Večeru Inbtfo. 4Z6. itevmn. i umni, f srift 31 mtwm ino. Craa 10 itnarjer. xuil leti .Slovenski Narod* velja: v tjubljanl na dom dostavljen v upravntttvn prejemaii: ćelo teto......K 24— ( ctlo leto . . . • . . K 22"— pol leta......., 12— pol leta........11 — letrt leta........6"— Cetrt leta.......m 550 aa mesec....... 2*— ' na mesec.......m 1*90 Dopisi naj se trankirajo. RokopLsi sr dc vračajo. CretfBUtroi KnaUova ulica it 5, (v rrUliCju icvo), telefon *L 34. : lifcafa waak 4aa svečar fevsaotfl mtmtfc ta prmlfca loscnti \eljajo: pctetofitopna petit mu za eitfciat po 14 vte^ 2a dvakral po J2 vin, 2a nikrat ali \evkiat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Lpiavniitvu oaj st počiljajo naročnint, reklamacije, inserAtl ttd. to }e administrativne stvari. --------------- Pesuaenui »tavllka valja te vtearf«r. -------------- Ka pismena naručila brei istodobne vposlatve naročnine ae ac odu. Karomaa tiskana laJataa it SS. .Slovenski Narod* velja po post*: a Avttro-Ogrsko: a Hemčfyr eelofelo....., . . K25r- ceio IHo.......K ^^ po/ leta.......,13* M _.. , fetrt leta........ 6 50 » Amerfko in v*e druge deŽHer na mesec........ 2*30 cek> leto.......K »~* VpraSanJem glede faiseratmv na) se priloži za odgovot dfipisnici atl mtfltt Cpravmii'.vo: Imailova aUca *L 8, (spodaj. dvorliće 'evot, tala!tjaiLl9 Vabilo na naročbo. Slavno p. n. obdnstvo vljadno vabimo na bovo oaroćbo. stare p. n. narotnike pt, katerim je potekla koncem tneseca narodni na, prosimo, da jo 0 prav era časa ponove, da pošiljanje ne pre-neba in da dobe vse številke. „SLOVENSKI nAROD" velja v Ljubljani oa dom dostavljen: Vst leto . . K 24*— I Cern leta . . . K G-Po) feta . . . „ 12-— I En mtsec ...» 2.— V uprav ništvo prejeman na mesec K 1*90, S pošifjanjem po pošti v Avstnji velja: Vse kto K 25*— I će trt leta . . B 6-50 Pol leti . . . „ 13-— I Efl mesec . . „ 2-30 Za Nemčijo ?se teto 28 E. Za Amcriko in druge dežele vse leto 30 K. 9V" Naroča se lahko z vsakira rinevoro. a hratd se mora postati tud i naroćnina. dmgače se ne oziramo na dotično naročito. Pri rekiamacijah naj se navede vedno din zadnjega plačild naroCnine. 9BF list se ustavlja 10. dan po potekli naro čoini brci ozira vsakemi, kdoc je ne % posije 0 pratem časa. Gpravniltfo „Slovenskeoa UUf. „SlcvonsKn Enota". Za parlamentarno združitov, ki nosi ponosno inio »Slovanske Kuote<-, dasi v njej ni niti Poljakov, niti M<»-lorusov, je prišla odloeilna ura, ko s>ci mora že tlolg-o časa trajajoča kriza definitivno rušiti. »Slovanska Enota« je parlamentarna, združitev, v kateri ni uobt ne « notnosti. Ves čas, kar obstoji, ni bilo mogoee v njej Ubtvariti predpoprr«-jcv za resnično solidarnost, za poi>ol-no enotnost v taktiki in v oiljili. X<> šarao zaradi te^ra, ker v ^Slovan>ki Knoti« združene stranke nimaj■» ena-kih, nogo naramost nasprotujoee m pro.Grraine, marvoe ker se posaiiiirM*: frakcijski voditelji splolj uiK) menili za skupno težnje, marvec eo vedno zasledovali samo svoje separatistirni, dostikrat zg^ol osobne nameno. .-Slo-vanska Knotii« jim jo bila dobra, lo v ta namen, da no jo izrabljali za «>voje fraki-ijskk1 interese, ce se je dala, sieei pa m> budili svojo pot. Dr. Susteršie je bil tišti politik, ki je to naj'jrezobzirnejše prakticira!. Poznal je »Slov. Enota« suiuo takrat, kadar se je dala izrabiti, sieer pa se ni zanjo eisto nic menil iu u pri ■•ujni v>akovrstne veduo nesreeuc al;cij'\ r** (ia bi bila >iSlov. Enota<« o tem kaj vedela. Postopanje dr. Šustc r^iča je vz-budilo posebno nevoljo med i*oškinii strankami. Naposled tvorijo Cehi <^ronmo \wino v >Slov. Enoti« i a naravno je, da bi morale češke stranke imeti v »Slov. Enoti« odloeilni vpliv. Na papirju so gra tuđi imele, do veljave pa ni prisel, ker je dr. Su-stersie poznal »Slov. Enoto« !e ta-krat, kadar jo je rnbil, a s<^ je sic°r tako malo nanjo oziral, da je se o na.i-boij vnžnib koT-?>kib ni obwstil. Zdaj je prisel čas, ko se odloei u>oda »Slovanske Enote«, kajti naravno je, da tako ne more več iti, ka-kor je šio do^Iej. vSIovanska Enota«, ka kršna je bila došle j, sploh ni ni a življenske moči več v 8ebi. Po številu svojih članov bi bila lahko velemo^očen faktor, Če bi vladala med člaui pra-v.-i solidarnost in enotnost v taktiki iu v smotrih, u kot totalno nedisciplinirana wta, kakršna je bila do-slej, se voda ni mogrla priti do nobene prave veljave. Češke stranke so si ustvari I© svoj skupen enotni klnb, ki bi vseka-ko znamenit faktor bil v parlamentu, naj obstoji »Slovanska Enota« ali naj ne obstoji. Naravno je, da tnko velik klub, ki reprezentira močui čežki narod, ne bo obeSal svoje usode na tako orj;aniza<*ijo, kakor jr bila doslej »Slovanska Enota«. Ta »Slo-vanska Enota« nima za Čehe nol>o-iie^'j! poin»'iia več, čoni in »Slo-vansko Enoto«. V svrbo za^otovitve takepra so^lasja zahtevajo Ceh« temeljito preosnovo »Slovanske Eno-t^<', ako bi pa jiiproslovanski poslanei v to priM")snovo ne pri vol ili, potem se hočejo i'"«»hi loeiti od »Slovanske Enote'<, ki seveila v tintein hipu raz, pade, i u hoditi svojo pot. Juaosiovansho mjost v o 0 Projl 3a slovensko vseutllltfe. Hrainotno in ix>niževalno dej-8Tvo, da slovenski dijak lahko dela iz-pite in j>osluša prtnJava^ij« v vseli druprih jezikih, ^anio v materin^kem ne, jra je prisililo, da se zopet oglasi 8 svojo staro 2ahtevo. Razven te^n priđe ravno sedaj na dnevni red držuvne^a zbora la^ka uuiverza. O naši ne govori nihče; ne grovori in ne potegruje s*> zanjo domovina, tuđi naši puslanei dosedaj molee. Vlada pri so radi nas ne bo razbili*jala, ona dela z nami kar huče. Ki\j čudno Udaj, da ravno v takih ohupnib razmerah mladina ponovi sama svoj bojni klie po svojih z«thtevah. Akaoto mani fe^tiic ijsko zborovaji.-te ,*t»pro^k>van-8l-o^a dijaŠtva. Vsi mnosroštt'vilni provorniki ho poudarjali, da m^ mora napraviti kone^' teni za ^lovenskepi d i ja ka sramotnim raznioram, da 1110-rp tla ti vlada nam, kar nam grre. Zb<»-rovanja se je irdeležilo cio 300 juijo-slovanskih akademikov, med i^jimi iirvaAki poslane^ cr. Kr;m Šupilo. Sprejete m> bile sledeče rosolu-< ije: Jiigroslovansko dijaštvo v Pra-$!\ /brano na shodu . t. n; za-Ltfva: 1. Vladn nam naj kor enakoprav-nim avstrijskim flržavljanom izi>*> ]>olni naše pomanjkljiv > ljudsko — srednje — in strokovno šolstvo. 2. Istočasno z rešitvijo laške^ra vseučilisčnefra vprasanja unj se za-l:onit» zajamči u^tauovitev sloven-^kepra vseučilise«: l^ode-li sedež itali-jan>V»'pra vsenčilišča v Trstu, zabt. JiiKoslovanska i'r/avnozbor-Mka delegacija naj **e enotno zavzaine z vsemi bredstvi za to, da ustvari junktirn med Unskim in slovenskim \seueilibćem v siuislu zgorujšnje re-j^olu7.ablj«'na, ko se bo v ijrodovini človeštva Se l«i>-še blestelo ime Lova Nikolajević^ Tolbtecra. Bole«t pa na« nav(Jaj*t, i**» Ie malo pomislimo, kako bodo v očiirled t^-kt'inu neverjetnemu na^topu slovenskih j>voditeljev<^ morali o nan -faliti naši večji in inogtK-nejši slovanski bratj<\ kakor bo sodi I «> nas cei oini-kani svet. Res, Lev Nikolajevič T(>Utoj, ka-kor je dane« njegova Hlava razžirj*^-na po eelein svetu in so nj*»jrova del« laiit vseh omrkaneev, j»- bil in ostal v svojem jedru skuzi in skozi ruski člo-vek. Njejrova dela, zlasti filozofska, č-eprnv za širokr ma*** pisana, ?*o in VkmJo, bojimo so, uašemu ljudstvu n** dolffo ostala neznana. Genijalni čudak 2 Jasne Poljane n^ more računati n« naklonjenost ne državnih, n* <^erkvenih avtoritet — vst* ovira, du prodro žarki njefpovih naukov d« bornib koč ti^tih milijonov, katerim &o v prvi vrsti nam^njeni. I>a, rrlo t«» priznamo^ ta hkrajm indiv lditalizezn, ta popolna nei?ax*ija vitak^s^ DApneH-ka, to do skrajnosti dogledno zametA* vanje človeške kulturt» na eni, hrep^-nenje po popolnem du^evuem miru# žrtvovanje poedinca za vesoljstvo nm dnigri strani, po na^em mnenju ni ]K>t, ki je zacrtana rodu človešk*»mo. Xavik ta ni dmg^ra, kakor vzdih Rn-sije, te g-ipantične Rusije, katero ne-izČrpane moći že st-oletja čakajo re* ^itve iz okov absolutizma. Za na« mlade narode, ki smo se takorekoč prebudili v solneu kulturi', ta p<*i-niizem ni in le želeti moramo, da bi naš neznatni slovenski narod ravno tako po$rumno se poprijel vseh kulturnih dobrot ter s*tal v edini vr»ti « zdravim i in bvol>odnimi narodi, kakor pofrumno >* To Istoj ruski ni u narodu kazal nasprotno pot. Kljub vseinu temu pa je Tnlstoj za nas b Vojni in miru« je portret i ral bolj svoje sorodnike kakor pa samejra sebe, roman »Ana Karenina s ki je izsel leta 1KT5/76., pa je avtobiograf-8keg:i značaja. Levin je Tolstoj, njegov brat Nikolaj in njegova smrt, ki je Tot-fcUga tako pretresla vse je re.snično, sitnio |>o8transke okolnosti so izpremenjene. Dva zaljubljena para, zastopnika postav ne. in pre-šestne Ijul"M*zni, nantopata v ronirnn in r>opolnoma wi.se se vrši »očisčV - < Levinovo. Pokristjanjenje Leviv » tvori glavno vsebino. Odlični olit'ir in jezdec Vronskij znioti lepo Knre-nino, kateri ne moro za riolffo iinj»o-nirati njen korektni, mali ino-/, visok uradnik. Ona sledi zapovednjoiVmu, n«'(»daljivemu naffnjenju svojima sr-ra, raztrpra vse vezi morale in iiKl»da. NTaposI«Ml se Vronjskij naveliča njene ljubosuninosti, očividno se ohladi in ona, za katero je ta ljubezen vw, grv. pnmtovoljno v smrt. Tej dozdevni veliki sreči, ki je v resnici le velik?« nesreća, stopi nasproti prava Ijubezen Devinova, ki vodi do zakon;i. Po««i-mezne slike spadajo k nujlepšiin, ne 6anio ruske literature; njih glavni &ir tvori njih oduševljenje. Levin je si-cer jako srečen. a na njem prloje crv analize. Vedno vpraša po pravem, neposrednem namenu. Nc>onuijljiva je njeg-ova sreča. A blisk, ki šviprne nad njegovo plavo, *ra navda z resni-mi tnislimi, ob rojstvu prA-efra sinn ne občuti prave^a vene 1 ja, smrt bratova < b-mentarno učinknjo nanj. V veri. v pravoslavni cerkvi skuša n«jti srečo, pravo srečo. Ko so izšla zadnja poplavja »Ano Karenine«, je prornkoval \oliki Do-stojevskij, da bo Tolstoj odpadd o^l pravoslavne cerkve, da je njegovo poni i rjenje, o katerem govori v romanu, le navidezno. Polejr tepr.i prav tlobro označuje Tolstej^n: »Vkljub svoj«-mu koloftiilnemu umetniškemu talentu je Tolstoj ena tistih ruskih »rlav, ki le vidijo, knr stoji neposredno pre le slišali ime Tolstoj, a nastopiti proti njemu se nišo upali iz strahu pred Evropu, tuđi pred Ru-šijo. Mnopro so napadali Tolstc^a. Ćelo Turprnjev, ki je pravzaprav uvc- Moskvi, kadilu. -»tari devici, slavofiliji, plemiškein pospostvu.« Dne 28. julija 188:1 — 22. avtrusta 1HS3 je umri — pa je pisal Turp-'njev Tolsteinu, da gra veseli, da je bil nje-pov sfKlobnik in mu si>oroča zadnjo odkritosrčno prošnjo: »Vrnite se k svoji literarni delavuosti, shj vendar izvira ta Vaš dar od tam, odkoder vse drupo. Kako srečen bi bil, ako bi mo-pel misliti, da bo moja prošnja vpli-vala na Vas. Moj prijatelj, veliki pi-satelj ruske zemlje, ozirajte se na inojo prošnjo! Jaz ne morem več. — sem utrujen.« Vendar se je zdelo, da se je Tol-stoj za stalno ponio vi I od književnosti. Sieer je mnopo pisal: bogoslovne in polemične razprave, izpoveiljuija, spise na ljudstvo. Te tendencijozno-didaktične pripovedke na ljmlstvo nimajo posebne umetniske vrednoffth preprosto, naravno pri po valova njo je njih najveeja prednost. Hrezpri-meriio pa jih prekasa kmečka drama: »Mo^ teme« (1886), ena uajrai-uejčih kmečkih dram, ne le ruske IU iemture. Z^rajena je na nasproljt^ ki pa pozna že iz »Ane Kamnine«, na niusprotju med razumom, ki uči, da skrbimo za svoj dobiček, in med srcem, med instinktom, med potrebo dobrepa. Jezik, nazori, dejanja — vse napravi najizvirnejši vtisek. Deloiu, ki jih je spisal po 1. 1876., nn priin. »Kreuzerjevn sonata«, »Smrt Ilija Iljiča«, »Krčmar iu hla-p*^c«% se pozna naj\*siljivejša tenden-ca. To zlasti opažamo v romanu >Ar8tajenje«. Knez Nehljudov je brez krvi iu življenja; zapletek in rtizvoj dejanja napravi mučen vtisk, teoriji, ideji se žrtvuje vsiika lvsniea. Posa-ineznoati kažejo starepa moj«tra kakor vedno: slike iz ječe z tišmi in dru-pira inrčesoni in smrad in stud,pohcxi jetnikov, ki so se o<1 vadi li zraka in luči, v soparici julijskega dneva z nje-povim solnčnim pikom; treba bi bilo nasteti poplavje za poplavjem, vse te pretresi jive pripi*ave, napisane 8 strasno draetiko, z brezobzirnim re-ulizmom. Potem pa ta pikra satira na inteligeneo, hinavstvo, indiferenco, mehanienotit, topi egoizem, brezini-selnofit in neusmiljenost. Kakor Turgenjev in (ion Ča rov zajema Tolstoj svoje tipe iz Življenja ruskega plemstva v provinei; niento, ljudstvo ostaja v ozadju. Kakor ona-dva, je tuđi on nmetnik v slikanju podrobnosti in duševne strani. Xe na-rava kot taka, v prvi vrati ura zanima olovek. Zato šega njegova analiza tako globoko; on prtMHktije tuđi najplemenitejfto reklo, ču«tvo, deja-nje v svoji brezobiimi resnicoljubno-sti. Tako je Tolaioj vedtto nimal, vedno si ostal dosledeu. Ta do*led-nost imponira prav Kumi, čegar 111 očnu stran odloi*not>t nikdar ni, najbolj; ta nel>ojiH*Ui>st, to neprizna-nje katerihsibodi uieja, je na drugi strani globoko utemeljena v ruskrru bistvu. Zato riše Toktoj rusko naravo \r taki pojx)lno»»ti, on je tip Kusa tuđi r*i svoji krepki postavi in svojem kmeć-kerm obrazu. Tolstoj je fizično in 1110-ralično zdravje samo, človek kakor njegova umetnost, edinole i>esnik po-zemskega iivlj*'iijn, mogoivu, grČav hrast, ki krvpko koren ini v domari prudi i 11 s*» široko niajestetičiio ločt nad njo. Ou je suvereni, oeprekonljiv mojster, profej, ki so unio izpreme-niti nele v naj raz lične jAt* ljudi, am-pak eelo v iivali iu rasti i ne, ki vt\ kako live in mrjo, kaj ljudjo skrivaj hočejo ali Čutijo in kaj *i:i /unaj de-lajo ali govore. Odkritosrčno seka prazne laii inteligentnoga življenja« njegova ironija se povzpne do neiz-prosnosti, in to v toliki mori, ljubje( umetnoHt plaatičnega, čtuitvenegm, slikovitega izraianja kakor poglok-ljenje njeirove paihiene an«H/e nor-maluega rloveka poaniujajo izvaa-retlD), dal«* fes meje Riiaka aeeajoM pomen njecorc^a dela, ga uvri£*J» umi aajr^ie «pike vatk eloveSko dole, pTtđ Um g**ijaJnUa pisateljem prekrasnih romanov in novel, tem pogumuhn bojovnikom zoper krivico, tom požrtvovainim 7a-šćitnikoni vseh rcvožcv ia nesrec-nežev. Iu temo moža, kutorega grob *> porobilo Boise celegra omikane*a sveta, odrekel je dr. Ivan Su»terSi6 v svoji brezmejni nadutosti sadnjo čast ter oarainotil z nastopom svoja kompanije pred cclim .svetom nas slovenaki narod. To je bil naatop me*»titx>v, kftterih izprijena kri je v srcu zatrla vsako plernenitejše Čuvstvo. Gorje nam, de ni .vinio slučaj, da ti ljudjo brez po» nosa in brez Čutetvga area praistav* ljajo na Dunaju slovenski narod. Gorje nam, 6e je ljudstvo »astrupljo-no po uoumljivih, mrzlih dogmah Riu^a, vzgojeno v šlepera strahu pred eeznaravno moojo duhovtiikov, ki je poljubno po&iljajo v peke I ali nebesa, izgubilo vsak prirojen trut za religi-joznoat, i u je tibočletua duševna tiranija zatrla v srcu \>a ti&ta plemeni« ta in etičnu čuvstva, s kat eri mi je narava opremila j>ono«nepra in inteligentnoga arijca! Strah, da večnopoinenijiva delu #rofa Leva Nikolajevica vzdrauitjo pod težo orijentalskega vražarstva iu rim*ko-hizantinske sofistike ^pečo dubo nekdanjega. liindostanca, tepa grozečega obože vate Iju narave, kate-rega srce je poluo ljubezni iu soeutja do zemskih bitij, in duša ue*končna, kakor &o ne^konoui sinji vrhovi Himalaje, ta strah, da neumorni, no-pre-btano motreči in dvomo&i dub z elementarno silo od v rže spoue dubev-negu sužen jstva, je bil, ki je dr. Su-storšiču iu konsortoin posušil grlo in zaprl sieer tako žlobudravo grlo. Grof Tolstoj uiogel je biti socijalist, anarhist kolikor mu je bilo drago; a da je dober del svojega življenja po-svetil boju zoper e rkov in s tem vsako avtoriteto v obmoeju venti, toga mu ti »slovenskih Rimljani ne more jo odpiibtiti. In rea, ta strah ai praz-en. Od nek-daj snio zvesti tradieijam naae vzhod-no-azijslte kultu rt«, pravi sovražniki riinskega univerzalizma, V" tem oziru je Tolstoj individualist in oznanjeva-lee svobodt* duha, nas, cisto naš . Xoben arijski narod ni tako pos-no ktonil svoj lilnik pred Kimam kakor Slovani, noben prelil već krvi za svoje bogove in svohodne institucije. Se v 15. sto let ju proganjali **> Nemei -a ognjem in meceni »paganake« Slo-vano ob haltiškem morju. Ze davao pokristjanjcui varu je jo Slovani svojo narodno individualnost; ker Kim ne tjovoli cerkvene neodvisnosti, u natopi razkol in ž njim pravoslavnu uer-kcv. Ciril in Metod izsilita od Rima slovan&ko bogoslužje iu še-le v zadnjem času »e jo rimskim mogott«m posrećilo oropati zadnje Slova ne za ti&oeietno, krvavo priborjeno pravico. Ob prvih poja vi h reformaeije po-biteli so češki Slovani v Oxford, kjer ,ie oznanjeval nove nauke Wyelif, o katorih pravi magister Hit«roniiniis: \Prej bino imeli lupino, s^daj imamo .jedro.« Pogumno zagovarja Staninlav iz Znoj ma W veli f ove teze na praški nniverzi i u Jau Hus revolueijonira we češko-neniške deiele ter pripravlja i*>t reformaeiji. Nikdar bi se ne mogla r€»formacija, kljub mogoeni ofethnofcti Mart ina Lutra, tako hitro razširiti no ćeli severni ia sminji Komćiji, da ni bilo .hma Husa. 7a\ v 13. htoletju sc> imeli Cchi v narodnem jeziku spisano biblijo, Hus v ir». 8to-ietju jo le revidira, tako moćna je prirojen a narodna zave»t Ct*ho*»lova-nov. Pristeu znak njih nepokvurjone arijske krvi. Komaj zatrto, jKijavi bc hrepeno« a>e p<^ svobodi iznova z reformacijo ju promoiejski duh nfkdanjitt dojeiu« ljivih arijskih puntheistov se a prirodno hilo otrese vseh tujih pri-neKknv v vezi vesoljne ljubt»zni. Protesta nt?>ka pobtane vsa Cefika, reformacija pacta na rodovitna tla pri Po-tjakih in ćelo pri nas 81ovencih, ck>-kler po jezuitih najeti meclparocJni puBtolovci ne pokončajo na lleli Gori rveta c<*6kega plemstva, pri nas pa Fcrdinandovi dragonci prežetio pro-teetantskr predikante ia .slovenskih dezel. Za stoletja zavlada duševno su-icnjstvo po južni in zapadni Kvropi. Le deloona in sačasno vzdramijo ideje franeoske revolucije široke mase tz duševne letargije. Triumfi nu-Todm.' idejo ne morejo ne v Nemčiji, Italiji in Franciji, in no nv-d Slovani »lomiti moči jezuitov in zanetiti bojan stvenf* i»kre hrept^nenja po »o-Bkončnem, neizmernem v srcu nins. Inteligenca indiferentna, maate »Icpo pokorne cerkveni ovtoritPti, ki tiru T dogmo nezmotljivo^ti duševni ab-»«>lutiz«m do vrhnnca. V^eni strah pred prklom, n«nroljive miHterlja, ki raztnučijo mot^anc t^r preženo iz ftrtsa vm ^orknto domlŠljije, vsern**-rodnost duhovni^ke krnitA, l^ic kakor mora na ma »ah, ki jih pola|{t»ma pridobiva materijalistidni aocija-ližem. Pred dobrimi sto leti je ie rek«l Diderot: »Otes Ia erainta de Fen fer a mi chretieu et voub lui &Mm 1* crovance«, vzemite kristjauom «|ral| pred peklom ia vicli »te ma vero. Ta iz rok velja &e dane« za nas — a ne ia Roftijo. Taui v oeisBiernili ctofMik« kjer stoletja pritlaka absoIvtUeoi Stste-vilae lnuM), Um je uMa&otIUv narodne cerkv* preprečila prodiranja jesaitake$ra doba. Suženj ua »onaj je Uus £e stari Hindontanoe v doAi. Re-ligijozen, a aroam verojo6 in umom raimibljajoč aima smUia su topo oboievanje neuiMiib in nenmljivih iniaterij. Ni kjer toliko venskih »ekt, tako krepke^a individnalivua tokor v tem sicer tako »n^^kulturuena« naroda. To ie narod, iz katerega Rta Izila Do»toj^vi»ki in veliki Lav Nikolujevič ToUtoj, ta mož svetovne^a limena. Kakor uikdo pred njim, otikril je Tolstoj z4ipHuluemu svotu to nepo-kvarjeuo rusko dušo, polno gorke ljubo/ni, pristno v fvoji arijskiHiiaiv-ni religijoznoKti, svobcnlno plavujočo nad mizerijo stoletnega sauiodržtva. Xa teh tleh mogel je mož tako bero-ične resnobe in g'lobokih srenih cuv-stev, kakor Tolstoj, vzra*ti do veliko« ti reforma tor ja, ki je liw>ev iu ti-soce prepriča 1 o nicevnoati \*sega kul-turneja dela, jim veepil preziranje vsake državno in tvrkveno avtorit*?-t<\ in jih vodil v raj najviAje sreoe in l*opoluosti v osvobojt^nju i u popleme-niteuju srca. Mapriona moe njegovo redko-pogrumno osebnosti, neizproa-ua do^Kninost njegovih evanj?elj*kih naukov pridobili ste mu v vaein omikaiiemu svetu navdnšenih printa-sev in oboudovaKvv. Tuđi na zapadu. Kaj čndo, gla-sovi t?o, davno i>ozabljeni. himne ua prostost dubu in velieastvo neskonc-nega božanstva, ki nimajo nieVfcar skupnegra z mrzlo Mt»fintiko rimske cerkve. In to jo, tu strah, ia solnčna grorkota Tolstojeve o^ehno^ti raztopi hrapovo skorjo, s katero je cerkev v stoletjih obdala cisto jedro evauprelija ljubezni, kar je dr. Ivanu Šuster-sii'u, temu ruožn »iivt* vere«, ob smrti Iveva Nikolajeviea zar>r!o usiu. GofepoU Bielohlavek si radi tega i>ač ue bo glave belil. Dnevne vesti. Ali so priMopili ali ni*o? Kh . rikalci troh^ntajo kar se da. da ^3 dalmatinski kU-rikalei, ki bo zapustili »Zvezo južnih Siovanov« tr* vstopili v >*81oveuski klub« dr. JMist^ršiča. rredniki in ix>ročevalci nemških li-siov kar nimajo miru pred slov. kle-itkalci, tako jim ti usiljujejo e»voj3 "inforinaeijev, naznanjajoče, da 3*? uahnatinski klerikalei ie stopili v službo pri dr. Susteršii-u in da i« dotična pogodba ic skl«?nj^na in p*>dpi->ana. Nasprotuo pn d&lmatintiki ix»->lan«i sami to na vek; načine taje in prisegu jo naj»»lovewneje, da to m res-uičuo iu da nis<^ pretopili. Da jih dr. Suf>teraić lovi, to je y.w: naravuo, a •jeuiu so dalmatiubki klerikalei bra-uijo, to je težko umljivo. Pa ne, da bi •H- Hali svojih volileev. Si<*or jva. jo t»edaj skrivnost i^stopa ^iirih du!ui:i-tmskih r^^laneev iz ^Zveze južnih Slovanov« jK^polnoma ja^ua. Ti dalmatinski klerikalei so v pravem po-inenu ŠusteiSIiVvi ujetnikt. Kra:> -ka klorikalua >Zit^lruzna zveza« je nam-iW; ne kaj mi lijo nov ^loveiis; og'i kmeekegu denarja \Tgla v kh-ril Intj /adružu«; organ i zaci je v Dalmaeijt. Za temi milijoni joka »Zaxlružna zvo-zit" /a o vrsti bunkerotira-le., vas bi »Zadružna zve*^ii« zahtfvali svoj d!o kar ia eejib đee^t mlHjonov! Kdina olajftava za dešeloi odbor je, da sekira inertno oMino ljubljansko. Kakor banlterotai hl Ani gotifKMlttr pvoje atranke, tuko Itkftfti* ra ta deHktnl odbor metao ob^loO. W*k dan zabteva li aanv) n«#aj!vo-stl In Mkantaoiti kalu nara pojavi- la o atarodavuih dtvareh. Po 15 in 20 let stare akte morajo na magistratu rUćiti na dai^ dm dobi t* famozni ne*in, je nasnanil Slovencu v nenvHkera jeziku, koliko ima plaeati, Slovenec, ki pozntt ouega hloven^ke-ga u radni ka, zaeuden vpra&u: koliko/ Iu slovenski uradnik mu naznani &q-pet aemAko vsoto, katero je imel plaeati. Pravijo, da je ta slovenski uradnik si u klerikalnegu deželne#n po-slanea in otlbornika Berbuda!! Zlobri jezik i pa ho govorili kvoj čas tuđi to, rta »Gorica« pu^a čibto v miru olovi-tegn neinškega postajeuaeelnika Wie. serja radi tega, ker je ii»liržben na uriavneui kolodvoru liorbučev bin!— Mi temu radi verjamemo, ker vemr*, da so naši klerikalei prijatelji uem-ško - nacijonaluih uradnikov. Tako pi^e j<>lw/tni »Sloveue»«<.-, da je imenovanje Klsuerjevo miuu batina za liberalne Blovenc^ —- za klerikake tori-j ne! Jako znaeitno. -r Triaski »kot. Od jako vero-vk»tojae .strani tk* uam iK»roea, da je imenovanje Ijubljan^kega korarja cir. K a r i i n a za trža^kega hkofa po-poluoma /agotovljeuo. 4~ Zve»a rvških sokolskih dru-itev je v avoji heji dn« U8. t. ui. hkl*-nila, da nihče, kdor je elau kakv- kle-rikalne orguniuusi^ ali hakt'gn kleri-kaluega dru^tvi«, ne uiore iu ne Hine biti olćui kakega bokolskega. društvu. — Imenovanje. Nar^lnjk Jo*%in M i k 1 a u z i e , tukajšnje^a 'lomo-bran^kega ]»e*polka st. t**7 jr inK>u<-van za e. kr, sodneg-a kuuet-lista ter jt. doc-vljeu okrajui .^odiiiji v Ko^tanjo-viei. — Pokrit je ljubljanskih opomeni kov. Z ozironi na pritoibo, da je pae pokrit ee^trj^^v ^jK>niejiik, ne pa Ludi Tru*>arjev ,>jK>menik smo ?*e o s»tvari informirali na merodajneri ineotn in nnio dobili na»lednje pojasnilo. Mestni magistrat <^? je pismeno obrnil do kipar ja Peruzzija, ki je na pravi 1 ee^arjev sj>oiiHQik, in do k:-I»arja B+^rnekerja, ki je ti bt var i I Tru-barjrv (spomenik, in ju vpra^ai, če noj se sjx>uienika iK>krijetu l'vi zimo ali ne. OHa u metni k«. č»Ui t»dgi>vori!;t. da ^ta &p°me.uika izdelana iz takfg.t materijala, da lahko o^ta^eti4 nepo-Vrita. Ker je pa Peruzzi odpi]K>ni<.-nik pokriti. Bernekf-r pa ni siimo |>ovdarjalv da lahko ostane Trubarjev »l^menik ner>okrit, kakoi* ot»taneio ua l>i!najn rer^okriti v^i eipoineniki iz e4irtkeg;i materijala, marvee je caravno»t prr»-fcil naj se Trubarjev spomenik v>ai eno leto ne w*krij«*i da s*^ napravi uc-kaj patine, ki \hj lepoto U ga ^ponit^ nika -^e iH>v/digui!a. Izrečenu v>ri-tozba v nađeni listu je bilu torvj nn-u tem vijena, — Zvi^ane pla«V mustvu v arma-di. Ki zvino izdatek zn zajterk za moiii thievno od 5 na 7 v. Nanovo ho npe-ljali duevnino za ofieirjcv, oficirske iispirante, uradnibke aspirante voja* ^kega stanu in za moštvo, ki so ua-haja v bolnici. Ta znn^a za oFkur-ske fn uradniftke a^pirante, narednike *i0 v, eetovodje 15 v, defjetnike 10 viu., poddetetnike iu prostake 6 v na dan. Tuđi potnina pri pohod ih se je zvi^ala. Ogenj v ftiški. Naknadno k oa-hi veeraJHigi dotieui notiei so nam z vorodoBtojn^ strani poroda: Oorelo je pri gotipe Mittereggerjevi, ki j»» 7-avarovaua pri I. ljubljanskim zavodu za 8 traže nje in zaklepanje, no \u\ pri sr. Sebeuiku. St raž« 5 k tega zavoda Lenasi je prvi zapaiil ogenj ob 1 f4 na 12. ponoči ter klical najprvo domaee ljudi, potein pa drufe prebi-valc^ — ial tia pr<*po»nof »er se je ogenj prebi tro raa&irjal. StraŽnikovo potitonanje j© v^oj ve^jo nesrečo pre-preeilo. Pogor^lo je vslto hitri po>-inofi nekaj strehe in aena. Nevar«» ranrirmja^. 25. t ni. no-poidne je raiffraja! v Mo«tah Wet-ni, ož^njkni in le tHkrat *ar« Pevice v Polju. Bil je pijan. Zinerjal k tndt dva franMikaaa, ki »ta prf-lla slučajno mimo. Na to Je wrrtb|1 sekira, ki ae je aakajala pred k«b neke ondotno bajtariee, ter na ceaU groail inizarskemu pomoćnika Antonu Matjaiiču z be->edanu: »Ti bo^ M' dane« tvoje nog-e na ees'i inkal^. 8 to čekiro oborožen je se I Dobrota v hlev pot»€btnika Črneta in taru gro-zi! ilekli Mariji Viiini, da jo ubije. Viiini jo školala divjaiiu « prijasnimi bttieda-mi potolaiiti ter pobe^nila pri agod* ni priliki it bleva. Na to je Dobrota vrfel nekiro proč ter isfinil. IKa rabijatna obrtaa o^eiiea. Pred kratkim »ta bi* kovanku men ea Matija Lah in Urb Pogaear, ki t* ueit« pri ko^a^kem loojetm \ntoau Zorou v Kam u ik u, domov iz Tuniic, kjer «»ta kovala konje. Ko *ta bla ukazi va* Koii^e, sta klieala ua koraj-žo, vblcMt četi&r ju je pofc>et»tink Frane Stelo opoinnil, nuj boata mirna. Na to Ma tiJMia odgovorila: »8tanx% mi-ren ImkIi, če ne tw*š tep»*n«. Ko je ua to prišel šv. }>ose^tuik Hlaž Reme tt*r opomiiijul fanta, $u ju Lah dvakrnt moe no udar i 1 n kle^e44iiii. Tajnikom je imenovala m« stna oheina Xov«>muska ji. Josipa Struk-lja, «lo^-danj^ga tajnika obc*ine Smi-Ik'1 - 8tx>piei. l>osedanji Novomenki tajnik g. Dra^o IJe^^ljak priđe za tuestne^ra tajnika v Kranj. Nepo&ten ageut. Dti.j 25. t. ta. oo ynali »ko/i Ljubljeno orožuiki iz Sol-nograda v Novo nit^»to agenta Hansa Mehrkt, ki je > fingirar*imi naroćiH i^vabljal Ku^lxxi**rju denm*, pu tuđi o ga gnali taku dolgo pot. Pozor pred agenti. Po Kranj-skeci liodi u»k velik agent crnih brk Iu crne polti in pouuja nupiodaj ozij. jeraljci naroeila na hišui alt^ireek z uro, godbo in no^no lučko za 16 K. Ker v.s«! ^ G K ni vmluti, svarim > ljudi pravocctMio, orK>bitu ker tak i tr-irovei takoj to^ijo, će le en dan za ni u-fli i obrokom. Po lem u*j zar u bi jo do tieurku ^amo tvga oltarjr, ampiik >/j (Iriigt* r*x"i, ker nastane s tozbo in ru-bežiiijo mnogo stro^kov. Tatvlne. Lesnemu trgovcu Cek->tiau Ton iju iz \Tiiiuaa je bila 23. t. in. ukradena med vožnjo Zalog-Ljuhljanu Orna, uiodro t-rtasta zini-ska suknja s klotasto j>*xiloyfO in kc» iuhovina«>tiiii zuvratuikoia in pn <1« -M.aruiea, v ka ter i je imel baukove** za 20 kron. — Nadalje >o v ea»u od 19. do Hl. t. ni. ii tovoruoga sklad im*; • južne železuice v Ljnliijaui ukradli iz nekega žabo ja tri stekleiiu«^ bri-iijovea- de tat vine sta 4v*tiuil.HHTia dva ondotua skladišna cU'lavea. — St rojniku Jozeiu Trostu, ki je ?£t\v>-sh*u v seuože^ki pivovarni, 50 uep^^-znaui zlikovei u kradi i ;z zaklenjent*-£a koveega -10 kron. Zrnaca Slovencev pri oboinnkih vulitvah ua Štajer*»kem. V Slivnici t/od Mariborom v>»*i zntngali Slovene* pri obein^kih volitvah v ve^h tren rnzrf'dih. Povozilo ga je. Iz Celju poranio: 25. t. ni. je pt'ljai Miha Colnaru"' (oma r-ri Ivojr«ten. z dv»-ma kravama t«\s iz Drevenika v Kos^raini*^. D» -vetletni pastir Frane -Tnneie .v vod*! 'trave, doeim je žol Colnari^ 2a vo-7,om. Ko je prišol voz na nek strn» bretar. je padel Jnneič pod voz in ko-%*!sa so nm >\n N-z o^ie uner*. TV^Mc i ^ 1»il težko p;.^kr>dovan, eno noeo im; iJomljeno. Pif-peljali so jra v bolnieo. Paiisralec, Xa Roginski Gorici jt (Kigorela hi.^a Jurja IVvea, v kaU^ri je stanova 1 tuđi Aisdrej Koeevar. Pevec je prej hiso jako visoko zavii-roval, zdaj ji! pa Koevvarja ova-dil, cia je on /.ažgal. NeUa dekla je pa i.: hleva videla, da je Pevp*- ^sjll^ zažga! ter je to ovodila oroiništvu. Koće-vai* ie svojo uedolino«»t . jo pričel k I>o«<^tnlei Magdaleni PetriO v Juđen-dorfu dobrih <>bl»*tS»n nioi, btiir kak ih .'J5 let. Predstavi I so je kut lotcrij^ki kontrolor ter ,h> vpraSal, ali ima kako srećko. 2ena inu je odgovorila* da jo ima, na kar je zahteval, uaj mu >» lK>kaie. Na to je izjaviK da je zadela irlavni dobitek, katon*j?a lahko dobi 2H. t. ni. pri ujem. Dati mu pa nior.i 170 krou za fetroške, Ce to lakoj pla-ea, je conejče; pomejr nK>ra plaćati tuđi se obre^ti. Žena i»ni je verji ta in mu je uročila denar. ^*> istega dne jo £»el k neki AnderwaU! v Velkive^i ter hotel govoriti z njeuim moiem. Ko j^> ta prteel, ga je tuđi vpra»al. ali ima kako srećko. Ko nm je Anderuald to lK>trdil, je tporoeil uezn«nec sretni dvojiei, da sta ladela 75.000 kron; vendar um morata pa plahti za stro-fcke 80 krou, slednjie je bil zadoviv Ijen tuđi a 30 krouami. Prepo^no * > spoznali, cia m> bili prav pošteno po tegii.^oi. TrfeUk} isgr^nlkl pre4 mmII. i^m. Dne 1. neptenibra t. I. so elani narodne delavske organizacije v Pn-Iju pri&li na obt**k k svojim tovarl-6«m v Trst Trialka policija Je kou-centrlmla v«e tvoje mo5i okrog Na-rodn^ra doma. vse ftrnro inento pa je bilo brej var*tva. To je porabila la honak« drivhal ter unri»orila veliki* iBjrrede. 2npan trtaiki je iajrredom priaoatvoral in ve«e)ee m poJVtj-ni froT da bo dejuolirali kavaruo wMiu»Tva*<, da so razbili okna in table knjigarne Go-leiijtiO, 2iviiosteni»ke banke, «Iadran< tku banke. Ljubljanske kreditne bao-ke, Tr^a^ke <»*»rtno sadnice in *e pri lM'kaN'rih ^iM-unikih; silo u^t.^vljali. Soxi-nuuiu dvoru prt-d^edujc ^vetnik Cla-rioi. Zagovornik i no Ktbt«' vali, naj *» obravnava preloži in naj ae obtoten-t: izpu^to iz pn-lskovalnega za pora. Predlog »»stran preložitve obravna* ve- tšo zagovornik i utemelje val i s tem, iia pric« Ditinamo, ki j* bolan, ni pri-bel na obravuavo. StKlihO.«* je sklenilo obravuavo preložiti, dokUr D;imar-eo ne ozdravi, ot)tozonee f»u je pridr- Žalo V ZH\KiTU. Velika Uitviua v Trstu. Iz TrsU porrM>ajo: \Hn 17. t. ni. je prife'l \s Uahnoiije v Trnt lekaruar Maks Trw dre-, fctanujot* na Dunaju. K<> *s*' je ukrcal 1» parni ka, je dal j^wtr»>eku hvoj ko\C4>|r1 naj ga utw v Uot^l >Adria . Ker je imel ta i>obtre drugo prtlja^* za Uti hotel, je i u-»u! kovetK na vuzićku iu ne-^cl prej dru-pro prtljalo v hotel. To priliko mo po rabili tatovi tvr u kradi i kovčeg-, v* katereni jt? bik* haje zu t2000 kron vr»*duo*>ti. Tatove >o po-cineje iu sledili ter so bili pri dež. &odi£ču tuđi pri-iiierno kazuovaui. r*redvoeraj«njena •?<"* p« del ukrpulenih stvari na^ii na 1 *oopoldnr uh dveh n.u 8trajii.^eii t^hc^il. Vzroki samomora **> rif/nani. RazvontefT'i s*' je včeraj zjutraj za^tru*til $4letni plutra >p^o rodili tri je otnK'i, od ka-terih pa saiJio edeu živi. Z i vela »*ta h krhi za otroka io je morala sodišee n.*t |>ah)cm* poklieati. da mora placcvat; «• krone rne*crno za otroka. Zadnikar j»* \*n ^»eUal Ros sijevi, da mu je bila nezvesta.. V po-liftitljek -ta imela se?*t»inek v n^ki pr»*.tilni, k.HT sta ostala do poluoei tor "^- vt-s l% eas propirala. Okoh c no nro nttt Kla proti Homn. V ulici hiett€*fontaue >ta se zo\>ei /aeeU prepirati iu Zaduikar je R«>>sijcvi zopet ix*ital njeno nezvestobo. Ru^8ije\a je 1 a to jx)t**^rnila kuhinjski uo2, kate-rega jo imelu pri sebi, ter ffa /aftodi-l:< Zadnikarjn v levo ittniu pr^i. Zad* ni kar m* jr zsrrndil na tla i u kmalu na to izilibuil. Neki pa&ant, ki je žel iuimo, je videl, kaku nc je. Zaduikar /trnrdil — ona je pa ila popoltioma miruo uannij. Pc klieal je i>olieijo, ki je. našla Zadnikarja zo mrtvega. Pr©» r^ljali mj pa v mrtvačnico. Marija Ro^si >t' je sima javila ua policij-?kem komii%ttrij«ttn. kjer je priznala« da je Zadnikarju v»led teira zabodla, ker ji .k? oeital m /ve^toho. 16!etni fanu \m neikreei u»tn%ni >vojo tilctno Matricu. Zakou^kti Je-leuknvie., »tauujoeA v ulici M^dolino št. 57 v Ihilju, sta bla v ^ioneJoljoK tx> opravku ui da ina, kjer e>ta i-u>ti-la svojega Itilotne^u ^Ina in fihjtm> heerko. Ko Ma se Xu po*l(".inja uaha-jala sama v stanovanju, jo r.ricH t'ante hrskati \m* r«/nih prednlih i^r* hištva i u [*> n^rec^i izt«knil revolver, ki jt* bil oštro uaUit. Kante — dk» hudega alutee- —- je raikazovt^l orož>' svoji s*-striei, kn m> m»kmt re vul\er tiproži in kn»gia Viđene ^mrtm»uevIi^ll^^ ulK»go di klico, ki *r je v krvi zirrndila na tla. Na pok p»tre-laiuvpitjedekleta, »*> pribiti li Ijrdje, ki so odnet*li smrtno rapjenefra otro ka v deželno boluišniro. Ali zd ravni-ki ») takoj spoznali, da j** zaman vm&-ka pomo^ in da «> trenotki siro^- žte^ ti. Ob vest ili so pretek ova! n**fra s<">Hni* ka in policijsko oblast. Vi -v» se taV*>T ftf^tnli ob le mrtvi dekHci. fitarii. skrivajte orožje pr**\ otroei! Spaiiakl sleparji z zakladi. Kj kor poroea iivstrij^ko poklani^tvo t Madridu au na uje mu minifetr^tvu, i'j**R"ovi euergi^ui korak i pri ^pan hkib oblaatvib /aradi .^U'jmrjauju ? zakladi ui^o imela taželjencga ii»p^-ha. VsJt>d tega en^ prebi vaKtvo op varuje teh sleparjev !o naj vsako tuko pij*anje, ki fra dobi rt ^pauije, uemudoma izroei orožnl-6tvu, žnpanMvu uli pa politični oblasti. Amerikanske ftovfoe. 81 0 v t -n e a uujorjen. IVlaveo fttefaa ftinkovk\ 42 let »tar, je hl I S. novembra 4utraj, ko w je vraM n ivojo ženo % neke g*wtlV domoT, na c€»ti zaboden. S* nekoliko kor«kov je toka) ta nanadalf! In tndi odHnl en §trtl, tuda kmaln m je afrudli ter obMal autar. Policija Ja aretorala nekoga 201et»ega Toinaža Coreva, ki je na sumu, da jo izvrši I napad na Sinkoviča. — Poroke v tujmi. V Great Fali su, Moiit. s^ je popovi 1 Oašper Kapelj, doma iz Nove Sužice l»ri Postojni, z Marijo Redič, doma yl i'rnoinlja; nadalje Fran Irsič, donia iz Krške faro na IX>lenjskeiu s* Fraii-čiško Smrekar. V So. Shuronu, Pasta se poročila Ivan Janklič, doma iz Vrhljonj in Fraueiška Zngar, (iama iz Iske va*»i. — Petroloj oks-p I o d i r a 1. V Constablo Hook, N. J., je shramba, v kateri je bilo 40.000 sodov iH'troleja, zletela v zrak. Pela-vec Karei Beiie, naš rojak, se pogreba in jo najbrže zgorel. — Smrt blovonskejra policista. V *rie>tu Salidu, Oolo., jo hi i umorje** Jakob Pote, po domaće Crva nov, ki ,'o bil rojeu 1. 1870. v vaši Repče, fa-i*a Trebnje na Polenjskem. V Zedi-iije-nih državah je bi val lo let, od ka-ierih jili je preživel v Salidi i) let. H let je opravlja 1 službo policista. Dne 18. oktobra opolnoči g"a je poklič«! >»ek rojak, ki je bil napadeu na. cesti. Pnzval fra je, uaj a rotira napada lcc, hatere nm je naznanil i>o imenih. Po-te je šel kot policist v spremstvu • Iveh drugih rojakov za uapadalci. Ko so jib dobili, jim je Pote najune-c-&i a rotacijo. Toda ti so se mu zoper->ta\ ili. Vnel se je ljut boj, v kater?ui je tlo bi] Pote štiri grozne rane. Pre-peljali so ga v bolnico, kjer je -. novembra umri. Posebno žalostno je, *la je Pote umri eno uro }x>znoje, ko nm je žena povila hčerko. Zdrav->tveno stanje žene umorjenega Poto-ja je uevarno. Zapustil je i>et liedo-?astlib otrok. — Kksplozija v v u d n i k u. V rmlnik'i v Delaerua, t "olo., t»e je zgodila eksplozija. Podsu ■ tih je bilo mnogo delaveev, med teini tuđi osemnaj-t Sloveneev. Izmcvi Slovencev, ki so bili podMiti, šte ima od srede 30. novembra do petka -. decembra sledeči >pored: Mineralna industrija, (Na-lavni posnetek.) Dimaj. (Naraven posnetek.) Letalni teden v Dunaj->kem noveiu mestu. (Naraven posnetek.) Moč spomina. (Drama.) Mak* in tast igra ta. (Komični prizor.) Do- ♦ latek k zadnjima dvoma predstavama ob 7. in |>ol 9.: Knez Sermoneta. /Drama.) Prosta vstopnica. (Zani-mivo.) \evaren vloruilee. V StuttgarM je policiju aretovala -P-Ietuega čev-Ijarskega pomoćnika Karla Alberti Sc-hwarza, rodom iz U Ima, ker je iniel za mesto prepovodan povratek. Med aretarijo je Sclrvnrz vrgel v re-ko Neekar 45 cm dn|g in 17 cm visok zelen platnen kovčeg, v katerein j*? bilo mnogo raznoga v lom i Inoga orod-,}&■ Aretovanee je bil /aradi totvin jnvloniov že f>o raznih deželah občut-tio, nazadnje z devetletuo ječo pred-kazuovan in uoče dati sn-daj prav no-}>eiiih {"»odatkov, kje je dobil to orod je, & katerim je nedvomno hotel zopet izvršiti kak vlom iu kje je vse povsod zadnje ease ojM*riral. Policija v Stutt-trartu je razišla In v razna nier%ti», tuđi v Ljubijano Sehw«rzovo sliko, s ka toro bo mogoćo dognati njegov alibi. Nepošten sin. Te osebno rad ne dela, mu vodno manjka tuđi denarjtt, brez ka-terega }*a no «lobi ne vina, ne vesele »družbe. Izvohal je branilničuo knjižico svoje matere, s katero je dvi^nil v »Kranjski branilnici<' \W\ K. In sn-»laj se je začelo življenje, pravo nebesko življenje. Vsega je bilo v obili-<*ii. Vina, jestvin in prijatelji so se ^ra •Iržali, kakor ?>klopi<'. Ko je v štiri'i dneh prominulo teh 100 kronic, je ^el zopet po drugih 100. In zopet so živfli, kakor preje. Samo en večer je bilo v neki gostilni pojodotiih nebroj kk»ba» in popitih kar V2 litrov kuha-n^Ka vina. Med tem je pa mati pn-s!^. ^v'ni na sled ter jo javila poli-'■'U*» ki jo nepoštenoga sina dcjnla ^' zapor po preflpreiskav i i>a izročila pristojneniu sodišvu. Fant je imo! pri -obi Ie še 26 K 42 v, ka toro sovoda dobi oskodovana mati nazaj. Noć ima svojo moć. Ko so pred-snočnjem šli »rosti iz neke #ostilne v Trnovom, med katerimi je bil tuđi Tek po.kov.ski |*om«M*nik, so med potio opazili v nekom kotičku zaljubljen pnnVk, knteregra jrt [»ekovski pomoćnik začutil jMitrelK) mutiti. To pa h; tako razljutilo 171etno amazonko, neko šiviljo iz Trogir ja v Dalmaciji, !;>či!a v ncpoval*-Ijenca ter gra s škarjmni zabodla v brbot iu vrat in lo malo je manjkalo, ^Ia mu ni prerezaIa vratno žilo. Pre-Jn'rdla mu je dvojnat ovratnik tor n;i-r ravila ua vratu 1 cm široko rano. Ker je zdrnvnik z ozirom na novar uost orodja konstatovai to za težko tek*nno po^ko. ,je f>oličija zaljubljeno Dahnatinko »retovala in izročila deželnemu sndiŠČu. Kar je iskal, to je naSel. 22lctni Alojzii K. iz Lipnice je danos pono-či toliko časa po ulicah iskal nsode, da g* je kruto sadela. Najprvo je razgrajal po dvornem predmesljn ia ko je ma«ledal atrainika, se mu je skril v neko ka varao. Priiedži ia nje, je zacel &e hujše razgrajati in ko jo videl, da se mu bliža varnotttni or-K»n, um je uštl v hišo, v katori sta-uujt* ter si« naglo zaklenil. A » tei.i so ni bil zadovoljon. Č-ez neka i časa I-riđe &ape\ na uliejo ter začne rta-trajati, da se jo dalee naokro^r razle-^akj. Todaj jo \m u pit je privabilo kar od vsake strani po onoga stražnika. katerima se ni inogel nikamor voč izo^niti. Ko piie z njima trgati ter ju su vati v prsa, ?» eemur je z^krivil hudodel->tvo javnoga nu^iistvti i u bil vsled tejjTit aretovan. Svojo hrabro»t bode in«*n»l ztu in živel — od zraka. Nadobudnoga mladeniča je indicija poklala od-gontikim ]>otom domov, tor mu prepo vodala za mesto povratak. Delavsko gibanje. Veeraj se je z jnžuogit kolodvora od|K^ljalo v Aineriko 30 Makedoncev in 16 Sloveneev, nazaj je prišlo pa 35 Hrva-tov. Izgubljeno i u uajdeno. Proda-jalka Terezi ja Seliškarjeva je izgubila zlat obosek s sliko .— Kuharica Ana Su ševa je izgubila denarnico, v kateri je imela čez 20 K denarja iu srebrno verižieo. — Mizarski pomoe-uik Srečko Oorenjec je izgubil de-naiuico, v kateri je imel do 14 kron denarja .— Božena IJučarjeva je našla deuarnic-o, v kateri je bila manj-ša vsota denarja iu ključek. Društvenu noznoniln. »Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj« priredi v tk-deljo, dne 4. decembra 1910 ob 10. dopoldne v gostilni pri Auru, Wol-fova ulica 12, izr^lui občni zbor, ka-teroga se z:a*adi njegove važnosti udeležite polno^tovilno vsi elani. »Ljubljansko prostovoljno ga-silno in reševaluo društvo« priredi na Štefauov dan, to je 2t>. dec„ običajno božićnico na korist l^ilniški blagajni tejra društva. D;i boeh božićnice tem ugodnej.ši, do\*f>lili si l>odo pri hini uje odružnk%a društva iueroslovanskih žolozniških urudni-kov [iriredi v soboto, dne 3. dec. ob pol 0. /večer v prostorih restavrncije »Pri Sokolu« na Josonicah iaven shod. Na shodu hKKle poroča! dru* stveni prcZum griinen Angor«, Loonhard-srrasso 3, Miklavžov večer s sledo-čim sporedom: a) tolovadba, b) na-stop Miklavža, o) prosta zabava in jiles. Ziičetek ob 7. zveč.Ako se je mo-goče koga pri razpošiljanju vabil yiregleodravnatolj avstrijskegu Llovda in Anton Topic, l>rodolat»t-rik. Vladni zastopnik je v imenu centralne vlade izjavil, da imenuje c. kr. trprovinsko miuistrstvo za predsedni-ka Maksa A n i i ć a , ravnatelja »Jadranske banke-, za upravna svetniku ,a Hektorja Pollicha, brodolastnika v Trstu, in Ivana Katarinića, kapita-na c. in kr. mornarice v pokoju. V ladzorstvo »o bili izvoljeni kot ćlani: Adua Ante, I). MikačJć in dr. Oto-kar Rvbar, kakor nanit\stnika pa Ante Dujmović in Luka Siujić. Prosveta. »Slovenska Matica« ima v pe- tok, dne 2. decembra ob pol 6. zvečer odborovo t»ojo. Koncert »Zveze slovenskih pev* skih dru&tev«. Pri tem koncertu sode-luji* nadalje pevski zbor »Glasbene Matice«, in sicvr v moških zborih Fr. (Jerbić »Slanca«* in Davorin Jenko »Na moru« r*od vodstvom koneertne-pa mo.)stra k- M- Hubada. O pevskem zboru vCJlashcne Matice« in njegovih vrlinah smo prepričani, da ni potreba pisati, saj njegovi nastopi dokazu-jejo ,ria bode imelo občinstvo tuđi to I>ot izrtnleu umetniški užitok. Pevski zbor slovenskoga trffovskejja društva »Merkur« razpolaga z jako do-brimi |)evskinu inoćiui in bode izva-jal pod vcnlstvoni jk. Z. Prelovca novo skladbo E. Adamića »Ljubici«. Skladba je lepa, toila jako težka- Za-htova dobrih tonorjov in moćnih ba-sov. Ima nekaj prav kočiji vili preho-ilov. je pa zato elVkina. ■- Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, ki je posebno lotos ob svojem izletu v Bel-grad, v>okazalo vse vrline svojega l*evskega zlx>ra, nastopi pod vodstvom «r. Z. Prelo vca tuđi v novi skladbi ¥L Adamič.a »Vasovalec«, ki ;>• jako ljubka, v narodnom tonu zlo-žciKi skladba. Iz nje veje svežost. Obe skladbi: »Ljubici« in »Vasovalec« je fr. Adainič komi>oniral nalasč za ta koncert iu sta torej še v rok opisu. — Pevski zbor »Narodne čitalnice« v Kranju. Ćitalniea je bila ustanovljena leta 1865., ter je pojila ves eas narodno i u iinietno jK'tje. Od leta 1899. i\o IDOtf. je imela samo moški zbor, leta 1906. pa se je v okrilju čitaluice ustanovil moški in mešani zbor. Mo-ški /bor šteje 24 peveov, žonski pa 32 povk, skupaj torej 56 izvršujooih čla-nov, ki nastopijo v koncertu z O. Devo vo »I*arčicaomenoni »Mesar«. Med nositelji takih imen je mnogo slavnih mož. »A. Slaviš principium!« XajboljS«» ihistrataj.), Srbi ali Hn-ati pa Mosa-rović in [»a Kasapin. Znnn .ie mad-jarski revolite, general Moszaros; do-sti Madjarov so imšo tuđi Hentes (rr= svinjski klave^). Kar se tiće Oermanov, naj se omeni angleški zelo lazfiirjeni priimek Buteher, izg. Bu-čar, za tem nemški botanik Fleiecher, crientalist istoga imena, potom Juri Motzlor (= mesar), vodja kmetov v uj>orih v 16. stoletju, nadalje slove/i mojster Sakovne igre. Karei Schlech-ter (— Sehliichter, mesar) in flam-ski (nizozemski) publicist L. Vlee-fchhouwer. Slavni romanski »Me-sarji« «o: franeoski virtno« na gosli Boucher, izg. Buše in istoimćnski slikar 18. stol., ki je si ove 1 zaradi izred-ne plodovitosti (zapnstil je okrog 10.000 »lik in risb frivolnega žanra), potlej laski potovalec in botanik Bec-eari in glasovita gibelinska rodovi-na Đeecaria v Paviji; pozabiti n«9 smemo španskega, oziroma katalan* skega skladatelja, ki se je pisal Car-micer, irg. Karniser (— mesar, ka* kor je Ferrir v taitatoaMlal « ia|s> ■ar). Farlanski priimek je Đeelar, iiff. bee^r, rum unski pa Macelar. Vsakdo pozna tlstega Hermana Ge««-lerja, ki ga je ustrelil Viljeni Teli (po švicarski pripovedki) ; to ime (1. označuje ua SUeškem klavca za orob-nieo. — Janko Kosti al. Izpretf sodK&L Ispred tukajiajeca porolsve^a sodišea Ponarejalee pet kninskih lolar- ! Jev. Xu Vi iiuiki je ftluzil za ža^urja i pri Karlu Jolovscku Ivan Palko, 2o iet fatar, oženjen, z Moruvhke^a. Mi> feeea julija 1007, so r>e na Vrhniki jk>-javili pouarejeni p«'tkr'o he mu zdele gostilne. Gostil-ničar Ivan Langenwalter ga pri pla-čevttnju zapitka ni hotel sprejeti, ker je takoj zapazil, da ni pristen. Vo-trečilo se mu je pa take petkrontka tolarjo izdati v gostiInah Iprnacija Oblaka, tu je otidal kar dva falsifikata, Franoeta Stržinarja iu Frančiške Korenć^n. Nadalje je izdala Palkova žena Genovefa, ne vede će je pristen, onega v Rutnerjevi prcnlajalni. Ti l»onarojcni denar so orožniki pobrali, le Frjfiičiška Korenčun gu je ne vede oddala. Palka si je napravil tveril-) U mavca in v to vlival neko kovino, ki si jo je sam napravil iz crnka, h\inca in kositra. Vse to jo dobil v oziiat'. I»alko svojo krivdo popolnoma nri-znava in pravi, da ga je do tega pri veđla >H^la, da m> je na ha jal v hm'ih gmotnih stiskah. Porotniki so zanikali vpraianje ali je Janez Palho izdeloval pet-kron.-ke falsifikate, na kar ^ izreklo sodišče oprostilno sodbo. * * * Kdo je kriv? Danes se je vršila kazenska razprava proti 151etnemu Antonu Rakovcu, posestnika sinu iz Notranjih Gorio, dosoxlaj se nekazno-vanemu. Dogodck se je vršil dno 15. avgusta t. 1. v Notranjih Goricah sledeee: Kočarjeva hči Frančiška Zore iz Dragoiuera je »la omenjenega dne zvečer v Notranje Gorice klicat deklo Marijo Rotar, da bi jo peljala v služl»o k Jerneju Seliškarju v Lukovico. Prvega deklcta jo pa spreni-ljal fant Franee Marinko, posestni-kov sin iz Lukovice. Sla sta Franči-^ka Zore in njen spremljevale<» klicat Rotarjovo, katora je le ležala. Rotar jo vstala in vsi skupaj so pose-tili Dolinarjcvo gostilno. v kateri je bilo nekaj domaćih fantov. Zorčeva je bila prečej zidane volje in tuđi Marinko se je delal v tuji vaši preoej korajžnega, kar je dalo povod, da je ed« n domačih fautov začel zabavljati .Marinkova družba je zapustila okoli 10. z večer go«tiluo, ter s se boj vzela v steklenici nekaj žganja. Zu-naj gostilne je bilo vec drugih domaćih fantov. Ko priđe Marinko do koncu vaši, jelo je leteti kamenje na to družbo. En kamen je zadel Marin-ka, dva druga pa Marijo Rutar, no da bi bila nevarno poškodovana .Po izreku dveh kot pričo zaslišanih spremljevalk, jo Marinko zaklical: > Fant je, bodito pametni ^aj vam nihče nič noče!« V tem je pa po izreku deklet priskočil obdolženec Rako-tec in mahnil z neko loAeno rečjo po Marinkovi glavi, da se je ta takoj zgTiulil, nakar sta obe spremljevalki zbežali. Ranjene« jo prisel čez nekaj časa toliko k zavesti, da so jo pobral in sol uočiti na Šebonikove svisli, drugi dan jo pa prišel doniov. * Vslod poslab&anja njegovoga stanja, so ga dne 18. avgusta oddali v tukajšnjo bolnišnico, a je takoj drugi dan umri. Rakovoc mu podtikanega dojanja no taji popolnoma, marveč pravi, da ga je res z grabi jami ndaril na pas, nakar je sel se kakih 25 korakov na-proj, a potom padel in pristavi, da ni izkljuČono, da ni bil zadet od kakoga kamna. Kot priči zaslisani Franci-ska Zore in Marija Rutar pa opisu-jeta dogo čelnik sta so smatrala za pamctnejaai in rezultat jo bil historična blamala* kakršne doslej se ni nol>cu minister zunanjih del doživeh m* nianj psv preživel. - — Madžarima«* i ja na Hrva^kevu Dasi je hrvački >abor sprejel zakon, da so avtentična krajevna imena n» Hrviiškem samo hrvačka in da se \m imena ne smejo prevajati nu drug;« jezike, vendar se ogrsko trgovinska ministrstvo za ta zaknn cisto nič ne briga, ijiarv«.<* lnad^arizira hrvašks krajevna i me mi na Hrvu^rkem, kakor se mu ljubi. Tako je iniuistrstvi> madžariziralo Novigra«! po madžarske. — Odlikovan hrvački iuiHjon«r* V Buenoh Airemi v Južni Ameriki živi Hr\at Nikola Mi banov ić, ki si je s svojo podjetnostjo f»ridobil milijo-ne. Njegova la>.t je veliko trgovinsko brodovje, največje v vsi Južni Ameriki. Nikola Mihanovič je dolgn leta. ojiravljal posle avstro - ojrrnkega generalnoga konzula v Argcntiniji, w-daj pa je profil, naj so mu odvzame to bmiK'. iV^ir je njegovi prt*»snji ug«xlil ter inu pri tej pri lik i pcxk*iil plemstvo h predikatom »Di>lsiiidolv. — DopoInHne volitve v Srbiji. i^redi mest^ca decembra nc vr^- v Srbiji tri dopolnilue volitvo v nartnlno skupščino. in sieer v B4*l«rat!u, Vra-nji in Lokoveu. Vsi ti trije mandati so bili preje v rokah vladnih strank, in hieer je bil hclgradski mandat ▼ rokah mladoradikalne ^tr^nkc, obss druga po v rokah staroradikalne stranko. V Del gradu bodo nastopili trijc kandidat jo: inladora/likalee Ljuba Stojanović, naprednjak Kost«. Simić in socijalni demokrat Prag^v Lapčović. V I>*skovcu ^>o kandidirat za socijalno - demokratsko strank« I^apcević, v Vrnnji pa za vladnej stranke ministr^ki predsinlnik Nikola Pasie. — Stambulo\ski ministri na Ilol« garskem pod obtožbo. O gosprNlar-stvu bivših ministrov, ki so pripadali ^tiunbulov^ki stranki, s«' je uvedi* v bolgarskem sobranju parlamentarna pn*iskava. V to svrho je bil izvoljeli poseben odsek, ki je to clni kon-čal svojo delo. Parlamentu so fa predložilo o stvari obzirno iiorot'ilo, ki obesga nad 300 tiskanih strani. VT tem |X)ročihi st^ obtoiujejo bivi^i ministri: Pajakov, Hnlaivv, dr. Gona« dijov, dr. Gndev, Panajatov in gen#« ral Savov kršenja zakona, zloraba nradne oblasti iu tatvino. Iz dcvkazil« nega uiaterijala, ki je priložen poro-čiln je razvidno, da so vsi gori navedeni ministri kradli, knkor srakc. Vsi ti možje so bili, prenedeljt^k so v Sofiji sltv vesno otvorili prvo rusko knjigarno* Slavnosti so prisobtvovali naučni mi-nister VliMimir Molov, ruski poslanik Semontkovskij - Kurilo, runki vojni ataše, polkovnik I^eontijev, predsodnik sobranja dr. Orahovac, predsednik naro Savez južnih Slovena« vzel izstop 4 clanov: IvaniSeviea, Prodana, Tresića in Dulebioa na znanje, ter nato obravnaval o politični situaciji, zlasti pa o raznih visoko->olskih vprasanjih. Klerikalni napadi na poslane* Hribarja. S, — Dnnaj, 30. novembra, Ze včeraj smo poroeali, kako ogorčenje vlada med slovanskimi naprednimi poslanci, zlasti pa med eeškimi po-slanei nad »Sloveneevimi« intainni-y«i napadi na poslanea. Hribarja, — Snoei je imel dunajski poročevalec ?>Slovenskega Xarođa< priliko, govoriti o tem z dr. Kramafrem, ki je z besedami skrajnega ogorčenja ozna-čil podlo blatenje poslanca H ribar ja arlede njegovega delovanja na polju slovanske vzajeninofeti. Dr. Kramar se je izrazil: *Xaša prizadevanja v vseh slovanskih vprasanjih m> bila vedno čista in odkrita, Hribarjevega idealnoga sodelovanja ni mogoee do-volj oceniti. To, kar je v »Slovencu* podtikanega poslancu Hribarju, je infamija. ki je podlejše £e nisem čita! v nobenem listu!« »ržerno« je zaklical ponovnokrat dr. Kramar med svojim izvajanjem. Slovenski klerikalci in italijansko fakultetuo v prešanje. S. — Dunaj, 30. novembra. V najbližjem času je že pričakovati fcklicanje proračunskega odseka, toda stali^ee Jugoslovanov v zadevi 5 talijanskima fakultetnega vprasa-nja, ki se bo v tem odseku raspravljalo, jo se vedno popolnoina nejasno. V >;Zvezi južnih Slovanov«' združeni poslanci lojaluo čakajo na edino kompetentni sklep skupnog«*! viscko-Solskegra odseka, ki j»- kakor za vse jugoslovanske poslance, tako tndi za oba kluba, namreO Zvezo južnih Slovanov< in »Slovenski klub<: edino merodajen. Načelnik tega od^e>ka je poslanec Povse, kateromu je pa dr. Susteršič zabranil, sklicati odsek k odločilni seji. Klerikalei se izgovar-j&jo, da morajo glođe tega vprasanja počakati na sklep ^Slovan^ke Eno-ie«, med elani »Slovanske Enote« pa se tozadevno pricakuje direktiv rav-no od visokošolske|?a odseka. Na dla-ni je torej, kam mori ta dr. Šuster-^ičrva politika. »sramni ItalljanL S .— Dunaj, 30. novembra. Trža-&ki poslanec Pitacco je vložil v vce-rajsnji seji interpelacijo, v kateri protestira proti sprej»-tju H ttA«j» 30. novembra. Današnja seja poslanike ^borniee je pricela ob */i na 12. Kot prvi jt- go-voril poslanec vites Pantx, ki je c«tro obsojal intransingentno etali-šc« agrarnih govornikov v dragin-bkem vpra^anju tor zlasti povdarjal, kako zelo da škodu ji» av^trijska agrarna politika malomu kmetu. Vitez Pantz je oštro polom iz i ral proti včerajišnjeniu govoru grofa Aner-spergtt, ki je pravi tipični zastopnik velikega avstrijskega agrarea in pravi Akodljiveo inalega kmeta. Zn vitezom Pautzem govori e^iki sooi-jalni demokrat Aust. S, — Dunaj, 30. novembra. De-Vfciita o draginji mesa bo tekom današnjega dne končana, na kar priđe na vrsto prvo branje proracunskegu provizorija za I. 1911. Kot prvi con-tru-govornik je priglasen v imenu c-notnega o«\^kega kluba njeprov {»red^cHlnik dr. Piedler. Podaljšanje poblovniškegra provizorija. S. — Duiuftj« M> novembru. Od-s^'k za reformo poslovnika je imel danes dopoldne ?*ejo, v kateri t*j so >tranke većine i^reklo za enoletno tKHlalj^UJt* pi^slovniAkt^gra proviaori-ja. Proti &<► glasovali: Oba če^kf» člaua Cho^ in Bagvaj, iloOiiu dr. Kramar ni bil uavzoc, in zastopnik Kusinov Levieku ob**i jugoslovanska (lana cnisoka «ir. Lacrinja in lveević ništa ua Duuaju. Le^ko - nemška »pravna pokajanja. S. — Dunaj, *A0. novembra. Da- iu^š dopoKlne je imel ne-m&ki >'Xatio- nal-Verband<- *?}*~)* v kateri je sklenii odzvati e^> povabilu miuistrske^ra predsjednika barona Bienertha ter ^ uileležiti cVško-nemških spravnih po-iiajanj, ki >e prieno šo ta tedon na Ihinaju. Seja ž^lexuiške^jt odseka« S. — Dunaj, 30. novembra, 1>h- nes popoldne ob 5. iuia železni&ki od- s^^k sejo, v kateri bo med drugim >bravnaval tuđi o poročilu poe»lanca Hribarja glede zirradbe tretje ielez- niške zveze s Trstom in nadalje o r»oroeilu isteka ^>o>lanoa g-lt^lt* z«rra<1- be železnive Ljubljana - Ilirija - Sv. Lu<-i ju. Podalj^anje h&neneira privilegija, F. — Danaj, 30. novembra. Vhtdna predlog-a o podalj^anjn banc-nega privilegija bo v potok predložena državnomu zboru. Seja juero^lovan^kepra visokošo1Slovan-skt^ira kluba« in dvorni svetnil dr. Ploj kot načelnik »Zvezr južnih Ski-vauovc k mini^trsktmu predvodnik u Laronu Bi« mrthu. Deputaelje in parlament. S. — Dnnaj, *.#). novembra. Ćela vrsta^doputiieij je Kila veeraj in dane«; v državnom zboru ter ^o prosila [»oKaiiiezne p**sUince za posredovanje njih tezenj. Med drugimi je prišla (teputacijit post ni h urednikov, nadalje deputacija državnih pogodbenih nradnikov in ena deputacija hišnih fro^estnikov. Snezni zameti v Galiciji. B. — Lvov, 30. novembra. V oeli Galiciji so veliki snežni zameti, ki promet močno ovrirajo. Na profri Lvov - Javorka in Lvov - Javornafea je promet popolnoma ustavijen. O^enj na ladji. B. — Neapolj, 30. novembra. Predveerajanjim zveeer je izbruhnil na krovu v tukaJHiijom pristanišču se uahajajoce avntrijske trgovmke ladje »Szapunv« ogenj. Ogenj t*o «i-eer kmalu poranili in vdušili, vendar pa je napravil preocj škode. Položaj na Hrvaifce«. Zagreb 30. novembra. V tttkajinjih političnih krogih se zatrjtsje, da Je vsako upanje, doseći med banom in koalicijo kako sporazumljenjc izginilo, in se že računa z dejstvom, da ban skHte znova sabor ter poizkttsi z novim! vo-litvami Pa tuđi druga verzija se rai-širja, namreč da ban »Miče sabor fer da poizkusl indetnfrriteto In da za nekaj ftasa vfama vs§| pod dosedairjimi raz« merami. Ce bi te maj pa ta poiztos ponesrečil, potem Je ban pripravljen đemisijontani. DctelM hlfa v Sarajevu, B. — Sarajevo 30. novembra. Bosanski sabor je sklenil gradnjo posebne defelne bile in je v ta namen dovoHt 1^00.000 K kredita. ProvirodteU Tolslega smrti. M. — Petrograd 30. novembra. Tolstega sinovi dolže Čertkova, naj-boljšega Tolstega prijatelja, da je on kriv smrti Tolstega, ker ga je on pre-govoril k begu. Tolstega testament B. — Tula 30. novembra. Včeraj so tukaj odprli uradno Tolstega opo-roko. Oporoka Je datirana: .Jasna Poljana, 5. julija 1910" in v njej Tol-stoj vsa svoja dela, tako ona pred letom 1881 in ona po tem letu daruje svoji hčeri Aleksandri. Boiezen grofice Tolste. M* — Petrograd 30. novembra. Stanje grofice Tolste se ni ćez noć uič spremenilo. Vendar pa je stanje prej ko slej nevarno, Pravde za dedščlno belgljskega kralja Leopolda II. M. — BmselJ 30. novembra. Kakor se sedaj zatrjuje, groze v zadevi dedSćine po u mri em belgtjskem kralju Leopoldu U. izbruhniti ie veliki procesi. Otroci kralja Leopolda, zlasti pa otroci princesinje Louise z ra^dclitvijo ded-ićine nikakor nišo zadovoljni ter bodo storili — kakor se zatrjuje — vse potrebne sodnijske korake. V tem o/iru je zlasti gotovo, da bodeta vojvoda Ernest Gflntber iz Šlezvik-Holsteina, ki ima hčer princesinje Louise za ženo, in tuđi princesinja Klementina vložila tožbo za dedsćino. Boiezen belgijske kraljice. B. — Bruselj 30. novembra. Stanje belgijske kraljice je baje danes boljŠe. Bruselj 30. novembra. Včeraj zvećer izdani uradni buletin konstatira, da se je zdravstveno stanje belgijske kraljice zboljšalo. Kolera na otoka Madelra. M. — Pariz 30. novembra. IzLi-sabone poročajo, da je v mestu Tun-chal na otoku Madeira obolelo 75 oseb za kolero in da je 32 od teh že umrlo. Zastnipljenje z „Margarinom". N. — Hamburg, 30. novembra. V 30. rodbinah je tukaj zbolelo nad 100 oseb. Policijske poizvedbe so dognale, da se je v vseh teh rodbinah rabil takozvani „Margarin*, ki je bil pokvarjen, in da so vse te osebe radi tega obolele. Angle&kl ministri in sufragetke. N. — London, 20. novembra. Angleških ministrov se je polotil pravi strah pred angleškimi sufragetkami. Vsi ministri, njih sogroge in ćelo njih otroci si upajo na cesto Ie pod nad-zorstvom policije. Kljub temu pa ministri se vedno nišo varnl pred boje-valkami za ženske pravice, ker so sufragetke o vseh njih korakih in po tih dobro poučene. Minister Churchil je bil včeraj od divjth sufragetk na cesti zopet napaden in ometan z jajci ter s cestnim blatom. Naš dunajski urednik dr. Albert Kramer stanuje VII 2, LerrhenMderBtraMe Nr. 15, I, 11/18, trr med 6. do 7. popoldne v vseh lista oe zadevajočih ladevah n« mzpolasjo. Med 1. do pol 3. popoldne in 8. do pol 12. sre€er telefon Si. 20.530 loeal In interaHbaa. Razne stvari. 'y- Rodbinska drama na Dunaj«. Z Dunaja fioroćajo: 231etna Rozalija Sandmann, katero je njen mož rapust il, je svoja dva otroka, ciroga stiri-letnea^ in enega dveletnega dečka, 8 Htreli smrtno nevarno ranila ter &e na to ustrelila. Nekn so^eda včeraj ni videla Handniauoovo in jo bila vbled tega v velikih rtkrbeh. Poklica-)a je policijo, ki je » pomoćjo kljneav-ničarja odprla vrata. Nndil ne jim je grosen pogled. Žena je ležala na pol oblećena mrtva na postelji. Poleg nje je ležal btirilctoi Valter b krvjo zali tim obraaom, na drugi postelji je pa ležal njen dreletni sin. Oba sta krvavela is ran na desnih sencih. — Prepeljall so j« v bolnisnioo in je te malo npanja ,da okrevata. Nesrečni-em ni bila popolnoma normalna. Njena zakonska nesre6a Je to njeno bol-no stanje ie poalabaala. Bila Je ▼ naj-ve4ji bedi in rmaventega ie ▼ drugeaa stanu . lenejaterj hi oiimeml amsUks ffaafe Psv4ss^lasBsjek. aM nOT Isjssbm f IJsslBL Mfitltl! li ijlii N«v4teU! Tat vseh tatov. (Anejsjs) taplal. Komedija v Štinh dejanjih. - Francoski na-ptala fr, «e »limI in WL Lat)lanc - Postovenil FraoKobal — Režiser Hinilo Nuči:. nafajiica te odprc eb 7. ari. ZaCetek ab »/,8. ari. Keoec po 10. MMii pnttiti ki i tibiti,). tanin. Poslano. ATStmsfca ipedattteta. Na želodcu bolehajodm Ijudem pri poraća ti je porabo pfistnega wM«Uofef« Sei^UU-praUa". ki je pre-skuŠeno domaće zdravtlo in vpliva na ielo-dec krepilno ter pospeiilno na prebavljcme in sicer i rastoćim vsp«bom Skatljica t E. Po poštntm povzeiii razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A MOLL, c in kr dvorni zalagat Ij, DUNAJ, Tuchlauben 0 V lekarnah na deieli zaht vati je tzrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z vaniostno znamko in s podpisom. 5 29 w^^^^^^^^^^^^^^ ™ IPrijporoćamo nasiru rodhittam ft koliasko cikorijo. | %smnnnnnnsmssssmi# idi meni po]e$? prati J(a«t Ako bi b(!i rabili aodtmcc, bi bili zdravi in ne bilo bi kašljanja, ki odgjnja odje-malcc. Pavcvc pnslnc sodemet *c pripravno rabijo, ućinkj m> voijnega, prl-jetnega in zane&ljjvega in rad bi videl katar, ki bi se vzdrial ob rabi sodenic Torej brž r"ayevih pristnih sodtnic U lekarne ah drogerije, da ka&ljanjć pojenja. škatijica stane K 1 25. Utnaralno zastopstvo za Avstro - Ogrsko: \V. Th. Guntzert, c. kr. dvorni zaloinik, Dunaj I\'#l, Grossc Meuga^se 17. / ZUU svttinU / y/Berolinf Pariz, Rim itd. >^ *rf SW»jinaia7. X •r. 4. I., sosowtraTmikt aloravaka Oštroga. Natančno in temeljito sem preiz-kusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek. ki ju Ie dolgo rabim sam kakor tudt moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mirenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo Bolniki naj se torrj poslužujejo Ie onega sredst\a, o katerem je pre zkušnjo in večletna raba izprićala, da je v resnici dobro. In ta je: SejfUn«. Proti prahajen, lnsklnaa in ispadanju las slelnj« b>^Js>«Ms«» s>rlssiasMi Tanno ctinio Mtora ack- 1*09 kitera «hr«o6uj« isslftć*. •d«tran]u|« lu«k« in mrmprm&uf Upadan)« las. I HfhUnlfa s m«%*4(»im t Urmmm* Raspoiilja ic z obratno poito no manj kot dve steklenici. Zaloga vseh pre zkuienth sdrsvl^ ffiedc i obratno p«*to iivitiijcjo. "Val 3sg7 IV. BONAČ, LJUBLJANA. ■Milji—WHHIMIIWM»l^M^«PMMMI||ilHllHWIIWIWilll*ll>«||Ml|M||M||W||HHy| BOŽIČNA DARILA! tt Pfoelno aJ ttak«pita boličnih daril i! j blagovollte si ogkdati ie moje izložbe in prevodite cenc ! - j Potrudite s« potem v mojo trgovino, kjer se Vam daia draj»c ' volje vsaktert pojasnila, da se prepričate in odločih se bodete | : takoj, da si nabaviU svojih potrebom k pri tvrdki ; H-SUTTNER,^^ Mestni trg ali Sv. Petra cesta. \ flpaalateai IrfjajvtaM najnoTci*»h c>rectiij«kib ur (s ispričavah to<*no«tO | SMABA IsiBBB^B) BB)VB)VB^Bi BBP V BJsA^Sl V BAMlB^iA v^^i^^W^ V W |||| I BtefVBSSB BBlSlSM BV. rf^^ia ^m mm^mIm !■■■!■■ tar tinuiisiiii BiBtft^ iat, IseeeBteeeejresBaa nWs ai»»- I BBBavaBBBl BBBi BtflB^BP B^^B^MBlAH. ig^u^a A^kji. itA I ^^^^^*^^^^ -^^^^^f ■ i^^^^^_^^^^^^^^^^^ *^'^"^»*' BB^SBB, NB«f | Postreib« strogo solidna. Ceoc najnilje! i T«Mm m. tn^rm mam: JLSMtatr-. | lffZGlilitO SIb; ako htwe naliod in tte br*pmwU taifesari ter tefto dihst^. FrDerjev flaid a lamho mOmt^dm. Ml aaaa! amo ae arepritoli ari botatlaah * pvta\ vratv itd a e^gotei sdiafilnem, kaiclj blatećem, osteiujoćem oeiako. Total aa poiskalaje 9 kpea, 2 tooaia • krea 60 etaatjai Aopko, Udelaje aa aamo lakamat & V.folaf • Sestarn, Ham mg SM m HiojajBam