im LSin. iteuilha Z39.
V L'sMioni, v sređo Zl. oMohro 19Z5.
cena Din rso
l*ha;a vsak dan pojoidne, izvzenši nedelje ia praznike. — ioaerail: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, veCji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-voru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Upravnistvo: Knsklova olica stav. 5, pritličje. — Telefon stat. 304. Uredai&ftvo: Snallova ulica at. 5, I. aadatropia. — Telefon štev. 34.
Poštnina plačana v gotovini.
IZ
časov
Pred dobrimi štiridesetimi leti slovanski narodi pod Avstrijo še niso poznali klerikalizma. Slovanski duhovniki so takrat stali v prvih vrstah narodnih borcev. Složno so nastopali ti naredi, še nerazcepljeni v politične stranke. Narodno načelo ie bilo ono, ki je družilo vse te narode v enotno fronto v borbi proti ponemčevalnim    tendencam vsakokratnih avstrijskih vlad. Avstrija ie uvidela, da si ti narodi prej aH slej izvršujejo svoje pravice, ako ostanejo v politični borbi edini in složni, za to je po starem svojem geslu »divide et im-pera« napela vse svoje sile, da jih razdvoji in take ustvari ugodnejše pogoje za svojo nadvlado in svoje gospodarstvo. Vrgla ie takrat po svojih emisar-jih med Slovane seme klerikalizma, na-deiajoč se. da s tem nailaglie razbije in razkroji strnjene   narodove vrste. Ta njen poskus pri Poljakih se je popolnoma izjalovil, uspel na te pri Cehih, najbolj pa pri Slovencih na iugu. Med Slovenci ie našla Avstriia najugodnejši tla za svoie eksperimente. Poslala ie tjakaj svojega eksponenta škofa Missiio. ki se mu je z izdatno vladno pomočjo v najkrajšem času posrečilo razdvojiti dotlej složne narodne vrste in osnovati klerikalno stranko, ki je bila po svoji organizaciji — vrhovni njen šef je bil namreč škof. ki ga ie imenovala avstrijska vlada — vsikdar poslušna dekla dunajskih mogotcev. Missiievo delo^ sta nadaljevala njegov naslednik na škofovski stolici v LJubljani dr. Jeglič in dr. Šu ste ršič. Da se je klerikalna stranka med Slovenci tako mogočno razvila, ni tolika zasluga nienih voditelji" kakor posledica vsestranske podpore, ki ji to ie nudila avstrijska vlada. Ta podpora Je šla celo tako daleč, da za av-Sfefisko vlado r»iso bili merodaini niti pozitivni zakoni, ako ie bilo treba podpreti klerikalce v njihovi borbi proti narodnim  elementom.    Dogodki pred vojno so žive priče, kako ie Avstrija z vsemi u razpoložljivimi sredstvi nasil-stva in brezzakonja protežirala klerikalno stranko, da ii zagotovi absolutno gospodstvo med Slovenci. Na našem jugu je bil pred desetletji močan pokret za uvedbo staroslovenskega bogoslužja v naše cerkve. V tem pokretu so igrali vidno vlogo tudi posamnl katoliški svečeniki. To gibanie se ie zdelo dunajskim krogom silno nevarno, ker so se pač zavedali, da bi bilo slovansko bogoslužje v katoliških cerkvah na slovanskem jugu najiačja obramba in najmočnejši jez proti potujčevaniu Zato se cerkvenim dostojanstvenikom, svojim eksponentom ukazali, naj z vso odločnostjo nastopijo proti temu opasnemu pokretu. In začela se je med   nami neizprosna borba proti staroslovenskemu bogoslužju, na čelu katere sta stala škof Missia fn dr. MahniČ s svojim »Rimskim katolikom«. Izid te borbe ie znan. S pomočjo avstrijske vlade so latinizatorji zmagali na vsi črti. Picmaniska afera je bila zaključna faza v tej vojni.
Tudi med Hrvati je skušala Avstrija zasejati klerikalizem in si tako ustvariti poslušnega eksponenta v boju proti narodnim elementom. Avtoriteta vladike Strossmayerja, ki ni hotel biti slepo orod;e dunaiske protislovanske politike, Pa je preprečila, da na Hrvatskem ni šla, kakor v S'oveniji. v klasje klerikalna pšsnica. Ugodnejša tla za klerikalno seme so bila v Bosni. Tu ie našla avstrijska politika sprejemljivega učenca v osebi dr. Stadleria. Ako bi tu ne bile razmere drugačne, bi bil dr. Stadler tudi v Bosni ustvaril slično klerikalno organizacijo, kakršna ie že obstojala v Sloveniii. 5fadlerjev naslednik je postal dr. Sarić, mož. ki še danes smatra za svoj ideal, da bi i v Bosni zavladale enake razmere, kakor med Slovenci. Povsem umevno ie potem, da se v vsem dejanju in nehaniu rtaslania na svojega priiatelia dr. Jegliča, v katerem zre onega faktoria. ki je izvojeval cerkvi v Sloveniji odločilno besedo v vsem javnem živlieniu.
Zato vidimo dr. Jegliča in dr. Šari-ća nastopati povsod kot duumvirat za ideje, ki jih ie zaseiala med nas pokojna Avstrija. Nastopata na isti način in z istimi sredstvi, kakršna so bila V navadi takrat, ko je nad klerikal:zmom držal svojo vsemogočno roko še Dunaj. Ali se moža tega zavedata? Ali res mislita, da je i v svobodni in ujedinjeni Jugoslaviji državne oblasti dolžnost, da
podoira in nudi vso svojo zaščito stremljenju, ki ie bilo pač v prilog avstrijski državni misli, v pogubo pa ie svobodni jusroslovenski državi? Vse njih delo Ll nastopanje ka?e na to. da se še vedno nista osvobodila starega,  iz avstrijske
Kovo redno zasedanje sMlne
Bilanca dosedanjega dela vladine vcčhie RSL — Danes je bilo izvoljeno skupščinsko predsedstvo. — Kralj otvori v pobedeljek skupščino s presiolnim govorom* — Seja parlamentarnih klubov*
— Beograd, 20. oktobra (Izv.) Dne 18. julija t. 1. imenovana v'ada RR se ie ravno pred štirimi meseci predstavila narodni skupščini s kratko deklaracijo. Naravno je. da politična iavnost ob zaključka prvolctncga zasedanja narodne skupščine napravlia politično bilanco in zlasti bilanco o delovanju v!ado RR oz. njene večine v narodni skupščini. V štirih mesecih so tile sprejete dvanaistine in pa zakon o Pantheonu. Drugače so trajale lepe oarlarreri farne počitnice. — Včeraj je bila s kraPevim ukazom zaključena sesija skupščine na izredn! seji. Danes ss ?e ra fortra'~n r.ač'n pričala I. seja rednega jesenskega zasedanja v smislu vidovdauske ustave.
Ze ob prvih dopoldanskih urah je vladalo živahno vrvenje po kuloarjlh. klubih in v zbornici. Prvi seii prisostvuje veliko število poslancev Sološno vlada zanimanje za izid volitev. Konec seje je bil viharen in združen s protesti.
Narodni poslanci so bili nekai minut do 9. že polnoštevilno zbrani v zbornici. Takoj v začetku seje je posl. Mfljufia Dragović (rad.) predlagal, da na! začasno skupščinsko predsedstvo vodi po letih na'starejši narodni poslanec Arza Lazić (Dav. dem.), kakor to določa skupščinski poslovnik. Predlog je skupščina brez ugovora sorejela ter je posl. Lazić prevzel funkcije starostnega predsednika. Na njegov predlog so b"li iz voljeni nato tudi štirje začasni tainiki.
Po končanih formalnostih ie starostni predsednik odredil volitve skupščinskega predsedstva in zato določil v zmi-siu poslovnika poimensko glasovanje do listkih. Začasni tainik posl Stevo Kobasica ie čital posamna imena, na kar so pozvani poslanci oddaji glasovnice v tri žare. v eno za skupščin^:2ga predsednika, v drugo za dva oedor^d^dnika in v tretjo za tajnike. Glasovanje je tra-ialo mimo in brez vsakega incidenta. Več članov opoz:cijc se je odstranilo iz dvorane in ni glasovalo.
Po končanem skrutiniju je začasni
predsednik ob 10.4o dopoldne naznanil izid glasovanja.
Pri vcl'tvch skupščinskega predsedstva so biB izvoij^-*: Marko Tnfkovie* za prcclfcdn^ka naredne skupščine s 151 g!asovi. 24 »»fesov je bilo ođdnn'h praznih, za I. podpredsednika dr. Nkola Subotić* (rad.) s 136 in za II podpredsednika dr. Stanko Ši^n'k (HSS) s 156 glasovi. Praznili ;e b:lo 16 gb.sov, 4 g'asovi so bMI cdtfcni za Slepana Ra7"ća.
Za s!n*rr5čirtske tajr^e so b:li izvo-rTerri: 2 rad?kn!a Stevo Kobas!ea in Stanke Paviovio ter radieevca Rude Bači-nić !n Josip Zrgorac.
Ko ie začasni oredsednik naznanil izid cr!asovan:a. ie vstopila v dvorano celrvkupra vlada F I? z ministrskem predsednikom N^nlo Pašičem na čelu.
I. podpredsednik dr. Nikola Subotić ie v imenu izvoli enega predsedstva naj-preje naznanil, da ne more radi bolezni nrevzoti predsedstva Marko Trifković in da zato on kot prvi podpredsednik prevzema fun1'cne predsedstva, zagotavljajoč skupščino, da bo vodil skupščinske posle objektivno in da bo vedno varoval poslovni red in čuval pravice parlamenta.
Nato ie dr. Subotić izjavil, da zaključuje dp.nar^o plezamo sejo s pripombo, da skliče prihodnjo pismenim potom.
Ta iziava ie izzvala v vrstah opozicije nezndnvoHstvo in viharne proteste. Opoziciia ie zahteva'a pojasnila in razloge za odložitev skupščinskih sej. Podpredsednik ie n-to kratko omenil, da otvori Nj Vel. kralj Aleksrn^fer I. s prestelmm govorom na prihodnji sejP sedajte redno zasedanje* skupščine. Seja se 'Ta vršiti v ponedeljek 26. t m. dopoldne.
Po končani seji so se zbrali na posvetovanja nosamni parlamentarni klubi, da nzdraviia':o o nadolini taktiki. Sekcija finačnega odbora, ki raz^ravlia novo avtonomno carinsko tarifo, ima jutri ob 16. svoio seio.
Nemčija dol?! del svojih bivših Kolonij
Prva posledica sporazuma v Lo nega mandata se vrnet
London, 19. oktobra, s. Berlinski zastopnik «United Presse« javlja, da v diplomatskih krogih z gotovostjo računajo, da bo mandat nad bivšima nemškima kolonijama Togom fn Kamerunom izročen zopet Nemčiji. Levičarski politični krogi so proti temu, da bi se Nemčija zopet udejstvovala v kolonialni politiki, ker bi bilo mogoče, da bi se pri tem zapletla v afrikanske plemenske boje* Nemški vlaJnl krogi se seveda vehementno zavzemajo za to, da Nemčija dobi zopet Togo in Kamerun.
Berlin, 19. oktobra, s. Jutri se se-stanejo v Berlinu ministrski predsedniki dežel in zastopniki Porenia, da se poučijo o uspehih locarnske konferen-
carnu* — Pod firmo mednarod-
a Nemčiji dve koloniji«
ce. V četrtek se sestane zimami odbor državnega zbora. Predsednik državnega zbora Loebe je sporočil iz VVashing-tona, da bo pričetkom novembra dospel v Berlin. S tem bo postalo vprašanje predčasnega vpoklica državnega zbora akutno. Nemški nacijonalci so že za sredo sklicali sejo svoje frakcije.
Berlin, 19. oktobra, s. Pod predsedstvom državnega predsednika v. Hin-denburga se je vršila danes seja kabineta, na kateri so poročali o uspehih ministrske konference v Locarnu.
Pariz, 19. oktobra, s. Zunanji minister Briand in angleški zunanji minister Austen Chamberlain sta danes prispela v Pariz.
[3
Amerika skliče novo razorožitveno konferenco« — Sestanek Čičerina in Brianda bo v Parizu. — Povratek nemške delegacije v Berlin«
— Partz. 19. oktobra. »Chicago Tribune* razpravlja o uspehih varnostne konference ter pristavlja: Srečen izid konference bo imel za posledico, da se v kratkem skliče nova razorožltvena konferenca in konferenca za končnovel javno ureditev francoskih dolgov Ameriki, Predsednik Co-olidge smatra sklenitev varnostnega pakta za najvažnejši dogodek po podpfsu Dawe-sovega načrta ter je prepričan, da bo na novo sklicana razorožitvena konferenca prinesla največje uspehe. V ta namen naj bi se med Zedinjenimi državami Severne Amerike in ostalimi velesilami zaupno izmenjale mfsli, tako, da bi mogla vlada ameriških držav predložiti velesilam v odobrenje najvažnejše točke dnevnega reda bodoče  razorožitveue konference.
Program  razoroži t veneg konference bi
dobe prenesenega mišljenia fn čustvovanja. Dojrodkl svedočijo. da sta moža živ anahronizem v naših casift. ostanek rz dobe. ki ii je dajala pečat Avstrija. Ali ni že skrajni čas. da oometemo tudi še s tem ostankom? Nadejamo, da se končno zgodi tudi toi
vseboval omejitev vsakršnega oboroževanja, tako na kopnetn, na morju n t zraku.
Po poročilu nekaterih listov so Coolld-gev načrt francoski poluslužbeni krogi sprejeli zelo nepovoljno.
— Berlin. 19. oktobra. Nemška delegacija se je včeraj vrnila iz Locarna. Na an-haltskem kolodvoru jo je sprejel v imenu vlade minister Braun z vsem osobjem zunanjega ministrstva. Diplomatski zbor je bil pri sprejemu skoraj polnoštevilno zastopan. Angleški poslanik Je v imenu tega zbora pozdravil delegacijo, izjavljajoč direktno obrnjen proti državnemu kancelar-ju: »Prejel sem izrečen nalog od g. Cham-berlaina, da Vam čestitam radi uspeha locarnske konference. Chamberlain Je Imel Čast Vas prvič spoznati t Locarnu ter so bo Vas vedno prijetno spominjal. Spominjal se bo vedno odkritosrčnosti in iskrenosti, s katero so se udeleževali nemški delegati locarnskih razprav.«
Sprejema nemlke delegacije na kolodvoru so to udeležili angleški, francoski m Italijanski veleposlanik, belgijski poslanik, češkoslovaški poslovni odpravnik in napeški ouncii
Prisoten ni bU poljski poslanik, kar so zelo komentirali. Splošno pa to dejstvo nI presenetilo, ker je poljski zunanji minister Skrzvnski zapustil varnostno konferenco z znakom   vidnesa nezadovoljstva.
— LonJon, 20. oktobra. Tukajšnji politični krosi so izredno zadr/oljni glede izida locarnske konference, kakor tudi glede njenega vpliva na rusko politiko. Korai5ar zunanjih zadev Člčeiin se je včeraj v trene t L u ko se \2 tam mu JU Chamberlain. brzojavno v Pariz obrni! na Brianda ter ga naprosil za sestanek v Parizu. Kakor zatrjujejo, je Briand sporazumno s Chamber-lainom ugodil tej ponudbi komisarja Čičerina. Na sestanku Brianda in Čičerina se razpravljajo predlogi, ki naj bi trajno uredili odnošaje med zapadnimi velcsflami in sovjetsko Rusijo.
— Berlin 20 oktobra. V kratkem bo sklican državni zbor, da odobri varnostno in arbitražne pogodba. Vlada kancelarja dr. Luthra je sigurna, da državni zbor sprejme pogodbe z vel ko večino glasov. Nemški nacijonalci so sicer razočarani, ker niso bili sprejeti nekateri od njih stavljenj pogoji, toda konferenca v Locarnu je sprejela vse pogoje, ki jih je nemška vlada predložila sporazumno z nemškimi nacijo na listi v svoji zadnji noti. Nemški listi počrtavajo okolnost, da na konferenci nj Nerrči'a na svečan način podala izjave, s katero se odpoveduje Alzacljf in Lotringl.
— Pariz, 20. oktobra. Min! s trsk i predsednik Painlcve In zunanji minister Chamberlain sta se danes razgovarala nad dve url Chamberla'n je ugotovil, da se z Izidom locarnske konference približujejo vse ev. ropske države končnemu velikemu ciliu, to je splošni razorožitvi.
Priključitev Avstrije Nemčiji
Obmejne nemške demonstracije za priključitev« — Pismo drja. Hainiscba.
— Maribor, 28. oktobra. Iz Gradca in VVildona prihaja'o poročila o obmejnih manifestacijah, ki jih je priredila nemška kmetska zveza za priključitev Avstrije Nemčiji. V VVildon je bilo sklicano zborovanje štajerskih kmetov in kmetske mladine. Tega zborovanja so se v izredno velikem številu udetežiLi obmejni kraji. Po mestu so priredili velik sprevod in nato se je vršilo zborovanje, na katerem je govoril tudi zastopnik koroških kmetov, ki je koncem svo:ega govora s posebnim patosom zahteval priključitev Avstrije k velikemu nemškemu go-spodasrkemu ozemlju, ujedinjenje vseh Nemcev in ustanovitev velike domovine z geslom: »En narod, ena država!a Tudi ostali govorniki so podpirali priključitveno gibanje ter pozivali narod za čim intenzivnejšo agitacijo.
Zelo značilno je tudi pismo, ki je je poslal zvezni predsednik dr. H a i n i s c h koroškemu deželnemu giavaru. To pismo poudarja: Petletnice plebiscita sem se udeležil z resničnim notranjim navdušenem. Bilo mi je prrvo srčno veselje stopiti v deželo na tako Časten dan, ki je bil pred petimi leti za mene prvi svetlobni žarek po zelo burnih časih. Mi ostali Avstrijci smo ponosni na nastop Korošcev v najnevarnejših urah, na njih pogum in moč, ki so ju kazali v najbolj kritičnih momentih splošnega poloma in danes delimo v vsakem oziru radost Korošcev z doseženim uspehom.
SPOMENICA POLITIČNIH URADNIKOV SLOVENIJE
— Beograd, 20. oktobra. (IzvJ Organizacija političnih uradnikov iz Slovenije je predložila merodajnlm faktorem spomenico sestavljeno na temel'u kongresa političnih uradnikov v Ljubljani, ki zahtevajo, da se vstavi v državni proračun letni prispevek 3000 Din za nabavo obleke posamniku, kakor je to določeno za železničarje.
OMILJEN JE PRISELJEVANJA V AMERIKO?
Washlngton, 19. oktobra, s. Predsednik Coolldge je naročil delavskemu de-partementu, naj izdela osnutek zakona za omiljen je omejitev priseljevanja: osnutek naj se že v prihodnji perijodi predloži kongresu. Zakonski osnutek dovoljuje naturaliziranim državljanom, kakor tudi inozemcem, ki imajo prve priseljeniške listine, da spravijo svoje v inozemstvu bivajoče sorodnike v Ameriko.
MATTEOTTIJEV PROCES
Rim, 19. oktobra, k. Kakor poročajo, izdelujejo sedaj v justični palači kopije šti* rik    zvezkov  O  preiskavi   ▼  Matteottij evi
razpravi, pri kateri je bilo zaslišanih okoli 300 prič. Upajo, da bo prišel proces k letos na vrsto, vendar pa nameravajo branitelji predlagati, t*a se razprava preloži izven Ki* m a. V tem primeru bi se odgodila do j a* nuarja.
ZVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH TARIFOV V AVSTRIJI
— Dunaj, 20. oktobra. (Izv.) Generalno ravnatel srvo avstrijskih zvezn'h železnic objavlja, da se najbrže že 1. januarja prihodnjega leta zviša'o osebni tarifi na rvez-nih že!-eznicah za povprečno 15%. Tako se povišajo za 14.400krat od predovojnih cen. Železniška uprava utemeljuje to pj/l-sanje s tem, da so potrebne mnoge investicije za preosnovo železniškega prometa I« da je treba zlasti obnoviti vozovni in loko-motivni park. Osobni trifi ne zadenejo postaj kratkih razdalj. Gre v prvi vrsti aa vožnje na večje razdale. Povišani bodo tarifi zlasti pri brzojavlakih.
DEMONSTRACIJE BOJEVNIXOV V LIPSKEM
Berlin, 19. oktobra, s. V7 Lipskcm se je vršilo včeraj zborovanje nemških bojevni* kov. Pri tej priliki so priredili velik demon« stracijski shod in vojaško parado, katero se je udeležilo okoli 70.000 vojakov in mla« dine. Sprevod je trajal pet ur. Posebno po* zornost je vzbujalo odposlanstvo bojevni« kov iz Inomosta z neko staro rastavo Arw dreja Hofcrja. Predsedniku Hindcnburgu so bili poslani tovari.ški pozdravi. >Ja več kra» jih je prišlo tudi do spopadov in je bilo nekaj oseb aretiranih.
KONFERENCA NASLED-STVENIH DRŽAV V PRAGI
— Praga, 20. oktobra. V svrho ureditve avstro - ogrskih predvoinih dolgov se sestane 3. novembra t. 1. v Pragi konferanca nasledstvenih držav. Dunajska vlada je že predložila konkretne predloge, s katerimi naj bi se rešilo to vprašane. Avstrija Je v gotovih točkah pripravljena prevzeti avstro - ogrske dolgove. Glavne ovire tvorijo dolgovi, za katere so bile zastavljene državne železnice na Cehoslovaškem Tudi vprašanje izplačila rent je eno narvažnejšfh.
Borzna poročila
Ljubljanska borza
LESNI TRG.
Hrastovi drogi 6 m, premer od 21 do 25 cm. fco. n. p. blago 400; jelovi hlodf I/H od 25 cm naprej, 5, 6 in 8 m, fco. gorenjska, postal biago 300; mecesnovi remeljn! 50/50, 50/80, 80/8) mm, 4 m, fco nakladna }x>s:r..ia blago (^Atrarrj monre po noti fco.
<. 2 vngor.a^^Tenar 320, blago 320. zaključek 320.
2ITNI TRG. Pšenica domača fco. Ljubljana deaar 260; koruza nova 100% kasa pri sklepu oktober, november, december fco. slav. post., blago 122.50; koruza nova v storžih fco. slav. post. blago 75; oves sremski fco. nakL postaja blago 170; fižol rujavi sremski fco. nakladna postaja blago 200; fižol mešan! sremski fco. nakladna postaja blago 170; fižol ribničan freo. L;ubljana denar 300; fižol mandalon fco. Ljubljana denar 285; fižoJ prepeličar fco. Ljubljana denar 310; krompir beli gladki fco. Štaj. postaja blago 75; proso medjm. par. Ljubljana blago 275; jabolka namizna sortirana fco. štajerska postaja, blago 360.
7% in ves t. pos. tz I. 1921 denar 79, blago 80, zaključki 79; 2Vt% drž. renta za vojno škodo denar 360; Celjska pos. denar 201, blago 205; Lj. kred. bka denar 230, Merk. bka denar 100, blago 105; Kred. zavod denar 175, blago 185; Strojne tov. denar 120, blag 125; Trboveljska prem. denar 342, Združene pap. denar 120: Nihag d. d. blago 40; Stavbena d. d. denar 120, blago 130; Sešir denar 140; 4Vt% zast. I. kr. def. bke denar 20, blago 23; 4Vs§/« kom. zad dež. bke denar 20, blago 23.
Zagrebška borza
Dne 20. oktobra. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 10.838—10.918, Praga 16.40—168.40, Pariz 249—253, Newyork 56.056—56.656, Newyork 56.20 -56.80, London 272.46—274.46, Trst 224.62—227.02, Berlin 13.395—13.495, Dunaj 791—«01,
Valute: dolar 55.40—56.
7% irrvest. posoj. 1921 81; 2,4V« drž, rente za ratnu Štetu 560—362, 35^—360; Ljublj. kreditna 225; Centralna banka 11; Hrv. eskomptna banka 129—130; Kreditna banka Zgb. 132—133; Hipotekama banka 72.50-73.50: Juzobanka 110—112; Prašto-diona 950—952; Slavenska banka 45—50; Eksploatacija 55—57; Drava d. d. Osijek 250; Šećerana, Osijek 500—505; Nihag 40; Gutman 380—385; Slaveks 140; Slavonija 51 lA— 52; Trboveljska 340—365; Union paromlin 420: Vevče 130, Ag 54. Zagr. borza.
Inozemske borze
— Curih. 20. oktobra. Borza. Beoffrad 0.20. Pariz 23, London 25.13. Newyork 5193/a, MHaii 20.75. Praga 15.40. Dunaj 73.15.
— Trst, 20. oKtobra. Predborza; Beograd 44.40—44.50, Pariz 110.30—110.75, Lon. don 121.50—121.65, Newyork 25.07—25.105, Praga 73.Z5—74Po. Curih 4SI—483. Dunaj 360—365..
l (
06
.2/D
stran 2.
»SLOVENSKI  NA K O P« dnt 21. oktobra
Se nekaj o horošliem plebiscitu
Glavni argument, ki so ž njim pridobi-Neroci ljudi zase, ;,e bil ta, da v Avstriji ne bo obvezne vojne službe. Zoper ta argument se je bilo težko boriti zlasti v času, ko je bil spomin na strašno vojno službo se toEkim tako živo pred očmi.
Na nekem vrtu je sedelo več devojk, par mladih krepkih mater z dojenčki v naročju in nekaj že starejših ženic. To je bilo že v tistem času, so so smele na našem ozemlju zopet vihrati nemškonacijonalne zastave. Da se tudi to ni dalo preprečiti, je nad vse značilno! Vse omenjene zastopnice ženskega spola so Imele na prsih pripete nemške znake, da, pripele so jih celo otro-čičkom na jopice. Stopim k tajim in se vse-dem med nje. »Napačne barve ste si izbrale J« pripomnim.< — >Nismo si jih me!« odvrne ena od obeh mater. — »Saj ste vendar Slovenke, ali ne?« — »Čeprav!« — >Pa zakaj si potem tako želite v nemško Avstrijo?«     »Zato,« odvrne zopet mati z dojenčkom, »da te.nule ne bo treba v vojsko iti!« m prisrčno je privila otroka k sebi. — »O, kako se motate, ako mislite, da Avstrija ne bo imela vojakov, ako pride zopet kdaj do vojske! In prav vas bodo v prvi vrsti pošiljali v boj, vi boste morali morda proti lastnim bratom prelivati kri zanje!« — »Ne bodo nas pošfijaii, ne!« — »In potem pomislite, kake davke boste plačevali za vojno od-9codnino, kf zadene Avstrijo!« — »Ta ne bo nič plačeval!« je odvrnila prejšnja ter iznova pritisnaa otroka na svoje srce. »Nam vsenj ne bo treba prav nič plačevati! Dunaj ima toliko dragocenosti, da bo lahko sam vse plačal, ako jih proda in to tudi stori, če bo treba!« — Iz teh zadnjih besed se vidi« da so Nemci prav dobro čutili, kje je naše najmočnejše orožje! Ali smo ga mi trpo-rabljali v zadostni meri? Da bi nam to orožje izvili iz rok, so se naši nasprotniki hitro izmislili ono o Dunaja, ker so pač pravočasno aa vse mislili, mi pa smo začeli šele prav v zadnjem trenotku širiti vest o nekih olajšavah vojne službe za obmejno prebivalstvo in še ta vest je bila tako nerodno sestavljena, da ji prav nihče ni mogel verjeti!
Naključje, da je stal baš ustikrat v Ljubljani vladi na čelu dr. Brejc, tudi ne moremo smatrati za srečno, dasi bi človek s površnim mišljenjem nasprotno pričakoval. Dr. Brejc, je imel svoje zasluge za koroške Slovence, potegoval se je ob raznih pri-
likah dokaj krepko za pravice slovenskega jezika na Koroškem in imel je ondi svoje pristaše in prijatelje, a imel le tudi in sicer celo med pravimi Slovenci dokaj nasprotnikov! Opazil sem večkrat, da vlada neka
ammoznost prc;
A i nimate nobe-
nega drugega v Ljubljani?« me je vprašal nekoč nekdo. Ljudje so menda mislili, da je dr. Brejc samo zarad tega predsednik narodne vlade, ker nimamo drugih sposobnih mož za to. Jaz sem poudarjal, da je postavljen dr. Brejc baš zaradi Korošcev na Čelo vlade, ki je vzet takorekoč iz njih srede in ki najbolje ve, kje jim treba pomagati, kje priskočiti na pomoč. Ne vem pa, če so moje besede kaj zalegle. Drugikrat sem po-sluškoval, kako je nekdo norčevale se pra-
diti kole sredi vrbskega jezera, ker mu je baje nekdo natvezil, da je demarkacijska črta preko jezera s koli označena. Jaz sem omenil, da ni na tem nič tako smešnega in da si tudi jaz ne morem prav misliti, na kak način da je meja preko vodne gladine določena. Oni so sicer obmolknili, a na obrazu se jim je čital, da jih nisem izpreobmil. Navedel sem ta dejstva samo zaradi tega, da ne bi kdo mislil, da govorim neresnico, ako trdim, da je bilo proti dr. Brejcu neko nerazpoloženje tudi pri mnogih naših ljudeh. Kaj je bfl temu PTavi vzrok, mi ni znano. Mogoče, da je dr. Brejc pri tem popolnoma nedolžen. Jaz za svojo osebo vidim v tem pojav, ki ga v življenju često opazujemo. Nemška prlslovica pravi: »\Villst du was gelten, komme selten!« Čim bolj ljudje koga poznajo, tem manj ga čislajo! Kak bi-strovidec bi bil tudi s tem računal! Dr. Brejc je prav pojmil svojo nalogo, ako je kot načelnik vlade večkrat pohitel med Korošce, a če bi se bila pojavila med njimi v tej lastnosti kaka povsem tuja osebnost, bi bila imela nemara večjo privlačno silo, kot jo je imela njegova, ki je bila vsem že cd prej znana. In to je bilo tistikrat važno, ko je šilo tako rekoč za vsak posamezni glas! Za tiste, ki so trdno stali na naši strani, se itak ni bilo treba bati, šlo je zato, da si priborimo omahljivce in ljudi, ki so bili kolikor toliko pod nemškim vplivom.
Sploh je bilo po mojem mnenju na naši strani vse preveč zunanjega pompa in premalo resnega prizadevanja, da bi pridobili posameznike ter jih trdno navezali nase!
Pr os ve ta
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani«
DRAMA: Začetek ob 20, uri. Torek. 20. oktobra: zaprto. Sreda, 21. oktob.: Zimska pravljica. Red C. .Četrtek, 22. oktobra:  Pegica mojega srca. Red D.
23. oktobra: Za narodov blagor.
OPERA: Začetek ob % 20. uri zvečer. 20. oktobra:  Man on. Red F. Sreda, 21. oktobra: Mrtve oči. Red B. Četrtek.  22. oktobra:   Nabor — Povratek.
(PremiierL) Red E. petek, 23. oktobra: zaprto.
Šentjakobski gledališki oder. Y torek, 20. t. m.: »Jakob Ruda«. Go-BtoranJe režiserja Narodnega gledališča g. Mlana Skrbinška.
Newyorška opera
AH ni značimo to, da ima najbogatejša dežela na svetu s prebivalstvom nad 110 milijonov samo dve veliki operi, v New yorku in Chicagu. ki sta pa tudi samo sezonski operi? Država sicer prepušča privatni inicijativi gojenje umetnosti. Znana bankirska družina Guggeaheim je lansko leto darovala pol milijona dolarjev za prireditev svobodnih koncertov v Centralnem parku potom Goldmarmovega orkestra in je bila pripravljena rudi letos odšteti v tak namen enako svoto. Prišla pa ie prepoved in sicer iz vzroka, ker koncerti niso bili na-aanjeni kot »Mayor Hilaus ljudski koncerta td ie bilo ime koncertovega darovatelja natiskano na programu z večjimi črkami kakor pa ono newyorškega župana. Prepoved
je vzbudila sicer vihar ogorčenja In vršili so se protestni shodi, toda pomagalo ni nič. — Pomanjkanje v ameriški operi se občuti že dolgo časa in tako se je sedaj pod predsedstvom Otona Kahna stvorila »American National Grande Opera Companvc, ki se pripravlja na ustanovitev zavoda za vzgo* jo ameriških pevcev, plesalcev in godbenikov, kateri se otvori v Hudsomi, kakih 30 milj od Newyorka. Vprizore se ameriške in angleške opere poleg drugih v originalnem jeziku. Predstave se raztegnejo na glavna mesta dežele. »Metropolitan Opera« je dala v pretekli sezoni v Broklvnu, Philadelphi-ji, Atlanti, Clevelandu in Rochestru skupno 230 predstav. Izvedena so bila dela 28 skladateljev različne narodnosti. Niti en komad pa ni bil ameriški proizvod. Za novo sezono so pripravljene razne novosti Vprizori se tudi Smetanova »Prodana nevesta« in sicer
v nemškem jeziku.
*    * *
— Dve premijeri v naši operi. V četrtek dne 22. t. m. se poje v naši operi dvoje novih del in sicer: Gerbičeva dvodejanska opera »Nabor« in pa Hatzejeva opera »Povratek«. Fran Gerbič, pokojni ravnatelj »Glasbene Matice«, je komponiral na besedilo novele, ki jo je spisal njegov sin Hugon, opero in sicer jo ie dokončal leta 1913. Opera je ostala do danes še neizvajana ter doživi svojo premijero v četrtek na našem odru. Poleg nje se poje Hatzejeva enodejamska opera »Povratek«, katero je skladatelj posvetil svojemu učitelju, znanemu komponistu Mascagniju. Na te dve premijeri opozarjamo naše občinstvo. O vsebini in skladateljih spregovorimo jutri.
— Straussova stoletnica. Avstrijski naučni minister je izdal oklic, da naj se na dan 25. oktobra, to je na lOOlerai rojstni dan Ivana Straussa igrajo ne samo na dunajski državni operi, marveč tudi na vseh drugih
— ČEŠKOSLOV AŠK) ZUNANJI MIN h STER DR. BENEŠ S SOPRGGO. Konfc* renče v Locarnu se je udeležil češkoslova* ški zunanji minister dr. Beneš s soprogo.
opernih in operetnih odrih Straussova dela; isto velja tudi za vse večje in manjše orkestre, gramofone in vse instrumente za domaću godbo, ki naj igrajo izključno Straussove valčke in druge slične komade. Dunajska proslava Straussa se prične 18. oktobra in bo trajala cel teden.
— Umberto Urbanaz . Urbani: Scrittori Jugoslavi. Predgovor napisal proi. Pavle Popović, rektor kr. beogradske univerze. Pod tem nasloven namerava izdati tiskarna M. Šeber v Postojni knjigo v italijanskem jeziku, v kateri je zbral proi. Umberto Ur-banaz - Urbani svoje Študije in predavanja o znanih jugoslovanskih pisateljih. V tej knjigi so zastopani Srbi: Branko Radiče-vič, Peter Petrovič - Njegoš, Milan R a k i č, Jovan D u č i ć, Svetislav Š t e i a-novic, Branislav N u š i ć in Boris S t a n-kovic. Od hrvatskih pisateljev so zastopani : Ivo V o j n o v i Ć, Milan B e g o v i č, Vladimir Nazor, Miroslav K r le ž a in Gjuro V i 1 o v i č. Knjiga vsebuje tudi študije o slovenskih pisateljih: Ivanu Cankarju, Ksaveriju M e š k u in Otonu Zupančiču. Za italijansko javnost je to prva publikacija te vrste, ki ii je glavni namen seznaniti Italijane z jugoslovenskimi pisatelji. Zato bo ta zbirka znanega Italijanskega kritika gotovo zanimala tudi Jugo-slovene in tembolj, ker je pisana v pesniškem slogu in jako zanimivi obHki. Naročila naj se pošiljajo na proi. U. U. Urbanija v Postojni (Postumia, Italia). Ne zahtevajo se predplačila. Knjiga bo imela približno 200 strani in bo vsebovala tudi slike posamnih pisatel.ev. Cena za Italijo: Lin 12, za Jugoslavijo (poštnine prosto) Din 30.
če kupite nogavice brez žiga .ključ', ker eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro, zeleno aH zlato)
„ključ"
traja tako dolgo kakor itirjej pari dragih. Kupite eden par in prepriča1 če se! ■
— Bernard Shaw: Mož usode. Gluma v enem deTanju. Poslovenil A. So vre. Natisnil in založil V. Blanke, Ptuj, 1925 Din 15 broš. Bernard Shaw spada med najmairkantnejše osebnosti v sodobni angleški literaturi Duhovit esejist, močan dramatski talent, satirik m socialen revolucionar je, iz čigar peresa tece često trpek žolč. Njegova Safcit Joan si baš v poslednjem času osvaja gledališke odre po Evropi. Pričujoča knjižica je prevod ene njegovih starejših stvari. Mož usode, The nun of destinv, je napisan leta 1895. Pokazati hoče boj dvojem možganov, Napoleonovih m ženskih. Stvarca je čudovito zgoščena, vseskoz zanrrniva in v psihološkem ozira pravi biser. Partija se konča rekli bi, z remis-om. Pisatelj sam jo imenuje »Irttle scene« — prizorček, ki ima edini namen pokazati spretnost obeh prvih ig-
ralcev, Napoleona m tujke. Prevod je točen, jedrnat in besedno bogat, kot je pričakovati od prevajalca A. Sovreta Priporočamo delce vsem, ki jim je do urice slovstvenega užitka, zlasti tudi odrom za vprizo-ritev.
— Pirandello v Berlinu. Italijanski pesnik Pirandello ie prišel iz Milana v Berlin, kjer gostuje v državnem gledališču z igralci svojega »Theatro d'Arte«. Pirandello je bil v Berlinu ze!o ljubeznjivo sprejet.
Politične vesti
ass Zastopstvo Slovencev v vladi?
Včerajšnje «Vreme» piše: «Takoj po obrazovanju sedanje vlade se je le tej očitalo, da v n?ej niso zastopani Slovenci, češ da bi bilo to potrebno, ako hoče biti vlada prava vlada narodnega sporazuma. Zlasti Slovenci so izrekali takšne očitke. Dasi niti radikali niti ra-dičevci niso smatrali, da bi ta vlada ne imela pravice delati tudi v imenu Slovencev zato, ker se v kabinetu ne nahaja noben Slovenec, vendar se pri enih in drugih ODaža želja, da se ta praznina izpolni. Zato se je, kakor smo izvedeli, sprožila akcija, da se v vlado uvede tudi ena izmed slovenskih strank ali po možnosti tudi blok slovenskih strank. Jasno ie takoj, da morajo to biti samo napredne slovenske skupine in da so klerikalci izključeni Iz vsake kombinacije. V to svrho je pritegnil Stepan Radič k sebi g. Puclja z njegovo skupino. Toda želi se to udeležbo Slovencev v vladni večini razširiti in zato se dela na to, da se privežejo na vladno večino tudi slovenski samostojni demokrati. Ta akcija je istodobno izšla tako od slovenskih demokratov, kakor od obeh vladnih strank. Sodeč po članku dr. Kukovca v «Obzoru» in dr Pivka v «Taboru», kakor tudi do gotovih nastopih dr. Žerjava lahko zaključimo, da so slovenski demokrati naklonjeni, da se približajo vladni veČini. To je, kakor smo izvedeli z izvestne strani, dr. Žerjav izjavil na predvčerajšnji seji svojega kluba in glavnega odbora. Da-li bi slovenski samostojni demokrati stonili samo v lahko zvezo z vlado in jo samo podpirali v skupščini in v javnosti, ali bi aktivno sodelovali v vladi, še ni rešeno. V vsakem slučaju bi si zagotovili odločilni vpliv na upravo v Sloveniji. Pripravlja se samo še teren v tem pravcu in na uresničenje te kombinacije ni treba še tako brzo računati. Ako bi se ta akcija brzo posrečila, lahko pričakujemo, da bodo predstavitelji Slovencev sprejeti v vlado že pri prvi rekon-struciji ministrstva, ki se izvrši meseca novembra.»
= Prošnje in interpelacije na narodno skupščino. Z včerajšnjo zaključitvijo izrednih sej narodne skupščine je končano prvo leto parlamentarnega dela. Na predsednikov predlo?: se razveljavijo vse prošnje, pritožbe, interpelacije, vprašanja in predlogi, ki so bili doslej podani na narodno skupščino. V novo zasedanje se prenese le invalidski zakon, kateremu je skupščina priznala nuj-nost.
Janko Cw.ied?čič:
Težnje državnih policijskih uradnike;
Vsj državni uslužbenci, brez razlike na kategorije, smo z veseljem pričakovali pred leti uveljavljenje službene pragmatike, katera ie imela pred vsem rešiti in urediti razmeram in draginji primerne mesečne prejemke, s čimur se je pa le delno in za kratek čas državnim nameščencem odpomoglo, ker se je stanarina, osobito v prečanskih krajih kar 24krat povišala.
Najmanj — ali skoro nič — je pa prinesla službena pragmatika nam, državnim policijskim uslužbencem, ako pri tem pripominjamo, da so se nam ukinile vse bonitete, katere smo imeli pred uveljavljenje m pragmatike. Najbolj izmed teh perečih vprašanj je plača za čezurno delo, za katero smo bili sicer skromno m v kronah plačani, danes pa niti tega nimamo.
Naši mesečni prejemki so popolnoma enaki plači drugih državnih nameščencev, kateri opravljajo službo le v določenih uradnih urah, d očim moramo policijski nameščenci opravljati službo dnevno po 12 in še več ur, ako to zahtevajo gotove časovne razmere, a vse to brez posebne nagrade. Člen 40 zakona o drž. uradnikih in drugih uslužbencih sicer navaja: »Za stroke
ali krajine, kjer se opravlja služba s stalno zvišano pozornostjo ali s posebniT naporom ali z Izvestno nevarnostjo za življenje ali zdravje državnih uslužbencev   ali za stroke, ki se po svojem  značaju posebno odlikujejo, pravtako pa tudi za poedine službene položaje, ne glede na značaj stroke, ki se nekoliko dviga nad skupino, v katero spadajo, pa vendarle ne morejo biti uvrščeni v višjo skupino, odredi ministrski svet sporazumno s finančnim odborom narodne skupščine posebne doklade na plačo, bodisi v denar.u aH naravi« — toda kljub vsem dosedanjim prožnjam na podlagi predstoje-čega člena, ne dobivamo že od aprila 1924. nikakili doklad za to čezurno delo. Ako velja ta člen za bodisi katerokoli stroko državnih nameščencev, mora pred vsem In v prvi vrsti veljati za organe javne sigurnosti — poliejo. — Jasno je razvidno, da je zakonodajalec pri stilizaciji člena 40 omenjenega zakona imel pred vsem v mislih našo stroko, katera je specijalna varnostna oblast v državi, vzdržuje javni mir in red, ščiti državno m zasebno imovino in skrbi, da se zakoni in odredbe točno izvršujejo. Policijski organi ne poznamo ne nedelj in praznikov, ne poznamo nobenih ovir in tež-koč, ter moramo vršiti službo ob vsakem vremenu in kljubovati   vsem vremenskim neprilikam.
Za izvrševanje tako uaporne in življenja nevarne s!užbe je samoobsebi umevno potrebna boljša prehrana, za katero pa naša stroka nima potrebnih sredstev na razpolago ako pomislimo, da so ti organi po večini vsi družinski očeti ter iz dobe »maksimiranja« v veliki meri in po večim vsi zadolženi. Vestno izvrševanje poverjene službe pa bo zamoglo vršiti le dobro plačano osobje policijske stroke.
Strokovne organizacije državnih policijskih nameščencev so po svojem »Savezu« že v maju t, I. uposlale na merodajna mesta in pa vse politične stranke prošnjo za odpravo in popravo krivic ki se gode naši stroki ter upamo, da ta naš apel — spomenica — ne bo ostala pri sestavljanju rednega letnega budgeta — nerešena. Zato se obračamo javno do vseh meroda nih fak-triev — vladnih kot političnih — da se za naše zahteve in utemeljene prošnje na meroda ju em mestu zavzamejo in tako zboljša-jo naš položaj ter podpirajo v vseh prošnjah naše odposlance — deputacijo — kateri v nekaj dneh odpotujejo k centralni oblasti, da še tamkai osebno intervenirajo za poboljšanje našega stanu.
Julijska braiina
—j Collarlchev proces odložen do petka. Odvetnik dr. Štefani, branitelj obtoženega Neffata, predlaga nove priče, ki naj bi dokazale, da v resnici ni obstojala banda ^črnih prstov«-, marveč je to samo fantazija oblasti. Dr. Berton je podpiral predlog za kratko odložitev procesa. Glede na nekatere predloge še drugih braniteljev in da se zaslišijo še nove priče, odlož, predsednik razpravo do petka 23. t. m.
—I Preganjanje slovenskih redovnikom v Gorici. Po poročilih iz Gorice sta zadaj, dva slovenska frančiškaua zapustila samo stan na Kostanjevici pri Gorici. Pater P,o muald Avsec je odšel v Jugoslavijo, njegov tovariš in prijatelj pater K^rubln Vogel pa je odpotoval v Chicago. Italijanskemu gvardijanu šovinistu se je povsem posrečile zatreti slovensko frančiškansko družino.
—I Iz Istre. Na BarbanšČini živi duhovnik, ki nadaljuje gonjo proti dobremu hrvatskemu listu »Istarska Riječ«. Celo v spovednici rogovih proti listu in pravi, da kdor ga ne odpove, ne dobi odveze. List se bori za pravice našega ljudstva in domač duhovnik hoče spravid tak list od istrske hiše! Neverjetno, da je kaj takega mogoče pri katoliškem duhovniku! — Iz Voloskega poročajo, da so vsi hrvatski stariši pri vpisu svojih otrok v šolo zahtevali dodatni poduk v materinščini, kakor ga dovoljuje šolski zakon, toda šolska oblast jim je vrnila prošnje z izjavo, da za tak poduk ni učiteljev na razpolaco. Tako izigravajo fašisti šolske zakone v Istri. Ako se starši tudi pritožijo na višjo šolsko oblast, ne bo to nič pomagalo.
—j Avtomobilska nesreča. V bližini Ses-Ijana na poti med Tržičem in Trstom je v nccl na ponedeljek neki avtomobil povozi! 23-letnega delavca Antona Pertota, ki je ostal takoj mrtev. Poškodovani so G. Mandolfo in Alojzija Grcsman. Ti trije m stali ob strani ceste pri neki baraki. Vrši se preiskava, kako se je pravzaprav mosla zgoditi ta nesreča. Avtomobil, v katerem je bilo par oseb, je oddirjal, ne da bi se zmenil za ponesrečence.
V, L Križanovska:
79
0 Kraljestvu nesmrtnih
Roman.
Pod vplivom tega občutka se Supramati za Li-fianino lepoto in njena dekoltirana prsa sploh ni zmenil. Šel je mimo v svoj kabinet, kjer ie že gorela luč. Tu mu je sobarica Georgetta pripravljala čaj.
Snpramati je kmalu spoznal, da ga hoče Liliana Ujeti v svoje mreže. Prizadevala si je na vse načine, da bi mu bila všeč in da bi mladi princ nadomestil pokojnega Narajano. Supramati pa je trdno sklenil pokopati vse njene nade in napraviti termi koketiranju konec. Zato je dejal:
— Prošnjo imam do vas, raiss Robertson.
_O! Vedno sem vam na razpolago, princ!
Čujte torej. Rekel sem vam že, da sem izu-geval v Indiji medicino in tisto čudno stanje, v katerem sem vas našel, me zelo zanima z medicinske, ga stališča, če vam ni težko mi povejte, kaj ste čutila med letargijo. Rad bi si zabeležil te važne podatke ter jih proučil obenem z drugimi opazovanji
S temi besedami je vzel iz žepa notes in svinčnik.
. «- ^ ^-eiietn vam oovem zgodbo svojega Živ-
ljenja, če se le ne boste dolgočasili, — je odgovorila Liliana, ki ji je bil princ čedalje bolj pri srcu.
— Zelo sem vam hvaležen za zaupanje. Priznavam, da sem zelo radoveden, kaj je bil vzrok tabo hudega prepira med vami In Narajano, da se je končal z ubojem.
— Začela bom pri svojih roditeljih in vam kratko opišem vse svoje življenje od rojstva do danes.
Moja mati je bila Francozinja, po poklicu Čipkarica. Bila je zelo lepa ta lahkomiselna. Zaljubil se je vanjo neki angleSki trgovec, ki jo Je poročn, ko mu je porodila Že mene kot nezakonsko dete.
Njuno rodbinsko življenje je bilo slabo. Moja mati je bila razuzdana, oče pa ljubosumen in razburljiv. Se kot otrok sera videla mnogo ostudnin prizorov.
Stara sem bila pet let, ko je moja mati pobegnila z nekim italijanskim pevcem in me odpeljala b
seboj.
Pozneje sem izvedela, da me je oče dolgo zaman iskal. Izguba ljubljene hčerke je bila zanj hud udarec, ki ga ni mogel preboleti. Zadela ga je kap in po njegovi smrti je podedoval vse premoženje njegov brat. Meni je zapustil samo neznatno svoto, ki so mi jo poslali na materiao zahtevo. Od tega denarja nisem videla niti ficka, zakaj vse je zapravila mati s svojim Ijubčkom. Nato je Italijan mater zapustil in živeti sve prav čudno življenje.
Včasih je bilo vsega v izobilju, prirejale so se sijajne pojedine, takoj drugi dan pa nisva imele niti kruha. LjubČki so bili samo slučajni, zakaj mati se je postarala in nobeno barvilo, Tobena umetnost ni mogla skriti sledov časa na njenem obrazu. Tudi njen značaj se je bistveno spremenil. Začela je zelo grdo ravnati z menoj, večkrat me je celo pretepala. Pogosto se mi je zdelo, da me zavida za mladost in lepoto. Vendar pa je strogo pazila name, ker je skleiila, da je najina skupna sreča v mojih rokah. Naučila me je peti in dober prijatelj me je priporočil ravnatelju nekega zakotnega gledališča. Pozneje sem se preselila v opereto, kjer sem imela ogromen uspeh.
Mati pa ie bila čedalje bolj nasilna. Začela mi je celo izbirati ljubimce. Dostop do mene so imeli po njeni volji samo najbogatejši oboževalci.
Bila sem malone že dve leti članica operete, ko se je pojavil nekega večera v loži Narajana — »nabob«, kakor ga je imeiovala moja stanovska tovariŠica.
Vrnivši se domov, sem našla košaro cvetlic in šatulo z nakitom ogromne vrednosti.
—- Vidiš, tega ljubimca moraš očarati in pregovoriti, da te poroči, — je dejala mati in ogledovala nakit. — Samo nikar se mu ne ponujaj, drži se strogo, dokler ne postaae krotak.
Nasvet se mi je zdel dober in zato sem se
ravnala po njem. Nekoč mi je sporočila, da ji je princ priznal, da se hoče poročiti z menoj, da pa mora ona poprej zapustiti Pariz. Nje ni mogel predstaviti kot svoje tašče m iz ljubezni do mene je doprinesla to žrtev. Izginila je iz Pariza, ker ni hotela ovirati moje sreče.
Dobila je bogato nagrado, za katero je lahko kupila mladega moža — nekega potujočega muzikanta in odpotovala je v Ameriko. Posihmal nisem dobila od nje nobene vesti.
Ko sem ostala sama, sva bila s princem kmalu dobra prijatelja. Narajana ni Štedil z zlatom in tako sem se navadila ceniti bogastvo nad vse. Mati., ki me je neprestano mučila in pretepala, se mi ni prav nič smilila. Vrtinec, v katerem sem živela, me je omamil
Prvi tedni najinega ljubavnega razmerja so bili čarobni Še nikoli nisem imela toliko zlata, draguljev, rož in uspehov.
Narajana je bil lep in ni čuda, da je moje srce podleglo. Vsi so mi zavidali, toda v njegovem občevanju z menoj je bilo včasih nekaj, kar me je žalilo in odbijalo »od njega. Nekoč, ko je bil Na rajana posebno vesel in ljubezniv, sem mu omt nila, da je materi obljubil poročiti me.
Na ves glas se je zakrohotal ter po svoji star navadi grobo in osorno odgovoril;'
Dnevne vesti.
V Lmbuant. dne 20 oktobra 1925.
— Odličen Amerlkanec v Zagrebu. Profesor na vseučilišču v Kolumbiji in glavni ravnatelj Carneggljeve ustanove za svetovni mir g S b o t w e i 1 je 19 trn. prispel v spremstvu tajnika ministrstva zunan ib del Milovanoviča v Zagreb. V spremstvu odličnih zagrebških znanstvenikov in zastopnikov oblasti si je ogledal razne kulturne institucije ter je položil na Preradovicev spomenik šopek svežega cvetja. Profesor ShotvveH si je ogledal tudi zagrebško okolico. V zborovalnici mestne občine je profesor ShotweLI zvečer predaval o pacifizmu in o praktični organizaciji svetovnega miru. Govoril je deloma angleški, deloma francoski. Gospod Shotwell potuje danes na Reko.
— Konkurz Hrvatsko-slavonskega Go-spodarsega društva. Finančni odbor je 19. t. m. končal razpravo o sanaciji Hrvatsko-slavonskega Gospodarskega društva v Zagrebu. Finančni odbor je z večino glasov sprejel predlog, s katerim se ne priznava v tej stvari kompetenca tega odbora. Zadeva pride pred ministrski svet. Finančni minister zahteva proglasitev konzurza. Konkurz je neizogiben. Prizadeti so mnogoštevilni mali vložniki. Pri radicevcih je nastalo proti finančnemu ministru veliko nezadovoljstvo, ker se je izrekel za konkurz.
— Vizumi za potovanje v Belgijo. Vizume za potovanje vBelgijo bo dajal odslej samo belgijski konzulat v Beogradu. Belgijski konzulat v Zagrebu ne bo dajal vizumov.
— Kongres mllnar."ev. Centralna uprava mlhiarskega udruženja je sklicala kongres mlinarjev iz vse države. Kongres se prične v sredo 21. t. m. v Beogradu. Na dnevnem redu je kot najvažnejša točka vprašanje nove železniške tarife.
— Mednarodni direktni vagoni V Haagu se je pričela te dni konferenca delegacij vseh evropskih držav, ki ima nalog določiti vozni red za vse direktne vagone v Evropi. Vozni red stopi v veljavo 15. maja 1926. Naše prometno ministrstvo zastopa na tej konferenci načelnik prometnega oddelka Lukič.
— Imenovanje   šolskega nadzornika.
Podpisan je ukaz prosvetnega ministrstva, s katerim je imenovan za šolskega nadzornika v Mariboru g. Ivan V r Š č a j.
— Zionistični kongres v Zagrebu. V nedeljo 18. t. m. in včeraj se je vršil v Zagrebu zionistični kongres Jugoslavije. Udeležili so se ga delegati iz vse države. Zani-irivo je. da iz Slovenije ni bilo nobenega zastopnika. Na kongresu je bilo najpreje odobreno poročilo o 15. splošnem zionističnem kongresu, ki se ie poleti vršil na Dunaju. Nadalje so razpravljali o organizaciji in propagandi. Zastopniki zionistov sami izjavljajo, da sloni zionistično gibanje v Jugoslaviji na zelo slabih temelih. Kongres tudi zato ni sprejel nikakih resolucij. Izvoljen >e bil nov odbor, za njega predsednika pa David A1 k a 1 a y iz Beograda.
— Generalni konzulat republike Poljske v Zagrebu poziva vse poljske državljane, ki so izpolnili leta 1925. 20 let, kakor tudi one, ki imajo 21 do 23 iet, a niso brli do sedaj na naboru, da se, ne glede na to, dali dobe poseben poziv, prijavijo najkasneje do 1. novembra t. 1. temu konzulatu, Kukoviče-va ulica 16/11., med uradnimi urami od 9. do 12. ali pismeno v svrho registriranja.
— Glas Iz občinstva. Pišejo nam: Te dnj sem imel opravka pri davkariji. Ker je bilo več strank, sera moral seveda čakati. Neprijetnosti dolgega čakanja je povečalo cviljenje in škripanje vrat, ki so se stokrat odprla m zaprla Pri vsakem zapiranju in odpiranju so dajala vrata zvok, ki pretresa mozeg in dela bolečine v ušesih. Vsi smo se čudili, da morejo uradniki to cvilenje in škripanje poslušati vse dneve neprenehoma. Saj vendar davkoplačevalci znosijo toliko denarja v urad, da bi lahko kupili malo olja ter bi od časa do Časa malo »pricurnili« na tečaje, da bi ječanje pojenjalo.
— Zahvala Jugoslovenske Matice. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani se najiskreno zahvaljuje vsem korporacijam in posamnikom, ki so na katerikoli način pripomogli k tako mogočnemu uspehu »Koroškega dne«. Ta služna manifestacija vsega narodno čutečega prebivalstva bodi kažipot našemu daljnemu delu za ncodrešene brate. — Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani.
— Državne štipendije (blagodajanje) za srednje šole. Štipendije za srednje šole so bile v zandjih dvanajstinah v obče ukinjene. Za učiteljišča so še dopuščene, omejene pa so samo na učence in učenke, ki so klasificirani za odlično in vrlo dobro.
— Učna ura na učiteljiščih. Učna ura na učiteljiščih je po najnovejši ministrski odredbi po analogiji za srednje šole skrajšana na 45 minut.
— Glavna kontrola In Slovenija. Na zadnji plenarni seji pod predsedstvom To-
tfca Je glavna kontrola sklenila, da se sme-
0 na izpraznjena mesta njenih podrejenih adniških organov v Sloveniji imenovati amo domačini in sicer v prvi vrsti
ki imajo popolno pravno izobrazbo. Za-evna navodila prejme v kratkem delegacija ilndstrstva financ v Ljubljani.
— Konferenca   Jugoslov. episkopata.
Isem dni trajajoča konferenca jugosloven-kega episkopata v Zagrebu je bila snoči >b 19. končana. Večina škofov je po končali konferenci odpotovala na svoja službena mesta.
— Verifikacija radićevskega mandata.
\Tarodna skupščina je verificirala mandat dičevca dr. Kežmana. ki je pred leti PO-gnil v Ameriko ter tam vodil separatistlc-
1 propagando proti naši državi Letos mladi so ga ameriške 0t«ave Izgnale iz
'ojega ozemlja.
— Kongres ženskega Saveza v Skoplii.
One 18. t. m. ob 9. dopoldne je bfl v Prometnem domu v Skoplju otvorjen kongres ženskega saveza Kongresa se udeležuje nad 300 delegarinj, med njhni !1 Skovenk. Kongres je otvorila podpredsednica ga. Mila S i m i ć e v a. V imenu Slovenk je pozdra-
vila kongres podpredsednica Saveza gospa Franja Tavčarjeva, v imenu Hrvatic pa podpredsednica ga. Zlata Kovaei-č e v a. S kongresa so bili poslani brzojavni pozdravi kralju in kraljici ter odsotni predsednici Saveza ge. Dolfi IvaničevL Po overovljenju zapisnika so bile izvršene volitve raznih odborov, na kar se Je prečitalo poročalo o delovanju Narodnega ženskega saveza v preteklem letu. Popoldne se ie razprava nadaljevala. Sprejet je bil poslovnik, kakor ga je predlagala uprava. Gospodična prof. Katarina J o v i Ć je predavala o socijalni vlogi ženske, gospica Milica V 1 a -j i č, odvetniška kandidatinja v Beogradu, pa o enakem dednem pravu moške in ženske dece. Ob 18. je bila razprava prekinjena in odgođena na torek. Zvečer je Narodno gledališče priredilo delegatinjam na čast slavnostno predstavo. Vprizorila se je igra »Zona Zamfirova«.
— Sprememba posesti. Graščino Gallen-hofen pri Slovenjgradeu ie kupil g. Bogdan P u š i č, zaveden naš nož. Graščina ie bila dosedaj v nemških rokah. Tako prehajajo polagoma vse graščine in vele posestva v mariborski oblasti v jugoslovenske roke. Gospod Pušič je tudi lastnik veleposestva v Vitanju, ki je še danes močno nemšk u tajsko gnezdo. Prejšnji lastnik je bil Nemec Oton Steinbeiss. Nadejamo se. da bo novi lastnik krepka opora narodnega življa v slovenjgraški in vitanjski okolici.
— Smrt znanega klavirskega virtuoza. V Pragi je 19 t. m. preminul znani klavirski virtuoz profesor Fran Weselsky. Zadela ga je kap
— Odlikovanje    domačega podjetja.
Tvrdka Remec Ko., tovarna upognjenega pohištva in lesna industrija Duplica pri Kamniku, je razstavila na drugi mednarodni razstavi za stanovanja, higijeno, glasbo in Šport ter splošne iznajdbe, ki se je vršila letos septembra meseca pod pokroviteljstvom belgijskega kralja m kraljice v Bru-xelles, svoje izdelke oklenjen. lesa s pristnimi furnirji, ki jih je kot prva uvedla v fa-brikaciji pohištva v naši državi in upognjeno pohištvo Jury razstave je priznala odliko Grand Prix z zlato medajlo za njene rzdedke, kar je vsekako čast domačemu podjetju.
— Jugoslovensko akademsko Doaporno Iruštvo v Zagrebu. Po poročilu iz Zagreba e zagrebški policijski ravnatelj dr. Vragov i ć imenoval posebnega komisarja, ki ima nadzorovati poslovanje Jugoslov. akad. podpornega društva v Zagrebu. V društvu so doslej imeli večino jugoslovenski nacionalisti, samostojni demokdati in druge stru-
2, ki so bile vedno za narodno in državno edinstvo. Sedaj se je radičevcem in ostalim sorodnim skupinam posrečilo izposlovati nad dr''"^-----        ™-»TVi*sVo rr^rorstvo
— Iz Žalca nam poročajo: Tukajšnja podružnica J. M. je priredila dne 10. t. m. v telovadnici osnovne šole prav dobro uspeli »Koroški dan«, katerega so se udeležili v lepem številu Zalčani in okoličani brez razMke političnega naziranja. Tako je prav! — Ko je podd. predsednik pozdravil navzoče in otvoril manifestacijsko zborovanje, je p. g. kaplan M. Ratej razmotrivai koroško vprašanje iz verskega, g. strokovni učitelj F. Kovač Iz šolskega \n g. nadučitelj R. Vre-čer Iz občepolitičnega stališča. Med posamezne govore vo se vpletal pod soretnim vodstvom g, R. Vrečerja sledeči moški zbori; Aljaž: »Triglav c — O. Dev: »Kje so tiste stezice?« — V. Novak: »Bog in Slovan« in »Bože pravde«. Predsedništvo podd. Žalec J. M. se *crh po om p.av -kreno zahvaljuje za složno in vrlo sodelovanje vsem govornikom in pevcem, kakor tudi za prekrasno, v srce segajočo deklamacijo naše navdušene narodne delavke, gdč. Jani Hodnikov]. Po zborovanju so navzoči podpisov H nripra ' no ref 'učijo, ki se je odposlala osrednjemu odboru v Ljubljano.
— Ptuj. Kot smo že poročali, priredi Sokol Ptuj dne 8. novembra t. J predavanje staroste JSS. br. E. G a n g I a. Po predavanju, ki se vrši ob 8. zvečer v Društvenem domu v Ptuju, se priredi bratski sestanek članstva in prijateljev Sokolstva, pri katerem svira sokolski orkester iz Maribora.
— Težka nesreča na Donavi. Pred dnevi se ie na Donavi pri Dalju dogodila težka nesreča, ki je zahtevala pet človeških žrtev. Državni nadgozdar Sava Milic iz Bogo-leva je z ženo in otrokom obiskai osiješko razstavo in se zvečer z vlakom vrnil v Dalj. Obiskal je tu svojega prijatelja Filipa VVebra in ga prosil, da ga s čolnom prepelje preko Donave. VVeber je pozval še brivca Cindriča, da mu pomaga In tako je vseh pet sedlo v čoln. Na sredi reke pa se le čoln vsled vetra prevrnil in vsi so padli v vodo. Predno je prišla pomoč, je vseh pet utonilo.
— Nesrečna Tuba v mladega gimnazija].
ca. V Beogradu se je v Skoprjanski ulici ustrelil v svojem sanovairju petošolec Ivam Stanojevič. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, vendar je upanje, da okreva. Vzrok poskušenega samomora je nesrečna ljubezen.
— Radi žaljenja Veličanstva je bfl 21. julija t. L obsojen 661efcni Jurij Tot iz Potiski Sv. Nikola na tri leta ječe. Obsodbo je potrdilo tv*- vzkVcno sodišče.
— Peklenski čin pastorka. Pred leti je umrl v selu Bušetina pri Virovitici seljak Mato Barcanac, ki je svoji drugI fen! zapustil polovico vinograda in hišo, obenem pa je v oporoki odredil, da fmata sinova prve Žene Tomo in Nikola dajati mačeh* letno PO dva stota žita. Mlajši sin Nikola že pred dvema letoma ni mačehi več dajal žita In jo zapodil iz vinograda. Zadeva ie prišla pred sodišče. Da se reši mačehe, je Nikola zasnoval peklenski načrt. Pred dnevi se je vtihotapil v vinograd v hišo mačehe, zvezal vrata z vrvjo In nato hišo za-žgal. Ko le bilo poslopje že popoboma ▼ plamenu, se je vdova zbudila. Skozi okno ni mogla pobegniti, ker je bilo premajhno.
vrata pa so bila zvezana. V smrtnem strahu je pričela žena obupno klicati na pomoč, nakar so prihiteli sosedje in jo v zadnjem hipu rešili. Nekaj minut zatem se je hiša zrušila. Nikola je bil izročen sodišču.
— Sneg v Zagrebu. Iz Zagreba nam poročajo: Danes zjutraj je nastopil mraz in pada sneg od zjutraj do 11- dopoldne. Nato je zače1r> df^evaf?
— Strašna smrt. Seljak M i jo Perkovlč rz Podbablja pri Imotskem v Bosni je kopaj poleg svoje hiše vodajafc. Prišedšj v globino 4 metrov je naletel aa trdo plast kamenja, katero je bilo treba razstreliti. Per-kovič je v ta namen izdolbel luknjo v kamenju in nanio nasul dinamita, ki ga je spojil z vžigalno vrvico. Nato je zlezel z vodnjaka, popreje je pa še vrvico zapalil. Nesreča je hotela, da se je zemlja na robu vodnjaka utrgala in Perkovič je pade! nazaj v vodnjak, pri čemur se je vsula za .rim plast kamenja in prsti, ki je zasula vžigalno vrvico, katere ni več našel. Videč, da ni rešitve, je pričel nesrečnež obupno kričati na pomoč. Prihiteli so nekateri seljaki, medtem pa je nastala strahovita eksplozi a, ki je Perkovića popolnoma raztrgala, ranjenih pa je bilo tudi več seljakov v bližini.
— »Boljše se je obesiti, nego brez vina« V selu Čontaviru se je obesil 70 letal starček Vereg, znan notoričen pijanec. Zadnje čase si ni mogel toliko prislužiti, da bi se pošteno napil. Zato se je obesil in pustil listič sledeče vsebine: »Bolja je smrt, nego ostati brez vina.
— Skoda vsled poplave. Pri zadnjih poplavah Save in Vrbasa je bilo v Bosni v okolici Prnjavora In Derpente porušenih 50 hiš, utonilo pa je 15 oseb.
— NAJVEČJI   RADIO * APARAT NA SVETU. Na radio razstavi v Newyorku je bilo razstavljeno v reklamne svrhe slušalo, ki velja za največje na svetu.
iz
— Praznik narodnega osvobojenja
proslavi češka dopolnilna šola v Ljubljani dne 25. t. m. v prostorih St. Jakob-skega Kiedališkesa odra. Vprizori se igra prigodnica »Pro tatička Masarvka« Pokroviteljstvo prireditve sta prevzela Češkoslovaški konzulat in »Cesknslo-venska Obec« v Ljubljani. Vstopnine ni, sprejemajo se samo dobrovoljni prispevki. Opozarjamo na to prireditev naše občinstvo, zlasti pa naše prosvetne kroge, o katerih se nadejamo, da se te proslave v častnem številu udeleže.
— Prošnja na gereniskj svet. Prejeli smo in priobčujemo: Prebivalci Ahacijeve ceste in njene okolice, kateri hodijo po omenjeni cesti, želijo, da bi se kanalizacija speljala po omenjeni cesti in sicer ob vrtu trgovca Šarabona in pa ob svetu znane »Meksike«. Ne zahtevajo namreč, da bi se morala izvršiti moderna kanalizacija, prosijo le za čisto navaden jarek, kamor bi se odtekala deževnica. Znano je namreč vsem ondotnim prebivalcem, da ob deževju stoje tam velike luže. katere je treba preskakovati ali pa prebresti. Naša prošnja je torej malenkostna, ker ne zahtevamo asfaltirane ceste, temveč prosimo le za čisto navaden jarek, ki je lahko zgrajen v enem dnevu,
— Jugoslovensko - češkoslovaška Lisa v LJubljani je imela preteklo soboto v restavraciji »Zvezda« skupno sejo z odborom Češkoslov. Obce. Na dnevnem redu je bU razgovor o primerni proslavi češkoslovaškega narodnega praznika dne 28. t m. in o drugih aktualnih vprašanjih. V vseh vprašanjih se je dosegla popolna soglasnost Sklenilo se je, da pritegne Liga v svoj krog tudi mladino, zlasti akademsko omladino. Liga otvori tudi letos tečaje za učenje Češkega jezika in razvije intenzivno delovanje za čim največjo udeležbo na vsesokol-skem zletu v Pragi.
— Javna risarska šola. Ker se ni prijavilo dosti učencev, se termin vpisovanja podaljša do 24. t. m. Vpisuje se na tehniški srednji šoli, II nadstropje, soba št. 10. Vpisnina znaša 10 Din. Prispevek za celo leto 80 Dan. Vpišejo se lahko pomočniki vseh obrti. Sola Ima namen učiti risanje za obrtL Pouk se vrši vsako soboto od 15. do 18. m sicer do konca maja.
— Pozor. Vojni invalidi in vdove, ki so se priglasili za premog po znižani ceni In sicer pri podružnici v Ljubljani, se opozarjajo, da zamoreio istega prejeti v ponedeljek, torek in sredo popoldne od 3 do 6. ZglasHi se je v podružnični pisarni.
— Nov vojaški plašč se je nalet Kdor ga je Izgubil, naj se oglasi pri Vidra pod Rožnikom.
— Na Aleksandrovi cesti je bila v nedeljo zvečer Izgubljena boa. Pošten najditelj se prosi, da jo odda proti nagradi v Slomškovi trik* lft 1814»
— Poskusen samomor. Jerica V., 18-letna prodajalka iz Spodnje Šiške, je v samomorilnem namenu pila oetovo kislino. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ji izprali želodec, vendar še ai iz vsake nevarnosti.
— Tatvine. Izpred trgovine Antona Mar-kuna v Kolodvorski ulici št. 41 je bil 19. tm. ukraden gonilni jermen, vreden 1626 Din. — Izpred sodišča je bilo ukradeno mesarskemu pomočniku Andreju Paternostu 1500 Din vredno kolo.
Iz Celja
—c Mestno gledališče. V petek 23. oktobra ob 20. se vprizori Henrik Ibsenova rodbinska drama v treh deanjih »Strahovi«. Režira g. Fedor Gradišnik.
—c Organizacij SDS za Celje - Oko. Hco ima redni tedenski sestanek v četrtek 22. t. m. ob 20. uri v Sokolskem domu.
—c Iz carinarnice. Vodja celjske carinarnice g. Jernej Kladnik je premeščen v Zagreb kot glavni revizor in zapusti Cel e te dni. Na njegovo mesto pride s. I. Tomšič iz Zagreba.
—c Celjsko pevsko društvo ima redne pevske vaje v ponedejek za sporan in alt. v sredo za tenor in bas, v petek pa skupne vaje za mešan zbor. Prlčetek pevskih vaj je vsakokrat ob 20. zv. Novi pevci in pevke se še sprejemajo.
—c Umrla je v ceUski bolnici usmiljen-n verena VertaČnik v starosti 37 let. Delovala je mnogo let požrtvovalno v celjski bolnici. Podlegla je jetiki. N. v m. p.!
—c V zapore celjskega okrožnega sodišča so pripel.ali vklenjenega roparja Fab-jana Gršiča. ki te pred 14 dnevi oropal v družbi s tremi drugimi mdividuji v Rajhen-burgu rudniškega inženjerja Franca Forge-sa In rudniškega uradnika Jerneja Peterco za 350.000 Din. Prijeli so ga v neki zloglasni hiši v Varaždinu. Ostalih treh komplicev še nimajo.
—c Nova odvetniška pisarna. V Gornjem gradu je otvoril lastno odvetniško pisarno g. dr. Stanko S a j o v i c. ki je več let služboval v pisarni g. dr. Ernesta Kalana, odvetnika v Celju.
Iz Maribora
—m Občni zbor ljubljanske sekcije prof. društva se Je vršil v nedeljo v Mariboru ob obilni udeležbi iz vseh mest Slovenije. Na zboru se je predvsem razpravljalo o gmotnih in idealnih interesih srednješolskega učiteljstva. Med drugim je bila sprejeta tudi resolucija, da se slovenščina uvede kot učni predmet tudi na srednjih šolah s srbohrvatskim učnim jezikom. Občni zbor se je postavil tudi na stališče, da se ne sme noben profesor premeščati brez najtehtnejših vzrokov. Premeščanje proti volji stalnih profesorjev naj se izvršuje samo na podlagi disciplinarne preiskave. Istočasno z občnim zborom profesorskega društva se je vršil tudi občni zbor profesorske Samopomoči, to je organizacije, ki prispeva enkratno podporo dedičem umrlih profesorjev. V to samopomoč plača vsak profesor v slučaju smrti svojega tovariša 25 Din. Ker znaša število članov 240, dobijo dediči v vsakem smrtnem slučaju 6000 Din. Za predsednika Samopomoči je bil izvoljen prof. dr. Strmšek v Mariboru, za predsednika ljubljanske sekcije pa prof. Jeraa iz Ljubljane.
—m Krvav pretep v Melju. V nedeljo se je v Melju krvavo steplo več delavcev. Med pretepom je bH ključavničar Viktor Korošec z nožem težko ranjen v hrbet. Prepeljali so ga v bolnico. Poškodovani so bili tudi delavci Josip Hren. Luka Kirbiš in Anton To mine.
Sport
Stafetni tek Kranj - Ljubljana
V nedeljo se je pri zelo lepem vremenu vršila po enoletnem odmoru štafeta Kranj-Ljubijana na  prog:  24 km  za prehodno darilo. Startali sta 2 štafeti Jadrana In Primorja, vsaka s 6 tekači in ena štafeta Jadrana s 3 tekači. Tehn. stran prireditve je bila dobro izvršena, edino na Aleksandrovi cesti se mnogobrojno občinstvo ni oziralo mnogo na navodila roditeljskega zbora. Tekače je na celi progi spremljal močen protiveter in je čas zmagovalca z ozirora na to, kakor tudi, da ni bilo občutne konkurence, zelo dober. Rezultat predlanskega leta je bil izboljšan za cca 5 minut. Postava štafete ASK Primorje: Arhar, Perko. PintariČ, Slamič Herman, Slapničar, Vidic; isia je pretekla progo v rekordnem Času 1:27:57.2. Štafeta je bila sestavljena Iz samih mladih  tekačev, ki obetajo mnogo. Štafeta SK Jadrana, ki je prišla na cilj v času 1:34:54.4 je tekla v sledečem redu:    Jamnik,   Kern,   Matej as, Kristan, Praunseis, Kregelj. Potek štafete: OkoK 11. ure da star ter pri km 24 znamenje za odhod. 2e pri 400 m odstopi tekač druge štafete Jadrana. Pri km 23 se Arhar odtrga od Jammka in preda Perkotu pri km 20 štafeto v času 13:30 min s 3 minutnim naskokom pred Jamnikom; Perko poviša naskok pred Kernom na 3 min. 41 sek. in preda Pintariču palico v 28:55 min. PintariČ teče izborno in pridobi proti svojemu sotekaču 1:34 min, tako, da je diferenca pri tretji predaji, kjer preda Pintarlč Sla-miču H. stafetno palico v 42 min., že 5:15 min. Slamič H. obdrži proti Kristanu, ki je bravurozno tekel, isto diferenco, b preda palico ob 57:33 min. Slapn'čar zviša proti Praunseisu diferenco med Primorjem in Jadranom od 5:15 min na 7:45 min ter preda palico zadnjemu tekaču Primorja Vidic u ob 1:11:03 uri. Vidic, ki je v zelo dobri kondiciji in ostrem finishu prispel na Aleksandrovo  cesto,   reže   cilj   v Času 1:27:57.2 ure, burno pozdravljen od občinstva. Zadnji tekač Jadrana Kregelj je bravurozno tekel svojo progo in prišel na cilj ob 1:34:54.4 mip
To in ono
Prvi slovenski aeroplan
Šport v Ljubljani znatno napreduje. Poleg drugih Športnih klubov so ustanovni pred dvema letoma tudi »Aeroklub«, ki pa je sprva štel le prav malo članov m ki mu !e nedostajalo vseh pripomočkov za razvoj. V doslednem času pa se tudi tu razmere preokrenejo na bolje.
Član načelstva ljubljanskega »Aero-kluba« g. ing. Stanko B 1 o u d e k. dogradi svoj enokrilnik, ki se tekom prihodnjega meseca dvigne nad Ljubljano v zračne višave. Vse delo izven angleškega motorja je domače in po večini iz domaČega materijala. Motor je najmodernejši, sistema »Black-bume«, kakor jih imajo danes po večini vsi novi, manjši aeroplani ne samo v Angliji, nego tudi v Nemčiji. Motor ima 14 HP, kar popolnoma zadostu e. V Nemčij!, kjer je zgradba zrakoplovov zelo napredovala, poskušajo zrakoplove dvigniti z motorji 4 HP, to so taki, kakor jih imamo pri nas na motornih kolesih. Ako bodo ti aparati v stanju kljubovati različnim vremenskim silam, to je seveda precej kočlj-vo vprašanje. Lesni deli našega zrakoplova so izgra'eni iz lesa goste gorske smreke in pa furnirja. Longeron, hrbtenica krila, ni iz celega lesa kakor je bilo to dosedaj v navadi nego sestavljena iz manjših delcev, po zakonu »mostne gradbe«, kar krilo znatno olakša in mu daje večjo odpornost in prožnost. Krilo je prevlečeno z impregniranim platnom. Ves zrakopov tehta 120 kg in bo porabil 20 litrov benzina na pet ur horlcontal-nega poleta. Brzina je proračunjena na 125 kilometrov na uro. Ker pa bodo prirejah z novim zrakoplovom tudi zimske polete, je tako konstruiran, da se kolesa lahko zamenjajo s smučI, kakor imajo to po večini ruski zrakoplovi. Novi zrakoplov ima več novih konstruktivnih posebnosti fn graditelj je pri gradbl tega aparata zamislil zopetne novosti, ki jih bo uporabil pri građbi kas nejših aparatov. Ing. Bloudek je konstruiral že več zrakoplovov: med svetovno vojn4 je bfl zaposlen v velikem pod'etju za zgradbo aeroplanov v Budimpešti Prvi se bt dvignil z novim enokrilnikom znani sloven. ski pilot g. Gabrijel Vodišek, ki je overjen da mu poskusni polet dobro uspe. Posebnosl tega zrakoplova je solidna rzdelava, velika stabiliteta in pa velike varnostne naprave ki preprečujejo vsako eksplozijo, naj bo * motoru, kakor tudi v shrambah in dovoda bencina. •
— MUSSOLIN! NA KONFERENCI t
LOCARNU. Tik pred zaključkom varnost ne konference je prispel v Locarno tudi Mussofini.
Kako plača mornar svoj dolg
Mornar Mihael štragulm v Trstu je bil dolžan nekemu Nikolaju Morestiču 150 Ur. Upnik ga je večkrat tirjal, pa vselej zaman. Štragulin se je hotel končno odkrižati tega svojega dolga, toda na čisto svoj način. Na. veličan je bil večnega tirjanja, lire pa navihanemu mornaru niso hotele iti izpod rok Nedavno se pojavi pri Morestiču in mu pove, da v kratkem odpotuje na daljni vzhod od koder mu bo prinesel lep denar, ki ga bc vesel, toda sedaj se nahaja v takem položaju, da svojega dolga ne more poravnati Morestič ni bil nič vesel tega mornarjevega pripovedovanja, marveč >e napravil resen obraz in zahteval povrnitev izposojenih lir. Mornar je kimal z glavo in začel znova obljubljati darove iz daljne Kitajske in končno tudi povrnitev dolga čez čas.    Morestič je vztrajal pri svoji zahtevi in rekel končno, da je teh šal dovolj. Mornar ie napravil resen obraz, potegnil svojo listnico in predložil pred strmečega Morističa ček, na katerem je bilo napisano nekaj po angleško. S povdarkom mu je razlagal mornar, da je pisano na Čeku po angleško, da dobi prino-sec istega 2 šterlinga, in ta svota velja nekoliko več kot 150 lir. Morestič je gledal tisti papir in se ironično smejal čeku. Vprašal je tudi premeteno, od koga je tisti ček b kdo ga je napisal? Mornar: Gotovo kak angleški bankir. Morestič se mu ie zarezal v obraz m je rekel: Mogoče, vendar ni eden izmed onih, kakor vi, kf obljubi plačati, potem pa se pustf Čakati. Mornar štragulm je vzrojil in dal Morestiču zaušnico. Stvar je prišla pred sod-nljo. Tam je mornar razlagal, kak je bil pogovor pri Morestiču in da on ne mara nobenega ogoljufati. Glede zaušnico omenja, da je bil ček v angleščini, zaušnica pa v esperantu. Štragulm je bil oproščen obtožbe radi goljufije, obsojen pa radi zaušnice na 10 dni zapora, katera kazen pa ugasne po amnestiji. Nesrečni Morestič se praska za ušesi Jn premišluje. kakšna je povoda pravica: izgubil je 150 Hr. dobil ie zaušnico, mornar je bH obsojen In oproščen in se mu sedaj roga v obraz. Taki novi Časi ne gredo v glavo ubogemu upniku More-
Stran 4.
•SLOV r N S K I   NAROD« dar 21  oktobra I9*d.
Gospodarstvo
Dr. Adolf Gona: vcga železa 10% uvozne carine, pri uvozu
Nove carinske tarife in trgo- i uvozu premoga celo 100% uvozne carine.
Lsm^L«.  MnM„' m"     ^  „„J-:_: ! Predlagali smo, da se postranske pristojbine
vinska pogajanja s sosednim! maksimira* v r     n- n ^ ter
da uaj Iznaša poslovna dažbina največ 5^?,
državami
Kakor So neobhodno potrebne korekture sedanje carinske tarife, tako moramo priznati težkoče glede onih carinskih postavk, ki so se znižale na osnovi trgovinskih pogodb. Vsekako je pa možna remedura na ta način, da se prizadetim industrijam priznajo carinske olajšave za uvoz potrebnih jih jim sirovin in polizdelkov. V tem smislu smo vložili na ministrstvo financ ter na ministrstvo trgovine in fnd.istrije predlog, da naj se v novem zakonu obči carinski tarifi predvidi carine prosti uvoz vseh sirovin In polu-izdelkov, koje uvažajo naša industrijska podjetja radi nadaljnje predelave, v kolikor se v naši državi ne izdelujejo v zadostni količini. Z udejstitvijo tega našega predloga bi se na najenostavnejši način izvedla korektura v prilog onim industrijam, ki v novi carinski tarifi niso našle zadostne zaščite odnosno se ie njihova carinika zaščita znižala vsled trgovinskih pogodb. Nadalje smo opozorili pristojna mesta da so postranske pristojbine, predvidene v čl. 19 in 20 predloga zakona o novi carinski tarifi, v rr.no--aih slučajih v razmerju napram carini pretirano visoke. Tako znaša »poslovna daž-blnac in »kaldrmina« n. pr. pri uvozu siro-
tlakavina pa največ 2.5% uvozne carine.
Kar tiče nove izvozne carinske tarife, moramo zaznamovati kot prićob'tev, da se je končno pooolnoma ukinila izvozna carina na izdelano usne. Izvozne carine za les in lesne poluizdelke so se v novi izvozni tarifi neznatno znižale. V smislu naše ponovno poudarjane zahteve se je na novo uvedla uvozna carina na bukove hlode preko 50 cm srednjega premera in to v Interesu naših žag in industrije lesnih izdelkov. V ostalem se moramo izaviti proti izvoznim carinam na lesne poluizdelke, ker te carine v znatni meri ovrajo eksport teh važnih predmetov našega izvoza, Z zadovo! istvoin ugotavljamo, da so se v smislu naših zahtev izvozne carine na les in lesne poluizdelke z veljavnostjo od 16 julija 1925 znižale za 5%. Kakor moramo pozdraviti, da se je pri tem znižanju izvozne carine izvzel v interesu naše krepko razvite strojilne industrije kostanjev les, tako moramo ugotoviti, da je vslcu zr.tžanla izvozne carine na neobdelani mehki les neugodno prizadet velik del naših lesnih podjetij.
Finančni odbor Narodne skupščine se bo v najkrajšem času začel baviti z vprašanjem nove carinske tarife Naše splošne zahteve radi potrebnih korektur nove carin-
ske tarife smo sicer že prijavili, vetrdar je potrebno, da predložimo merodajnim uradnim mestom kakor tudi neposredno finančnemu odboru Narodne skupščine izčrpno gradivo s konkretnimi predolgi radi rzpre-memb nove carinske tarife. V kotikor nam posamezna včlanjena podjetja še niso dostavila v smislu naše tozadevne okrožnice potrebnih točnih podatkov, jih na tem mestu prosimo, da to nemudoma store.
Z ozirom na trgovinska pogajanja s Češkoslovaško republiko, ki se naj v kratkem prIČno, smo na osnovi gradiva, dostavljenega nam od včlanjenih pod etij, prijavili naše zahteve glede ugodnosti, ki se naj Iz-pcslujejo za izvoz naših izdelkov v Češkoslovaško republiko. Cim bomo zaznali za zahteve Češkoslovaške republike, bomo predložili pristo alm mestom našo tozadevno izjavo. Veselilo nas bo. ako sc bodo v obojestranskem interesu ojačili trgovinski stiki s prijateljsko Češkoslovaško republiko, vendar ne smemo dopustiti, da se napravijo pri sklepanju te pogodbe enake pogreške, kakor so bile storjene pri trgovinski pogodbi z Avstrijsko republiko. Zlasti moramo tudi zahtevati, da se v bodočih trgovinskih pogajan ih ne priznajo drugim državam za uvoz predmetov, koje proizvaja tudi naša lastna industrija, rrikake ugodnosti, ne da bi se pre.e zaslišali neposredno prizadeti domači producenti.
—g Nov] krediti. Promertno ministrstvo je odobrilo 400.000 Din kredita za tri tire na kolorvoru v KruŠevcu. 400.000 Din je dovoljenih za razširjenje postaj Rakek in Logatec, da se pospeši promet te proge, ki vodi v zapadno Evropo.
—C Nase železniško omrežje. Po najnovejših podatkih znaša jugoslovensko železniško omrežje 10.011 km in sicer 6756 km normalnotirnih, 2525 km ozkotirnih prog 0.76 m, 545 km ozkotirnih prog 0.60 m in 153 km proge 1 m široke.
—g Avstrija le zvišala uvozno carino na žito. Avstrija je zvišala uvozjno carino na pšenico, rž. Ječmen in oves od 25 na 75 Zrošev za 100 kg ter na moko iz tega žita od 3.25 na 3.70 šilinga za 100 kg. Odredba je stopila v veljavo 16. t. m. Za kupčije, ki so bile sklenjene poprej, velja znižana uvozna carina, to je 25 grošev od žita in 3.25 Šilingov od moke, če se bbgo uvozi tekom dveh mesecev, računajoč od 16. t. m. Povišana cirina velja samo do 31. t. m., nakar se postavke na polagi tržnih cen zopet spremene.
—g Dobave. Direkc:ja državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo 10.000 kg katrana, za dobavo bc.ih cunj m cunj za politiranje. za dobavo ploščnatih gorilcev za olje; do 27. oktobra t. L za dobavo električnih delov za »Lichtpausapparat« ter za dobavo hrastovih kadi. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkci e. Vršile se bodo nasledn'e ofertalne licitacije: Dne 27. oktobra t. L pri intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 230.000 kg sena. — Nne 11. novembra t. 1. pri direkciji državne železnice v Subo-tici glede dobave jeklenega materijala ter glede izdelovanja, nabave in montiranja železne krovne konstrukcije sistema »Polon-so«. — Dne 12 novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 100.000 kg portland - cementa In
50.000 kg negašenega apna; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu g'ede dobave stavbenega mat- rl-ala ter glede dobave 100 ton portland - cementa; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 100 tisoč komadov valovite lepenke za »Kuba« cigare, pri ministrstvu vo ske in rrornarice v Zemunu glede dobave azbestnega okrilja, strežne lepenke in karbol.neja. — Predmetni oglasi z natančne širni podatki so v pisarni zbormce za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesente* na vposled.
Indeksna številka za veletrgovino v ZerTnjcn h državah je tekom meseca sept. poskočila od 138.1 na IS&31 V mesecu sept. so bile torej cene za 5$.2'~o višje kakor pred voino.
# : Nczadovanfe izvoza živine iz Vojvodine. V izvozu živine iz Vojvodine vlada že več mesecev popo-'nn 5tavji*c*?a. Vrr-ik e v visrkih cenah, kf kljub vefflrj DOfl&dbJ ne popustijo. Za živo klavno živino se p'ača 9 c'o 10 Din k^. Žive svinje se ponu ajo po 17 Din kg. Cene veljajo ab naKladalna postaja.
—g Dobave. Direkci a držav, rudnika v L ub:H sprejema do 25. t m. ponudbe za dobavo HHJ komadov dimnih cevi in 100 komadov patent kolen za gorrne cevi — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27 t. m. ponudbe za dobavo furnirja; do 30. oktobra t. I. ponudbe za dobavo 1050 kg medene pločevine, za dobavo 10.000 kilogramov dvnamo olja, za dobavo mehke ten per l:tine ter za dobavo 1 jermena 40 metrov dolgega. Predmetni pogo)i so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije, oglasi pa v Zbornici za trgovino, obrt In tndustrho v Ljubljani.
Boris Lazarevskij:
Samomor
Ko se je ustrelil ravnatelj N-ske realke Pavel Ivanovič Ljubeckoj, so dal-zo in mnogo govorili ter pisali v mest-aih časnikih o tem dosodku.
Pred samomorom je bila revizija realke.
Prispel je iz gubernskepra mesta suh, sključen starček s križcem pod vratom, bil je zelo nezadovoljen z razmerami v Šoli in ugotovil je, da manjka v blagajni petsto enaLištirideset rubljev.
Najbolj pa je razjezilo revizorja, da se ravnatelj za vse njegove očitke ni prav nič zmenil. Na zelo resna vprašanja je Pavel Ivanovič samo kimal z glavo in molčal, ali pa odgovarjal:
— Se ne spominjam točno... Morda... — in gladil si je z roko po visokem, bledem čelu. Celo na prijazno vprašanje med štirimi cčmi: »Kdaj bi pa mogli nadomestiti razmeroma malenkostno poneverbo?« — je Pavel Ivanovič pomežikal, vzdihnil in odgovoril:
— Prav zares ne vem... Revizor je zardel, pokimal z glavo
v slovo in se vrnil drugi dan nazaj, odkoder je bil prišel.
Vse to so izvedeli uslužbenci, potem profesorji in dijaki. O dogodku so razpravljali na dolgo m široko. Prepirali so se in stavili: ali vnokoie ravnatel'a
ali ne. Posebno potrti so bili dijaki sedmega razreda, v ksterem je predaval Pavel Ivanovič literarno zgodovino. Ljubili so svojega ravnatelja in se bali, da bo pri maturi brez njega mnogim slaba predla.
Nihče ni verjel, da je Pavel Ivanovič res poneveril državni denar in da bi ne mogel povrniti primanjkljaja, če se mu je res pripetila ta neprijetnost.
Čakali so, da Pavel Ivanovič sam vse pojasni, toda dočakali niso.
V pondeliek ziufrai ie pa že begal po razredih sluga in kričal s pojočim tenorjem :
— Prosim v konferenčno sobo k maši zadušnici, samo tiho in po dva in dva!
Po stopnicah so hiteli dijaki nižjih in višjih razredov v temnih suknjičih. Pogovarjali so se tiho in pazili, da nihče ni drsal z nogami.
V dvorani je že dišalo po svečah in kadilu. Pred ogrpmno ikono v okvirju iz izrezljanega hrastovega lesa je stal ka*~ '-Tk.
Črni. kodrasti dijakon ie pokašljeval. Vstopil je svetnik, katehet. in se začel mirno oblačiti. Ko se je pojavila visoka postava nadzornika, čigsr plave oči so nemirno begale sem in tja, je vse utihnilo.
— Bla-go-slovi — Gospod... je zapel dnaktDn.
In maša zadušnica je minila prav tako mirno in tiho, kakor zadušnice za Žukovskhn. Gogoljem in umrlimi ministri, ki so jim preostali izkazali zadnjo čast v isti dvorani.
Prekrasno in brezupno so zapeli »Večnuju pamjatc
Sedmi razred ie pokleknil prvi.
Pavla Ivanoviča so pokopali v torek zjutraj. Arhijerej je brzojavno dovolil vse cerkvene obrede, kakor so običajni pri pogrebu človeka, ki le izvršil samomor v duševni zmedenosti.
Predno so nnnesli krstio iz cerkve, se je razširila vest. da je zapustil Pavel Ivanovič oismo te-le vsebine:
»Umreti ho*-—■ kot poš'enjak.c
Sledil je njegov podpis in niti besedice več.
Dijaki in profesoR so si razlagali te besede vsak na svoj način. Zopet so se začeli prepiri in se nadaljevali dotlej, dokler se ni začulo svečano:
»Sveti Bože!«
Lahno se ie zibala na mrtvaškem vozu srebrna krsta.
Za njo sta stopale v žalnih oblekah:
vdova z ob;okanimi očmi in šestnajstletna nečakinja Pavla Ivanov*ča-Lju-bočka.
Ona ni plakala, nač pa ie bilo videti, kako se je včasih njena lepa, n:zko
povešona jpjrvH T-rr-*v;fo stresla.
Z globokim presenečenjem v det-skih, očetovim podobn;h očeh, sta stopala za krsto v mornariških jopičih dva nedoletra pokojnikova sina — Kostja in Vol o d a.
— S^n^no so se pomikale mračne vrste dijakov.
Ceremonija se ie zeb zavlekla. Ko so začeli sn,'?~" r'^+o v «"-ob, je Lm-bočka naenkrat glasno vzkliknila, omahnila in padla.
Prin^sM so vode. t***fa Liuboč^a se dolso ni zavedla, — končno ie odprla oči.
Profesor matematike P'strov to je posadil v koČ-to m sorenvl domov. Tu je* hotel počakati, da se vrnnV> rd pngreba drugi sorc1"^?. Ljubočka ie dejala odločbo i.T strojro:
— Ne! Prosim, pustite nuj samo. Lepo vas pmsim...
Bistrov je v zadregi odšel.
Aoatično m n»Vam ^r«več mirnih korakov je odšla Ljubočka v svojo sobo, zaklenil v^4n ?n vz^ ;z predalčka Pisalne mize nekai drobno popisanih lističev.
Njene oči so čitale že tretjič:
— Draga moja. golobček moj jasni, nalašč sem nnoisal naslov s pisal nim strojem, sicer bi to oismo gotovo odorli tisti, ki jim ni bilo namenjeno. Mila moja. Dr0******! t>ocn,rr"rto tt"~>'o cwf N:cT?r
drugega si nisem mr-^I izmisliti. Prej ali slej bi Sonja izvedela, da ni moja žena ona, temveč ti. In povsem icdol-žna Kostja in Volcdja bi stala brez roditeljske Ijtbezn; Ona bi rr»~ zapustila, za vedno bi odšla, sai poznaš Sonj). Mene. ko sem brez vsake volje in v bistvu ničvrrdnež. je smatrala n**,-*i za ge.iiia in vzrok č;*tosti. Na i ji to prepričanje pomaga živeti in vzgajati de-co... Opetovano si zatrjevala, da bi bilo bol'še. Če bi odpotovala, in vem. da bi bila r^--' --">H. a brez tebe nisem mocrel in ne m^rem živeti v nravem pomenu besede. Pa tudi umreti nisem smel. Ljudje bi začeli ugibati in prej ali slej bi Sonia izvedba resnico Zdaj pa, ko je prispel starček, ki ie trdn^ f%rewV*a!t, da sem se ga grozno ustrašil in da je odkril rv^^^bo državnega denaHa, katero ima na vesti oskrbnik — mi je prišlo na misel izknri^iti ta slučaj... Oprosti, oprosti, najbolj ljubljena med ljubljenimi, oprosti, moja sveta in radi mene, radi naiine nesrečne ljubezni, sežgi čim prej te lističe. Oprosti, oprosti... Bojim se, da utegne priti Sonja, treba je zapeča ...«
Ljubočka se ie parkrat ozrla, odma-šila petrolejko in polila pismo s petrolejem.
Z drhtečimi rokami ga je položila v peč, ozrla se ie še enkrat, poslulinila in zažgala pismo z vžigalico.
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LUOOV9K BARAGA«
LJUBLJANA Telefon 980
Selenburgova ulica
Kreira žile
k>9-L
si zavarujte s pat. A N TI V ARI X obvezo. — _____    Cena: 150 Din ————
Naročila: M. BAR T L, Stritarjeva ulica 2
Edino najboljši ftivalni stroji
so le
Josip Petellnca
znamke GRITZNER, APLER,
P H O N IX za rodbino, obrt in indusMjo. — Posamezni del« ra stroje in kolesa, Lamerz igle.
LJUBLJANA "4-l
blizu Prešernovega snomenika
Zlil UNiVESSAL CAft
Novi modeli, stare cene
V kratkem na ogled pri
American motors LTD
Dunajska cesta 9-12
3906
Wi ha«ti iMtf
Kakor tudi FILCI v vseh modnih barvah v veliki izbiri in po nizkih cenah
pri Kiriri Ronrat. m w um**, s« fag 21
Žalni klobuki wdao v atofL
Lepo stanovanje
dve sobi, kuhinja in prit k'f'-e b l/u kolodvoia, SE DA V NAJEM. Plača po dogovoru. Ponudbe pod mačko: »Stanovanje/3918 na upr. Slov. Naroda.
Pozor!
PozorI
lulu dražba wMi
Dno 21. oktobra 1925 ob
ob pol 8. uri se bo vrš.la savna dražea raznega poh^tva kak^f kre ene, omar, omar, dvarov, miz. stolov, fotel ev, sa on ske ure, kompletnih postelj, umivalnikov, lust-rov, zastorov, kopalne ran e, dveh starnskth vaz « podstavkom, 6 starinsk h krožnikov in nastavek iz dobe Lndovika XV., r-zne pločevinaste posode, kompletne umi« valne garniture!z porcelana, manjše umi valne garn ture, razne garniture za kavo In čaj in razne d-uge Porcelanaste In steklene posode. Ti predmeti so vsklad&čeni pri .Intercontlnentale* na Ambroževem trgu št 9.
Zbratelji sta>fn se opozarafo na to dražbo. Predmeti se lahko ogledajo pred dia bo na licu meta, Ambrožev trg 9. O Disk je naznan ti tvrdki Jntercontinentalc', Dunajska cesta 1 a, ev. telefon št 117.
I85-L
SllknO Invelonrza plašče
DOllbl m površne raknje
Kaifigaril In modni itvqot
za moške in ženske obleke in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po * zanesljivi nizki ceni priporoča cbčnoznana tvrdka
- - B. MIHLAUC, „Pri školo, LJubljana - -
Zunanjim naročnikom 00 dopošljojo vzorci ni zahtevo .       poštnine prosto* ■
Hali oqla*i. hl slall'o w posredovalne in socialne namene občinstva, vseka beseda 50 per. Najmanjši znesek Dia 6.
IUHLIOGLHSI
Zenitve. doofsovanle ter oglasi strogo trgovskega značafa, vsaka
beseda Din 1*—. ■ajmanjti znesek Din 10
r
Službe
1
Hlapec
močan, priden in trezen, vajen konj — iSče slu ž* bo na veleposestvu ali graščini. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda« pod «Dežela/3888».
Slaščičar
dobra moč, vesten, išče službo v večjem hotelu. — Dopisi pod cSlašč.lar 3906» na uoravo «Slov. «Naro da».___
Skladiščnik,
vojalčine prost, pošten in zanesljiv — išče sluz« bo v večji Speceriiski tr» fio\ini. — Dopisi **od •Skladiščnik 3911» na upravo  *Slov. Naroda*.
jenca
za krznarsko brt in v a* j e n k o iz boljše rodbi# ne sprejme takoj tvrdka A. Kasaig, Ljubljana, Zu dovska ulica. Reflektira se samo na one, ki so iz Ljubljane. 3917
|    Kočim 1	|    £okaii |
Štedilnik debro  ohranicn  — ku* pim. — Ponudbe z na» vedbo cene pod «Stedil* nik/3912» na upravo «S1. Naroda*.	Lokal s skladiščem, prvovrsten, opremljen  z opravo za trgovino  mešanega bla* ga,  na  jako prometnem k aju v predmestju Ljub* 1'ane —  se  odda takoj v najem. — Reflektanti naj se ogl-isi)o na upra* vo  «SIov.  Naroda» pod Zmerna  najemnina/3877.
|  Stanovanja j	
Dve prazni sobi s souporabo kuhinje išče mlad rakonski par brez otrok. Dopisi na upravo «SL Naroda* pod «Praz= ni sobi/38&5».	Trgovski lokal na prometnem kraju ali prostor  za  preurediti s nrtmernim suhim skladi* ščem iščem. — Ponudbe na poštni predal št. 112. 3805
Večjo prazno sobo s   posebnim   vhodom v sredini mesta — iščem za takoj. — Dopisi pod •Soba    tako; /3904» na upravo «Slov. Naroda*.	
	Pekarno v  Ljubljani  vzamem v najem ali kupim s hišo vred.   —   Naslov pove uprava «S1. Nar.» 3905
Stanovanje 2 sob, kuhinje In shrams be oddam v najem. E!ek* t»ičns razsvetljava.  Na * iemnina po dogovoru. — Naslov -»ovo oprava «S1. Naroda*. 2914	Trgovski lokal s  stanovanjem  na   p po* metnem  kraju  v mestu ali na deželi — se išče za takoj. — Dopisi pod «Trgovs!:? lokal/3910» na uptavo «Srov. Naroda*.
I    remičnine |
Kupim sredi Ljubljane
oarcelo
1000—2000 m* (dvorišče, vrt) z začasnimi gradba* mi (hlev itd.). — Ponud* be na upravo «Slov. Na* roda* pod «Parc Ja/3915».
Hiša
z dvema stanovanjema, velik vrt, blizu železni' ške postaje — se takoj proda. — Dopisi pod «Din 100000/3903» na upravo «Slov. Naroda*,
I    Prodam P
Lgod.    predam kompl.
jedilnico
iz trdega l:sa ter nekaj d fr^ta of^štva. Do* pisi pod «Ug:J ~,3C.9» na upravo «Slovenskega Naroda«.
Damski plašč
(zimski) za sr "njo po* stavo — se tikoj prrda. — Ponudbe ped «Plašč 3913» na upravo «Slov. Naroda*.
Kratek klavir
Boscndorfer, krasen glas — se  poceni proda. —
Naslov pove uprava «SL Naroda«. 3916
f
Razno
Špago, dreto
in vse vrste v»varskif izdelkov ter v to strok« spadajoče hldgo dobite » skladišču «Konop)uta> L'uhljana, Gosposvetsk cesta 2 103/r
Družabnik
s kapitalom 100.000 Din se išče za Špecerijsko trgovino; biti rao.a iz* učen tc strolce. — Po* nudbe pod »Družabnik 3907» na upravo «SIov. Naro ia».
Ctoroane
v blagu Din 850 —, afrik niodroci Din 250.— in vse tapetniške izdelke, solidno in najcencic — dobavlja Rudolf Sever, L'ubljar , Gosposvetska cesta 6 (v hiši mesarja Slamiča). 194 L
XXXXXXXXXXUIXXXXXXXXXX
Pletilne stroje
lastnega in in zemskega izdelka, najfinejše in naj-modernejše vrste, kakor tudi vse pripadajoče potico-
X X X
X ^jae ter vsakovrstna popravila in "prenovitve po nai
X nižjih cenah nudi z zanesljivim jamstvom prva in
U najetarejta tvrdka te stroke
v Fran Kos,
55 mo                LJmMiaasa, Žldo*aka ulica S
XXXXXXXXXXKIXXXXXXXXXX
X X X X X X X X
ČAJ K. i C. P0P0FF
se topet dobi v vseh boli *h trgovinah
se zopet dobi v seh bolj š h imovinah
CflLzastaa: LtlaM S. t, ZinfeTitin ti*, felef.2-73
Urejuje: Josip Zupančič. — Z« «Nero4ao tiskar00»; Fran Jeaeriek. — Za tnaeratni del lista: Oton Chrietof. — Vsi v Ljubljeni.
■