URADNI UST Narodne vlade SHS v Ljubljani. Naredbe Narodne vlade. 295. Naredba celoknpne Narodne vlade SHS v Ljubljani o pravici občin do posega po stanovanjih. Člen I. Ker nedostaje stanovanj, poverjeništvo za socialno skrbstvo lahko določi in razglasi občine, v katerih naj veljajo nastopni predpisi: Določbe o dvojnih stanovanjih se smejo uveljavljati tudi za stanovalni okoliš, obsezajoč več, neposredno eno na drugo meječih občin. I. Dvojna stanovanja. § 1- Kdor ima v isti občini ali v istem stano-valnem okolišu dvoje ali več stanovanj, mora to naznaniti občini ali, če obseza stanovalni okoliš več občin, skupnemu organu teh občin (člen II.). To naznanilo mora obsezati: a) ime in stan imetnika stanovanj; b) ime in stan hišnih lastnikov (njih pooblaščencev) ; c) pri stanovanjih, oddanih v celoti ali deloma v podnajem, ime in stan dotičnega podnajemnika; č) ležo (adreso) in obseg vsakega stanovanja; d) najemnino in e) pri stanovanjih, oddanih v najem za določeno dobo, navedbo, kdaj poteče ta doba. Tako naznanilo morajo podati tudi svojci tistega, čigar je stanovanje, če žive z njim v skupnem gospodarstvu in imajo v občini ali v stanovalnem okolišu še posebe svoje stanovanje. V naznanilu je povedati, katero stanovanje potrebuje naznanilec zase. Če trdi, da potrebuje zase več nego eno stanovanje, mora to potrebo utemeljiti. To naznanilo mora na podstavi te naredbe podati občina ali skupni organ teh občin (člen II.) v teku osmih dni po običajnem razglasu, pozneje pa v teku osmih dni po nastopu okolnosti, s katero je združena dolžnost te naznanitve (odstavek 1.). § 2. Ce je kdo naznanil, da potrebuje zase več nego eno stanovanje, odloča končnoveljavno o zatrjevani potrebi občina, če pa obseza stanovalni okoliš več občin, skupni organ teh občin (člen II.). § 3. V istem roku (§ 1., odstavek 4.) je naznaniti občini, odnosno skupnemu organu večjih občin (člen II.) : 1. ) Vsa stanovanja, ki so prazna ali služijo le za shrambo ali so sicer opremljena kot stanovanja, pa v resnici ne stanuje nihče v njih. 2. ) Vsa stanovanja, ki se resnično uporabljajo le nerazmerno kratek čas, v letu. 3. ) Vsa stanovanja, če je število sob večje nego število stanovalcev brez služabništva. Vendar pa je prijaviti vsako stanovanje s štirimi in več stanovanskimi prostori. Ce šteje rodbina osem in več oseb, je prijaviti le stanovanje, ki obseza pet in več sob; prednje, kopalne in po-selske sqbe pri tem ne štejejo kot sobe. 4. ) Vse prazne in vse nezadostno uporab-‘jane zasebne obratne in poslovne prostore. Naznanilo pod 1, 2 in 4 mora podati hišni lastnik, naznanilo pod 3 pa imetnik stanovanja. § 4. V prid osebam, ki imajo v občini domovinsko pravico ali ki jih silijo nujni vzroki (na primer dogodki, provzročeni po vojni, potrebe poklica), da tu stanujejo, pa ne morejo najti primernega stanovanja, lahko občina poseže po stanovanjih, in sicer: 1. ) po dvojnih stanovanjih, o katerih se je odločilo, da niso potrebna; 2. ) po vseh stanovanjih, navedenih v § 3., točka 1, 2 in 3, toda po stanovanskih delih, ki so odveč, samo, če se dajo uporabljati samostojno ; 3. ) po praznih, neoddanih prostorih, ki so se po 1. avgustu 1914. odtegnili stanovalnim namenom. Enako sme občina poseči po prostorih, navedenih v § 3., točka 4, v to svrho, da preskrbi potrebne prostore uradom in napravam, tako javnim kakor onim zasebnim, ki poslujejo v javni prid. O tem, ali so ti prostori nezadostno uporabljani, odloča občina. § 5. S tem, da poseže občina po stanovanju, izgubita hišni lastnik in najemnik pravico razpolagati z dotičnim stanovanjem (stanovanskim delom); hišni lastnik sme oddati tako stanovanje le, če privoli občina. Obstoječe najemne pogodbe se štejejo s potekom izp*-?znitvene dobe (§ 6.) za razvezane. Poseg tudi obvelja, če se oseba hišnega lastnika izpremeni. Ako poseže občina po stanovanjih ali stanovanskih delih, oddanih v podnajem, poseže lahko tudi po opravi, ki je v njih, v celoti ali deloma. Dolžna je to storiti, ako to zahteva podnajemo-dalec. § 6. Sklep o posegu mora navajati koledarno določeni dan prevzema; rok za izpraznitev stanovanj in stanovanskih delov ne sme biti krajši od osmih dni in ne daljši od štirih tednov. Imetniki takih stanovanj in stanovanskih delov jih morajo izprazniti najkesneje zadnji dan te dobe. § 7. Ako poseže občina po stanovanju, ki ga uporablja hišni lastnik sam ali ga je prepustil komu v brezplačno uporabo, mu mora plačati občina od dne prevzema do dne vrnitve (§ 12.) primerno povračilo. Ako se občina in hišni lastnik ne moreta pogoditi o višini povračila, jo določi pristojni najemni urad, ko je zaslišal izvedene osebe, ki poznajo krajevne razmere. Kjer ni najemnega urada, odloča v izvunspornem postopanju okrajno sodišče, v čigar okolišu je dotična nepremičnina. O tem, ali mora stroške tega postopanja povrniti ena ali druga stranka, ali jih je porazdeliti med strankama, razsoja najemni urad (okrajno sodišče) po prostem preudarku. Zoper odločbo najemnega urada (okrajnega sodišča) ni pravnega leka. Razpravljanje o povračilnem zahtevku ne ovira, da bi se stanovanje ne prevzelo. Predlog, da se izpremeni povračilo, določeno po najemnem uradu (okrajnem sodišču), se lahko stavi vsak čas; vendar naj se predlogi, ki se ne opirajo na nova dejstva, zavrnejo brez razprave. § 8. Ako poseže občina po najemnem stanovanju, je dolžna plačati hišnemu lastniku (podnajemo-dalcu) od dne prevzema do dne vrnitve (§ 12.) povračilo v znesku nazadnje plačane najemnine z vsemi postranskimi pristojbinami vred. Povišek tega povračila sme zahtevati hišni lastnik(podnajemodalec)le v oni meri, ki ustreza določbam o varstvu najemnikov. Ce doslej za stanovanje še ni bila določena nikaka najemnina ali če poseže občina le po posameznih stanovanskih delih (§ 3., točka 3), veljajo, ako se ne doseže sporazum, zmisloma določbe § 7., odstavki 3. do 6. § 9- Ako je stanovanje opremljeno s pohištvom, pozove občina, če ne poseže v zmislu § 5., odstavek 3., tudi po teh predmetih ali ne sklene z njih posestnikom posebnega dogovora, tega posestnika, naj v roku § 6. izprazni stanovanje. Ce hišni lastnik ali njega pooblaščenec ne ukrene, da se pohištvo shrani na primernem drugem prostoru ali odpelje izvun države SHS, ima občina pravico, da pohištvo proda na javni dražbi. § io. Občina lahko ob svojih stroških stanovanje (stanovanski del) priredi in preuredi, mora pa to prej naznaniti hišnemu lastniku. Vendar se smejo stavbne izpremembe, za katere je treba stavbne dovolitve v zmislu stavbnega reda, izvršiti le, ako se v stanovanja preurejajo prostori, ki doslej niso služili stanovalnim namenom (§ 4., točka 3). § H- Kadar daje občina stanovanja ali prostore, po katerih je posegla, v najem, mora vpoštevati upravičene želje hišnega lastnika, pri oddaji stanovanskih delov v najem pa tudi želje najemnikove. Pri tej oddaji v najem občina ni vezana na določbe v varstvo najemnikov. § 12. Občina lahko vsak čas zopet opusti poseg. Občina ga mora opustiti, če potrebuje hišni lastnik, oziroma prvotni podnajemodalec, dotično stanovanje (stanovanski del) sam zase in temu ne nasprotujejo nikake javne koristi, ali če sta hišni lastnik (najemnik) in ona stranka, kateri je občina dala stanovanje (stanovanski del) v najem, s privolitvijo občine sklenila najemno pogodbo. Ako občina opusti nadaljnji poseg, mora to izporočiti hišnemu lastniku (podnajemodalcu) ter mu naznaniti koledarni dan vrnitve. Ako se ni dogovorilo kaj drugega, sme občina vrniti stanovanje (stanovanski del)le tekom dobe, običajne za izpraznitev stanovanj, toda ne pred potekom 14 dni, pričenši od dne obvestitve hišnega lastnika, oziroma podnajemo-dalca. § 13. Vrniti se mora stanovanje (stanovanski del) v onem stanju, v katerem se je prevzelo (prevzel). § 14. Ako se je stanovanje (stanovanski del), ki je občina posegla po njem, poškodovalo (poškodoval) ali po zlorabi obrabilo (obrabil), jamči občina za svojo lastno krivdo kakor tudi za krivdo onih oseb, katerim je dala stanovanjc v najem, ne pa tudi za slučaj. Isto velja glede pohištva, ako je občina oddala stanovanje v najem s pohištvom vred (§ 5., odstavek 3.). Kar je občina potrošila za stanovanje, ji mora hišni lastnik povrniti, in sicer oni potro-šek, ki je bil neizogibno potreben za uporabnost stanovanja, nepogojno, oni potrošek, ki je prinesel hišnemu lastniku očitno pretežno korist, pa samo, ako hišni lastnik ne zahteva, da se stanovanje postavi v prejšnji stan. Zastopnika hišnih posestnikov in najemnikov imenuje oddelek za „-ocialno skrbstvo Narodne vlade SHS v Ljubljani na predlog določenih stanovskih, oziroma strokovnih organi- § 15. Za stanovanja, po katerih je posegla občina, veljajo določila obstoječega hišnega reda, kolikor ne nasprotujejo tej naredbi. & 16. V najem oddano stanovanje ali v najem oddani prostor občina lahko vsakokrat štirinajstdnevno odpove. Na zahtevo hišnega lastnika mora to storiti: 1. ) ako najemnik greni sostanovalcem bivanje v hiši s tem, da trdovratno krši hišni red ali se vede brezobzirno, spotekljivo ali sicer nespodobno; najemniku gre na rovaš tudi vedenje onih oseb, ki jih je sprejel v prostore, vzete v najem; 2. ) kadar je upravičena zahteva, da se razveljavi pogodba brez odpovedi v zmislu § 1118. obč. drž. zak. zacij. Ta sosvet se posvetuje in sklepa z večino glasov v sejah, v katerih poroča referent mestnega magistrata o stanovanstvu; ta referent ima v teh sejah posvetovalno in glasovalno pravico. Sejam predseduje zaupnik oddelka za socialno skrbstvo Narodne vlade SHS v Ljubljani (odstavek 1., točka 3). Člen IV. Kjer izredne razmere (člen L) prenehajo, se z razglasom poverjeništva za socialno skrbstvo razveljavijo določbe o naznanilu dolžnosti (§§ 1. in 3.) in o posežni in odpovedni pravici občin (§§ 4. do 18.). Občine morajo ßato vsa stanovanja (stanovanske dele), po katerih so posegle, vrniti v teku roka, določenega v § 12., odstavek 4.; ta rok je izračunati od dne razveljavitve, oziroma po poteku odpovednega roka (§ 16., odstavek 1.). Člen V. § 1L Občina je upravičena zahtevati pojasnila glede stanovanj (stanovanskih delov), po katerih sme poseči v zmislu § 4.; ako bi se ta pojasnila tekom primernega roka ne podala, sme občina poslati svoje organe, izkazane s pooblastili, da pregledajo stanovanje (stanovanski del). § 18. V svrho posega mora občina brez ozira na obstoječo najemno pogodbo in na obstoječe odpovedne predpise in navade z odpovednim rokom po § 6. odpovedati stanovanje (stanovanske dele) osebam, ki nimajo v občini domovinstva ali ka-1 tere so si ga pridobile le na podstavi § 10. zakona ; j-jr Bre;c s z dne 6. decembra 1896., drž. zak. št. 222, in kij nimajo v tej občini nobene javne ali take zasebne ‘ službe ali takega poklica, ki bi služila (služil) javnemu pridu. Za to odpoved ne veljajo določbe o varstvu 'j najemnikov. Splošne določbe. Občina lahko iz državnih sredstev zahteva povračilo škode, ki ji je nastala brez njene krivde iz izvrševanja te naredbe. Člen VI. Ta naredba stopi v moč z dnem razglasitve; istočasno izgubita veljavo naredbi celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 6. decembra 1918., št. 180 (Uradni list XIX), in z dne 9. decembra 1918., št. 190 (Uradni list XXII). V Ljubljani, dne 17.januarja 1919. Pogačnik s. r., predsednik. Prelat Kalan s. r. Kristan s. r. Dr. Kukovec s. r. Dr. Pestotnik s. r. Dr. Pogačnik s. r. Dr. Ravnihar s. r. Inž. Remec s. r. Dr. Tavčar s. r. Dr. Triller s. r. Dr. Verstovšek s. r. § 19- Zoper odločbo občine, izrečene na podstavi te naredbe (člen L), ugovor ni dopusten. Tudi sodni ugovori zoper odpoved, ki jo je izrekla občina na podstavi te naredbe (§ 16.), niso dopustni. O vseh imovinskih pravnih zahtevkih, izvirajočih iz uporabe določil te naredbe (člen I.) zoper občine, je soditi rednim pravnim potem, razen o ugotovitvi višine povračila (§§ 7. in 8.). . Zahtevke po § 14., odstavek 1., je uveljavljati na sodišču najkesneje v enem letu, zahtevke po § 14., odstavek 2., pa najkesneje v šestih mesecih, ko se vrne stanovanje (stanovanski del), sicer tožba ugasne. § 20. Naznanila v zmislu §§ 1. in 3. so po tarifni točki 44, lit. g, pristojbinskega zakona, prosta kolka. § 21. Prestopke te naredbe (člen L) in ukrepov, izdanih na njeni podstavi, bodo kaznovala politična oblastva z globo do 5000 K ali z zaporom do šestih tednov, ako ne spadajo pod strožjo kazensko določbo. Te kazni se izrečeta lahko tudi druga poleg druge. Kdor navaja k takemu prestopku ali sodeluje pri njegovi izvršitvi, se kaznuje na enak način. Člen II. Razglasi Narodne vlade. Izpremembe v osebju. Na podstavi naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 16. decembra 1918., št. 202 (Uradni list XXV), so se odslovili: predsednik okrožnega sodišča z naslovom in značajem dvornega svetnika Fran G a r z a r o 11 i pl. T h u r n -lack v Novem mestu, deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Kočevju Otokar Cernstein, dodeljen okrožnemu sodišču v Novem mestu, okrajni sodnik Herman D e u in sodnik Bogomir Jaklitsch v Kočevju, nadalje avskultant Josip K a p s c h v Novem mestu. Odstavljena sta dr. Edvard Gollitsch in dr. Walter Megri od nadaljnjega službovanja kot jetniška, odnosno sodna zdravnika pri okrožnem sodišču v Celju. t-> -i J Dr. Ravnihar s. r. Imenovana sta začasno za sodna zdravnika v Celju dr. Anton Schwab in dr. Emil Brescii ar; poslednjemu je tudi poverjeno začasno oskrbovanje poslov jetniškega zdravnika. Kavčnik s. r. St. 400. Javen poziv vsem, ki imajo v inozemstvu terjatve v avstro-ogrskih kronah. Ce obseza stanovanski okoliš več občin, je za prejemanje naznanil v zmislu § 1. in za odločbo v zmislu § 2. določiti skupen organ teh občin. Člen III. V mestih z lastnim štatutom posluje v vseh primerih, kjer govori ta naredba o občini, mestni magistrat sporazumno s stanovanskim sosvetom, j ki je sestavljen 1. ) iz enega zastopnika hišnih posestnikov, 2. ) iz enega zastopnika najemnikov in 3. ) iz zaupnika oddelka za socialno skrbstvo Narodne vlade SHS v Ljubljani. Na podstavi ukazov kr. ministrstev za finance in za notranje zadeve z dne 17., oziroma 19. januarja 1919., se pozivljejo vsi denarni zavodi, vse trgovske firme, delniške in k o m a n d i t n e družbe, zadruge, vsa industrijska podjetja kakor tudi vsi zasebniki, naj naznanijo poverjeništvu za finance v Ljubljani (Poljanska cesta št. 2) najkesneje do dne 5. februarja 1919. po stanju z dne 31. januarja 1919. vse svoje kronske terjatve (vloge; kar imajo v dobro) v inozemstvu. Ta poziv velja za vse območje Narodne vlade SHS v Ljubljani in za tuzemce iz tega območja, ki bivajo v inozemstvu ali na ozemlju, zasedenem po tujih silah. Kar je podružnic inozemskih denarnih zavodov v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani, naj priglase tudi terjatve svojo tuzemske klien-tele; klienteli torej ni treba teh terjatev prijavljati še posebe. Prijave naj se pošljejo, če le mogoče, reko-mandirano. V prijavi naj se točno napove: 1. ) ime in bivališče (sedež) vsakega prijavil ika ; 2. ) ime in bivališče (sedež) itd. vsakega dolžnika ; 3. ) vrsta terjatve (na primer posojilna terjatev, vloga, kontokorentna ali terjatev iz žirov-nega ali poštnohranilničnega prometa itd.); 4. ) znesek terjatve po stanju glavnice z dne 31. januarja 1919. (krone) ; 5. ) skupni znesek vseh terjatev (krone). Popis inozemskih kronskih terjatev je odrejen v zvezi z žigosanjem bankovcev in je kakor to eminentne gospodarske važnosti. Torej naj nihče ne zamudi pravočasne prijave. Občinstvo se izrečno opozarja, da se podatki prijav ne bodo uporabljali v davčn.e n amen e. V Ljubljani, dne 21. januarja 1919. Poverjenik za finance: dr. Kukovec s. r. Razglas. Uradno se razglaša, da so.se uvedla za proge v področju državnih železnic in obratnega nad-zorništva južne železnice v Ljubljani, ki jih to ravnateljstvo in nadzorništvo faktično že obratujeta, ta-le edino veljavna postajna slovenska imena (v oklepajih prejšnja nemška, oziroma madžarska imena). Proga Jesenice-Podbrdo. Jesenice (Aßling), Dobrava (Dobrawa), Pod-holfn-Vintgar ("Buchheim-Rotweinklamm), Bled (Veldes), Bohinjska Bela (Wochemer Vellach), Soteska (Stiege), Nomenj (Neuming), Bistrica-Bohinjsko jezero (Feistritz-Wocheiner See), Podbrdo. Proga P o d r o š č i c a - J e s e n i c e. Podroščica (RosentaD, Jesenice (Aßling). Proga Rateče-Ljubljana. Rateče (Ratschach - Weißenfels), Planica, Kranjska gora (Kronau), Gozd Mrtulek (Wald Martulik), Dovje (Lengenfeld), Hrušica (Birnbaum), Jesenice (Aßling), Javornik (Jauerburg), Žirovnica (Scheraunitz), Lesce (Lees), Radovljica (Radmannsdorf), Otoče (Ottotsche), Pod-nart-Kropa (Podnart-Kropp), Sv. Jošt (St.Jo-doci), Kranj (Krainburg), Bitinje (Feichting), Škofja Loka (Bischoflack), Medvode (Zwischenwässern), St. Vid-Vižmarje (Vižmarje), Dravlje (Laibach Vorbahnhof), Ljubljana državni kolodvor (Laibach Staatsbahnhof), Ljubljana glavni kolodvor (Laibach Hauptbahnhof). Proga Kranj -Tržič. Kranj (Krainburg), Naklo (Naklas), Duplje (Duplachj, Križe (Heiligenkreuz), Tržič (Neu-marktl). Proga Ljubljana državni kolodvor-Kamnik. Ljubljana državni kolodvor (Laibach Staatsbahnhof), Ježica (Jeschza), Črnuče (Tscher-nutsch), Trzin (Tersain), Domžale (Dom-schale), Jarše-Mengeš (Jarsche - Mannsburg), Holmec pri Kamniku (Homec), Kamnik (Stein). Proga Ljubljana glavni kolodvor-Bubnjarci. Ljubljana glavni kolodvor (Laibach Hauptbahnhof), Ljubljana dolenjski kolodvor (Laibach Unterkrainer Bahnhof), Lavrica (Laver-ca), Škofljica (Skofelca), Smarje-Sap (St. Ma-rein-Sap), Velike Upije (Großlupp), Boštanj (Weißenstein), Zalina (Schalna), Višnja gora (Weixelburg), Stična (Sittich), St. Vid pri Sti- čni (St. Veit bei Sittich), Radohova vas (Ro-dock< ndorf), St. Lovrenc na Dolenjskem (Sankt Lorenz in Krain), Velika Loka (Großlack), Trebnje (Treffen), Ponikve-Mirna peč (Hönig-stein), Novo -mesto (Rudolfswert), Kandija (Kandia), Birčna vas (VVirtschendorf), Uršna sela-Toplice (Uršna Sela-Töplitz), Rožni dol-Pribišje (Rosental - Pribischje), Semič (Se-mitsch), Črnomelj (Tschernembl), Gradac v Beli Krajini (Gradac in Krain), Dobravica (Dobrawitz), Metlika (Möttling), Rosalnice (Ro-salnitz), Bubnjarci. Proga Velike Upije -Kočevje. Velike Upije (Großlupp), Predolje (Predole), Cušperk (Zobelsberg), Dobrepolje (Gutenfeld), Velike Lašče (Großlaschitz), Ortnek (Orten-tgg), Žlebič, Ribnica (Reifnitz), Lipovec (Lipo-witz), Stara cerkev pri Kočevju (Mitterdorf bei Gottschee), Kočevje (Gottschee). Proga Novo mesto-Straža-Toplice. Novo mesto (Rudolfswert), Straža-Toplice (Strascha-T öplitz). Proga T r e b n j e - S t. j a n ž na Dolenjskem. Trebnje (Treffen), Mirna (Neudegg), Šent Rupert-Rakovnik (St. Ruprecht - Kroisenbach), Mokronog-Bistrica (Nassenfuß-Feistritz), Pijavice (Piautze), Št. Janž na Dolenjskem (Johannistal). 1 Toga Spodnji Dravograd-Celje. Spodnji Dravograd (Unterdrauburg), Otiški vrh (Ottischnigberg), Št. Janž pri Spodnjem Dravogradu (St. Johann ob Unterdrauburg), Sv. Jedert (St. Gertraud), Mesto Slovenji gradeč (Stadt Windischgraz), Slovenji gradeč (Win-dischgraz), Št. Martin pri Slovenjem gradcu (St. Martin bei Windischgraz), Turiška vas (Türkendorf), Dovže (Dousche), Mislinje (Miß-ling), Gornji Dolič (Ober - Dollitsch), Huda luknja (Huda lukna), Paka (Paak), Selo (Seile), Velenje (Wöllan), Pesje (Hund.sdorf), SJ