj ji ponujajo karkoli. Mednarodno stališče Francije v Siriji je precej nejasno. V San Remu se je dogovorila z Anglijo, da si vzame Sirijo, Anglija pa Palestino in Irak. Na zunaj je billa ta prisvojitev prikrita z besedo mandat in Zveza narodov je postala mandatar. V resnici pa ni imela ne Francija in ne Anglija niti najmanjše volje, da bi izvrševala voljo mandatarja, v ki-.r bi bile po civilnem zakonu prisiljene. Prestopali sto čisto drugače. Sami sta. izdelali statuie uprave in Zvezi narodov ni preostalo nič drugega, ko da jih je leta 1922. odobrila. Od ledaj se včasih upirata mandatu, včasih ga uporabljata, kakor .jima pač bolje kaže. Italija se je francoskemu mandatu v Siriji z vsemi silami upirala, samo ni mogla nič doseči, ker je bila Anglija na francoski strani. Dosedanji uspehi francoskega udejstvovanja v Siriji niso zadovoljivi ne za Francijo in ne za Sirijo. Je sicer res, da je v Franciji mnogo uvidevnih ljudi, ki bi imeli radi, če bi se Francija na kakršenkoli časten način rešila Sirije, toda težko da bi se našel le en Francoz., ki bi javno pozval, da odide Francija iz Sirije, za katero je žrtvovala mnogo milijard frankov in na tisoče vojakov. Bil bi to silen udarec za ugled Francije v Orientu. Govori se, da bi bila Francija morebiti pripravljena dogovoriti se z Italijo o razdelitvi Sirije in sicer v tem zmislu, da bi zadržala za sebe veliki Libanon z glavnim mestom Bejrutom, Italiji pa bi odstopila obrežje od Velikega Libanona do Aleksandrete in vse zaledje z Damaskom in Halebom. Toda tudi ta dogovor tii a.ilmo omajal francoski ugled v Orljentu, Italija pa bi bila tam, kjer je, danes Francija. Morala bi Sirijo vojaško zasesti. S tem bi sicer za kratko dobo odvrnila pozornost od notranih dogodkov in združila narod, da •si pridobi nekdaj tako bogato rimsko provinco. Samo da današnji Italijaniso niso Rimljani z zadnjih dni republike, današnja Sirija pa je čisto osiromašen ostanek stare rimske Sirije. Tedaj je bil v Siriji osredotočen svetovni izvoz in uvoz, v današnji Siriji pa izvoz in uvoz umirata. Italija potrebuje mirno zemljo za svoje izseljence. Ampak taka zemlja Sirija ni in ne bo. Ni tu koščka plodne zemlje, ki bi že ne bil obdelan. Intenzivnejše gospodarstvo je nemogoče, treba bi bilo ledino orati. To pa zahteva denar in ceno delavsko silo. Denarja bi bilo treba prinesti iz Italije, a tam ga ni. Rok je sicer v Italiji mnogo, samo da so te mnogo dražje, kakor sirske roke. Zato italijanski podjetniki ne bi zaposlovali Italijanov, temveč mnogo cenejše domorodce. Italijanska kolonizacija pa bi s tem umrla. Bilo bi sicer zelo lepo, če bi se Francija in Italija glede Sirije dogovorili, ali izključeno je, da bi se Francija Siriji odrekla, izključeno pa je tudi to, da bi dobila Italija v Siriji to, kar išče: deželo za naselitev izseljencev. se je v prošlosti marsikaj prigodilo, kar se ne sme ponoviti in da bo treba v bodočnosti postopati v čisto drugem smislu. V svoji zgiodovini še nismo zelo napredovali. Vsak narod ima za seboj dolgo okrvavljeno prošlost. Korenike visakega naroda so vzrrstle v zgodovini, ki nam kaže najstrašnejše strani človeške narave poleg najboljših. Po mojem mnenju vladajo misli in ideje .s ve L Komisja Zveze narodov za umstveno sodelovanje je po mojem mnenju prav storila, če se je začela baviti s poučevanjem otrok in mk dine. Sestavila je natančen program, kako naj se vi-ši v šolah pouk o Zvezi narodov. Iz njega bi omenila samo eno ali dve točiti, ne da bi se spustila v potankosti. Najprej je treba pr.magati učiteljem, da ucepijo novi duh. V Veliki Britaniji je vlada izdala brošuro, ki daje učiteljem potrebna navodila za ta problem. Predlagalo se je tudi naj se sestanejo narodne konference, ki naj bi prerešetavale to zadevo. Ne smemo pa skušati upostaviti nov duh samo v šoli, temveč tudi doma, v rodbinah. Če kažemo deci slike, naj jim predočujejo strahote preteklosti in izglede v bodočnost. Prva slika za propagando naj jim ne kaže vojakov, ki odhajajo iz strelskega jarka, temveč, kaj se je zgodilo z njimi pozneje, ko so i ga že zapustili! Predočimo jim grozodejstva j starega načina in naslikajmo jim bodočnost, v ' kateri se fantje in dekleta, svobodno in bratsko združeni drže za roko in stopajo navzgor po gorovju, lcoje vrhove že vidimo danes od daleč, pozlačene od nove zarje. Pridobiti si deco, pomeni pridobiti si bodočnost. (Prevel Pavel V. Brežnik.) Poučevanje mladine o ciljih Zveze narodov. Ut* Bodočnost sveta zavisi od malih otrok, io je danes splošno mnenje. Kadar se Sprehajamo po parkih in gledamo lotroke, ki se igrajo na trati ali pa sedijo v vozičkih v svoji radovedni nezavednosti, ki je tako zelo prikupiva, si rečeni: »To so novi barbari, ki prihajajo pred vrata Rima,« ali pa, da citiram Ibsena: »Evo naroda, ki trka na vrata!« Vprašanje pa je, kaj bodo našli, ko bodo odprli ta vrata. Mislim, da ne zadostuje, če skušamo izboljšati sedanji svet, moramo tudi vcepiti c. i rokom cilje, ki jih skuša doseči Zveza narodov. Težaven problem pa je proučevati otroke, kaj je Zveza narodov. Ni lahko obravnavati Zvezo narodov na privlačen način. Ni lahko delati propagando zanjo. Nekateri ljudje so mi pravili, da so preči-lali vrsto brošur, ki jih je izdala neka organizacija — ne vem, katera — z namenom, da dela propagando za Zvezo narodov. Na zadnjih platnicah ene teh brošur se nahajata dve sliki: prva predstavlja skupino junaških vojakov, hitečih v orožju iz strelskega jarka, med tem ko se granate razletavajo okoli njih. Georges: Mrcvarstvo. Pa tudi kar se tiče slovenskih priimkov bi se dalo marsikaj grajati. Mnogo jih je, ki se ne pišejo ne po .sedanjem, ne po starem slovenskem pravopisu, temveč po nemškem, italijanskem ali ogrskem. Neki gospod, (ki ima sicer slovensko ime na »-vec«, a se piše po starem pravopisu s končnico »-vic« ter ga tudi sklanjajo — Kar deta tudi sam — napačno »-vica«, namesto »-vca«) 8e je ,3pravil pred leti na slovenske priimke z nemškim pravopisom. Trdil je, da je tako pisanje v Jugoslaviji nedopustno in da bi morali .1 4udje svoj slovenski priimek tudi pravopisno posloveniti. Dotični gospod je govoril samo o nemško pisanih slovenskih priimkih, raztegniti pa je njegovo tezo tudi na slovenske priimke, ki so pisani v drugih pravo-» Plsih, kakor na primer v italijanskem in ogr-i„f 0 tem so mnenja različna in bi se debatirati, kar pa ni moj namen. S 3m3 da je moje mnenje, ja bi se morala potemtakem, tudi vsa druga slo-s enska rodbinska imena, ki niso pisana v sedanjem slovenskem pravopisu, torej tudi tista, ki so pisana n. pr. po poljsko, češko, hrvaško itd., a tudi tista, ki so pisana z bo-nončjco in sploh po starem, preložiti v sedai veljava, slovenski pravopis. Nekateri celo zahtevajo, naj Se tudi drugi, zlasti Nemci, ki žive med Slovenci, pišejo po slovensko, to- Nad to sliko stoji napis: »Stari način.« Druga slika predstavlja skupino oseb, sedečih za veliko mizo in posvetujočih se. Nad to sliko stoji napis: »Novi način.« Po mojem mnenju to ni nikaka dobra propaganda in dotična 'organizacija jo je tudi takoj opustila. To anekdoto pa ©menim samo, da pokažem, kako težko je, spraviti ideje Zveze narodov v obliko, ki bi bila za deco sprejemljiva. Jaz ne verjamem, da bi bilo mogoče poučevati internacionalizem, ne da 'bi poučevali nacionalizma. Najprvo je treba vcepiti v otroške duše domači in narodni ponos, potem pa šele ponos vloge ki jo njih narod more igrati v svetovnih zadevah. Treba je, da otrok s ponosom gleda na slavno zgodovino svoje domovine in zelo težko je, poučevati otroke to slavo in ta ponos, ne da bi se omenjalo bitk in vojn. Dati jim moramo tudi ponos junaštev, ki karakterizirajo njih zgodovino, kakor tudi žrtve, ki jih je njih domovina prinesla. ^ Zato moramo iti drugo pot. Ne smemo na široko razkladati sirovosti in grozovitosti preteklosti, temveč moramo razložiti mladini, da da tak šovinizem je enak italijanskemu fa-šistovskemu fanatizmu, ki ga pa vsi obsojamo. Toda, kakor rečeno, v polemiko o tem se ne maram spuščati, kati stvar juristov je, prekljati se o tem, ali je samolastna sprememba (tudi pravopisna) priimka pravno veljavna ali ne. Nekaj drugega pa je, kar se da m se inora grajati. l’o je, da pravilno slovensko pisane slovenske priimke izgovarjamo z nemškim poudarkom. Skoraj vsi Kovači so K6vači itd. Res je pri nekaterih priimkih poudarek dvomljiv, kakor na primer pri priimku »Repič«, ki ima lahko pouda- x ?a Prvem ali na drugem zlogu, kakor je pač beseda nastala ali iz besede »repa« ali iz »rep«, nikakor pa ne gre, da se pristno slovensko ime Peček (gen. Pečka) izgovarja P<5ček (gen. Pečeka). So ljudje, ki to pačenje nagovarjajo s tradicijo. Toda če sme biti tra-dicija poudarka (akcenta), ki ni po krstnem listu Opravičena, odločilna, koliko bolj od-. ločilna bi bila pravopisna tradicija, ki je po ! krstni matici upravičena. Da pa ne bo kdo zagledal v mojih izvajanjih v tem članku kake nedoslednosti, mu povem, da so ljudje, ki zagovarjajo nemško izreko svojega slovenskega priimka, očitajo pa drugim nemško pisavo njihovega imena. Taki ljudje pač ne pomislijo, da smo tudi tuj poudarek prevzeli , od tujcev, ki so nas vladali, in ne samo tujo pisavo. I Še en tuj, to je nemški poudarek moram I omeniti, ki pa upravičeno zbode in zaboli Iz Trbovelj. Koliko je »Jutrovcem« za naše domače ljudi, je povedalo »Jutro« v notici 'svoje zadnje nedeljske številke pod naslovom: »Afera s 1CO.GOO Din«. Po celem pobočju Trboveljskega hribovja pod Retjami in Pleskem vlečejo plazovi, povzročeni z obratovanjem rudnikov, ki so umevno ob velikem deževju in nalivih hujši, kakor kadar je zemlja suha. TPD je zgradila pred leti na takem plazovitem terenu na »Tereziji« nekaj stanovanjskih hiš. Zidovje teh hiš je oviralo, da se voda ob hudem deževju ni mogla odtekati. Že vsled obratovanja v rudniku natrgano ozemlje, vsled dolgotrajnega deževja premočeno, se je vsled zastajanja vode še bolj razmehčalo ter je iz vseh teh razlogov nastal plaz. T.PD je najprvo predbacivala trboveljski občini, da je ona kriva nastali škodi, ker je dala stavbeno dovoljenje za stanovanjske hiše, kakor bi bili njeni inžemjerji in stavbeniki v Trboveljski občini v službi. V svoji nedeljski notici pa pravi »Jutro«, da bo občina morala plačati preostalih 100.000 dinarjev, ker je »bivši gerent Fortič pozval TPD, naj odstrani nevarnost plazovja in p: edLoži račune in ker so se pogodili za vsoto 250.000 Din, od katerih je plačala občina že 150.000 Din in ker je bil gerent upravičen za tako velike izdatke.« Plazovja na Tereziji ni povzročila občina, marveč TPD ter je bilo za TPD in ne za občino koristno, da «e ib odstranila nevarnost plazovja. A ko je 'bil bivši gerent Fortič tako moder, da je pozval TPD, da odstrani nevarnost plazovja v korist TPD, .potem vendar ne bo dolžna plačali občina tozadevno delo, iker je njen gerent it;1!.TPD ta'k° dober nasvet. TPD bi morala občini za^ ta dober nasvet kaj dati, če bi ne tila dolžnost občine, svariti svoje občane pred različnimi nevarnostmi, če bi obveljalo mnenje TPD in njenih prijateljev v »Jutru«, bo morala občina plačevati tudi, kadar bo naročevala hišnim gospodarjem, da po- ( tresejo ledena tla s pepelom. — Okolnost, i da .je bivši gerent Fortič napravil kar celo J pogodbo s TPD, kako bo trboveljska občina j plačevala za svoj nasvet, ali ukaz, da odstrani j TPD nevarnost plazovja v svojih revirjih, tiiboveljski občini in njenemu premoženju ter denarju občanov ne bo mogla škodovati, ker ni nihče od onih, za katerih premoženje gre pooblastil g. gerenta Fortiča, da sklepa take pogodbe. — Seveda g. gerenti niso znali dobro ločiti občinskih poslov v prenesenem delokrogu od uprave občinskega premoženja. »Jutru« je seveda moralo to biti prav, toda legalnemu, sedaj izvoljenemu občinskemu svetu, tako delovanje bivših gerentov ni po-všeči ter tudi ne trboveljskim davkoplačevalcem, ki bi naj trpeli vsled zmot, ki jih trosi »Jutro« samo in po svojih privržencih, vzgojenih v njegovi mentaliteti. Naj je bivši g. , vsakega pravega Slovenca: to je Triglav namesto Triglav. Mislim seveda na najvišjo ; goro Slovenije, ki je od nekdaj veljala tako-rekoč asa simbol slovenstva, ki jo je opevalo nešteto pesnikov in ki jo občuduje nebroj turistov. Ta Trigl&v, ki ni bil od nekdaj le nas ponos, temveč je danes tudi naša nada preko dveh državnih meja. Ta slovenski Triglav ima danes tuj naglas, ki ga ni moči prav 2 ničemer opravičiti. Kajti ni ga nepokvar-j jenega slovenskega narečja, ki bi to besedo drugače naglašalo kakor na zadnjem zlogu. ! Pa tudi če bi jo, kar pa dvomim, tisti akcent ni sprejemljiv, kati odločilen je le naglas tistega kraja, kjer je Trigl&v doma, to je naglas gorenjskega narečja, po katerem so ga tudi Nemci fonetično pisali: »Terglou«. Na . žalost pa moram konstitirati, da se nam že 1 po stanju naše sedanje slovenščine lahko očita, da je simbol današnjega slovenstva res bolj — Triglav nego TriglSv. — — ! Še na nekaj moram opozoriti, preden končam, to je na nekatere slovenske besede, ki jih tudi tisti pisci večkrat napak rabijo, ki inajo po slovensko pisati, oziroma se trudijo, da bi se dobro in pravilno izražali. To so predvsem: tale, takle in ka-li. »Le« stoji, kakor znano, lahko pred zaimkom ali prislovom in za zaimkom ali prislovom (le-ta, le-oni, le-tak, le-ondu, ter tale, takle, takale, tamle itd.). Kaj pomeni prvotno eno in drugo, je po večini znano; namreč, da »le« spredaj kaže na besedo ali stvar, ki je bila že izgovorjena, »le« zadaj gerent Fortič iz jstahu pred TPD ali v svoji zmoti, ali iz kateregakoli razloga obljubil TPD kakšno plačilo za odstranitev nevarnosti plazovja, taka obljuba ne bo škodovala trboveljski občini. Pa tudi glede že plačanih 150.^00 Din se pomenjkujeijo občinski možje, . da bi jih kazalo izterjati od TPD nazaj, ker vidijo, da so bili pomotoma in nepravilno plačan; TPD in da je trboveljska občina za to vsoto v korist TPD oškodovana. TPD je sama toliko uvidevna, da bo velikodušno odpustila trboveljski občini plačilo 1CO.OOO Din. To ve dobro pisec »Jutrove« notice, kakor vedo tudi trboveljski občani, kam meri pes taco s to notico, da bi ise opralo namreč one zamorce, ki so hoteli TPD usiliti tako znatno vsevo, mesto, da bi se porabila za kakšne koristne stvari, ko imamo v dolini toliko revščine, da se Bogu usmili in sicer — po zaslugi TPD —, za katero menijo nekateri da je treba TPD dati še posebno nagrado. Imamo pač še staro alianso, ki je leta 1913 pri občinskih volitvah zmagala. OBRTNI VAJENCI NA VRHNIKI BREZ ŠOLSKEGA POUKA. Vsled nezadostnega kritja stroškov za vzdrževanje obrtnonadaljevalne šole na Vrhniki je letos šola zaprta. Ostalo je: še nekaj ostalega dolga za prejšnje šolsko leto in sama država pa tudi ni svojega deleža pr spevala, temveč samo polovico. Sama občina vrhniška pa pravi, da ne more več prispevati — tako bo ostala šola za vajence zaprta. Sedaj pa poglejmo nekoliko o tej šoli za prejšnja leta nazaj. Obrtnonadaljevalna šola je bila ustanovljena pred vojno leta .1911 in je obiskovalo prvo leto 79 vajencev v dveh razredih: pripravljalnem tečaju in prvem razredu. Leta 1912-13 je bilo v treh razredih 83 vajencev. Leta 1913-14 je bilo 61 vajencev v vseh razredih. Med vojno leta 1914-15 in leta 1915-16 ni bilo šole. Takoj na to še med vojno leta 1916-17 je obiskovalo 28 vajencev, leta 1917-18 pa 31 vajencev, dva leta sta bila samo po en razred. Leta 1918-1919 je obiskovalo 39 vajencev in sicer v pripravljalnem razredu 16 vajencev in v I. razredu 23 vajencev. To leto se je vršila šola samo do 6. februarja 1919. Leta 1919-20 ni bilo pouka za vajence. Leta 1920-21 je bilo le 8 vajencev. Leta 1921-22 se je otvoril zopet pripravljalni tečaj in I. razred s 85 vajenci in poleg tega je bila trgovska nadaljevalna šola s 9 vajenci, leta 1922-23 s 90 vajenci, leta 1923-24 s 84 leta 1924-25 s 98 in ltia 1925-26 s 86 va njen cev, Iki so vsa leta imeli po tri razrede. Za to šolsko leto pa se sploh ni otvorila obtnonadaljevalna Soda in tako ostanejo obrtni in trgovski vajenci na Vrhniki brez šole, ako se v zadnjem momentu ne zganejo merodajni faktorji. V to je poklicana sedaj Delavska zbornica. 'Ne pustite obrtnega naraščaja brez šolskega I>ouka! ŽREBANJE LOTERIJE DRUŠTVA »TRGOVSKA AKADEMIJA«. Društvo »Trgovska akademija« v Ljubljani je s pristankom gospoda velikega župana določilo roli za žrebanje srečk svoje loterije na dan 30. oktobra 1927. Preložitev žrebanja za nekaj mesecev je 'bila potrebna iz tehničnih razlogov. Zanimanje za to loterijo je jako živahno predvsem zato, ker so .pogoji iaredno ugodni. (Dobitkov 885 od 50.— do 100.000,— dinarjev, srečke po 10.— Din.) Treba pa je, da loterija ne bo dobičkonosna samo za kupce srečk, temveč čini uspešnejša tudi za društvo in njegovo akcijo za zgradbo trgovske akademije in podpiranje dijakov, ki se posvetijo višjemu trgovskemu študiju. Pozivamo zato vse zavedno trgovstvo in trgovske organizacije, ki so prevzele propagando in razpečavanje naših srečk, da tekom prihodnjih mesecev, ki so še na .razpolago razpečajo čim večje število srečk. Ne sme biti trgovca, ki ne bi kupil vsaj nekaj srečk tudi sam. Ako podpiramo druge dobrodelne akcije, storimo svojo dolžnost tudi tu, ko gre za našo lastno stanovsko stvar. Našo javnost pa prosimo, da že v lastnem interesu posega po srečkah naše loterije, ki obeta pri nizki ceni srečk tako 'veliko število in tako visokih dobitkov. Poravnajte naročnino! pa na tisto, kar se bo šele povedalo. Toda rabi se v zadnjem času »tale« in »takle« tudi v pomenu »so ein«, »so einer«, za kar pa je v pripovedovanju pravilno samo »ta« in pa »tak«, v dialogu in samo v dialogu, kadar se dve osebi, da po domačem povem, iz oči v oči z besedami obdelavata ali govorita o tretji navzočni osebi, se reče »tale«, »takle«. Na pr.: »Spat pojdi, smrkavec!« Odgovor »Takle capin me bo spat podil!« Seveda je pogovor lahko dobrohoten, toda vedno direkten, tako-rekoč s prstom kazajoč. V navadnem (zlasti pismenem) pripovedovanju, kjer se s »tale« in »takle« govori o predmetu, ki je bil že imenovan, pa je taka raba napačna ter je prav le »ta«, »tak« (kak tak, kakšen tak) itd. »Ka-li se sme po pravilu rabiti le v vprašanjih z »ali« in »kaj« (v pomenu »ali«), pa še v teh ne zmerom. Na primer v vprašanju: »Ali si bil v mestu, ka-li,« je »ka-li« prav, ker je poudarjen glagol ter mora v tem slu-m0whrr kn4i4,'.i~-pa n«p»k, tflmraL.ter .mora v Jam st«-čaju stati, če je treba: »ali ne«. Bolj vidna je pravilnost »ka-li«, ako se vpraša s »kaj« namesto z »ali«. Pogosto pa se »ka-li« rabi tudi v stavkih, ki se začno s »saj«, kar je pa popolnoma napak. Toda ker mestni človek, ki ne pozna narodove govorice, najraje besede, ki jih ne zna rabiti, opusti, ker se jim je prav lahko ogniti. (Dalje.) .-»u 4 NARODNI DNEVNTK 2. decembra 1926. Štev. 271. Dnevne vesti MALA AFERICA.« B S' v številki 40. z dne 20. januarja .1Ks6 v iruibriki »Ljubljana« napadel g. Fr. Majcena, podtajnika Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani. Zato je bil naš urednik pravomočno obsojen pri Stolu sedmorice v Zagrebu radi (klevete. Obžalujemo, da smo z dolično notico napravili g. /Majcenu hudo krivico, da smo Se objavili oprostilno razsodbo I. instance in ga nato še ponovno zasmehovali v anonimni notici v Sasu med prvo in kasacijsko sodbo ter obsojamo do-tičnike, kateri so zakrivili i napad na g. Majcena i neprilike našega lista. Uiredni-štvo. KAKO SE PRIDE NAJHITREJE V AMERIKO? Ameriški državljan, ki je živel že .več me-riecev v Sloveniji, je dobil nakrai iz Amerike brzojaven poziv, da se vsled važnih trgovskih poslov nemudoma vrne v Ameriko. Brzojavka je spravila Anierikanca v največjo zadrego. Hotel bi ^.se vrniti, ker je. vedel, da izgubi lahko težke tisočake, če se ne vrne, toda kako dobiti v kratkem času iz Beograda vizum, ko pa to traja najmanj dva meseca. V svoji zadregi gre Amerikanec k nekemu advokatu po svet. Ta mu svetuje, da si najde dobrega prijatelja, s katerim naj igra ».mavšelj< in nato naj' ga prijatelj naznani. Amerikanec uboga in prijatelj ga je na-znanit, nakar je pričel avtomatično delovati zakon. Ker se morajo procesi proti igralcem j vjg0^es hazardnih iger dovršiti v ‘24 urah, je bil j ___________ Amerikanec takoj obsojen na 100 Din globe i in na izgon v Ameriko, dočim se prijatelju i ni nič zgodilo, ker je bil z ovadbo prost Vsake krivde. Četrti dan nato je bil Amerikanec izgonskim potom na potu v Ameriko. Nasvet advokata je bil torej vseskozi pravilen, le žal, da se ga morejo poslužiii samo oni, ki so že ameriški državljani. — Iz aviatične službe. Podporočnik Anton Pintar je imenovan za vojnega zrako-plovuega izvidnika. Restavracijo cerkve »Hagija Sofija». Newyorški institut arhitektor (je prosil turško vlado za dovoljenje, da restavrira slavno mošejo sv. Sofije v Carigradu. Stroške preaovljenja bi nosili Amerikanci brez vsake politične kompenzacije. — Vlom v poštni urad v Dobu. V noči od torka n.a sredo je bil izvršen v poštni urad v Dobu drzen vlom. Vlomilci so odnesli v 2 km oddaljeni gozd železno ročno blagajno, jo razbili s sekiro ter jo odkurili s 6000 Din gotovine. Iz načina, kako je bil vlom izvršen, je sklepati, da storilci niso bili poklicni vlomilci. — General Nobile v Ameriki. Italijanski general.‘Nobile, ki se je udeležil ekspedicije na severni tečaj, je prispel te dni v Wa-shington ter je bil sprejet od predsednika Coolidgea. — Bljuvanje Vezuva ni nevarno. Znanstveniki izjavljajo, da tačasne erupcije Vezuva niso nevarne. Prebivalstvo okoliških krajev se je povrnilo v isvoije hiše. — Cerkov so je podrla. Kot poroča »Matki« iz Toulouse-a, se je zrušila tamkaj pred 400 leti zgrajena cenkev sv. Jerneja v Mar-mande-i. Cerkev se je odlikovala s posebno lepimi skulpturami. — Velik sneg na sv. Gotthardu. Te dni je zapadel na vseh švicarskih Alpah velik sneg, posebno na Sv. Gotthardu. Na sv. Gotthardu meri snavozapadli sneg nad 3 metre. Že let ne pomnijo v .onih krajih tako isokega snega. Zakonski nažrt o gospodarskih zbornicah, Ministrstvo Irgovine in industrije je predložilo vladi nov zakonski načrt o gospodarskih komorah. Načrt predvideva novo organizacijo zbornic. Zbornice imajo po načrtu tri oddelke: industrijskega, trgovskega in obrlnega. Število obstoječih zbornic se ima po načrtu reducirati. — Komisija za revizijo uradniškega zakona. V 'ministrstvu pravde je imenovana komisija, ki ima proučiti vprašanje revizije uradniškega zakona v zvezi s splošno zahtevo uradništva, da se položaj uradništva zboljša. — Ukinjenje direktnih vagonov Beograd— Trst. Generalna direkcija državnih železnic je ukinila pri brzov lakih št. 4 in 5 direktne vagone Beograd—Trst in obratno. Mesto teh vozov se uvedejo direktni vagoni Beograd— ■Ljubljana. — Dnevnice in nagrado. V novi finančni zakon je vnešena odredba, na podlagi katere določa višino dnevnic in nagrad za udeležence sej raznih odborov, svetov in komisij korporacij, ki rešujejo kolektivno, oziroma oddajajo mnenje o raznih zadevah, -v bodofe ministrski svet. Honorarje za člane izpitnih komisij za odvetnike, sodnijske, inženjerake, profesorske, učiteljske in druge strokovne izpite, kakor tudi izpite po uradniškem zakonu in po drugih specijalnih zakonih ima nositi kandidat sam. Višino in način izplačila honorarja odredi finančni minister po predlogu pristojnega ministra. — Otvoritev telelona pri pošti v Mokronogu Dne 23. t. m. je bila pri pošti v Mokronogu otvorjena javna govorilnica za medkrajevni promet z vso našo državo. — Deželni most čez Savo pri Tacnu se je radi ogroženega stanja desnega rečnega stebra zaprl za promet s tovornimi avtomobili in vozovi, težkimi nad 1000 kg. Vsa ostala vozila morajo pasirati most v počasnem tempu. ... — Državne tovarno svile. Minister trgovine in industrije je vložil sporazumno z ministrom poljoprivrede in voda ter ministrom financ zakonski predlog, na podlagi katerega naj bi prešle državne tovarne svile, ki so sedaj v resoru ministrstva trgovine m industrije, v resor ministrstva poljoprivrede in voda. .. , — Naš konzulat v Helsingsforsuč Našemu honorarnemu konzulu v Helsingforsu je podeljena pravica izdajanja vizov in pravica potrjevanja trgovskih listin. — Iz univerzitetne službe. Z ukazom ministrstva prosvete je postavljen -za izrednega profesorja poljoprivredne-šumarske fakultete v Zagrelbu ing. dr. Albert Ogrizek. — Zdravniška zbornica za Slovenijo. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo so vpisani: dr. Bogoljub Draga! vodja 'zavoda za socijalno higijensko zaščito dece v Ljubljani; dr Milan Vukičevič, inšpektor ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani; dr. Lojze Kramarič in dr. Sabina Praprotnik, zdravnika v Ljubljani; dr. Danilo LipnjaK, sanitetni referent v Dolnji Lendavi, in dr. Milan Ropaš, zdravnik v Kandiji. Izbrisana pa sta prof. dr. Matija Ambrožič zaradi preselitve v Beograd in dr. Valentin Meršol zaradi preselitve v Skoplje. t .. — !_ i- —751etnici v Šelenburgovo ulico št. 1 ODPRODAJAM VSE BLAGO za moške obleke, damske kostume, površnike, raglane, kakor tudi izgotov. obleke itd. Z VELIKANSKIM POPUSTOM Posetite trgovino in prepričajte se Josip Ivandič, Liubijana Miklošičeva cesta 4. — Katastrofalen požar v Brusi. Iz Carigrada poročajo, da je uničil velik požar v Brusi ves trgovski del mesta. Uničeni h je 200 trgovin. Število človeških žrtev še ni znano. Škoda se ceni na 40 milijonov frankov. — Katastrofa pri Nizzi in davčni vijak. Iz Pariza poročajo: Davčna oblast je prebivalcem vasi Rochquebilliere, ki izkopavajo trenutno ruševine svoje imovine izpod skalovjfi, zemlje in blata, -prijetno : iznenadila. Diko-^ dovancl so prejeli davčne plačilne naloge. »Pelil Parisien poroča, da je povzročila m--_ taktnost davčnih oblasti v Rochequebilliere u malo revolucijo. — Nasilna osvoboditev političnih zločincev. 'Na jetnišnico v Gleivvilzu i;a Nemškem je bil izvršen te dni dobro organiziran napad, pri katerem je bil ustreljen neki justični paznik I ter bilo osvobojenih 10 političnih zločincev, ki I so večinoma iz Poljske šlezije. Napad je bil ; razkrit šele ob 3. zjutraj, več ur potem, ko je i bil izvršen. j . — Morilka otrok. Iz Budimpešte poroda jo: ; f.vptovna rekordistinja v metu diska m kr>- Policija je aretirala budafoško babico Valen/i- , ^ 0j( ihT-iliUi njenega odlikovanja od 1*015- 110 Jobb. Zenska je obtožena splavljanja. Ra- j B ’ 1.... zentega je morila tudi otroke ter jih sežigala j v peči. Svoje klijentinje si je dala dovajati po ] lahkoživih ženskah. Dve ženi, kii sta ji izro- j čili svoja dva otroka, da ju je umorila in j sežgala sla priznali svoje dejanje v polnem obsegu, dočim Jobbova taji. — Ameriški judje in avtomobilski kralj Ford. Iz Washingtona poročajo. Pred kratkim je imel odbor za nabiranje palestinskega fonda zborovanje, na katerem se je oglasil tudi znani finančnik Natan Strauss. Le-ta se je dotaknil tudi učinkovitega protižidov-skega delovanja znanega avtomobilskega kralja Henry Forda. Pozval ga je, da naj se odtegne vplivu svojih sodelavcev, ki ga baje vedno nagnejo, da izdaja ogromne vsote svojega silnega premoženja za boj proti judovstvu. Namesto tega naj bi se rajši ravnal po zgledu drugih bogatinov, ki stavijo svoje bogatstvo na razpolago javnim interesom. Ford naj naredi konec klevetan ju zoper jude in naj pokaže svojo dobro voljo s tem, da naj sestavi odbor nepristranskih in nestrankarskih kristjanov, ki mu bodo dokazali, v kako veliki zmoti je, ker tako deluje zoper judovstvo. Še je čas zanj, da spozna svojo zmoto. — Kakor je videti iz tega, imajo judje slabo vest in čutijo vpliv državah nateplo še tako se ni čuditi da so se celo jako strpni A m eri kanci začeli živahno gibati zoper kri-vonosce. Ljubljana. I— Trgovine v času prod pazniki. Grem i j t rgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da bodo v nedeljo pred Sv. Miklavžem in v lie-j deljo pred Božičem trgovine odprte. Ravno i tako se trgovine leden dni pred omenjenimi štela tako pomaganje v veliko čast. Seveda ’ so bili brat in njegovi sošolci vsikdar mne- • nja, da jaz nisem za nič. Meni se je zdela njihova sodba zelo pravična, raj .sem bila dekle, a šport je le za izbrane — za moške. Taka je bila moja misel o športu tistikrat. Le počasi sem se otresla svojega otroškega prepričanja in predsodkov o športu, a popolnoma otresla -sem si jih šele pred kratkim. Pravzaprav šele na svojem prvem smučarskem izletu pred par leti v Karpatih. Takrat sem dobila prvikrat smuče v roke, oziroma na noge in zdelo se mi je, da tak kos lesa preje ovira kot pa pomaga. Tako je tudi bilo. Dokler sem nesla smuče na hrbtu, je še nekako šlo. Težke gojzarice so mi seveda takoj ožulile noge, oblečene le v tenke nog;n vičkfi. Za Zakopanem se je začel sneg. Pritrdila sem smuče na čevlje in pričela se je križeva pot. Padala sem, vstajala in se komaj vlekla naprej z ranijenimii nogami. Zaostala sem daleč za svojo družbo. Za ‘ovinkom mi je izginil poslednji tovariš m ostala sem sama sredi snežne tišine. Sama s svojo betežnostjo .in sramoto, z obolelimi nogami in otrpnjenim hrbtom, .s strahom in obupom v srcu, če sploh kdaj dospem na cilj. Zdelo se mii je, da že celo življenje hodim to pot navkreber, da nikdar nisem bila ■vesela in spočita. Da se že od rojstva potikam po (karpatskih strminah, utrujena in žalostna do smrti. Najraje bi se sesedla v sneg in se jokala, jokala brez konca. Vrgla bi nahrbtnik in .smuče daleč ka-m in položila se v meiBko, mlado sano. Toda v meni se je nekaj uprlo _ ^ i in šla sem naprej. Kolena so se mi tresla Ljubljani v času od* dne 1. do dne 15. no- . od napora, kni mi je divje udarjala v žila n. vemhra 1926. Izgubljeni so bili sledeči pred- ] Pred očrni se mi je temnilo, v drobju sem ’;u~' čutila slabost. Ko sem h koncu zagledala planinsko kočo, šibečo se pod belim bremenom, smuče .potaknjene v sneg, čajnik, viseč nad ognjem .in pripravljeno večerjo, se niti nisem mogla več razveseliti. Padla sem na klop kot neživa stvar. Megleno se še spominjam, kako so mi umivali in obvezovali krvaveče noge. Potem me je ogrnil globok sen. .Zjutraj se zbudim sveža in srečna. Ulrujenje je zbežalo :kot sneg pred solnceun, obup in potrtost je vzela noC. Takoj se mi je zahotelo nahrbtnika in smuč, da popravim včerajšnje napake. Hočem .in moram ukrotiti nerodne, dolge deske, da mi bodo poslušne kot dober otrok. Dotlej neznana sreča mi je širila srce, sreča najveeju, iz muke porojena. Božala me je misel, da sem vendar dospela na cilj, da imam 'tudi jaz tako voljo in vsirajnost kot moški. To je moj prvi in najdražji športni doživljaj. čeprav sem pozneje dosfegla v drugih športnih panogah lepe rezultate in celo svetovne rekorde, vendar do danes najbolj ljubim smučanje. Ljubim naporni vzlaz na goro ifi .razkošno vožnjo navzdol, kadar brzina zapira dih, žvižga zrak in se kadi sneg, in smuče kol zblaznele ne nosijo več mene — razumnega človeka, temveč divji, brezumni, nezndržani krik veselja in zdravja.« Malina je „ obmolknila. Tisoče svetilk je prebodlo mrakove nad Vislo. Podnevi no- znatne, ničvredne mečejo w>ci«j «, «« ročja luči in radosti. Kol ženske, ki se šele z nočjo izzvijejo izza vogalov in hiš, tki šele z nočjo razgrinjajo svojo lepoto, 'blesk in žar, kot te svetilke na bregu, ®a vsakogar. Breitenstraeter porazil Fred Younga. Nemški bokser Hans Breitenstraeter je premagal prvovrstnega angleškega takserja Fred Younga v tretji rundi knock oui z udarcem na čeljust. Kakor znano se je Breitenstraeter že enkrait boril z nekim Fred Yo-ungom. Toda pri tej priliki je manažer pod imenom Fred Younga postavil Breitenstrae-teiju nekega manjvrednega bokserja nasproti ter je nemški boksarski urad vsled tega vse krivce eksemplarično kaznoval. Nov nemški plavalni rekord je postavilo pri plavalni tekmi berlinskega plavalnega športnega kluba moštvo magdeburškega kluba s (tem, da je preplavalo eialeto 3 X 100 m v prostem stilu v 3:12.2 (prej (prej 3:17.3). Nemški plavač Heinricli ima vse nemške rekorde v prostem stilu od 100 do .>00 m. Preplaval je 100 m v 1:02.1 200 m v 300 m v 3:53.2, 400 m v 5:16.8 in 500 m v 6:50.4. Amerikanska plavalna zveza je sklepala o verifikaciji 217 predloženih ji rekordih. Od teh jih je potrdila 159, od katerih jih ima \Veissmtiller 13, Arne Borg 1.) in znana amerikanska p lava čica miss Geraghty 19. Stanje dunajskega nogometnega prvenstva ie sedaj sledeče: BAC in Rapid po 15 točk, Simniering 14, Admira 13, Viena, Auetr.ia wi FAC po 12, Hakoah in Wacker po 10, Spr/ju-klub 6 Slovan 5, WAC in Rudolfehugel po 4. Izid'važnih nogometnih tekem: Auistria : FAC 6:1— Viena : Hakoah 3 : 3 — p"11' mering : BAC 1:0- Rapid : 'Wacker 3 : 1, — Admira : Slovan 3:1 RudollshUgel • Šport klub 2:2- Slavja : DFC v Pragi 7 : 3— Sparta : Vršovice 4: 0. V težki atletiki smo 3 precejšno napetostjo pričakovali revanšni boj med Dunajčanom K in Monakovčanom Strassberger- £m v S^em petoboju. FnoroSno ,« fote-nil Dunajčan 75, sunil 100 kr obojeročno totegnil 102.5 kg. tezn» d\ ‘S'!*1 120 i np ros to sunil 135, skupaj o32 a kg. etrassber.jevi uspehi so bili. 7o, .)-.a, > 102 in 140, skupaj 520 kg. Pri JSti priredi!, i 1— Prva pomoč pri nezgodah po električ. toku. Kakor znano, sta se dogodili dne^20. novembra t. 1. dve smrtni nesreči, povzročeni po električnem toku. Obratovanje z elektriko je dandanes tako razširjeno, da bi moral vsak razsodni človek dobro vedeti, kako naj se varuje nevarnosti močno napetega električnega toka in pa kako naj uspešno pomaga ponesrečencu. Dognano je, da se tak ponesrečenec da večinoma rešiti, oziroma zopet obuditi, ako pride pomoč o pravem času in Iraja pravilno rešilno umetno dihanje zadosti dolgo. O tem bo predaval dne 2. decembra ob 18. uri v Mestnem domu g; dr. M. Rus. K temu predavanju s praktičnimi vajami so vabljeni zlasti zastopniki obratov, ki delujejo z elektniko. 4— Akademsko društvo Treznost. Opozarjamo na redni sestanek, ki se vrši na univerzi v petek 3. decembra ob 15. uri (so- ba 77). — Vsi tovariši-bratje, kakor tudi oni, ki ste naklonjeni našemu gibanju nutjno vabljeni. — Tajništvo Treznosti. 1— Grofica Marica, priljubljena opereta se vprizori v nedeljo 5. decembra ob 3. uri popoldne v ljubljanski operi v korist stanovske organizacije gledaliških igralcev. . Udruženje . izda ob tej priliki razglednice z «o. Poličevo kot »Grofico Marico« ter dobi vsak pesetnik te predstave, sliko brezplačno. »Udruženje« vabi tem potoni vse prijatelje in ljubitelje gledališke umetnosti na predstavo, zunanjim gostom pa na željo radevo-lje prostor rezervira. . j— Seznam izgubljenih in najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v meti- 1 zavitek usnja; 1 samokres kalibra 6.35, sistem Steyer, 1 črna boa, 1 torba za akte z raznimi za izgubitelja zelo pomembnimi listinami, 1 palični moški dežnik, 1 crn.i papirnata denarnica s 3 bankovci po 100 dinarjev in z 2 po 10 Din, 1 železniška legitimacija in 2 sliki, 1 ženska ročna torbica z 1 rožnim ■vencem in la Din denarja, 3 bankovci po 100 Din. Najdeni so bili v tem času sledeči predmeti: U bankovcev po 10 Din, 1 črni moški dežnik, 1 vrata tovornega avtomobila, 1 lornjon s srebrno verižico, 1 srebrna damska zapestna ura, 1 denarnica s srednjo vsoto denarja, 1 jsvetiljka za voznike 2 črni torbici z manjšo vsoto denarja, 1 dečia čepica, 1 črna ženska torbica z denarnico brez denarja. - V tramvajskih in ze-lezn.iških vozovih so se našli ti-le predmeti. 1 umivalna skleda, 1 kovčeg 1 ‘vojažka ču-tara 3 nahrbtniki, 7 moških deza kov,- klobuka, 2 noža v zavitku, 6 damskih dežnikov, t moška srajca, 2 ročni torbici, 2 otroški cepiči, 1 denarnica z 1 dvodi.nanskim novcem, •> knjigi en par damskih rokavic, 1 zavoj »•umbov,' 1 živa kokoš, 1 palica, 1 zapitek orodja, 1 ogrinjalo in 8 raznih predmetov s postaje v Novem mestu-. 1- Sestanek hišnih posestnikov ljubljanskih in okoliških se bo vrsti v sobo.o du 4. decembra t. 1. ob 8. zvečer na \eiandi hotela Union Na sestanku se bo razprav-a o o novem .stanova«,^ in dru- važnih stanovskih zadevah. Hišni pom niki in posestnice se vabijo, da »e ' \ehkei številu udeleže sestanka, na katerem bom sklepali o našem postopanju v prihodnjem letu na podlagi nove stanovanjske novele. Predsednik. Šport I)r. Božena Kokalj: HALINA KONOPACKA, ske vlade. Spoznali .sva se leta 1924 v Varšavi, v športnem društvu varšavskih akademikov na v«. Trenirala MM .<^LSJSTSSS tekmo v Krakovem in neusmLljeno mou „vnie telo z 8 — in 10-meterske deske višlanjeke valove. Zdaj v letu tem prelomljena in spet ka.kor nba delim, ^ i. ___________. 'n U'1.’ salto mortale in tako naokoli ve.s dan. o-nonacka je. takrat šele začela prve plavalne 2Srh'« i*"»»« »sisftK skoiki so bili večinoma na trebuh ali pa hrbet kar se sicer dogaja vsakemu .začetniku Pri skakanju sva se tudi seznanili. Zajela sem ji kazati gibe in drže pri skokih. IIali na pa me je na sipastem 'bregu Vis o učila lučati kopje, kroglo in disk. Ze .' krat so me zadivili njeni meti, prekra m izpeljavi, visoki in daleki. Sicer pa je Hali na imela tudi vse prednosti za tako lucanje. Lepo rašena, široka 'V ramenih z dobrodvitimi mišicami, pokritimi s tenko no plašijo. In P« visoka, oh tako vSOKa! 1 meter 80 centimetrov, niorcla tudi l me ter 90 cm! Vsa molčeča m moška pri izva moške k°- u..fri.Vin S'i(lncr ie k svoji 751etnici ' lauo se irgovine 'ieue.. "" i—,”----------------------------------------V, " prejel mnogo čestitk. Pevski zbor Glasbene prazniki zapirajo eno uro kasneje. - Načel- I _ t T _ 1 ni T X rt» Minail I I 110 i 1 • M O Matice mu je v soboto zvečer priredil podoknico. Glavni odbor Glasbene Matice je ju-bMarju in častnemu članu v posebni depu-t„ciU — dr. Ravnihar, dr. Žirovnik, profesor Lovše — izrekel svoje čestitke, (i. svetnik Anton Lajovic pa je čestital kot predsednik Filharmonične družbe. Jubilar je v svoji zahvali na čestitke naglašal, da se smatra ne-ilizdružljivo vezanega na Glasbeno Matico ter da ji hoče ohraniti svojo naklonjenost kakor. doslej. , . . . dve vrsti brezhibnih zob izziva , Fordovega delovanja. Med vojsko m po njej . . vabi fceleiginje. V razgovoru ba»i *. se je k že itak številnim judom v Združenih j glasna, samo življenje je je, pnsm.t ' ’ v več milijonov judov in | Od teea časa sta minuli dve leti m. lvo- i nooacka se je povzpela v vrsto svetovnih at-! letinj. Glas o njenem metu diska m krogle ie šel po vseh zemljah. Tuji narodi so jo občudovali in gostili. VrnivSi se .na Poljsko, jo je domovina odlikovala z zlatini križce n • zasluge, kajti ves sve seje začet ima' polisko, ki rodi take zene - junakinji. Jesenskega dne leta 1926 sedimo spet na pristanu akademikov. V .neskončnih prema i ada dež, Visla se vali siva m nabrekla. C mizi kipi samovar. H»»«>a .Pripoveduje o svojem bivanju v Gateborgu in v Šveciji. Brnu "in” nameravam poti v Pariz. P" P ie vhnliš'il ueresiiik W61pert svot Svetovni rekord v teznem dvigu od 97-5 kg na 100 kg-18 decembra se srečata oba mojstra 7 P na‘ Dunaju. 1 Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici ibo od 2. decembra 1926 dalje odprta de- ■ ' ,x“V" ’'^adieeova«, naj nam pove ” lavne dni od 9. do 13 in od 15. do pol 20 | 3v0t ^ortne karjere, o svojih prvih ure, ob nedeljah pa od 8. zjutraj do pol 12. . ^vlja j ih. In Halina «»8ne pnpo- opoldne. Vse praznike ostane kopel zaprta, j P. ... kakor je bila tudi doslej. . | ‘ ,.Nikdar njgen, mislila, da se tedaj po- — Stalna higienska razstava v Ljubljani. • . Kol |retjošolka sem včasih na prostoru Velesejma, se zatvon dne 1. de- j ■ . ' • __ petošolcu v brcanju žo- cembra. Ponovna otvoritev se objavi v listih, j pomagata t ^mn7ijknlo fnnlov, Vedno sem si — Dtž hig. zavod. I ge.Kauui j« se oddajo v najem. — Kje, pove upravniStvo. PRVI DECEMBER V LJUBLJANI. Da je prvi december posta) pr ^jen 11i irod-ni praznik, priča tudi včerajšnji dan, ki ga .je praznovala vsa Ljubljana z globoko .zavestjo, da obhaja obletnico dneva, iko smo se Slovenci združili kot enakopravni in svobodni bratje s Srbi in Hrvati. Ni ga bilo v Ljubljani poslopja, na katerem ne bi vihrala trobojnica, državna ali slovenska, konzul ji ti .-o izobesili zastave svojih držav. Včerajšnji dan iso prebivalci mesta obhajali kot resničen praznik, praznik enkopravnosii Slovencev in praznik ujedinjenja z ostalimi Jugoslovani. -Svečanosti prvega decembra šo ee pričele že na predvečer, v torek 8 svečano predstavo v gledališču. V sreda, dne prvega decembra je kino Matica predvajal serijo patrlotič-nih filmov, ki so vžgali zlasti mladino. Popoldne ,je priredila »Jadranska straža« v Narodnem gledališču prav ljubko patrioti čno predstavo, katere se je med drugimi udeležil tudi prosvetni šef dr. Lončar. • Kot olioielna predstava pa je veljala prii reditev »Jugoslo venskega novinarskega udru-ženja«, sekcije Ljubljana, ki se je viiila včeraj zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. Za obilo zanimanje, ki je vladalo za to prireditev, (je dokaz tudi .dejstvo, da so bile vse vstopnice razprodane že v sredo popoldne Obisk novinarske prireditve pomenji \sekakor rekord vseh dosedanjih koncertnih prireditev. Nabito polna dvorana je priča-»_° S^obokem patriotizmu naših so-mescanov :ter 0 njihovih (simpatijah do novinarskega etanu. iKoncerta so se med drugimi udeležili tudi načelnik^ oddelka v notr. mini. dr. Svetek, veliki župan dr. Baltič, mestni komisar dr. Mencinger, zastopniki vojaštva in du-hovaeine, univerzo je zastopal rektor dr. JUik-ma®> dalje so se koncerta udeležili še: pro-*vetni sef dr. Lončar, Steviina narodni ipo-klanci ter aktivni politiki, korporativen ljub- janski diplomatski zbor ter zastopniki raznih stanovskih, kulturnih in političnih organizacij. Vse točke so bile ni višku umetn. izvajanja. Najbolj navdušeno pa je občinstvo sprejelo irtuoz. na gosli go. Faniko Brandlovo, ki je izvajala skladbe Schuberta, 'Dvoraka in Wie-navvskega. Občimstvo je tako burno aplav-tliralo umetnici, da je morala ta eno točko Se navreči. Gospej Brandlovi je bil izročen krasen šopes cvetlic. Drugo senzacijo programa so tvorile vsekakor Adamičeve >Tur-kestanske« pesmi, ki so se včeraj prvič izvajale, Izvajalo jih je Orkestralno društvo Glasbene Matice. Tudi ostali dve točki Orkestralnega društva sta bili izvrstno podani. Skladatelju Adamiču je priredilo občinstvo burne ovacije. 1P0 končanem sporedu se je razvil prijateljski družabni večer pozno v noč. Mladina je rajala do zgodnjega jutra. Med drugimi prireditvami ob priliki državnega praznika, naj omenimo samo še povorko, ki jo je priredilo vojaštvo z baikljami ob 19. uri zvečer po mestu. Manifestaciji vojaštva se je pridružilo tudi mnogo občinstva. Gospodarstvo. RAZDELITEV DIPLOM IN POHVALNIC USPEŠNIM BIKOREJCEM 1926. Da povzdigne zanimanje za uspešno govedorejo, je veliki župan mariborske oblasti podelil častno priznanioo vsem onim, ki so vzgojili in oskrbujejo najboljše plemenske bike za- občo uporabo. Za prvovrstne bike se je podelila velika diploma ministrstva za kmetijstvo in vode, a za prav dobre bike pohvalnica velikega župana. Ta odlikovanja se bodo izročila po vseh sodnih okrajih na svečan način. Veliko ministrsko diplomo dobe sledeči posestniki: 1. Za marijodvorsko pasmo: Janez Schiin- wetter, Zamarkova 18, srez Maribor, levi breg in Ivo Končnik, Črna ter Simon Mihev, Mežica oba srez Prevalje. 2. Za pomursko pasmo: Jurij Zidanšek, Tolsti vrh, srez Konjice in graščina Herberstein, srez Ptuj. 3. Za simodolsko pasmo: Peter Solar in ŠteSan Ktihar, Markišavci in Janez Kerčmar, Križevce, oba srez Murska Sobota. 4. Za pincgavsko pasmo: Lovro Peto var, Ivanjkovci, srez Ptuj. Pohvalnico velikega župana prejmejo: A) Za marijodvorsko pasmo: Valentin ZuSnik in Franc Štruceli oba srez Gornji-grad. f Bikorejska zadruga Dragotinci, srez Ljutomer. Pašniska zadruga Limbuž-Ruše, Frančiška Moschl, Franc Vehovar, Ivan Martineli, Franc Bogatič, vsi srez Maribor, desni breg. Henrik Majer, št. Ilj v Slov. gor. 48, Franc Golob, Ilugon Weinberger, Franc Kranjc, vsi srez Maribor, levi breg. Frinc Friedl, Jožef Fingušt, Janek Sagadin, Franc Predikaka, vsi srez Ptuj. Jožef Barih, Bikoirejska zadruga, Slovenj-gradec, Pavel Popič, Ivan Tonjšek, Anton Primožič, Franc Blažinšek, Janez Leve, Jože Vrabič, vsi srez Slovenjgradec. Franc Kremzer, Ivan Voržun, Anton Go-lenšek, Rudolf Kostwein, Ivan Rane, Jože Plesivčnik, Matevž Kralj, Štefan Kralj, Janko Kupec, Florijan Rešč, Alojz Potočnik, Jakob Mlinar, Ivan Kompirej, Jožef Štern, Andrej Hodnik, vsi iz sreza Prevalje. B) Za pomursko pasmo: Irma Jeschovnik, Državna kmetijska šola, Št. Jurij ob juž. žel., Franc Zdolšek, Ivan Glinšek, Jožef Majcen, Andrej Sevšek, Franc Goričan, .vsi iz sreza Celje. Franc Napotnik, Anton Pučnik, oba srez Konjice. Štefan Tomažič, Josip Zelenik, Štefan Kirbiš, štajerska hranilnica, Blaž Bedemik, vsi iz sreza Ptuj. Anton Mlakar, Anton Bračko, Marija Pa-lir, Jurij Vrečko, Franc Jagodič, Franc Gor-šaik, Janez Černelč, Jožef Blatnik, Frane Jevšnik, Jurij Smerejšek, Ivan Sekirnik, Josip Perkovič, vsi iz sreza Šmarje pri Jelšah. C) Za simendolsko pasmo: Franc Soos, Matija Čeh, Štefan Horvat, Veleposestvo Zi-chy, Ignac Ptičar, Veleposestvo Dolnja Lendava, Ivan Žerdin, vsi srez Dolnja Lendava. Rarlota Warda, srez Ljutomer. Ignac Lapuša, Aleksander Perkič, Josip Cipot, Marija Vogler, Občina Brezovci, Janez Porš, Matija Banfi, Aleksander Varga, Franc Lipai, Rudolf Bao, vsi iz sreza Murska Sobota. D) Za pincgavsko pasmo: Anton Babič, Franc .Granfola, Ivan Kreft, ‘vsi srez Ljutomer. Bikorejaka zadruga v Središču, srez Ptuj, Franc Hanželič, Hardek 12, srez Ptuj. Iz pisarne velikega župana: Mariborske oblasti. X Taksna dolžnost lahkih tovornih avtomobilov. V zadnjem času se hoče dolžnost za plačevanje letne takse na vozila po 3000 Din raztegniti tudi na lahke tovorne avtomobile. Gospodarske korporacije so proti izpremenjeni praksi zaivzele na merodajnih mestih v Beogradu odločno odklonilno stališče, niso pa mogle doseči generalne 'taksne oprostitve za vse lahko tovorne avtomobile. Za vzrok se navaja, da je nešteto raznih tipov avtomobilov, za katere se zahteva priznanje, da so tovorni avtomohili dasi so dejansko pravi osebni avtomobila. Tako se je nekje zahtevalo, da se kot tovorni avtomobil oprosti takse avtomobil z dvema 'sedežema, ki ima vzadaj obliko torpeda z odprtino, v kateri se nahaja sedež za silo. Tak avtomobil je pravi osebni avtomobil, čeprav služi odptiina z zasilnim sedežem tudi za prevoz tovorov. V primerih, v katerih zahteva davčni urad za tovorni avtomobil takso na Ch. Lucieto: Spomini francoskega vojnega detektiva. Uvod. v. Odkar se je sklenilo premirje, sem bil izgubil iz oui možaka, katerega sem po srečnem naključju spet srebal zadnjič pri prijateljih. To je človek, za katerega £°JIr>i najiskrenejše in najgloblje občutke občudovanja. Kdo je, ne morem ipovedati, ker bi ga tako izpostavil strašni nevarnosti, kajti še sedaj ije v aktivni ^uzbi. Med vojno je vršil take junaške čine, da se je pioslavii v uradu za protišpijonažo, kojega eden najboljših agentov je še sedaj. Omenim le eno od tisočerih njegovih junaštev: oblečen v nemško uniformo je živel s lujimi dokumeoiti skoraj d.ve leti v Nemčiji med o j n o, a se je znal umakniti vsemu zasledovanju, čeprav so Nemci vedeli Banj. Ko sva se pogovarjala o njegovi slavni, a tudi vihravi preteklosti, sem mu naravno stavil sledeči dve vprašanji: — Ali je prišel po ,vašem mnenju čas, da se široki javnosti razkrijejo nekatere vojne tajnosti? — In ali je mogoče brez nevarnosti za narodno obrambo povedati javnosti, pod katerimi pogoji in s kakšnimi sredstvi so tajni uradi zaveznikov sodelovali Pri zmagi našega orožja. Pomišljal je trenutek, potem mi je pa odgovoril: u- -Z .iM?ra,m 'P™50®*** da so mnenja različna. Eni, ki jih skrbi bodočnost, mislijo, da je še prezgodaj da razkr* nekatere stvari. Drugi nasprotno, in’jaz sem med njimi, menimo, da je najgotovejše in najpametneje sredstvo za oviranje delovanja tujih agen-!w, se pokaže ljudem pod različnim vidikom, ‘O se pravi pri njih delu. — iRes je. In niste nikoli mislili na to, da bi napisali svoje spomine? Svoje spomine? lo je preimeniten naslov za beležke, ki sem si jih tuintam delal, kakor so se pač razvijali dogodki, v katere sem bil zapleten. ~ * °^a zakai ue objavite teh beležk? Tvorile bi čudovito lekcijo energije. Ali ne Veste, da bi bila vaša dolžnost, da razkrijete vsem, kakšen boj so borili ________ divji in silno morilni -boj — občudovanja vredni možje agenti maše protišpijonaže? Javnost ne ve ničesar o tem boju. Zato vas tudi ne more ceniti tako, kakor hi bilo po pravici... ... il“lvoSed°d,,il '”*• »•*»•.*• . .. . jenJe, da jih smem objaviti. D oa^dok^’ 116 da bi bil sPremenil besedice. Da pa dokažem, 4 , v . mišljene spomine, katerih je že tli.®n\‘s^c,a.lu aa 1Z' 'bilo sklenjeno premirje, objavljam 'tak IZ\°’ ° '*e največje važnosti. takoj tajno hst,no Gre za -Iskalni list nekega špijona, ki >e, bji v službi (Nemčije. •' 11 Ko so ga prvič v Franciji aretirali, so ga samo izgnalij ker njegova krivda, čeprav o njej ni bilo dvoma, venklar ni bila dovoljno dokazan„' ' je bil aretir,au P°d drugim imenom, v tre- bdelovalVf je„pripi'avljal’/ da mzstreli tovarno, ki je /.delovala vojaške stvari (pozneje bomo izvedeli na kak način je hotel to izvesti). Ta špijon je jmei’ 1>ri *ebi listine 111 priprave, kar je to pol jasno potrdilo njegovo krivdo. J potrdilo .Po dolgem in težavnem raziskovanju se je dogna-0? a je napiavil nešteto zlot*iu,>v. Prišel je pred vojno sodišče in bil je obsojen na smrt. Umrl je pa pogumno in samo obžaloval, da ni mogel uspešno izvesti do konca misije, ki mu jo je bil zaupal njegov predstojnik, glasoviti major von Bismarck, šef tajnega nemškega urada v Bernu (Švica). Ta listina se glasi: Modzavezniški črni seznam: Iskalni list. Pariz, 9. maja 1917. *) Anastasios, Kostantinos Sedanji poklic: (mornar na krovu ameriškega pa- robroda »>Gold Shell«. ' Narodnost: grška. Izgnan 7. odlokom podpisanim od od Vzrok: Obe prvi vojni leti je plovil ob grški obali kot kapetan na krovu grških parobrodo v »Athina« in »Eleni Stathatos«. iNato pa je šel v Zedinjene države, •zaprosil za ameriško državljanstvo iu sedaj plovi k o t navaden mornar tna ameriškem parobrodu »Gold Shell«, na krovu, katerega je zapustil Rouen dne 27. 5. 1917, s ciljem Newport-News (Zedinjene države). Popis: Starost . . i velikost . . . . 33 let . . 1-66 111 | lasje.....................črni i obrvi.....................čnie brada......................črna čelo . . . Z0j0 odkrito oci sive nos usta . podbradek ušesa . koža . obraz . debelost . potegnjen . srednja . okrogel normalna brez leska ovalen bolj čokat Posebni znaki; nobenih zinakov, nobenega tetoviranja. 6 O p o 111 b a : Ime: *; priimki: Anastasios, Kostatinos, rojen dne 14. 1. 1884, rojstni kraj: Spetus (Grčija); stan navadni: kapetan na krovu grških ladij; stan sedanji: mornar na amer. parniku »Gold Shell«; stanovanje: 828, Moore Street, Philadelphia, U. S. A. sin:-----------* Konstantina in Kalomine;' stauujočih v: Spetusu (Grčija); stan očeta: čevljar; samec, deset let šolske izobrazbe v vojaše zadeve: služil dve leti na krovu torpednega rušilca. 1; grški mornarici, Lahko si mislite, da so take listine silno redke, u.pogied vanje imajo samo posebni agenti, ki so dodeljeni v misijo ministrstvu vojne in ministrstvu mornarice. 1 o se pravi, da ta špijonski »Iskalni list« prihaja iz resnega vira in da že sam zadostuje kot dokaz, da so spomini, ki so izbrani v tej knjigi, resnični. 1 It od bi tisko ime je v 'Namenoma »Črtano. izvirniku namenoma izbrisano. V POSEBNIH MISIJAH. 1. p o g 1 a v j e. Kako je organizirana nemška špijonažna služba. Predno začnem z objavo svojih pominov, mislim, da je zelo važno, če ne neobhodno potrebno, da razkrijem čitateiljem skrivnosti urada za diplomatske in vojaške poizvedbe, tako kot je deloval v Nemčiji pred vcujno. Skoraj ne rabim povedati, da se je delavnost tega urada tako malo zmanjšala od premirja sem, da je bilo treba v trenutku, ko je bila podpisana v Rapallu znamenita tajna sovjetsko-germanska vojaška pogod-agen1T!dati ^ da v nJih nastanijo novi Tajua “emška špijonažna služba, koje oficijelni v Tiergartenu v Berlinu, je največja špijona-ž-na organizacija, ki si jo morete predstavljati. V tem so imeli, kakor v vsem drugem, naši neizprosni sovražniki velikanske načrte, in sme se trditi . da bi se pretiravalo, da velikemu nemškemu gene-lalnemu štabu (Groaser Generalštab) ničesar ni bilo IrMndH’ ^a‘ 86 Ufe naŠe vojaške Pripravljenosti, v trenutku, ko se je cesarju zljubilo napovedati nam V OJtlO. la spi jonski urad, katerega je natančno sestavil in izpopolnil špijon Stieber, ki je umrl leta 1892., obstoji iz treh odsekov: 1- politični odsek, 2. vojaški odsek, B. mornariški odsek. - Pred cesarjevim padcem je bil politični odsek v najozji zvezi z njegovim osebnim kabinetom. Dane* je prideljen ministrstvu zunanjih zadev — vsaj na v! d.ef~ iu od ustanovljenja sem sestoji iz toliko sekcij, kolikor je držav na svetu. Kot že ime znači, je namen tega odseka preskrbeti cesarju — ki je, česar ne smemo pozabiti, vojak — 1111 njegovim tajnim svetovalcem (tajni svet) vsa pojasnila, ki bi se v političnem oziru mogla izkoriščati v najveeje dobro cesanstva. Pred vojno je bila najvažnejša teh sekcij ona, katera je nosila naslov »osebne sekcije«. Uradovala je pod neposredno kontrolo cesarja, ki je bil nje tajni direktor, Čeravno je bil na zunaj šef te sekcije vsakokratni državni kancelar. Ta sekcija še danes obstoja. Samo spremenila je svoje ime in nosi sedaj naslov -zasebne, sekcije« • KAf °,ti’ ki “ ,V "jej uslužbe5li- izhajajo večinoma iz obeh drugih sekcij, katere v tem oziru služijo ne-kako kot izbčevatne sekcije, Sprejmejo jih v zasebno sekcijo sele tedaj, če so pokazali, da so res zelo spretni. le agente izberejo iz vseh krogov. Nekateri spadajo med najvišje plemstvo in njili imena sloje na prvih mestih v Gothskem almanahu*. Med njimi se pa nahajajo tudi čisto navadni zločinci, ki so v stanu izvršiti katerikoli zločin in kojih večina se. le s težavo skriva pred vsemi policijami sveta. Skoraj vedno je njih delovanje omejeno na kroge, v katerih živijo, toda vsi, kdorkoli so, so podvrženi (isto Slepi disciplini ter morajo, ne da bi se naj- T T V- * t °b°tavljali, izvršiti povelja, katera so o uit. In v tem^ravno tiči slaba stran te organizacije. * Vsako leto izhajajoči imenik vseh živečih članov nemškega plemstva. (Op. prev.) (Dalje prihodnjič.) vozila, ne preostaja lastnikom pri tem polo-ložaju .nič drugega kakor da takso plačajo, potem pa takoj prosijo za povračilo plačane takse, prošnji pa priklopijo sliko avtomobila, za ikpjega zahtevajo taksno prostost. To in ono. : Kapitan I. razreda — navaden mornar, bivši ladijski kuhar pa kapitan. Te dni se je vršila v Petrogradu sodna obravnava zoper one, ki so bili obtoženi, da so zakrivili veliko katastrofo, ki se je jeseni prigodila v petrograjskem pristanišču. Tedaj se je potopil veliki parnik »Burovjestnik«, ki je bil last severozapadne parobrodne družbe. Največja krivda zadeva samega kapitana ladi-je, ki sploh ni imel nobene mornarske sposobnosti in zmožnosti, da bi mogel voditi ladijo, potem pa pristaniško upravo in pa-robrodtio družbo samo. Pri tej obravnavi so bili kot priče zaslišani tudi nekateri nižji mornarji, ki so vršili službo v pristanišču. : Med tem sta bila tudi Turkov in Dajček, ki sta oba bila pred revolucijo kapitana prvega razreda z odlično kvalifikacijo, a služita sedaj kot preprosta mornarja in signaliza-torja v pristanišču. To dejstvo se je pri tej priliki ugotovilo na sodišču in predsednik sodišča se je silno začudil ko je to slišal, in •je oba vprašal, kako da je mogoče, da služita, kakor navadna mornarja v pristanišču, ko sta vendar usposobljena kapitana. Turkov se je popraskal za ušesi in odgovoril: >Ako je mogoče, da je Hrabunov, ki je bil prej vedno samo kuhar na ladji, sedaj kapitan velikega parnika, zakaj ne bi jaz, ki sem bil kapitan prve vrste, služil sedaj kot preprost mornar in lampist?« : Drobnogled, ki poveča en milijon tristo-tisočkrat. Rockefellerjev zavod v Newyorku je nedavno naročil pri nekem londonskem optiku drobnogled ki je pač najjačji. Te dni je tvrdkin tajnik prinesel v Newyork ta drobnogled, ki velja 30.000 dolarjev. Izdelali so ga pod osebnim vodstvom iznajditelja ultra-kroskopa, Angleža Bamarda. Ta iznajditelj je bil pred desetimi leti še klobučarski pomočnik. V svojih prostih urah 6e je bavil s fizikaličnimi posebno optičnimi študijami in se je tako izobrazil v prvovrstnega strokovnjaka. Zanimivo je, da je Barnard tudi pozneje ostal pri svojem prvotnem poklicu; dopoldne je izdeloval klobuke, popoldne pa je deloval v svojem laboratoriju, katerega mu je uredil bogat mecen, ki je pravočasno spoznal Barnardovo nadarjenost. Pozneje je stopil Barnard v zvezo z nekim odličnim zdravnikom, ki je skušal vzbuditi v njem zanimanje za bakterijološke študije. Začetkom minulega leta je javnost presenetilo^ sporočilo, da je nekdanji klobučarski pomočnik v Londonu iznašel mikroskop, če-gar .povečujoča sila je bila več kot petdesetkrat večja kot dosedanji najfinejši mikroskopi. Nato ni bilo nekaj časa nobenega glasu o njem in že se je začelo govoriti, da so izpočetka jako precenjevali praktični pomen ultramikroskopa. Vse pa kaže, da so bili ti glasovi v zmoti. Drobnogled Rockefellerjevega zavoda ni nobena kopija prvega mikroskopa, ki ga je iznašel Barnard, temveč čudovita nova iznajdba, ki povečava 1 milijon 300.000 krat. : Karijera mednarodnega sleparja. Že več dni se govori in piše v rumumski javnosti j o nekem mednarodnem sleparju Šulcu, ro- S dom iz Berlina, ki je po Transilvaniji z’ raa- j niimi pretvezami ogoljufal mnogo občin za ! velike vsote denarja. Sleparil je s trgovino in obetal velik dobiček. Tako n. pr. mu je dalo mesto Cluj 150.000 lejev na račun are in je šele pozneje doznalo, da !je bil ta človek navaden slepar. Šulc je sklepal številne kupčijske pogodbe, potoval na Nemško in pri tem izsiljeval aro. Sedaj se nahaja v zaporu v Brassu, kjer preiskujejo njegove grehe lin kdo mu 'je pomagal. Iščejo ga tudi nemška sodišča zaradi raznih poneverb in sleparij. Na Nemškem je na ta način preva- ri! šestindvajset mest in pri lej priliki »zaslužil« okrog dva milijona zlatih nemških mark. Izdajal se je med drugim za zastopnika neke angleške finančne skupine, ki je po njegovem zatrdilu dajala raznim mestom velika posojila. Tekom preiskave so dognali, , ? 7 YeRki Salonti ubil nekega bankirja, ki se je ž njim pogajal o kupčiji. Ko bo Šulc odsedel svojo kazen v Rumunij.i, ga izr oče nemškim oblastim, ki ga bodo nagradile še za njegove kupčije v Nemčiji. : Radijska srenja, ki šteje 400 milijonov poslušalcev. Angleška radijska družba je izdelala s pomočjo kolonialnega urada poseben načrt, ki ima namen pošiljati zabavne in poučne radijske programe po vsem svetu razkropljenim oddajnim postajam, kojih poslušalstvo cenijo na 400 milijonov glav. Po proračunu majorja Murrayja od radijske družbe bi izgradnja tega ustroja veljala okroglo 600.000 funtov (okroglo 170 milijonov dinarjev). To veliko vsoto nameravajo dobiti s tem, da vpeljejo v vseh deželah, spadajočih pod angleško krono, radijsko naročnino. Močna oddajna postaja Deventry na Angleškem ima biti početna postaja, ki bo oddajala radijske programe do 2440 milj oddaljene postaje v Monetonu Brunšviku v Kanadi. Rudyard Kipling: 106 Krijicje o džungli. »Ubij!« je velela Kaa, ko je Mowgli segel po nož. »Ne, je odgovoril, in je izdrl iz nožnice; »ne bom več ubijal razen zavoljo živeža. Ampak glej, Kaa!« Zagrabil je kačo zadaj za kapo, ji z nožem šiloma odprl usta in pokazal strašne strupene zobe v zgornjih čeljustih, ki so bile črne, upadle in so bile nazaj vpog-njene ob dlesno. Bela nacčarka je učakala tako visoko starost, da ni bila več strupena, kakor se to Cesto zgodi pri strupenkah. Thun« (posušila še je) je rekel Mow-gli, namignil Kai, pobral ankus in izpustil belo nao-čarko. Za kraljevi zaklad je treba novega čuvarja,« je rekel resnobno. »Thuu, zmotila si se. Ti tekaj sempatja in zabavaj naju; Thuu!« Osramočena sem! Ubij meh je siknila bela nao-čarka. Preveč bi bilo že govorjenja o ubijanju. Sedaj greva. Vzamem pa tole reč, ki je špičasta kot trn, Thuu; boril sem se s teboj iu te premagal.« »Pazi pa, da tista reč nazadnje tebe ne ubije! To je smrt! Dobro pomni! Tc je smrt! V tisti reči je nekaj, kar lahko pomori vse ljudi celega mojega mesta. Ne boš je dolgo imel, džungelski človek, niti oni, ki jo dobi od tebe. Ubijal bo ž njo, ubijal, vsak, zaradi nje! Močmi je usahnila, ampak ankus bo izvršil moje delo. Smrt je! Smrt je!« Mcvvgli se je zopet splazil skozi luknjo v hodnik in ko se je še enkrat ozrl po beli naočarki, jo je videl, kako je z neškodljivimi strupenimi zobmi besno udarjala po abotnih zlatih podobah malikov, ki so ležali po tleh, in sikala: »Smrt jek Bila sta vesela, da sta zopet dospela na svetlobo jasnega dne, in ko sta bila zopet v svoji džungli in je Mcvvgli vihtel ankus, da se mu je lesketal v jutranjem svitu, je bil malodane tako zadovoljen, kakor da bi našel šopek novih cvetlic, katere bi vtaknil za ušesa. »Bolj se sveti kot Bagheerove oči, je dejal vzra-doščen, ko je sukal rubin. »Pokažem mu ga. Ampak kaj je Thuu hotela reči, ko je govorila o smrti?« »Ne morem ti povedati. Vse do konca mojega repa mi je žal, da ni čutila tvojega noža. Tam v Mrzlih brlogih vedno vlada zlo nad zemlje in spodaj. Ampak veš, lačna sem že. Ali greš z menoj na lov?« je vprašala Kaa. »Ne; Bagheera mora videti tole reč. Dober lov;« Mowgli je odplesal, vihtel veliki ankus, postaval od časa do časa, da ga je občudoval, dokler ni dospel do onega dela džungle, kjer se je po navadi mudil Bag-heera; našel ga je, ko je po dobrem lovu pil. Movvgli mu je povedal od začetka do konca vse, kar je bil doživel in Bagheera je vmes povohaval ankus. Ko je Mowgli dospel dc poslednjih besedi bele naečarke, je Bagheera priznalno pridejal. »Tcraj je Bela kapa govorila resnično, kaj?« je vprašal Mowgli naglo. »Redil sem se v kraljevih kletkah v Oodeyporu in v mojem želodcu je, da vem nekaj malega o človeku. Zelo mnogo ljudi bi trikrat ubilo v eui noči samo zaradi enega tistih rdečih kamnov.« »Ampak kamen je vendar težak za roko. Moj mali svitli nož je boljši. In glej, rdeči kamen tudi ni dober, da bi ga jedel! Zakaj bi potem ubijali?« »Mcvvgli, pojdi spat! Živel si med ljudmi in , »Spominjam se. Ljudje ubijajo, ker ne love, bre/. vzroka in za zabavo. Pokonci, Bagheera. Čemu pa je tale trnjeva stvar?« Bagheera je nekoliko odprl oči — bil je močno zaspan — in zlokobno pomežiknil. »Ljudje so jo naredili, da zbadajo ž njo glavo Hai-hijevih sinov, tako da krvavijo. Take reči sem videl po ccdeypcrskih ulicah pred našimi kletkami. Tista reč je že okusila kri marsikaterega takega kot je Hathi. Pa zakaj jo zabadajo slonom v glavo?« »Da jih uče človeške postave. Ker ljudje nimajo ne krempljev ne zob, izdelujejo take reči — in še vse grše.« (Dalje, prih.) Razpis predhodnega natečaja. Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani razpisuje predhodni natečaj za pridobitev idejnega osnutka v svrho izbere najprikladnejšega prostora, na katerem naj bi «e spomenik postavil. Idejni osnutek naj velja monumentalnemu spomeniku Osvobojenja, katerega bo postavila hvaležna in ponosna Slovenija Prvemu Kralju svojega rodu, Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju. Situacija naj bo na prostoru, ki tvori • razna prometna stečišča ,in omogoča promet množic ob dnevih raznih narodnih svečanosti. V ta namen je sestaviti: 1. Splošni situacijski načrt prostora in okolice do vseh bližnjih križišč, v merilu 1 : 1000; v situaciji naj bo označena lega in orijentacija spomenika; 2. idejni osnutek spomenika v risbah: Pročelje, profil, tloris, v merilu 1 : 20; 3 perspektivične poglede (med njimi vsaj enega v diagonalni smeri) spomenika z ozadjem (okolico) vsaj e treh strani, v merilu 1 : 100; 4. opis spomenika z označbo gradiva; opis situacije z ozirom na reprezentativnost, monumentalnost in prometne okolnosti; 5. približni proračun za izvršitev spomenika in morebitno ureditev prostora, oba podatka ločena; označiti je približno kubaturo, težo in enotne cene raznega gradiva. Natečaja se morejo udeležiti vsi jugoslovenski oblikujoči umetniki. Člani žirije so gg.: Rihard Jakopič, Ing. Janko MaČkovšek, Josip Plečnik Ing. Matko Prelovšek, Dr. Fran Stele, Ivan Vavpotič, Ferdo Vesel, Dr. Miljutin Zarnik, Janez Zorman ter kot zastopniki razpisatelja: Ing. Ladislav J Bevc, Dr. Željko M. Jeglič, Vekoslav F. Mlekuž, Franjo F. Peric. Nagrade so: I. Din 6000.- (šesttisoč), II. Din 4000,- (štiritisoč), III. Din 2600.— (dvatisočpetsto). Natečajno delo je izročtii v zapečatenem omotu do vštetega dne 29. (dvajsetdevetega) decembra 1926 bodisi neposredno v pisarni razpisatelja v Ljubljani, Kongresni trg 1, drugo nadstropje, soba 88, ali po pošti. Ime m točen naslov projektanta naj bosta načrtom priložena v posebni zaprti kuverti. Kuverte in vse priloge natečajnega dela morajo biti označene z geslom. Morebiti potrebna pojasnila se dobe pri predsedstvu odbora vsak delavnik od 18. do 19. ure. Izid predhodnega natečaja ne bo v ničemur prejudiciral glavnemu natečaju, ki se bo za njim razpisal z dvomesečnim rokom. Glede postopanja žirije v podrobnosti veljajo tozadevna pravila za področje oblikujoče umetnosti, v kolikor ni v tem razpisu drugače določeno. V Ljubljani, dne 1. decembra 1926. Izvršilni odbor za postavitev spomenika: Predsednik: Z« tainika: . Ing. Ladislav J. Bevc. s. r. Dr. Željko M. Jeglič, s. r. -*• -V carinski posrednik obvešča vse svoje cenj. komitente in prijatelje, da je preseli svojo pisarno iz poslopja bivšega »Balkana* v novo adaptirane lokale v hiši .Zadružne zveze" Dimila testi 11 ter se priporoča za nadaljno naklonjenost svojih dosedanjih in novih nalogodajalcev. Izvrševal bom kot doslej vestno, spretno in najceneje vse uvozne, izvozne in tranzitne carinske manipulacije, dajal informacije o carinskih, železniških in tarifnih zadevah ter Izposloval reklamacije in prošnje za prost uvoz najuspešneje in najkulantnje. Ljubljana, Dunajska 38. Telefon 223. „Loyd Sabaudo“ Genova Zastopstvo za Slovenijo Ljubljana, Dunajska cesta Stev. 38. Mali oglasi lintt .1».hmik*. Z« vsalco besedo se pl*b 60 par, sa debelo tiskano pa Din 1.—. TRIKO-PERILO za moške, žene In otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nvgavice, došcolcnlcc, nahrbtniki za šolor|e in lovce, dežniki, kloti, šifoni, žepni robci, palice, vilce, noži, škarje, potrebščine za Šivilje, krojače. Čevljarje, In brivce edino le pri tvrdki JOSIP PETELINC LJUBLJANA bUiu Prešernovega »pomenil« n Najnllj« cen* 1 N« veliko in malo Gospodinja išče mesta pri boljšem gospodu event. vdovcu 1 dvemi ali tremi otroki. Vajena je vseh hišnih del kakor tudi šivanja. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Dobra gospo dinja«. Kontoristinja vešča vseh pisarniških del ter obvlada perfektno hr-vatski in nemški jezik išče primernega mesta v pisarni. Gre tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe prosi na upravo lista pod * Marljiva c. Liubi sv. Miklavž! Prosim, prinesi mi Polšjo hišico, ki je najlepša mladinska zbirka pesmic s slikami in ki stane le 12, vezana 14 Din. — Kupi in naroči se pri M. Modic. Kopitarjeva ul. 1. DRVA - ČEBIN Koltov* t/». - W*f. **• Stekleuo strešno opeko Imajo »i*i no v zalogi Združene op* karne d. d. v Ljubljani Gospodična v starosti 20 let, se želi seznaniti z gospodom, kateri naj ne šteje več kot 24 let v svrho skupnih nedeljskih izletov. — Ponudbe na upravo list® pod: »Narava« ,dd tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, ))>«*«— »udl najllnejSl ln najokusnejši namizni »cl» 1» vlneKega kisa. 3«* ZAHTEVAJTE PONUDBO! VC TehnlCno ln Wo«enlčno najmoder-neje urejena RJsarnu v Jugo»lavIJL ■ „ . . ......... - ^ _ 7„ »Merkur« odgovarja: kmtrM Sever. Yi4 V I4iMt*ni I*tojat*lj: Atekaeeder Zelenika*. - Urejuje: VMtatr Svetek. - Za Mk«e