UREDNIŠTVO EN UPRAVA: LJUBLJANA, FUOCDOJEVA ULICA * — TELEFON: 51-22. 81-25, 81-24. 81-25 tB 81-29 — Izhaja vsak dan opoldne — Mesećn a naročnina €.— Ur. za mozemstvo 15JO Ur IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase ta Kraljevine Italije In liku* llkatta Ima Računi pri postno čekovnem zarodu: CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza italiana od UNION« PUBBLICITA ITALIANA 8. A^ MILANO Ljubljana ttev. 10-551 estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A^ MILANO. Capuzzo, Solum in Halfaja zavzeti Sete osi so dosegle že Siđi el Barani ajno zasledovanje umikajočega se sovražnika — Bombe na Marsa uh — Napad na konvoje v Sredozemlju — Novi uspehi na Atlantiku Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 25. junija naslednje 753. vojno peročilo: Oboroženo sile osi so po uničenju odpora preostrih edinie 8. britanske armade ob libi>ko-cgiptski meji in po zasedbi trdnjav Capu/zo, soluma in Halfaje nadaljevale rasJeckrvanje sovražnika, ki je na umiku proti vzhodu. Zasedeno je bilo mesto Sidi el Barani, in prekoračeno področje južno od tega kraja. Eskadre bombnikov so bombardirale vojaške naprave v Marsa Mat ruhu. Nemški lovci jo sestrelili tri sovražna letala, Letalski napad na Bongazi je povzročil nekaj škode, nekaj ljudi j>a je bilo ranjenih. Angleško letalo, ki ga je zadela protiletalska obramba, je p*u11o v plamenih na zemljo. Nad letališči pri Luki in Mikabi so bila obnovljena bombardiranja, ki so povzročila znatne požare. Tri naša letala se niso vrnila na oporišče. V vzhodnem Sredozemlju so naša letala napadla konvoj iti poškodovala z bombami en parnik navzlic živahni reakciji spremljevalnih ladij. Na Atlantiku je naša podmornica poti poveljstvom korve-tnega kapitana Ludgija Longanesija Cattanija potopila oborožen pamik (8000 ton) in motorno ladjo (5500 ton). Neka druga podmornica pod poveljstvom fregat nega poročnika O an Iranca Gazzane je potopila 6000-tonski parnik. V 72 urah napredovali za nad 200 km Berlin. 26. jun. ?. Komentirajoč zmagoslavno napredovanje italijansko nemških sil v severni Afriki izraža berlinski tisk najtoplejšo pohvalo osnim četam. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše: ob prodoru na egiptsko ozemlje in onstran močnih obmejnih utrdb občutijo naše čete gotovo globoko zadoščenje. Solum in Capuzzo sta imeni, ki spominjata na legendarno junaštvo. Bolj ko kdaj prej se spominjamo ob tem trenutku svoječasnih borb branilcev Halfajskega prelaza, ki so se v teku angleške ofenzive v pretekli zimi dva meseca upirali na položajih, ki jih je sovražnik že obkolil ter zadajali angleškemu oskrbovanju odločilni udarec, s čimer so se srečno razvile proti ofenzivne italijansko-nemške operacije. Dne 19. januarja je nemško vojno poročilo javilo, da je v severni Afriki kapitulirala majhna italijansko-nemška posadka na področju Soluma, ki je bila odrezana od vseh zvez, potem ko je izčrpala vso municijo in živila in se dolge tedne junaško upirala. To so bili možje ki so branili Halfajski prelaz, zdaj pa so ponesli v nekaj dneh zmagovite zastave osi po padcu Tobruha na Egiptska tla. Ne-utrudljive čete osi so ponovno potolkle sovražnika, kateremu so preprečile, da se ni utrdil ob meji. Zašlo je upanje, ki ga je izrazil »Daily Telegraf«, da se angleške čete polagoma umikajo in da bodo zaradi tega ojačenja še pravočasno prišla. »Dailv Express« je pisal bolj pesimistično in je priznal, da je strateški potožaj osi mnogo boljši kot lani, kajti italijansko-nemške edi-nice razpolagajo s silami, ki so dvakrat večje ter z najnovejšim orožjem in se tudi lažje oskrbujejo. S pristojnega vojaškega vira so opozorili na to, da so čete osj v komaj 72 urah prevalile nad 200 km. Zavzetje Tehnika — zmaga pešadije Operacijsko področjem 26. jun. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Ob napadu na utrjeni pas Tobruka simo bili v zapadnem predelu blizu sil, ki naj bi prve opozcrile sovražnika, da je prišel čas 7sl osvoboditev mesta, ki jc padlo pred 17 meseci samo zaradi premoči v sredstvih in gotovo ne zaradi hrabrosti sovražnih čet. Bili smo blizu vojakom, ki so s svojih oporišč peš dosegli utrjeno črto Ain el Gazale in so peš prekoračili minska polja ter prepodili si.vra/nika in zavzeli Ain el Gaza\o. Peš jo napredovali tudi do Tobruka in pričeli s prvim napadom na močno trdnjavo. Prehodili so kilometre puščale, umikajoč se pastem, ki jih je sovražnik nastavil-Stravnim minskim poljem, katerim je sovražnik zaupal svojo varnost, misleč, da ne bomo nikoli prodrli do srca njegovih Obramb. Pc:ci so izpolnikj svojo nalogo z neprimerljivo ži!avostjo in junašt\xvm. N"ji-hova nalila je bila, doseči sovražnika ter vzdržati reakcijo, ki je morala prti iz to-bruSkih utrdb, ki so bile drutlcj šc iedotak-njene. Pešaki. ki so prehodili nv"ns.ka polja in k:" metre strašne puščave, so izzvali in zadržal, sovražnika, nakar je nastopilo letalstvo in oklopne edinice, ki so uničevale utrdbe in naredile okrog Tobruka klešče. Po Bal bovi cesti so bobnele motorizirane kolcete proti prvim črtam. Motorna vozila so se vračala z vojnim- plenom. s» topovi, strojnicami, čeladami in drugimi vojnimi trofejami. V zraku so bobneli motorji letalskih skupin! ki so ob zori vrgle prve tone bomb na tobru:4ce utrdbe, kar je bila predigra za bližnji napad. Vsi smo čutili instinktivno, da mora Tobruk po zavzetju Rt Hakeima in Ain el Gazale tudi pasti. Kakor prevzeti od nevidne sile, so vsi zbrati svoje energije in vsi prispevali k zmagi. Metoma vozila so drvela po cestah brez odmora, letala so si sledila, pehota je korakala proti sovražniku, inženjerci so dosegli prve ovire. To junaško navdušenje, ki se pojavi pred odločilno akcijo, se je nadaljevalo, dokler naše srle niso dospele do prvih obrambnih črt. Dospeli smo do skrajnega odseka Balbavc ceste, ki je brla šc v območju sovražnega topovskega ognja. Zavili smo proti jugu, kjer se je že pričel obkoljevalni manever. Sovražnik je pred umikom podminira.1 poti. Mine naj bi zajamčile njegovo varnost. Naš šofer je po časi in previdno vozil za drugimi avtomobili. Ob 9. uri smo izvedeli, da so sile osi že zavzele Bard i jo. Vest smo sprejeli z veseljem. Kaj pa Tobruk? Tobruk se je še vedno upiral. Tobruški manever je bil bolj zamotan. Treba jo bilo premagati močne ovire, proti ta nkovske jarke in obrambne mreže, treba je bilo zavzeti utrdbice m prisiliti topništvo k molku. Bardija je padla in padel bo tudi Tobruk, so dejffli pešaki, ki so korakali s svojih oporišč do Ain el Gazale ter do utrjenega pasu trdnjave. Premagali so -vsa minska polja in vse druge ovire, ki naj bi zadržale njihov pohod. V zdržali so prve protinapade sovražnika iz trdnjave in Tobruk je padel. Zmagali so vsi vojaki, ki so napadali na kopnem m iz zraka ter rušili sovražni utrjeni pas. toda pehota je imela to prednost, da je prva videla, kako so parlamentarci z belo zastavo prišli in ponudili predajo. Tobruk, ki je bil odvzet pehoti pred 17 meseci, je pehota zopet zavzela. Na mesto bele zastave je zaplapolala na trdnjavi naša trobojni ca. Pešaki so poveličevali z zmago žrtve tistih tovarišev, ki so pred 17 meseci morali zapustiti Tobruk. Italijanski brzi čolni so v črnem morju onemogočili operacije sovjetske mornarice Z vzhodne fr©m>, 26. tun. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Italijanska in nemška vojna poročila so že večkrat omenila zmagovito delovanje brzih Čolnov italijanske mornarice, ki so se pred kratkim pojavili v črnem morju. V prvih 14 dneh delovanja teh brzih pomorskih edi-nic so bile potopljene tri sovjetske podmornice, en 15 000-tonski parnik s strelivom in en 7000-tonskl parnik. natovorjen z vojnimi potrebščinami. Do pojava italijanskih brzih čolnov je boljše viška mornarica popolnoma obvladovala črno morje in sovjetska trgovinska mornarica se je po njem svobodno kretala. Moderni in izredno hitri čolni italijanske mornarice so v črnem morju dobesedno prevrgli boljševiške načrte. Za rusko mornarico so nastale smrtne nevarnosti in pota. ki so bila prej varna, so postala ada j nevarne pasti. Konvoji, ki so prej pluli samo ob spremstvu ene ladje, ki je ščitila konvoje pred napadi iz zraka, morajo biti zdaj močno zaščiteni. Sovjeti ne morejo več pošiljati pomoči v Sevastopolj, ki more dobivati ojačenja samo po morski poti. Italijanski mornarji, ki so odšli iz Italije s svojimi čolni in z vserni napravami ter potrebnimi sredstvi, so ae'vgneadili na ruski obali Praznik inženjercev Operacijsko področje, 26. jun. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Vse "vrste inženjerskih det so proslavile svoj praznik in to ol zaledja do bojnih črt, kjer razdiralci. telegrafisti in druge inženjerske čete sodelujejo ob strani z borci. ^Proslava se je vršila po načinu, kakor ga. je dopuščal potek operacij. Vrhovni poveljnik Eksc. Bastico je poveličeval v dnevnem povelju pretekla in sedanja junaška dejanja te vrste /Orožja. To dnevno povelje je bilo prečitano povsod, kjer se nahajajo inženjerci, torej tudi v prvih črtah. Obletnica smrti Itala Balba jun. 26. s. Odredbe ni Ust stranke Rim, javlja: Ob drugi obletnici junaške smrti Itala Balba bo dne 28. junija v Ferrari počaščen njegov spomin. Po maši v baziliki sv. Marije bo odred imenovanja po federaciji borbenih fašijev in univerze v Ferrari v imenu Quad rum vira. Popoldne bo v občinskem gledališču minister Bottai govoril o Bal-bovem življenju. Proslave se bodo udeležili zastopniki stranke ter Tajnik stranke. Istega dne bodo v rajonskih skupinah in v večjih krajih pokrajine Ferrara tovariši, ki jih določi zvezni tajnik, govorili mladini GIL-a o liku Itala Balba. Črnega morja in stalno prežijo na sovražnika. Od več oddelkov italijanske mornarice, ki so prišli v črno morje, je prvi oddelek dosegel že znatne uspehe. Videli smo veselje v očeh teh mornarjev spričo prvih uspehov na tem morju. Ti naši mornarji, ki nudijo vsak dan dokaze svoje hrabrosti In junaštva, žive samo za to, da bi se či-dalje huje borili z rusko mornarico. Ne privoščijo si odmora in se hočejo boriti, ker vedo, da gre za veliko stvar. Sodba švicarskega vojaškega kritika ženeva, 26. jun. s. Vojaški kritik Usta >Gazzette de Lausanne« piše, da se je vojna v Marmariki zaključila za Angleže s porazom, kakršnega še ni bilo in z izgubo Tobruka. Očitno so vzroki, ki jih Angleži prepisujejo svojemu porazu, t. j. superiornost v orožju in kakovosti čet osi, važni, toda samo ti vzroki ne morejo pojasniti ogromnosti doživetega poraza. List zaključuje, da je angleško poveljništvo dokazalo svojo nesposobnost in da se boi o morali angleški oficirji še mnogo naučiti od svojih sovražnih tovarišev v umetnosti boje. vanja. Bern, 26. Jun. s. >Berner Tegablett« poudarja v posebnem članku uredništva, da je os naglo izrabila uspeh pri Tobruku in ni dala oddiha nasprotniku, tako da so Angleži odpovedali vzdrževanju položajev v Halfaji, Solumu in Capuzzu ter se umaknili še bolj nazaj. To novo naglo napredovanje Je dokaz borbene sile afriškega zbora osi. Zaradi padca Tobruka ne morejo Angleži z morja in z Malte pod vzeti večj;,i akcij proti osi. čestitka h kapitaladii Rim, 26. jun. s. Begunec Corregldorja Marc Arthur je postal slaven, ne da bi se boril. Po kapitulacij Tobruka je na pravi amerikanski način brzojavu Auchinlechu: Pogum, lahko ga boste zopet zavzeli! Lahko si mislimo, kakšen obraz je Anglež naredil, ko je zagledal to ameriško brzojavko. Zaključil je Marc Arthur svojo brzojavko s besedami: Spomnite se Wellingtona, Marc Arthur kot dober Američan, očitno ne ve, da je Wellingtona v zadnjem trenutku rešil nemški general Blucker, ki je to pot v vrstah trojnega pakta. Obnovite naročnino! Nemško vojno poročilo Neprestani napadi na Sevastopol — Novi uspehi v ogorčenih borbah — Uničevanje obkoljenih oddelkov pri Harkov« Bombe na Birmingham Iz Hitlerjevega glavnega stana, 25. jun. Vrhovno poveljništvo nemSke vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na trdnjavskem ozemlju Seva »t opol ja smo z napadi nemških in rumunskih čet v ogorčenih borbah na gozdnatem in težavnem terenu pridobili nadalje na prostoru. Uspešni napadi letalstva so bili usmerjeni proti sovražnikovim postojankam v južni Inki In proti obrambnemu pasu luke Siko-lajevsk. Severno vzhodno od Harkova so od junija v teku napadi z uničevanjem sovražnikovih sil. Na ostali vzhodni fronti ni razen hudih bojev v odseku pri Volhovu proti obkoljenim sovražni kovini skupinam nobenih posebnih operacij. V Finskem zalivu so izvidniska letala potopila sovjetski minolovec. Na Severnem morju je letalstvo potopilo sovražnikovo trgovsko ladjo s 5O00 br. reg. tonami, nadaljnjo pa z bombami hudo poškodovalo. Sovjetsko letalstvo je izgubilo včeraj 71 letal. Pogrešamo 7 lastnih letal. V severni Afriki so nerasko-italijanske čete zlomile odpor na libijsko-egiptski meji in zavzelo trdnjave Capuzzo, Solum in Halfa jo. V ostrem zasledovanju poraženega sovražnika so dosegle Sidi el Barani in ozemlje južno odtod. V Angliji so nemška letala v pretekli noči bombardirala industrijsko področje v Bir-minghamu In nekatere vojaške cilje na južno vzhodnem področju. S finskega bojišča Helsinki, 26. junija s. Predpreteklo noč je finsko letalstvo, ki operira v zapadnem pasu Finskega zaliva potopilo z globinskimi bombami veliko sovjetsko podmornico. Finske letalske skupine so se spopadle m sovjetskimi bombniki nad Aunuško ožino ter sovražna letala pognali v beg. Sestreljen je bil en sovjetski lovec tipa Mag. Dvn bombnika sta bila sestreljena v teku zasledovanja. V noći od 23. na 24. t. m. j« 45 bombnikov ob spremstvu 11 sovjetskih lovcev napadlo Kotko. Nagla finska reakcija je sledila in trije bombniki so bili sestreljeni. V predpretekli noći sto finska letala napadla in odbila sovjetska letala v zapadnem pasu Finskega zaliva. Po poročilu glavnega stana je finsko topništvo na fronti Karolske in Aunuške ožine uničilo štev'lne sovjetske defenzivne postojanke. Delovanje patrol je bilo na obeh straneh izredno živahno. Ni-? posebnega ni poročati s fronte na Karelski ožini: v južnem odseku te fronte so se spopadle patrole. Letalske akcije na skrajnem severu Berlin. 26. jun. s. Tudi predvčerajšnjim so nemška letala izvedla številne napade v odseku Murmaiiska, kakor doznava iz vojaškega vira DNB. Skupne bojnih letal in strmoglavcev so svoje delovanje osredotočile na vojaške objekte v zalivu Kole. Več trgovinskih pa m i kov je bilo hudo zadetih. Ugotovljeno je bilo, da se je potopila 400-tonska trgovinska ladja, ki je bila hudo zaleta, nadaljnja dva trgovinska parnika s 6 in 7 tisoč tonami sta bila tudi zadeta in hudo poškodovana. Druga nemška bojna letala so napadla mesto in letališče Mur-jnansk. Nemški lovci so zadeli 7 boljševi-ških letal, od teh 6 letal tipa Hurricane. B*-rlin. 26. jun. s. S pristojnega vojaškega vira javljajo glede nemškega napada užnovzhodno od Harkova, da se s temi operacijami v tem odseku, čeprav so obsežne in se lahko še znatno razvijejo, še ni pričela velika nemška ofenziva. Taktični smoter teh operacij je uničenje sovražnih skupin in nadaljn;e skrajšanje fronte in s trm nadaljnje skrčenje nemške Crte. Uspehi italijanskih letalcev na vzhodni fronti Berlin, 26. jun. s. Doznava se, da so italijanski lovci na vzhodni fronti doslej sestrelili v letalskih borbah 74 sovjetskih letal, dočim je bilo 22 nadaljnjih letal verjetno sestreljenih. Gotovo pa je, da je večina teh onesposobljenih za borbo. 49 na-daljnih sovjetskih letal je bilo požganih ob priliki drznih strmoglavskih napadov na sovražna letališča. K tem številkam je treba dodati precejšnje število sovjetskih letal, ki so bila bolj ali manj hudo poškodovana. Italijanski lovci so pri tem izgubili samo eno letalo, kar zgovorno priča o izrednih sposobnostih zavezniških lovcev, o njih superiorni taktiki in o njih odlični izvežbanosti. Junaško sposobnost, s katero se talijanski lovec bori na vzhodni fronti, je omenil v dnevnem povelju neki nemški armadni poveljnik s sledečimi besedami-»Italijanski lovci so čudovito podpirali skupine armade in izvedli drzne ter zmagovite napade v odseku X. Njih nastop 1e izredno zadovoljil čete. Italijanski tovariši so dokazali v številnih prilikah svoj čudoviti duh tovarištva. Tale primer pove vse-neki nemški izvidnik, ki je letel na sovražnim ozemljem je napadlo pet sovjetskih letal. Trije italijanski lovci, ki so opazili nevaren položaj nemškega tovariša, so se z vso vnemo pognali proti boljševički eskadrilji ter sestrelili tri letala, ostala pa pognali v beg. Izvidniško letalo je moglo opraviti svojo nalogo in se vrniti nepoškodovano na oporišče. Vznemirjenje v Turčiji tajnih klavzul anglo-sov jetske besedolomstvo pogodbe — Angleško Sofija, 26. junija s. Sofijski tisk še vedno opozarja na skrajno slabe posledice tajnega sporazuma med Molotovim in Churchillom v turškem javnem mnenju. »Utro« piše na uvodnem mestu: V Ankari so skrajno presenečeni spričo jamstva, ki ga je Anglija dala Sovjetski zvezi za svobodni pre-bod skozi ožine, in to kljub pogodbi v Mon-treuxu in anglo-turški pogodbi glede upravljanja turških ožin. To znači, da se Anglija dejansko odpoveduje temu sporazumu in priznava Sovjetski zvezi vojaško in politično nadzorstvo nad ožinami Cmega morja, pričenši od Rumunije in Bolgarije. Turčija je danes močno pod vtisom tega angleškega dejanja v prid Rusiji, s čimer se odpirajo boljševizmu vrata proti Evropi in državam srednjega vzhoda, zlasti pa proti Iranu. Turčija je daneg Se posebno občutljiva glede vseh poizkusov boljsevizira-nja njenepra ozemlja in glede kakršnekoli vojaške ali politične kontrole ter vdora Sovjetske zveze skozi Dardanele ali pa ▼ Iran. Churchill in Roosevelt se ne moreta sporazumeti Berlin, 26. jun. s. Kar objavlja ameriški tisk glede strategije, ki sta si jo osvojila Churchill ki Roosevelt, jasno kaže po sodbi tukajšnjih pristojnih krogov, kako mnogovrstni ter zlasti nerešljivi so anglosaški vojaški problemi, zlasti pa, s kakšno neverjetno naivnostjo se skuša prepričati javnost, da je konferenca v IVashingtonu zdravilo za vso gorje Angloameričanov. Roosevelt in Churchill sta se baje odločila vreči ob ugodnem trenutku angloameričko vojsko na eno ali dve fronti, da bi olajšala pritisk na Sovjetsko zvezo, poslati veliko pomoč Kitajski in še ogromno povečati pomoč Rusiji ter preprečiti nove velike uspehe Japoncev itd. Ne bi bilo presenetljivo, pravijo v Berlinu, pri tem stanju zadev, če bi zaključno poročilo konference naznanilo svetu, da se je odloČilo soglasno potolči čim prej Nemce, Italijane in Japonce ter zmagati. Resnico o tej konferenci je povedal ameriški list »Christian Science Monitor«, ki je izjavil z veliko odkritostjo: kljub vsem špekulacijam z drugo fronto ne morejo zavezniški narodi niti misliti na prvo fronto. Bistveno vprašanje so nasprotstva, ki obstojajo med Churchillom in Roosevel-tom glede prednosti, ki naj se daje tej ali oni vojaški akciji. Očitno je, da so bila ta nasprotja pravi in globlji razlog nenadnega, Churchillovega obiska v Washingtonu. vladi v spodnji zbornici Rim, 26. jun. s. V spodnji zbornici je bila predložena nezaupnica vladi, ki jo je podpisalo 20 članov parlamenta, 7 konservativcev, 7 laburistov in 6 liberalcev in neodvisnih. V resoluciji se izjavlja doslovno, da zbornica nima zaupanja v osrednje vojno vodstvo. Resolucijo je predložil sir John Wardiaw Milno, o 26. jun. s. Ni nobenega razloga notranjega značaja za sedanjo spremembo mednarodnega položaja čilske republike, je zaključil v svojem govoru zu- nanji minister Barroe Jarra na tajni seji v senatu, ki je razpravljal o zunanji politiki vlade. Kancelar je obrazložil prednosti nevtralnosti in tudi slabe posledice, če M se nevtralnost opustila. V dobro obveščenih krogih mislijo, da bo po tej seji, ki se je končala kasno zvečer, visoka zbornica čilske republike podpirala zunanjo politiko vlade. Vojna na morju Buenos Aires, 26. jun. s. Ameriško mornariško ministrstvo javlja, da so sovražna podmornice dne 20. junija ob Atlantski obali potopile dva ameriška proti podjnomiška Čolna. Posadki sta utonili. POMENKI Z VRTNARJI O pravilnem zalivanju rastlin Pomen vode za rastlinsko rast poznalo vsi vrtnarji, le malo pa Jih Je, U zalivalo s preudarkom in upoštevajo osnovne pogoje pravilnega zalivanja Pošiljanje mednarodnih Ljubljana, 26. junija. V naših krajh v splošnem ne primanjkuje padavin. Leta dolgotrajnejše suše so redka. Pogosteje se dogaja, da padavine niso tako razdeljene, da bj prihajale po potrebi. Vendar smo že imeli zelo suha leta in tudi letošnje nam s padavinami, ki bi sedaj koristile razstlinam, ni najbolj naklonjeno. 2u maja in junija smo morali obilo zalivati, kaže pa, da bo treba v bodoče pogosteje prenašati težke škropilnice in zali v a če. Ne samo med tistimi, ki so se lani ali pa letos lotili obdelovanja zemlje, tudi med drugimi lastniki vrtov je v splošnem malo znanja o pravilnem zalivanju. Neredko se dogaja, da mnogokrat rastlini, mesto da bi ji pomagali, škodimo. Za pravilno zalivanje je potrebno upoštevati nekatere osnovne pogoje, ki so sicer na dlani, vendar jih ljudje skoro vedno prezremo. Upoštevati je treba tri pravila Voda kot tekočina ali pa v obliki p-are je rast: vsega rastlinja življenjsko potrebna. Voda je sestavni del rastlinskega sta-ničja. Pa ne samo to. Voda je za rastline prevozno sredstvo za hrano. Brez vode bi nobena rastlina ne mogla ne rasti ne razvijati se. Seveda je pomen vode še dale-kosežnej>i. Ce bi zemlji zmanjkalo vode, bi prestalo kakršnokoli življenje. Toda omejimo se na pomen vode za rast rastlin, Najboljša zemlja, najugodnejše podnebje je brez vrednosti, če nima stalnega dotoka vode. Razmišljanje o pomenu in načinu zalivanja je zato zelo važno, tem bolj. ker nam ne zadostujejo vedno padavine. Važnost vode upoštevajo vsi vrtnarji in gojiteljl sobnih rastlin, le malo pa jih je, ki zalivajo s prevdarkom in poznajo osnovna pravila zalivanja. Teh pravil je troje in se tičejo izbora vode, časa oziroma ur zalivanja in količin vode, ki ?o posameznim rastlinam potrebne. Lahkomiselno omalovaževanje teh pravil je velikokrat glavni vzrok bolezni in tudi smrti rastlin. Najboljša voda je deževnica Večinoma so nam za zalivanje na razpolago štiri vrste vode: deževnica, studenč-nica, rečnica ali potočna voda in voda iz vodnjakov ter vodovodov. Med vsemi je z<* zalivanje najboljša deževnica. Po vrednosti ji potem sledijo ostale v vrstnem redu. kakor smo ga upoštevali zgoraj. V vodi so najrazličnejše snovi. Nekatere so raztopljene in ne vplivajo na prozornost vode, druge pa niso in zmotijo vodo. Slana voda, slanica, žveplena voda, dalje voda, ki vsebuje železo za zalivanje niso primerne. Največkrat so celo škodljive. Tudi deževnica ni popolnoma brez vsake rudninske primesi. Ima jih pa najmanj in v primeri z ostalimi se najbolj približuje idealu tiste, brezprimesne vode. Deževnica ima pa še nekatere druge prednosti. Kaplja deževnice oklepa v sebj mnogo zraka, ki ima zopet posebne za rastline zelo koristne lastnosti. Zrak v deževnici vsebuje znatno več kisika kakor atmosferni zrak. To še vedno ni vse. Deževnica vsebuje tudi, kakor so ugotovili strokovnjaki, mnogo amonijaka, posebno takrat, kadar pada dež v nalivih in nevihtah. Kisik, ki ga rastlina sprejme vase z deževnico, je močan izpodbujevalec rasti. Izkušnja uči, da rastline pogosto vene jo in se tudi posušijo, če jih zalivamo z vodo, ki vsebuje malo kisika ali pa zelo močno razstopilo gnojil. Ali ste že slišali govoriti o zračenju vode? Studenčnica je prav za prav deževnica, ki je poniknila v zemljo in se v njej zadržala nekaj časa. Med potjo pa izgubi nekaj svojih dobrih kakovosti. Predvsem odloži ves amonijak in prevzame nekatere j rudninske snovi, ki so za rastline manj ko- i ristne. Kljub temu je studenčnica še ved- j no zelo dobra voda za zalivanje. Posebno j bomo stopnjevali njeno koristnost, če jo ne- j kaj časa izpostavimo vplivu zraka, če jo z ( drugimi besedami zračimo. Tako bo stu- i denčnica vsrkala vase nekaj zraka, se mal- j ce ogrela, kar je tudi zelo važno, in odložila nekaj rudninskih snovi. Rečna aH potočna voda je še vedno zelo tfobra za zalivanje Njena koristnost narašča, Čim dalj od izvira jo zajamemo. Tudi za rečno vodo je primerno zračenje. Najneprimernejša je voda iz vodnjakov in vodovodov Voda iz vodnjakov je veliko slabša od vseh zgoraj omenjenih. Posebno neprimerna je tedaj, če jo zajamemo iz vodnjaka-izkopanega v zelo apnenčasti zemlji. Vsebuje zelo malo kisika in je mrzla. Kakor studenčnco jo je treba zračiti, čim delj, tem bolj. Vse to velja tudi za vodo iz vodovo- dov, ki jo vsaj v mestih največ uporabljamo za zalivanje. Mnogi vrtnarji so si uredili na svojih vrtovih lesene aii betonske kadi. Nekateri smatrajo, da so to samo okrasne naprave in nekaka komodnost, da imamo takoj na razpolago določeno količino vode. Kakor pa izhaja in zgornjega, so take kadi zelo koristne. V njih je mogoče vedno čistiti z rudninskim-; snovmi prenasičeno vodo in zračiti vodo; ki vsebuje premalo kisika. Posebno koristni so v ta namen slapovi, ker na ta način voda vsrka med padanjem več kisika vase. Ni vsaka ura primerna za zalivanje Mnogi vrtnarji smatrajo, da je vsaka dnevna ura primerna za zalivanje. Tudi go-jitelji sobnih rastlin v tem pogledu zelo pogosto gre.se, ko zalivajo običajno ob urah, ki so pogodu njihovemu razdobju. Jn vendar je ura ob kateri zalivamo zelo važna za rast. V tem pogledu se je treba ravnati po naslednjih splošnih pravilih. V področju toplega podnebja bomo zalivali vse leto in na področju zmernega podnebja poleti v večernih urah. Upoštevati namreč moramo, da sledijo jutrnje-mu zalivanju ure, ko toplota narašča. To povzroča naglo in močno izhlapevanje vode iz zemlje na škodo rastlin. Ob večernem zalivanju, ko se temperatura vedno znižuje, se izhlapevanje in dihanje rastlin občutno zmanjša. Voda ostane v zemlji in rastline imajo od nje večjo korist. Kjer ;e vrt tako velik, da res ni mogoče zaliti vsega ob večernih urah, bomo zalili zjutraj predvsem odpornejše, močnejše ras'line in tiste, katerih lega grede je obrnjena proti severu ali zapadu in so tako manj izposiav-Ijene izhlapevanju. Nasprotno pa je zalivanje primemo v ju- i trn jih urah vse leto na področju mrzlega J podnebja in v zmernem podnebju pozimi, v začetku pomladi in konec jeseni. Dnevna toplota v tem podnebju ne povzroča močnega izhlapevanja, dočim bi voda ob večernem zalivanju skupno z znižanjem zračne temperature povzročila premočno in prenaglo ohladitev. Koliko vode je treba priliti Na to vpraSanje ni mogoče dati enotnega in natančnega odgovora. Tudi za razmak časa med enim in drugim zalivanjem ni pravila. Vpostevati je treba predvsem vsakokratne okolnosti, predvsem pa vrsto rastline. Splošno se lahko reče, da je treba vsako rastlino zaliti, ko je vode potrebna. To potrebo ugotovimo na podlagi stanja zemlje in rastline. Glede sobnih rastlin je primerno, če jih zalivamo poleti vsak dan. Jeseni in pozimi pa vsak drugi ali tretji dan. Mnoge rastline (na primer solata) potrebujejo obilo in pogosto vode. Druge zopet zalivamo v daljših presledkih, nekatere pa sploh nikoli ker so tako globoko vsidrane v zemlji, da jim nikoli ne zmanjka vlage in vode. V vročem in suhem podnebju, v rahlih in lahkih zemljah, ki se rade osušijo, je potrebno pogosto in znatno zalivanje. Nasprotno bomo v mrzlem in vlažnem podnebju, v kompaktni zemlji, ki obdrži vodo delj časa, zalivali redkeje. Paziti pa moramo tudi, da ne zagrešimo pri preveliki vnemj drugo napako, namreč da bi preobl-lo zalivali. S tem bi dosegli bujno rast vseh zelenih delov na škodo cvetov in sadov. Ziasti je ta primer pogost v vrtovih. Ob priložnosti s>e bomo podrobneje po-bavili še o zalivanju posameznih rastlin tako glede časa, kakor tudi glede količin. Ljubljana, 2b. junija Inspektorat poste in telegrafa Visokega kotruaarijata sporoča, da se bo pošiljanje mednarodnih postnih nakaznic uvedlo v tej pokrajini dne 16. julija t 1. in ne 1. julija, kakor je bilo prej javljeno. Dopolavoro za družinske vrtove Ljubljana, 25. junija Dopolavoro za Ljubljan ko pokra-mo je dal na razpolago svojim članom 200 sto- tov kemičnega gnojila, da bt povečal proizvodnjo v družinskih vrtovih, ki so v teh izrednih časih velike koristi za domače gospodarstvo. Ori Dopola voristt, ki refkektlrajo na gnojilo, potrebno za njihovo zemljo, se lahko obrnejo s prošnjo neposredno na Pokrajinski Dopolavoro. Tabor 13, ali pa posredno po občinskih Dopolavorih odnosno organizacijah Dopolavora v posameznih podjetjih, kjer so vpisani. V prošnji je trv-ha navesti obdelano površino in količino gnojila, ki ga kdo žeti. Kazni za prekrške predpisov o prehrani Ljubljana, 25. junija Urad za nadzorstvo cen pri Visckem ko-misarijatu sporoča: Okrajno sodišče v Žužemberku je v mesecu maju obsodilo zaradi prestopka proti obstoječim predpisom v pogledu prehrane in nedovoljene spekulacije Hrovat Nežo. prebivajcčo v Hinjah št. 7, na globo 46.50 lir. Okrajno glavarstvo v Črnomlju je v mesecu maju t. 1. kaznovalo zaradi prestopkov proti obstoječim predpisom v pogledu prehrane in nedopustne spekulacije: 1. Butala Lucijo, gostilničarko v Starem trgu. na 100 lir globe. 2. Pluta Jakoba, mesarja v Semiču, na 100 lir globe. 3. Nema-nič Marijo posestnico v Božjankovem, na 25 iir globe. — Dobra letina jagod in borovnic. Po Gorenjskem so letos jagode In borovnice zelo dobro obrodile. Iz Vodic so Jih lansko leto izvozili nekaj tisoč kilogramov in nabiralci so precej zaslužili. Tudi letos ljud.e pridno nabirajo jagode in borovnice. — <• radnja kamenite škarpe v Poljanah nad Škof jo Loko. Za vid« mskim hlevom in desnim bregom potoka I^Vuvnlce do pošte grade v Poljanah nad ftkofjo Loko kamenito škarpo, ki bo kmalu dograjena. To bo eno največjih del v zadnjih 22. letih v Poljanski oblini. JVc le vas. temveč vsa občina, bo mnogo pridobila na prostoru in lepoti. — Drobiž Iz. Sore. Polce; že zelo dobro napredujočega novoustanovljenega mešanega pevskega zbora je sedaj »JobsU organiziral še godbo na pihala, ki šteje zdaj 28 članov. V kratkem namerava godba prvič javno nastopiti. Hitlerjeva mladina je imela te dni svoje drugo večje zborovanje. Požarna bramba bo v kratkem dogradila novo poslopje za orodje. Transformator je bil ne- davno popiavljon. Občina je dobila nad 50 prašičkov za rejo. Poročili so se zadnje drvi mizarski mojster Janez Canker s Štefanijo Kosmač m posestnikov sin Alojz Orchck s kleklarico Antonijo Cigaietovo. e/esfit ca KOl.KDAR Danes: Petek, 26. junija: Janez in Pavel, Vijrilij. DANA s XJ K PRIREDITVE Kino Matica: Luči v megli. Kino Slofj«: Pesem reke. Kino tnlon: Glas srca. Razstava Gorse-MaltS v Jakopičevem paviljonu. četrti* sklepna produkcija, GIn.sh*»ne akademije ob IS. 15 v veliki Filharmoničnl dvorani. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa c. 43. Trnkoczv ded.. Mestni trg -i, Ustar, Selenburgova ulica 7. Naše Gledališče DRAMA Petek 26. junija ob 17 30: Boter Andraž. Izven. Zelo znižane cene od 10 !ir navzd. Sobota 27. junija ob 17.: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Nedelja 28. junija ob 17.o0: ftola za žene. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. OPERA Petek. 26. junija: Zaprto. Sobota 27. junija ob 16.30: F.verenlj Oni^-jrin. Izven. Znižane enr.e od 18 lir navzdol Nedelja 28. junija ob 15: Boeracelo. Opereta. Izven. Znižane cene od IS lir navzdol. Ponedeljek 29. junija ob 15.: Madame But-terflv. Izven. Cene od 20 l;r navzdol. P. I. fujkovsliij: »Evgenij Onjegin.« Libreto po PuSKinovi pesnitvi. Sodem illk Teli bodo: Lnrino — PoUčeva, Tatjano — lh\-balova, Olgo — španova. On jedina — Pii-možič, Lenskega — Sladoljev. Oremina — Lupša, Filipjevno — Stritarjeva. Triqueta — B. Sanejn. stotnika — tkatar, Z ..nekega — Dolničar, Gillota — Menrin. Dirigent: A. Ncffat, režiser: C. Debovcr, zborovodja: R. Simoniti. koreograf: hiž. P. GolovLn. Nemški izvoz med vojno Nemčija je dobavila letos Riummiji mnogo poljedelskih strojev verjena tud skrb za zgraditev mostu čez Savo, odstranjevati ruševine, da bi se pozimi ne nakupičil ob njih led. Spomladi >o se pričela gradbena dela. Oba loka bosta znova zgrajena, in sicer na trdnih tedeljih. Po mostu čez Donavo pri Beogradu je ?p3-ijtma železnica v Rumunijo. To je ena najvažnejših prometnih zvez na Balkanu. Množina in izbira blaga, ki ga izvažajo z laj evropske države, se ravna v prvi vrsti po vojnem gospodarstvu. Med vojno veljajo drugačni zakoni za gospodarsko življenje kakor v mirnem času. Evropska kultura ne bo Se rešena s tem, če bo meci vojno v vseh državah na razpolago dovolj zobne paste, parfumov, modnih klobučkov, revij ali svilenih nogavic. Izmenjava tiste količine življenskih potrebščin, ki jih ljudje v resnem položaju lahko pogreše, je med vojno odločno prikrajšana. Jugovzhodne države izvažajo v mirnem času v splošnem življenjske potrebščine, ki gredo večinoma neposredno v promet, kakor so žito, oljarice, živalski proizvodi, mi- j neralna olja, ru le in les. Nasprotno pa ku- j pujejo konzumno blago, ki ni enako življenjsko važno in na drugi strani predmeti gospodarske preskrbe kakor so stroji, traktorji, avtomobili, železniški materijal, električne instalacije Itd., torej izdelke, ki dolgo trajajo, in ki se da njih nabava tudi odgoditi, če je to potrebno, izdelke spadajoče k elastičnim potrebam gospodarstva. Obe omenjeni vrsti pridelkov in izdelkov je zdaj težko nabaviti. Na drugi strani je pa pripravila Nemčija v sedanji vojni za obrambo Evrope Iz svojega narodnega premoženja izredno velike množine vojnega materijala. Nikomur ne pride na misel vrednotiti teh storitev na bojiščih v denarju ali obračunavati jih celo preko kliringa z drugimi državami. Navzlic vojni si pa Nemčija prizvdeva dobavljati drugim državam industrijske izdelke kolikor je sploh mogoče. Mnogi izdelki so v Nemčiji rezerviiani samo za iz-voz. Na take izlelke naletimo v inozemstvu, dočim jih Nemčija sama nima. Ali pa se lahko stroji in instrumenti v inozemstvu razmeroma brez težav nabavijo, dočim je združena njihova dobava v Nemčiji z velikimi težkotami. Te razlike so vseskozi utemeljene. Kako zelo si Nemčija prizadeva dobvaljati drugim državam izdelke svoje industrije n.-»m kaže poročilo iz Bukarešte, po katerem je poslala Nemčija v okviru druge letošnje pošiljke poljedelskih strojev v Rumunijo In sicer 688 traktorjev, P00 traktomih plugov. 9203 navadne pluge, 47 mlatilnic. 106 žetvenih strojev. 1300 bran. 6180 okopovalruc. To je že druga pošiljka v letošnjem letu. Piva je bJla približno enako velika. Lani je poslala Nemčija v Rumunijo okrog 1.000 traktorjev s plogu, 20.000 navadnih plugov, 10.000 okopoval-nic, 2 000 žetvenih strojev. 4.C0O bran. 2.000 mlatilnic in 4.000 sejalk. Obnova mostov pri Beogradu Vsi trije mostovi so bili p srušeni ali poškodovani Najtežje bo popraviti most čez Ekmavo Beograd. 23. junija. Lani v burnih aprilskih dneh so bilj porušen vsi v Bograd vodeči mostovi. Čeprav je postala zdaj Sava meja. Donava pa obmejna črta med Srbijo in Banatom, je bila vendar obnova gospodarskega življenja odvisna od mostov čez Savo in Donavo. Nemške okupacijske oblast; so ?i bile na jasnem, da med vojno, ko ima industrija mnogo važnejše in nuinejše naloge, na dobavo novih konstrukcij ne bo mogoče niti misliti. Zato si je bilo treba pomagati drugače. Šlo je zgolj za to. da se ustvarijo nove prometne možnosti, da se torej omogoči za prvo silo prehod in prevoz čez obe reki. Poškodbe na železniškem mo?tu čez Savo pri Beogradu so bile razmeroma lahke, tako da so nemški pionirji most v kratkem popravili. Oblika mostu je sicer trpela, ker je bil en lok porušen, toda za promet Je bilo to brez pomena. Bolj je bil porušen novi veliki most čez Savo. nekoč ponos Beograda, na kolnskj most čez Reno spo-minjajoči viseči most. Od tega mostu molita iz vode samo še oba nosilca, dočim se je most kot tak pogreznil v vodo in sicer tako globoko, da lahko ladje nemoteno vozijo čezenj po Savi. Tu seveda ni bilo mogoče niti misliti na obnovo. Pač so si pa okupacijske oblasti pomagale z konstrukcijo za novi most. kj so ga hoteli zgradit: čez Tiso. pa je zaradi novih meja izgubil svoj prvotnj namen. Novi most za vozni promet in pešce čez Savo sicer ne bo tako mogočen in lep. kakor je bil prejšnji, toda svojemu namenu bo vseeno dobro služil. V premetu z Zemunom, ki je zdaj Hrvatski in njegovim zalediem kot važnim preskr-bovališčem Beograda z vsakdanjimi potrebščinami, bo ta most velikeg.3 pomena. Dograjen bo še letos. Najtežja naloga je pa čakala nemška okupacijske oblasti pri beograjskem mostu čez Donavo, kjer sta bila porušena izmed sedm h dva loka Piav letošnja OStrs zima je pokazala, kako važen je ta most Več tednov je bil povsem ustavljen prome* med Srbijo in Banatom kar je imelo težke posledice zs preskrbo Beograda, pa tud; Banatu se je to zelo poznalo. Ze lani je pričela organizaciia Todt. ki i: je b:la po- Nedolžna šala — Sledeči, prosim! — Znani internist je bil sele dvignil pogled od saojc zdravniške knjige, ko je že stal vstopivšd bolnik tik njegove pisalne mize. Nekaj mu na možu ni ugajalo. Njegove oči so se nekam zbegano iskrile, koder las mu je visel na obraz videti je bil zelo nervo-zen in očividno je iskal be*ede. Profesor je dobil takoj vtis, da bi spada! ta mož prej v ordinacijo specialista za živčne bolezni kakor pa v njegovo. Komaj je pa dobro pomislil na to. ko se je že zgodilo nekaj nepričakovanega. Bolnik jc naenkrat potegnil iz žepa samo krt« in ga nameni na zdravmka. rekoč: — Nikar se ne trudite priklicati koga, kajti vaš trud bi bil zaman. Čakalnica je že prazna, vse bolnike sem pustil naprej, vaša asistentka pa leži z robcem v ustih t predsobi. Profesor je nekoliko prebledel in s težko zadrževan i m razburjenjem je vprašal: — Ali smem vedeti, kaj vas je privedlo k meni? — O, nobene posebne želje nimam, razen da vam poženem drobno kroglo točno med drugo in tretje rebro. Saj vendar ne boste temu ugovarjali, gospod profesor? — Seveda ne. če mi prej poveste, kaj va« je napotilo k temu vsekakor čudnemu sklepu. . — Salo na stran! Zanimam sc izključno za vašo omarico s strupi, a ker mi ključev od nje gotovo ne boste zaupali prostovoljno, sem žal prisiljen... Mož je obžalujoče zamahnil z roko, potem si jc pa premislil, rekoč: — Tako. zdaj bo pa dc/vol; besed. — In že je dvignil samokres. Profesorju so se pojavile potne BHBtgO na čelu. Ni namreč vedel, ali ima pred seb^j tolovaja ali duševno bo'nega človeka. M':-sli so mu divje rojile po g'av- -in z bliskovito naglico je pretehtal t'soč možnosti. Končno jc s težavo spravil iz sebe: — Človek božji. pom:sh*e vendar da imam ženo in otroke ter težko, odgovorno delo. Obračam se na vaso uvidevnost. V silno zdravnikovo presenečenje je vzci mož zdaj samokres v levo roko in ga sicer še vedno držal grozeče namerjenega nanj. toda z desnico je segel v žep in potegnil iz njega be'ežnico ter si hitro neka; zabeležil vanj. Pri tem se je nasmehnil in deial polglasno: — Imenitno, usmiljenja prosi. Zdaj jc bilo zdravniku jasno, da ima pred seboj norca. Hitro ;e zbral svoje misli in dejal smeje: — Strupa bi radi, dragi moj? Lahko ga dobite, kolikor hočete. Takoj vam napišem recept. Pojdite z njim hitro v najbližjo lekarno in kupite strupa, koiJkor si ga zaželite. Ste zadovoljni? Tako; si je začel mož zopet beležiti ne- kaj v bolcžn co. Pri tem pa jc žarečih oči mrmral sam pri srbi: — Imcn'tno. rad bi me p-ctental! — V nrevelik- vnemi je celo za hip odložil samikrts na pisalno mizo. Ta trenutek pa ie izr-'bi! pn./fes*,*. da je r -'-vi to «vogcl pj samokresu in ga nameril na norca — Kar sprožite, gof-p^d profesor. — je dejal nepo* ubleni gost — Sai n. nabasan Moram vam namreč nek.fj po'asmti Nisem n.imrc.1 noben n lovai. temveč mlad pisatelj začetnik in pravkar p'šem svoje pno delo. krim nalen roman. Zdaj sem pri po-g'cvju. v katerem nkc sekcije ozroma še preje teov>.kega zastopnika J. R. Mož je bi] pred časom že obsojen na sedem mesecev zapora :'.aradi goljufije. Sedaj pa ga je državni tožilec klical na odgovornost še zarndi dveh utaj. Sodil ga je sodnik poedine dr. Rant. obtožnico pa je za.-topal državni tožilec Sever. Še v času bivše Jugoslavije je vzel pri trgovki Matildi Osolinovi, ki je imela svojo trgovino nekje na Gorenjskem, večjo količino trikotažnega blaga, da bj ga razprodal pri svojih znancih in zaslužil tako 5°'o provizijo Toda obtoženec pogodbe ni izpolnil. Blago je res prodal, plačal ga pa trgovki ni nikoli. Imela je škode 1341 din. Razen tega si je od nekega kmeta izposodil kolo, ki ga potem dolgo časa ni vrnil. Včeraj se je zagovarjal, da ni res, cia b: bil vzel blago samo zaradi prodajanja. Trdil je, da ga je kupil in p'ačal. Toda izpovedi prič so njegove trditve ovrgle. Drugi oškodovanec pa je med razpravo izjavil, da odstopa od pregona, ker je končno le dobil nazaj svoje kolo in nima nobene škode. Zahteval j» le. naj mu obaoženec povrne stroške za pot. J. R je bil ^obsojen zaradi trikotažnega blaga na 20 dni strokega zapora in 1 leto izgube častnih pravic. Oškodovanki mora povrniti 1341 din v lirski valuti. Sodnik ga je opozoril, da Je to zelo milostna kazen Oziral se je predvsem na njegovo družino rreh nepreskrbljenih otrok. Razpisane so bile včeraj s> druge raz-praue. Morali so jih pa preložiti, ker se obtoženci ali pa priče n:?o odzvali Sodile iim bo znova dostavilo vabila, če se ne bodo javiM. pr» i:b bodo privedli pred sod-oika ksrabinierji. tz Spodnje štajerske _ >,"ov grob. Na Teznem pri Mariboru jo umrl delavec Martin Spanbauer, star 55 let. _ Nove poStne pristojbine za pi*ma pakete na Hrvatsko. S 1. julijem bodo znatno znižane pristojbine za pisemske in paketne pošiljke lz Nemčije na Hrvatsko. Veljale bodo pristojbine, kakor v Nemčiji sami. — Kulturni dan nemfcke mladine v Mariboru. Jutri in v nedeljo bo prirejen v Mariboru kulturni dan nemške mladine. 2e jutri se zbero in vse Spodnje štajerske v Mariboru najboljši fanfaristi in dekliški pevski zbori. — Spodnja Stajrrska za nemški Rdeči križ. 7. t. m. je bilo prirejeno na Spod. štajerskem po hišah zbiranje prostovoljnih prispevkov za nomški Rdeči križ. Zbirka Je vrgla 20027.12 mark. V celjskem okrožju so nabrali 40.815.31. v ljutomerskem 8.803 97. v Mariboru-mestij 45.561.03. v Mariboru-okolici 35.721.20. v ptujskem okrožju 2rj 976 91. v brežiškem 19.12S.35 in v trboveljskem 15.820.35. — Rojstvo in umiranje v Ptuju. Od 15. do 22. t. m. je bilo v Ptuju rojenih 9 otrok, umrla sta pa Johana Kiover in Ljudmila Bratkcvič. Z Gorenjske — Kača ga je pičila. Iz Moravč poročajo, da je letos po hribovitih krajih mnogo strupenih kač. Stari izkušeni ljudje vidijo v tem znake dobre letine. Te dni je kača pičila lOletnega Antona Peterko z Vrhpolja. Deček je bil na njivi z materjo, kl je plela. Kar je opazil na skali v kolač zvito kačo. In ker ni vedel, da je strupena, se je hotel z njo poigrati. Naenkrat je obupno zakričal. Prihitela je mati, toda bilo je že prepozno. Kača se je ovila otroku okrog roke in g# večkrat pičila v njo. Dečka so brž odpeljali k zdravniku, potem pa v bolnico, kjer so mu rešili življenje. Uspešna turneja rumunskega nogometnega prvaka po Turčiji Rumunjki nogometni prvjk »R;ipioV je-rravkar zaključil dalj:o turnejo po Turčiji. Nastopi] #'c štirikrat in jc d^scjcl Častno u>pche. Najpxei jc bil njegov n„i-: ' k k!uS FeucrhaaC'j. Pmnujflal gi ic 1:0. Nato Je pi.rj/il moštvu Ga! a t.'. S 'a 2:1. V tretji tekmi je igral neodločen*.? / B.ičik-r. l'd:m poraz je Rumune doleTel v tekmi s tur-k-> ni. Nedeljski nogometni spored v Italiji V nedeljo so v Italiji na sporedu naslednje valnoj$6 nogometne tekme: V Torinu bosta igrala Juventus in Milano povratno in odločilno tekmo za itali- imski p< kul. Kakor je znano. s*e jc prva tekma zaključila ncRazvoj Ljubljane« (GV 1930). — Od neolitske dobe. to se pravi od prvega znanega selišča na ozemlju sedanje Ljubljane, in sicer mostičarskega, se je lire tal še nekoliko spremenilo. Vedeti moramo, da je bilo tedaj jezero večje od sedanjega Barja v ožjem pomenu besede; zavzemalo je večino kotline Ljubljanskega barja. Manjšalo se je postopno, dokler ni končno povsem presahnilo. Jezersko dno se je začelo spreminjati v barje. Ljubljanica si je vrezala med tlami nekdanjega jezera in Savn globljo strugo, kar sklepajo iz tega, ker se je jezero povsem odteklo. — V glavnem je sestavina ljubljanskih tal v geološkem pogledu trojnega izvora, a izvzeti je treba Rožnik. Grad in Golovec, ki so osamljeni griči, ostanki pliocenskih ravnin z mlajšimi terasami. Največjo površino zavzema naplavina savskega proda, saj sega od severa do Gradu in Golovca, med Gradom in Rožnikom pa vsaj do realke v Vegovi ulici. Pri raznih stavbnih delih se je pokazalo, da sega tu in tam gramoz še mnogo dalje na jug v večjih ali manjših stranskih pasovih, kar potrjujejo tudi raziskovanja mestnega gradbenega urada. Tako so našli savski prod in pesek celo na Mirju. S tem pa seveda ni rečeno, da so vsa tla v globini na Mirju gramoznata. Tam je gramoz, kjer je pač naplavljen. povsod pokrit s precej debelo plastjo naplavine z Rožnika in drugih hribov na zahodni strani. To je po večini rjava in temna ilovica, ki so jo naplavili potoki in Gradaščica. Tudi na zahodni strani so na nekaterih krajih naleteli na prod. Zgodovinar Rutar omenja, da so na zemljišču ob Erjavčevi cesti in Bleivveisovi cesti našli v globini 2 m »sam prod in okroglo kamenje«, ko so kopaii jarek za kanal. Prerez ljubljanskih tal do globine 16 metrov Ko so kopali izredno globoke temelje za nebotičnik, so napravili pri tem doslej najpopolnejši prerez ljubljanskih tal v središču mesta. Bolj znano je, kakšna so tla na Barju, med tem ko bolj severno niso delali globljih sond. Iz vseh preiskovanj ljubljanskih tal je pa vendar razvidno, da je sestavina zelo različna, tako da naletimo na savski gramoz tu in tam daleč južno, mnogo bolj na sever pa ga ni. Temelje nebotičnika so kopali 16 m globoko. Podrobnosti prereza tal bi razumeli debro le strokovnjaki, zato omenjamo samo, da so naleteli na celo vrsto precej različnih napla-vinskih plasti, nagnjenih od Tivolija proti Ljubljanici. V globini tla Ljubljanice so prodrli do konglomeratne skale, ki je precej debela. Na nji sloni nebotičnik s svojimi mogočnimi betonskimi podzemeljskimi stebri. Sicer je pa konglomerat na ljubljanskem ozemlju znan Se pri cukrarni v Ljuh-lianici. Konglomerat je pokrit le s tanko plastjo proda, kar so dognali tudi pri stavbnih delih v Vodmatu. Tudi na severni strani, jn sicer v gramoznicah za glavnim kolodvorom so ugotovili, da je prodna plast nad konglomeratom tanka. Tla na jugu in zahodu Južna tla sestavlja po večini ilovica. To velja tudi za tla na zahodni strani. Barska tla se začenjajo precej daleč na jugu. Toda omeniti je treba, da šota sega tu in tam tudi precej daleč na sever. Barska tla bolj severno so pa pokrita s naplavinami, bodisi z ilovieo ali prodom. Posebno zanimivo je, da so na šoto naleteli na križišču Rožne ulice in 2abjaka, skoraj neverjetno se nam pa zdi. da so jo odkrili celo v Zgornji Šiški blizu gostilne pri »Kamenit! mizi-. Kaj strokovnjaki sklepajo iz tega? Sava je potiskala jezero in tla za nastanek na jug. Savski rokav je vsaj še v času poplav odlagala pesek in droben prod na severnem robu sedanjega Barja. Po terasi med Vičem in Bokalcami s konglomeratom savskega izvora, v plasteh nagnjenih na jug, in z naplavino diluvijalne gline, naplavljeno v jezero z bližnjega škriljevega hribovja, sklepajo, da se je jezero zasipavalo na severnem robu zdaj s savskim prodnim drobirjem, zdaj s pretežno glinasto naplavino Gradaščice in drugih bližnjih potokov. Pozneje je naplavljala samo Gradaščica. Ki nanaša Be dandanes precej. Razumljivo je. da je šotna plast tudi v Mestnem logu. Tudi tam je prekrita, in sicer z rjavo ilovico. Naplavine južnih voda Večina pritokov Ljubljanice na južni strani je kraških, kakor seveda tudi Ljubljanica sama. Iz tega je razumljivo, da te vode ne naplavljajo mnogo protka in tudi ne gline. Zato pa naplavlja tem več Gradaščica z Malim grabnom in nekoliko še Glinica. Te vode teko po karbonskih in me-zozojskih škriljevcih ter prinašajo mnogo blata. Ko je jezero še segalo do Rožnika in Bokale, so se njene vode ob obrežju razlivale široko in naplavljale blato precej naglo. Velika površina južno zohcdnega dola Ljubljane se sestoji iz ^Unc, ki so jo vode r splavile z območja paleozo;skih skril je v-cev. Takšna tla seveda niso najboljša za zidanje, razen tega je pa treba drvažati precej daleč gramoz. Kljub temu se zdi. da v \;.\ejsem času značaj ta: ud tutnem in južno zahodnem delu ne oviia več tako zidanja, zlasti še, ko je čedalje manj nezazidanih parcel v drugih, bolj >suh:hc mestnih aelih. Ta tla pa imajo posebno ugodnost; zaradi gline s? je na južno zahodnem delu mesta lepo razvila opekarniška industrija. Opekarne izkoriščajo glino po večini iz dolge viške terase na zahodni strani Viča. Tam so naložene debele plasti diiuvi-jalne jezerske used'inc. kar je ugotovil že pred svetovno vojno F. Sekll. Manj pogojev za razvoj opekarniške industrije je biio v Trnovem in Mestnem logu. Tam plasti j:line niso tako deoeie, razen trga je pa tam tudi precej visoka talna veča. V Trnovem so opekarne opuščene že delj časa. Na nje nas spominja še ime Opekarska cesta. Ena izmed nekdanjih trgovskih opekarn je preurejena v žago. Terase iz debelih plasti gline v višini 320 in 325 metrov (visina viške terase) ;n 200 do 308 m so ohranjene tudi v dolini Glmice do Kosez na severno zahodni strani. Tudi tam je biio postavljenih več opekam. Dve še obratujeta. Pogoji za naselitev na južni strani Tudi na južni strani niso po\sod .en::ko dobi a tla za naseiitev. odnosno niso bila v preteklosti. To je tudi do neke mere očitno po stavbnem razvoju. Najprej so bila tla kolikor toliko ugodna za naselitev in zidanje med Ljubljano in Rožnikom ter Dobrovo in Erczovioo. Beveda ne brez pomembnejšega razloga. Diluvijalno jezero se je med Ljubljano in Dobrovo najhitreje zasipavalo in vode s škriljevega hribovja so sorazmerno naglo naplavlja le na dno nekdanjega jezera glino in mivko. Vedeti moramo, da so tedaj vode naplavljale ravnino zelo pogosto in na nji dolgo zastaja!-v Tako so bila mehka barska tla kmalu prekrita s trdnejšimi plastmi. Razumljivo je seveda, da so se tla tudi precej zviša'. Tako so bih ustvarjeni pogoji za naselitev, ker so bila tla tudi dovolj trdna za pot: in ceste. Na teh tleh je bila narejena tud; rimska cesta, ki je vezala Emono z Nau-portom. Bolj gosta naselitev na Barju? Zdaj se tudi že \ eč ne izogibamo Baru: zaradi prevlažnih tal. Bar;e je obljudeno vedno bolj. V dosedanjih, sicer neuradnih, regulacijskih r.ačrtih Ljubljane je rio'očeno. da ostanejo barje.nska tla v glavnem zelena in nezazidana. Naselitev na Barju, to se pravi na pravih barjanskih tleh v no-traniosti in ne cb rebu, je še sorazmerno mlada. Mestni del Barja so začeli naseljevati šele pred 110 le£L Od tedaj se je razvil že pravi mestni, zelo velik okraj na Barju med Dolenjsko, Ižansko in Pcnizzi-jevo cesto ter Ljubljanico. Zazidava sicer še ni strnjena in so marsikje še velike vrzeli. Toda ob cestah in -.štradonih« je od leta do leta več hiš in tu in tam je naselitev celo posebno gosta. n. pr. r.a Galjevici in Na livadi. Gosto so zazidana precej tudi zemljišča ob Dolenjski cesti. Tudi posamezne barjanske vasi. ki spadajo pod mestno občino, še vedno naraščajo, kar velja prav tako za Crno vas. Vsekakor moramo računati, da bo Barje v prihodnosti mnogo bolj obljudeno, česar najbrž ne bodo mo^U dovolj učinkovito preprečiti niti z regulacijskim načrtom. Barje ni več ovira za razvoj mesta na jug. Na naselitev bo najbri vplival tudi v prihodnosti značaj barjanskih tal. toda ne toliko, da so ta tla manj uredna za zidanje, temveč, da so precej rodovitna ter nudijo ugedne pogoje za preživljanje obdelovalcem zemlje. DNEVNE VESTI Bottai počastil žrtev Venezia Orazi V dvorani Julija Cesarja v palači Braschi v dvorani Julija Cesarja v palači Braschi v Rimu je minister narodne vzgoje Bottai počastil spomin Vezia Orazi, ki je padel v izvrševanju svoje dolžnosti na čelu Crnih srajc. S pietetno počastitvijo je bila blagoslovitev mestne federacijske zastave, ki ie dobila svoje ime po junaško padiem V. Orazi. * — Število elektrarn v Italiji. V poročilu ministrstva javn. del predloženem zakonodajnemu odboru senata, ko je bil v debati proračun tega ministrstva za prihodnje leto, so navedeni tudi podatki številu elektrarn v Italiji. Po stanju 31. decembra lani je v Italiji delovalo 1358 elektrarn s 6.299.000 K\v. Glede na stanje 31. decembra 1940 se je število elektrarn povišalo za 11 z okoli 278.000 Kw. Pripomniti pa je treba, da to niso vse elektrarne, ki obratujejo v Italiji, temveč samo tiste, ki spadajo pod nadzorstvo imenovanega ministrstva. So pa najvažnejše. Velika veČina elektrarn ie delovala z vodno silo (1171). Te elektrarne številčno tudi najbolj naraščajo, med tem ko število ostalih pada. — Ustanovitev šol za tehnično osebje uni-zitetnih zavodov in znanstvenih laboratorijev. Osebje, ki pripada univerzitetnim zavodom in znanstvenim laboratorijem, izpolnjuje v okviru važnih znanstvenih nalog, ki so poverjene tem zavodom, skromnejše pa vendar zelo občutljive posle. Dosedanja priprava tega osebja na njegove poklicne dolžnosti ni vedno odgovarjala zahtevam službe. Zato so pristojni činitelji sklenili, da ustanove posebne šole, ki bodo pripravljale osebje za univerzitetne zavode in znanstvene laboratorije. Ministrstvo za narodno vzgojo bo pooblastilo univerze in univerzitetne zavode, da organizirajo v okviru posameznih fakutet zadevne šole. Studij bo trajal dve leti. — Podaljšanje delovnih ur za čas žetve in mJačve. Ministrstvo za korporacije je v skladu s kraljevo uredbo od 20. marca 1941 in v sporazumu s prizadetimi sindikalnimi organizacijami sklenilo podaljšati delovni urnik za dela pri žetvi in mlačvi v letošnji kampanji. Dnevno bodo žanjci in mlatiel delali 12 ur. Tako bodo njihove delovne sile v tem važnem trenutku boljše izrabljene. Kolikor število delovnih ur presega število določeno po kolektivnih pogodbah, bodo plačane s poviškom, določenim za izredna dela. — Kovanci po 20 cent. Da ne bo pomot, je treba pojasniti, da so kovanci po 20 cent., ki imajo na eni strani šesterokotnik. še veljavni ter ostanejo v prometu, dočim niso veljavni tisti, ki imajo glavo Italije, ki drži v roki klas; te je pač treba zamenjati. — NameSčensko zborovanje na Jesenicah. Nemška delovna fronta je priredila te dni drugo zborovanje vseh nameščencev pri Kranjski industrijski družbi. Zborovanja se je udeležil tudi jeseniški župan dr. Erast Klein. Pristoni so bili vsi obratovolje. Zbrane je nagovoril okrožni vodja Hoeh-steiner. naglasajoč da bo v bodoče posvečal največjo pozornost obratom važnim za vojno industrijo. Pozival je navzoče, da naj bodo kot voditelji delavstvu, ki mora težko delati, v vsakem pogledu vzor in pravi tovariši. Ve ino naj imajo pred očmi svojo veliko odgovornost. Tistim, ki so se med totalno vojno dobro obnesli, bo povrnjena po vojni zvestoba za zvestobo. Kolo zgodovine bo pa neusmiljeno pregazilo one, ki mislijo, da bodo lahko zadržali ta razvoj. — Zborovanje Zveze bojevnikov v Kamniku. Nedavno se je vršilo v sejni dvorani okrožnega doma v Kamniku v prisotnosti okrožnega vodje Pil za prvo delovno zborovanje voditeljev vojnih tovarišev okrožne zveze bojevnikov. v Propagandni načelnik iz Koroške je govoril o vojaSkem tovarištvu na Koroškem in Gorenjskem, ki se je tisočkrat obneslo med prvo svetovno vojno. Koroški in gorenjski vojaki so služili v tretjem armainem zboru in na vseh bojiščih so se odlikovali. Potem je govoril o sedanjem vojaškem položaju in predočil zbo-rovalcem kako veliko moč predstavljajo v sedanji vojni — Obsojeni cerkveni tatovi. Prc T pristojnim sodiščem v Fircnzi so bili obsojeni zaradi cerkvenih tatvin lSIetni Luciano Nolesini na tri leta in osem mesecev ječe ter 5000 lir globe; 201etni Varo Morandl na št:ri leta ječe in 7.500 Lr globe; Janez Corsini na dve leti in se.lem mesecev ječe ter 7.100 lir globe: Mario Politi na eno leto in pet mesecev ter 10 dni ječe. — 1'metniško kulturna manifestacije v Benetkah. Minister narodne vzgoje Bottai je prisostvoval pomembnim umetniško kulturnim manifestacijam v Benetkah. V gledališču La Fenice je predsedoval sestanku, ki so se ga udeležile številne italijanske in nemške kulturne osebnosti. Namen sestanka je bdi pokazati pot k čim intenzivnejši izmenjavi kulturnih dobrin in poglobitvi obojestranskih kulturnih odnošajev. Minister Bottai si je ogledal načrt nove preureditve trga Roma ter prenovitvena dela v palači Sagredo. Prisostvoval je tudi slovesnosti glasbenega zavoda, ki je bila na sedežu konservatorlja ^Benedetto Marcello« in ki so se je udeležili med drugim kardinal patriarh Piazza. minister Farinacci ter drugi beneški odličnik: iz kulturnih ter umetniških krogov. — Ponarejene živilske nakaznice so se pojavile v Rimu. Oblastva so hitro odkrila tajno tiskarno, kjer so ponarejali živilske nakaznice. V zvezi s tem odkritjem je bilo aretiranih 12 oseb, ki pridejo pred posebno sodišče. — Kradla je in umrla. Svojevrsten dogodek se je primeril v Portilu pri Modeni. 52-letna Adalgisa Malmusi je šla po izvršeni tatvini k skritemu kraju, kjer je skupno z dvema prijateljicama shranila ukradene predmete. Pri pogledu na tatinski plen pa se je nenadoma onesvestila in je obležala mrtva. — Knock-aut v šali s smrtnimi posleii- cami. V Aosti sta se delavca Pratro Ber-ger in Anselm Trevelllno za šalo preizkusila v boksu. Pri tem je dobil Prevellmo tako močan udarec v želodec, da se je zgrudil na tla in kmalu zatem Izdihnil. — Ribolovska tekma 400 ribičev. V Ge novi ;e bila na pobudo Dopolavora prisrčn; manifestacija ribičev. Okoli 400 ribičev na 50 ladjah je tekmovalo vso noč v morskem ribolovu. Tekme so se udeležili ribiči [? Levante in Ponente. Zjutraj ob osmih sc se vračah z obilnim ribjim blagrom. Pri hodu ribičev-tekmovalcev ter ceneni razprodaji rib so prisostvovali genovski odličnimi. Skupno je bilo prodanih 35 m. stotov rib po ceni, kj ;"e nižja od maksimalne. — Lep uSpeh italijanskih pevcev v Scfiji V Narodnem gledališču v Sofiji je bila uprizorjena z velikim uspehom opera »Lucija LammermoorskaT. Sodelovala sta v vodilnih vlogah odlična italijanski solista Margherita Carosio in Tito Schipa. ki sta bila sprej:-ta v kraljevi loži, kjer sta se kralj Boris in kraljica Ivana z njima prisrčno razgovarjala. Poleg kraljeve dvojice so prisostvovali predstavi tudi kneg'nja Kvdosija in knez Ciril, predsjednik Filov. člani vlade, italijanski poslanik. Magistrati ter drugI predstavniki. V prostorih italijanskega poslaništva je izrekel minister Pomenov v kraljevem imenu prisrčno priznanje italijanskim umetnikom ter izrazil željo pc novih sličnih kulturnih manifestacijah. — Zakladni boni 195D. Izžrebane so bile sledeče štev.: V seriji XIX. za dve nagradi po 100 000 lir štev. 2242 in 1.549.326. za štiri nagrade po 50.000 l!r štev. 82 328: 186.776; 444.714; 986.214. Nagrade po 10.000 lir štev. 23.234: 192.794; 318.628: 776.832: 1.0C2.6S9; 1.196 786; 1.315.137; 1.355.091: 1.461.787; 1,620.226; 1,758.222; 1,864.245; 1,943.377. — Gradnja velike kostnice. Službeni list v Rimu objavila razpis gradnje velike kostnice, kjer bodo shranjeni zemskl ostanki vojakov, ki £0 padli na albanskih bojiščih. Kcstnico bodo zidali na primernem kraju v Albaniji. — Florentlnske manifestacije. V okviru mladinskih kulturnih ma :festacij v Fi-renzi je bil otvorjen narodni kongres G. I. L. - ovega tiska. Na sestanku filmskega odseka so se razvile zanimive razprave ter so bili sprejeti koristni sklepi. Na zboru radijskega odseka je predaval prof. Lidio Laurenti o funkciji radia prt vzgoji mladine. V gledališču Pergola pa se je sestal gledališki odsek. Razpravljali so o režijskih problemih in o idealni arhitekturi mladinskega gledališča. L3UBL3ANSKI . * KINEMATOGRAFI Predatave ob delavnikih ob 16. in 18 15. ob nedeljah m praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 m i$.30 KINO MATICA — TELEFON 22-41 Globoka socialna drama iz sodobnega življenja Luči v megli FotK-o Giaehetti. LtiKu Feridu, Marieila Lotti KINO UNION — TELEFON 22-21 Sijajna družabna komedija iz pariškega življenja Glas srca V glavnih vlogah: Armando Falconi, Paola Barbara KINO SLOGA — TELEFON ti-SV Maurice Che\alier v izvrstni zabavni filmski veseloigri S«ne]te se z mesoj A. Lrfaur, M. Glorj, M. rsimon mtmmmmm — Nedopustne špckufcv* ijo z živilskimi nakaznicami. Rimska po.icija ja Odredila aretacijo dveh sester Ane in Splendore Sabbatini, ker sta pridržali živilske izka::-ni':e eseb. ki so bile svojčas pri obeh BO-strab podnajemniki. Zagovarjati sc bosta morali prerl posebnim sodiščem. — Nesrečo. V ljubljansko bilnico so sprejeli naslednje ponesrečence, žrtve nesreč v zadnjih dneh. Franja Bavdek, 601ctna žena u roko jen ra iz Ljubljane, si je pri padcu zlomila levo nogo. — S. Lucija Verbič. redovnica v Joiefišcu v Ljubjani, je padla pri čiščenju parketa in si zlomila levco v zapestja. — Fr. Jamnik, 16 letni sin posestnika iz Obrij pri D. M. v Polju, ie padel z voza pri nakladanji] sena. Poškodoval si je levico v rami. — Ferdinand Vrečar, 12-letnj sin šoferja iz Ljubljane, je cepil dr\ a in se jc usekal v levico. — Antrnu Rojcu. 16 letnemu sinu posestnika iz št. Vida pri Stidni, je eKsplcdirala karbi lna svetiljka; močno je opečen po rokah in obrazu. — Alojza Laznika. 401etnega delavca pivovarne ^Union*. je brcnil konj v koleno in mu najbrž zlomil kosti. IZ LJUBLJANE —Ij Zopet smo zaman pričakovali de*ja. Včeraj se is že marsikdo veselil, da bo začelo deževati. Dopoldne je bilo močno oblačno, a pred poldnem se je zopet zjasnilo. Popoldne je bilo še delno oblačno, vendar ni bilo več upanja na dež. Proti večeru se je skoraj povsem zjasnilo. Vrtnarji zacln/e dni zopet močno zalivajo vrtove, ker jc zemlja presušena globoko. Davi je bilo zopet oblačno, vendar so ljudje že tolikrat zaman pričakovali dežja, da so tudi danes dvomili, da se bo vreme spremenilo. —lj četrta sklepna produkcija Glasbene akademije. Na današnjem javnem nastopu, ki bo ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani, nastopijo poleg violinista Jurija Gregor-ca. absolventa Glasbena akademije, še naslednji: Pianistka Ogrln Ksenija III. I. GA, sopranistka Stritar Nada — VI. I. SGS. pianistka Suhadolnik Jelka — III. I. SGS ter pianist Komar Janez — II. I. SGS. Klavirsko spremljavo oskrblta Bizjak -Valjalo Marta ter Hubad Samo. — Prodaja programov po L 3.— (za dijake L 1.—) v knjigarni Glasbene Matice. —lj Ribji trg. Včeraj je bilo naprodaj nekaj rib. nalovljenih v Cerkniškem jezeru. Večjih količin jezerskih rib najbrž letos ne bo naprodaj v Ljubljani, saj ribolov ni posebno dober in ribe porabijo po večini domačini. Včeraj so prodajal! ščuke po 28 in belice po 20 L kg. Danes bo bile naprodnj samo polenovke. ki so po 30 L kg. — lj Frančiškanski most no?i leinlro >1DCCCXHI. torej bo letos 100 let star. Morda bi kdo napisal malo zgodovine tega mostu 7 — lj retindvajsctlctntco zvestega službovanja je te dni praznovala pri rodbini 2e-leznikar, trgovcu, služlunja gdč. Mira J e-r e b. U— Po prvem cepljenju zoper davleo je nestnt fizikat zelo pohvalil starše, ker so >koraJ vsi pokazali veliko skrb za svoje jtroke ter jih skoraj brez izjeme pripeljali k cepljenju Pri drugem cepljenju se je pa že pekazalo, da so med starši tudi tako površni, da je k drugemu cepljenju prišlo manj otrok. Zato opozarjamo, da prvo cepljenje mina učinka, če otrok po predpisanem roku ni še drugič cepljen. Zato naj starši porabijo še današnji petek in :utriš-njo seboto ter pripeljejo svoje otroke drugič cepit, da jih obvarujejo pred nevarno davico. Današiji petek je cepljenje v Sp. Šiški, posebno naj pa zamudniki pripelje.,0 svoje otroke v soboto ob 17. uri 'x cepljer-fu v mestni fizikat v Mestnem domu. kamci ahko pridejo z vseh strani mesta. Izjemoma bodo drugič cepljeni v soboto popoldne v Mestnem domu tudi tisti otroci, ki so bili njih starši resno zadržan-, da jih niso pripeljali drugič cepit na tisti kraj mesta, kjer so bili otroci prvič cepljen; Posebno pa ponavljamo, da otroci po drugem cepljenju dobe potrdilo, ki ga bo treba pokazati že pri vpisu v šelo, že prej pa bo ablast napravila natančno revizi'o ter bo starše onih otrok, iti so izostali, po naredbi strogo kaznovala. Ce torej starti hočejo sebe zavarovati pred kaznijo, svoji otroke pa pred nevarno davco. naj nika *or ne zamude zadnje prilike za ohramte\ zdravja otrok ter jih zanesljivo pripeljejo drugemu cepljenju zoper davico današnj i petek v Sp. š;Sko. jutrišnjo soboto pa * vseh strani L ubijane v Mestni dom. —lj K cepljenju iojs r tifus zadnje dni ni moglo priti na mestni fizikat v Mestni dom dosti peric in drugi eseb. ki imajo opravit; z molio in mlekom. Zato pa opozarjamo vse ob*-ezance. da je še vedno čas za to potreba >pljcnje bjff naj se zato ilanašnj! petek ^ "^ovo ;avijo v mestnem fisikatu od 7.30 ^ b ure dop Cepl;en;e zeper UfteM h i tud. $e jutrišnjo soboto ob istem času. K t opijanju je treba priti popolnoma tešč. ker drugače za;,č.tne tablete Btnu jo učmka. prenesti je pa treba tudi kozaiec s sebo\ Revi/'a vseh obvezancev bo v kratkem ter bodo vse one perice, mle-kaiice in ?ploh osebe, k: ;m.\jo opraviti E mlekom in niso prišlo k ivplj *nju. po uredbi prav strogo kaznovane. —tj Na oestfl dveh cesarjev nn dru^o cepljenje proti dHvicl, ker je odpadlo v torek 23. t. m. naznanjeno cepljenje, sedaj jutrišnjo sboto -7. t. m. ob IS. uri v gostilni Karo. Kdor to notico čita g-, proaimo, naj obvest< tud; dru^c. da pripelje o vse otroke k drugemu cepljenju zoper nevarno davico g<. tovo .* soboto v imenovano gostilno. t? r^trftrnne Trieste — Sprrjpm roj:».kev i/ V/b*nlne Afrikr. Trieste je prisrčno sproVl 42 ojnkov. ki so se z otroki t i . vrmli v sv ^je r< i !-no mesto preko Genove. P: i slovesnem sprejemu so bili navzoči proiekt Tambur n., Zvemi podtajnik Fogffl i r. Irtlgl prvaki. — Tr.eMinnki liU-\n'< umetniki v Rrnrt. kan. Na beneški XXIII. Biennali vzbujajo pozornost in priznanje razstavljene umet-n ne julijskih likovn'h umetn kov, med katerimi prevladujejo trfestlnsl s< - 1 i razstavljajo sledeči slikarji ter kipaHi. k: hnajo že svoj umetniikj i ■ 1. M lai bei In . cara. Psacaropctlo, Btuitua, Flumi, Menp, Flnazzer Flori. Orlando, M<>o, Righi, Bčm-bina, Dcrbes in GirolominL — Zaključni literarni M'i-.'r. ZviV/i umetnic bo zaključka 27. t. m. letošnji ciklus kulturnih ter literaT/.h v DV, Na tem oklepnem večeru belo po" i.. ; «v e<\ julijski in triestinski knj ževn ki: Sofronij POccaruii iz Clo.i^i?. mistični t'iestmski poot Luigi Crociato in slikar Argio Orel, č gar pesn ška dela še niso objavljena, nadalje Avgust Her;;et. ki je po ro.iu iz T:1-esta, pn biva v Firenzi. N!ke Olama, Jo*ip Germi in Kazimir Fabbri. I :trrarru večer bo v vehki dvorani v ulic' lmbriani 5. — Koncert nemške godl»c pri Sv. Ju^tu. V nedeljo 28. t. m. bo pri Sv. Justu k Acegat* pri S. Giovannu SC N> utaborll znan; Cerkus Ti gni. v katerem je prostora za 3000 gledalce* Predstavi bo lo od 5. io 19. julija. — Pni dkl »turistični nastop lx> 28. t m. v Gradu. V Tiiestu je HUQ • i tO zanimanja. LTde!*ž'ii se ga bo 'o številni znaiman-ci iz Tricsta ter okolice. Radio Ltabllaaa SOBOTA. 27. JUNIJA 194*-XX 7.30: Poročila v slovenj ni 7.15: Lahka glasba — V odmoru (S.00) Nap ' S.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert klasičnega tria. 12.35: Koncert komornega zbora, vodi dirigent D. m. Sijanec. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljnist vi Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Lepe pesmi od včeraj In dam s Orkester vodi dirigent IVUalia. li.: Poročila v Italijan« IčlnL 14.15: Koncert radijskega orkestra, vodi diiigent D. m. Sijanec Lahka giasba« 14.45: Poročila v slovenščini. 15.: Pokrajinski vestnik. 17.10: Nove plošče Cetra. IS.55: Gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19 15: Pisana glasba. 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v sir. venskim. U 0.3 0: Voj.ižke pesmi. 20.45: Lirična prireditev družbe EIAR- Ljubavni napoj — glasba Donizetti. V odmoru: Predavanje v slovenščini. — Po operi: Poročila v itah;anšcini. v borbi proti boljševizmu SlovaSka se bori že leto fini proti boljševizmu na strani Nemčije. Vsi slovaški listi pi^CjO o tem, i Slovo« naglasa, da se slovaški narod že dosetletja bori pod Hlinkovim vodstvom proti boljševizmu ln -acer od takrat, ko so vdrle v deželo rdeče tolpe Pela Kune. Slovaška je lahko zdaj ponosna, da se je pred letom dni kot prva evropska država pridružila Nemčiji v borbi proti svetovnemu sovražniku. Borila se bo tudi v bodočo. »Gardistu t ptše. da Je Mlo preteklo leto leto zmage, kajti boljspviška nevarnost je- strta. Slovi-ška je doprinesla svoj skromni delež k zmagi nad destruktivnim svetom. S tem je dokazala, da je pozitiven ( v': - 'j v borbi za novo ureditev v Evropi. V zvezi z neresničnimi vestmi o izguliah slovajkr« vejske, opozarjajo listi na govor slovaškega vojnega ministra generala CatloAi, ki je izjavil, da je imela slovaška vojska na vzhodnem bojišču 377 padlih, 1216 ranjenih in 86 pogrešanih. >♦♦»«♦♦♦♦♦»»♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»*««««*>♦«♦*»»« tnserirajte v „S1. Narodu"! PREHLADA SE OBVARUJLTL če pijete dnevno pristno Ambroževo medico, ki jo dobite le v Medarni — Ljubljana. Židovska ulica 6. fnserirajte v »Slov. Narodu1 Umrla nam je naSa dobra mama ANA ŽITNIK roj. KOCJAN Pogreb nepozabne drage pokojnice bo v soboto, dne 27. t. m. ob % 5. uri popoldne s 2al — kapele sv. Jakoba — na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo Jo v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 26. junija 1942. ŽALUJOČI OSTALI Stran 4 »SLOVENSKI N A K O D f »Petek. 26. junija 1942 XX Btere. J45 Rassta politika Bolgarije Kako je hAo v Bolgariji rešeno židovsko vprašanje — določbe tozadevnega zak V Bolgariji imajo poseben za'Kon za zaščito naroda. Ta zakon je "napeljen proti Židom. Najprej opredeljuje pojem >žid«. Za os^ebo fidovskega porekla se smatra vsakdo, ki ima bodis; matei ali O Žida. Za osebe židovskega porekla *?e pa ne smatrajo tisti, ki so bili rojeni v zakoniti med krščenimi osebami židovslcega pore.via in cscbimi boltrarskeg-a porekla. ć"e so tc zakonske zveze o uveljavi enju zakona že obstojala. Taki otroci morajo prevzeti kr-ščastvo kot prvo vero. Nadaljne izjeme veljajo za tr.ke osebe ;ugovsicega porekla, torej tudi za žide z obema židovskimi roditeljem, ki so bile rojene v Bolgariji in so nepretrgoma bivale v Bolgariji do uvel;av-ljenja zakona in so bile kot bolgarski državljani krščene do 1. septembra 1940 Izvzeti so tudi žirije in Židinje, ki so se do 1. septembra 1940 poročili z Židi v Bolgariji odnosno Bolgarkami ter se dali krstiti pred uvePavljenjem zakona. Pojem *ž:d? je torej opredeljen v bistvu ne po rasnih, temveč po verskih vidikih. Ker je bolgarsko židovstvo zavohalo pretečo novainost. seveda že pred lanskim letom, se je do 1. septembra 1940. število mešanih zakonov znatno povečalo. mno«jo bolj kakor število kršenih Židov, teko da proti židomo napereni zakon mnogih Židov ni zadel. Mssoge omejitve Za tiste, ki so po besedilu zakona osebe Židovskega porekla, prinaša zakon celo vrsto omejitev. Mesec dni po uvel javljen ju zakona so se morali vsi židje prijaviti policiji, da so jih zaregist •rali. Svoje morebitne bolgarske priimke so morali zopet zamenjati s starimi židovskimi, kar po oblasti strogo kontrolirale. V bedoče je zidom prepovedano vsako izpreminjanje imen ali priimkov, če se dajo židje krstiti, ostanejo njihova židovska imena v registru, kar velja tudi za dekliška imena z Bolgari omoženih Židinj. Zidje ne morejo postati bolgarski državljani razen zakonskih žena židovskega porekla, ki so dobile bolgarsko državljanstvo z možitvijo. židje ne morejo biti izvoljeni v odbore društev in organizacij z idealnimi cilji, če so pa že bili njihovi člani, morajo odstopiti. Zidje sploh ne morejo zavzemati nobenega uradnega položaja v podjetjih i ustanovah, pri katerih je udeležena javnost. Oblasti jih lahko vpo-klieejo samo na obvezno delo v posebnih delovnih četah. Po uvvljavljenju zakona se židje odnosno židinje ne smejo več poročiti z osebami bolgarskega orekla, niti ne smejo imeti z njimi izvenzakonskih stikov. Pri Židih ne sme služiti nobena bolgarska služinčad. V šolah je število zidov omejeno po prosvetnem ministrstvu in načeloma smejo židje obiskovati šole samo tam, kjer ni dovolj bolgarskih otrok. Svojega bivališča brez policijskega dovoljenja ne smejo menjavati. V Sofiji se ne sme naseliti noben zid več. Na predlog notranjega ministra ima ministrski svet pravico prepovedati Židom bivanje v določenih vaseh in mestih ter določiti dotičnim Židom nova bivališča. Tu ostane podobno kaitor na Slovaškem v bodoče odprta pot za ureditev židovskega vprašanja. Zidje morajo prodati državi odnosno zadrugam s Čistim bolgarskim kapitalom svojo zemljiško posest, razen one v letoviščih. Numerus clausus Za delovanje zidov v gospodarstvu in obrti velja rumerus clausus. V svobodnih poklicih, v trgovini razen ambulančne trgovine in industrije, smejo židje zavzemati samo toliko mest, da je to v skladu z odstotkom židovskega prebivalstva. Udeležbo židovskega kapitala v pcedinih panogah prebivalstva lahko ministrski svet v celoti ali deloma omeji. Da se omogoči uveljavlje-nje te določbe, morajo židje prijaviti ves svoj v bolgarskih podjetjih investirani kapital, ki pride pod kontrolo narodne banke. Židje ne morejo biti lastniki, delničarji ali s kapitalom udeleženi pri šolskih zavodih, gledališčih, kinematograf ih. novinskih podjetjih, filmskih in gramofonskih tovarnah, zabaviščih, hotelih in tovarnah orožja. Pri kreditnih zavodih smejo biti udeleženi samo 49'; kapitala in glasov. V vseh naštetih podjetjih ne smejo zavzemati nobenega vodilnega mesta, židje tudi ne smejo biti zapriseženi izvedenci ali komisionarji. Židom je prepovedana trgovina z vrednostnimi papirji in dragimi kovinami, Žirije tudi ne smejo imeti lekarn, dregerij itd. Zakon za zaščito naroda pozna končno še eno skupino zidov, ki niso sicer izvzeti od vseh. pač pa od veČine omejitvenih določb. To so taki židje. ki so bili vojni dobrovoljci ali vojni invalidi odnosno, ki so bili odlikovani za hrabrost. Nadalie imajo prednost pred drugimi židi o^ebe židovskega pokanja, ki so vojne sirote. Tu gre za takozvane privilegirane ž:cle. ki sicer ne more;o postati bolgarski državljani in biti v javnih službah, ki so ne morejo poročiti z Bolgari odnosno Bolgarkami in imeti v službi n bene bolgarske siužinčadi. Ta'rtim :"::i'je tudi ne morejo bti udeleženi s kapitalom v gotovih g-o^poclarskih panogah, pri kreditnih zavodih imajo pa lahko največ 49".; kapitala in « >v. Drugače pa vživajo vse pravice, ki ih jemlje zakon drugim Židom. Zloraba privilegijev Prav v pogledu teh piivilegiranih ..Idov ni bilo mogoče uveljaviti določb zakona tako, kakor je mislili* notranje min. Vrhovno upravno sodišče v Sofiji je namreč dotične določbe zakona drugače tolmačilo. Dočim je hotelo notranje min. dati privilegiranim Židom prednost samo pri zasedb: v omejenem številu zidom pripadajočih mest. 3e je postavilo vrhovno upravno sodišče na stališče, da lahko dobe privilegirani židje službe tudi preko omejenega števila. O tem. kdo naj velja za privilegiranega zida. ne odloča notranje ministrstvo, temveč secii-fte. Razen tega je proglasilo vrhovno upravno sodišče za neveljavno določbo zakona, da je bilo treba vložiti prošnje za priznanje tega privilegija do 1. julija 1941. T.ike piošnje se lahko še vedno vlagajo, tako da lahko dobi pravice prlvile.ariranca še marsikateri jud. število pri sodišču vloženih prošenj je naraslo približno na 1000. Pri tem gre skoraj izključno za premožnejše žide. Pogled na uradni Sfzr.am pokaže k?ko znatno se je Izprcmenilo prvotno tolmačenje zakona. V svobodnih poklicih je bilo pred uveljavljenjem zakona 521 zidov, ki so bili tud: v smislu zakona židje. Ostali, k; so ž:dje v rasnem smislu, niso bili v evidenci. Numerus clausus je pa potisnil to število na 76. toda sodišča so priznala 71 privilegiranih Židov, tako da jih je zdaj v svobodnih poklicih namesto 76 še 149. V trgovini z deželnimi pridelki se je število zidov več kot poeetvorilo. v manufakturni trgovini več kot podvojilo, v papirni trgovini početvorilo. skratka vseh panogah trgovine je znatno naraslo. Notranje ministrstvo bi bilo pa rado število neprivileg:-ranih židev še bolj znižalo kakor ga določa numerus clausus. Najbolj se pozna vpliv priznanja privilegiranih Židov v industriji. Numerus clausus bi moral imet! to posledico, da bi ostal v Bolgariji samo še en židovski tovarnar, v re^mci jih je pa *e 29. Strožji postopek Židje v Bolgariji so bili že prej zelo obdavčeni. 20» „-ni davek, ki ga je moral plačevati vsak žid, je vrgel državi bljzu 575 milijonov levov. Toda židje so znali mnogo svojega premoženja prikriti. Zdaj ;im bedo pa stopile oblasti pošteno na prste. Mnogo zidov so že aretirali in kaznovali zaradi prikrivanja premoženja. Policijske oblasti so prepovedale zidom hoditi po ulicah od 9 zvečer do ure. ko se začne normalno delo. Za prepoved se nanaša v splošnem tudi na privilegirane žide. Izjeme so dovoljene samo tam, kj^r zahteva r>oklir. recimo pn zdravnikih, židje brez policijskega dovoljenja ne smejo potovati. Prej so potovanje Židov praktično samo registrirali, zda; bo pa postopek tudi v tem pogledu strožji. Židom so vzeli vse telefone in radijske aparate, razen enih. ki jih v svojih poklicih nujno potrebujejo, recimo kot zdravniki. Plutovifia je važna sirovina Njena letna proizvodnja je dosegla že 2So*ooo ton Plutovina igra v industriji že dolgo zelo važno vlogo. Uporablja se pri gradnji ladij, pri izdelovanju avtomobilov in železniških vagonov, zlasti pa kot izolator v stanovanjih in hladilnih napravab, ki si jih brez nje skoraj ne moremo misliti. Pet centime-ti-ov debela plutovinasta stena v stanovanju odtehta v pogledu izolacije 1 m ilebeio cementno steno. Piutovina je postala hiti o ena najvažnejših sirovin. Povpraševanje po plutovini se je zlasti povečalo po pivi svetovni vojni, ker jo uporabljajo v vedno nove svrhe. Zadnja leta je znašala letna proizvodnja plutovine že okrog 2S0.000 ton. kar je ogromna količina, če pomislimo, kako lahka je plutovina. Od te količine odpade okrog 125.000 ton na Portugalsko. 60.000 ton pa na Španijo. Manjše količme plutovine pridobivajo v Alžiru in na Korsiki. Sredozemsko podnebje je najprikladncjše za hrast, ki nam daje plutovir.o. V Ziruženih državah so že leta 1858. delali poskuse s tem drevesom in sicer v Kaliforniji, toda obnesli se niso tako kakor so pričakovali. V Kaliforniji pridobe letno samo okrog pet ton plutovine. Enaki poskusti so se izjavlovili tudi drugod. Hrast, ki nam daje plutovino, raste zelo počasi. Celih 40 let mine, preden dobimo iz njega prvo plutovino. Prva skorja je skoraj neporabna :n zopet mine 9 let, preden lahko znova olupimo drevo. Pa tudi druga skorja še ni polnovredna plutovina. Od enega rezanja skorje do drugega mine 9 do lO let- Celo če upoštevamo, da daje drevo plutovino skozi 120 do 150 let, lahko računamo samo 2 8 do 12 leti, ko se drevo olupi. V Španiji predelajo le nematen del pridobljene plutovinaste skorje. Pretežna. veČina gre takoj v inozemstvo. Plutovino kuhajo v velikih kotlih, da odstranijo iz nje vse ostanke lesa in klice, potem jo pa raz-režejo na kose, kakor se pač rabijo. Sevilla in Algeciras sta dva srelišča. kjer se zbira neobdelana plutovina, v Kataloniji je pa središče za njeno obdelavo. Pretežna večina tovarn za izdelovanje plutovine je v Geroni. To mesrto bi lahko imenovali mesto plutovine. Industrija plutovine spada med najbolj razvite panoge španskega gospodar-stva. Državljanska vojna je povzročila mnogo škode zlasti na tovarniških napravah. Skoraj vse tovarne so bile v rokah revolucionarjev, dočim je bila proizvodnja v rokah nacionalistov. Španija je izvažala do državljanske vojne letno povprečno za 68 milijonov zlatih pezet plutovine in plutovinast/ih izdelkov. Leta 1940. je znašala vrednost izvoza samo 16.500.000 in od tega je šla dobra četrtina v Ameriko. Lani se je pa izvoz zopet povzpel do 35 milijonov. To je b la pa v glavnem posledica podražitve plutovine. Cene so namreč poskočile za dobrih 100*: 'r. Španija je zelo zainteresirana na tej panogi industrije, ki je pa razmeroma še slabo razvita. Država namerava čimprej zgradit; več novih tvornie. na drugi strani pa zajeziti izvoz neobdelane plutovine. Treba bo seveda premagati še marsikatero težkočo.. preden bodo ti načrti uresničeni. V Maroku bodo pridelovali bombaž Prancija, ki je uvažala doslej bombaž iz inozemstva, ga namerava zdaj pridelovati V svoji kolonijalni posesti v Maroku. Francoska bombažna industrija je že sklenila z maroškimi prebivalei bombaža pogodbo, s katero je za pet let urejeno vprašanje odkupa vsega pridelka in premij za povzdigo te važne panoge narodnega gospodarstva. Dosedanji poskusi pridelovanja bombaža v Maroku so se dobro obnesli, in že letos bo v Maroku zasejanih z bombažem 50.000 ha rodovitne zemlje, še večji razmah pridelovanja bombaža v Maroku bo pa odvisen od umetnega namakanja zemlje, ker je v Maroku za bombaž premalo padavin. črno morje zopet v ospredju K borbi med državami osi in Sovjetsko Rusijo Izmed morij, ki butajo nj.hovi valovi ob kontinent, si je svet pravljic Izbral prav posebno Severno in Crno morje. Obe mer ji imata res nekaj skupnega, namreč necp. e-deljivost tvojega značaja. Blesteča rtnjina se naenkrat izpiemem v mračnost in mU> rm morska glntlina. zabuči nenadoma v silnem v. ha i ju. da začno ogromni valovi butati ob obalo. Kdor je k aj preživel le ono noč na obali cinega morja. b> razumel strah, ki piešinja vse antične pravljice o tem morju med Evropo in Azijo. Neskončno, mračno in skrivnostna se razprostira njegova pavi sina in tudi če *e odraža v polni mesec ni se zdi morska voda črna. Dejstvo, da 150 do 1200 m globoko v črnem morju ni nobene r.be več, je tudi pripomoglo, da se je občutek skrivnostnega med mornarji na Ornem morju še pove Jal. Pri vsem tem pa ima Crno morje krasoio obalo s slovečimi letovišči in kopališč.. Ze Ovid je opisoval med svojim izgnanstvom v Kon-stanci lepote Črnega morja, ki ga opevajo tu i i ribiči. Med najčarobnejša Južna morja pa Crno morje ne spada, čeprav so mu letovišča na Krima pripomogla do tega slevesa. Cmo morje zahteva od narodov, živečih ob njem, Kilavo, trdo borbo za obstanek. Ono leži na skrajnem robu kontinenta in vendar je že od nek iaj odločalo o pomembnem delu njegove zgodovine. Aleksandrov vojni pohod, začetek največjega političnega in r.aro I-noatnega preloma antik se je pričel na juž- ni obali' Cmega morja, dočim so sc\emo obalo počne je dosecn veliki vpadi Hunov in Mong--»lov v Kvn-po. Ocrmanska plemena so prišla na svojem pi ost Ije\anju do Ornega morja, kjer M usta:r..\ ia s.ojc ur-žave. Tudi veliko preseljevanje MUOdOV se je pričelo ob Cmon morju. Kizant so osvojili Trnki m r.a Krmni M u^m nill Tatari državo, ki jc podlegla Mi, Ko ao ie Kas. od severa pomaknili udi do Črnega merja. [srodno pestra je zgodovina tega m^rja. ki meri samo 54.000 km-'. Grki m Rimljani, Tavrijci. tracijska plemen«, Got.. Bizantinci, Huni. Tataii, Turki, Rusi, Bolgari in Rumuni. so se borili na njegovih obalah in Cmo morje je bilo kri šče na ji azličncj.š h .svetov easedbo Odese. Ni- kolajeva bi Krima je bila Sovjetska Ru ;a korak za koiakom polnjena iz svojega gospodujo 1 na razstava prikazuje bolgarsko cestno omrežje, kakor ga bo zgradila To K organizacija. Tu se vidijo modemi in ita« rinski bolgarski m<*>tovi, prilagođeni posebnim krajevnim prilikr.mč Na razstavi .te mnogo fotografij, diagramov in modelov, med njimi tudi 2S 20.5 m dolgi model nemške avtomobilske ceste. Rufssunija dobi moderne nemške lokomotive Uprava rumunskih državnih železnic *e pogaja z nemško industrijo glede dobave nad 100 novih modemih lokomotiv. Pogajanja bodo v kratkem uspešno zakljmma. Za vzdrževanja novih in starih lokomotiv je bilo sklenjeno zgradili v Crajovi velik«' ž -lezniške delavnice. Gradnja delavnic bo imela prednost pred vsemi drugimi Javnimi deli. Obenem bo pa pospešeno delo na gr id-nji nove železnice med Crajovo in Bukarešto. Nova železnica bo speljan;! po najn>-dovitnejši rumunski dolini in bo velikega gospodarskega pomena. Nazadovanje hranilnih vlog v Angliji Dočim v Nemčiji hranilne vloge na'as^a-jo. je v Angliji položaj hranilnic ve ino Už-ji. Londonski list -Financial NTews^ pr. ločuje statistične podatke o razvoju angleški h hranilnic, ki to jasno dokazujejo. V zadnjem tednu marca so znaSale hran.lne vl'-ge v Angliji še 16 100.000 funtov, v apiilu so pa pa Ile na 12.000 000 in v zadnjem tednu maja celo na 10.100.000. V tak h razmerah je vedno bolj dvomljivo vprasnnje vpliva varčnosti kot sredstva za povečanje narodnega premoženja in kupne moči prebivalstva. *e himae — Ali tudi tvoj mož v spanju govori? — Ne. še hujše, moj mož sc v spanju samo smehlja. mož ix žena — Kako apatičen si postal, — očita žena možu. Zame in za moje delo se sploh ne zanimaš več. —Ne delaj mi krivice, ugovarja mož. Se včeraj sem ves večer razmišljal in si belil glavo z vprašanjem, iz česa si naredila cmoke, ki smo jih imeli za večerjo. D. Do Manrier; 29 Prva zena K o m a n > Imela je bledovijolčaste tapete, in zavese so bile drugačne; gospodu de VVinterju se je zdela malce mrtvaška. Skoraj nikoli je niso odprli, razen časih za kakega gosta. Toda gospod de VVinter je v svojem pismu ukazal, naj se ta soba prenovi nalašč za vas. gospa.« r Torej ni bila prvotno njegova spalnica?« »Ne, gospa, gospod ni prej nikoli stanoval v tem koncu.« rOh . . . tega mi ni povedal.« Stopila sem k toaletni mizi in si jela šeekati lase. Moje reči so bile že na svojih mestih, ščetke in glavnik so ležale lepo razvrščene na kristalni plošči. Zadovoljna sem bila. da mi je Maksim podaril toaletni pribor in da ga gospa Davers vidi tu na toaletni mizi. Bil je nov in precej dragocen, tako da se mi ga ni bilo treba sramovati. sAlisa je odprla kovčege in vam bo stregla, dokler ne pride vaša spletiena.* je rekla gospa Danvers. Spet sem se ji nasmehnila ter odložila ščetko. »Nimam spletične,« sem rekla v zadregi; »prepričana sem pa, da mi bo Alisa, če je domača v hiši. v vsem ustrezala.« Gospa Danvers me je pogledala takisto kakor ob najinem prvem srečanju, ko sem po nerodnosti izpustila rokavice na tla, »Ne vem. ali bo mogoče dolgo tako prebiti,« je dejala, >Gospa v vašem družabnem položaju ne more ostatni brez lastne spletične!« Zardela sem in spet vzela ščetko v roko. V njenih besedah je bila skrita puščica, ki sem jo dobro razumela. -Če mislite, bi se nemara lahko sami pobrigali .. .* sem rekla, ogiba je se njenih oči. »Morda kakšno mlado dekle, ki bi se hotelo priučiti.« ; Kakor želite, - je odgovorila. Na vas je, da odločate, gospa.« Molk je padel med naju. Ne vem kaj bi bila dala. da bi gospa Danvers odšla. Cemu je stala tu in me opazovala ter sklepala roke na svoji črni obleki ? >Gotovo ste že mnogo let v Manderlevu, aH ne?t sem rekla z novim naporom. ^Dalj časa kakor ostalo osebje ?« ^Ne toliko časa kakor Frith,-: je rekla. Kako mrzel in brez življenja je bil ta glas! Mrzel kakor njena roka. ko mi jo je podala. ^Frith je bil že tu. ko je stari gospod še živel in je bil gospod de VVinter še otrok.« »Razumem. Torej ste prišli pozneje?« »Da. Prišla sem pozneje.c še enkrat sem jo pogledala, še enkrat srečala njene oči, črne in mrke sredi bledega obraza; sama nisem vedela, zakaj me navdajajo s čudnim nemirom, kakor bi me obhajala zla slutnja. Poskusila sem se nasmehniti, pa se nisem mogla. Bila sem kakor ujetnica teh oči, v katerih ni bilo ne svetlobe ne vobče iskrice prijaznosti zame. rPrišla sem s prvo gospo de VVinterjevo, ko je bila nevesta,« je rekla in glas, dotlej enoličen in mrtev, ji je zdajci rezko zazvenel in nepričakovano oživel, zadobil življenje in izraz; dve rdeči lisi sta se ji pokazali na koščenih ličnicah. Izprememba je bila tolikanj nepričakovana, da me je vznemirila, malone prestrašila. Sama nisem vedela, kaj naj storim in kaj naj rečem. Bilo je, kakor bi bila izrekla prepovedane besede, ki jih je dolgo skrivala v globini duše. zdaj pa jih ne more več udržati. In njene očP se niso odtrgale od mojega obraza, gledale so me z radovednostjo, ki sta se ji pridruževala pomilovanje in prezir, tako da sem se začutila mlajšo in bolj neizkušeno v življenju, nego sem sama mislila. Očitno je bilo, da me zaničuje; z vsem prostaš-tvom svojega sloja mi je dajala razumeti, da nisem velika dama, da sem ponižna, plaha in malodušna. In vendar je bilo v teh očeh še nekaj drugega, ne samo zaničevanje: globoko mržnja — ali morda celo zloba ? Nekaj sem morala vendarle reči, kar tako nisem smela sedeti in se igrati s ščetko ter kazati strah in nezaupanje, s katerim me je navdajala. »Gospa Danvers,c sem zaslišala svoj glas, upam, da bova prijateljici in bova sčasoma razumeli druga drugo. Za zdaj morate imeti potrpljenje, veste, kajti ta način življenja je zame nov; dosihmal sem živela povsem drugače, želim, da bi Slo vse, kakor treba, pred vsem pa hočem osrečiti svojega moža. Vem da lahko pustim vodstvo hiše v vaših rokah, gospod de VVinter mi tako pravi; ukrepajte torej o vsem, kakor ste delali doslej. Ne maram, da bi se kar koli izpremenilo.« Premolknila sem; malce težko sem dihala in negotovost me je še vedno tesnila. Ali so bile moje besede prave? Ko som dvignila o^i. sem videla, da se je gospa Danvers zganila in že drži roko na gumbu vrat. ^Izvrstno,« je ;ekla; *upam. da vas bom mogla v vsem zadovoljiti. Hiša je zdaj že dalj kakor leto dni v mojih rokah, in gospod de VVinter sc ni še nikoli pritožil. Seveda so bile stvari precej drugačne, ko je gospa de VVinter še živela; sprejemali so mnogo gostov, prirejali so veselice, in dasi sem vse opravljala jaz, je v celoti vendar ona držala za vajeti.« Še enkrat se mi jc zazdelo, da skrbno izbira besede in me tako rekoč izkuša ter opazuje učinek na mojem obrazu. »Jaz pustim rajši vse v vaših rokah, da, ljubše mi je tako." sem ponovila. Obličje gospe Danvcsove je kazalo isti izraz kakor prej ko sem ji prvič ponudila roko; njene oči so bile zasmehljive. odločno prezirne. Vedela je, da ji ne bom nasprotnica in da se je celo bojim. >Izvolite še kaj?« je vprašala. Naredila sem, kakor da se ogledujem po sobi: »Ne,« sem odgovorila, >Ne. to je vse, kar sem hotela. Tu mi bo izvrstno. Vse ste res dobro uredili.c Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jersn — Za inaermtnj del lista: Ljubomir Volčič — Vsi j Ljubljani