(prvi mago- IŽNICA EPPA N* 9 -STE «r-.1 ' List Izhaja vsako soboto zjutraj. IjSsamezija številfeg/ 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvb^^ (ìflolgina naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 li^Nniesična; ,90' lir. Uredništvo in uprava: Trst, u'ica Capitolina štev. 3 ’lel^štev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nelrankirana pisma ?e ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega istolpca za vsak m limeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA P LOČANA V GOTOVINI . SPEL). IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMI NlSTltKE PARTIJE T.O. 2. stran je posvečena deželam socializma OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŠTEV. 52 (378) TRST - SOBOTA, 24. DECEMBRA 1955 CENA 20 LIR /1 h A»-■eziKfr m W SREDNJEŠOLSKI PROFESORJI SE ODLOČNO BORE ZA SVOJE PRAVICE Slovenski profesorji v Trstu ^zahtevajo uzakonitev slovenske šole -ynsB Keste' OrKč-a n<> ilušal-i zDO-ret#' i od- ■ajSiš (rogi* Djati i r i jel' škegi ■iža l’ritz» aia rf-ni ve'- jižev- teda» imi «zim- ih. ■ anski niča K#' I) Sl»1 -1 r a ha poli' že,^ r& IOV#' ! 3b lčl i S1Ì icuR: d. ui; riii# bez:i obiska še bo'j razvidni v prihodnjih mesecih, ko se bo v polni meri razvilo vsestransko sodelovanje med ZSSR in obiskanimi deželami. Vrnitev Hruščeva m Bulga-ninu v Moskvo .je sovpadala s 76 obletnico Stalinovega rojstva in s 50-letnico prve revolucije iz 1. 1905. Ob tej priliki e sovjetski tisk objavil slike :n članke o življenju in delu Stalina. «Pravda» piše, da je Stalin posvetil vse svoje življenje borbi za stvar delavskega razreda, za zmago socialistične revolucije, za izgradnjo socialistične družbe, za komunizem. V svojih delih je Stalin mojstrsko razložil leninizem in je razvil vrsto novih koncepcij marksistične teorije. «Izvestja» po pišejc, da je bil Stalin velik revolucionar in globok mislec. «Ime Stalina — piše list — je drago milijonom delovnih ljudi v vseh krajih sveta. Njegova borba za svobodo in srečo delovnega ljudstva je povzročila globoko hvaležnost vsega naprednega človeštva. Stalin je bul velik borec za mir in varnost narodov». logixi oi moral bili naslednji koraK uvedba oiKtatorSKega tezima Mussolinijevega tipui Takšna logika karaKterizira vso dosedanjo demukristjansKo polit.ko, ki je vedno skušala preprečiti uveljavitev ljuasKin sil. To se je dogodilo z ne-nesramno kampanjo proti levičarskim suam 1. 1946, z od-kritim vmešavanjem klera v volilne in pontične zaoeve ob priliki volitev, z zakonom o vezanih listah, nato s slepar-sitim volilnim zakonom za parlamentarne volitve, sedaj pa s ocelbovo okrožnico o črtanju volivcev iz volilnih seznamov. čedalje bolj prihaja do izraza reakcionarno in konzervativno bistvo oemokristjanske politike, ki ni znala v vseh ten ieuh rešui mti enega izmed naj važnejših in najnuj-nejšin prob.eniuv dežele in je stremela le za tem, da razdru ži italijansko ljudstvo na dva odločno nasprotna tabora in da onemogoči vsakršno napredovanje sil, Lniu je razumljivo, zakaj se dem ikriotpun otepajo ukinitve sistema vezanih list in uvedbe čistega proporca. Kajti v takem primeru bi tudi Štepcem postalo jasno, da demokristjani zavzemajo v deželi položaj, ki jim ne pritiče in bi ga izgubili, če bi se volitve vršile na pošteni in lojalni podlagi. Kako si zamišljajo demokristjani prihodnjo volilno kampanjo, nam dokazuje črtanje iz volilnih seznamov na podlagi Scelbove okrožnice. To črtanje je naperjeno proti določenim družbenim slojem, proti določenim strankam. Toda drugi primer «demokracije» po zamisli demokristjanov smo ga imeli s prepovedjo letaka s Pajettovim člankom in s prepovedjo zborovanja, na katerem bi bil moral v nedeljo govoriti poslanec Gianquinto, bivši beneški župan. Najbolj «demokratično» je dejstvo da oblast ni hotela niti navesti vzroka te prepovedi, kar se m dogajalo niti za časa «ukazujem» gen. Aireya. Vsi ti ukrepi so proti levičarskim silam, za oviranje delovanja levičarskih strank in volilne kampanje levičarskih strank. Demokristjani vidijo, da izgubijo vsak dan na vplivu, da jih dan za dnem množice vedno bolj spoznavajo, da se jim pozicije Krhajo druga za drugo. Zato pa poskušajo ovirati opozicijo na podlagi ukrepov, ukazov, nedemokratičnih dejanj. Tega pa je več kot dovolj. Oblasti, prav posebno policija morajo spoštovati zakone, prav posebno republikansko ustavo in ne smejo biti v službi določene stranke ali določenih ljudi, marveč v službi vsega ljudstva. V Trstu se morajo oblasti zavedati, da morajo spoštovati poleg republikanske ustave tudi Listino o človeških pravicah in Posebni statut in ne smatrati vse te fistine kot kose papirja, ki naj bi bili manj vredni od zakona o javni varnosti. izdanega pod fašizmom Naj se preneha diskriminacija proti volivcem, naj se preneha s prepovedmi, naj se preneha 'politika delitve državljanov na dva razreda, slabih in dobrih. Srečne božične praznike f Elmi m. njim, mm»! nuimu h msum punitimi KOMUNISTI Jugoslavija izvoljena v Varnostni svet OZN Sovjetski delegat v Varnostnem svetu poudarja, da je treba čimprej sprejeti v O.Z.N. Japonsko in Mongolijo ter uredili vprašanje kitajskega zastopstva prejšnji teata je Kvesturu prepovedala ponans članka (fiancarla Pajette, odjavljenega v listu iv.iinita» od U. decembra. Da se bodo naši bralci seznanili z vsebino legn danna, ga objavi jamo v celoti. Prvič, ko sem vitici obrazec za vpis v Zvezo » »immistióne mladine, sem ga prav pred tridesetimi leti videl zagonetno priti na svetlo iz podloge starega klobuka, svečano izvlečenega od starega učitelja, ki mi ga je izročil, vprašujoč me, ali se dobro zavedam, kako je težko in zelo nevarno biti komunist. Od tedaj so potekla leta in veliko stvari se je dogodilo v življenju vakega izmed nas in v zgodovini naše dežele : prošnje za vpis sc ne skrivajo več v starih klobukih in komuniste danes štejemo v milijonih, ne pa v tisočih. To pa, kar je bistvenega in važnega, je, da biti komunist je še vedno težka stvar : predpostavlja nevarnosti, žrtve in delo, Kar pa je važno in omogoča, da je demokracija v naši deželi trdna in da je pot k socializmu gotova, je dejstvo da je danes preko dva milijona mož in žena, mladincev in odraslih, ki so pripravljeni prevzeti svoj del nevarnosti in svojo odgovornost. Antikomunist iena diskriminacija je bila predvsem dokaz, da so še danes komunisti nasprotniki. ki se jih reakcionarji naj- Demonstracije v Jordanu proti bagdadskemu paktu Ta teden je prišlo v Jordaniji do velikih demonstracij zakadi pristopa omenjene države v bagdadski pakt. Demonstracije so- se vršile po vseh večjih središčih dežete. V jordanskem predelu Jeruzalema so demonstranti metali kamenje na sedeže amer -škega, angleškega in francoskega konzulata. V jordanski prestolnici Amuan je bila v torek splošna protestna stavka, katere so se udeležili tud, državni nameščenci. Jordansko ljudstvo zahteva nevtralizacijo dežele, konec vmešavanja tujih držav v notrame zadeve Jordanije, osvoboditev političnih pripornikov, odhod tujih čet in razpis demokratičnih volitev Di Vittorio Dolan Tajništvo CGIL je sporočilo, da je lov. Di Vittorio, voditelj CGIL zbolel in da se zaradi tega nekai časa ne bo mogel udeležiti sindikalnega delovanja. Upa se pa, da bo Di Vittorio okreval do kongresa C. G.I.L., ki' bo februarja 1956. Voščila za čimprejšnje okrevanje so bila iz Trsta poslana Di Vittoriu s strani vodstva KP TO in Pripravljalnega odbora sindikalne konstituante. Zasedanje Vrhovnega sovjetu ZSSR, ki je bilo napovedano za včeraj, je bilo odloženo ha ponedeljek. Jugoslavija je postala članica Varnostnega sveta. Izvoljena je bila na zaključni seji desetega zasedanja glavne skupščine. Organizacije združenih narodov. Zanjo je glasovalo 43 držav. Mesto, na katero je izvoljena Jugoslavija, je nestalno in zato mandat traja le dve leti Do sedaj je to mesto zavzemala Turčija. Kot je znano, se je bila dolga borba za. izvolitev. Kandidiralo je več držav Najdalje sta vztrajali: Jugoslavija in Filipini. Toda dolgo ni nobena izmed njiju dosegla dvetretjinske večine glasov, ki je potrebna za izvolitev. Zato je bilo 35 glasovanj brezuspešnih. Zatem pa je bil napravljen nekak kompromis, po katerem bo Jugoslavija ostala v V S le eno leto, dočim bo Irugo leto odstopilo to mesto Filipinom. Na zadnji seji zasedanja glavne skupščine so govorili številni predstavniki držav-članic OZN. Poudarjali so pomen. ki ga j e imelo to zasedanje, na katerem je bilo sprejelo 16 držav v OZN. Ameriški predstavnik Lodge se it- zavzemal zlasti za Japonsko, trdeč, da bi morala biti sprejeta, v OZN,, sovjetski delegat Kužnikov pa je trdil, da bi morala biti sprejeta tudi Mongolija in da. bi mesto kitajskega delegata moral zasesti predstavnik Lft Kitajske in ne čangkajškov uzuipator Nadalje jč tov. Kuznječov obžaloval, da glavna skupščina OZ'N ni za časa desetega zasedanja dosegla večji uspehov v pogledu razorožitve. Na tej seji so spregovorili tudi predstavniki nekaterih dr-žav. ki so bile pred kratkim sprejete v OZN, Delegati Madžarske, Bolgarije in Romunije so poudarili voljo svojih držav, da podpirajo načela ustanovne listine OZN in si prizadevajo zi mirno sožitje med narodi. Italijanski delegat Casardi je med drugim deial, da italijan- buje številna načela ustanovne listine OZN. Poudaril je, da bo Italija v OZN dala svoj prispevek pri .naporih za dosego sprave in vzkladitev raznih stališč. Jugoslovanski delegat Mates pa je, potem ko se je zahvalil tistim državam, ki so volile za sprejem njegove države v VS, izrazil zadovoljstvo nad rezultati, ki so bili kljub vsemu doseženi na zasedanju glavne skupščine, zlasti nad dejstvom, da je bilo 16 držav sprejetih v OZN. V torek, 27. decembru ob 19,30 bo v Kinu ob morju K Podražitev elektrike? Po vesteh, ki so v zadnjih dneh začele krožiti v javnosti, je minister za industrijo in pi e tsednik medparlamentarne komisije za določanje cen Cortese ugodil zahtevam, magnatov električnega monopola s tem, da je odpravil blokiranje tarif. Tov. Zidali bo govoril o delovanju in o borbah partije v letu 1955. „ Po plenumu bodo predvajali film o francoskem odporniškem gibanju "Operacija Upliem" Vstop z vabilom in člansko izkaznico bolj bojijo, kut so se jih včeraj bali fašisti. Obsodba naših najbolj zagrizenih nasprotnikov je v tem, da se njihov bes izkazuje čedalje bolje onemogel, dočim so preganjanja in izobčeva-nja dokaz, da smo čedalje bolje in bolj nevarni sovražniki reakcije in priviligijev. Gorje, če nam ne hi kazali zob in nas ne bi skušali popasti. Danes kot pred več leti in kot vedno v teh petintridesetih letih obstoja naše partije so tisti, ki so se zaganjali proti komunistom in trdili, da biti komunist, prav komunist je u preveč», listi, ki so poskušali delati razlike vseh vrst, da bi nas osamili, v resnici dokazali avantgardno vlogo, ki smo si jo prevzeli, in našo borbi za svobodo in socializem. Ponosni moramo biti na borbe, ki smo jih vodili, na vztrajni odpor, na našo organizacijo in našo politiko, ker nam je vse to omogočilo, da smo postali številnejši in močnejši, in je vse to vzrok, da smo z jalovo zagrizenostjo osovraženi od nazadnjakov vseh barv in vseh odtenkov. Ti ljudje bi želeli, da bi bili « bolj komunisti», kot smo, in so pripravljeni dvigati hvalospeve takozvanim levim revolucionarjem; želeli bi, da bi bili «zmernejši»; ko nas grajajo zaradi vsakega dokaza doslednosti, obžalujejo kompakt-nosi naše organizacije, so razburjeni zaradi solidarnosti, ki jo pokazujemo do delovnih ljudi drugih dežel, in zaradi solidarnosti, ki jo pokazujejo do F anfani, ki se prekriža, ko za- nas ; nadležni smo jim taki,- kot siisi samostalnik « komunist», nam izstavlja isto častno diplo-ir.o, ki nam jo je izstavljal Mussolini, ko je nas pošiljal pred Posebno sodišče in Fanfanija i-menoval za profesorja korporacijskega prava. Industrije«*, ki napravi vse, samo da ne bi bil izvoljen en komunist več v notranjih komisijah, priznava, da mi znamo bolje od vsakega drugega braniti proti njemu interese delovnih ljudi. Poglejte Valletto: v FIAT od-pušča komunističnega delavca, ki se v resnici bori proti monopolu, dočim je na listu «Stampa» lahko brez večje bojazni prizanesljiv do liberalnega novinarja, ki kritizira monopole in se rešuje s protikomunistično tirado, pozabljajoč na delavske svoboščine. Poglejte veleposestnika, ki zadene, kjei lahko spremeni namestitev v sredstvo gospostva, komunista, kot ga hoče zadeti pristanski voditelj ustanove za agrarno reformo. So socialdemokrat je tisti, ki morajo razlagati, zakaj jih gospodarji podpirajo in ljub-kujejo : so krščanski demokratje tisti, ki se morajo zagovarjati, ker njihova izkaznica služi za napredovanje v karieri ; so lihe-ralei tisti, ki se morajo opravičevati zaradi pod poi in navodil Confindustrie. Mi moramo biti le veseli, istočasno pa tudi ponosni, da smo onemogočili, da bi bila preganjanja proti nam dosegla svoj namen, in da znano onemogočiti napore, ki jih delajo, da bi nas osamili od milijonov in milijonov Ital’ j-nov, ki kljub vsemu laskat u. vsej kampanji laži in klevet d-klanjajo antikomunizem in n spoznavajo čedalje bolj kot giO-lesk nò strašilo, kot nizkoten trik. Krivične obsodbe partizanov Porotno sodišče v Vidmu je torej obsodilo partizanske komandante zaradi dejanj, ki so jih izvršili za časa osvobodilne vojne. Obsodilo jih je kljub temu, da je zaslišalo nad 40 prič, ki so nedvoumno dokazale, du je bilo 30. aprila 1945 še vedno vojno stanje in da se je še vedno bila težka borba proti fašistom in nacistom. Zato je bil tudi ta proces groba žalitev vsega osvobodilnega gibanja Italije, ki je toliko prispevalo za ustvaritev sedanje demokratične republike. Ze dejstvo, da je na procesu lahko nemoteno nastopil kot branilec fašistov sam bivši minister republike v Salò, kateri je osebno podpisal med drugim tudi odredbo, na osnovi katere je bil lahko na smrt obsojen sleherni vojaški obveznik, ki se ni odzval vpoklicu pod orožje s ska republikanska ustava vse- strani fašistične republike, je predstavljalo absurd in žalitev, kakršnega ne bi bili smeli dopustiti. Jasno je, da obstajajo v Italiji še vedno temne sile, ki si na razne načine prizadevajo, da bi se ponovno prerinile na površje, toda, ker jim je to nemogoče doseči, se poslužujejo vseh mogočih sredstev za blatenje o-svobodi! nega in unti fašistične pr* gibanja. Spričo velike popusilji-vosti in širokega toleriranja se fašisti upajo celo ponašati z dejanji, ki so jih zagrešili za času, ko so bili na oblasti. In na procesu v Vidmu smo bili priča, kako so jih zakrivili zoper slovensko ljudstvo, zoper slovenske in zoper italijanske partizane na Goriškem. O v plemenitosti» te borite nam zgovorno pričajo še ni' zaceljene fané, še ne obnovljene hiše, še tvezi grobovi... Sedaj so v teku zadnje priprave za nov proces proti partizanskim borcem. Kot je znano, so to borci bivše «Beneške čete» Tudi ta proces se pripravlja v podobnem vzdušju kol prejšnji, t. j. v mržnji do o-svobodilnega gibanja, do partizanskih borcev. Se več: bivšim borcem «Beneške čete» skušajo naprtiti še zagrešitev poskusov odcepitve Sloi'enske Benečije od države, kateri pripada, kar v resnici ne odgovarja resnici, kajti borba proti noci fašizmu je bila skupna in ni poznala meja. Za širjenje vseh teh zlonamernih in škodoželjnih vesti seveda skrbi fašistično in drugo šovinistično časopisje. Vse to se dogaja v deželi, v kateri je bila izbojevana demokracija s krvi jo najboljših borcev za svobodo proti fašizmu. smo, zaskrbi j amo jih zaradi položajev, ki smo jih uspeli doseči, želeli bi, da nas ne bi bilo, da bi lahko oni mogli še dalje držati skupaj družbo, katere slabosti, korupcija in izkoriščanje so že obsojena od večine I-tnlijanov. Fvo, zakaj je eden izmed bistvenih vprašanj naše dežele or-ganiziraiiu sila komunistov in njihova politična sposobnost napredovati trdno združeni z milijoni in milijoni mož in žena vsakršnega političnega mišljenja, prepričani o nujnosti nove politične orientacije in potrebi po demokratični rešitvi najnujnejših vprašanj, ki stojijo pred deželo. C.e ne bi imeli tiste sile. ki jo imamo, ec ne bi bili vsa ta leta vztrajali, hi bili reakcionarji zmagali : tisti, ki verujejo v demokracijo in hočejo braniti interese delovnih ljudi, bi bili v vsaki stranki razpršeni in ne bi danes mogli niti upati. Preko dva milijona izkaznic v preteklih letih sta pomenila veliko več kot birokratično registracijo široke privolitve v naš program in v našo akcijo ; vplivala sta na tehtnico bodočnosti naše dežele, sta bila odločilni faktor hrupnega poloma tistih, ki So poskusili vse od volilne sleparije do pokoljev, od preganjanja do sistematičnega varanja javnega mnenja. Preko dva milijona izkaznic v novem letu, aktivna udeležba vsakega člana v partijskem življenju, njegova politična zavednost, vztrajno prepričevalno delo in pridobivanje, elan komunistov ne pomenijo le. da je treba še vedno vztrajati, pregraditi pot novim reakcionarnim poskusom, poraziti nove naklepe. Letošnje izkaznice. novi tovariši in tovarišice, ki jih bomo znali pritegniti v partijo v vsaki sekciji in vsaki celici, njihovo delo in njihova požrtvovalnost bodo lužila napredovanju. Riti komunist je še vedno težko, ker še enkrat nas čaka važna naloga : imeli bomo pove pristope. našli bomo nove sile in ti bodo sad naše sposobnosti, razumnosti delovnih ljudi in tudi besnih kampanj naših sovražnikov. GIANCARLO PAJF.TTA Kongres italijanskega gibanja za mir V soboto in v nedeljo se je vršil v Rimu prvi vsedržavni 'tornire; Italijanskega gibanja zi mir, katerega so se jpoleg de'egativ iz vse države udeležile tudi številne delegacije iz tu'ine. Kongresa se je u-detežilo tudi zastopstvo Odbora miru iz Trsta. O vtisih, ki jih te na kongresu dobilo naše odposlanstvo, bomo priobčili v prihodnji številki članek tov. Antona Gerlanca, STRAN 2 OtóLO 24. DECEMBRA 1955 Vedno tobaka večji pridelek na Bolgarskem Bolgarski cigaretni tobak je po svoji odlični kvaliteti znan tudi izven dežele in sicer na mednarodnih trgih Evrope, Azije in Amerike. Bo svoji o-bliki so listi bolgarskega tobaka manjši, toda imajo večjo a-romatičnost od vsega ostalega orientalskega tobaka. Posamezne vrste tobaaa se na Bolgarskem gojijo v določenih predelih dezeie, ki za ta najboljše odgovarjajo. Na primer se v peščenih predelih hribovitih Kodopov, Rile, Birma in Belasice goji tobak najboljše vrste, znan v vseh deželah sveta. Poleg tega pa ljudska oblast j?osveča velik» skrb razvoju gojenja tobaka, kar je razvidno že iz dejstva, da se je v razdobju prvega Metnega plana (1949-53 J proizvodnja tobaka zvišala za 2,5 krat v primeri s proizvodnjo v letu 1939. Nagel razvoj gojenja tobaka je pripisati predvsem socialistični reorganizaciji poljedelske ekonomije ter obstoju stalnega trga za razprodajanje tobaka. izboljšano. Nekdaj socialno in , ga cesta v pokrajini Cinghaj. kulturno zaostale, so danes iste V Tibetu pa sta bili zgrajeni planinske vasi elektrificirane, cesti Lasa-Sigace in Dzangce- imajo svoje šole, kulturne domove, knjižnice, ceste in prevozna sredstva. Kmetje pa prejemajo za svoje delo visok zaslužek. Odkar gojijo tobak, se prvič v zgodovini veselijo rezultatov svojega dela, truda in svojega mojstrstva. 7000 km novih cest na Kitajskem PEKING — Petletka predvideva, da se bo do konca 1957 zgradilo na Kitajskem za 7000 km novih cest. Toda že na koncu 1954 je bilo zgrajenih cest za 5828 km, najdaljši sta cesti Hiskang-Tibet (2255) in Cinghai-Tibet (2100 km). 1955 sta bili zgrajeni cesta Cendu-Aba (500 km) in 909 km dol- Paro. Radijsko omrežje v Albaniji TIRANA V povojnih letih se je v Albaniji zelo razvilo radijsko omrežje. V razliko s predvojno dobo, ko je delovala le oddajna postaja v Tirani, je danes v Albaniji 7 oddajnih postaj: v Tirani, Stalinu, Korči, Girokastru, Ska-dru. Po vojni se je Sfavilo radijskih aparatov pomnožilo za sedemkrat. Ameriški pravoslavni duhovniki v SZ "MOSKVA V Sovjetski zvezi se mudi delegacija ame riških pravoslavnih duhovnikov, ki jih je povabil moskovski patrijarh Aleksij. PRIPRAVE NA JUBILEJ J. KAJETANA TYLA Lina Cerkasova je za Calino Ulanovo ena izmed najboljših sovjetskih plesalk TRGOVSKO IN INDUSTRIJSKO SREDIŠČE V NEMŠKI D.R. Država posveča posebno skrb tudi izboljšanju kvalitete tobaka in razvoju tobačne znanosti. Medtem, ko so pred drugo svetovno vojno na Bolgarskem obstajala samo ena preizkusna tobačna i>osta ja in tri manjša preizkusna tobačna ixjlja, so se tekom zadnjih let ustanovila znanstveni institut za tehnologijo in agrotehniko tobaka, štiri preizkusne postaje in tri preizkusna tobačna polja, Pri nekaterih institutih so bili ustanvoljem oddelki za izboljšanje gojenja tobaka, pri agronomski fakulteti v Piovdivu pa je ustanovljena katedra za tobačno znanost. Poizkusne postaje in $>re-izkusna tobačna polja oskrb-ljajo proizvajalce tobaka z izbranimi semeni. V teku zadnjih let so tobačni strokovnjaki ustvarili nove vrste tobaka, ki po svoji kvaliteti in donosu prekašajo sedanje navadne in izbrane vrste tobaka. Na mednarodnih trgih pa so se nove vrste tobaka, kot je «Kozarsko 541», «Rila 9», «Sabahatih», «Ustin-sky 4» in «Enige 5», že uveljavile in povpraševanje je večje kot za tobak starih vrst. Delo za pridobivanje novih vrst tobaka ter za izboljšanje kvalitete že obstoječega tobaka, pa se ne omejuje samo na znanstvena raziskovanja. Med najboljšimi kmeti - strokovnjaki v proizvodnji tobaka, so se pojavili tisti, ki se še posebno zanimajo za izbiro ter tako ustvarjajo nove vrste tobaka. Pred osvoboditvijo Bolgarske ni bilo na kmečkih poljih nikdar enega traktorja — sedaj pa se vsa glavna dela na polju, za obdelovanje tobaka, za pripravo zemlje in semen, vršijo s pomočjo j?oljskih strojev. maDdemiri - porušeno mesto le ponovno vstalo iz roseole Magdeburg je eno izmea ljen. Istočasno skrbi mestna u- velikih mesi Nemške demokratične republike. Leži na reki Labi, ob Mittellandkanalu in važni avtomobilski cesti Ber-lin-žšahodna Nemčija. Magdeburg je staro nemško mesto, stoji ze preko tisoč' let in je bilo vedno važno trgovsko središče Nemčije. Pred vojno je štelo preko HuU.OUO prebivalcev, za časa vojne, prav posebno Iti januarja 1945 je bi-io težko bombardirano po an-glo-amenških letalih in skoraj popolnoma razrušeno. Od 72 tisoč 321 predVojnih stanovanj jih je bilo za časa vojne porušenih preko 50.000, 80°/o in- dustrijskih objextov je bilo u-ničenih. Samo Iti. januarja je pod bombami umrlo približno 30.000 ljudi. Ob koncu vojne mesto ni štelo niti 90.000 prebivalcev, ki so se morali razmestiti pod ruševinami in niso imeli ne luči, ne vode, ne plina. Država je potom kmečkih delovnih zadrug zgradila nove in moderne sušilnice za tobak. V predelih, kjer se goji tobak, pa še danes ne obstaja niti ena kmečka delovna zadruga, ki ne bi imela svoje sušilnice. Na Bolgarskem so tudi opustili zastareli način kvašenja tobaka v skladiščih. Bolgarska ljudska oblast je zgradila po. sebue stavbe za kvašenje tobaka, kjei proces kvašenja traja samo 7 do 8 dni, medtem ko je prej naravno kvašenje tobaka trajalo od 3 do ti mesecev. S tem je omogočena izdelava cigaret že skoraj takoj, ko je tobak odkupljen od proizvajalcev. V zadnjih letih so tobačni strokovnjaki in kmetje proizvajalci znašli deset novih načinov za racionaliziranje mehaničnega procesa predelovanja tobačnih listov. Eno samo tako odkritje pa pomeni 11-kratno zvišanje proizvodnje. Življenje ljudstva v krajih kjer se goji tobak, je v vsem prava skupno z vlado Nemške demokratične republike za o-hranitev in obnovo vseh zgodovinskih kulturnih spomenikov, ki govorijo o tisočletni zgodovini mesta. Tista poslopja, ki so bila uničena od bombardiranja, so bila obnovljena na istem mestu in v isti obliki. Istočasno se je obnovila tudi industrija. Magdeburg je bilo znano kot industrijsko mesto. Za časa Hitlerja so se v magdeburških tovarnah proizvajali tanki, ki so pustošili po Evropi. Sedaj pa se v magdeburških obnovljenih tovarnah proizvajajo težki orodni stroji, naprave za razne industrije. Zb časa Hitlerja se je v magdeburški jeklarni proizvedlo kvečjemu 22.500 ton jekla, danes ga že proizvajajo preko 60.000 ton. Tako se je razvila v teh zadnjih letih industrija v Magdeburgu, ki po- staja čedalje bolj važno industrijsko središče NDR. Vlada Nemške demokratične republike posveča veliko pozornost Magdeburgu, ki se vedno bolj razširja m postaja še bolj kot pred vojno veliko mesto z razvito industrijo in trgovino. Z leti se ,e tpdi življenjska raven delovnih ljudi izboljšala. Magdeburčani lah ko s ponosom gledajo na bo dočnost, ki si jo z lastnimi ro k ami gradijo. Jasno je, da je nemogoče, da bi kdor koli mo- Otvoritev gledališke sezone v Češkoslovaški nemogoče, aa oi Koor kou mu- ilgro;ev gel zahtevati, naj bi se Magde- I A oni gledališka sezonu na Češkem se je začela z dvema važnima uogodkoma : zaključni festival «Cledaiiške žetve I9i>4 Sii» in priprave na jubilej veli-kega dramaturgu iz dobe češke-gu pri'pounla. Joseja Kajetana tylu, ki bo prihodnje leto. 4 «Cleduliški žetvi» tekmujejo vsu poklicna gledališčo in njih skupine. To vsakulelno tekmovanje se je že vkoreninilo v gledališka življenje m Češkoslovaškem. Letos se gu je udeležilo skupno nad sto dramskih, liričnih, plesnih, operetnih, lutkovnih m mladinskih gledaliških skupin, vsaktf ? dvema predstavama iz svojega repertoarja, fzined teli je komisija izbrala enajst, ki najbolje prikuzujejo napredovanje češkega gledališča na metniskem in ideološkem področju. Joseju Kajetana Tyla, ki se je pojavil ob nastanku poklicnega češkega gledališča, smatrajo po pravici za njegovega ustanovitelju, Tyl je Prvi izkoristil to vrsto izrazilo ljudske umetnosti za prispevanje v borbi češkega ljudstvu za ohranitev lastnega narodnega ili socialnega značaja. Zlasti v burnem letu 1949 ti je prizadeval, da bt gledališče postalo center kulturnega in socialnega življenju češkoslovaške, ga prebivalstva, Prvi je dal pobudo za ustanovitev Narodnega gledališču v Pragi. Zaradi tega se bo prihodnje leto slavnostno proslavila 100-letnica njegove smrti. Tyl je napisal mnogo dramskih del, med lemi velike zgodovinske drame po Slieake. sperjevem vzoru, kot n. pr.: •iRudurji Kalne hore», «Van /V «s», «Jan Žižka», «Krvavi krst», «Staro mesto in Malà struna», ljudske spevoigre — « ‘•m izmed teh je bila prvič po-duna narodna himna «Kje dom je moj» — in dramske slike iz sodobnega življenja. Jz njih sevajo izrazito patriotična čustva ter navezanost na usodo ljudskih pomen umetniškega delovanja čeških gledaliških igralcev za obuditev humanističnih tradicij narodnih in tujih glasnikov in za jirispevanje v borbi za ljudsko in napredno umetnost. Osem let L R. Romunije 84. Nov 1300 km dolg plinovod v SZ MOSKVA — Obratovati je začel plinovod Uašava-Kijev-Moskva, ki je dolg 1300 km. Ta ,plinovodi pskrbuje prestolnico ZSSR z naravnim plinom. V dobi od 1956 do 1960 se bo proizvodnja naravnih plinov povečala za 480%, umetnih plipov pa 200% Z naravnim plinom se bodo oskrbela naslednja mesta: Leningrad, Har-kov; Minsk, Riga, Vilno in drugih 130 mest Za časa VI. petletke se bodo zgradili plinovodi Dašava-Kijev-Lemngraci. Stavropol-Mineralnije Vodi- Tbilisi in dj-ijgi. 30, decembra bo Ljudska reoublika Romunija slavila svojo osmo obletnico. Na ta dan se je 194/ romunsko ljudstvo osvobodilo zadnjega Hohenzolerja in ,e proglasilo ljud-. sko republiko. — Po ustanovitvi republike je zmagovita Fronta ljudske demokracije e volitvami, ki so bile marca 1948, dokončno uveljavila zmago, ki je bila dosežena na volitvah 30. decembra 1947. Izglasovana je bila nova demokratična ustava, čigar osnutek je izdelala Fronta ljudske demokracije in jo <(ala V odobritev ljudskim množicam. S tem so bile tiokepno potrjene prUobitve, ki jih je romunsko ljudstvo izbojevalo po svoji o-svoboditvi, do katere je prišlo po zaslugi Sovjetske armade in antifašističnih ljudskih sil Romunije. — 24. septembra 1952 je Romunska narodna skupščina soglasno sprejela novo republiško ustavo, katera je učvrstila še nadaljnje pridobitve zadnjih let. — Vse lo kaže, kako romunsko ljudstvo, potem ko je bilo osvobojeno izkoriščanja in obsku-ranlizma, nadaljuje z vso gotovostjo po poli svobode in socializma, za to da jzboljf ša svoje življenjske razmere in zato, da bo živelo v miru, sreči in blagostanju v bodočnosti, burg in njegovo prebivalstvo vrnila v čase kapitalističnega suženjstva. Ljudstvo Nemgke demokratične republike si je v teh desetih letih po osvoboditvi uredilo življenje tako, da bi bil vsakršen poskus povratka v kapitalistične razmere usoden za razvoj tega dela Nemčije. PHILIPP DAUB Zupan Magdeburga V zadnjih časih je Realistič-gledališče v Pragi /-Uenčk Nejedly prikazalo v okviru pro- ■ra Prebivalstvo Magdeburga je v prvih mesecih po vojni preživelo težke ant. Dobrodošla je bila pomoč Sovjetske armade, ki je zaceia preskrbljati mesto z živili, obnovila električne, vodne in punske naprave. Magcieburcam se vedno s hvaležnostjo spominjajo naporov sovjetske armade in sovjetskih vojaških oblasti, da bi jim Olajšali življenje v prvih mesecih, ko se je mesto začeio prebujati k življenju. Po tej prvi dobi so si Magdeburčani začeli tuoi sami pomagate Pospravljali so ruševine, jin vozili iz mesta, začeli popravljati hiše, ki niso bue popolnoma uničene. Postopoma so se tu pa tam začele graditi nove stavbe, tranvaj-ske proge so bue popolnoma obnovljene, promet se je začel razvijati iz meseca v mesec. 1950 pa so Magdeburčani sprejeli z velikim veseljem vest, da je bil sestavljen načrt za gradnjo novega mestnega središča. Do sedaj je bilo v tem popolnoma novem delu mesta zgrajenih 9146 stanovanj, zgradilo se je več kulturnih domov, otroških vrtcev, bolnic, šol in drugih potrebnih poslopij. Za nove gradnje je bilo do sedaj potrošenih preko 100 milijonov mark. Klara Lučko filmska umetnica Prebivalci so aktivno poma gali mestni upravi pri obnovi mesta. Prispevali so več milijonov ur prostovoljnega dela prav posebno pri odstranjevanju ruševin. Preko mestnega središča pelje danes lepa, široka in moderna cesta «Ost-West-Ach.se», ob kateri so bile zgrajene lepe palače in stanovanjske hiše. Računa se da bo do 1960 Magdeburg popolnoma obnovljen in prenov- mmmmsm ' V mm v % . j. - * * tim ' Ste O * - zC p. I ; X Tobačni nasadi v Ost rovicl na Bolgarskem Klara Lučko Dom filmske igralke Klare Lučko je vzor srečne družine. Sobe so prikupne, opremljene z dobrim okusom. Na stenah visijo lepe slike v okvirjih iz ko relskega brezovega lesa. Živahne barve preprog se popolnoma skladajo z umetno izrezljanimi lestenci. Na pragu se prikaže vitko de kle: Klara Lučko. Iz vse postave se odraža mladost. Prostodušna iskrenost njenega pogleda vas takoj očara, živ blesk njenih temnih oči osvetljuje rahko bledico obraza, kar daje njeni lepoti še poseben izraz. Klara Lučko ljubi svoje delo filmske umetnice, ki jo vsak dan skoro v celoti zaposluje, ljubi svojo triletno hčerko Oksano. ljubi svojega moža Sergija Lu-kjanova, ljubi svoje mesto, ki »e razprostira pod njenimi okni. polno delovnih ljudi, bližnjih in daljnih prijateljev in znancev... Klara začne pripovedovati n svojem življenju : slav 00 svoji desetletnici delo vanju Tylovo dramo o veliki zgodovinski osebnosti « Jana Husa», Osreilnje gledališče češkoslovaške armade pa dramo «Hči požigalca», " ki prikazuje sliko iz življenja češkega ljudstva v letih pred 1848, ko je preprosto češko ljudstvo iskalo pot rešitve iz neznosnega stanja, z emigracijo. Prikazovanje Tylovih del nam daje priliko, da podčrtamo NEKOČ ZAOSTALA IN OD VOJNE UNIČENA POLJSKA NAGLO NAPREDUJE Industrijski vzpon prvega šestletnega v teku načrta Vzporedno s količino se dvigala kakovost in izbira proizvodov - V letih 1950-1953 se je proizvodnja skoraj podvojila, letos pa se bo povečala za 22 % v primeri z letom 1953 - Kovinska industrija sedemkrat večja od predvojne Poljska industrija se zelo 197,1 in ne 228,6, kot se je to naglo razvija vzporedno z velikim tehničnim napredkom, zlasti v pogledu mehanizacije in avtomatizacije. ■ Leta 1954 se je celotna proizvodnja povečala za 11% v primeri z letom 1953. Industrijski razvoj se je še posebno povzpel v teku prvega šestletnega načrta. Kako se je ta razvoj stopnjeval nam potrjujejo naslednje številke: indeks celokui leto proizvodnje 1949 100 — 1950 130,8 1951 162,7 1952 194,5 1953 228,6 Podčrtati moramo, da so ob priliki odobritve šestletnega načrta predvidevali, da bo in- zgodilo. Vzporedno z naraščanjem količine se je večala tudi izbira proizvodov. Nastale so popolnoma nove veje industrije, kot n. pr.: avtomobilska in traktorska industrija, ladjedelništvo, industrija sintetičnih vlaken itd. Industrija se je v vsem tem času razvila zlasti na področju proizvajalnih sredstev. Vse to' »ramarve ?rr ustvarile pogoje, ki so potrebni za nagel razvoj proizvodnje za široko potrošnjo. Tovrstna proizvodnja se je povečala zlasti v zadnjih dveh letih šestletnega načrta, t. j. v letih 1954-1955. Zato se je v zadnjem času zelo izboljšala preskrba s temi pro-ozvodi. V letih 1950-1953 se je ta proizvodnja skoraj podvoji- deks za leto 1953 znašal le la, v letih 1954-1955 pa se bo «Že od mladih let, ko sem bila še v Pollavi, sem vedno sanja, la, da bi postala nekoč umetnica. Na šolskih prireditvah sem recitirala in pela uKrajinske pesmi. Ko je začela vojna, je moja družina odšla v daljni Kazahstan, v Almo-Ato in jaz sem sklenila, da se vpišem v institut za kinematografijo». Na prvih preizkušnjah se je Klara dobro odrezala. S poseU-n im občutkom je igrala manjšo Vlogo mlude tete Diega Koševoju v znanem filmu «Mlada garda». Toda režiser Ivan I,irjev ji je kmalu odkazal zahtevnejšo vlogo ukrajinske kolhoznice Daše Seleslove v filmu «Kubanski kozaki». Evo kaj pravi k temu Kloru Lučko : i luko j sem razumela, da začnem s tem veliko samostojno delo. Pirjev je bil zelo strog in zahteven. Na vsako snemanje sem šla, kot hi šla na izpit». želo se je Klara trudila, da bi čim boljše uspela v tej zahtevni vlogi. Seznanila se je s kolhoznicami, navezala z njimi prijuteljske odnošaje, živela je v njihovem okolišu, zanimala se je za njihove vsakdanje posle, preučevala je njihov značaj in življenje. Prav zaradi lega je i mela v vlogi kolhoznice. Daše tako velik uspeh. Naslednji film, v katerem je nastopila~~se imenuje anudarji Doneča». V tem filmu nastopa v vlogi hčerke starega rudarja Se zahtevnejša pa je vloga ki jo je imela Klara Lučko v filmu «Velika družina». V sporu junakinje filma Lidije z možem in svojo hčerjo, daje Lučko-va v svoji vlogi poln izraz ljubezni do svobode te mlade žene in njene težnje, da si ustvari svoje življenje, kot se ji zdi pravilnejše. Lidija zapusti družino, ki ji ne daje zadoščenja, ter gre v širni svet, poln težav, prijateljev in znancev, kjer živi poezijo velikega in zaželenega dela. Cut opazovanja in ljubezen do življenja bogatita to filmsko igralko z novimi, preprostimi idejami, ki so vedno tesno povezane z različnimi vlogami, v katerih nastopa. Sovjetska žena današnjih dni, ki se aktivno u-deležu je življenja — to je najbolj priljubljena vloga Klar§ Lučko. KLARA KRSNIKOVA povečala za 21-22% v primeri Krakova in «Buleslav tiien*11 z letom 1953. Osnova industrijskega razvoja je v surovinah. Poljska namreč poseduje bogate rudnike premoga, lignita, soli, železa, cinka, niklja ter manjše, a kljub temu bogate zaloge bakra, petroleja, rudninskega plina, magnezita m številne druge surovine, ki so vazne za kemično industrijo in gradbeništvo. V teku so geološka raziskovanja na sir ok i er t i7c i g a r cilj je priti do čimprejšnjega izkoriščanja še drugih podzemskih bogastev, vzporedno s tem pa so bile podvzete vse potrebne mere za čim smotrnejše izkoriščanje ze obstoječih rudnikov. Poljska se nahaja danes na petem mestu v svetu na področju proizvodnje premoga. Naslednja razpredelnica nazorno prikazuje porast proiz- V Czestohovi. Material za gra prinosu v izgradnji socializma ter članke vseh vprašanjih političnega, socialnega in kul turnega življenja na Madžarskem, s posebnim ozirom na etnično skupino Južnih Slova hov. Sploh se Južni Slovani na Madžarskem aktivno in povsod udejstvujejo v javnem življenju. Južni Slovani’imajo svoje predstavnike v madžarski narodni skupščini, v krajevnih in okrajnih ljudskih svetih Nekateri delavci, ki pripadajo tej etnični skupini so celo prejeli za posebne zasluge Ko-ssu-thovo odlikovanje, ki e najvi. šje priznanje ljudske oblasti državljanom, kateri se najboljše odlikujejo pri skupnih naporih in prizadevanjih vsega ljudstva za izgradnjo socializma jonov ton. ludi električno energijo lahko prištevamo k področju industrije. Za proizvajanje elektrike u-porabljajo predvsem premog, v manjši meri tudi vodno silo. Leta 1946 je znašala celotna proizvodnja električne site o-krog 3.98 milijard kilovatnih ur in s tem dosegla raven proizvodnje v letu 1938. Leta 1949 je ta proizvodnja dosegla ze 8.3 milijarde kilovatnih ur, leta 1993 pa 13,6 milijard kilovatnih ur, kar predstavlja 4,5 kratno proizvodnjo iz leta 1938. Toda kovinarska industrija je tista, 'ki je največjega pomena za deželo. Ta je bila pred zadnjo vojno zelo zanemarjena, danes pa se zelo naglo dviga in izboljšuje. Poleg starih industrijskih objektov so nastali še novi, med katerimi zavzemata poglavitno mesto kombinat «Lenin» v bližini ska mehanična industrija dot>a vija opremo in stroje za V5 ' najvažnejše proizvajalne s®5’ torje, od najnavadnejših str0-jev pa do traktorjev in avt0-inobilov In še par stavkov o tekst11”! in o prehrambeni industi'lj Leta 1953 so na Poljskem delali skoraj 500 milij°n°g m.etrov bombaževine, nad milijonov metrov volnen®»^ blaga in skoraj toliko meh® svile. Leta 1938 pa so >z“ I iali le 287.600.000 metrov b«"'1' baževin, 37 milijonov metr6-volnenega blaga in 23 miW nov metrov svile. toavi "in p foslu Mi, ' fosili • Zlil Miao 'ju I Kn "asto !al jt M n; Tudi prehrambena indus ja ima največje možnosti r t voja, saj dežela razpolaga velikanskimi količinami sim vin Leta 1953 je znašala n. V” celotna proizvodnja sladkim nad 1.105.000 ton, kar preast^' lja skoraj podvojeno kol?®111'. v primeri s predvojno Pr0ll} vodnjo. Danes je prehramb®1’ krm industrija v stanju, da vse potrebe dežele, poleg tet* pa izvaža velike količine bla' med katerim zavzeh1 ga, inču Aoici na z.ci v ^ važno mesto sladkor, škr lažni' sirupi itd. Petletni načrt izpolnjen [pred rokom BUKAREŠTA — Osrtgg statistični urad pri vladi £,j il- 4»6 Romunije je sporočil, da >e petletni načrt za indtl?!r^0 polnjen pred rokom na 10. novembra. 2 gne Mii xdar vai ‘nju [za !ga - ]N me n ih v i gne gnt gos in •bol gn< -Stv nei ki Stil I me ga pi kme gn' jilt .vo: no: ski da ra. ob: ski lja sne krr zet bo zei v ] Prvi novo zgrajeni stanovanjski bloki v Marksovl Magdeburgu 84. DBCEMBRA-1986 DELO 8T8U» » OSEBNI SPOMINI E. D. STASOVE 0 DELU Z V. I. LENINOM |l leži in veselili Mili e Dii Lunin Blizu louarišeii Zborovanje ruske emigracije I. 1905 v Ženevi - Kako je Lenin s svojo logiko porazil vsakega nasprotnika - Proces proti Baumanu, ki je bil nato izpuščen in isti dan ubit od članov teroristične organizacije a aK' . I8t>-vez8' ,ridete!» očid* ,roK' rni*1" ,4 Pa £1* eča!» :s Pa pred' poli' aod»’ , v»8 sete-strd-avto- II. Ku sem nehala pripuvedova-mi je Vladimir iijie dejal ; «Veste, o leh zvezan 111 Kun-Hčsin morale poročati nasi ruti koloniji v z.euevi.1» lo me je spravno v zadrego, raju uo tedaj nisem se napra-Ua nobenm poročil, ucialu etn negamo in nastopala sem aiiko euiuoie v nedeljski soli, Jur sem podajala krajša poroda svojini ucencem. imeti pa 'uročilo pred vso rusko kolonijo v Ženevi, se mi je zdelo 'reko mojih sil. Vretilog Vludt-airja lijica me je torej spravil zadrego. Vendar me je opogumil, ko mi je rekel, da mi ho Pomagal pri delu. Ko sem se Pripravljala za poročilo, sem prepričala, kakšen sijajen u-'itelj je bil Vladimir lljič Le-"llt ; ko sem mu predstavila svoj latri in nato teze, me je pojavljal z dvema-trcmi heseda-Hi, tla koncu pa, že po poroči-(Vladimir lljič je predsedo-falj, mi je napravil nekalere o-Pazke glede napak v poročilu in 'lajal : «Veste kaj, mislim, da boste Poslali dobra govornica, kajti Po vašem prvem poskusu vidim 'Ja ste napravili poročilo bolje tot Ortodoks (Aksclrod).» V Ženevi sem tedaj prvič sliniti govoriti Vladimirja Iljiču. Njegov nastop mi je napravil vulikanski vtis. Sedaj, po petdesetih letih sc težko spominjam, o čem je točno govoril, najverjetneje je poročal o obo-toženi vstaji. Kaj me je presenetilo v tem Poročilu Vladimirja Iljiča? Po. 'Učilu je poslušala vsa kolonija "o sa ino boljševiki, marveč tudi nienjševiki in eseri (socialisti 'Uvohleinnarji ). Vendar za čas» Poročila ni bilo niti enega Ugo Mra, nobenih vzklikov in, ko s,‘ je poročilo končalo in j' Predsednik vprašal, ali ima kdo *aj vprašali, ni bilo zastavljenih nobenih vprašanj. Dcjan-*ko ali so se menjševiki in i'Seri Popolnoma strinjali s postavka-"ii Vladimirja Iljiča? Seveda Toda silo logike Vladimirja insPe |ljiča je bila takšna, da so se aičR» ii vsi podrejali. Tovariš Stalin Pravi, da se je zdelo, ko je Lenin govoril, da on olijema vse ■oslušalee z mogočnimi tipalka ini. Tako se in tudi jaz čutila Poslušala sem Vladimirja Iljiča zadržano sapo. Vsi prisotni Plso mogli oporekati Vladinu 'ju Iljiču. Kakšen je hil zunanji način nastopa Vladimirja Iljiča? De-*1 je nekoliko korakov naprej nazaj po tribuni, včasih si pogladil plešo, (levai kazalce v razporke jopiča, včasili stavil roke v hlačne žepe ali jih stavil na hrbet in le včasih metal naprej svojo desno roko z izravnanim kazalcem. Zdelo se je, kakor da hi vas hotel prebosti s tem prstom tako, kot je njegova misel prodirala v vašo glavo. Odnosi Vladimirja Iljiča do tovarišev so bili zelo prisrčni. Povedala bom, kako je n. pr. Vladimir lljič prisrčno pisal nam. boljševikom. Navajam odlomek iz pisma, ki je sedaj znano kot pismo «Absolutnemu» in je bilo prvič objavljeno v leninskem zborniku. Pismo je bilo naslovljeno meni, kajti «Absolutni» je bil moj vzdevek. Ko so me namreč izpustili iz Ta-ganskega zapora, sem decembra 1904 v Moskvi po naročilu tovarišev napisala pismo Vladimirju Iljiču. On mi je odgovoril. Kar se pa tiče vzdevka dobila ta- «Absolutni», sem S« kole: moj prejšnji vzdevek je bil «Guščni>. Takšen vzdevek sem si nadela zalo, ker si je moj oče za delo v deželni stanovski samoupravi (zemstvu) kupil premoženje v Novgorodski guberniji. Novgorodei so za svoje verske praznike navadno kuhali pivo, ki je dajalo goščo Tako so Novgorodei dobili vzdevek «gušča». Po aretaciji nekega tovariša sc je zvedelo, da je policiji ta moj vzdevek poslal znan in da ga je bilo treba spremenili. Tovarišica M. M. Ese n ( Zverina ) je .predložila : pusti, tla le imenujemo «kategorični imperativ». Ker pa je bilo to preveč dolgo, bodi «Absolutni». In tako mi je ta vzdevek tudi ostal. V tem pismu, ki je bilo naslovljeno name, mi je Vladimir lljič pripisal : «Veliko, veliko pozdravi Kursa (Lcngnika ), Kubena (Komljanca), G raca ( Baumanu ) in vse tovariše. Ne obupajte. Zdaj gre naše delo dobro. S škandulisti smo končno prekinili. Prenehali smo s taktiko umikanja. Sedaj nastopamo. Tudi ruski komiteji so se za čeli razshajati z dezorganiza-torji. Ustanovili smo svoj list Dejansko obstaja naš center. Izšli sla dve številki lista in te dni lio izšla tretja. Upamo, da ga bomo izdajali enkrat tedensko. Želim vam zdravja in pogumu. Mi se bomo verjetno še videli in se bomo borili v boljših pogojih kot v tukajšnjih spletkah in prepirih, kot so kongresi Zveze». Opazujte, kako zna Vladimir lljič združevati skrb za tovariše z najresnejšimi političnimi vprašanji. Ne glede na to, da je bil Vladimir lljič zavzet zaradi o-gromnega političnega dela, je vedno našel časa za tovariše. Spominjam sc nekega svojega obiska v Ženevi 1905. Nekega jutra je Vladimir lljič prišel k meni v penzion in me začel spraševati, kako smo delali skupaj z Baumanom v severnem biroju REALIZACIJE DEMOKRATIČNE OBČINSKE UPRAVE V MILJAH Pobude za razvoj turizma nudile občini velike koristi so Z današnjo številko pričenjamo objavljati vrsto Člankov o delovanju občinskih uprav na našem Ozemlju. Tokrat objavljamo krajši članek, ki ga je napisal naš miljski sodelavec o tamkajšnji občinski upravi, odnosno o realizaciji turistiina-ku.ltu.rnih pobud, katere niso bile niti predvidene v občinskem volilnem programu KP leta 1952, a so bile kljub temu zelo uspešne realizirane in so rodile za mlljsko gospodarstvo mnogo koristi. Kasneje bomo objavili še članke, nanašajoče se na druge občine. UREDNIŠTVO Zveza demokratičnih žena je razpisala natečaj za osnutek pristopnice. Natečaja so se ude ežili razni tržaški umetniki. Razsodišče je izbralo delo akademskega slikarja profesorja Avgusta Černigoja, čigar posnetek vidite na gornji sliki Borba proti razkosanju TO ;n za preprečitev okrnitve miljske občine je bila dolga in vztrajna m je postavila demokratično občinsko upravo pred trde preizkušnje. Občinska u-prava se je z vsemi silami postavila na branik občanov in svoje zemlje. Tisk in radio sta o tem poročala in poudarila, da je miljsko prebivalstvo, s svojo občinsko upravo na čelu znalo sprejeti trde borbe z razumevanjem in visokim državljanskim čutom. Kljub vsemu pa smemo danes ugotoviti, da je občinska uprava ostala zvesta duhu in črki svojega programa in da uresničuje v polni meri obljube, ki jih je dala za časa volilne kampanje leta 1952. V prihodnji volilni kampanji bodo nekateri nedvomno poskušali ignorirati afi vsaj podcenjevati to, kar je sedanja občinska uprava realizirala. Volilnemu problemu bodo dali politični in diskriminatorski značaj, zato da bi tudi v Miljah ustvarili ozračje, ki je nasprotno duhu pogajanja, zbliževanja in sporazuma. Tudi ob drugih prilikah je prišlo STANOVANJSKO VPRAŠANJE V ISTEM POLOŽAJU KOT PRED ENIM LETOM V povojnih letih zgradili; komaj 3630 ljudskih stanovanji Vzroki stanovanjske krize so vedno isti - Zanimive izjave nekaterih osebnosti in vladnega tiska - Vloženih 13.000 prošenj za stanovanje, od teh šele četrtina rešenih Lenin, St ah n in Sverdlov na sestanku ZA MASE KMETE Hlevski gnoj in superfosfat pro,z refe "S š> »a« Ze večkrat smo -govorili o gnoju in gnojenju na splošno. Mislimo pa, da ne bomo ihk-« id ar preveč govorili o tem važnem kmetijskem vprašanju, ki predstavlja predpogoj za dosego dobrega m obilnega pridelka. Neizpodbitno je, da je izmed vseh gnojil, tako umetnih kakor domačih, najbolj v rabi hlevski gnoj. Hlevski gnoj je najbolj uporabljeno gnojilo, ker ga skoro vsako gospodarstvo prideluje samo in ker se vsi kmetje vedno -bolj zavedajo, da je hlevski gnoj nenadomestljivo sredstvo, s katerim lahko povrnemo zemlji večji del snovi, ki so jih izčrpale gojene rastline. Boljše in lažje bomo razumeli dobre lastnosti hlevskega gnoja in tudi drugih gnojil organskega izvora, če bomo dobro poznali sestavo j gnoja. Dočim so umetna gnojila pretežno rudniškega izvora, je hlevski gnoj popol noma organskega ali rastlinskega izvora. In ravno v tem, da je gnoj rastlinskega izvora, tiči njegova važnost kot obnovitelja rodovitnosti pn. skusi so pokazali, da je z erri, lja, ki ne vsebuje organskih snovi, nerodovitna. Vsakemu kmetu. je znano, da je črna zemlja rahlejša in mnogo bolj rodovitna nego svetla zemlja. Edino organske snovi v razkroju lahko dajejo zemlji tisto črno barvo, ki je ta-ko Priljubljena vsakemu kmetu. Te organske snovi v razkroju imenu, emo humus. Obde'ana zemljišča našega Podeželja, iz katerih črpa haš kmet že stoletja svoja sredstva za preživljanje, so Pa na humusu ali organskih snoveh zelo izčrpana in vsied tega težka, kepasta in malo rodovitna. Znanstveniki pravijo, da je zemlja, na kateri se razvija rastlinsko živi j e-nie, živo bitje. V vsaki pesti .obdelane in pognojene zem-*5e lahko našteiemo na milijone malih živih bitji. Ta ž‘va bitja so predvsem mi-kro-orgahizmi kot n. pr. bak-terje, glivice, haluge itd. Iz- računali so tudi, da na hektarju obdelane zemlje živi približno 10-lt2. stotov teh živih bitij, ki so nevidna s prostim očesom. Ko gnojimo s hlevskim gnojem, prinašamo zemlji o. gromno število mikroorganizmov, precejšnjo Količino organske snovi in še precej drugih snovi. Izdelan hlevski gnoj ima v 1000 kg približno tj kg dušika, 6 kg kalija, 7 kg apna in 2,5 kg fosforne kisline. Iz tega vidimo, da je- hlevski gnoj, čeprav bogat na drugih snoveh, reven na fosforni kislini, ki je važna hranilna snov_ Zaradi te pomanjkljivosti v hievskein gnoju moramo dodati zemlji še fosforne kisline. Edino na la način bo razmerje hranilnih snovi v zemlji pravilno. Ko smo dobro pognojili polje s hlevskim gnojem, ne smemo misliti, da smo že dodali zemlji vše potrebne hranilne snovi, ker bo še vedno primanjkovalo fosfor, ne kisline. Fosforno kislino najlepše dodajamo v obliki fosfornega umetnega gnojila. Izmed teh nam najboljše služi superfosfat, ker ga lahko mešamo 5 hlevskim gnojem ob vsaki Priliki, medtem ko ne smemo ™. j}1' z gnojem Tomaževe z indre, ki je tudi dobro fosforno gnojijo SuperfoSfat iahko dodam„ gnoju, preden ga podkoplje-mo, -ìli pa ga potrosimo po zemlji pred setviJ0 aJi prea sajenjem. V to svrho lahko uporabimo približno 200 do 400 kg superfosfata na vsakem hektarju zemlje. Imeti moramo torej v vidiku, da je hlevski gnoj še vedno prvovrstno in nenadomestljivo gnojilno sredstvo, zavedati pa se moramo tudi, da bomo z dodajanjem fosforne kisline v obliki superfosfata lahko gotovi, da smo nudili zemlji vse snovi, ki jih v teku razvoja črpajo iz nje rastline, ki jih gojimo. Centralnega komiteja v Moskvi in kako smo se borili proti koin-promisarjem. Pripovedovala seui mu, kako sem skupaj z Baumanom ječala v zaporu, kako smo «i pomagali, ker je bil on v izolirani celici. Uporabljali smo vsakršne zvijače, da bi ga stalno seznanjali- s tem, kar se je dogajalo v zunanjem svetu. U-spelo riain jc ukaniti upravo zapora in on je zmiraj vedel, kaj se zunaj dogaja. Pripovedovala sem tudi o lem, kako sva se po procesu jaz in Baumanova žena Nacija (takšno je bilo njeno par-lijsko ime) trudili, da bi Niko-laja izpustili. Vse ostale tovariše v našem procesu so izpustili proti kavciji, samo on je ostal zaprt. Nato mi je Vladimir lljič povedal, da je Nadji končno u-spelo doseči osvoboditev Nikolaja. To pa se je zanj nesrečno končalo, kajti že takoj prvi dan po osvoboditvi so ga ubili člani «črne stotnije», ko je šel osvobajat vse ostale politične jetnike. Vladimir lljič je govoril o pogrebu Nikolaja, o govoru Nanje in šele nato mi je izročil angleški list «Obscrver», kjer je bilo vse to objavljeno. Zakaj je Vladimir lljič prišel k meni? Zato, ker ni hotel, da bi zvedela o smrti bližnjega človeka, s katerim sem delala in sem bila tesno povezana, iz listov. On pa je našel čas, pustil veliko politično delo in prišel k meni, da me obvesti o smrti tovariša. Tedaj sem lahko zelo malo časa delala z Vladimirjem liji-čem, ker je bil izdan carski manifest, o katerem se je sestavila takšna pesmica : Car je postal darežljiv, izdal je manifest : mrtvim svobodo živim pa zapor. Čeprav so žive zapirali, nekakšna svoboda jc bila vendarle dana in Vladimir lljič ni hotel več živeti v tujini. Odpotoval jc ob prvi priliki in preko Finske prišel v Rusijo, v Peterburg. Prvo, kar je storil, ko je prišel na finski kolodvor, jc bilo to, da je šel na Preo-bražensko pokopališče, kjer so bile pokopane žrtve 9. januarja To dokazuje, kakšen ogromen pomen je Vladimir lljič pripisoval dogodkom 9. januarja Zato je torej smatral za potrebno, da se pokloni številnim ljudem, ki so 9. janurja padli, ljudem, ki so 9. januarja padli, vojaštvo na carski ukaz strelja-, lo v množico ljudi, ki je na miren način zahtevala miru in kruha, op. ur.). ( N «daljevan je sledi ) Kar se tiče stanovanjskega vprašanja, lahko rečemo danes isto, kar je bilo pred več kot enim letom podčrtano v spomenici, ki jo je Zdru ,en,e za pravico do stanovanja naslovilo gen. Wmtertonu. Razlogi so vedno isti: posledica bombardiranja za časa vojne, zanemarjenost m kot posledica postopno razpadanje starih stavb, odpor s strani zasebnikov za vlaganje kapitelov v stanovanjske gradnje, posebno kar se tiče cenenih ljudskih stanovanj, velika počasnost pri napredovanju gradenj z ljudskim denarjem, stalno naraščanje števila beguncev in končno vedno večji dotok državnih nameščencev. Nemogoče je, da bi si iz informaciji vladnega tiska javnost lahko ustvarila točno sliko o potrebi stanovanj, o izvršenih gradnjah in tistih, ki so še v teku, kakor tudi o vsotah, ki so bile do sedaj nakazane. Podatki, ki jih objavlja vladni tisk so skoro vedno nepopolni in v protislovju eden z drugim tako, da bi bilo treba za to posebnega študija. Vendar pa st že iz nekaterih podatkov uradnih osebnosti in vladnega tiska ustvari človek vsaj približno sliko o naraščajočih potrebah gradenj ljudskih stanovanj. Tako je n. pr. občinski odbornik Dulci na neki konferenci o stanovanjskem vprašanju marca letos povedal, da se je število tržaškega prebivalstva zvišalo od leta 1945 za približno 27 do 28 tisoč oseb ter poleg teh še za 6000' oseb brez stalnega bivališča. To pomeni, da je danes v Trstu kar 9000 družin več kot pred desetimi leti. Za te bi bilo treba isto tako število stanovanj. Potrebo novih stanovanj pa lahko zfačunamo tudi na podlagi podatkov iz «Giornale di Trieste» od 12. junija 1964. List pravi, da je v Trstu približno 7000 stanovanj v slabem stanju, hadaljmh 7000 pa je preobljudenih Iz tega izhaja, da se je še leta 1951 kazala potreba po 14.000 stanovanjih. Številke se namreč nanašajo na popis, ki je bil izvršen novembra 1951. Pri tem se pa ne jemljejo v poštev novoporcčenci. V raz dobju od 1950 do 1955 se je poročilo vsako leto povprečno 2300 parov. To pomeni, da je treba vsako leto še drugih 2300 stanovanj, C e vzamemo v poštev vse gornje podatke, ne bo število 13.000 prošenj, ki je bilo vloženih pri posebni komisiji za dodelitev stanovanja, na noben način pretirano. Oči teh je bila rešena za Trst in Milje le pičla četrtina. Kar se tiče stanovanjskih gradenj imamo podatke, ki jih je dal v članku «Prore» od 10. septembra 1955 eden izmed članov upravnega odbora ustanove IiACP, V povojnih letih je država finansirala gradnjo 330 hiš & 3411 stanovanji, 16 hiš z 219 stanovanji pa je bilo dokončanih te dni. Tako je bilo zgrajeno v Trstu po vojni skupno 3630 ljudskih stanovanj. V resnici gre za gradnje v obdobju 1948-1955, kar pomeni vsako leto 550 stanovanj, dočim so jih leta 1930, ko potreba ni bila tatto občutena zgradili 827. Kot piše «Piccolo» od 22. novembra 1955 je bilo zgrajenih od 1951 še nadaljnjih 1479 stanovanj z Aldisijevim načrtom. Za istrske in dalmatinske begunce je bilo — kot zgleda — zgrajenih do sedaj 550 stanovanj. Kar se tiče gradenj, ki so v teku, poročajo vladni Usti, da se je septembra letos gradilo 19 hiš s 608 stanovanji, za na-daljinjih 1'9 hiš z 296 stanovanj pa so bili že odobreni načrti s strani oblasti. «Piccolo» od 22. novembra 1955 pravi, da bodo v kratkem dokončali gradnjo 347 stanovanj z Aldisijevim načrtom in da je bil oktobra letos položen prvi kamen za gradnjo stavbe s 64 stanovanji za begunce. S tem pa sta bila v celoti izčrpana sklad ER P in izredni sklad 1 milijarde 600 milijonov, ki ga je odobril ministrski svet 15 oktobra 1954. Ta znesek pa je dejansko le del celotne vsote 3 milijard, ki jih je ministrski svet takrat odobril - vsaj tako razlaga «Piccolo» — v celoti za gradnjo ljudskih stanovanj. Preostali znesek 1 milijarde pa je baje namenjen za gradnje stanovanj za begunce, 400 milijonov pa za potrebe Tržiča V proračunu vladnega komisariata za prvih šest mesecev 1956 pa je od 5 milijard 800 milijonov Ur v postavki za javna dela odkazamh komat 500 milijonov za ljudska stanovanja in 300 milijonov za preureditev drugih stanovanj, kot nadomestilo za stara in nehigienična. Poleg tega je nakazanih od gornje vsote še 800 milijonov kot prispevek za gradnje v industrijskem pristanišču, kar bo zadostovalo komaj za začetna dela (kanalizacije, poti itd). V resnici je ministrski svet odobril za novo naselje v industrijskem pristanišču svojčas 4 milijarde lir NOVO CEPIVO PROTI OTROŠKI PARALIZI V Pasteurjevem zavodu v Parizu so sestavili cepivo proti otroški paralizi, o katerem pravijo francoski zdravniki, da je zanesljivejše in učinkovitejše od ameriškega Salko-vega cepiva. Novo cepivo bodo predložili na konferenci za zatiranje otroške paralize, ki bo v Stock holmu. do takih poskusov, ki pa so vsi propadli Ten argumentov se bodo nekateri posmžih predvsem zato, ker jim primanjkuje tehtnih sredstev, s katerimi bi se lahko predstavili. Mi komunisti pa postavljamo v ospredje dejstva. Realizacije demokratične občinske uprave govore dovolj zgovorno in dajejo možnost vsem, ki hočejo to razumeti, da se prepričajo, kaj vse je ta uprava naredila v njih korist, tuograin, ki ga je Komunistična partija premožna za časa volilne Kampanje ieta 19a2, je bil ne ìe ìeanziran, temveč v številnih primerih tudi presežen, turistične iniciative n. pr., ki so našle tolncsen odmev in bile deiezne tako veh-Kega odobravanja javnosti, so Konkreten pruner realizacij, ki niso biie niti zapopaoene v volilnem programu. Milje prav gotovo še nikoli niso videle tako veiikih kulturnih prireditev, kakršne je organizirala občina v zadnjih dveh letih, Pustne prireditve, ki jih je prav tako organizirala občinska uprava, so imele namen oživiti starodavne tradicije Milj. Te so tako leta 1954 kot letos sijajno uspele in od njih so imele Milje nemajhne koristi, saj se ,e ob teh prilikah zbralo v Mujah — po uradnih in policijskih podatkih — preko 30 tisoč ljudi. Poteg pustnih prireditev je omeniti tudi «Goldonianski festival», likovne razstave, ki so se, tako lani kot letos, uspešno vršne, številne koncerte, tombole in druge prireditve, ki so v veliki meri pospešile poživitev turističnega udejstvovanja na območju občine. Vse te manifestacije so poleg tega, da so rodile za gospodarstvo občine precejšnje sadove, potrdile, da Milje zavzemajo večji pomen na področju turizma, ne le v krajevnem temveč v mnogo širšem merilu, ki sega celo onstran meja našega Ozemlja. Letošnje kulturne manifestacije se bodo zaključile s prireditvijo zelo važne likovne razstave mehiških umetnikov, katero bo priredila občina po posredovanju tov. Vidalija Občinski odbor je že zasnoval kulturni program za prihodnje leto. V načrtu je med (Nadaljevanje na «. strani) ESEJ O PREŠERNU V ANGLEŠČINI Angleška revija «The Slavofile and East European Re-view», ki izhaja v Bnstolu, Je pred kratkim objavila obširen esej o Francetu Prešernu, katerega je napisal znani slavist prof. Janko Lavrin. V eseju je podan pregled slovenskega slovstva do Prešerna in pregled pesnikovega dela. V njeni je prevedenih nekaj najlepših Prešernovih pesmi. HRVATSKI SKLADATELJ DOBRONIC JE UMRL Pretekli teden je v Zagrebe umrl 78-letni skladatelj Anton Dobronič. Med njegova najbolj znana dela spada opera «Vdova Košlinka», kantata «Kraljevič Marko» in orke. stralno delo «sintonia vigorosa»-. PREDAVANJA O PROMETNIH PREDPISIH V Zagrebu so priredili za dijake vrsto predavanj o prometnih predpisih. Predavali so dobro izvezbani prometni miličniki. Predavanja so bila spremljana s poučnimi filmi. GOSTOVANJE NEMCEV NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Preteklega novembra je gostovala na ceskosiovanškem osrednja kulturna skupina ljudske milice iz Nemške demokratične republike. Skupina šteje 150 članov. Izvajala je narodne plese ob spremljavi narodnih pesmi. Cehi in Slovaki so umetniški skupni priredili prisrčne sprejeme. USPEH JUGOSLOVANSKO NORVESKEGA FILMA Pred kratkim so v Moskvi predvajali jugoslovansko-nor-veški film «Krvava pot», ki prikazuje dogodke iz zadnje vojne. Sovjetska kritika se je zelo laskavo izrekla o filmu, zlasti zato, Ker jjrikazuje življenje tako, kot je v resnici bilo in ker so režiserji pustili, da zgodovina sama govori. Film poveličuje vero v visoke vrline človeka in v neizbežnost zmage dobrega nad zlem, zmage luči na temino m prijateljstva med narodi nad sovraštvom. DOM UMETNOSTI V GOTTWALDO VU Preteklega novembra so v Gottwaldovu na Češkem Divorili nov Dom umetnosti. V ta namen so spremenili neko staro zgodovinsko zgradbo. V veliki koncertni dvorani so postavili tudi orjaške orgije, ki imajo 9280 piščali. Detalj velike freske, ki jo Je v dvorani L udskega doma v ul. Capitolina 3 v Trstu izdelal mladi tržaški slikar Sabino Coloni. Freska prikazuje vse najvažnejše etape borb tržaškega delavskega gibanja. Gorml detajl prikazuje borbo proti fašizmu m vlogo, ki jo je v tej imel naš veliki junak Pinko Tomažič Pa saj li niellila ni 'treba zabičevati, saj i pametna dovolj ter sama veš, da moraš vedno doga pred očmi imeti in pri vsaki reči pomisliti. kaj bi oče dejal, ako bi to vedel. Zmerom smo te prav učili, doma in v šoli si slišala, da mora otrok tako delati, kakor oče in mati bočeta.» Hčeri slopijo solze v oči. V izbici je bilo malo svetlo. brleča sveča ni bila odlrnjena, mali teh solz ni opazila. «Suma sebe najbolj pazi,» reče mati dalje. «Dokler je človek mlad, ne pomisli in lahko se mu spesne. Saj veš, kaj mislim. Glej, Podse lska J črička...» «Mati !...» «Le molči 1 Jaz se zate ne bojim, ali moram se bati. Hočem ti le reči, da moraš moliti za pravo čednost. Jaz ti verjamem, da ni nič, kar ljudje govore, pa pomisli, kuj bi oče rekel, ako bi kaj lido, ako bi samo slišal to govorico ! Glej, koliko si oče prizadeva, koliko trpi in skrbi ponoči in podnevi ! Zu koga drugega, če ne zate? Saj imava samo tebe na svetu.» Ta misel ženici zbudi spomin na njene zgodaj pomrle otroke, in liho začne jokati. Deklica se ji oklene okrog vratu in tudi njej teko solze, a sirota si ne upa povedati, zakaj. «Ti boš meni in očetu na starost edino veselje in si nama tudi zdaj. Zato delaj zmerom očetu po volju, napak te on ne more učiti.» «Možili se me ne silite,» šepeče dekle. «Ne bova te silila. Sicer pa nič ne misli, da je to tako hudo, le počakaj, vse pride zlepa in počasi,» odgovori mati nasmehnivši se, vstane, in med vrati reče: «Le Bogu se priporoči pa zaspi ! Oče, težko, da bi nocoj domov prišel. Bog daj, da bi se kaj ne primerilo na poti ! » Rekši zapre mati duri za seboj, a dekle se razpravi, ugasne luč in zleze v posteljo. Dolgo ihti pod odejo in zaspali ne more. Zdajci, že precej pozno, nekdo na lahko potrka na okence. Ve. kdo je, pa danes ne misli vstali, ne odpreti okna, danes ne ter nikoli več ne. dasi tudi njej srce glasno tolče. Saj je greli delati proti volji lak o dobre matere ! Dolžnost prepoveduje poslušati glas lastnega srca. Spoštovanje materine besede naj ukroti čut, zaduši klic ljubezni ! Josip Jurčič EDOV SIN Se enkrat potrka ter njeno ime liho zakliče. Ne, ni mogoče zatajiti se ; Bog, ki je človeku čuteče srce ustvaril, naj odpusti ! Se enkrat bo govorila z njim, povedala mu, kaj je mali rekla, in potem morda ne več. Vstane, okno odpre. Stefan stoji pri zidu. Ko ga vidi v mraku pred seboj, zginejo vsi storjeni nameni, poda mu roko in začne se šepetanje. Ko dokonča deklica svoje pripovedovanje o materi, stoji Stefan nekaj časa nem ob zidu. Naglo pa seže v žep in ji poda nekaj v roko. «Kaj je?» vpraša deklica. «Prstan, ki si mi ga dala, ko sva enkrat v semenj šla. Tvoja mati prav govore, jaz se ti moram umakniti, daleč, daleč proč! «Kaj boš?» «Na vojsko šel, po svetu, — nikdar ne pridem več v to vas ! » «Ne, za Boga ne! Nà prstan nazaj, jaz ga ne vzamem.» «Mej ga! daj ga drugemu, jaz ga ne smem imeti ! » « Ve ga ne vzameš nazaj, vržem ga skozi okno v travo, naj se izgubi v zemlji za vselej ! Nikdar ne bom več vesela. Iz moje roke ne bo nikoli nihče ni tega ni drugega prejel, samo ti ! — Ces?» In Stefan zopet vzame prstanek nazaj. F)rcd pustom, ob času splošnih ženitovanj, 1 jeli so se zopet bolj pogosto snubači shajati v Smrekarjevo hišo. Povpraševal je zopet Pogreznikov Peter, oglasil se je županov sin iz bližnje fare in več drugih bogatih kmečkih sinov se je prišlo ponujat za zeta. A najimenitnejši je bil ter največ govorice je napravil mlad, bogat usnjar, ki se je bil naselil v veliki hiši pri cesti. Nosil se je po mestno, opravljen je bil po gosposki, govoril je več jezikov, bil je lep, sladkih besedi, krotak, pohleven 111 prijazen, na ga je vse hvalilo. Govoril je posebno rad z materjo Smrekarico ter se ji takoj tako prikupil, da hi niu bila naravnost dala hčer. z,anjo je bilo že zanimljivo in častno, da bi njena hči dobila moža, ki jv bil bogat in učen, gosposki in zveden po svelu. « Naša Francika se mora zdaj precej omožiti, dokler je mlada. Kadar bo že bolj v letih, ne bo več tako,» reče mati Smrekarica možu Anionu, ko sta bila nekdaj sama v hiši ter je ona nekaj šivala, on pa s pipo v ustih gor in dol hodil. «Nu, saj se jaz ne branim,» odgovori Anton. «Dobiti mora moža, ki jo bo rad imel in ki naju ne bo zaničeval na starost, — katerega, ki ima dobro naturo.» «Saj babe imate nos tudi dober, le izberite ga,» reče Anton. « Pogreznikov sin je preskop, pretrd. Taki niso pridni.» «Ne? Zapravljivci so pridni in mehkuži v kali ! » « Vrhniščakov sin bi k hiši prinesel denar, ki pravijo, da ni ves po pravici dobljen ; potlej bi ne bilo božjega imena pri hiši,» šteje mati dalje. «Ljudje vsakega obrekajo, kdor kaj ima.» «Jeličev ni delaven ; nič ga ne hvalijo ljudje.» «Nu, kateri bi pa bil tebi po glavi, kateri?» vpraša Anton ter stopi pred njo. «Tak, ki ho naju na starost v čislih imel.» «I11 kateri je tak?» «Ta usnjar Lovrčnič,» odgovori ženica. Anton se zasmeje in gre zopet dvakrat gor in dol. «Tedaj ta ti godi?» vpraša. «Dober človek je, mehkega srca in zna « človekom spregovoriti,» reče mati. «Kaj pa dekle? Kaj pravi? Ali je tudi njej v srce sedel, kakor tebi?» «Ničesar ne reče. pa mislim, do bi ga vzela.» «Jaz mislim, da je bolj pametna od tebe in da ga neče,» odgovori mož. «Le poslušaj me, stara, jaz tudi ne slavim nanj toliko kolikor ti. Denar je lepa reč, ali denar je od danes do jutri. Kupčija je dobra, ali nesreča se lahko primeri. Le kdor zna delati, kdor zna vsako stvar v roko prijeti, ta je trden na svetu. Saj veš, da bi jaz rad zeta vzel sem na dom, rajši nego dekleta drugam dajal...» «Saj nam na izbiro stavi, ali jo k sebi vzame, ali pa se k nam priženi, kar češ.» «Na mojem domu je treba kmeta. Takega jaz nečem, da bi v gosposki suknji okoli hiše hlačni pa da bi ga ljudje vikali ter bi še jas ne mogel govoriti z njim, kakor z vsakim človekom. Pojdite mi vkraj z gospodstvom ! Moj oče je bil kmet, in moj zet bo kmet ; kdor poleg česa drugega prinese najprvo trdno delavno roko, kdor se bode v ponedeljek drugače oblačil nego v nedeljo, ta pride pod mojo streho pa je amen besedi!» «Smrekarja je kmetstvo postavilo, kaj ne? Iz zemlje si stotine in stotine denarja izril ! » žena zabavljivo reče. «Baba, ti govoriš, kakor veš. Kmetstvo ne redi, ali pošteno živi ; drži se ga, kdor ga imaš. Iz dežja je dobro, če ima človek kam pod streho pribežati. Pri trgovini človek kolne, pri kmetstvu pa moli. Smrekar je znal kleti in moliti in zato se je postavil, baba!» «Tako rajši vzameš takega, ki ti bo n* starost v zobe gledal?» «Jaz svojega zeta ne bom nikoli ničesu prosil, če Bog dà. Povedal sem ti, da ga nečem, ki bi v petek suknjo nosil in hi ga starci vikali. Molči!» Ni se dalo več govoriti o tem ženinu. Vsi drugi niso bili materi po volji, hči se ni hotela oglasiti za nobenega, katerega bi oče bil rad imel; predpust jc minil. Ljudje, ki so pričakovali ženilovanja pri Smrekarju, zmotili so se tudi to zimo. Snubači so bili ali razžaljeni ali žalostni in vse je ostalo, kakor je bilo. (Sledi deveta nadaljevan je J večera „ Frvi ai uzabni večer m/eia», ui ga je uredništvo organiziralo v neaetjo po poiane oo s»oae lovori ju nane partije, àliLi' in LUL, oo ostal prav gotovo vsem uae-leze tičem v pujcmem spominu, r seslransKi u-pm, m ga je zeta ia ~amisel je v i*en*.*uo zuaosce-nje or guru zalo rje m ter obenem tzjtoiluuua, aa se uomo v doglednem času zopet srecun v la* no prijetni uruzui. n.tnulu jjo določeni uri so bila vsa omizja zasedena, /.e oo pr* uh. zvokih harmonik, ki slu jih mojstrsko « nategovala» tov. Lucijan Hončel in njegov oče je zavladalo v dvoruni tisto sproščeno razpoloženje, ki je prvi [togojt da taki zečeri dobro u-spejo. Veselo razpoloženje se je še stopnjevalo, ko so prišli v dvorano prvi kriški pevci, ka tenni so kmalu slediti še ostali in njihov dinamični jrevovodja tov. Francko Žerjal. Ze prva pesem., ki je gromko zadonela iz kakih trideset grlt je seveda še bolj uzgala ozračje in stopnjevala navdušenje številnih povabljencev. Ì oda vrli Križani se niso izkazali samo kot dobri pevci, ki znajo navdušiti. Kmalu so prišla na dan prijetna presenečenja v osebah raznih solistov, kot Frančka Žerjala, Ferdinanda .Bogatea, malega Brunota, ki je zelo posrečeno kar akter izi ral ameriškega izmaličenega pevca. Za salve smeha in zabave je poleg omenjenih poskrbel se tov. Lucijan Rončel, za kar je dal vzpodbudo tov. Gombač. Primerne vzdušju so bile tudi recitacije, ki jih je dovršeno kot vedno po tragičnega koiaka jo je privedla resna srena o ore- zen. Neznani zlikovci so v ponedeljek vuni v stanovanje 64-let-ue ivi-e, ceues Bernardi v uii. Rossetti zv, Kjer so tl asi i Dogai pieu. u-unesii so namreč ziatanmo, ki je vredna kakega pon milijona ... Od ponedeljka se nahaja v tržaški Domici 70-1 et ni Josip Proseka 156. Možu variacija Bolščimo volivce, ki so jin črtali iz seznamov Naš tisk je že pisal o pravih namerah, ki jih zasleduje vlada z znano Sceibovo okrožnico o črtanju volivcev iz volilnih seznamov. Ta problem so naši svetovalci iznesli tudi v tržaškem občinskem svetu in postavila ga je opozicija v italijanskem parlamentu. Na podlagi te okrožnice skušajo odvzeti povsem samovoljno in protizakonito volilno pravice določenemu številu volivcev, ki so bili svojčas kaznovani zaradi malih prekrškov. Proti temu manevru je treba reagirati. Treba je prepre-č ti ure ničitev načrta, ki si ga zadaja omenjeno okrožnica. Da preprečimo krivično črtanje iz volilnih saznamov, nezado-stujejo samo protesti in. pozivi volivcem, naj se pobrigajo za ponoven vpis v sezname Da preprečimo ta mariever, ki ima v celoti značaj razredne diskriminacije do ljudskih Partijsko življenje slojev, je treba .pomagati volivcem, ki so jim po krivici odvzeli volilno pravico. Takih primerov je v Trstu kakih dva-tisoč. Treba jim je pomagati, da bodo zopet dobili volilno pravico. Kdor sestavlja volilne sezname, računa pač na to, da vsi državljani ne poznajo zakona, ki jim omogoča, da lahko zopet pridobijo izgubljeno volilno pravico. Računajo na to, da vsi prizadeli ne znajo, kaj jc treba ukreniti za ponoven vpis v sezname in so sko-ro gotovi, da se vsaj del tistih, ki so bili krivično črtani — iz enega ali drugega razloga — ne bo pobrigal, da bi napravil vse potrebne korake za pridobitev izgubljene volilne pravice. Zato imajo vsi tovariši v sekcijah in celicah važno nalogo, da skrbno poiščejo vs#> tiste — tovariše, simpatizerje, znance in prijatelje — ki so bili črtani iz volilnih seznamov na podlagi ticelbove okrožnice. Tovariši jim morajo pomagati s tem, da jih pošljejo na odsek za krajevne ustanove pri naši partiji, kjer bodo pre.eii vsa podrobnejša pojasnila in vso potrebno pomoč. Važno je acveda, da povemo tem volivcem, kakšne cilje zasleduje vlada s to okrožnico. To je ena izmed važnejših nalog v predvolilnih; pripravah, ki jo je treba izvesti pravočasno, brez vsakega odlašanja ali zavlačevanja, da se tako prepreči in zatre že v kali ta poskus volilne sleparije. Podporna znamka in božična nagrada Lahko rečemo, da se -'bilka ekonomske solidarnosti do na> še partije potom podporne znamke ni še v zadostni mer' razvila m popularizirala mt-.-i tovariši. V tem pogieuu je rre-ba na vsak način intenzivnejšega dela, da bomo prepričali slehernega ciana partije, naj ob priliki prejema nove izkaznice kupi vsaj eno podporno znamko. Prav te dni smo v ozračju božičnih praznikov in novega leta. Tovariši ki so zaposleni, bodo prejeli, oziroma So ze prejeli božično nagrado. Do bro vemo, da ne bo visoka vsota. Nasprotno, kar bodo piejeli bo vse premalo, upoštevajoč vedno večjo krizo, ki jo preživlja posebno delovno ljudstvo in ki se odraži v vsaki delavski družini. Na podlagi izkušenj iz lanskega leta smo prepričan., da se bodo tovariši tudi letos ob priliki, ko prejmejo božično nagrado, obvezali za primeren denarni prispevek za našo partijo. To bodo storili kar se zavedajo, da bodo samo z vztrajno borbo lahko dosegli boljše življenjske pogoje. P'rapini boau iinančrw» našo partijo, ker dobro vedo, da je vedno na čelu teh borb. Da jih pa lahko uspešno vodi, je potrebna propaganda, potrenen je tisk; vse to pa je povezam z velikimi izdatki. V teku je kampanja za razdelitev podporne znamke. V tej kampanji lahko podvojimo cilj lanskega leta. Zato pa .is potrebno, da vodimo to kampanjo še intenzivnejše in to prav v dneh, ko se razdeljujejo nove izkaznice. Vsak tovariš naj si nabavi vsaj eno podporno znamko. Tisti, ki imajo stalno zaposlitev pa naj si nabavijo podporno znamko za 1060 ali vsaj 560 lir, vsakdo pač po svojih močeh! Tako boste za božične praznike in novo leto lahko ponosni, da ste dali svoj doprinos k tej važni in hvalevredni pobudi. S toplimi voščili Centralna uprava partije Komunistične partije. Sledil bo krajši kulturni program. Plenum KR v Boljuncu V četrtek 29. novembra ob 20 bo v Boljuncu plenum Komunistične partije za dolinsko občino. Govoril bo član vodstva KP o dogodkih v svetu in delu partije v letu 1955 ter o perspektivah v novem letu. ZAHVALA — Družina Pipan iz Sempolaja se zahvaljuje vsem, ki so z njo sočustvovali in ji bili ob strani ob bridki izgubi sina Josipa. Posebna zahvala pevkemu zboru, nabrežinski godbi, delavcem iz apnarne, stanovskim tovarišem pokojnika, mladinkam in mladincem iz Sempolaja ter celici KP. Ljudska prosvela je postalo nenadoma aia-bo, aa ae je zgiuaiii na tla. V bolnici su zuiavniki ugotovim, da je njegovo sua.ije precej lesno. *— V torek je neki lambretist podrl na tla na Upernati Angelo Brezar iz BazovisKe ut. 4, mri padcu se je urnama po glavi in uesni nogi. Okrevala oo v dveri ivUniti. «-* žrtev hude p-ometne nesreče je postal v torek 69-ietni Ivan tiluga iz ul. M at e ucci 3. u-Krog polnoči, ga je v ul. Giulia podrl zasebni avlo, ki ga je vozil 35-letni Ettore Vatla. Pri padcu si je Sluga preDil lobanjo. Kljub prizadevanju zdravnikov pa je Sluga v sredo podlegel težkim poškodbam. »** v sredo se je ponesrečili v kamnolomu Pizz ul v Nabrežini 27-1 et ni Anton Lisjak iz iste vasi. Med ueiom, ga je podrla na tla težka plošča, ki mu je zlonnla levo nogo in verjetno tudi levo roko. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se bo morali zdraviti najmanj dva meseca. «** v sredo so karabinjerji našli v neki jami blizu MačkovelJ truplo nekega neznanca. Na podlagi osebnih dokumentov so u-gotovili, da gre za 51-,letnega Josipa Skera, brez stalnega, bivališča. Zdravnik policije, ki so ga poklicali, je ugotovil, da je moža zadela srčna kap. Smrt je po mnenju zdravnika nastopila kakih 15 ur pred najdbo. Slovensko hrvatska ljudska prosveta želi članom m prijateljem naših prosvetnih društev prav zadovoljne božične praznike! Obenem opozarja prosvetna društva, da so jim bile te dni razposlane članske izkaznice za novo včlanjevanje. Pomnožimo število članstva naših prosvetnih društev! Vsak član naj pridobi vsaj še enega novega! Vsak zaveden Slovenec mora 'biti član prosvetnega društva! Ì2E 10 ODDAJE 1 TKST A SOBOTA: 12.55 JugOStovansK1 motivi - 14.45 Rum.cui orkester108,11 Swinging Brothers - 16. Božičn1 irovn snke iz i9 Stoletja - 16.15 Domati ujmevi' - 19.15 Sestanek s p»... , Slušalkam! - 20.30 Božični motivi 1 - 24. Prenos Polnočnice iz cer"56. ' kve Sv. Jakoba. jaj„ v NEDELJA: 9. Kmetijska odda-1, ki ja - 12. Oddaja za najmlajše - W line i Jeras: «Male zvezdice veliki B0- »: t žični večer» - 13.30 Reklami**. KO voščila nato voščila otrok - 14.P'erno Glasba po željah - 19.15 Po dvtiarksi mo v ih naših dedov - 21. Kalili' na : ski oder - Johannes Mentir idi «In odvedel ju je Egipeui. eKa PONLDELJE: 12.10 Pevski due r<‘l*v‘< in harm. - 13.ju tiiasoa po želja! “v te 16. Radijski' oder - Gerhard Ni» ja pr zoldi: («Princesa 'iz Serariunua»jnIini, 1 Riniti. Moški 20or Vesna iz Sv KP- , V Uh il( ža - 18.30 Voščila prijateljčKO1 radijske mamice - 20.30 Vokali" OBt" Tud kvintet Niko Str ko« - 21. Pud1; o jel< ni: «La Boheme», opera v 4 dei TOREK: 13.30 Glasba po želj»11 i]cilJ , - 19.15 Zdravniški vedež - 21. R»-rMn " dijski oder - G. Fermano: «J»-1 tranje darilo», igra v 3 dejanj"1 nato večerne melodije. SREDA: 12.55 Jugoslovanski g motivi - 18.30 Radijska mamic», - 19.15 Rad.jska univerza - 20.3»«up Vokalni tercet Metuljček - 2l“» Koncert tenorista Renata K od e"- v ina-ca - 22.15 Beethoven: Simfonij»^ ČETRTEK: 18.40 Koncert p*»t ulitke Damjane Braiuževe - ‘L1 »voril Dramatizirana zgodba nato pP", uuoljene lahke melodije - 22-1’ " MacDonald: Simionija št. 3. 'j!1 pE TEK: 13.30 G asoa po željaMa - 19.15 Radijska univerza - 2" Tržaški, kulturni razgledi - 21-3®; Vokalni kvintet - 22. Iz itallja"- * ske književnosti in umetnosti. veli Tudi la sir mi pni Mila Ro psi ■ang vita jsl Gledališče posl Rialii Me s neki ihod. sile ejše. 'ali di Slovensko nerodno gledališče ze Tržaško ozemlje V nedeljo 2o. decembra ob U uri v kinodvorani v SV KRlZu' Ivan Cankar: «MAKTrn KAČUR» V ponedeljek 26. decembra o" ... 15.30 in 19. uri v Prosvetnem d°'itij mu na ilPUliklAip nrv m/ z v 'širnj Mu i Vse r 'San, e ( : « - k rodnih pesmi», ki ga pevovodja Zdravko Kante domači oktet. ^ te ter Na koncertu bo društvo gradilo Karla Bukovca in ^ 'U '«tu I 'lili Ki, dreja Štoko, petdesetletna na društva za njuno nepr6^ gano in zaslužno delovanje okviru društva. ♦ * * Glasbena skupina iz ® 'rtije buia [8mrt dos ljunca bo imela svoj prvi n®. le o,- Izlil tCe stop jutri, 25 t. m. ob 17. . v kinodvorani v BoljuncU.(<‘(lCrl’a 11 sporeju so slovenske na^.p pesmi, polke in valčki, k* izvaja vaški kvartet ter matinske narodne pesmi, „,V jih Izvajajo tamburaši s so® Mj, mvanjem vokalnega okte Prireditev se ponovi na $^ fanovo ob 16. uri v isti ranii Od 19,30 dalje pa: c‘ ples. ---------------------------------8^1 pri «užil h, Odgovorni urednik ■ RUDOLF BLAZ1C (Biagli Zaiožnišivo «DELA» liska tio. RIVA. Iorrebianc» je s 1 kor Neti J daj '«jo ' m Uču j 6 ko '»"v L ine Varja I«, k sp Tudi v Barkovljah je bilo prejšnjo sredo na sedežu prosv. društva «MatjaSič» pri Rumen MSI uspelo predavanje o raku. Predaval Je Igor Dekleva, nakar so sledili poučni filmi o tej bolezni in drugem. ZAHVALA pl B»Oča vsem vaščanom in sorodni» b , ki so sočustvovali ob izS naše drage matere in none Gabrovec, 14. decembra 1®^ Družina FURLA^ nai bi lfeme Ulival ZOBOZDRAVNISKl AMBULATORIJ Dr. A. M. Senci» zobozdravnik-kirurg , Ustne in zobne boiez® ' zobne proteze 0‘ Sprejema od 9. do 12. 15. do 20. ure. Ulica Torrebianca 43/J (vogal z ul. Carducci' tel. 37-118 g» «»edn sta Uepo sta; "viša » * 1 N , 'joč * Ra ‘toki I T' ®evc > litif P it: olls