KRALJEVINA J U G O S LAV I J A SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 3. nos. V LJUBLJANf, dne 13. januarja 1932. Letnik III. VSEBINA 19. Zakon o bilanciranju državnih vrednostnih papirjev. 20. Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o državnem računovodstvu. 21. Uredba o ureditvi in področju oddelka kontrole mer pri osrednji upravi za mere in dragocene kovine v Beogradu 22. Uredba o besedilu prisege za uslužbence finančne uprave 23 Pravilnik o pogodbenih državnih poštah. 24. Pravilnik o seznamih uslužbencev ministrstva za gradbe. 25. Načrt za osmo amortizacijo obveznic drž. rente za vojno škodo. 26 Odločba k pravilniku o ureditvi prometa z devizami in valutami. 27 Odločba k pravilniku za vzdrževanje klinik. 28. Odločba o geofizičnih raziskovan ih kot rudoslednih delih 29. Pravila o obliki in oznamenovanju steklenih balonov. 30. Odločba o obliki, sestavi in označevanju rimskih tehtnic. 31. Odločba o postajah za kontrolo sodov. • 32. Odločba o sedežih in teritorialni pristojnosti oddelkov kontrole mer. 33. Izprememba odločbe o središčih za občasen pregled meril. 34. Odločba k pravilom o utežih. 35. Izprememba pravilnika o povračilu stroškov za prenašanje instrumentov uslužbencem osrednje uprave za mere in dragocene kovine. 36. Odločba k izpremembi pravilnika o povračilu prevoznih stroškov uslužbencem osrednje uprave za mere in dragocene kovine. 37. Odločba, da se podaljša rok o pregledu tokomerov. 38. Cenovnik serumov Centralnega higienskega zavoda v Beogradu. 39. Razpisa: o postopku s svilenimi tkaninami, izvoženimi za dodelavo — navodilo o poslovanju z deklaracijami. 40. Ratifikacija konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne in konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki, po kraljevini Rumuniji. 41. Otvoritev novih telefonskih zvez. 42. Razglas o odkupu predvojnega srebrnega denarja. 43. Razglas o obremenitvi avtobusnih podjetij z 10°/o izrednim cestnim prispevkom. 44. Razglas o pobiranju občinskih davščin od postelj za prenočevanje tujcev v mestni občini Ljutomer. 45. Razne objave iz »Službenih novin«. Zakoni in kraljevske uredbe. 19. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta zakon o bilanciranju državnih vrednostnih papirjev.* § i- Vsi denarni zavodi, privatni in javnopravni, ki so zavezani javnemu polaganju računov, in zavarovalne družbe smejo v bilanci za poslovno leto 1931., odnosno * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1. januarja 1932.ž št. 1/1/1» 1931./1932. razliko, ki se pokaže med nabavno ceno državnih vrednostnih papirjev, s katerimi je razumeti tu tudi zastavnice (založnice) in obveznice Državne hipotekarne banke, odnosno med tečajem, po katerem so se ti papirji postavili v predhodno bilanco, in med tečajem na eni domačih borz poslednji dan poslovnega leta bodisi odpisati, bodisi to razliko izravnati preko izravnalnega računa in jo izkazati kot aktivum pod nazivom: »račun tečajne razlike državnih vrednostnih papirjev«. § 2. Znesek »računa tečajne razlike državnih vrednostnih papirjev« se mora odpisati najkesneje v petih letih, in sicer vsako leto najmanj eno petino, pričenši z onim letom, v katerem se je ta znesek postavil v bilanco. Celotni znesek rezerve, izkazane med pasivi v bilanci za pokritje tečajne izgube pri vrednostnih papirjih, je uporabiti za odpis tega računa. § 3. Izguba, ki se pokaže ob prodaji državnih vrednostnih papirjev, se mora odpisati v celoti v bilanci za poslovno leto, v katerem se je izvršila prodaja. §4. Dokler presega znesek »računa tečajne razlike državnih vrednostnih papirjev« rezerve, izkazane v bilancij se ne sme deliti dobiček niti dajati tantiema, § 5. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem razglasitve v »Službenih oovinah«. V Beogradu, 42.317/K—3/404. dne 30, decembra 1931.; II. br. Minister za trgovino in industrijo dr. K. Kumanudi s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde dr. Drag. S. Kojie s. r. Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, P. R. Živkovič s. r. 20. Mi ALEKSANDER L, po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta zakon* o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o državnem računovodstvu.** § i. Členu 84. se doda na koncu nov odstavek, ki se glasi: »Država ima pravico, zahtevati razveljavljenje ali iz-premembo pogodbe v svojo korist pri pogodbah, sklenjenih glede nabave hrane, če preseže razlika tekom izvrševanja pogodbe 10% med pogojeno in tržno ceno. Tako izpremembo predlaga v imenu države resortni minister, odločbo o izpremembi sami pa izda ministrski svet. Če druga stranka pogodnica ne pristane na tako izpremembo, se pogodba razveljavi in prestanejo daljnje pogojene obveznosti in pravice. § 2. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z razglasitvijo v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 5. decembra 1931. Aleksander s. r. Minister za finance dr. Mil. R. Djordjevič s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle P. R. Živkovič s. r. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z decembra 1931., št. 285/XCIII/665. ** Zakon glej »Uradni list« št, B7j23 jz jgta 1922, dne Uredbe osrednje vlade. 21. Na podstavi § 3. zakona o ureditvi službe kontroliranja meril in dragocenih kovin pri občih upravnih oblastvih,1 členov 15., 16., 18., 22., 26., 27., 31., 32., 43. in 48. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi2 in členov 19., 37. in 42. zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine5 predpisujem uredbo o ureditvi in področju oddelka kontrole mer pri osrednji upravi za mere in dragocene kovine v Beogradu.4 Člen 1. Za opravljanje poslov kontroliranja meril, merilnih priprav, steklenic, sodov in posod, kakor tudi preizkušanja čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine se ustanovi pri osrednji upravi za mere in dragocene kovine v Beogradu oddelek kontrole mer s sedežem v Beogradu in s področjem, ki obsega vse ozemlje uprave mesta Beograda. Člen 2. Na zahtevo posameznih občin (mest) se odobrijo v območju uprave mesta Beograda (razen mesta Beograda) posebne postaje za kontrolo sodov. Pri postajah za kontrolo sodov se sme opravljati samo pregledovanje in žigosanje sodov. Člen 3. Postaje za kontrolo sodov odobri minister za trgovino in industrijo. Občine (mesta), v katerih se ustanove postaje za kontrolo sodov, morajo dati brezplačno na razpolago potrebni prostor in tehnično pripravo, v času poslovanja pa tudi postrežbo, kurjavo, razsvetljavo in vodo. Člen 4. V področje oddelka kontrole mer v Beogradu spadajo ti-le posli: 1. Prvi in občasni pregled meril in merilnih priprav, steklenic, sodov in posod, ki se uporabljajo v javnem prometu; 2. preizkušanje čistine in žigosanje; kemične analize domačih in tujih izdelkov iz zlata, srebra in platine; 3. nadzorstvo nad merili, merilnimi pripravami, steklenicami, sodi in posodami,’ ki se uporabljajo v javnem prometu in 4. nadzorstvo nad obrti, ki se bavijo s proizvajanjem ali s prodajo izdelkov iz zlata, srebra in platine. 1 Zakon glej »Službeni list« štev. 459/66 iz leta 1931. * Zakon glej »Uradni list« štev. 252/70 iz leta 1928. * Zakon glej »Uradni list« štev. 253/70 iz leta 1928. 4 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno 5. decembra 193*1., štev. 285/XCIII/680. Člen 5. Odredbe členov 6., 7., 9., 10., 11. in 12., 14. do 29. in odstavka 2. člena BO. uredbe o ureditvi in področju strokovnih referentov (oddelkov) kontrole mer z dne 5. marca 1931., štev. 1822 (»Službene novinec z dne 19. marca 1931., štev. 62/XVIII)* veljajo tudi za oddelek kontrole mer pri osrednji upravi za mere in dragocene kovine v Beogradu. Člen 6. Ta uredba dobi moč, ko se objavi v »Službenih no-vinah«. S tem dnem neha veljati odločba z dne 21. marca 1931., številka 2269 (»Službene novinec z dne 1. aprila 1931, štev. 73/XXII). V Beogradu, dne 2. decembra 1931., štev. 7481/931. Minister za trgovino in industrijo dr. K. Kumanudi s. r. 22. Na podstavi čl. 1. zakona o prisegah in obljubah z dne 15. februarja 1929.f predpisujem to-le uredbo o besedilu prisege za uslužbence finančne uprave.ff Člen 1. Vsi uslužbenci finančne uprave prisežejo v smislu odredbe § 68. zakona o uradnikihfff tako-le: »Jaz, N. N., se zaklinjam pri Bogu vsemogočnem, da bom vladajočemu kralju in domovini zvest, da bom opravljal svojo dolžnost po zakonih in zakonitih odredbah vestno, marljivo in nepristransko ter da bom varoval edinole splošno javno korist in opuščal vse, kar bi moglo škodovati poverjeni mi službi, da bom čuval svoj ugled in ugled svojih starešin, da bom čuval uradno tajnost in vobče opustil vse, kar bi utegnilo škodovati zaupanju v moj položaj. Tako mi Bog pomagaj.< Člen 2. Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z razglasitvijo v »Službenih novinahc. V Beogradu, dne 4. avgusta 1931., št. 51.000/1. Namestnik ministra za finance, minister brez portfelja Nik. T. Uzunovic s. r. • Uredbo glej »Službeni liste št. 501/69 iz leta 1931. t Zakon glej »Uradni liste št. 75/19 iz leta 1929. tf »Službene novine kraljevine Jugoslavijee z dno 8. avgusta 1931., št. 179/LVIII/384. ttt Zakpa glej »Službeni list* št, 133/2* iz leto 1831. 23. Na podstavi § 2. zakona o pošti, telegrafu in telefonu in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta in ministrom za finance predpisujem tale pravilnik o pogodbenih državnih poštah.* I. Splošne odredbe. Člen 1. Pošte, telegrafe in telefone, katerih letni promet ne presega 35.000 delovnih enot, upravljajo pogodbeni poštarji, zato se imenujejo pogodbene državne pošte. Pošte, telegrafi in telefoni v krajih, kjer obstoje posebni razlogi, so državne neglede na obseg prometa. Člen 2. Kot delovne enote se štejejo: a) Pri predaji: 1. Priporočene pošiljke; 2. paketi in vrednostna pisma; 3. telegrami; 4. vplačane nakaznice; 5. poštno-hranilnična in čekovna vplačila. b) Pri izdaji: 6. Priporočene pošiljke; 7. paketi in vrednostna pisma; 8. telegrami; 9. izplačane nakaznice; 10. izplačane poštno-hranilnične in čekovne nakaznice. c) V telefonski službi: 11. Krajevni razgovori na javni govorilnici; 12. odpravljeni in došli medkrajevni pogovori; 13. odpravljeni in došli telefonski pozivi; 14. za krajevne pogovore med naročniki trideset-kratno število res vključenih naročnikov za vsak mesec; 15. ako je radi posredovanja razgovorov v telefon vključena več kot ena telefonska proga, za vsako vključeno progo, razen ene, po sto delovnih enot na mesec. č) V radijski službi: 16. Po ena delovna enota na mesec za vsakega radijskega naročnika. d) Pri prekartiranju: 17. Prekartirane priporočene pošiljke samo enkrat kot odpravljene; 18. prekartirani paketi in vrednostna pisma samo enkrat kot odpravljena; 19. posredovani telegrami dvakrat, kot došli in kot odpravljeni; * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. novembra 1931., št. 270/LXXV/596. — Zakon o pošti, telegrafu in telefonu gl. »Službeni list< št. 388/59 iz leta 1931, 20. priporočena pisma, paketi in vrednostna pisma za pomožne pošte se štejejo dvakrat, a vse pri pomožnih poštah oddane, vknjižene pošiljke, kakor tudi zanje došle poštne, hranilne in čekovne nakaznice samo enkrat; zl. za delovno enoto se šteje tudi vsak posamezno vpisani spis v navadnem in v poverljivem delo-vodnem zapisniku, vsaka posamezna odjava ne-izročljivih pošiljk po knjigi odjav in vsako ob-znanilo o neprispelosti spremilice ali paketa na podlagi knjige obznanil. Clen 3. Delovne enote se vpisujejo vsak mesec ob sestavljanju mesečnega računa v »Pregled delovnih enot« (obrazec R. br. 361.). »Pregled delovnih enot« se dela v dveh izvodih. Oba izvoda se morata opremiti z dnevnim pečatom in s podpisom pogodbenega poštarja. En izvod se priloži mesečnemu računu, drugi pa kopiji istega računa, ki ga hrani pošta. V »pregled delovnih enot« je treba vpisati tudi proračunske dohodke dotičnega meseca, imena pomožnih moči (stalni pomočnik, odpravnik, pripravnik, služitelj) in njih mesečne prejemke. Clen 4. Pravilnost podatkov v »pregledu delovnih enot preiskuje računsko-kontrolni odsek direkcije, kadar pre-gleduje mesečne račune in direkcijski inšpektor, kadar pregleduje pošte. V »pregled delovnih enot« se vpisujejo podatki na podstavi uradnih listin. Vpisovanje neresničnih podatkov ali umetno povečanje števila delovnih enot je kaznivo. Ce se kaka pošta na podstavi neresničnih podatkov ali umetnega povečanja števila delovnih enot prevede v višjo skupino ali višji razred, mora pogodbeni poštar poleg kazni vrniti neupravičeno prejete prejemke s 6°/o obrestmi. Računsko-kontrolni odsek vpisuje po končanem pregledu podatke vsake pošte na poseben list v »Pregled prometa« (obrazec R. br. 862), kamor se vpisuje tudi proračunski dohodek. Direkcijski inšpektor mora ob vsakem pregledu pošte točno preizkusiti »pregled delovnih enot« najmanj dveh mesecev. Ce pri tem naleti na neresnične podatke ali umetno povečevanje števila delovnih enot, mora preizkusiti preglede za najmanj šest mesecev. Tako pregledane »preglede delovnih enot« priloži poročilu o pregledu pošte, v primeru nepravilnosti pa mora zaslišati pogodbenega poštarja na zapisnik in poročati direktorju radi nadaljnjega postopanja. Prepise pregleda obdrži pošta. »Preglede delovnih enot«, ki jih je pregledal inšpektor, mora primerjati računsko-kontrolni odsek s pregledi, ki jih je prejel obenem z mesečnimi računi, in če ugotovi, da so v redu, jih združi in shrani. Ako pa naleti na neresnične podatke ali na umetno povečanje števila delovnih enot, poroča direktorju radi nadaljnjega postopanja. Ob koncu koledarskega leta sklene računsko-kontrolni odsek »pregled prometa« in ugotovi skupno število delovnih enot in skupni znesek proračunskih dohodkov. Te potlatke prenese v »spisek pogodbenih državnih pošt«, ki ima tele stolpce: 1. zaporedna številka; 2. ime pošte; 3. ali ima telegraf (T) ali telefon (t) ali telegraf in telefon (Tt); 4. število delovnih enot; 5. sedanji razred in skupina; 6. redni prejemki; 7. izredni prejemki; za T, t ali Tt; 8. za odpravo in dohod pošte izven delovnega časa; 9. za kontrolo pomožne pošte; 10. drugi izredni prejemki; 11. skupaj; 12. novi razred in skupina; 13. novi redni prejemki; 14. do 18.: kakor 7. do 11. in 19. opomba. »Spisek pogodbenih državnih pošt« mora računsko-kontrolni odsek, potem ko je točno izpolnil stolpce 1. do 11., izročiti občemu odseku direkcije najkesneje do 15. februarja. Obči odsek direkcije razvrsti pošte na podstavi delovnih enot i>o čl. 5. v razrede in skupine in določi po čl. 9. nove prejemke, s tem da izpolni stolpce 12. do 19., nato sešteje vse denarne stolpce, potem pa pošlje »spisek pogodbenih državnih pošt« v dveh izvodih najkesneje do konca marca ministrstvu za promet v pregled in odločitev. Pri pregledovanju »spiska pogodbenih državnih pošt« revidira ministrstvo za promet tudi izredne prejemke po točkah 3., 4. in 5. čl. 7. na podlagi obrazloženega poročila direkcije. Po odločitvi vrne ministrstvo za promet en izvod spiska direkciji, ki na podlagi spiska vnese odobreno vsoto prejemkov v predlog proračuna za prihodnje leto. II. Razdelitev pogodbenih državnih pošt v razrede in skupine. Clen 5. Pogodbene državne pošte se dele po letnem prometu, ki je izražen v številu delovnih enot, na štiri razrede. IV., III. in II. razred se dele na štiri, I, razred pa na dve skupini, in sicer takole: do 3000 enot IV/4 3001 — 4000 enot IV/3 4001 — 5000 enot IV/2 5001 — 0000 enot IV/1 0001 — 8000 enot III/4 8001 — 10000 enot II1/3 10001 — 12000 enot II1/2 12001 — 14000 enot III/l 14001 — 17000 enot II/4 17001 — 20000 enot II/3 20001 — 23000 enot II/2 23001 — 26000 enot II/l 20001 — 30000 enot 1/2 30001 — 35000 enot 1/1 Razdelitev pogodbenih pošt na razrede in skupine se izvrši po izteku vsakega koledarskega leta po odredbah čl. ‘4. Novi prejemki teko od začetka naslednjega proračunskega leta po izvršeni regulaciji. Novim pogodbenim državnim poštam se do prve redne regulacije določita razred in skupina po pričakovanem prometu. ' III. Delovni čas in prejemki. Clen 6. Pri poštah IV. razreda se opravlja služba po 4 ure, pri poštah III. razreda po 6 ur, pri poštah II. in I. raa-reda pa po 8 ur na dan. Pri poštah, ki imajo telegraf ali telefon, ti aja služba neglede ua razred 8 ur na dan, Razpored delovnega časa odreja pristojna direkcija po krajevnih razmerah. Clen 7. Prejemki pogodbenih poštarjev sestoje iz:. I. rednih prejemkov, ki se določajo po velikosti prometa, izraženi v številu delovnih enot in II. izrednih prejemkov, in sicer: 1. za telegraf ali telefon 3G0 dinarjev, a za telegraf in telefon 720 dinarjev na leto; 2. za odpravo in sprejem sklepov izven delovnega časa; 3. za oteženo ali drago dostavo; 4. za nesorazmerno drago najemnino prostorov za pošto; 5. za začasno zaposlitev pomožnih moči ob izrednih prilikah; 6. za kontrolo pomožne pošte 360 dinarjev na leto; 7. za opravljanje izredne neprekinjene dnevne (»C«) službe 10 dinarjev za vsak dan, ako pogodbeni poštar ne prejema že izrednega prejemka po točki 5.; 8. za opravljanje izredne neprekinjene (»N«) službe 20 dinarjev za vsako noč. Izredni prejemki iz točk 7. in 8. se izplačujejo iz partije za nočno delo in izredno službo pri poštah, telegrafih in telefonih. Za odpravo in prevzem sklepov izven delovnega časa med 5. in 8., 18. in 21. in med 21. in 5. uro gre pogodbenemu poštarju. Ce se prevzema ali odpravlja sklep Med 5. in 8. ali 18. in 21. med uro 21. Med in 5. uro ■vsak dan 182 Din na leto 364 Din na leto vsak druffi dan 91 99 99 w 182 .. 99 99 ti krat na teden 156 19 n 17 312 99 99 9» 5 krat na teden 130 n n 91 260 99 99 91 4 krat na teden 104 •n - 99 208 99 99 99 3 krat na teden 78 m n 99 156 99 M 99 2 krat na teden 52 n VI 104 91 99 M 1 krat na teden 26 n M 99 52 n 99 99 Odprave in prevzem sklepov, ki padejo v čas ene ure, se štejejo za eno odpravo, odnosno za en prevzem, če pa preteče med njimi več kot ena ura, se šteje vsako poslovanje posebej. Za oteženo ali drago dostavo dobiva pogodbeni poštar izredne prejemke tedaj, kadar mora nastaviti več pismonoš ne zaradi samega prometa, temveč zaradi velike prostranosti kraja, zaradi nepovoljnih terenskih razmer, ker je treba pošto dostavljati več ko dvakrat na dan ali ker so delovne moči posebno drage. Za najemnino za poštne prostore se daje izreden prispevek, kadar je najemnina prostorov nesorazmerno draga, zato ker je pošta v mestu, blizu mesta, v kopali-iču, letovišču, v tovarniškem ali rudarskem kraju ali v kraju, kjer so stanovanja posebno draga. Za začasno zaposlitev pomožnih moči se daje izredna doklada, kadar izredne razmere povzročajo začasno znaten porast prometa, kakor gradnja železnice, mostu, ceste ali kake druge začasne večje gradnje, kopajiška sezona, vojaške vaje ali kaj sličnega. Izredni prejemki pod 2. se urede kadarkoli se iz-premeni odprava ali dohod sklepov, po podatkih poštnega odseka direkcije. Izredni prejemki pod 3., 4. in 5. se določijo z rešitvijo ministrstva za promet od primera do primera na prošnjo pogodbenega poštarja po krajevnih razmerah, prejemki pod 7. in 8. pa se dovolijo tedaj, kadar se odredi izredna služba, z rešitvijo ministrstva za promet. Izredni prejemki gredo pogodbenemu poštarju samo dotlej, dokler traja razlog, radi katerega so mu bili dovoljeni. Člen 8. Prejemki se izplačajo pogodbenemu poštarju naprej vsak prvi dan v mesecu proti pobotnici, ki jo je likvidiral računsko-kontrolni odsek direkcije in vidirala krajevna kontrola. Prejemki teko od dneva, ko pogodbeni poštar prevzame posle, prenehajo pa tisti dan, ko mu preneha služba, izvzemši primer po čl. 24. Člen 9. Redni prejemki pogodbenih poštarjev so tile: Pošta IV/4 7.400 dinarjev na leto pošta IV/3 8.300 dinarjev na leto pošta IV/2 9.200 dinarjev na leto pošta 1V/1 10.100 dinarjev na leto pošta II1/4 11.900 dinarjev na leto pošta II1/3 13.700 dinarjev na leto pošta II1/2 15.500 dinarjev na leto pošta III/l 17.300 dinarjev na leto pošta II/4 18.800 dinarjev na leto pošta II/3 19.700 dinarjev na leto pošta 11/2 20.600 dinarjev na leto pošta II/l 21.500 dinarjev na leto pošta 1/2 22.700 dinarjev na leto pošta . 1/1 24.200 dinarjev na leto IV. Kako se popolnjujejo mesta pogodbenih poštarjev. Člen 10 Mesta pogodbenih poštarjev se popolnjujejo po pravilu z natečajem na podstavi svojeročno pisanih prošenj. Zanje se lahko potegujejo moške in ženske osebe, ki izpolnjujejo tele pogoje: 1. da so državljani kraljevine Jugoslavije; 2. da so izpolnile 21. leto starosti; 3. da so dovršile najmanj štiri razrede srednje ali njej enake šole; če pa takih ni, se pri poštah III. in IV. razreda izjemoma lahko postavljajo tudi osebe z manjšo šolsko izobrazbo, vendar pa morajo imeti najmanj dovršeno osnovno šolo; 4. da so dobrega vedenja; 5. da so telesno in duševno zdrave in sposobne za poštno, telegrafsko in telefonsko službo; 6. da popolnoma obvladajo službeni jezik; 7. da niso pod skrbstvom (kuratelo) ali v konkurzu ali da nad njimi ni podaljšana očetovska oblast; 8. da niso bili s sodno razsodbo obsojeni na izgubo ' častnih pravic; ta zadržek veljaj dokler traja izguba; 9. da niso bili kot bivši državni nameščenci ali pogodbeni poštarji z razsodbo disciplinskega ali rednega sodišča odpuščeni iz službe. Pri poštah I. in II. razreda se postavljajo za pogodbene poštarje prvenstvo sedanji pogodbeni poštarji, izprašani pomočniki in odpravniki. Za pogodbene poštarje pri poštah III. in IV. razreda se postavljajo prvenstveno izprašani pomočniki in odpravniki, če pa takih ni, tudi druge osebe, ki imajo P°6°ie- Izmed privatnih oseb imajo prednost poštni in ostali državni upokojenci in osebe, ki s svojim gmotnim stanjem nudijo večjo varnost. Moške osebe morajo dokazati, da so zadostile vojaški obveznosti, poročene pa morajo poleg ostalih listin predložiti tudi uradno potrjeno pismeno izjavo svojega moža, da so mu pogoji o službeni pogodbi znani in da se strinja s tem, da mu žena sprejme službo pogodbene poštarke in da jamči za vse njene materialne obveznosti po pogodbi. Vsi prosilci morajo prošnji priložiti potrdilo krajevne oblasti, da imajo zagotovljene prostore za pošto in da tf prostori ustrezajo pogojem iz čl. 15. Pogodbene poštarke morajo, kadar se može, to svojo namero prej prijaviti pristojni direkciji. Direkcija sme poštarici odpovedati pogodbo, če se ji zdi, da nje možitev ne ustreza koristim službe. Če se poštar oženi, mora predložiti poročni list, da se popolni uslužbenski list. Brez natečaja se sme oddati služba pogodbenega poštarja samo tedaj, ako poštar umre, pa ostane za njim družinski član, ki izpolnjuje pogoje in je pripravljen prevzeti službo pogodbenega poštarja, ali če se poštar radi nesposobnosti za delo odpove službi v korist takega družinskega člana. Kadar se pomožne pošte prevajajo v pogodbene pošte, se razpiše natečaj samo tedaj, ako pomožni poštar ni sposoben za pogodbenega poštarja ali pa ne mara sprejeti te službe. Natečaj se razpiše v roku tridesetih dni in se objavlja pri poštah in v kratkem izvlečku tudi v P. T. Vestniku. Od izrednih prejemkov se omenijo v natečaju samo prejemki iz točke 1. in 6. čl. 7. Direkcije izbero kandidata komisijski v roku 8 dni po natečaju. Odlok o postavitvi izda minister, odnosno pooblaščeni organ na predlog pristojne direkcije. V. Jamčevina. Člen 11. Pogodbeni poštarji morajo, preden prevzemo službo, položiti jamčevino v gotovini, ki znaša: pri poštah IV. razreda 600 dinarjev, pri poštah III. razreda 1000 dinarjev, pri poštah II. razreda 1500 dinarjev in pri poštah I. razreda 2000 dinarjev. Če se pošta ob preurejanju prevede v višji razred, mora pogodbeni poštar jamčevino dopolniti. Jamčevina se vlaga v poštno hranilnico, kjer ji vsako leto pripišejo obresti, vrne pa se poštarju z obrestmi vred leto dni po prenehanju službe. Jamčevina služi za to, da se iz nje poravnajo državne terjatve, ki bi jih pogodbeni poštar ne mogel ali ne hotel poravnati. V takem primeru je pogodbeni poštar dolžan, da na poziv direkcije dopolni jamčevino v roku dveh mesecev od dne, ko mu je bil sporočen poziv; v nasprotnem primeru se smatra, da odpoveduje službeno pogodbo. Če bi pogodbeni poštar poleg predpisane jamčevi-ne ponudil še posebno jamčevino v gotovini, se postopa z njo kakor s predpisano jamčevino, s to razliko, da se mu vsako leto izplačujejo dospele obresti. Če ponudi vknjižbo na nepremičnine, se izvrši vknjižba in izbris na njegove stroške. Vrednostni papirji, založeni kot posebna jamčevina, se hranijo v založnih blagajnah pristojnih direkcij, ki skrbe tudi za izterjevanje obresti in kuponov in pošiljajo izterjane zneske pogodbenemu poštarju na njegove stroške. V izjemnih primerih lahko direkcija dovoli plačevanje jamčevine na obroke, toda največ v šestih mesečnih obrokih, VI. Kdaj se pričenja službeno razmerje. Kvalifikacija. Člen 12. Službeno razmerje pogodbenega poštarja se prične takrat, kadar poštar, potem ko je podpisal službeno pogodbo in prisegel, prevzame službo. Pogodbeni poštarji prisegajo pred odposlancem pristojne direkcije na isti način, kakor državni uslužbenci. Službena pogodba se sklepa po priloženem obrazcu v dveh enakih primerih. Pristojbino za pogodbo plača pogodbeni poštar. Podpis poštarja na pogodbi morata overiti dve zanesljivi priči. Za poštno upravo podpiše pogodbo direktor pristojne direkcije. Izvod, ki je kolko-van, shrani direkcija, drugega pa dobi pogodbeni poštar. Prepis službene pogodbe se pošlje ministrstvu. Člen 13. Pogodbeni poštar mora v roku treh mesecev od dne, ko je prejel dekret o postavitvi, opraviti predpisani izpit. V ta namen se radi praktičnega izvežbanja pošlje na svoje stroške na kakšno pošto. Če pogodbeni poštar v označenem roku ne opravi izpita, se dekret o njegovi postavitvi razveljavi in razpiše nov natečaj. Izpit se dela pri državni pošti I., II. ali III. razreda, ki jo odredi direkcija, pred komisijo, v kateri so upravnik in dva starejša uradnika. Izpit je ustmen in obsega: poznanje predpisov za notranjo in mednarodno poštno službo, hranilnične in čekovne službe in pristoj-benikov; vodstvo, sestavljanje in odpravljanje računov; poslovanje s prehodnim denarjem in opravljanje administrativnih poslov. Če ima pošta telegraf ali telefon, se razteza izpit tudi na praktično delo na telegrafu in telefonu, na poznanje predpisov telegrafskega in telefonskega pravilnika in na sestavljanje dotičnih računov. Pri izpitu se morajo dajati tudi praktični primeri z uporabo dotičnih obrazcev. ^ O izpitu se sestavi zapisnik, ki ga je treba poslati pristojni direkciji, direkcija pa izda pogodbenemu poštarju na osnovi tega zapisnika potrdilo o napravljenem izpitu. Ako se pri kakšni pošti naknadno otvori telegraf ali telefon, se pogodbenemu poštarju zaradi vežbe dodeli strokovnjak na stroške državne blagajne. Vežba traja pri telegrafu največ šest, pri telefonu pa največ dva tedna. Poučevanje preko tega roka, kolikor je potrebno, gre v breme pogodbenega poštarja, VII. Dolžnosti pogodbenega poštarja. Clen 14. Za prejemke, ki so določeni s tem pravilnikom, je pogodbeni poštar dolžan: 1. da pripravi primerne prostore za nastanitev pošte, telegrafa in telefona; 2. da nabavi potrebno pohištvo, kakor: stole, mize, police, omare za usmerjanje in razdeljevanje pošiljk, svetiljke itd.; 3. da opravlja vso službo in da skrbi, da se vrši služba po predpisih, hitro in natančno in da si dobi zadostno število osebja; 4. da skrbi za redni prenos pošte in za vzdrževanje selskih pismonoš po odredbah in pogojih odnosnih pravilnikov; 5. da skrbi za ogrevanje in razsvetljavo prostorov; 6. da nabavlja potrebni pisarniški material, razen ovitkov za vrednostna pisma in pečatnega voska za odpravo denarja in 7. da bo član pokojninskega fonda po predpisih »pravilnika o pokojninskem skladu za pogodbene poštarje kraljevine Jugoslavije«, ako ni aktiven ali upokojen državni uslužbenec. Clen 15. Prostori za pošto morajo biti po možnosti v sredini kraja, lahko dostopni in morajo ustrezati higienskim predpisom. Prostor za stranke mora biti ločen od poslovnih prostorov. Vsa okna morajo imeti železne križe ali pa močne železne ali lesene oknice. Vhodna vrata morajo biti dovolj trdna, varna in opremljena z železno prečnjco z žabico, ostala vrata pa z varno ključavnico ali z žabico. Kjer se mesto blagajne uporabljajo železne skrinje, se morajo te z vijaki pričvrstiti na podno gredo. Denar, znamke in vrednostne pošiljke se morajo vedno, zlasti pa izven delovnega časa in preko noči, hraniti v blagajni, ostale vknjižene pošiljke, kolikor ne gredo v blagajno, pa pod ključem. Radi varnosti državne imovine morajo pogodbeni poštarji imeti zanesljivo strelno orožje. Pogodbeni poštar, ki zanemari te varnostne odredbe, je materialno odgovoren za vsako škodo, ki bi nastala za državno blagajno z vlomom ali tatvino na pošti. Clen 16. Pošta se sme preseliti v druge prostore samo z dovoljenjem pristojne direkcije. Prošnji za preselitev je treba priložiti tudi potrdilo krajevne oblasti, da novi prostori ustrezajo vsem zahtevam glede položaja, prikladnosti, varnosti in higiene, in da ni utemeljenega ogovora zoper preselitev. Pri poštah, kjer je telegraf ali telefon ali oboje, se izvrši prva preselitev v drugo poslopje ali v druge prostore, če je postavljen nov poštar, na državne stroške. Pri vsaki nadaljnji preselitvi plača polovico stroškov v gotovini za premestitev telegrafa in telefona pogodbeni poštar, vse ostale stroške pa država. VIIL Opravljanje službe, odsotnost in nadomeščanje pogodbenega poštarja v službi. Clen 17. Pogodbeni poštar mora opravljati službo osebno. Ce je zadržanj ga za čas 8 dni lahko zastopa odrasel član družine, ki pozna službo, za daljši čas pa je potrebno odobrenje pristojne direkcije. Kjer takega družinskega člana ni, si mora pogodbeni poštar preskrbeti zanesljivo nadomestno moč. Pogodbenega poštarja lahko nadomešča v opravljanju službe, v lastnosti stalnega pomočnika in po odobritvi pristojne direkcije, odrasel družinski član, ako je opravil izpit po čl. 13. tega pravilnika. Za dostavljanje navadnih pisemskih pošiljk, dostavnic, telegramov in telefonskih pozivnic v ožjem dostavnem področju si mora pogodbeni poštar najeti zanesljivo nad 16 let staro moško ali žensko osebo. Preden nastopi službo, mora ta oseba pred pogodbenim poštarjem in občinskim uradnikom obljubiti, da bo opravljala službo zvesto in vestno in da bo strogo varovala službeno tajnost in tajnost pisem ter telegrafskih in telefonskih sporočil. O tem je treba sestaviti zapisnik, ki ga shrani pošta. Neprimernega pismonošo mora pogodbeni poštar na zahtevo pristojne direkcije takoj odpustiti iz službe. Vsako odsotnost iz kraja službovanja, daljšo od treh dni, mora pogodbeni poštar takoj prijaviti direkciji. Pogodbeni poštar ima pravico do odsotnosti radi zdravljenja in radi zasebnih opravil. Odsotnost radi zdravljenja do treh mesecev, radi zasebnih opravil pa do 30 dni odobruje na prošnjo pristojna direkcija, preko tega pa ministrstvo. Potreba zdravljenja se dokazuje z zdravniškim izpričevalom. Nadomestovanje v službi gre vedno na stroške in materialno odgovornost pogodbenega poštarja. IX. Državni inventarski predmeti. Clen 18. Blagajne, tehtnice, pečati, pečatne blazinice, gumaste podloge, napisno ploščo, državno zastavo, pisemske nabiralnike, pisemske in denarne vreče s ključavnicami in ključi, pomožne knjige in pravilnike, obrazce in pečatno barvo,' ovitke za vrednostna pisma in pečatni vosek, aparate in telegrafski in telefonski potrOšni material prejemajo pogodbene pošte od države. Pogodbeni poštarji morajo imeti vse te predmete v redu in jih čuvati, ako se pa kak predmet po njegovi krivdi ali po krivdi njegovega uslužbenca poškoduje ali uniči, gre popravilo ali nabava na stroške pogodbenega poštarja. Pogodbeni poštar mora posebno varčevati z obrazci in jih uporabljati samo za to, za kar so namenjeni. X. Pristojnost, vedenje, varovanje tajne in materialna odgovornost pogodbenega poštarja. Clen 19. Pogodbeni poštar spada v vseh svojih službenih od-nošajih pod pristojnost tiste direkcije pošte in telegrafa, v koje področju je postavljen, in je dolžan, da se vsem njenim odredbam brezpogojno pokori. Glede hranilnič-nega in čekovnega prometa je poleg tega podrejen tudi poštni hranilnici in njenim podružnicam. Proti občinstvu mora biti pogodbeni poštar uslužen in vljuden in mu dajati najradovoljneje vsa potrebna pojasnila. Pogodbeni poštar mora posebno najstrože čuvati službeno tajnost in tajnost pisem ter telegrafskih in telefonskih sporočil, V materialnem pogledu jamči pogodbeni poštar državi za vsako škodo, ki nastane po njegovi krivdi ali po krivdi njegovih nameščencev, razen z jamčevino tudi še z vsem svojim premičnim in nepremičnim imetjem. Clen 20. Pogodbeni poštar, ki prekrši pogodbene dolžnosti in dolžnosti, ki so predpisane v tem pravilniku, v ostalih službenih pravilnikih, navodilih in naredbah, ali ki te dolžnosti nemarno izvršuje, ali se v službi ali zunaj službe nedostojno vede, zagreši službeni prestopek. Lažji prestopki se kaznujejo s kaznijo za nerednost, težji pa z disciplinsko kaznijo. A. Kazni za nerednost so: a) pismeni opomin; b) denarna kazen. Denarna kazen ne sme presegati v poedinem primeru 10°/o vseh mesečnih prejemkov pogodbenega poštarja. Kazni izreka direkcija z utemeljenim odlokom. Pogodbeni poštar ne sme biti kaznovan prej, preden je bil zaslišan. Kazen je izvršna in se vpiše v uslužbenski list. Nerednosti zastarajo po letu dni. Denarne kazni se izrekajo v korist »pokojninskega sklada za pogddbene poštarje kraljevine Jugoslavije«. Disciplinski prestopki so v glavnem tile: 1. Nemarno in nedostojno vedenje v zasebnem življenju, kakor: pijančevanje, kockanje in temu podobno na krajih in v družbah, in sicer tako, da se s tem ponižuje dostojanstvo poštarja; 2. lahkomiselno zadolževanje; 3. nedostojno in sirovo postopanje proti podrejenim in z občinstvom kakor tudi nedostojno in nespoštljivo vedenje proti predpostavljenim; 4- nemarno in nepravilno opravljanje službe; 5. neposlušnost do odredb predpostavljenih; 6. zlohotno ogovarjanje postopanja in naredb oblasti; 7. izdajanje službene tajnosti, tajnosti pisem ter telegrafskih in telefonskih sporočil; 8. izpovedovanje načel zoper obstoječo državno obliko, načel o protipravni izpremembi državnega reda. vsako delovanje in vedenje, ki bi pomagalo izzivati plemensko ali versko mržnjo, vsako delovanje in vsaka agitacija proti ideji državnega in narodnega edinstva kakor tudi vsaka opustitev, da se preganjajo vsi našteti prestopki; 9. čitanje, zadrževanje ali prisvajanje za izdajo prispelih ali za odpravo oddanih knjig, novin in časopisov; 10. zlohotno zadrževanje in zlohotno napačno usmerjanje vrednostnih pošiljk; 11. vpisovanje neresničnih podatkov v službene listine, da bi se prikrila zloraba ali samo za to, da bi se število ujemalo; 12. neizterjevanje portovnih pristojbin za pisemske pošiljke in prisvajanje teh zneskov; 13. uničevanje poštnih spremnic in nevpisovanje telefonskih pogovorov in telegramov zaradi prisvajanja pristojbin; 14. utajitev državnega denarja ali uporabljanje državnega denarja; 15. umetno povečevanje števila delovnih enot; 16. priobčevanje službenih podatkov v tisku; 17. neizpolnjevanje predpisov glede prenašanja pošte; 18. odpravljanje zasebnih pošiljk s poštnimi prenosnimi sredstvi brez pristojbin^ 19. ponovno povzročanje nepojasnjenih primanjkljajev v blagajni ali v računih; 20. odlepljanje znamk s poštnih pošiljk in uporabljanje že rabljenih znamk; 21. priobčevanje imen vlagateljev poštne hranilnice ali višine vlog komu drugemu, kakor predpostavljenim oblastem. Prestopki iz točk 7., 8., 11., 12.. 13.. 14. in 20. se tudi kazensko zasledujejo. B. Kazni za disciplinske prestopke pogodbenih poštarjev so tele: a) pismeni ukor; b) denarna kazen do 500 dinarjev; c) odpoved službene pogodbe; č) odpust iz službe. Pogodbeni poštar, ki je bil kaznovan z odpovedjo službene pogodbe ali z odpustom iz službe, ne inore biti več sprejet v službo. Clen 21. Pred disciplinskim postopanjem se mora izvršiti preiskava, ki mora obsegati in razjasniti tako primer sam, kakor tudi vse okolnosti, ki so z njim z zvezi in ki so važne za reševanje. Po dovršeni preiskavi predloži preiskovalec direktorju pismeno poročilo o posledku preiskave, ki mu priključi zapisnike in druge priloge. Zapisniki in poročilo morajo obsegati vse, kar je potrebno za pravilno presojo primera. Direktor odloča, ali naj se uvede disciplinsko postopanje ali naj se stvar reši po upravni poti. Ako je treba uvesti disciplinsko postopanje, odredi direktor tožilca. Direkcija je dolžna, izdati osumljencu v treh dneh odlok, da se je zoper njega uvedlo disciplinsko postopanje. V tem odloku je treba natančno navesti dejanje, radi katerega je obtožen in dokaze o krivdi, izpodbiti njegovo obrambo in ga pozvati, da v roku 8 dni poda svoj končni pismeni zagovor. Po prejemu zagovora ali po izteku roka mora tožilec v roku treh dni sestaviti zapisnik za disciplinski svet. Ta zapisnik obsega: dan in kraj obravnave, predmet, imena članov sveta, osebne podatke o krivcu po njegovem uslužbenskem listu, dejstva, ki so se izvršila pred dejanjem, točen opis dejanja po uspehu preiskave, obrambo krivca, dokaze krivde, olajševalne in oteževalne okolnosti in predlog glede kazni, za katerim sledi sklep disciplinskega sveta in podpisi članov. Disciplinsko postopanje se vrši na sedežu direkcije in je tajno. Disciplinski svet tvorijo direktor ali njegov zastopnik kot predsednik in dva izmed po činu najstarejših uradnikov direkcije kot sodnika, tožitelj in od direkcije odrejeni branitelj. Tožitelj in branitelj nimata pri sklepanju pravice glasovanja. Prvi glasuje po činu najmlajši član sveta, zadnji pa predsednik. Pismena odločba o sklepu disciplinskega sveta se mora izdati krivcu najkesneje tri dni po razsodbi. V njej mora biti poleg opisa dejanja navedena tudi obramba krivca, protidokazi in razlogi, na osnovi katerih je bila izrečena razsodba; v čigavo breme gredo stroški preiskave in kdo mora plačati eventualno državi povzročeno škodo. Nadalje mora odločba obsegati navodilo, da ima krivec pravico do pritožbe na ministrstvo v roku petnajstih dni. Ministrova odločba je izvršna. Vsak disciplinski postopek direkcije se mora koin čati y_ roku tridesetih dni, računajoč od dneva, ko se je odredilo disciplinsko postopanje. Ce se disciplinsko postopanje iz kakršnegakoli razloga ne bi moglo dokončati v tem roku, podaljša rok ministrstvo na utemeljeni predlog direkcije. Pregreški, ki imajo poleg disciplinske odgovornosti za posledico tudi kazensko odgovornost za zločin ali drugo nečastno dejanje, disciplinsko ne zastarajo. Drugi disciplinski prestopki zastarajo v petih letih. S smrtjo obtoženca se prekine disciplinsko postopanje. Ako se disciplinsko postopanje prekine ali če se obtoženec oprosti, disciplinski tožitelj lahko zahteva obnovitev disciplinskega postopanja, ako navede dokaze, ki sami na sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi potrjujejo disciplinski prestopek, ki še ni zastaral. Prav tako lahko pogodbeni poštar, ki je bil obsojen na disciplinsko kazen, ki je postala izvršna, kakor tudi njegovi zakoniti nasledniki ali zakonski drug, tudi po izvršeni kazni zahtevajo obnovitev disciplinskega postopanja, ako navedo nova dejstva in dokaze, ki bi mogli sami na sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi potrditi njegovo delno ali popolno nedolžnost ali vplivati na zmanjšanje kazni. O obnovitvi disciplinskega postopanja odloča pristojni disciplinski svet. Z dovoljenjem obnovitve disciplinskega postopanja se ustavi izvršitev kazni, ako še ni izvršena. Ako se obnovitev dopusti v korist pogodbenega poštarja, pa se on zopet obsodi, se ne more kaznovati z večjo kaznijo od prejšnje. Izvršena kazen se vedno vračuna v novo kazen. Kadar disciplinski svet dopusti obnovitev disciplinskega postopanja v korist obdolženca, ga lahko takoj brez razprave ali oprosti ali pa obsodi na manjšo kazen, če obe stranki na to pristaneta. Če se obnovi postopek, pa je pogodbeni poštar s prvo razsodbo dobil večjo kazen, se mu mora povrniti vse tisto, kar je in kolikor je s prvo razsodbo več izgubil, razen prejemkov, če se zopet vrne v službo. Če se oproščeni ali na manjšo kazen obsojeni poštar zopet vrne v službo, pa je bilo njegovo mesto med tem že zasedeno, se mu podeli prvo ustrezno izpraznjeno mesto. V disciplinskem postopku se ne plačujejo pristojbine. XI. Odstranitev od službe. Člen 22. Ako dene redno sodišče pogodbenega poštarja v preiskovalni zapor ali ga postavi radi zločina ali kakega nečastnega dejanja pred sodišče, se mora takoj odrediti njegova odstranitev od službe. Pogodbeni poštar se mora odstraniti od službe tudi v primerih prestopkov, naštetih v čl. 20. tega pravilnika, ako bi bilo njegovo nadalnje službovanje škodljivo za koristi in ugled službe ali bi vplivalo na pravilen potek preiskave kakor tudi tedaj, kadar je prestopek take narave, da ima brez dvoma za posledico odpust iz službe. Odstranitev od službe lahko odredi minister, pristojni direktor, odnosno ministrski ali direkcijski organ, kateremu je poverjeno vodstvo preiskave. Direkcijski organ je dolžan, odločbo o predhodni odstranitvi od službe takoj sporočiti pristojnemu direktorju, ki to odločitev brez odloga potrdi ali pa razveljavi. Od- ločba direktorja je v tem primeru izvršna. Če pa sam direktor odstrani pogodbenega poštarja od službe, se sme pogodbeni poštar proti tej odločbi pritožiti na ministrstvo v roku 15 dni. Ministrski organ, ki odredi predhodno odstranitev od službe, mora o tem takoj obvestiti pristojnega direktorja in podati poročilo ministru, ki to odločbo potrdi ali razveljavi. Odločba ministra je v vsakem primeru izvršna. Če se pogodbeni poštar odstrani od službe, prevzame upravo pošte poštna uprava. Presežek prejemkov, ki ostanejo po kritju vseh stroškov začasne uprave, se izplača pogodbenemu poštarju. Kolikor ti prejemki ne bi zadoščali, mora direkcija primanjkljaj izplačati začasno iz državne blagajne in ga nato izterjati od pogodbenega poštarja. Po preteku šestih mesecev se pogodbenemu poštarju ustavijo vsi prejemki in se začasna uprava vodi dalje na stroške državne blagajne po določilih čl. 26. Za to, da je bil odstranjen od službe, ne more pogodbeni poštar zahtevati od države prav nikakršne odškodnine. XII. Prestanek službenega razmerja. Člen 23. Službeno razmerje med poštno upravo in pogodbenim poštarjem prestane: 1. če poštna uprava odpove službeno pogodbo; 2. če pogodbeni poštar odpove službeno pogodbo; 3. če se pogodbeni poštar odpusti iz službe; 4. če pogodbeni poštar umre. Če se odpove službena pogodba j i točkah 1. in 2., mora pogodbeni poštar opravljati službo še šest mesecev od dneva ko je prejel odlok o odpovedi, odnosno od dneva, ko je predložil odpoved. Poštna uprava lahko odpove službo po upravni ali po disciplinski poti. Med disciplinsko preiskavo pogodbeni poštar ne more odpovedati službene pogodbe. Po upravni poti se sme službena pogodba odpovedati: 1. Če izpraševalna komisija ugotovi, da je pogodbeni poštar za opravljanje službe nesposoben; 2. če postane pogodbeni poštar telesno ali duševno nesposoben za službo; 3. če pride pogodbeni poštar v konkurz ali pod skrbstvo ali se nad njim podaljša očetovska oblast; v teh primerih se odredi *začasna uprava pošte na njegov račun; 4. v interesu službe. Odpusti se pogodbeni poštar iz službe brez vsakega nadaljnjega postopanja: 1. Če je z izvršno sodno razsodbo obsojen na izgubo službe ali častnih pravic; 2. če je disciplinski obsojen na odpust iz službe. Če se odpusti iz službe, nima pogodbeni poštar ni- kake pravice na kakršnokoli odškodnino od države. Če pogodbeni poštar umre, morajo njegovi nasledniki dovoliti, da ostane pošta za primerno najemnino v istih prostorih, dokler ne nastopi službe novi pogodbeni poštar. Člen 24. 'Ako se pogodbena pošt . -kine ali pretvori v državno ali se preseli v dr-m kraj5 pogodbeni poštar pa ne mara prevzeti pošte v tem kraju, mora direkcija odpo- vedati službeno pogodbo. Ako bi se ukinitev pogodbene pošte ali njena pretvoritev v državno pošto ali preselitev pošte izvršila pred potekom odpovednega roka šestih mesecev, dobi pogodbeni poštar za preostali čas kot odškodnino redne prejemke, ki mu za ta čas po pogodbi gredo. XIII. Stalni pomočniki, odpravniki in pripravniki. Člen 25. Pri pogodbenih poštah smejo biti stalni pomočniki, odpravniki in pripravniki. Oni so do pogodbenega poštarja v zasebnopravnem razmerju. Za dejanja in opustitve stalnega pomočnika, odpravnika in pripravnika in za eventualno povzročeno škodo je državi odgovoren pogodbeni poštar, vendar je to osebje za svoja dejanja tudi osebno odgovorno po zakonu. Za stalne pomočnike se uporabljajo predpisi »lena 17. tega pravilnika. , Pripravniki se smejo postavljati pri poštah I. in II. razreda, kjer je T, t ali Tt, po potrebi in po predhodni odobritvi pristojne direkcije. Priprava traja dve leti, nakar mora pripravnik pri pristojni direkciji delati izpit na način in v obsegu čl. 13. Izpit je brezplačen. O opravljenem izpitu dobi pripravnik potrdilo, se uvrsti v vrsto odpravnikov in takoj zapriseže na isti način kakor državni uslužbenec. Hkratu dobi vsak odpravnik »odpravniško izkaznico« po priloženem obrazcu, ki mu služi kot stalna legitimacija in brez katere ne more biti pri nobeni pošti sprejet v službo. Skupno število odpravnikov in pripravnikov v po-edinih direkcijah določa ministrstvo. Za pripravnike se smejo sprejemati moške in ženske osebe, ki so dovršile 16., a ne še prekoračile 25. leto starosti, so državljani kraljevine Jugoslavije, so dovršili najmanj štiri razrede srednje ali tej enake šole, so neoporečnega življenja, so popolnoma zdrave in so sposobne za poštno službo. Pogodbeni poštar je dolžan pripravnika osebno poučevati in skrbeti, da se v teh dveh letih temeljito izuči v vseh panogah p. 1.1. službe in si pridobi dovolj teoretičnega znanja, da bo mogel napraviti izpit. Pouk je brezplačen. Pogodbenemu poštarju, ki se pokaže v tem nemaren ali nesposoben, se ne bo dovoljevalo, da bi imel pripravnika. Stalni pomočnik in pripravnik morata napraviti zaobljubo v smislu čl. 17. tega pravilnika. Odpravniki, ki imajo najmanj tri leta dobre službe, imajo prednost na mesta uradniških pripravnikov za zvanja z nepopolno srednješolsko izobrazbo, ki so določena z zakonom o uradnikih za uslužbence p. 1.1. stroke. XIV. Začasna uprava. Člen 26. V začasno upravo se prevzemajo pogodbene državne pošte razen v primerih čl. 22. in 23., tudi še v tehle primerih: 1. Če pogodbeni poštar umre, a njegova vdova, družinski član ali kateri od naslednikov ni voljan ali ni sposoben prevzeti službo; 2. kadar se za popolnitev mesta pogodbenega poštarja razpiše natečaj, pa se mesto ne more zasesti .do roka, do katerega je pogodbeni poštar dolžan opravljati službo, a važna državna korist ali korist službe ne dopušča, da bi se delo na tej pošti do nastopa službe novega pogodbenega poštarja začasno ustavilo. To velja posebno za pogodbene državne pošte ob meji, za pre-kartiralne pošte, za pošte, ki so preveč oddaljene od drugih pošt in temu slično; 3. kadar se pogodbeni poštar, ki je državni uslužbenec (učitelj, železniški uslužbenec i. t. d.), premesti, preden še novi pogodbeni poštar prevzame službo. Za začasne upravitelje se postavljajo stalni pomočniki in odpravniki, ki so napravili izpit. Postavljajo se z dekretom, hkratu pa se sklene začasna pogodba po obrazcu za pogodbene poštarje. Začasnemu upravitelju gre mesečna nagrada, in sicer: v I. draginjskem razredu 1300 Din; v II. draginj-skem razredu 1200 Din, in v III. draginjskem razredu 1100 Din. Začasni upravitelj ima tudi pravico do povrnitve potnih stroškov kakor uradniški pripravnik z nepopolno srednješolsko izobrazbo. Potni stroški se vnesejo v račun začasne uprave. Stroške za najemnino prostorov, za kurivo, razsvetljavo, postrežbo, pisarniške potrebščine in temu slično ugotavlja direkcija po predlogu direkcijskega organa, ki izvrši predajo pošte začasnemu upravitelju. Vsi izdatki začasne uprave v prednjih treh primerih gredo na račun države in se izplačujejo iz proračunske partije in pozicije, ki je določena za pogodbene poštarje. Začasni upravitelj napravlja o stroških začasne uprave vsak mesec račun. Na strani prejemkov vpiše prejemke pogodbenega poštarja, na strani izdatkov pa osebno nagrado začasnega upravitelja in vse druge izdatke po časovnem redu; izdatki morajo biti potrjeni z računi dotičnih oseb, računi morajo biti opremljeni s kolki in s potrdilom krajevne oblasti o primernosti cen. Po zaključku računa se pokaže razlika med prejemki in izdatki. Prebitek gre v korist, primanjkljaj pa v breme dotične partije. Račun se predloži vsak mesec do dvajsetega vključno, a direkcija ga mora odpremiti v takem času, da ga pošta dobi najdalj do prvega dne naslednjega meseca. Glede dolžnosti in odgovornosti veljajo tudi za začasne upravitelje predpisi tega pravilnika in začasne službene pogodbe, razen predpisov o odpovedi pogodbe, ki ostane v veljavi, dokler je pristojna direkcija ne razveže. O uvedbi začasne uprave pri pogodbeni pošti mora direkcija predložiti ministrstvu takoj utemeljeno poročilo. Direkcija mora skrbeti, da traja začasna uprava čim manj časa. XV. Pregled stanja pogodbenih državnih pošt. Clen 27. O stanju pogodbenih državnih pošt vodijo direkcije pregled po osnovnih listih (obrazec P. br. 140), a razen tega vodijo direkcije in ministrstvo tudi spisek pogodbenih državnih pošt (status) z vsemi podatki o pogodbenih poštah in pogodbenih poštarjih. Za vsakega pogodbenega poštarja se napravi ob prevzemu službe uslužbenski list (obrazec P. br. 141). En izvod hrbtni direkcija v osnovnem listu dotične pošte, drugi izvod pa pogodbeni poštar. O pripravnikih vodi direkcija razen podatkov v osnovnem listu še poseben pregled z vsemi osebnimi podatki in s podatki o tem. kdaj se ie kateri začel vežbati, kdaj je prenehal, ali kdaj je prešel k drugi pogodbeni posti. O odpravnikih se vodi poseben spisek, v katerega se vpišejo po vrsti, kakor so napravili izpit. XVI. Prehodne naredbe. Člen 28. Razdelitev dosedanjih pogodbenih državnih pošt v razrede in skupine in ureditev prejemkov pogodbenih poštarjev po odredbah tega pravilnika izvrše pristojne direkcije pošte in telegrafa vsaka v svojem področju najdalj v roku dveh mesecev od dne, ko stopi ta pravilnik v veljavo, in sicer na osnovi števila delovnih enot, po katerih je bila izvršena zadnja regulacija prejemkov. Pogodbeni poštar, ki je odpovedal službeno pogodbo, ali kateremu jo je odpovedala poštna uprava preden je stopil ta pravilnik v veljavo, bo prejemal do poteka odpovednega roka dosedanje prejemke. Službene pogodbe, ki so bile sklenjene med poštno upravo in sedanjimi pogodbenimi poštarji, se morajo izpopolniti s pismeno izjavo pogodbenih poštarjev, s katero se obvežejo, držati se vseh odredb tega pravilnika. Člen 29. Pogodbene državne pošte se bodo otvarjale v krajin, kjer je več kot 3000 delovnih enot na leto. Pogodbene državne pošte, ki imajo manj kot 3000 delovnih enot na leto, ostanejo še nadalje pogodbene pošte vse dotlej, dokler se ne izprazni mesto pogodbenega poštarja; pogodbeni poštarji teh pošt pa dobivajo prejemke pogodbenih državnih pošt IV. razreda 4. skupine. Ko se prvič izprazni mesto, se izpremene te pošte, če promet tudi med tem časom ne prekorači 3000 delovnih enot na leto, v pomožne ali občinske pošte, kjer pa to ne bi bilo mogoče, se uvedejo zaklenjene torbe v smislu pravilnika za notranjo poštno službo. Državne pošte s prometom pod 35.000 delovnih enot na leto se pretvorijo postopoma v pogodbene pošte v smislu čl. 1. Pogodbene državne pošte s prometom nad 35.000 delovnih enot na leto se pretvorijo, čim se mesto pogodbenega poštarja prvič izprazni, v državne pošte. Vse dotlej ostanejo pogodbene, a pogodbeni poštarji teh pošt bodo prejemali še nadalje dosedanje prejemke, razen izrednih prejemkov za T, t ali Tt, ki jih bodo dobivali po odredbah tega pravilnika, Člen 30. Ta pravilnik stopi v veljavo na dan objave v »Službenih novinahf, a glede prejemkov velja od 1. oktobra 1931. Ko stopi ta pravilnik v veljavo, prestanejo veljati vsi dosedanji predpisi o pogodbenih državnih poštah. V Beogradu, dne 29- oktobra 1931. Minister za promet Laz. Radirojevic s. r. I. priloga k »pravilniku o pogodbenih državnih poštah«. Službena pogodba, sklenjena med ............................direkcijo pošte in telegrafa v ____________________ in g. .................. , ki je z rešenjem g. ministra za promet od............................. P. t. br postavljen(a) za pogodbenega poštarja pogodbene državne pošte, telegrafa in telefona v .............................. I. G .................... se zavezuje, da bo prevzel (a) službo pri pogodbeni državni pošti, telegrafu in telefonu __________________ dne - II. Pogodbeni poštar je dolžan poštno, poštno-hranil-nično, telegrafsko in telefonsko službo zvesto, točno in vestno odpravljati po veljavnih predpisih in po sedanjih in v bodoče izdanih odredbah. III. Pogodbeni poštar je dolžan strogo varovati službeno tajnost in tajnost pisem, telegrafskih in telefonskih sporočil. IV. Pogodbeni poštar se nadalje zavezuje: 1. da bo za opravljanje službe odstopil prikladne prostore svojega stanovanja ali da bo prostore na drug način preskrbel in da bo za to, da se občinstvo loči od .oddelka za delo, del teh prostorov pregradil tako, da se bo čuvala službena tajnost; 2. da bo prostore na svoje stroške in čim prikladneje uredil; da bo poštne, telegrafske in telefonske naprave, ki so last države, držal v redu in skrbno čuval; da bo napisno desko in vse druge napise in znake, ki jih pošiljajo pošti pristojne oblasti, izobesil na vidnem mestu, tako da se lahko prečitajo; da bo pisemski nabiralnik pritrdil pri vhodu ali na kakem drugem pristopnem kraju; 3. da bo, ako je že zdaj tam pošta, od prejšnjega poštarja prevzel vse uporabljive predmete naprav po oeni, ki se ugotovi komisijski; 4. da bo vse proračunske dohodke pravilno izterja-val in zaračunaval in da bo izterjani denar, kakor tudi prehodni, nakazniški, odnosno hranilnični denar točno odvajal blagajni, ki je za to določena: da bo po predpisih sestavljal mesečne račune in jih pošiljal računsko-kontrol-nemu odseku direkcije, poštni hranilnici, odnosno podružnici in ministrstvu v predpisanem roku, dnevne prijave v hranilničnem in Čekovnem prometu pa vsak dan; 5. da bo na telegrafskih ali telefonskih progah ugotovljene napake takoj odpravil, ako pa je za to potrebno strokovno posredovanje, da bo obvestil tisto pošto, kjer posluje čuvar teh prog; 6. da bo za dostavljanje navadnih pisemskih pošiljk, brzojavk in telefonskih pozivnic in dostavnic o vknjiženih pošiljkah v ožjem dostavnem področju najel zanesljivo, nad 16 let staro moško ali žensko osebo. 7. da bo proti občinstvu vedno dostojen in uslužen in da bo dajal vsa potrebna navodila glede službe. V. Pogodbeni poštar jamči razen z redno in posebno jamčevino, ako jo je založil, z vsem svojim premičnim in nepremičnim imetjem za vse proračunske dohodke, za prehodni na k a zn ični in hranilnični denar in za zaupane ' mu poštne pošiljke in predmete, ki so last države. On je tudi odgovoren in jamči za vsako škodo, ki nastane za državno blagajno bodisi po njegovi krivdi, ali po krivdi njegovih uslužbencev in namestnikov. Ob vlomih ali tatvinah jamči pogodbeni poštar za ivsakršno škodo, ki bi nastala zaradi tega, ker je opustil ukrepe opreznosti in varnosti glede čuvanja denarja iD poštnih pošiljk. j VI- Pogodbeni poštar je dolžan opravljati službo osebno-Ako je zadržan, ga za čas 8 dni lahko zastopa kak odrasel družinski član, ki službo pozna, ako nima stalnega ‘pomočnika- Vsako odsotnost iz kraja službovanja, daljšo '■od treh dni, mora takoj prijaviti direkciji. Nadomeščanje v službi v primeru odsotnosti ali bolezni gre na račun in materialno odgovornost pogodbe nega poštarja. VII. Pogodbeni poštar ima pravico do prejemkov, ki so določeni s pravilnikom o pogodbenih državnih poštah. VIII. To pogodbo lahko odpove ena kot druga stranka na šest mesecev. Pogodbeni poštar je v oteh primerih dolžan, opravljati službo do poteka odpovednega roka. Ako bi poštna uprava odredila, da prevzame novi pogodbeni poštar službo pred potekom odpovednega roka. ali da se pošta preseli v drug kraj pretvori v državno pošto ali bpusti. gredo pogodbenemu poštarju kot odškodnina redni prejemki za preostali čas. IX. Če se pogodbeni poštar odstrani «1 službe, če pride v konkurz, ali st postavi pod skrbstvo, ali če se nad njim podaljša očetovska oblast, se prevzame pošta v začasno upravo. Preostanek prejemkov se izplača pogodbenemu poštarju, primanjkljaj pa mora plačati pogodbeni poštar, in sicer ?a šest mesecev, računajoč od dneva odstranitve od službe. Če se pogodbeni poštar odpusti iz službe, prenehajo vse njegove pravice in dolžnosti z dnem, ko postane >-lična odločitev izvršna. Če se odpusti iz službe, je dolžan pogodbeni no-štar, če pa umre, so dolžni njegovi nasledniki dopustiti, da ostane pošta do prevzema službe po novem pogodbenem poštarju v istih prostorih proti zmerni najemnini. XI. Za reševanje vseh sporov iz te pogodbe, v katerih nastopa poštna uprava kot tožnik, je pristojno sodišče na sedežu državnega pravobranilstva, ki je pristojno za področje dotične direkcije XII. V vsem drugem priznava pogodbeni poštar vse odredbe pravilnika o pogodbenih državnih poštah zase za obvezne. XIII. Pogodbeni poštar je dolžan vršiti prenos pošte in držati selske pismonoše v smislu odnosnih pravilnikov. XIV. Ta pogodba je napravljena v dveh enakih izvodih; izvod, ki je na stroške pogodbenega poštarja kolkovan, hrani ------------------------ direkcija pošte in telegrafa v------------------------- drugi izvod pa pogodbeni poštar. 193_________ D. br. 193..... Direktor pošte in telegrafa. pogodbeni poštar. pnca. prača. (1. stran) II. priloga k »pravilniku o pogodbenih državnih poštah“. Kraljevina Jugoslavija Direkcija pošte in telegrafa « Odpravniška izkaznica p. t. odpravnika ....... )...... (2. stran) ime in osebni podatki Šolska in stro- kovna izobrazba Kretanje v službi < r . Opomba - f • nastop službe izstop iz službe kraj službo- vanja kraj. in dnevni žig potrdilo pogodb. poštarja notrdilo direkcije kraj. in potrdilo dnevni ! pogodb, žig j poštarja potrdilo direkcije Fotografija . ' 1 i- '■ ■ . * H ' * ■* . . * . .1 -vi • 1 ^ ’’ '"i i -: i 24. Na podstavi § 48. zakona o uradnikih od 31. marca 1931.* predpisujem sledeči pravilnik o sestavljanju in voditvi seznamov uslužbencev ministrstva za gradbe in podrejenih ustanov po činu, določenem po odredbah istega zakona.** Clen 1. O činih uradnikov in uslužbencev iz skupine zvanič-nikov ter skupine služiteljev v ministrstvu za gradbe in y njegovi zunanji službi se vodijo seznami, in sicer: 1. seznam uradnikov s fakultetno izobrazbo; 2. seznam tehnikov; 3. seznam administrativnih in računskih uradnikov; 4. seznam praktičnih uradnikov; * Zakon glej ^Službeni list« štev. 133/25 iz leta 1931. ** >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. novembra 1931., štev. 280/LXXXIX/63G, 5. seznam cestnih in rečnih nadzornikov; 6. seznam arhivskih uradnikov; 7. seznam zvaničnikov; 8. seznam cestarjev. 9. seznam služiteljev; 10. seznam cestnih delavcev. Člen 2- Seznami za voditev čina morajo imeti te-(e razpre-delke: zaporedno številko, priimek in ime, zvanje, položajno skupino, stopnjo periodskega poviška, od kdaj je v položajni skupini, od kdaj ima periodski povišek, koliko ima državne službe do 1. januarja 1932., daturr rojstva in opombo. Člen 3. V sezname za voditev čina v smislu čl. 1. tega pravilnika se morajo vpisati vsi uslužbenci po činovnerr redu, pričenši z najstarejšim po činu; čin uslužbenča pa se določi po tem-le redu: 1. po skupini; 2. po trajanju službe v isti skupini; 3. po činu položaja, s katerega je prišel; j ■ ! 4. po trajanju službe v isti stroki; 5. po trajanju službe vobče; 6. po datumu rojstva. V isti skupini je starejši tisti, ki je dobil prej višje zvanje. Čin zvanja se določi po skrajni skupini, do katere je razvrščeno zvanje. Starešina oblastva ima napram podrejenim uslužbencem najvišji čin. Člen 4. Navedeni razpredelki v seznamih za voditev čina se morajo izpolniti s točnimi podatki, ki se vzamejo iz dosjejev uslužbencev in iz njihovih uslužbenskih listov; ta posel se mora dovršiti najkesneje tekom treh mesecev od dneva, ko dobi ta pravilnik moč. Člen 5. Vsak uslužbenec ima pravico pregledati seznam svoje stroke in zahtevati popravek, ako smatra, da mu čin ni pravilno odrejen. Člen 6. Ta pravilnik dobi mpč z razglasitvijo v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 20. novembra 1931., št. 41.193. Minister za gradbe dr. Albert Kramer s. r. 25. / Ministrstvo za finance kraljevine Jugoslavije, oddelek za državne dolgove in državni kredit. V Beogradu, dne 28. decembra 1931.; št. 56200/VI. Na podstavi člena 3. zakona o izplačevanju vojne škode in člena 2. pravilnika za izplačevanje kuponov, amortiziranih obveznic in izžrebanih dobitkov loterijske 2'/2%ne državne rente za vojno škodo predpisujem naslednji načrt za osmo amortizacijo obveznic loterijske 2V2°/one drž. rente za vojno škodo za proračunsko leto 1931-/1932.* i. Od začetka izdajanja obveznic loterijske 2Va%ne državne rente za vojno škodo do dne 31. decembra 1930. se je numeriralo 4866 serij teh obveznic, v proračunskem letu 1931./1932. pa 66 serij obveznic in se je tako za izplačevanje prisojene vojne odškodnine numeriralo doslej skupaj 4932 serij, in sicer: 4,600.000 obveznic po 1.000— dinarjev, 3500 obveznic po 5.000— dinanjev in 31.450 obveznic po 10.000-— dinarjev, ali vseh obveznic v nominalnem znesku 4.932,000.000-— dinarjev. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. decembra 1931., štev. 307/CI/756, Od tega števila obveznic se je razdelilo doslej v zameno za izvršne razsodbe osebam, oškodovanim po vojni, obveznic v nominalnem znesku in sicer: leta 1924. za dinarjev 3.9cs3,799.000-— leta 1925. za dinarjev 272,093.000-— leta 1926. za dinarjev 44,019.000-— leta 1927. za dinarjev 154,307.000— leta 1928. za dinarjev 310,136.000— leta 1929. za dinarjev 44,655.000-— leta 1930. za dinarjev 17,947.000-— leta 1931. za dinarjev 83,720.000-— tako da se je izdalo od začetka razdajanja do dne 31. decembra t. 1. skupaj obveznic v nominalnem znesku dinarjev 4.910,676.000-—. Ta celotni državni dolg se je zmanjšal proti obveznicam, izdanim do konca tega leta, v proračunskih letih 1924./1925. do vštetega leta 1930./1931., in sicer: 1. za nominalni znesek obveznic, ki se smatrajo po členu 3. zakona o izplačevanju vojne škode za amortizirane, z............................Din 97.960.000— 2. za nominalni znesek obveznic, ki so bile amortizirane z žrebanjem za amortizacijo in ki se izplačujejo v gotovini po nominali, z................Din 184,646.000-— 3. za nominalni znesek poedinih obveznic, ki so zadele dobitek in ki so bile s tem amortizirane, z . . . Din 1,169.000— skupaj . . . Din 283,775.000-— ki znaša, po odbitku amortizacij, izvršenih v sedmih predhodnih proračunskih letih, pri čemer se ne jemljejo v poštev obveznice, amortizirane po členih 3. in 12. zakona o izplačevanju vojne škode v tem letu, ki je njih nominalni znesek označen pod II., ta dolg na dan 31. decembra t. 1. nominalnih Din 4.626,901.000'—. V to vsoto spada tudi nominalni znesek obveznic za 70,513.000-— dinarjev, kolikor je na osnovi zakona o jemanju iz prometa in uporabi potrdil in bonov za reparacije, izdanih po členu 11. zakona o izplačevanju vojne škode, izdanih v tem letu obveznic za izplačilo potrdil o neizdanih bonih za reparacije in bonov za reparacije. II. V tem letu so se prejele in vzele iz prometa obveznice, in sicer: 1. za nabave blaga, izvršene na račun reparacij po mirovnih pogodbah iz držav, obsojenih na povračilo vojne škode, po čl. 3. zakona o izplačevanju vojne škode v nominalnem znesku.................................Din 75,182.000— 2. na podstavi točke 7. člena 14. finančnega zakona za proračunsko leto 1931 ./1932.: od zapadlih varščin v obveznicah vojne škode............................Din 535.000-—^ na račun državne gotovine v obveznicah vojne škode, ki se smatrajo prav tako za amortizirane po členu 3. zakona o izplačevanju vojne škode . Din 1.000— 3. od oddelka za kataster in posestva, odseka za sekvester, — na račun izplačila posojil, dobljenih iz sekvesiriranik posestev. , , » , , Din 44.000— V tem letu 1931. so se do konca meseca decembra prejele in iz prometa vzele obveznice, ki spadajo v amortizacijo, skupaj v nominalnem znesku Din 75,762.000— III. Od skupnega nominalnega zneska obveznic za 4.910.676.000-— dinarjev je bilo amortiziranih v prejšnjih letih in v tem letu nominalnih 359,537.000-— dinarjev in je treba vzeti za izplačilo kupona št. 8 v poštev samo obveznic za nominalni znesek 4.551,139.000'— dinarjev. Ker znaša po ostanku dolga na dan 31. decembra 1931. anuiteta 176,825.720-— dinarjev, od teh 63,047.245— dinarjev na amortizacijo, bi zadoščale obveznice v znesku 75.926.000— dinarjev, amortizirane po členu 3. zakona o izplačevanju vojne škode, in one, ki zadenejo dobitke, za amortizacijo in bi to leto niti ene obveznice ne bilo treba amortizirati z žrebanjem. Kljub temu sem odločil, da se amortizira to leto 36 serij, za kolikor serij je določen kredit za amortizacijo v gotovini in se bo potemtakem amortiziralo v proračunskem letu 1931./1932.: 1. v obveznicah, ki se smatrajo po členih 3. in 12. zakona o izplačevanju vojne škode za amortizirane, v nominalnem znesku........................Din 75,762.000— 2. v obveznicah, ki se morajo amortizirati z žrebanjem, za nominalni znesek...............................Din 36,000.000'— 3. v obveznicah, ki zadenejo dobitke, za nominalni znesek .... Din 164.000-skupaj obveznic v nominalnem znesku Din 111,926.000— Vrednost obveznic pod 3., ki se bodo amortizirale z žrebanjem po tem načrtu, se zmanjša za 24 obveznic, kolikor jih je zadelo dobitke na šestem žrebanju in se niso izplačale, so pa bile izkazane v načrtu za sedmo žrebanje za amortizirane. IV. Žrebanje obveznic za amortizacijo se bo vršilo skladno s členom 2. zakona o izplačevanju vojne škode, po serijah, t. j. vseh 1000 številk dotične serije od 1 do 1000. Potemtakem se mora amortizirati z žrebanjem skupaj 36 celih serij. V. Žrebanje 36 serij, odnosno 36.000 teh obveznic za amortizacijo se mora izvršiti dne 16. januarja 1932. Naknadno žrebanje za amortizacijo, kolikor bi bilo zanje potrebno, se mora izvršiti dne 21., odnosno 25. januarja 1932. VI. Žrebanje obveznic za dobitke se bo vršilo skladno s členom 5. zakona o izplačevanju vojne škode po serijah in številkah. Obveznice, ki se amortizirajo z žrebanjem v mesecu januarju 1932., kakor tudi one, ki se smatrajo po členu 3. zakona za amortizirane, ne igrajo za dobitke. VII. Dobitkov je 188. Ker je leto 1932. sodo, so dobitki skladno s členom 5. zakona o Izplačevanju vojne škode U-lei 1 dobitek 1,000.000— Din 1,000.000— 2 dobitka po 500.000-— „ 1,000.000— 5 dobitkov po 200.000— „ 1,000.000—- 10 dobitkov po 100.000— „ 1,000.000— 20 dobitkov po 50.000— „ 1,000.000— 50 dobitkov po '20.000'— „ 1,000.000-— 100 dobitkov po 10.000-— „ 1,000.000-—« 188 dobitkov skupaj . . Din 7,000.000'— Zgoraj omenjene dobitke zadenejo obveznice po vrsti, kakor se izžrebajo. VIII. Žrebanje obveznic za dobitke se začne dne 16. februarja 1932., naknadno pa se izvrši dne 20., odnosno 23. februarja 1932., kolikor bi bilo potrebno. IX. Na podstavi pooblastitve po členu 12. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925. ter skladno s členom 2. pravilnika, kako je dajati v promet obveznice loterijske 2*/2% državne rente za vojno škodo po 5000— in po 10.000— dinarjev, se je doslej vzelo iz prometa in uničilo 951.755 obveznic po 1000— dinarjev in njih nominalna vrednost 951,755.000 dinarjev se je zamenjala za 44.409 obveznic po 5000-— dinarjev in za 72.971 obveznic po 10.000-— dinarjev. Ker se uporabljajo te obveznice po 5000— in 10.000-— dinarjev v nominali tudi za izplačilo izvršnih razsodb o vojni škodi, se je dalo doslej v promet z zameno, kakor tudi z izplačilom izvršnih razsodb, skupaj 47.909 obveznic po 5000— in 104.421 obveznic po 10.000 dinarjev v nominalnem znesku 1.283,755.000— dinarjev. Skladno s členom 4. zakona o izplačilu vojne Ikode: 1. zastara pravica, vnovčevati obveznice, amortizirane pri tretjem žrebanju za amortizacijo, ki se je izvršilo leta 1927., dne 1. marca 1932. Od teh obveznic izvestno število obveznic poedinih številk serij: 359, 362, 416, 494, 532, 536, 607, 635, 654, 698, 1039, 1050, 1212, 1455, 1483, 1522, 1725, 1774, 1845, 3328, 3508, 3662, 3727, 3779, 3820, 3841, 3924, 3974 in 4246 še ni bilo predloženo v izplačilo. Skrajni rok za predložitev v izplačilo je dan 29. februarja 1932., ker izgubijo od dne 1. marca 1932. te amortizirane obveznice vsako vrednost, ter jih državni uradi po tem roku ne smejo niti hraniti niti sprejemati za kavcijo ali za kakršnokoli drugo garancijo. 2. Pravica, vnovčiti obveznice, amortizirane pri prvem in drugem žrebanju za amortizacijo, ki se je izvršilo leta 1925. in 1926., je zastarala dne 1. marca 1930., odnosno dne 1. marca 1931., in so postale te obveznice kot zastarane z vsemi svojimi kuponi vred neveljavne in izgubile vse pravice in zakonske ugodnosti teh obveznic. Od teh obveznic serij: 3, 62, 138, 159, 214, 284, 404, 407, 408, 555, 633, 796, 816, 1240, 1654, 1753, 1838, 185S, 1868, 2075, 2295, 2408, 2567, 2579, 2634, 2635, 2661, 2676, 2696, 2775, 2805, 2882, 3045, 3180, 3215, 3301, 8315, 3486, 3538, 3642, 3653, 3685, 3761, 3875, 4066, 4143, 4212 in 4342 poedine številke še niso predložene v izplačilo. Zato se te obveznice in njih kuponi ne izplačujejo več, niti se ne morejo kupovati za pupilarne sklade, sprejemati za kavcijo, uporabljati za fonde, ustanove (zadužbine) in depozite javnih blagajn; z njimi se ne morejo plačevati predmeti, kupljeni iz vojnega plena, kakor tudi ne predmeti, dobljeni za reparacije; z njimi se ne morejo poravnavati posojila, sprejeta v denarju iz sredstev, dobljenih iz sekvestriranih posestev ali drugače, niti ne polagati kot kupnina za posestva brez lastnikov. 3. Pri četrtem, petem, šestem in sedmem žrebanju, ki se je opravilo 1. 1928., 1929., 1930. in 1931., so se amortizirale obveznice, ki nosijo serije: 58, 94, 115, 129, 137, 151, 209, 241, 265, 527, 614, 628, 734, 739, 780, 854, 930, 948, 1034, 1110, 1146, 1159, 1241, 1248, 1318, 1352, 1378, 1438, 1485, 1556, 1695, 1702, 1731, 1749, 1806, 1823, 1873, 1896, 1943, 1966, 1979, 2036, 2040, 2074, 2076, 2197, 2203, 2320, 2339, 2342, 2353, 2362, 2366, 2368, 2369, 2414, 2421, 2495, 2529, 2537, 2618, 2623, 2660, 2973, 2976, 3006, 3053, 3070, 3106, 3150, 3159, 3175, 3189, 3219, 3273, 3435, 3442, 3471, 3523, 3544, 3577, 3588, 3729, 3760, 3803, 3843, 3942, 3960, 3981, 4005, 4020, 4119, 4145, 4166, 4227, 4318, 4325, 4333, 4339, 4340, 4355, 4393, 4413, 4430, 4440, 4491, 4500, 4605, 4621, 4647, 4652, 4660, 4824, 4828. XI. Po členu 5. zakona o izplačevanju vojne škode zastarajo nedvignjeni dobitki v enem letu. Po tej zakonski odredbi zastarajo dobitki, izžrebani pri sedmem žrebanju meseca februarja 1931., dne 15. februarja 1932. in se po tem roku ne morejo vnovčiti. Nevnovčenih dobitkov je še 35 in obveznice, ki so zadele te dobitke, nosijo te-le serije in številke: serija številka dinarjev serija številka dinarjev 2059 526 500.000— 1764 370 5.000— 2502 193 50.000— 1962 574 5.000— 4693 443 50.000— 1983 227 5.000— 997 854 25.000— 2054 761 5.000-— 1928 39 25.000— 2142 978 5.000-— 71 685 10.000— 2502 1 5.000— 704 349 10.000— 2631 172 5.000— 1025 36 10.000— 2756 457 5.000— 1406 645 10.000— 2908 476 5.000— 1887 510 10.000— 3621 757 5.000— 2694 39 10.000— 3795 784 5.000— 3398 114 10.000— 4467 904 5.000— 583 929 5.000— 4510 379 5.000— 975 126 5.000— 4642 21 5.000— 1226 110 5.000— 4701 967 5.000-— 1448 705 5.000— 4753 972 5.000— 1543 148 5.000— 4754 413 5.000-— 1609 220 5.000— XII. Imetnikom obveznic loterijske 2K% državne rente za vojno škodo priporočam, da izza dne 16. januarja 1932. ne prodajo svojih obveznic, dokler se ne uverijo iz »Službenih novin« in uradnih list, ki jih pošilja oddelek za državne dolgove in državni kredit vsem občinskim sodiščem in vsem finančnim ustanovam, da se njih obveznice niso amortizirale pri žrebanjih dne 16., 21. in 25. januarja, in o tem, ali niso zadele dobitka pri žrebanjih dne 16., 20. in 23. februarja 1932. Minister za finance 'dr. Mil. R. Dordevič s. r. ..—i. mtm 26. Odločba. Po pokazani potrebi, da se izpremene in dopolnijo izvestne odredbe pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami z dne 7. oktobra 1931., in na predlog Narodne banke kraljevine Jugoslavije odločam :* Pravilnik o ureditvi prometa z devizami in valutami z dne 7. oktobra 1931.** se izpreminja in dopolnjuje tako-le: Člen 3.: drugi in tretji odstavek se izpreminjata in se glasita: »Pooblaščene banke smejo prodajati plačilna sredstva v inozemstvu samo na podstavi rednih uvoznih dokumentov — izvirnih faktur in dotičnih carinskih deklaracij — o že uvoženem blagu, če se obenem predloži potrdilo o protokolaciji firme, odnosno o obrtnem listu kakor tudi o plačanem davku za prejšnja leta in za minulo polletje tekočega leta. Pooblaščene banke smejo sprejemati zaradi izpriča-nja plačilnih sredstev, prodanih v inozemstvu, samo one uvozne deklaracije, ki so izdane izza dne 1. januarja 1932., z dotičnimi izvirnimi fakturami vred. prejšnje deklaracije in fakture pa samo po predhodni odobritvi Narodne banke. Na uvozne dokumente, izvirne fakture in carinske deklaracije, pritisne pooblaščena banka štampiljko: »Izpričano za vsoto............,« in pristavi datum in podpis pod bančno štampiljko. Če je treba plačati blago v inozemstvu naprej, t. j. pred uvozom, sme dajati Narodna banka dovolitve za nabavo inozemskih plačilnih sredstev po predhodno predloženi in obrazloženi pismeni vlogi in mora v tem odo-brilu določiti najskrajnejši rok za izpričanje.« Člen 4.:-poslednji odstavek se izpreminja in se glasi: »Razen teh inozemskih plačilnih sredstev smejo naši državljani nesti s seboj iz države v našem denarju samo do 2.000 dinarjev.« Člen 6.: določeni minimum za zavarovanje valute v znesku 5.000-— dinarjev je znižan na 1.000-— dinarjev z naredbo št. II.-120.360, »Službene novinec št. 258 z dne 4. novembra 1931.*** Dodaja se nov odstavek in se glasi: »Izvozniki so dolžni, ko zahtevajo potrdilo o zavarovanju valute, predložiti tudi potrdilo o plačanem davku kakor uvozniki pri nakupu deviz.« Člen 7. se izpreminja in se glasi: »Po vseh predmetih zavarovanja valute ima Narodna banka pravico, da odkupi 80% zavarovanega zneska. Potemtakem mora vsak pooblaščeni zavod takoj po prejemu ponuditi Narodni banki 80% zneska vsake izvoz-niške devize in valute, uvožene iz inozemstva, 09tanek 20% pa prodati istega dne na borzi in Narodno banko pismeno obvestiti, na kateri ponujeni odkup se ta prodaja nanaša (da je valuta uvožena iz inozemstva, se dokaže s potrdilom uvozne carinarnice). * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1. januarja 1932., št. 1/1/2. ** »Službeni Ust« št. 432/63 iz leta 1931. •** »Službeni Ust« St 520/70 iz leta 1931, Devize, dobljene v inozemstvu za izvoženo blago, za katero ni določeno zavarovanje valute, se morajo predati takoj v celoti pooblaščenim bankam zaradi prodaje na domačih borzah.« Člen 14. se izpreminja in se glasi: »Nalogi za prodajo deviz iz inozemstva zato, da se ostvari svobodna dinarska terjatev, 1 mi cvl ki izvirajo iz posojil v inozemstvu in vse druge devize na katerikoli podstavi, razen primerov iz drugega odstavka člena 7. pravilnika, se morajo ponuditi v celoti Narodni banki v odkup.« Člen 15. se izpreminja in se glasi: »Dopušča se nakazniški promet in promet denarnih pisem po pošti z inozemstvom do vrednosti 3.000 dinarjev samo enkrat na mesec; vsakdo pa, ki bi se s tujini imenom izmikal tej odredbi, se kaznuje s kaznimi, dt ločenimi v zakonu o kazenskih odredbah.«* V Na osnovi člena 21. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami se izdaja po vprašanjih, ki so se pojavila, naslednje poiasnilo: 1. Kontrolniki za uvoznike in izvoznike se vodijo kakor prej po starih obrazcih in po navodilih Narodne banke. 2. V krajinah, kjer nadomeščajo obrtni listi proto-kolacijo firme, se smejo sprejemati ti listi namesto pro-tokolacije pri prodaji deviz in izdajanju potrdil o zavarovanju valute. 3. Če ne izpriča izvoznik ali uvoznik dane zaveze glede roka, morajo prijaviti pooblaščene banke vsak tak primer ministrstvu za finance najkesneje v treh dneh, ko mine rok, določen za izpričanje. Prošnje za podaljšanje roka za izpričanje zaveze je pošiljati ministrstvu za finance po pooblaščeni banki, kateri se je zaveza dala. 4. Izvozniške devize in valute, na katere Narodna banka ne reflektira in ki se na treh zaporednih borznih sestankih na domačih borzah ne morejo prodati, se smejo na podstavi posebne odobritve ministrstva za finance izvoziti iz države zaradi prodaje v inozemstvu, dobljeno povratno vrednost pa je uvoziti v državo^ in ponuditi Narodni banki v odkup. 5. Samo Narodna banka sprejema vse valute v odkup in v zameno za čeke. Če Narodna banka ne reflektira nanje, se je obrniti na ministra za finance za pooblastitev, da se izvozijo te valute iz države zaradi prodaje. 6. Za potrebna plačila prevoznih stroškov za uvoženo ali izvoženo blago po 1. januarju 1932. se smejo prodajati tuja plačilna sredstva na podstavi dotičnih rednih dokumentov (tovornih listov in pod.) v valuti države, kjer je treba plačati prevozne stroške. Banka pritisne na dokumente štampiljko: »Izpričano za vsoto ...«, in pristavi datum in podpis. 7. Banke, ki se bavijo z izvozom, ne smejo same pri sebi zavarovati valute, ampak morajo to storiti pri Narodni banki in njenih podružnicah. 8. Izplačilo povratnih vrednosti za devize, na katere reflektirajo Narodna banka in njene podružnice, se vrši preko žirovnega računa dotične pooblaščene banke, in to takoj, če ima dotična banka zadosten depot pri Na- | rodni banki, drugače pa po vplačilu, t. j. šele po poročilu inozemskega korespondenta Narodne banke, da ji je dotični znesek odobren. 9. Izhodne carinarnice morajo po izvršenem izvozil blaga vrniti ukoriščena potrdila pooblaščenim bankam, ki so jih bile izdale. 10. Inozemci, ki izvažajo blago iz naše države, morajo predhodno uvoziti devize ali nabaviti svobodne dinarje po členih 8. in 9. pravilnika in dobe od pooblaščenih bank potrdila po obrazcu Č; v teh mora biti mimo ostalega označeno, da je blago plačano. Pooblaščene banke morajo strogo paziti na to, da se izdajajo potrdila bodisi inozemcem, bodisi našim državljanom za blago, kupljeno za svobodne dinarje, ki niso nastali pri tej banki, samo, če je izjavila druga domača pooblaščena banka, po kateri so bili dinarji nakazani, pismeno, da predstavljajo ti dinarji svobodno dinarsko terjatev po členu 8. pravilnika (označba s štampiljko ne zadošča). 11. Izkaze o prodaji deviz in valut je pošiljati Narodni banki v Beogradu ob koncu vsakega meseca, naj- kesneje pa do 10. dne prihodnjega meseca za minuli I mesec. 12. Čeki, akreditivi, izplačila in pod. v tuji valuti ' se izplačujejo praviloma samo v dinarjih; po odobritvi Narodne banke pa smejo biti izplačani tudi v izvirni valuti ali s čekom, ki se glasi na to valuto. 13. Efektivni dinarji se smejo pošiljati v inozemstvo samo po Narodni banki. 14. S svobodnimi dinarskimi terjatvami se ne smejo kupovati devize na domačih borzah brez posebne odobritve ministrstva za finance ampak samo v inozemstvu. 15. Ob prenosu svobodnih dinarskih terjatev od ene banke na drugo se mora postaviti v besedilo pisma označba: »svobodna dinarska terjatev«. 16. Tranzitni potniki, ki potujejo skozi našo državo, smejo na meji vzeti s seboj vsote, ki so jih pri»esli s seboj v državo, in zameniti prinešeno valuto za drugo in to vzeti s seboj iz države, če se zapiše zamena v potni list, ako so prijavili ob prihodu v-našo državo obmejnemu carinskemu oblastvu prinešeno valuto in dobili o tem potrdilo bodisi v potnem listu bodisi posebej. 17. Devize ali valute se v notranjem prometu ne smejo zamenjavati po pooblaščenih bankah in pooblaščenih menjalnicah za druge devize ali valute, razen če gre za tranzitne potnike. 18. Trgovanje s kovanim zlatim denarjem: z napo-leondori, turškimi lirami in ostalimi zlatniki, se smatra za trgovanje z valutami v notranjem prometu in v trgovini s kovanim zlatim denarjem se mora postopati kakor z vsako drugo valuto. 19. Denarnim zavodom in menjalnicam se prepoveduje tezavriranje in kopičenje deviz in valut zaradi spekulacije in se prepovedujejo tudi vse operacije, ki gredo za tem, da vplivajo neugodno na vrednost dinarja. Ta pojasnila so sestavni del pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami z dne 7. oktobra 1931. Oddelek za državno računovodstvo in proračun naj objavi to odločbo v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 31. decembra 1931.; št. 145.300/11. Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r. * »Službeni list« št. 428/63 iz leta 1931. 27. Odločba.1 Na predlog univerze v Beogradu štev. 5119 z dne 9. decembra 1931. odločam: Clen 4. pravilnika, kako se vzdržujejo klinike medicinskih fakultet, kolikor imajo poleg proračunskih dotacij lastne dohodke, P. br. 16.705 z dne 6. oktobra 1928.,* se izpreminja in se glasi: Clen 4. Za oskrbovanje bolnikov na vseh klinikah se uvajajo trije razredi. Za -I. razred je treba plačevati na dan po 120 Din, za II. razred je treba plačevati na dan po 90 Din in poleg tega za izredne zdravniške preiskave in operacije one takse, ki veljajo za državne bolnice, samo da se stekajo v blagajno za oskrbovanje bolnikov; za III. razred se plačuje na dan po 40 Din. Te izpremembe stopijo v veljavo od dne, ko se razglase v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 21. decembra 1931.; P. br. 57.320. Minister za prosveto B. Maksimovič s. r. m > — — 28. Odločba.3 Na podstavi členov 2. in 3., točke 12., člena 5. in 12. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave,4 § 12. uredbe o razdelitvi predsedništva ministrskega sveta in ministrstev na oddelke,5 člena 1. uredbe o organizaciji rudarske stroke z dne 27. julija 1921., člena 1. in v zvezi s členoma 20. in 30. rudarskega zakonika ter po izkazani potrebi in izjavi rudarskega odbora odločam: da se smejo geofizična raziskovanja priznati kot rudo-sledna dela, na kojih podstavi se smejo podaljševati proste in izključne rudosledne pravice, s sledečimi pogoji: 1. da mora predložiti tvrdka, ki namerava vršiti geofizična raziskovanja, potrdilo rudarskih oblastev tiste države, v kateri ima stalno obratovališče, da je pooblaščena, izvrševati geofizična raziskovanja; 2. da trajajo geofizična raziskovanja najmanj 15 dni, da se morejo priznati kot ekvivalent obsega rudoslednih del, ki jih predpisuje rudarski zakon za podaljšanje proste in izključne pravice; 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1. januarja 1932., št. 1/1/3. » »Uradni lisk št. 376/111 iz leta 1928. * »Službene novine kralevine Jugoslavije« z dne 5. decembra 1931., štev. 285/XCIII/686. * Zakon glej »Uradni list« štev. 140/38 iz 1. 1929. * Uredbo glej »Uradni list« štev. 205/50 iz 1. 1929. Uredbo glej »Uradni, listi, štev, 203/119 iz L 1921, 3. da pojde strokovni komisar oddelka za rudarstvo na mesto samo na stroške rudosledca in da ugotovi pričetek in konec geofizičnega raziskovanja; 4. da mora rudošledec predložiti izvleček iz poročila o delovanju in posledku geofizičnega raziskovanja z načrti, odnosno kartami, na katerih morajo biti točno označeni kraji, kjer so se vršila geofizična raziskovanja. V Beogradu, dne 26. novembra 1931., R. štev. 3848. Minister za šume in rudnike Šibenik s. r. 29. Na podstavi člena 20- zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi* ter § 1. zakona o izpremembi in dopolnitvi tega zakona** predpisujem pravila o obliki, sestavi in načinu, po katerem se oznamenujejo stekleni baloni in o mejah njih točnosti,*** Člen 1. Stekleni baloni, v katerih se po njihovi prostornini kupujejo ali prodajajo tekočine, morajo imeti mejo mere in znak prostornine ter se morajo uradno pregledovati in žigosati. Steklenih balonov, ki služijo kot prometne ali skladiščne posode, ne zadenejo predpisi teh pravil, Taki baloni pa ne smejo imeti znaka mere in prostornine. Dovoljene velikosti. Člen 2. Prostornina steklenih balonov sme biti od 3 4° 50 litrov. Snov, oblika in sestava. Člen 3. 1. Stekleni baloni se smejo izdelovati samo iz prozornega stekla v obliki steklenic s kratkim vratom. Kot prodorno steklo se smatra ono, skozi katero se more višina tekočine brez dvoma ugotoviti, ter znak mere, prostornine in uradni žig lahko spoznati. 2. Če so stekleni baloni oviti s šibjem, mora biti to tako napravljeno, da se lahko brez težave vidijo in spoznajo znak mere, oznamenilo prostornine in uradni žig. V ta namen mora ostati neovit ali na kak drug primeren način pristopen tisti del vratu, na katerem so ti znaki in kamor se pritisne' uradni žig. 3. Glede velikosti premera vratu steklenih balonov se ne predpišejo nikakršni pogoji. Dznamenovanje. Člen 4. | • 1- Prostornina steklenih balonov se oznamenuje v bližini znaka mere z zakonitimi kraticami z brušenjem, * Zakon glej »Uradni list« štev. 252/70 iz 1. 1928. ** Zakon glej »Službeni list« štev. 561/74 iz 1. 1931. *** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5, decembra $21* ^V. 2bp/XCX1^589. jedkanjem ali s stiskanjem. Črta, ki določa mejo mere, mora biti dolga vsaj en centimeter in mora biti oddaljena, neglede na prostornino, od odprtine vratovega vrha toliko, da je vedno nižji od spodnje ploskve zamaška, s katerim se balon zapira. Pri balonih za 20 in več litrov se mora prostornina označiti z decimetri; pri manjših pa s centimetri. 2. V bližini znaka mere ali uradnega žiga se ne sme postaviti nikak okrasek, ki ovira jasno spoznavanje znakov mere in prostornine, odnosno žiga. Dovoljeni odstopki. Člen 5. Prostornina steklenih balonov se določi s točnostjo l/200tega dela na njih označene prostornine. Žigosanje. Člen 6. Uradni žig se napravi poleg črte, ki označuje mejo mere. Končne odredbe. Člen 7. Steklenih balonov ni treba občasno pregledovati in žigosati. Člen 8. 1. Stekleni baloni, ki se uporabljajo v namenu, določenem v členu 1. teh pravil, in se zatečejo, ko dobe ta pravila moč, nežigosani, se morajo predložiti v pregled in žigosanje najkesneje do 31. decembra 1932. 2. Stekleni baloni, izdelani po dosedanjih predpisih, se jemljejo v pregled in žigosanje najkesneje do 31. marca 1932. Člen 9- Ta pravila dobe moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. S tem dnem nehajo veljati odredbe členov 69. in 70. reda o merah za Bosno in Hercegovino. V Beogradu, dne 10. novembra 1931., štev. 7126/931. Minister za trgovino in industrijo dr. K. Kumanudi s. r 80. Odločba. Na podstavi člena 20. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi* odločam:** da se izvrse v pravilih o obliki, sestavi in o načinu, po katerem se označujejo rimske tehtnice***, te-le izpre-membe: Člen 3. se izpremeni in se glasi: • Zakon glej »Uradni liste štev. 252/70 iz 1. 1928. *• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne S. decembra 1931., štev. 285/XCIII/687. *** Pravila glfjj »Službeni lisic štev, l(kJL. » 1, 1932- Ko dobe ta pravila moč, se sprejemajo v pregledovanje in žigosanje rimske tehtnice, izdelane po prejšnjih predpisih (odstavek 2., člena 4), ki se uporabljajo v javnem prometu, samo tedaj, če imajo uradni žig iz leta 1932., ali kakega prejšnjega leta. Člen 4. se izpremeni in se glasi: f Ta pravila stopijo v veljavo in dobe obvezno moč dne 1. julija 1932. S tem dnem nehajo veljati odredbe člena 84- reda o merah za Bosno in Hercegovino; člena 65. reda o merah za Hrvatsko in Slavonijo in naredba madžarskega ministrstva z/a trgovino z dne 2. decembra 1911., štev. 84572. Ta določba dobi moč e objavo v »Službenih novinah«. V Beogradu, due 2. decembra 1931., štev. 7480/931. Minister za trgovino in industrijo dr. K. Kumanudi s. s. 31. Odločba. Na podstavi § 4. in 8. zakona o ureditvi službe kontroliranja meril in dragocenih kovin pri občih upravnih oblastvih* in v sporazumu z ministrom za notranje posle odločam:** Člen 1. Postaje za kontrolo sodov so: . I. V Dravski banovini: a) v sestavi oddelka kontrole mer v Celju: 1. v Brežicah, 2. v Konjicah, 3. v Kozjem, 4. v Krškem, 5 v Rogatcu, 6. v Šoštanju/7. v Sevnici in 8. v Siovenjgradcu; b) v sestavi oddelka kontrole mer v Ljubljani: 1. v Črnomlju, 2. v Kamniku, 3. v Kočevju, 4. v Kranju, 5. v Litiji, 6. v Novem mestu in 7. na Rakeku; c) v sestavi oddelka kontrole mer v Mariboru: 1. v Borlu, 2. v Gornji Radgoni, 3. v Ljutomeru, 4. v Murski Soboti, 5. v Ormožu, 6. v Ptuju in 7. v Slovenski Bistrici. (Pod II. sta navedena dva kraja Savske banovine.) Člen 2. Pregledovanje in žigosanje sodov opravljajo do končne likvidacije tudi ti-le mestni in občinski uradi za žigosanje sodov: (Pod I. do III. so navedeni uradi v Savski in Donavski banovini ter v območju uprave mesta Beograda.) Člen 3. Mestno in občinsko pristojnost za žigosanje sodov nadzira tisti oddelek kontrole mer, v čigar območju je. Člen 4. Ta odločba dobi moč z razglasitvijo v »Službenih novinahe. * Zakon glej »Službeni list« št. 459/66 iz leta 1931. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dna 14. novembra 1931* št, 267/LXXXIV/591, S tem dnem neha veljati odločba z dne 5. marca 1931., štev. 1821. (»Službene novinec z dne 19. marca 1931., štev. 62/XVIII). V Beogradu, dne 10. novembra 1931., št. 7125/931. Minister za trgovino in - industrijo dr. K. Kumauudi s. r 32. Odločba. Na podstavi § 1. in 2. zakona o ureditvi službe kontroliranja meril in dragocenih kovin pri občih upravnih oblastvih* odločava:** Člen 1. Sedeži in teritorialna pristojnost oddelkov kontrole mer se določijo tako-le: I. V Dravski banovini. Pri s r e s k e m načelst 1. v Celju z območjem, ki obsega politične sreze: brežiškega, celjskega z mestom Celjem, gornjegrajskega, konjiškega, krškega, laškega, šmarskega in slovenjgraškega; 2. v Ljubljani z območjem, ki obsega politične sreze: črnomeljskega, kamniškega, kočevskega, kranjskega, litijskega, logaškega, ljubljanskega z mestom Ljubljano, metliškega, novomeškega in radovljiškega; 3. v Mariboru z območjem, ki obsega politične sreze: dolnjelendavskega, dravograjskega, ljutomerskega, Maribor, desni breg, Maribor, levi breg z mestom Mariborom, murskosoboškega in ptujskega z mestom Ptujem. (Pod II. do IX. slede Savska, Vrbaska, Primorska, Drinska, Zetska, Dunavska, Moravska in Vardarska banovina.) Člen 2. Dokler se ne ustanove pri sreskih načelstvih, naštetih v členu 1. te odločbe, potrebni strokovni razdelki (referati) kontrole mer, obseza teritorialna pristojnost sedaj obstoječih oddelkov poleg rednega začasno tudi še ta-le področja: (Pod I. do VI. so navedeni oddelki v Savski, Drin-ski, Zetski, Dunavski, Moravski in Vardarski banovini.) Člen 3. Ta odločba dobi moč z razglasitvijo v »Službenih novinah«. S tem dnem neha veljati odločba z dne 17. januarja 1931., štev. 7764 (»Službene novine« z dne 19. marca 1931., štev. 62/XVIII). V Beogradu, dne 10. novembra 1931., št. 7123/931. III. štev. 57974/931. Predsednik ministrskega sveta, Minister za trgovino in minister industrijo za notranje posle dr. K. Kumauudi s. r. P. R. Živkovič s. r. * Zakon glej »Službeni list« št. 459/66 iz leta 1931. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. novembra 1931., št. 267[LXXXIV/59Q, 33. Izprememba odločbe. Na podstavi § 6. zakona o ureditvi službe kontroliranja meril in dragocenih kovin pri občih upravniu oblastvih* in v smislu člena 19. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi** ter v sporazumu z ministrom za notranje posle odločam :*** da se izvrše v členu 1. odločbe o središčih za občasen pregled meril z dne 1,1. marca 1931., štev. 2036, (»Službene novine« z dne 2. aprila 1931., štev. 74/XXIII), te-le izpremembe: V območju Dravske banovine: Na področju oddelka kontrole mer pri sreskem načelstvu v Ljubljani. II. skupina. 1. Črta se srez čabarski s središči: Čabar, Cerovo in Prezid; 2. dodata se nova sreza, in sicer: a) črnomeljski s središči: Črnomelj, Semič in Vinica in b) metliški s središči: Gradac, Metlika in Radato- viči. Na področju oddelka kontrole mer pri sreskem načelstvu v Mariboru. I. skupina. Srez ljutomerski. Doda se novo središče: Štrigova. (Slede izpremembe v Savski, Vrbaski, Primorski, Drinski, Zetski, Dunavski, Moravski, Vardarski banovini in v območju uprave mesta Beograda). Te izpremembe dobe moč z razglasitvijo v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 10. novembra 1931., štev. 7124'931. Minister za trgovino in industrijo dr. K. Kumauudi s. r. 34. Izprememba v pravilih o obliki, sestavi in o načinu, po katerem se oznamenujejo uteži, in o mejah njih točnosti. Na podstavi čl. 20. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimif odločam :ff Člen 8. pravil o obliki, sestavi in o načinu, po katerem se oznamenujejo uteži, in o mejah njih točnosti, se izpremeni in se glasi: * Zakon glej »Službeni lisk štev. 459/66 iz 1. '931. ** Zakon glej »Uradni list« štev. 252/70 iz 1. 1928. *** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. novembra 1931., štev. 267/LXXXIV/592. t Zakon glej »Uradni list« št. 252/70 iz 1. 1928. ft »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. oktobra 1931., št. 250/LXX V11/535, ob upoštevanju popravka v »Službenih novinah« z dne 9. novembra 1931., št. 262/LXXXI/573. — Pravila glej »Službeui lisk štev. 11/1 iz leta 1932, 1. Uteži z duplino za uravnavanje se žigosajo na ko-vinastem čepu; uteži brez cepa na zgornji ploskvi; uteži v obliki ploščice na tisti strani, kjer je znak; uteži s čepom v obliki vijaka (čl. 5., točka 3.) na okrogli svinčeni ploščici, ki zavaruje vijak zoper navijanje; uteži od 50 in 20 centigramov na tisti strani, kjer je znak. Uteži manjši od 20 centigramov se ne žigosajo. 2. Pri občasnem pregledu se opremijo z žigom uteži z duplino za uravnavanje na železnem obroču, odnosno na kovinastem čepu; uteži brez dupline za uravnavanje na zgornji ploskvi, če bi pa tam ne bilo prostora, pa na osnovni ploskvi. Pri utežih 50 centigramov in manjših odpade žigosanje pri občasnem pregledu. Ta odločba dobi moč 1. janiiarja 1932. po razglasitvi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 22. oktobra 1931., št. 0711/1931. Minister za trgovino in industrijo dr. K. Kumanudi s. r. ™ ■■ ■ a #---- — 35. Izprememba pravilnika o povračilu stroškov za prenašanje in prevažanje državnih stvari (instrumentov) uslužbencem osrednje uprave za mere in dragocene kovine, kontrole mer in dragocenih kovin in kontrole sodov.* Na podstavi člena 11. zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine* in v sporazumu z ministrom za finance o d 1 oč a m : da se izpremeni pravilnik o povračilu stroškov za prenašanje in prevažanje državnih stvari (instrumentov) uslužbencem osrednje uprave za mere in dragocene kovine, kontrole mer in dragocenih kovin in kontrole sodov, odnosno dopolni tako-le: 1. Poslednji odstavek člena 3. se izpremeni _ in se glasi: »Kako tehnično opremo' je moral uslužbenec nositi na službenem potovanju in če je zaračunano povračilo upravičeno, oceni na podstavi navodil, ki jih je izdala osrednja uprava za mere in dragocene kovine, starešina občega upravnega oblastva, ki vrši administrativni pregled potnih računov, ali ki potrjuje pravilnost zaraču-n jen ih stroškov. Službena potovanja, katera opravljajo uradniki osrednje uprave za mere in dragocene kovine, ooenia v smislu prednjega odstavka osrednja uprava za mere.« 2. Člen 8. se izpremeni ter se glasi: »Računi stroškov uslužbencev za prevažanje priprav in instrumentov, sestavljeni v smislu odredb tega pravilnika, se predlože krajevni kontroli radi vidiranja samo v primerih, kadar padejo v breme države. Če morajo pri- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21 maroa 1981., št. 64/XIX/126- — Pravilnik gl. »Uradni list« št. 429/107 iz leta 1929. ** Zakon gl. »Uradni liste št. 251/70 iz leta 1928. vatne osebe plačati te stroške (člen 1., točka 2.), potrjuje pravilnost zaračunjenih stroškov starešina občega upravnega oblastva. Računi stroškov uradnikov osrednje uprave za mere in dragocene kovine se predlagajo krajevni kontroli radi vidiranja brez ozira, ali padejo povračila v breme države ali privatne stranke. Povračila v smislu tega pravilnika se vpišejo v potni račun uslužbenca.« 3. Za členom 12. se vrine nov člen 12. a, ki se glasi: »Odredbe členov 10., 11. in 12. veljajo samo v primerih, kadar so na službenem potovanju uradniki osrednje uprave za mere in dragocene kovine. Za strokovne referente kontrole mer pri občih'upravnih oblastvih veljajo glede upravljanja depozitov privatnih strank predpisi teh oblast ev.« 1 Ta odločba dobi moč z objavo v »Službenih novinahc. V Beogradu, dne 7. marca 1931., štev. 1404/1931. Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovic s. r. Minister za finance Stanko Švrljuga s. r. 36. Odločba. Na podstavi člena 11. zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine* in v sporazumu z ministrom za finance odločam :** da se izpremeni pravilnik o povračilu stroškov za prevažanje in prenašanje državnih stvari (instrumentov) uslužbencem osrednje uprave za mere in dragocene kovine, kontrole mer in dragocenih kovin in kontrole sodov — tako-le: Točka 1. a) člena 5. se izpremeni in se glasi: »a) po 20-— dinarjev za postreščka do železniške in avtomobilske postaje ali do parobrodskega pristanišča pri odhodu in prihodu, kakor tudi v vmesnih postajah v vseh tistih primerih, kadar ne pripada uslužbencem po veljavnih predpisih za omenjene razdalje povračilo osebnega prevoza.« Ta odločba dobi moč z objavo v »Službenih novi-nah«. V Beogradu, dne 2. julija 1931., štev. 4374/1931. Minister za trgovino in industrijo dr. K. Kumanudi s. r. Minister za finance dr. D. Durič r. * Zakon gl, »Uradni list« št. 251/70 iz 1. 1928. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. septembra 1931., št. 218/LXIX/453. — Pravilnik gl. »Uradni list« št. 429/107 iz leta 1931, in »Službeni list« št. 35/3 iz Leta 1932. 37. Odločba. Podaljšanje roka za tokomere. Na podstavi člena 49- zakona o merah, njih rabi « javnem prometu in nadzorstvu nad njimi* odločam da se podaljša rok, določen v členu 41. pravil o pregledovanju in žigosanju, obliki, sestavi in oznamenovanju tokomerov in o nadzorstvu nad njimi*** (»Službene novinec z dne 22- decembra 1928., štev. 298—XGVII) do konca leta 1933. ,V Beogradu, dne 10. novembra 1931., štev. 7128/931. Minister za trgovino in industrijo dr. K. Kumanudi s. r. 38. Usvajajoč referat in na podstavi §§ 4. in 6. zakona o kontroli zdravil biološkega izvora in člena 11. pravilnika o nabavi in razpečavanju domačih in tujih bioloških proizvodov v domačih javnih zavodih ter v zvezi z rešitvijo z dne 19. septembra 1929., S.' št. 42.853, odobrujem cenovnik seruma, ki se izdeluje v centralnem higienskem zavodu v Beogradu, predložen po zavodu dne 30. julija t. 1. pod št. 16.809, in odrejam t da se morajo tega cenovnika strogo držati vsi lekarnarji, zdravniki in veterinarji, ki imajo priročne lekarne v Jugoslaviji.f V Beogradu, dne 5. avgusta 1931.; S. št. 14.754. Minister za socialno politiko in narodno zdravje M. Kostrenčič s. r. Cenovnik serumov Centralnega higienskega zavoda v Beogradu. I. Serumi za uporabo pri človeku. 1. Serum (konjski) zoper difterijo: f ® -*—• a o a c cS *- N Cd c N C C c« > .« a — ena kari Din ena troš Din 'o 2 . o o 03 1000 A. J. (prof. doza) U 2— 3 ccm 13-— 17-- dia 3000 A. J. U 4— 7-5 6cm 18-— 23-50 dibe 5000 A. J. U 5—10 ccm 48 — 62-50 dice 8000 A. J. U 8-10 ccm 84 — 109-- dide 10.000 A. J. U 9—10 ccm 108'- 142-50 die 15.000 A. J. U 9-10 ccm 144-— 187"— dieg * Zakon gl. »Uradni list« štev. 252/70 iz leta 1928. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavijec z dne 18. novembra 1931., štev. 270/LXXXV/597. *** Pravila glej »Uradni liste štev. 239/59 iz 1. 1929. f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. avgusta 1931., št. 193/LXII/408, 2. Serum (ovčji) zoper difterijo: 1000 A. J. (prof. doza) u 8—10 ccm 27-50 86'— odi a 3. Serum (konjski) zoper tetanus: 2500 Int A. J. (prof doza) U 3— 5ccm 13'— 17-— fea 12.500 Int. A. J. U 15— 25ccm 48-— 62'50 tebe 25.000 Int. A. J. U 25— 50ccm 72— 93-5C lece 50.000 Int. A J. U 50-100ccm 120— 156- tebe* 2500 Int. A. J (sušen v ampuli) 18'— 23"50 tesa 4. Serum zoper škrlatinko po Dicku-Doohezu, nekoncentriran (antitoksičen in baktericiden): 10 ccm 24'— 31"— skaa 20 + 1 ssm 1 ccm 48--6'— 62-50 8- skabe skače 10 ccm 20 ccm 10 ccm 20 ccm 10 ccro 20 ccm 10 ccm 20 ccm 5. Serum zoper dizenterijo Shiga (antitoksičen in baktericiden) 18-— 23-50 erisa 36-— 47-— grisbe 6. Serum zoper dizenterijo, polvalentem (anatoksičen in baktericiden) 17-— 22'— gripa 33-50 43-50 gripab 7. Serum zoper streptokoke, polvalenten: 17-- 33-50 8. Serum zoper antraks (ovčji): 23- 42-- 22"— strea 43-50 strebe 29-50 antra 54-50 antrab 9. Normalni konjski serum: a) z dodatkom 0-35% trikrezola (v ampulah) 3-50 4-50 noka 9-50 12-50 nokab 14-50 19-— noko 23-— 29-50 nokad dodatka trikrezola (v stekleničicah) 27-50 56-— nobka 47'— 61'90 nobkab 1 ccm 5 ccm 10 ccm 20 ccm b) brez 25 ccro 25 ccm II. Serum za uporabo pri živalih. 10. Serum (konjski) zoper tetanus: 2500 Int. A. J. (prof. doza) U 3— 5 ccm 2500 Int. A. J. 12.500 Int. A. J- 25.000 Int A. J. 50.000 Int. A. J. 2500 Int. A. J. (sušen v ampuli) U 1J)— 15 ccm U 15— 25 ccm U 25— 50 ccm U 50—100 ccm 13--12-— 48-— 72 — 120--18-- 17-— teva 15-50 te vab 63-50 tevac 95'50 teva d 156-— teve 23-50 tevsa Serumi, ki se dajo v promet leta 1932. Serum zoper škrlatinko po Dicku-Docheiu koncentriran (antitoksičen in baktericiden): 10+1 ccm 60'— 78—skaka 1 ccm 9*50 12*50 skflkbo 1. Serum (konjski) zoper difterijo, koncentriran (očiščen): 10.000 A. J. U 5—10 ccm 110'— 150’— diea 15.000 A. J. U 5—10 ccm 150-— 190 — digab Serumi s poteklim rokom za uporabo se zamenju* jejo na podstavi člena 11. pravilnika o nabavi in raz* pečavanju domačih in tujih bioloških proizvodih ▼ do* načih javnih zavodih** z zneskom 20%. * Prav pač = tede. (Op. ur.) ** »Službeni list« št. 278/45 iz L 1930. 39. Razpisa.* Postopek s svilenimi tkaninami, ki se izvažajo za radi dodelave s pogojem, da se vrnejo. Na podstavi čl. 23. in čl. 11. predloga zakona o obči carinski tarifi in zaradi enotnega postopka s svilenimi tkaninami, ki se izvažajo v inozemstvo radi dodelave s pravico, da se izgotovljene zopet vračajo, dajem sledeča pojasnila in navodila: 1. Oddelek za carine odobri izvoz po predhodni iz javi ministrstva za trgovino in industrijo, da se dodelava, zaradi katere se prosi odobritev izvoza, ne more izvršiti v v državi; 2. V izvoznih deklaracijah se morajo prijaviti čista teža, ki jo ima tkanina v trenutku izvoza, celokupna dolžina in številke kosov, v uvoznih deklaracijah pa čista teža dodelane tkanine in številke kosov, — v obeh primerih po tarifski označbi iz uvozne tarife in z navedbo: je li tkanina iz naravne ali umetne svile, ali je podlaga iz ene, votek Da iz druge vrste svile; 3. Če se izvozi ali uvozi z eno deklaracijo več vrst svilenih tkanin, se mora vsaka posamezna vrsta prijaviti po svili, ki se je uporabila, v ločeni rubriki, in na način, ki ga predpisuje predhodna točka; 4. Izvoznik mora oznamenovati vsak kos tkanine z drugo številko, carinarnica pa na vsakem koncu vsakega kosa z najmanj enim mokrim žigom, razen v primeru, če ima izvozna deklaracija izjavo za večje število žigov, tedaj oznamenuje carinarnica oba konca vsakega kosa s tolikimi žigi, kolikor se je zahtevalo, številke se smejo napraviti na kose z barvo, ki se ne izbriše ali s tambu-riranjem, žig carinarnice pa samo z barvo, ki se pri dodelavi ne izbriše; 5. Izvoznik mora predložiti izvozni deklaraciji seznam (specifikacijo) s svojim podpisom v dvojniku, v katerega vpiše v zadevnih rubrikah ločeno številko, težo in dolžino vsakega posameznega kosa, vsoto teže in dolžine vseh kosov ter navede obe vsoti z besedami; na podstavi tega seznama proveri carinarnica pri izvozu težo in dolžino posameznih kosov kakor tudi njih celokupno težo in dolžino, ki se je prijavila za izvoz, pri uvozu pa razbremeni vsak posamezni kos z vpisom številke in datuma uvozne deklaracije; en izvod seznama priključi carinarnica unikatu, drugega pa duplikatu izvozne deklaracije: ta seznam (specifikacija) ima te-le rubrike: zaporedno številko, težo, dolžino kosov, številko in datum uvozne deklaracije, s katero se je blago vrnilo, in opombo; 6. Pri povratku dodelanih tkanin se mora carinarnica prepričati, da-li so tkanine iste sestave, kot one, ki so se izvozile, in ugotovi samo na podlagi svojih žigov njihovo identiteto, t. j. da so prav tiste tkanine, ki so se izvozile; 7. Kadar nimajo tkanine pri povratku na obeh koncih vsakega kosa vsaj po en dovolj čitljiv carinski žig, se ne more identiteta dokazati z drugimi podatki; 8. Ko je carinarnica ugotovila identiteto tkanin in pravilnost prijavljene teže, izterja po uvozni deklaraciji 15#/o vrednosti zbog izvršenega barvanja ali tiskanja, če pa je tkanina pridobila zbog dodelave tudi na teži in se uvozi večja teža kot se je izvozila, se izterja poleg razlike v teži tudi še carina za necrganske spojitve po številki 222. uvozne tarife, s katerimi se obremene tkanine; 9. Vse odobritve, ki so se doslej izdale posamič in kolikor so ostale deloma ali celoma neizvrsene, nehajo veljati v tem smislu, da se mora za neizvožene tkanine predložiti oddelku za carine nova prošnja, dočim se postopek glede izvoženih konča pri povratku tako, kakor je to določeno v kateri od teh odobritev. Ta razpis dobi moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, 13. novembra 1931.. štev. 39.338 IV. Minister za finance Dj. Djurič s. r- Navodila kako je jemati deklaracije v poslovanje, Opazilo se je, da sprejemajo posamezne carinarnice kljub jasni odredbi v četrtem odstavku toč. 22. postopka za predlaganje prijav, skladiščnih listov in deklaracij z dne 26. januarja 1915.. C. štev. 686, v poslovanje deklaracije z vpisanimi tarifnimi številkami, dasi vpisujejo tarifne številke izključno odrejeni carinski posredniki. Zbog takega napačnega postopka je državni svet razveljavil s svojimi razsodbami izvestne odločbe oddelka za carine, ki so se izdali radi prekrškov in po čl. 166. carinskega zakona. Da se laki primeri ne ponove, odrejam: Da sprejmejo carinarnice v poslovanje samo take deklaracije, ki nimajo vpisanih tarifnih številk. Deklaracije, v katere je predlagatelj vpisal tudi tarifno številko, se morajo zavrniti kot nepravilne. Če bi se tudi po tem pripetilo, da se vzamejo v poslovanje deklaracije s tarifnimi številkami, katere je vpisal predlagatelj, morajo carinarnice pozvati na dgo-vor osebo, ki je sprejela deklaracijo od predlaga *elia, kakor tudi uradnike, ki sestavijo na podstavi take deklaracije račune, in jih najstrože kaznovati. To velja tudi glede drugih nedostatkov. ki bi se v Čemerkoli pojavili v deklaracijah, ker dajejo državnemu svetu povod, da razveljavi tudi tiste odločbe, ki 90 sicer stvarno in v vsakem pogledu popolnoma pravilne. v Beogradu, dne 16. novembra 1931., štev. 39.496/IV- Pomočnik ministra za finance dr. Fran Gospodnetič s. r. * »Službene novine kraljevine Jugoslavilec z dne 18. novembra 1931., štev. 270/LXXXV/598, 40. Ratifikacija konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne* in konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki,** po kraljevini Ru- _ • • • sk jJ* muniji. * Švicarsko poslaništvo je z noto od 2. novembra 1931., štev. 28/7, obvestile ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala vlada kraljevine Rumunije potem svojega ministra v Bernu dne 24. oktobra tega leta konvencijo za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne ter konvencijo o postopanju z vojnimi ujetniki, ki sta se sklenili v Ženevi dne 27. julija 1929. Pov. štev. 22457. — Iz ministrstva za zunanje posle kraljevine Jugoslavije v Beogradu, dne 6. novembra 1931. m * »------- 41. Otvoritev novih telefonskih zvez.f Telefonski promet z vsemi kraji na Madžarskem. Gospod minister za promet je izvolil odobriti z odlokom od 7. novembra 1931., P. T. štev. 91405, da se otvori s 25. novembrom 1931. telefonski promet Kranj — z vsemi kraji na Madžarskem. Pristojbina znaša za našo upravo za triminutni razgovor kot enoto l-80 zl. fr., za madžarsko upravo pa po kraju na Madžarskem, s katerim se vrši razgovor. P. T. štev. 91045. — Iz pisarne ministrstva za promet (T. T. oddelek) dne 12. novembra 1931. Telefonski promet Tržič — Praga. Gospod minister za promet je izvolil odobriti z odlokom od dne 7. novembra 1931., P. T. štev. 89232, da se otvorr s 25. novembrom 1931 telefonski promet Tržič — Praga. Pristojbina za navaden razgovor 3 minut kot enote znaša 5-40 zl. fr. P. T. štev. 89.232. — Iz pisarne ministrstva za promet. telegrafsko-telefonskega oddelka v Beogradu, dne 11. novembra 1931. * Konvencijo glej »Službeni list« štev. 612/81. iz leta 1931. ** Konvencijo glej »Službeni list« štev. 650/83. iz leta 1931. *** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. novembra 1931., štev. 267/LXXXIV/593. f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. novembra 1931., štev. 28O/LXXXIX/639. Telefonski promet škofi- Loka, Vrhnika, Borovnica, Rakek, Logatec in Zagreb - Villa del Nevoso (Italija). Gospod minister za promet je izvolil odobriti z odlokom od 13. novembra 1931., P. T. štev. 97.853, da se otvori telefonski promet Škofja Loka, Vrhnika, Borovnica, Rakek in Logatec — Villa del Nevoso s pristojbino za navaden razgovor 3 minut kot enote 1-80 zl. franka in Zagreb — Villa del Nevoso s pristojbino 2-25 zl. fr. Promet se sme pričeli 1. decembra 1931. P. T, štev. 97.853. — lz pisarne ministrstva za promet (telegrafsko-telefonskega oddelka) v Beogradu, dne 16. novembra 1931. Telefonski promet več krajev v Jugoslaviji z Zlinom na Češkoslovaškem. Gospod minister za promet je izvolil odobriti z odlokom od 13. novembra 1931., P. T. štev. 99.031, da se otvori telefonski promet med spodaj navedenimi kraji v Jugoslaviji in Zlinom (Češkoslovaška), ki se sme pričeti 1. decembra 1931., po sledečih pristojbinah: 3-90 zl. fr. za navaden 3-minutni razgovor kot enoto med Čakovcem, Domžalami, Krapino, Mursko Soboto, Ptujem, Rogaško Slatino, Zlatarjem ter — Zlinom; 4-35 zl. fr. za: Bakar, Bled, Crikvenico, Daruvar, Karlovec, Kočevje, Kostanjico, Kranj, Križevce, Novo mesto, Petrinjo, Samobor, Sisak, Škofjo Loko in Tržič — Zlin. P. T. štev, 99.031. — Iz pisarne ministrstva za promet (telegrafsko-telefonskega oddelka) v Beogradu, dne 17. novembra 1931. Telefonski promet Radeče pri Zidanem mostu — Villach, Innsbruck, G raz in Salzburg (Avstrija). Gospod minister za promet je izvolil odobriti z odlokom od dne 13. novembra 1931., P. T. štev. 95.155, da se otvori telefonski promet Radeče pri Zidanem mostu s spodaj navedenimi kraji v Avstriji, ki se sme pričeti 1. decembra 1931., s sledečimi pristojbinami: 2-70 zl. fr. za navaden razgovor 3 minut kot enote Radeče pri Zidanem mostu — Villach in Graz; 3-90 zl. fr. za Radeče pri Zidanem mostu — Salzburg in 4-35 zl. fr. za Radeče pri Zidanem mostu—Innsbruck. P. T. štev. 95.155. — Iz pisarne ministrstva za promet (telegrafsko-telefonskega oddelka) v Beogradu, dne 17. novembra 1931. Telefonski promet Kranj — Pardubice, Češke Budejovice in Brno (Češkoslovaška). Gospod minister za promet je izvolil odobriti z odlokom od dne 13. novembra 1931., P. T. štev. 95.152, da se otvori telefonski promet Kranj—Pardubice, Češke Budejovice in Brno (Češkoslovaška), ki se sme pričeti 1. decembra 1931. Pristojbina za navaden 3-minutni razgovor kot enoto znaša v prometu Kranj—Pardubice in Češke Budejovice 4'80 zl. fr., Kranj—Brno pa 4-35 zl. fr. P. T. štev. 95.152. — Iz pisarne ministrstva za promet (telegrafsko-telefonskega oddelka) v Beogradu, dne 18. novembra 193-1. Telefonski promet Rankovci — z več kraji v Avstriji. Gospod minister za promet je izvolil odobriti z odlokom od 13. novembra 1931., da se otvori telefonski promet z Rankovci ter spodaj navedenimi kraji v Avstriji s sledečimi pristojbinami: 1*50 zl. fr. za navaden 3-minutni razgovor kot enoto Rankovci— Radkersburg; Halbenrain, Mureck, Gleichen-berg, Spielfeld, Strass (Steiermark) in Leibnitz; 2-70 zl. fr. za Rankovci—Wildon in G raz; 3-90 zl. fr. za Rankovci—Salzburg in 3-45 zl. fr. za Rankovci—Wien. Promet se sme pričeti 1. decembra 1931. P. T. štev. 95.417. — Iz pisarne ministrstva za promet (telegrafsko-telefonskega oddelka) v Beogradu, dne 17. novembra 1931. Telefonski promet Rankovci z vsemi kraji na Madžarskem. Gospod minister za promet je izvolil odobriti z odlokom od dne 13. novembra 1031.. P. T. štev. 100.553. da se otvori telefonski promet Rankovci z vsemi kraji n rt Madžarskem, ki se sme pričeti 1. decembra 1931. Pristojbina za navaden 3-minutni razgovor kot enoto znaša za našo upravo 1-80 zl. fr., za Madžarsko pa po kraju na Madžarskem, s katerim se vrši razgovor. P. T. štev. 100.553. — Iz pisarne ministrstva za promet (telegrafsko-telefonskega oddelka) v Beogradu, dne 10 novembra 1931. Telefonski promet Beograd. Ljuldja^ia in Zagreb — Frvdlant v Čechach (Češkoslovaška). Gospod minister za promet je izvolil odobriti z odlokom od 13. novembra 1931., P. T. štev. 97.501. da se otvori telefonski promet Beograd—Frvdlant v Čechach (Češkoslovaška) s pristojbino za navaden 3-minutni razgovor kot enoto 5-10 zl fr., in Ljubljana ter Zagreb— Frydlant v Čechach pa 5-40 zl. fr. Razgovori se smejo pričeti 1. decembra 1931. P. T. štev. 97.501. — Iz pisarne ministrstva za promet (telegrafsko-telefonskega oddelka) v Beogradu, dne 18. novembra 1931. Banove uredbe. 42. II. 274/1. Razglas o odkupu predvojnega srebrnega denarja. Ministrstvo za notranje po^le je z II. br. 42.706 z dne 28. decembra 1931. sporočilo, da je sklenil izvršilni odbor Narodne banke na zahtevo gospoda ministra za finance od 2. decembra 1931., br. 138.141, naj nakupuje Narodna banka srebrni denar v naši državi po odgovarjajoči vrednosti srebra radi nabave potrebne količine srebra za kovanje novega denarja, da se kolikor je mogoče izogne nabavi srebra y inozemstvu. Za izvajanje tega sklepa izvršilnega odbora je izdala Narodna banka svojim podružnicam vsa potrebna navodila, da naj nakupujejo predvojni srebrni denar: dinarje, avstrijske krone, goldinarje-forinte, tolarje Marije Terezije in perperje, in to za zdaj po sledečih cenah. 1. Odkup srebrnih dinarjev; po 12-— Din za 1 komad od 5*— Din, po 4-50 Din za 1 komad od 2-— Din, po 2 25 Din za 1 komad od D— Din, po 1-125 Din za 1 komad od 0-50 Din. Te cene veljajo tudi za predvojni srebrni denar, kovan po predpisih latinske konvencije. (francoski franki, italijanske lire, romunski leji, bolgarski levi, grške drahme). , 2. Odkup srebrnih a v s t r o - o g r s k i h kron: po Din 11-60 za 1 komad od 5 kron, po Din 4-50 za 1 komad od 2 kron, po Din 2-25 za 1 komad od t krone. Te cene veljajo tudi za srebrne perperje. 3. Odkup srebrnih (avstrijskih) forint o v: po Din 5-90 za 1 komad. ' 4. Odkup srebrnih tolarjev Marije Terezije: po Din 12-50 za 1 komad. Prednji sklep odbora Narodne banke je takoj javno razglasiti občinstvu po vseh občinah, da bi te mere, ki so mišljene v občem interesu, v kolikor je mogoče večjem obsegu dosegle zaželjeni uspeh. Istočasno in na isti način naj se opozori občinstvo na ponareje.-.e novčaniee od 1000 dinarjev, ki prihajajo iz inozemstva v državo, da naj v denarnem prometu sprejema samo one tisočake, ki imajo, že vtisnjeno .rff-zeto z glavo Karadjordjevo. Ako bi nastala potreba, da mora kdo sprejeti tudi tisočake, ki še nimajo vtisnjene rozete, naj jih prevzame Sele tedaj, ko se je poprej ugotovilo v najbližji banki ali v državnem poštnem uradu, da so novčaniee pravilne, ne pa ponarejene. Kraljevska banska 'iprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. januarja 1932. * Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka . dr. Stare s. r. 43. VIII. No. 6567/1. Razglas Radi obremenitve avtobusnih podjetij z 10% Ižreet-nim cestnim prispevkom od cene vozovnic, ki ga smatra kraljevska banska uprava neobhodno potrebnim za vzdrževanje po avtobusih uporabljenih javnih cest, se na osnovi § 6. zakona z dne 2. decembra 1930., Službeni list« št. 55 iz leta 1931., do nadaljnjega dovoljuje podjetjem, ki vrše periodično prevažanje oseb z avtobusi iii ni njihov cenik izjemoma že odobren preko enotnega maksimalnega merila 1 Din za osebo in kilometer, da smejo povišati vozno ceno po oblastveno odobrenem ceniku za polovico omenjenega cestnega prispevka. Iz praktičnih razlogov, zlasti radi pomanjkanja drobiža, naj se ta povišek zaokroži na Din 0-50 pri voznini od 1—10 Din Din 1-— pri voznini od 10—20 Din Din 1-50 pri voznini od 20—30 Din Din 2-— pri voznini od 30—40 Din Din 2-50 pri voznini od 40—50 Din Din 3— pri voznini od 50—60 Din Din 3-50 pri voznini od 60—70 Din Din 4-— pri voznini od 70—80 Din Din 4 50 pri voznini od 80—90 Din Din 5-— pri voznini od 90—100 Din itd. Ta prebitek ni obremenjen z 10% izrednim cestnim prispevkom. Prebitek prekd navedenega merila je nedopusten iir kazniv (§ 382. k. z.). Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. dne 28. decembra 1931. 44. II No. 22985/9—31'. Razglas o pobiranju občinske davščine od postelj za prenočevanje tujcev v mestni občini Ljutomer. Na podstavi zakona z dne 18. maja 1894., št. 41. dež. zak. za bivšo Štaj., ter § 43. zakona o banski upravi, Služb, novine kraljevine Jugoslavije z dne 7. novembra 1929., št. 261/CV, dovoljujem sporazumno z dravsko finančno direkcijo v Ljubljani, da sme pobirati občina Ljutomer nastopno davščino: Clen 1. Na osnovi sklepa občinskega odbora z dne 17. decembra 1930. pobira mestna občina Ljutomer v korist občinskemu zakladu davščino od postelj v prostorih, ki se po § 26., točki a), obrtnega reda ali po določbi, ki bi nadomestila t' določbo, oddajajo obrtoma. Člen 2. Davčni zavezanec proti občini je prenočiščar (koncesionar ali zakupnik prenočevalskega obrta). Člen 3. Davščina znaša za vsako posteljo v prostoru, ki -as obrtoma oddaja v prenočevalne namene, za vsakokratno prenočitev vsakega tujca 2— Din. Prenočiščar sme priračunati prenočevalcu k čisti oddajni ceni 2’— Din kot davščino od prenočišča. Ako je v enem prostoru več istočasnih p-enočevalcev, more pri a-čunati prenočiščar od vsake postelje prenočevalcu, ki jo uporablja, 2-— Din k temu, kar mora osebno plačati za prenočišče. Ako se odda lokal, zavezan davščini, za tali časa proti pavšalni najemščini za določeno dobo (tedensko, mesečno), je računati dvadinarski davek za enkratno prenočitev po številu dni za vsako posteljo. Pavšalirani najem prostora in pogoje pa mora prenočiščar ob sopod-pisu najemnikovem v 24 urah po pogoditvi naznaniti županstvu. Te določbe morajo biti v informacijo prenočevalcem v vsakem obrtoma oddajanem prostoru, ki je zavezan tej davščini, na dobro vidnem mestu nabiti obenem z ostalimi oddajnimi pogoji. Županstvo ima v vseh primerih pravico, na željo pre-nočiščarjevo ali pa po lastni iniciativi davščino pasša-lirati v sporazumu z obdavčencem. Člen 4. Ako je oseba, ki jo veže poklic na stalno bivanje v mestni občini Ljutomer in ki je naš državljan, zase ali z rodbino vred prisiljena, zgolj zaradi tega, ker nima stanovanja, prebivati nepretrgoma več kot teden dni v prenočišču, ki je zavezano tej davnini, mora županstvo na kolka prosto pismeno prijavo, ki mora navajati tudi poklic te osebe in biti podpisana po prizadeti stranki in po prenočiščarju, dotično prenočišče za čae te uporabe ’iv-ščine oprostiti. O ukrepu pa je treba obvestiti stanovalca in prenočiščarja. Dan izselitve mora stanovalec vsaj 24 ur prej naznaniti županstvu. Naznanilo mora prenočiščar sopodpisati. Osebe, ki so prišle v mestno občino Ljutomer le po kupčiji ali kot zastopniki zunanje firme in so se za dalj časa nastanile v hotelu ali prenočišču, ne uživajo ugodnosti čl. 4. Člen 5. / Ko nastopi veljavnost te naredbe, morajo vsi preno-čiščarji županstvu v osmih dneh prijaviti kraj (hišno številko, ime hotela ali prenočišča) prenočevalskega obrta, število davščini navezanih prostorov, in sicer za vsak posamezni prostor z navedbo števila postelj, kakor tudi dnevni skupni uspeh vseh prostorov. Prenočiščarji morajo predložiti najkesneje ob vsakem plačilnem roku za davščino (čl. 7.) županstvu pismen obračun o tem, koliko postelj v že javljenih prostorih je bilo oddanih zadnjega pol meseca. Če bi bil med polmesecem pritegnjen v obrt prenočevanja nov prostor, ali pa če je bil doslej uporabljen prostor opuščen, mora prenočiščar to v 24 urah javiti županstvu z individualno navedbo, za kateri prostor gre. Otvoritev novega prenočevalskega obrta mora koncesionar, neglede na določbo obrtnega reda, prijaviti županstvu v namene te davščine po 1. odstavku tega člena najkesneje tedaj, ko je začel prenočišča dejansko oddajati. Enako je naznaniti v davčne namene poleg obrtne odglasitve v osmih dneh županstvu tudi opustitev obrta ali izmenjavo v osebi prenočiščarjevi. Člen 6. Županstvo ima pravico in dolžnost, da se, če je treba, po svojih organih na mestu samem ali z zaslišanjem pre-nočiščarjev, njih osebja in njih najemnikov, ali sploh na katerikoli primeren način prepričuje o pravilnosti podatkov, ki so mu bili v namene davščine dani na uporabo po določbah te naredbe ali prostovoljno. Enako se mora gojiti primeren stik z drugimi javnimi oblastvi, v katerih področje spada urejanje in prirejanje prenočišč, stanovanjstva in tujskega prometa. Člen 7. To davščino mora prenočiščar plačati 16. dne vsakega meseca in 1. dne vsakega prihodnjega meseca za nazaj. Ako je davščina pavšalirana, jo je plačati za vsak koledarski mesec naprej. Ph pavšaliranih najemih prenočišč pa jo je plačevati ob vsakem domenjenem plačilnem roku najemnikovem ali pa koncem pavšaliranega najema, če drug rok za plačevanje najema ni bil dogovorjen med prenočiščarjein in najemnikom. V ta namen mora preno-čiščar ob sopodpisu najemnikovem, najkesneje ob prihodnjem plačilnem roku' za davščino županstvu naznaniti domenjene plačilne roke pavšalne najemščine. Zakesnelim plačilom priračuni županstvo 10% ne zamudne obresti in izterja dolžne zneske po politični izvršbi, ako je bil plačilni opomin brezuspešen. Člen 8. 1. Če davčni zavezanec opusti predpisano pfljavo ali če navede v teku postopanja podatke, ki utegnejo prikrajšati davščino, ali če pri podajanju pojasnil zamolči bistvena dejstva, mora županstvo, ne da bi uvedlo zopor njega kazensko postopanje, predpisati zvišani davek v najvišji izmeri 100% prikrajšanega ali prikrajšbi namenjenega davčnega zneska. 2. Če pa davčni zavezanec dokaže, da je priobčil napačne podatke ali kaj zamolčal v opravičljivi zmoti in ne da bi bil s tem namerjal prikrajšati davščino, se zviša davščina namesto za 100 % le za 40 %. Člen 9. V vseh zadevah je zoper odloke in odredbe županstva dopusten priziv na občinski odbor, v drugi in zadnji stopnji pa na kraljevsko bansko upravo Dravske banovine. Triziv je treba vložiti pri županstvu v 15 dneh od dne, ko se vroči stranki odlok županstva, odredba ali obvestilo o sklepu občinskega odbora. Člen 10. Ta davščina se pobira v dobi od dne, ko se razglasi ta pravilnik v Službenem listu do dne 81. decembra 1932. Podaljšava gornje davčne dobe je zavisna od novega privoljenja kraljevske banske uprave Dravske banovine. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. januarja 1932. 45. Razne objave iz »Službenih novink Številka 282 z dne 2. decembra 1931. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z ane 3. oktobra 1931., štev. 120.585, je bil postavljen dr. Mirt Josip za kanonika stolnega kapitla v Mariboru v VI. položajni skupini s plačo Din 1150 — in položajno doklado Din 650— mesečno. Številka 284 z dne 4. decembra 1931. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 1. decembra 1931. je bil postavljen za namestnika ministra za zunanje posle drja. Marinkoviča Vojislava, ki mora bivati izvesten čas v inozemstvu, dr. Kumanudi K OStOj pft *jp Številka 289 z dne 10. decembra 1931. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. novembra 1931., sta bila postavljena pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v III. položajno skupino, 1. stopnje za načelnika dr. Fatur Aleksander in Dolinšek Anton, dosedanja načelnika III. položajne skupine 2. stopnje; v IV. položajno skupino 1. stopnje za višjega svetnika Kavčič Rudolf, dosedanji višji svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje; v IV. položajno skupino 2. stopnje za svetnika Turba Josip, dosedanji svetnik V. položajne skupine; v V. položajno skupino za svetnike: Ludvik Avguštin, Baša Alojzij, Budan, Lambert, Štefin Karol,. Potočnik Alojzij, Pa-lige Adolf, Suhadolnik Ivan, Tancig Egon, Debevec Franc, Brumen Anton, Jeglič Željko, Pc.teržela Ciril, Zemlja Franc, Petrovič Anton Mauri Anton, Leben Janez, Ozvald Ante., inSedlak Franc, dosedanji poverjeniki VI. položajne skupine; za inšpektorja Adlešič Albin, dosedanji višji kontrolor VI. položajne skupine; v VI. položajno skupino za poverjenike: Vidic Ignac, Šubic Stanko, Senčar Karol, Gliha Ivan in Drenčič Pavel, dosedanji višji pristavi VII. položajne skupine; za višje kontrolorje: Žilič Karol, Plantan Alojzij, Kitak Ivan, Ogrin Rafael, Šircelj Frančišek, Šircelj Karol, Lavrenčič Hilarij in 2 ek ar Franc, dosedanji kontrolorji VII. položajne skupine; v VII. položajno skupino za višjega pristava Toplak Stanko, dosedanji pristav VIII. položajne skupine; za kontrolorje: Vacek Emerik, Zupančič Marko, Sila Edmund, Črnač Alojzij, Brajnik Josip, Heren Miroslav, Keržar Ivan, Vrančič Ciril, Hlebce Jožef, Križan Martin, Lavrič Jožef, Kavčič Viktor, žužek Ferdinand, Majer Frančišek, Petek Leon, Lavrin Ivan, Seršen Izidor, Krulej A d a} b e r t, Fettich-Franckheim Friderik, Privšek Franc, B ra n dne r Franc, Gajšek Božidar, Raspotnik Srečko, Magajna Peter in Lovrec Frančišek, dosedanji prometni uradniki VIII. položajne skupine; Lazar Ciril, dosedanji tehniški uradnik VIII. položajne skupine; Vou-ga Jurij, Bregant Ivan, Veber Albin, Mislej Oskar, Klebel Emerik, Debeljak Pavel, Šircelj Hinko, Amalietti Avguštin, Tancig Edvard, Dajzinger Milan, Ponikvar Ciril, Sre-brot Frančišek, Likar Rudolf, Osana Ciril, Čampa Matija in Struna Lavoslav, dosedanji administrativni uradniki VIII. položajne skupine. Številka 290 z dne 11. decembra 1931. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. novembra 1931. so bili postavljeni pri računovodstvu direkcije državnih železnic v Ljubljani: v IV. položajno skupino, 1. stopnje, za višjega svetnika: Zupanič M. Karel, dosedaj višji svetnik v IV. položajni skupini 1. stopnje; v VII. položajno skupino za kontrolorje: Mehle A. Avgust, Hrastnik A. Anton, Mul-ler V. Anton, Miki I. Ivan, Bernik L. Leopold, Kuret F. M a r i j, Brajnik M. C i r i 1, Jelenič M. Zvonimir in Mauer A. Alojzij, dosedaj administrativni uradniki VIII. položajne skupine. Z ukazom Nj. Veličanstva kralja z dne 9. novembra 1931. so bili postavljeni pri računovodstvu direkcije drž. žeL v Ljubljani: v V. položajni skupini: za inšpektorja Topolovec.Davorin, doslej višji kontrolor v VI. EOtežaipi skupini; v. V L položajno skupino za višje kon- trolorje: Zupančič J. Josip, Smole J. Alojzij in Mar sel I. Ivan, doslej kontrolorji VII. položajne skupine. Z odlokom ministrstva za promet z dne 27. novembra 1931. sta bila premeščena k dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani Vrančič Ivan, praktični tehnik IX. skupine 3. t. t- t. sekcije v Ljubljani, po službeni potrebi, in k p. t. uradu v Šmartnem ob Paki Kunst Marija, p. t. uradnica VIII. skupine v p. t. Uradu v Ljubljani 1, po službeni potrebi. Z odlokom ministrstva za promet od 23. novembra 1931. je bil odpuščen iz državne službe Bolha An-t o n, pomožni oficial X. položajne skupine pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Številka 291 z dne 12. decembra 1931. Z ukazom Nj. Veličanstva kralja z dne 5. decembra 1931. je bil dr. Korošec Anton, minister na r., postavljen v pokoj s pokojnino, ki mu pripada po službenih letih. Z odlokom predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje posle z dne 26. novembra 1931. je bil upokojen Lotrič J. Henrik, višji nadzornik varnostne straže pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje posle z dne 26. novembra 1931. je bil upokojen Kralj Ivan, nadzornik varnostne straže pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Številka 292 z dne 13. decembra 1931.: Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 13. decembra 1931. so bili odlikovani: Z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje: Avsec Franc, župnik na Lescah. Z redom Svetega Save IV. stopnje: Voller Ivan, posestnik in trgovec v Krčevini, dr. Urbaczek Josip, zdravnik v Mariboru, dr. Ipavic Karl. zdravnik v Mariboru, dr. Schmiderer Ivan. posestnik v Mariboru. Z redom Svetega Save V. stopnje: Jellenz Ivan, obrtnik v Celju, Košir Franc, obrtnik v Celju, Dornig Josip, kovaški mojster in posestnik v Tržiču, Guček Fran, ključavničarski mojster v Trbovljah. Z zlato medaljo za državljanske zasluge: Kranjc Srečko, trgovec pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, Andrič Ivan, posestnik v Žepovcih Domanjko Matija, preužitkar v Moti, Glanz Anton, posestnik v Žepovcih. Križanič Lovro, posestnik v Moti, Molich Franc, tesar v Žepovcih, Nagler Ignacij, kolar v Žepovcih. Probst Ivan, posestnik v Žepovcih, Semlič Josip, posestnik v Žepovcih, Semlič Alojzij, posestnik v Zibercih. Semlič Franc, posestnik v Žepovcih, Stahel Mihael, posestnik v Zibercih, Scheucher Franc, posestnik v Zibercih. Schmid Franc, mlinar v Zibercih. Schmid Josip, posestnik v Zibercih, Schober Alojzij, posestnik v Zibercih Schober Florijan, posestnik v Žepovcih. Schvveigler Franc, posestnik v Zibercih. Schvveigler Ivan, posestnik v Zibercih, Schopfer Valentin, posestnik v Žepovcih. Triller Franc, posestnik v Konjišču. Walch Josip, posestnik v Žepovcih. Zirngast Friderik, posestnik v Žepovcih Piškur Franc, delavec v Škofji Loki Primožič Franc čevljar v Škofji Loki. Gošer Anton, šolski sluga v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Legat Ivan. tesar na Bledu. Ott Aleš. posestnik v Marenbergu. Jerele Josip, čevljar v Novem mestu. Jarc Andrej, sodni sluga v pok, v Novem mestu, Recelj Ivan. posestnik in trgovec v Kandiji Lukner Alojzij, mizar na Kodeljevem pri Ljubljani. Ilovar Ivan. kovač in posestnik v Šmartnem pri Litiji. Gostič Valentin, krojač na Selu. Jeretina Valentin, posestnik v Vrhovljah, Sušnik Martin, čevljar v Vrhovijah. Pečnik Martin, krojač v Krškem. Benčina Ivan, gostilničar v Starem trgu. Kapun Ivan. slikarski mojster v Slov. Bistrici, Podhraški Karel, klepar v Slov. Bistrici Lukman Josip, posestnik na Vranskem. Pungartnik Franc, posestnik na Vranskem, Legan Matija, preužitkar v Toplicah na Dolenjskem, Izdaia kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna »Merkur« s Ljubljani^ njen predstavnik: Otmar Mihdlek v Ljubljani. bi. a. SLUŽBENI USI KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 3. kosu letnika III. z dne 13. januarja 1932. Razglasi kraljevske banske uprave Hi. No. 327/1. 319 Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine Po stanju i dne 10. januarja 1932. "Pomba: Imena sedežev sreskih nabornikov (mestnih magistratov) so natis-jena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakupnih dvorcev so navedeni v oklepajih. Garjavost: Maribor desni breg: Orehova vas (Ho-'hjavas 2 dvorca). Ptuj: Šikole (šikole 1 dvorec). Mehurčasti izpuščaj: Maribor desni breg: Slov. Bistrica vblov. Bistrica 1 dvorec). Svinjska kuga: . Brežice: Artiče (Trebež 2 dvorca), režice (Brežice 6 dvorcev), Gaber je ! aberje 5 dvorcev), Globoko (Globo--° I dvorec), Sela (Sela 14 dvorcev), Benovo (Senovo 1 dvorec), Zakot (Sv. Le-5 dvorcev, Brežina 5 dvorcev). Ma-dv*|eT* Breg: Sv. Peter (Malečnik 1 Svinjska rdečica: , litija: Šmartno (Vel. Kostrelnica 1 v°rec). Ljutomer: Grlava (Banovci 1 dvorec). Perutninska kolera: Laško: Trbovlje (Loke 5 dvorcev). ^r&Ij. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. januarja 1932, Razglasi sodišč in sodnih oblastev K 1 1051/31-3 317-3-1 s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. Zupanc Zora roj. Dolničar iz Ljublja-Pogačarjev trg 4 je umrla dne 3. de-"^nbra 1931. &eVsi' ki imajo kako terjatev do zapu-F®*, se pozivljejo, da napovedo in do-,**ejo svoje terjatve pri tem sodišču z®6 25. februarja 1932 predp. ob 10. uri ^.sobi št 34 ustno, ali pa do tega dne no. Sioer ne bi imeli upniki, ki zavarovani z zastavno pravico, ni-£*e nadaljnje pravice do te zapuščine, bi zbog plačila napovedanih terja-' Jpošla. ^**hio sodišče v Ljubljani, oddelek I., dne 8. januarja 1932. E 970/31-12 305 Sklep. Po tem sodišču s sklepom opr. št. E 970/31—3 dovoljena izvršba s prisilno dražbo nepremičnine zemljiška knjiga Sv. Vid vi. št. 37 se ustavi. Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. II., dne 28. decembra 1931. * E 1081/31-6. 306 Dražbeni oklic. Dne 2 8. januarja 1932 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: njiva zemljiška knjiga Lahomšek, vi. št. 111. Cenilna vrednost: Din 1892-—. Najmanjši ponudek: Din 126P33. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic* ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Laškem. dne 8. decembra 1931. * E IX 2130/31-18 290 Dražbeni oklic. Dne 10. februarja 1932. ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lehen, vi. št. 1. Cenilna vrednost: 924.219 Din 30 p. Vrednost pritikline: 36.800 Din. Najmanjši ponudek: 616.146 Din 20 p. Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 11. decembra 1931. * E 231/31-13. 281 Dražbeni oklic. Dne 12. februarja 193 2. ob desetih bo pri podpisanem sodišču soba štev. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Miklavž vi. št. 17, hiša št. 17 v Dobovljah z gospodarskimi poslopji in zemljišči v izmeri 218.324 m2. Cenilna vrednost 92.090-60 Din. Najmanjši ponudek 61.394-— Din. Dražilo se bo najprej v malih skupinah. Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Brdu, odd. II., dne 22. decembra 1931. E 819/31-12. 307 Dražbeni oklic. Dne 12. februarja 1932 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Draga, vi. št. 81. Cenilna vrednost: Din 51.596-—. Vrednost' pritikline: Din 165'—* Najmanjši ponudek: Din 36.000'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kočevju, dne 30. decembra 1931. H* E 1148/31—5. 308 Dražbeni oklic. Dne 13. februarja 1932. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin kmečkega posestva hšt. 14 v Brodnicah zemljiška knjiga Lože, vi. št. 2. Cenilna vrednost: Din 33.187-—. Najmanjši ponudek: Din 22.124’67. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sioer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Laškem, dne 30. decembra 1931. H* E 537/31-10 291 Dražbeni oklic. Dne 15. februarja 1932. dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: hiša št. 76 z gosp. poslopji in zemlj. parcelami in pritiklino ter travnikom, zemljiška knjiga Sušica, vi. št. 78 in 589. Cenilna vrednost: 80.992-10 Din. Vrednost pritikline: 3520 Din. Najmanjši ponudek: 53.995 Din. Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Brežice, odd. II., dne 21. decembra 1931. E IX 2484/31-14. 238 Dražbeni oklic. Dne 15. februarja 1932 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. Grajska vrata, vi. št. 2 in 337; zemljiška knjiga 2. Orešje, vi. št. 12. Cenilna vrednost: ad 1. 94.367 Din 26 p.; ad 2. 23.051 Din 40 p. Vrednost pritikline: ad 1. 48.762 Din 50 p, ad 2. 715 Din. Najmanjši ponudek: ad 1. 47.183 Din 63 p., ad 2. 15.367 Din 60 p. Pravioe, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 14. decembra 1931. * E 1205/31-8. 309 Dražbeni oklic. Dne 16. februarja 1932 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št 19 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Lipa, vi. št 7, 21, 536, 570. Cenilna vrednost: Din 15.800’—. Najmanjši ponudek: Din 10.534. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Dol. Lendava, dne 2. januarja 1932. * E 716/31-6 in E 849/31-6. 310 Dražbeni oklic. Dne 17. februarja 19 32. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Stari log, vi. št. 522, 185, 581. Cenilna vrednost: Din 10.454’—. Najmanjši ponudek: Din 6970'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ;e priglasi sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, id jo ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kočevju, dne 30. decembra 1931. H? E 895/31-6. 311 Dražbeni oklic. Dne 17. februarja 193 2. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sohi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) Stari log, vi. št 337, b) Stari log, vi. št. 575 in 669. Cenilna vrednost: ad a) Din 9009-—, ad b) Din 14.815’—. Vrednost pritikline ad b) Din 1565. Najmanjši ponudek: ad a) Din 6006, ad b) Din 9877’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kočevju, dne 30. decembra 1931. E 500/31-8. 259 Dražbeni oklic. Dne 19. februarja 1932 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše in zemljišča, zemljiška knjiga Markišavec, vi. št. 47. Cenilna vrednost: 3072 Din. Najmanjši ponudek: 2048 Din. Pravice, ki m ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 16. decembra 1931. «{• E 813/31-8 299 Dražbeni oklic. Dne 25. februarja 1932. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sp. Zerjavci, vi. št. 55. Cenilna vrednost: 58.789Din. Vrednost pritikline: 925 Din. Najmanjši ponudek: 39.192 Din 66 p. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu, dne 30. decembra 1931. $ E 1039/31—6 292 Dražbeni oklic. Dne 29. februarja 1932 dopoldne ob 9 Vi uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Motnik, vi. št. 197. Cenilna vrednost: Din 80.620. Najmanjši ponudek: Din 41.580. Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kamniku, dne 31. decembra 1931. $ E 712/31-9 272 Dražbeni oklic. Dne 2 9. februarja 193 2. dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Boh. Češnjica, vi. št. 211, in to po posameznih parcelah ter srensko pravico. Cenilna vrednost: 47.548 Din 30 p- Najmanjši ponudek: 31.698 Din 86 P- Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Radovljici, dne 2. januarja 1932. Vpisi v trgovinski register. Vpisali sta se nastopni firmi: 28. Sedež: Kočevje. Dan vpisa: 5. januarja 1932. Naziv tvrdke: Slovensko: »Cepila<> lesna industrija, družba z o. z. v Kočevju. Nemško: »Cepila«, Holzindustrie Ges. m. b. H., Kočevje. Italijansko: »Cepila«, industria leS" nami, Soc. a. g. 1., Kočevje. Angleško: »Cepila«, Ltd., Kočevje. Francosko: »Cepila«, Industrie du bois, Soc. a g. 1., Kočevje. Predmet družbe je: lesna industrija, vzlasti izdelovanje malih lesenih predmetov, pohištva, orodja itd. in trgovina z njimi. Družba zlasti: a) izdeluje vehe in zamaške s posebnimi strojnimi napravami za lastni u1 tuji račun, se bavi z izvozom teh 1° drugih lesnih predmetov in uvozom blaga vsake druge vrste, pridobljenega z zamenjavo za izvoženo blago ali nakupom, in trguje s temi predmeti; b) izvaja obrate za predelovanje lesa in izdelovanje vsakovrstnih izdelkov,^ c) pridobiva nepremičnine, služeče tem namenom; č) postavlja in vzdržuje skladišča lesa in lesnih izdelkov. Osnovna glavnica znaša 20.000 Din i° je v celoti vplačana. Poslovodji sta oba družbenika Mihelič Josip, trgovec in posestnik v Karlovcu, in Kajfež Milan, trgovec na Sušakn. ( Družbo zastopa po en poslovodja at pa po poslovodjih v to določeni Pj°^u" rist, ki je upravičen za podpis Firma se podpisuje na ta način, Ja p pisano, natisnjeno ali s štampiljk0 tisnjeno besedilo firme postavi sV^ podpis eden izmed poslovodij ali P* to pooblaščeni prokurist, zadnji n stavkom, ki označuje prokuro. Družbena pogodba od 1. IX. ■ Prokura se je podelila Varljenu Ku-zroi, trgovskem sotrudniku v Karlovcu. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 5. januarja 1932. (Firm. 385/31 — Reg. C II 5/1.) 29. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 28. decembra 1931. Besedilo: Heričko Pavel, lončarsko in pečarsko podjetje. Obratni predmet: Lončarsko in pečarsko podjetje. Imetnik: Heričko Pavel, lončarski in Pecarski mojster v Mariboru, Tatten-nachova ul. št. 6. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 28. decembra 1931. (Firm. 1068/31 - Reg. A III 201/1) Opisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 30. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 23. novembra 1931. Besedilo: Commerce d. d. Zaznamuje se na občnem zboru z dne • 11- 1931 sklenjeno znižanje delniške glavnice od Din 1,000.000 na 250.000 Dm Bež. kot trgovinsko sodišče, odd. III., v Ljubljani, dne 21. novembra 1931. (Firm. 1002. - Rg B II 160/17.) •J* 31. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 23. novembra 1931. Besedilo: M. Miljkovič in drug, druž- ba * o. z. Z notarskim zapisom z dne 16. 11. ”31 izpremenile so se točke »Prvič«, 'Šestič« in »Sedmič- družabne pogodbe z dne 2. oktobra 1931. Besedilo firme se odslej glasi: A. Per-družba z o. z. 2a namestovanje upravičeni: Družba ima enega ali več poslovod-d'i- — V družabni pogodbi postavljena gospa Perko Antonija ostane še nada-poslovodkinja. Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno, za sedaj gospa Perko Antoni-1® kot edina poslovodkinja. Tvrdka družbe se podpisuje na ta ?®oin, da postavi vsak poslovodja pod jedilo tvrdke, ki je lahko od kogar-®ol* pisano, s strojem ali s štampiljko Usnjeno ali natisnjeno, svoj lastnoročni znak. -Izbriše se poslovodja Miljkovič Milan. B®ž. kot trgovinsko sodišče, odd. III., v Ljubljani, dne 21. novembra 1931. (Firm. 1000. - Rg C V 19/2.) * 32. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 24. novembra 1931. Besedilo: Prometni zavod za pre-toog d. d. - Izbrišeta se člana upravnega sveta Bellak Julij in ing. Šuklje Milan ter Prokurist Turel Slavko. Vpiše se član upravnega sveta Moho-Ivan, generalni tajnik trgovske zbornice in Frohlichu Eriku podeljena B*°kura. D®*- kot trgovinsko sodišče, odd. III., ^ Ljubljani, dne 21. novembra 1931. (Firm. 763. - Rg B I 176/11.) 33. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 24. novembra 1931. Besedilo: Strojne tovarne in livarne d. d. Vpiše se kooptirani član upravnega sveta dr. Korun Milan, odvetnik v Ljubljani. Kolektivna prokura je podeljena knjigovodju družbe Kostiču Branku. Izbriše se Varlandy Viktorju podeljena prokura. Dež. kot trgovinsko sodišče, odd. III., v Ljubljani, dne 21. novembra 1931. (Firm. 998. - Rg B I 110/17.) * 34. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 31. decembra 1931. Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke. Izbriše se prokura Antona Petelina in Ante Lovrenčiča, vpiše pa se prokura namestnika ravnatelja Joška Stergarja. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. I., dne 31. decembra 1931. (Firm. 1082/31 - Rg B I 3/31) * 35. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 31. decembra 1931-Besedilo: Prva mariborska tovarna pletenin, družba z omejeno zavezo. Družba sloni odslej na družabni pogodbi z dne 27. apr. 1923., opr. št. 2833, spremenjeni z notarskim zapisnikom z dne 19. decembra 1931., opr. št. 4826, in odstopni pogodbi z dne 19. decembra 1931., opr. št. 4827. Okrajno /sodišče v Mariboru, dne 31. decembra 1931. (Firm. 1078/31 — Rg C I 67/14) Izbrisala se je nastopna firma: 36. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 24. decembra 1931. Besedilo: Žibert, trgovina s čevlji in modnimi predmeti, družba z o. z. v likvidaciji. Zbog končane likvidacije. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 24. decembra 1931. (Firm. 1059/31 - Rg C II 35/9) Konkurzni razglasi S 21/31-2 315 37. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Weiss Samuela, posestnika in trgovca v Serdici, registrovanega pod firmo Weiss Samu v Serdici. Konkurzni sodnik: dr. Šumenjak Slavko, starešina okrajnega sodišča v Murski Soboti. Upravnik mase: dr. Škerlak Vladimir, advokat v Murski Soboti. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, dne 20. januarja 1932. ob pol 10. uri. Oglasitveni rok do 15. februarja 1932. pri okrajnem sodišču v Murski Soboti. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 22. februarja 1932. ob 10. uri. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 7. januarja 1932. * S 1/32-2 316 38. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Hal-moš Irene, trgovke v Murski Soboti. Konkurzni sodnik: Dr. Šumenjak Slavko, starešina okrajnega sodišča v Murski Soboti. Upravnik mase: Dr. Šomen Ljudevit, advokat v Murski Soboti. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 19 dne 23. januarja 1932. ob 9. uri. Oglasitveni rok do 27. februarja 1932. pri okrajnem sodišču v Murski Soboti. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 9. marca 1932. ob 11. uri soba št. 19. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. II., dne 8. januarja 1932. •Sa 15/31-7 300 39 Oklic. Poravnalna stvar Žagarja Mihe, posestnika in trgovca v Dragi št. 17. Pri naroku dne 14. novembra 1931. v smislu § 46. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja dosežena poravnava, da plača dolžnik svojim upnikom 40% kvoto njih terjatev v enem letu ob poroštvu Žagarja Jožeta, posestnika v Dragi št. 18, se odobri. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 5. januarja 1932. Sa 1/32-1. 320 40. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Loy-a Leona, trgovca v Kočevju. Poravnalni sodnik: dr. Lavrenčič Matija, starešina okrajnega sodišča v Kočevju. Poravnalni upravitelj: dr. Arko Hans, advokat v Kočevju. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Kočevju dne 20. februarja 1932. ob pol enajsti uri. Terjatve je oglasiti pri okrajnem sodišču v Kočevju dne 15. februarja 1932. Okrožno sodišče Novo mesto. odd. IL, dne 9. januarja 1932. Razglasi raznih uradov in oblastev 302-3-1 Razglas o (Lugi pismeni ponudbeni licitaciji za oddajo adaptacijskih del v hiralnici v Ptuju. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu Maribor levi breg razpisuje po na-\ ročilu kr. banske uprave v Ljubljani V. No. 2261/10 z dne 29. decembra 1931. in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih sprememb, odnosno popolnitev za prevzem in izvršitev spodaj navedenih adaptacijskih del v hiralnici v Ptuju II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 3. februarja 1932 ob 11. uri dopoldne v prostorih tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu Maribor levi breg, soba št. 51/11. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v sobi št. 47. Ponudbe je vložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) na celotne uradno odmerjene proračunske zneske, ki znašajo za posamezne vrste del: 1. polaganje terazo podov Din 28-750'—• kavcija 3000 Din, 2. tesarska dela Din 54.726-90, kavcija 6000 Din, 3. krovska dela Din 7410-— kavcija 1000 Din, 4. kleparska dela Din 13.172-— kavcija 2000 Din, 5. mizarska dela (brez paTketarskih del D in"52.270-— kavcija 6000 Din, 6. ključavničarska dela Din 10.000'— kavcija 1000 Din, 7. slikarska in pleskarska dela Din 75.509-10, kavcija 8000 Din, 8. steklarska dela Din 16.800-—, kavcija 2000 Din. Lastnoročno podpisane ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100-— in vsaka priloga s kolkom za Din 2’—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku z zunanjo označbo »Ponudba za adaptacijska dela v hiralnici v Ptuju od ponudnika M. N.« neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se sprejmejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so m vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša za naše državljane 10 %, za tuje pa 20 % od skupnih ali posameznih proračunskih vsot ter se mora zaokrožiti navzgor na cele tisočake, kak-u- je spredaj navedeno. Kavcija se mora položiti najkesrup na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri hranilnici Dravske banovine v Mariboru, bodisi v gotovini, državnih vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 88. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. 0 položeni kavciji prejme ponudnik blagajni- ško položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčne uprave o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče četrtletje, odo-brenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice, za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti tudi pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Kraljevska banska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisana dela, ne oziraje se na višino ponudene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni po licitaciji. T. No. 21/108 sreskega načelstva Maribor levi breg. V Mariboru, dne 7. januaria 1932. * 303 Razpis. Z odobrenjem kraljevske banske uprave Dravske banovine in na podlagi upravnega odbora za upravo banovinskih podjetij Dravske banovine v Ljubljani z dne 5. januarja 1932. razpisuje podpisano ravnateljstvo banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini v zakupno oddajo sledeče restavracijske, hotelske, trgovske in obrtne prostore zdravilišča: 1. Restavracijo »Aleksandrov dom« brez restavracijskega in kuhinjskega inventarja, 2. hotel »Aleksandrov dom« s potrebnim inventarjem skupno z restavracijo ad 1. 3. delikatesno trgovino z zajutrkoval-nico brez inventarja, 4. brivski in damski salon v »Zagrebškem domu« brez inventarja. . Navedeni prostori se oddajo v najem za dobo treh let s pogojem, da se veljavnost najemne pogodbe podaljša vsakokrat za nadaljnje leto, če se ni odpovedala do 1. novembra vsakega leta. Ponuditi je temeljno najemnino, pri hotelu »Aleksandrov dom« tudi primerno obrabnino za inventar. Oddaja ni vezana na najvišjega ponudnika, prav tako je pridržana pravica, da se lokali sploh ne oddajo, ali pa da se razpišejo na novo. Vsaki ponudbi je priložiti potrdilo zdraviliške blagajne o vplačanem vadiju v višini 10 % ponudene vsote za leto 1932. Z vadijem jamči ponudnik, da ostane v besedi do končnoveljavne rešitve svoje ponudbe. Ponudnikom, katerim se obrati dodele, se pridrži va-dij kot kavcija za izpolnjevanje najemne pogodbe, ostalim se vrne. Ponudbam je končno priložiti dokazila o strokovni sposobnosti, državljanstvu oziroma domovinstvu in z’adostni višini obratne glavnice. Pismene ponudbe, opremljene po pričujočih pogojih in pravilno kolkova-ne, je vložiti do dne 15. februarja 1932. pri ravnateljstvu banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini, ki daje na zahtevo tudi vsa podrobna pojasnila. Ravnateljstvo banovinskega zdravilišča Rogaška Slatina, štev. 17/32, dne 9. januarja 1932. Razne objave Vabilo na občni zbor. 318 Redni občni zbor Ekskurzijskega fo®' da društva slušateljev inž. kemije v Ljubljani se vrši dne 22. januarja 1932. ob pol 18. uri na tehniki 82. Dnevni red običajen. — Sprememba pravil. V slučaju ovir se občni zbor avtomat. preloži za en teden. Upravni odbor. ' * '296 Likvidacija družbe. Združene oljarne, družba z omejeno zavezo s sedežem v Ljubljani, se je razdražila in stopila v likvidacijo. — Up" niki družbe se poživljajo, da prijavijo tekom treh mesecev od dneva te objave svoje zahteve likvidatorjem. Likvidatorji. * 326 Poziv upnikom. Tvrdka »Mednarodna bančna družba z o. z. v Mariboru« se je razdražila io prešla v likvidacijo. V smislu § 91-* odst. 1. zakona o družbah z o. z. se P°" zivajo upniki, da priglase terjatve na naslov tvrdke: »Mednarodna bančna družba z o. z. v likvidaciji« v Mariboru. Likvidator: Šuc Kristina, Maribor, Obmejna cesta št. 16. * 301 Objava. Izgubil sem akademsko legitimacij filozofske fakultete univerze v Ljubljani na ime: Klasinc Anton rodom iz Clf' kovcev (srez Ptuj). Proglašam jo za n®" veljavno. * Klasinc Anton s. r. * 304 Objava. Erhovnic Konrad, knjigovodja iz R)b' nioe št. 172, zgubil je svoj orožni h9** izdan mu od sreskega načelstva v Kočevju dne 9. I. 1929 pod tek. štev. oro®-reg. 284 in ga proglaša s tem neveljav- nim. Erhovnic Konrad S. t- Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« v Lljubljani; njen predstavnik; 0. Mich&lek v Ljubljani.