TRST, nedelja, 18. decembra 1966
Poštnina plačana v gotovini ^ _n 1. Abb. postale I gruppo “ Lena 50 IIF
Leto XXII. - Št. 289 (6576)
VI. ZASEDANJE GLAVNEGA SVETA SLOVENSKE KULTURNO-GOSPODARSKE ZVEZE
Sinoči ob pol deveti uri se je v veliki dvorani Kulturnega doma začelo šesto zasedanje Glavnega sveta Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki se ga udeležuje 66 delegatov 23 društev, članov SKGZ in večje število povabljencev in gostov. Ko je predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race začel zasedanje, se je najprej spomnil vseh vidnejših Slovencev v Italiji, ki so umrli v razdobju od zadnjega zasedanja Glavnega sveta SKGZ do danes. Z enominutnim molkom so prisotni počastili njihov spomin.
Nato je predsednik SKGZ Boris Race prebral pismo, ki ga je glavni svet poslal s svojega zasedanja dolgoletnemu predsedniku in sedanjemu častnemu predsedniku SKGZ dr. Jožetu Deklevi, ki ga je bolezen ponovno priklenila na posteljo. V pismu je izražena želja, naj bi se čimprej povrnil na delo.
Boris Race je nato pozdravil goste in sicer predsednika in podpredsednika Zveze slovenskih društev na Koroškem dr. Franca Zwi-tra in Janka Ogrisa, predstavnika Italijanske unije za Istro in Reko predsednika unije proft Antonih Bormeja in člana vodstva Corrada Illiassicha.
Nadalje je predsednik SKGZ pozdravil predstavnike Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in sicer predsednika glavnega odbora zveze Franca Kimovca, slovensko književnico Miro Mihelič in podpredsednika Gospodarske zbornice Slovenije ing. Mira Mejaka; predstavnico SZDL Hrvatske Ireno Bijelič. članico 10 zveze, in Da-rivoja Ziliča, predsednika okrajnega odbora SZDL Hrvatske za Reko; dr. Svetozara Poliča, predsednika medobčinske komisije za narodnostna vprašanja pri SZDL za občine Koper, Izola in Piran; Stanka Renčlja, predsednika občinskega odbora SZDL Sežana; Borisa Kovšco, predstavnika občinskega odbora SZDL Nova Gorica; Avgusta Kogoja, člana komisije za stike z zamejstvom pri občinskem odboru SZDL Tolmin; jugoslovanska konzula v Trstu Jožeta Gačnika in čedomila Hrasta; nadalje Maria Collija, zastopnika deželne federacije KPI; Miroslava Pahorja za tržaško federacijo Združene socialistične stranke; dr. Rudolfa Marca za Slovensko skupnost in dr. Frana Tončiča, predsednika začasnega upravnega odbora Kulturnega doma in predsednika društva Pravnik.
Sledilo je nato predsedniško poročilo, ki ga je podal Boris Race in ki ga objavljamo v celoti na drugem mestu.
Nato je tajnik Slovenske kulturno gospodarske zveze Bogumil Samsa obširno poročal o delu zveze, o njenih naporih in dosežkih, o nekaterih spremembah v načinu dela in o ugotovitvi, da je notranje delo v zvezi v obliki komisij, ki je bilo uvedeno pred približno letom dni, dalo boljše rezultate in da sta bili v zadnjem času ustanovljeni še dve delovni komisiji in sicer komisija za šport in komisija za doraščajočo mladino. Tajnik zveze Samsa je nato poročal še o stikih s slovensko manjšino na Koroškem in z Italijansko unijo za Istro in Reko. Govoril je tudi o stikih zveze z matično domovino, z obmejnimi občinami in s predstavniki SZDL Hrvatske.
Naštel je še nekaj pomembnih dosežkov v zadnjih dveh letih, poročal o stikih z raznimi italijanskimi strankami in analiziral nekatera načelna vprašanja. Podrobnejši izvleček tajniškega poročila bomo objavili v torek.
Po kratkem odmoru je nadaljevanju zasedanja predsedoval podpredsednik SKGZ Izidor Predan, ki je v začetku govoril o položaju beneških Slovencev, ki še danes ne uživajo nobenih pravic kot pripadniki narodne manjšine in so celo podvrženi strahovanju.
Sledila so nato poročila načelnikov posameznih komisij: Gorazd Vesel je poročal za Beneško Slovenijo, dr. Angel Kukanja je poročal v imenu komisije za gospodarstvo, dr. Peter Sancin je govoril o slovenskem šolstvu, Stanislav Renko je poročal za komisijo za tisk, Edvin Švab za komisijo za kulturo, Marko Waltrltsch je prikazal nekatera upravno-polltična vprašanja, ki zadevajo našo manjšino, Nadja Pahor je poročala za komisijo za doraščajočo mladino, Vito Svetina pa za komisijo za mladino in šport.
S tem je bil ta del zasedanja glavnega sveta zaključen. Danes, v nedeljo se bo zasedanje nadaljevalo.
Poročilo Borisa Raceta, predsednika SKGZ - Poročilo tajnika B. Samse Poročila načelnikov devetih komisij - O poročilih se bo danes dopoldne nadaljevala razprava, nato pa bo izglasovana resolucija ter izvoljen nov izvršni odbor SKGZ - Številni gostje iz dežele Furlanije - Julijske
krajine, Jugoslavije in Koroške
Na sinočnjem IV. zasedanju glavnega sveta Slovenske kulturno-gospodarske zveze v veliki dvorani Kulturnega doma je najprej prebral svoje poročilo predsednik zveze Boris Race. Njegovo poročilo objavljamo v celoti, ostala poročila pa bomo objavili v torkovi številki. Predsednikovo poročilo nosi naslov: «Pota do vsestranske enakopravnosti slovenske manjšine v Italiji«. Poročilo se glasi:
Pričujoče poročilo bo moralo na dolgo obravnavati načela, na katerih mora sloneti politika do manjšin na splošno, in naštevati številna nerešena vprašanja slovenske manjšine v Italiji. Kljub temu bo morda prav, da se kar v začetku dotaknemo nekaterih pozitivnih dogodkov in pojavov v zadnjih dveh in pol letih, ki nas ločita od zasedanja našega
Pogled na del dvorane v Kulturnem domu z delegati in gosti
se je dobrega zgodilo v odnosu do nas in v nas samih, nas vzpodbuja v veri, da niso vsi naši napori zaman in da je vredno nadaljevati po poti, ki je pred nami.
Dve leti Kulturnega doma v Trstu z 270 prireditvami in z
MII IMIIIII lil IIIMIII Hilli llllllll IIIIIIII Milili.IIIMIM.IHIIIMI.III.Illllllllllllllllllllllllll.I.HHIIIMHH MIHIH HHHHHHHHHHHHI.MIH.IIIMMMIIMIM.IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHHHII
Z včerajšnje seje deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine
Zavrnjena resolucija o določitvi pristojnosti Sprejete tri resolucije v prid slov. manjšini
Večina je z glasovanjem zavrnila resolucijo KPI, po kateri naj bi se določile pristojnosti dežele in države glede izvajanja pravic slovenske manjšine - Sprejela pa je resolucijo o pomoči slovenskim ustanovam (SS), o ustanovitvi teh-niško-strokovne šole (KPI) in odseka za reševanje slovenskih vprašanj (KPI)
Na včerajšnji seji deželnega sveta, ki je bila že šesta, posvečena proračunu za leto 1967, se je končala splošna razprava o proračunu. Spregovorili so zadnji trije govorniki, nakar je prišlo na vrsto še 62 resolucij, katere so predložili predstavniki svetovalskih skupin. V primerjavi s prejšnjimi leti, je treba poudariti, da je letos večina sprejela več resolucij opozicije kakor prejšnja leta, s čimer je vendarle pokazala vsaj nekoliko pripravljenosti za demokratično-dialektični razgovor z manjšino. Te resolucije so se tikale številnih področij, od kmetijstva do industrije, turizma, šolstva, od prevozništva, do cestnih in železniških povezav med Gorico in Novo Gorico itd.
Korak naprej je bil storjen tudi glede pravic naše narodne manjšine, čeprav bolj v praktičnem smislu kakor načelno, saj je večina komunistično resolucijo o dokončni ugotovitvi pristojnosti dežele in države za izvajanje in uresničevanje pravic Slovencev zavrnila.
V nasprotju z latinskim rekom «dulcis in fundo» naj navedemo najprej tri resolucije v prid Slovencem, od katerih je odbor dve v celoti sprejel, eno pa delno.
Prvo resolucijo v zvezi s tem je predložil svetovalec Slovenske skupnosti odv. Škerk. Ta resolucija pravi, da deželni svet meni, da je treba praktično uresničiti, kar določa člen 3 deželnega statuta, ki potrjuje zaščito narodnostnih in kulturnih značilnosti narodnih manjšin na našem o-zemlju, ter obvezuje deželni odbor, naj ustrezno upošteva zahteve in potrebe slovenskih kulturnih, športnih, dobrodelnih in drugih ustanov, bodisi kar se tiče razdelitve prispevkov, bodisi glede drugih posegov.
Na to res lucijo je predsednik dežele dr. Berzanti odgovoril z izjavo, da bo deželni odbor te zahteve vedno upošteval, in sicer ne le kar se tiče finančne pomoči, marveč tudi s stališča drugih posegov.
Komunistična skupina je predložila tri resolucije. Druga se glasi takole: Deželni svet ugotavlja, da se je znašla z uvedbo enotne srednje šole slovenska manjšina v takšnem položaju, da nima šol s strokovno usmeritvijo. Ker potrebuje slovenska narodna manjšina višjo srednjo šolo s tehniškopo-klicno usmeritvijo, ki bi se opirala na sedanji razvoj družbe, in ugotavljajoč, da ni strokovnih tečajev v slovenščini, poziva odbor, naj stori potrebne korake, da se ustanovijo tečaji za strokovno u-sposabljanje v slovenščini ter da se ustanovita nižja in višja srednja tehniško - strokovna šola v slo-, venskem jeziku.
Predsednik Berzanti je odgovo-
ril, da sprejema to resolucijo kot priporočilo ter da bo deželni odbor stopil v stik z vlado in posredoval, da se ustanovi tehniško-strokovna srednja šola. Kar se tiče tečajev za strokovno usposabljanje, pa da jih bodo ustanovili, če se bodo zanje prijavili učenci.
Tretja resolucija pravi, da deželni svet ugotavlja potrebo, da se preide k reševanju vprašanj, ki se tičejo uresničevanja člena 3 posebnega statuta ter da ob upoštevanju deželnega zakona štev. 4 od 4. aprila 1966 obvezuje deželni odbor, da ustanovi odsek za uresničenje člena 3 posebnega statuta; poleg tega da ustanovi posvetovalno študijsko komisijo, ki bi proučevala vprašanja slovenske manjšine.
Predsednik Berzanti je dejal, da je že poveril odbor odborniku Stopperju pristojnosti za reševanje vprašanj slovenske manjšine ter da sprejema kot priporočilo ustanovitev urada za ta vprašanja. Zavrnil pa je predlog za ustanovitev posvetovalne komisije. Zato so o tem predlogu v resoluciji posebej glasovali in oddali zanj svoj glas samo komunisti, Bettoli (PSIUP) in odv. škerk. Drugi del resolucije je bil torej zavrnjen.
Glavno resolucijo, ki je predstavljala osnovno načelno vprašanje slovenske manjšine, pa je najprej dr. Berzanti zavrnil, rekoč, da ima odbor vedno pred očmi nujnost reševanja vprašanj slovenske manjšine, da pa ne more sprejeti zahteve po določitvi točnih pristojnosti dežele in države v tem vprašanju. Zato so potem o resoluciji glasovali in dali zanjo svoj glas samo komunisti in psiupovec Bettoli, medtem ko
je bil svetovalec škerk odsoten. Skratka je dr. Berzanti menil, da jfe treba Slovencem sicer priznati njih pravice, da pa vprašanje pristojnosti ne pritiče deželi.
Resolucija pravi, da je deželni svet ugotovil položaj, v katerem je prebivalstvo slovenske narodnosti zaradi pomanjkanja jasnih predpisov, ki bi uresničili ustavne določbe o dejanski in pravni enakopravnosti državljanov, ki so odvisni od države in javnih ustanov.
Deželni svet ugotavlja, da se člen 3 posebnega deželnega, statuta praktično ne uveljavlja razen v omejenih primerih in ob omejenih priložnostih in to skoraj vedno, ko gre za pravice posameznikov, ne pa za pravice skupnosti kot take.
Ker posamične in skupnostne pravice francoske in nemške narodnostne skupnosti spoštujejo, čeprav morda ne vedno v celoti, vendar v mnogo večji meri, z večjo vnemo in z večjo privrženostjo demokratičnim načelom in ker obstaja nedopustno popolno razlikovanje v koncepciji in v ravnanju nasproti državljanom slovenskega jezika, ki živijo v tržaški, goriški in videmski pokrajini, pri čemer se ne spoštuje niti u-stava, katera ne določa nobenih ozemeljskih omejitev za enakopravnost državljanov, poziva deželni odbor, da pripravi sredstva in instrumente, da se sporazumno z vlado, katero naj spodbuja, odpomore temu nenormalnemu položaju. Odbor naj se tudi zanima, da bi čimprej določili pristojnosti, ki na tem torišču pripadajo deželi na podlagi členov 3, 4, 5, 6 in točke 3 člena 7, tako da bo lahko dežela delovala na čimbolj jasen način, ter naj se pojasnijo tudi izključne pristojnosti države, tako da bo na tej podlagi tudi država dala pobude za vse ukrepe, ki boclo potrebni za uresničenje ustavnih določb o enakopravnosti državljanov slovenske narodnosti kot skupine in kot posameznikov.
Kot vidimo, se je deželni odbor, oziroma večina, ki ga sestavlja, glede te resolucije ravnala po znani razsodbi ustavnega sodišča, vsaj z načelne plati. Po drugi strani pa je bil, kot smo poudarili že v začetku, vendarle storjen
nad 70.000 obiskovalci dokazuje vitalnost naše manjšine, ki se izraža v intenzivnem ustvarjanju v kulturi in v nadpovprečni potrebi Slovencev pri sprejemanju kulturnih dobrin. Kulturni dom je postal hram naše kulture v pravem pomenu besede.
Slovenska mladina nam s _ svojimi pobudami in dejavnos-zadnjejfe glavnega sveta. Kar J tjo vedno bolj utrjuje vero v
’	1 boljšo bodočnost. Mladi ljudje
prevzemajo vedno večje odgovornosti v slovenskih organizacijah in postajajo že izkušeni družbeni delavci. Jubilejna manifestacija STEDO ob 20-let-nici zmage nad fašizmom, ki je združila mladino vseh smeri, je pokazala, da ni utemeljeno tarnanje nad današnjo mladino; nasprotno, sposobna je večjih dejanj in naporov. Vsakoletne Slovenske športne igre, ki prav tako združujejo v plemenitem tekmovanju nad 1000 mladink in mladincev, potrjujejo, da naša mladina ni sposobna samo enkratnih podvigov, ampak da z velikim uspehom in požrtvovalnostjo organizira periodične manifestacije, ki po svojih dimenzijah celo presegajo vse druge podobne v naši deželi.
V	zadnjih letih se je na Tržaškem vpis v slovensko šolo ustalil. Zgodilo se je prvič po vojni. Za nas je to važen dogodek, ker vidimo v njem potrdilo, da postaja naš človek bolj samozavesten in bolj odporen. K temu je pripomogla borbenost slovenskih organizacij, gospodarske okrepitve in strpnejše vzdušje. S pravilnim delom in prepričevanjem bomo gotovo dosegli isto na Goriškem in kmalu preokrenili krivuljo vpisov navzgor.
V	lanskem letu je bilo v Trstu zlomljeno krčevito vztrajanje konservativnih sil, da je treba s Slovenci še diskriminacijsko ravnati in jim ne dovoliti v upravni odbor občine. Z izvolitvijo Slovenca v odbor je padel važen mejnik, ki bi moral napovedovati izdat-
korak naprej, kar se praktičnega izvajanja nekaterih pravic, potreb in zahtev Slovencev tiče.
Med včerajšnjo razpravo je spregovoril o pravicah Slovencev tudi vodja socialistične skupine Moro. Rekel je, da se socialisti strinjajo, da je treba Slovencem priznati vse pravice, katere formalno potrjuje tudi republiška ustava-Rekel je tudi, da je treba določiti državne in deželne pristojnosti v tem pogledu. Prišel je namreč trenutek, da je treba to vprašanje dokončno rešiti. Tega vprašanja ni mogoče prikrivati, saj se vsi zavedajo, da obstaja in da je povezan z izvajanjem republiške ustave.
Svetovalec Moro, ki je prvi spregovoril v včerajšnji razpravi, je v začetku najprej nakazal stališča poročevalca opozicije komunista Bosarija, ki naj bi bila v glavnem štiri: to je program in gospodarski položaj; vprašanje ali lahko ta proračun prejudicira u-resničenje deželnega načrtovanja; odnosi med deželo in državo; odnosi med manjšino in večino v deželnem svetu. Moro je pobijal
(Nadaljevanje na 2. strani)
ne j še ukrepe v korist Slovencem v tržaški občini. Toda ta dogodek je ostal osamljen.
Tudi v Gorici sta bila izvoljena Slovenca v občinski in pokrajinski odbor. Razvoj na Goriškem je šel v pozitivnejšo smer predvsem v tem, da imajo slovenski svetovalci in odborniki večji vpliv na dogajanja in da se goriški vodilni politični činitelji stalno vidno trudijo, da bi zadovoljili najnujnejše aspiracije Slovencev in dokazati, da nimajo pomislekov odkrito se zavzemati za pravičnejšo ravnanje s slovensko manjšino.
Beneški Slovenci so skupaj s Slovenci iz Kanalske doline ob stoletnici pripadnosti k Italiji naslovili na predsednika republike spomenico, v kateri zahtevajo, da jim končno začnejo priznavati pravice, ki jim gredo kot pripadnikom slovenske manjšine. Spomenica pomeni važen preokret v politični dejavnosti Slovencev v
BORIS RACE
videmski pokrajini, ker je plod njihovega širokega in razgibanega razpravljanja. To napoveduje širšo in aktivnejšo udeležbo pri postavljanju zahtev, posebno ker so sestavljavci in podpisniki spomenice premostili vse druge morebitne razlike in tako dokazali, da jih združuje goreča želja, da bi končno prišli Slovenci iz Benečije in Kanalske doline do svojih narodnostnih pravic.
Narodne manjšine je treba zaščititi
Konec druge svetovne vojne, ki je obračunal z nečloveškim nasiljem nad narodi in nad posameznikom, je pomenil ne samo osvoboditev neposredno prizadetih narodov, ampak predstavlja tudi zgodovinsko stopnjo v osvobojevanju narodov nosploh, predvsem v kolonialnih imperijih. Sadovi naporov in vsakodnevne prakse milijonov ljudi nam danes že dajejo jasnejšo predstavo o človeku kot
I svobodnem članu družbene skupnosti. Zahteva po svobodi je zato danes v zavesti ljudi tako močna, da vzbuja splošno obsojanje tistih reakcionarnih sil, ki trmasto še zadržujejo v sužnosti cele narode. Prav tako zavrača današnji človek neoko-lonialistične sile, ki z ognjem in mečem preprečujejo, da bi si narodi krojili usodo sami. Splošni odpor proti diskriminaciji, pa naj gre za narodno,
rasno ali versko, je danes močnejši, kakor kadarkoli prej.
Pogledi na pravice narodnih manjšin, torej tistih delov narodov, ki ne živijo združeni s svojim narodnim jedrom, so se spričo takega razvoja morali tudi spremeniti, zato postaja današnji svet vedno bolj pozoren na to, kako manjšine žive in kakšne narodne pravice uživajo.
Pozitivni vzori, kako je bilo narodno vprašanje rešeno v nekaterih večnarodnih državah, so vprašanje narodnih manjšin silili še bolj v ospredje. Danes se s tem vprašanjem ne ukvarjajo samo napredna gibanja, specializirane organizacije in instituti kakor svoječasno, temveč je manjšinska problematika postala predmet splošnejših razprav. Tudi katoliška cerkev se je s posebno encikliko zavzela za pošteno reševanje manjšinskih vprašanj.
Spričo vsega tega in dejstva, da je bilo še vedno mnogo nerešenih vprašanj narodnih manjšin v svetu, je morala iti organizacija združenih narodov korak naprej od bivšega Društva narodov, pod katerega okriljem je med obema vojnama deloval kongres narodnih manjšin. V skladu z načeli Listine o človekovih pravicah je leta 1949 izdelala nekatera načela o definiciji in klasifikaciji manjšin. Ker to vprašanje v mnogih državah še vedno obstaja in povzroča hude notranje spore ter zastruplja odnose med narodi in državami, se je OZN čutila dolžno, da problematiko o manjšinah poglobi. Zato je organizirala posebni seminar «0 pravicah človeka v večnacionalni skupnosti«, ki je bil junija 1965 v Ljubljani. Na tem seminarju je prišlo do nekaterih pozitivnih posploševanj, od katerih je zelo važen sklep «da morajo vse vlade zajamčiti pravice nacionalnim, rasnim in verskim skupinam, in sicer ne samo z ustavnimi in zakonskimi določili, marveč tudi s podpiranjem vseh dejavnosti, ki so v skladu s političnimi, gospodarskimi in socialnimi razmerami v njihovih državah«.
Izredno bogato gradivo, ki se je zbralo ob tem seminarju, Driča, da je manjšinska problematika predmet intenzivnega študija znanstvenikov in vedno večje pozornosti politikov v težnji, da pride do vsestranske enakopravnosti, do afirmacije in zagotovitve obstoja vsake narodne manjšine ne glede na njeno kulturno stopnjo, kraj bivanja, njeno zavest in številčnost. Mnogo tehtnih misli je bilo izrečenih ob tej priliki. Spričo dejstva, da so bile izrečene v tako reprezentativnem okolju, dobivajo večjo težo in je verjetnost njihovega hitrejšega osvajanja večja. Naj bo dovoljeno, da se v tem poročilu na nekatere teh misli sklicujemo. čeprav niso vse povsem nove, imajo vrlino, da so poglobljene in utemeljene z novimi naprednimi spoznanji.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Predsedstvo Slovenske kulturno - gospodarske zveze
Pota do vsestranske enakopravnosti slovenske manjšine v Italiji
DODATNI DAVEK ZA POPLAVLJENCE RAZTEGNJEN NA ZAPUŠČINE izvršni svet je pripravljen umakniti svoj odstop
Zahteve socialistov za uresničenje programa Stavka železniških strojnikov in sprevodnikov
Govori De Martina, Orlandija, La Malfe in drugih politikov - Vsi ugotavljajo, da se krepijo «zmerne» težnje ter da se je treba temu upreti
RIM, 17. — Danes se Je v palači Chigi, pod predsedstvom Alda Mora, sestala vlada. Proučila je vprašanja v zvezi s kritjem izdatkov, ki bodo nastali, ker so v senatu izglasovali zvišanje pomoči področjem, ki so bila prizadeta po poplavah. Da bi krili izdatke, je vlada sklenila, da bo predlagala, da se za leto dni raztegne dodatni davek, ki velja že za druge davke tudi na globalni in zapuščinski davek, toda z različnimi odstotki za različne zapuščine, tako da bo davek progresiven. Do pet milijonov premoženja se davek ne bo zvišal; povprečno pa bo znašalo zvišanje 10 odstotkov.
Danes so nakazali predstavniki raznih strank svoja stališča do vprašanja predvrednotenja in ocenitve programa vlade leve sredine ter u-gotovih, koliko je bil program sploh izpolnjen. Tajnik PSU De Martino Je imel danes govor, v katerem je najprej orisal pozitivno plat socialistične združitve, ki pomeni pogoj za spremembo političnega ravnovesja v Italiji, tj. socialistično alternativo. Dejal je, da bo seveda treba okrepiti v stranki organizacijsko delo in doseč; predvsem to, da bodo imeli delavci zaupanje vanjo. Socializem se mora okrepiti kot nauk in kot obnovitvena sila družba
V državi se predvsem postavlja zahteva po izbiri pri izdatkih za potrošnjo, tako da bi porabili preostale vire za izboljšanje kulturne in socialne ravni prebivalstva, tj. civilizacije, za kar so seveda potrebne reforme. Glede teh reform pa se je začelo v državi širiti mnenje, da bt se Jim morali pravzaprav odreči, čemur pravijo «zmeme težnje*. Zaradi tega skušajo tako imenovane zmerne sile kritizirati socialiste zaradi programa, da bi se odpravil zastoj, ki so ga povzročile prav te sile. Ko so bila pogajanja za vladni program levega centra, so se sporazumeli o raznih reformah, ki naj bi odstranile ovire gospodarskemu razvoju. Doslej pa niso bile ustanovljene niti dežele, ki bi pomenile osnovni korak k obnovitvi centralizirane države, katero duši birokratizem. Ni bil sprejet urbanistični zakon, zaradi česar se večajo bremena občin in se veča špekulacija; ni bil sprejet niti zakon o davčni reformi, katerega nujnosti se zavedajo vsi. Prav tako še niso dosegli zdravstvene reforme in reforme ustroja bolnišnic, reforme šole, začenši z univerzo itd. Poleg tega so nastala nova vprašanja, ki jih Je povzročila koncentracija kapitala.
O političnem položaju v Italiji je govoril tudi tajnik PRI La Malfa na deželnem kongresu stranke v Laziu Rekel Je, da je država v resnem položaju ter da morajo vsi pomagati, da se težave prebrodijo. Kljub težkočam, ki so nastale zlasti zaradi poplav in kljub temu, da je politika načrtnih naložb otežkočena, bi lahko izboljšali položaj. Seveda bi morali tudi vsi nekoliko žrtvovati in imeti pred očmi predvsem skupen interes. La Malfa je govoril tudi o važnem vprašanju u-stroja javnih ustanov, ki so potrebne «ozdravitve». Poleg tega bi morala vlada z odločno politiko čimprej obnoviti področja, ki so bila oškodovana zaradi poplav. če ne bo vlada tudi na drugih področjih ničesar storila, se bo brezbrižnost med ljudstvom vedno bolj širila, kar je tudi politično nevarno.
V Grossetu je govoril predsednik poslanske skupine PSI-PSDI Ferrl, ki je tudi omenil zadnje naravne nesreče. Zatem je poudaril, da bi se morala mesec dni po socialistični združitvi bolj poznati navzočnost socialistov v italijanskem političnem življenju. Socialisti menijo, da je treba predvsem čimprej odobriti petletni gospodarski načrt, izvesti šolsko reformo, davčno reformo, reformo bolnišnic in urbanistično reformo.
Poslanec Orlandi pa je napisal za jutrišnji «Avantl» članek, v katerem pravi, da bo glavno vprašanje, ki se bo v prihodnjih ted-
nih postavilo vsem to, ali obstaja med vso večino volja, da se uresniči program leve sredine, sicer bo zavladalo popolno mrtvilo. Od socialistične združitve Je prišlo do1 dveh dogodkov: do delnih upravnih volitev in do ogromne katastrofe, ki je prizadela tretjino Italije. To je vplivalo na politični in parlamentarni položaj. Zaradi tega so se začele tudi širiti vesti, da ne bodo mogli v sedanji parlamentarni dobi uresničiti spreTStega programa. Mnogi govore že sedaj, da Je bodoča politična alternativa le med KPI in KD, kar pa bi pomenilo, da ni nobene alternative. Zato so z raznih strani osredotočili napade na politiko levega centra.
Kot vidimo, kljub praznikom, ki se bližajo, vedno bolj silijo v o-spredje vprašanja sodelovanja strank v levem centru in v vladi.
Danes ob 21. uri se je začela 24-urna vsedržavna stavka železničarjev, in sicer strojnikov ter sprevodnikov vlakov. Napovedale so jo sindikalne organizacije SFI (CGIL), SAUFI (CISL) in SMA. Na stavko pa ni pristala UIL. Napovedali so jo, ker ni bilo rešeno vprašanje ureditve delovnih izmen. Medtem pa je predstavnik SIUF-UIL dejal,
nih postajah, kjer Je. možno poskrbeti za namestitev potnikov. V odgovoru na trditve tajnika SIUF -UIL je vsedržavni tajnik železničarjev CGIL Otello Toši, ki pripada
«Kriza slovenske vlade»
bo rešena pred Novim letom?
Zahteve borcev iz bivše Julijske krajine glede izenačenja z borci iz stare Jugoslavije
LJUBLJANA, 17. — «Kriza slovenske vlade* bo, kot kaže, rešena pred novim letom in to s sprejemom zakonskega predloga o zmanjšanju prispevka za zdravstveno za-
mogli pridružiti narodnoosvobodiln vojski. Zaradi navedenih okolnost bi se morali Istrani, ki so se pri družili narodnoosvobodilni vojsk pred 29. novembrom 1943, izenačit
varovanje v skupščini in z umikom s pravicami, ki jih uživajo bore
ostavke re] ta. O tem
publiškegi je preds
ega izvršnega sve-isednik skupščine
sploh km	železni<= j nes^zastopmle ^ružbenupohtičmh
PV zvez^s Konje mimster Seal- organizacij. Predsednik republiške-faro dejal, da je finančni položaj 6a izvršnega sveta Janko Smole ie državnih železnic zelo kočljiv. Pri- namreč obvestil predsednika skup-manjkljaj za lansko leto je znašal ščine Ivana Mačka, da je republi-155 milijard, za letos pa bo znašal, ški izvršni svet pripravljen umak-po splošni oceni 220 milijard. Lani niti svoj odstop, kolikor skupščina so železnice imele 340 milijard do- sprejme zakonski predlog, ki ga je hodka, iz katerega pa niso mogli' nedavno socialno-zdravstveni svet kriti niti izdatkov za osebje, saj. zavrnil. Pristojna odbora republi-skupno 187.000 uslužbencev. - jkega jn zdravstveno-socialnega sve-Kljub temu pa je vodstvo železnic16	-	• -	-	•
Jugoslavije, ki so stopili v narod noosvobodilno vojsko pred 9. sep tembrom.
SSffiKSM St: raa
Mati pri 66, letu
MOSKVA, 17. — Agencija Tass javlja, da je neka 66-letna ženska rodila deklico. Njen mož ima 79 let. Zakonca imata drugih sedem otrok starih od šest do 30 let.
Do sedaj je bila najstarejša ženska, ki je postala mati, gospa Ruth
safir	sss*>.- m ***»-»™>
njihovi zahtevi po izboljšanju de-
lovnega urnika. Ce bi sprejeli zahteve -sindikatov, bi morali zaposliti deset tisoč novih uslužbencev.
vanje republiškega sveta. Predlog zakona bo pred koncem leta predložen v razpravo in odobritev republiškemu in socialno-zdravstvene-
V zvezi s stavko uslu bencev ] mu svetu. Zastopniki družbeno poli-mestnih prevozov, t. J. tramvaja, | tičnih organizacij Slovenije se stri-avtobusov in malih železnic, ki bo njajo s takšno rešitvijo »krize vla-21. in 22. t. m., je imel zvezni taj-
«• •***■>	UIIW L, V	KUJ-
nik CGIL Foa tiskovno konferenco, v kateri je orisal vzroke stavke. Foa je dejal, da se niso vodstva prevoznih služb sploh hotela pogajati za sklenitev nove pogodbe, ki je zapadla že pred poldrugim le-
da Je po njegovem mnenju stavka ’tom £ri tem nasprotna stranka
nepotrebna, češ da se je na zadnjem sestanku na ministrstvu za prevozništvo ugotovilo, da je mož
sklicuje na velike izdatke. CGIL sicer ni nasprotna večji gospodarnosti, vendar to ne sme iti na račun
r  	■ - “O"	JV	l JW, VC11UU1 IU lic, OHIO lil
nost nadaljnih pogajanj. Po navo- uslužbencev. Spremeniti je treba dilih sindikatov se morajo po za-1 raje politiko, ki usmerja mestne četku stavke vlaki ustaviti na takš- ‘ prevoze.
■ HIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIItllllllllllltlllllllllMtllllllllllllltllHtllllllHIIIIIIIllllltllllllltllllltltlllllUIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIlllliniltHIIIIIIIIIIIIIHIII
RAZVOJ POLOŽAJA V VIETNAMU IN NA KITAJSKEM
Američani nadaljujejo z bombardiranjem raznih področij v Severnem Vietnamu
Johnson je pripravljen za razgovore za podaljšanje premirja? - Po madžarskih vesteh pomeni previranje na Kitajskem borbo za oblast
Kandidatna komisija glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je po posvetovanju z izvršnim komitejem CK Zveze komunistov Slovenije, izvršnim odborom Socialistične zveze Slovenije, sindikatom, mladinsko organizacijo, skupščino Slovenije in repu-
leta 1956 rodila otroka, ko je bila stara 57 let in 129 dni V sovjetski republiki Georgiji živi mnogo stoletnikov. Najstarejši ima 161 tel.
Ameriška ženska
WASHlNGTON, 17.	— Ameri-
ška ženska je vedno bolj sama, ker jo tarejo delo in stroji. Tako Je Izjavil na seji neke komisije senata znanstvenik Roger Reveile, ravnatelj centra za proučevanje prebivalstva ne harvardski univerzi. ((Tehnologija je Izpraznila
bliškim izvršnim svetom sklenila I njeno življenje, namesto da bi mu
SAJGON, 17. — Ameriška letala so včeraj osredotočila svoje napade na zahodni del Severnega Vietnama ter na več krajih napadli važno cesto, ki gre iz Hanoja na lao-j ško mejo skozi Dien Bien Fu. Med drugim so uničili dva mostova na tej cesti ter na drugi cesti, ki je kakšnih petnajst kilometrov oddaljena od Laosa.Jl	m
V	Južnem Vietnamu so neugodne vremenske razmere onemogočile večje vojaške operacije. Strateška letala so v zadnjih 24 urah trikrat napadla položaje osvobodilne vojske.
V	Pekingu je agencija «Nova Kitajska* v poročilu o bombardiranju v Hanoju poudarila, da so ameriška letala napadla kitajsko poslaništvo in dodala, da gre za novo vojno izsiljevanje ameriških imperialistov proti kitajskemu ljudstvu.
V	Budimpešti je madžarska vla-zdru-1 da uradno obsodila bombardiranje
Hanoja ter poudarila, da se viet-
MMtlllllttMflltlltMIIIIItttllllflHIIt HM tl til til llllltllll III lllllllllin UMIH II Hill MII Hill IH I IH MHIIIIII llllllllltllllll
Seja deželnega sveta
Bistvo Je sedaj v tem, da bi se morali odločiti za temeljito izbiro med prednostjo, ki jo Je treba dati skupnim interesom, ali pa med podloinostjo zasebnim kapitalističnim skupinam. Vsem Je jasno, da Je mnogo upanj v zvezi z levim centrom obledelo. To pa še ne pomeni, da se je treba odreči politiki leve sredine, ki izhaja Iz stvarnega položaja države in tudi iz dejstva, da ni možna druga alternativa, ker ni možna združitev vse italijanske levice. Toda politika levega centra se lahko reši le s tem, da se ji vcepi nova sila. Ker so socialisti važen element te politike. Je treba seveda okrepiti predvsem njihovo ženo stranko.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Bosarjeve trditve in tudi dejal, da ni res da ni v proračunu in programu nobenih sprememb v primerjavi s preteklostjo. Rekel pa je, da Je začel odbor leve sredine delovati šele v aprilu ter da se pač v nekaj mesecih ne more mnogo storiti.
Pri tem je treba tudi upoštevati, da so prišla vmes še velike naravne nesreče m ujme, ki so zavrle gospodarski napredek dežele. Nakazal je neke razlike v Berzantijevem poročilu v primerjavi z njegovim lanskim poročilom ter poudaril zlasti, da se vidi v proračunu in v programski izjavi navzočnost socialistov v tem, da bodo začeli že v prvih mesecih novega leta razpravljati o urbanističnem načrtu ter da bodo predložili svetu tudi načrt deželnega gospodarskega razvoja. Iz programa se torej vidi, da se bodo lotili naravnost ogromnih vprašanj. Po njegovem mnenju tudi ni res, da se ni nekoliko spremenilo vzdušje v razgovoru med večino in manjšino. K temu je treba dodati še ustanovitev ustanove za razvoj kme. tijstva. Seveda tudi ne manjka senčnih plati, saj je položaj resen, toda preosnova ladjedelstva Je na primer pri volitvah v Trstu pokazala, da niso imele od tega koristi niti desničarske niti skrajno levi-
čarske stranke. Res je tudi, da se je število zaposlenih zvišalo samo za 900 v vsej deželi, toda vprašanje brezposelnosti se bo začelo korenito reševati šele z izvajanjem načrta deželnega razvoja.
Svetovalec Pellegrini (KPI) je imel precej obširen govor, v katerem je kritiziral delovanje večine in omenil tudi nekatere zaključke razprave o proračunu. Rekel je, da je prišlo do nasprotij tudi med samimi govorniki večine ter kritiziral veliko število resolucij, ki jih je večina predložila. Nadalje Je de- Fao v novi izdaji «citatov iz del jal, da je nastal v proizvodnji de- predsednika Maocetunga izpustil žele zastoj, da Je še vedno veliko prejšnji predgovor k tem delom, izseljevanje ter da se gospodarska ki ga je pripravil politbiro osvobo-vprašanja ne rešujejo z asfaltira- dilne vojske, ter ga nadomestil s
namska vojna zaostruje.
Jugoslovanska agencija Tanjug sporoča, da so ameriška letala poškodovala romunsko veleposlaništvo v Hanoju. V Bukarešti namreč tudi obsojajo bombardiranje in so izdali v zvezi s tem posebno poročilo. Zatem je bila na pravni fakulteti vseučilišča v Bukarešti de-mortštračljk ‘ -Sttidentov, ki so s tem podprli romunski protest. Podobne demonstracije so bile tudi v drugih i romunskih! mestih.
Na koncu konference v Beli hiši so se pri predsedniku Johnsonu zbrali njegovi glavni sodelavci, med katerimi so bili tajnik obrambnega ministrstva McNamara, stalni predstavnik ZDA pri OZN Gold-berg, potujoči poslanik Harriman, veleposlanik ZDA v Južnem Vietnamu Henry Cabot Lodge in drugi. Cabot Lodge je na konferenci izjavil, da ni nobenega znaka, da bi skušala hanojska vlada iskati kakšno mimo rešitev. Zavrnil je tudi izjavo, ki jo je dal glavni tajnik OZN U Tant, po kateri pomeni bombardiranje Hanoja razširitev letalskih napadov, čemur pravijo Američani «escalation». Cabot Lodge je ponovil ponudbo predsednika Johnsona, da bi se začeli razgovori o možnem podaljšanju premirja v bombardiranju za božične in novoletne praznike. Po njegovem mnenju pa bi morali nehati z napadi tudi pripadniki osvobodilne vojske, čemur on pravi ((komunistični terorizem.). Končno je izjavil, da proučujejo možnost, da bi poslali ameriške čete na področju delte reke Mekong.
V mednarodnih krogih še vedno zbuja veliko zanimanje položaj na Kitajskem Iz Tokia poročajo, da je kitajski obrambni minister Lin
predložiti kot možne kandidate za vodilna mesta v zvezni skupščini Viktorja Avblja, Borisa Kraigherja, Janka Smoleta, Janeza Stanovnika in dr. Jožeta Vilfana. Na isti seji je komisija razpravljala tudi o možnih kandidatih za vodilna mesta v skupščini Slovenije in za novega mandatorja republiškega izvršnega sveta.
BEOGRAD, 17. — Nad 6000 borcev s področja Primorske in Istre, Hrvatov in Italijanov, ki so stopili v vrste narodnoosvobodilne vojske pred 29. novembrom 1943, zahteva, da se izenačijo z borci ostalih krajev v Jugoslaviji, ki so stopili v vrste narodnoosvobodilne vojske pred 9. septembrom 1943. Ta zahteva, ki sta jo podprla okrajni odbor socialistične zveze in zveze Združenja borcev reškega okraja bo verjetno v kratkem predložena zvezni skupščini. V obrazložitvi svoje zahteve borci Istre ugotavljajo, da je Istra šele z odlokom AVNOJ od 29. novembra 1943 bila priključena Jugoslaviji in da so Istrani naslednjega dne postali jugoslovanski državljani, da je večina Istranov dalje bila v kazenskih bataljonih v raznih krajih povečini v južni Italiji, tako da so potrebovali dosti časa, preden so se iz Italije vrnili v Istro in se
no v pristanišču, ista plača kakor mornarjem, ki opravljajo ista dela na potniških ladjah.
Na pogajanjih, ki se bodo nadaljevala po božičnih praznikih, bodo morali predstavniki pomorščakov in sindikalnih organizacij razčistiti še vprašanje kontinuitete delovnega razmerja, vprašanje nove ureditve pomorskih uradov za delo ter vprašanje izenačenja prejemkov direktorjem strojnih oddelkov na ladjah s prejemki kapitana.
........................................................................................................................... niiiiiMllliiiiiiiiiiiii m
nekaj dala,* je dodal znanstvenik in je obrazložil, da delo, potrebe ameriškega modernega življenja in razkroj nekdanjih širših družinskih enot vedno bolj uničujejo življenje ameriške ženske.
«Ta, je dodal znanstvenik, je danes bolj sama, bolj obremenjena z delom in bolj osamljena, kakor je bila kdaj koli.»
LONDON, 17. — Britanski zunanji minister George Brown se je vrnil iz Pariza v London. Ob prihodu ni hotel podati nobene izjave časnikarjem. Včeraj se je v Parizu pogovarjal približno eno uro s predsednikom de Gaullom. V Londonu so mnenja, da sta govorila o stališču Velike Britanije do evropske gospodarske skupnosti. Tudi včeraj Je Brown po sestanku z de Gaullom odklonil pogovor s časnikarji.
NEW DELHI, 17. — Pri Suratu, 280 km severno, ©d Bombaya se je iztiril vlak, pri čemer je bilo ubitih 13 potnikov, 24 pa Je bilo ranjenih. Trije vagoni so se prevr-nild, trije pa so se iztirili.
Ki Soo Kini ohranil naslov svetovnega prvaka srednje jun, kat.
SEUL, 17. — Južnokorejski boksar Ki Soo Kirn je danes ohranil naslov svetovnega prvaka srednje junior kategorije. Ki Soo Kirn je v dvoboju za naslov premagal po točkah havajskega tekmeca Stana Har-ringtona.
Kot je znano, je južnokorejski boksar odvzel Benvenutiju naslov najboljšega na svetu.
njem cest. Orisal je velike težkoče, ki so nastale s poplavami ter dejal, da bi morali začeti z jasno gospodarsko in socialno politiko. Treba Je sprejeti izbire, ki jih ni mogoče več odlagati. Načrt deželnega razvoja bo smiseln, le če se že zdaj ustvarijo zanj pogoji. Le tako lahko spremenimo življenjske razmere prebivalstva.
Zadnji je spregovoril svetovalec Del Gobbo (KD), ki je v glavnem pobijal trditve poročevalca večine Bosarija, seveda z demokristjanske-ga zornega kota. Razprava o proračunu se bo nadaljevala v ponedeljek zjutraj.
KDOR SE PRVIČ NAROČI NA
PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1967
prihrani 3.300 lir
podari družini lepo darilo
bo prejemal list zastonj ves derember 1966
prejme v dar ie lepo slovensko knjigo
TVIefonirajl«* na Sl. 37-338	(
ali pa izročite vas naslov ra/.našalcu |
PRIMORSKI 0NEVNIK Ul. sv Frančiška 20
svojim. To se enkrat potrjuje, da je Lin Pao prvi za Maocetungom. Novo izdajo teh del so začeli prodajati včeraj.
Osrednje glasilo madžarske KP «Nepszabadsag» objavlja članek, v katerem ostro obsoja politiko kitajskih voditeljev. Članek govori o ostri borbi za oblast v okviru kitajske KP in o sporih glede nasledstva Maocetunga. Počelo tega dogajanja, ki je privedlo do tega razvoja, je treba iskati že v letu 1960, ko so začeli Kitajci z akcijo, ki je imela vse znake nacionalizma in šovinizma velesile. Časopis omenja ravnanje Maocetunga in Lin Piaa in pravi, da je smoter sedanjih dogodkov na Kitajskem v tem, da se nadomesti stranka z vojsko, katero je treba prej ((Očistiti*, in z rdečimi gardisti. List Je mnenja, da bi se morale komunistične stranke sestati in razpravljati o kitajski zadevi, češ da je zgrešena vsaka ((nevtralnost*. Na kitajsko izzivanje je treba namreč odgovoriti.
Pogajanja za pogodbo uslužbencev plovnih družb
V Rimu se je sinoči zaključila prva faza pogajanj med predstavniki državnih plovnih družb in sindikalnih organizacij, v katerih je včlanjeno njihovo osebje. Na dnevnem redu je bilo vprašanje obnovitve splošne delovne pogodbe za osebje pri družbah, ki vzdržujejo plovne zveze pretežnega državnega pomena. Pogajanja, ki se bodo nadaljevala konec tekočega meseca, so se prekinila po doseženem sporazumu, ki predvideva naslednje: a) delovna pogodba, o kateri je bilo govora na pogajanjih, bo začela veljati od 1. decembra letošnjega leta, njena veljavnost pa bo zapadla 30. novembra 1968; b) osebju zaposlenemu pri družbah Finmare bo vodstvo priznalo konglobacijo prejemkov, ln sicer v smislu pravil, ki bodo dosežena na nadaljevalnih pogajanjih; c) mornarjem, ki so vkrcani na trgovinskih ladjah, bo odslej zajamčena, za delo opravlje- 1 le na sedmo mesto.
SZ BOR
namerava ustanoviti nov odsek za motociklizem. Odbor vabi ljubitelje tega športa, da se javijo za vpis in pojasnila na sedežu, Vrdelska cesta 7, ponedeljek, torek in sredo od 21. do 22. ure.
Lo Blanco je prisodil Tigerju 10 rund proti 5, ki so pripadle Torre-su, stranski sodnik Tony Castelia-no je prisodil Tigerju 8 rund, 6 Tor-resu in 1 neodločeno, njegov kolega Frank Foroes pa 10 rund Tigerju, 4 Torresu in 1 neodločeno.
Čeprav starejši, manjši, lažji in s krajšimi rokami je Afričan najprej
IIHHIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIllllinilllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIIMIHIIIIHIIMIIIHHIIIHH
smučanje
V VAL D’ISERE
Francozinji Annie Famose veleslalom in kombinacija
V Sestrieru zmaga Giovannija Dibono v smuku
l
VAL DTSERE, 17. — Svetovna prvakinja v slalomu Francozinja Annie Famose, je danes zmagala v veleslalomu Krlteriuma prvega snega. Današnja zmagovalka, ki se je v slalomu uvrstila za presenetljivo rojakinjo Florence Steurer, Je zasedla prvo mesto v lestvici ženske kombinacij u.
Izid današnjega tekmovanja v ženskem veleslalomu je naslednji:
1.	ANNIE FAMOSE (Fr.) r24”47
2.	Florence Steurer (Fr.) 1,25"66
3.	Ingrid Lafforgue (Fr.) 1,26”58
4.	Isabelle Mir (Fr.) 1’27”44
5.	Ruth Adolf (šv.) 1'27”65
LESTVICA KOMBINACIJE
1.	Annie Famose (Fr.)
2.	Florence Sleurer (Fr.) z zaostankom 9”28
3.	Ingrid Lafforgue (Fr.) 26”36
4.	Isabelle Mir (Fr.) 39"64
5.	Ruth Adolf (Sv.) 65”59
» » *
SESTRIERE, 17. — Giovannl Dl-bona je danes zmagal v smuku, ki je bil na progah Sestriera v okviru kvalifikacijskih tekem za sestavo italijanskim moških smučarskih reprezentanc za alpske panoge. Zanimivo je, da se je svetovni prvak v slalomu Ca.-lo Senoner uvrsti! še-
Izid tekmovanja v smuku Je naslednji:
1.	DIBONA	1’38”7
2.	De Tassis, Valentini, Ivo Mahl-
knecht, Fiazzalunga	1’39”1
6.	Vachet	1’39"4
7.	Senoner	1’39”6
8.	Mussner	1’40”0
9.	Campagnoul	I’40”l
10.	De Nicold	1’40”6
DVIGANJt ureži
BENEVENTO, 17. — Član državne reprezentance in rimskega kluba Fiamme Oro Giovannl Proto je danes med dvobojem v dviganju uteži Italija . Švedska izboljšal absolutni italijanski rekord v srednji kategoriji.
Prejšnji rekord v treh potegih je bil 392,500, novi pa 400 kg.
NEDELJA, 18. DEC. 1966 PONEDELJEK, 19. DEC. 1966
Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 8.00 Koledar . 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Godalni orkestri - 10.15 Poslušali boste... - 10.45 V prazničnem tonu -
11.15	Oddaja za najmlajše: ((Ostrostrelec* - 12.00 Nabožna glasba -
12.15	Vera in čas - 12.30 in 13.30 Glasba po željah - 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... - 14.45 Kitarist Alberto Piz-zigoni - 15.00 S pesmijo naokrog -15.30 ((Situacije* - 16.50 Revija orkestrov - 17.15 Obisk v diskoteki . 18.00 Koncert v miniaturi - 18.30 Iz pesniških gajev - 18.45 Glasba za dobro voljo - 19.15 Nedeljski vestnik - 19.30 Napevi iz vseh dežel - 20.00 Šport 20.30 Iz slov. folklore - 21.00 Kromatična fantazija - 22.00 Nedelja v športu -22.10 Sodobna glasba - 22.20 Francoske popevke - 22.45 Antologija jazza.
9.30 Kmetijska oddaja - 9.45 Nabožna oddaja - 14.00 «E1 Cam-panon*.
Koper
SVETOVNI
NASLOV SREDNJETEIKE KATEGORIJE
Presenetljiva zmaga 37-letnega Tigerja
Tor res mu s svojimi strahovitimi udarci ni mogel do živega
NEW YORK, 17. — Proti vsakemu pričakovanju in predvidevanju je nigerijski boksar Dick Tiger postal s 37. leti svetovni prvak sred-nj e težke kategorije. Tiger Je v Square Madison Gardenu premagal bivšega prvaka Portoričana Joseja Torresa po točkah.
Razsodbo so vsi trije sodniki izrekli soglasno: glavni sodnik John
7.30, 12.30, 14.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 9.00 Zabavni zvoki -
9.30	Nedeljsko srečanje - 9.45 Orkester Justis - 10.00 Prenos RL -
10.30	Popevke - 10.45 Glasbeni zmenek - 11.00 Dogodki in odmevi - 11.30 Današnji pevci - 11.50 in
13.00	Glasba po željah . 12.35 Zunanjepolitični pregled - 13.30 Sosedni kraji in ljudje - 14.00 in 14.45 Glasba po željah - 15.30 Domače pesmi - 16.00 Prenos RL -
19.00	Športna nedelja - 19.30 Prenos RL - 22.15 in 22.35 Plesna glasbi
Nacionalni program
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Skladbe za godala 9.15 Nabožna oddaja -10 45 Plošče - 11.40 Roditeljski krožek - 13.30 Odrska in filmska glasba - 14.30 Koncert na trgu . 15.30 Nogomet od minute do minute -
16.30	Ital. plošče - 17.30 Simf. koncert - 19.00 športna nedella -
20.25	Ameriški odmevi - 21.00 Pianista Gorini in Lorenzi - 21.45 Nove pesmi - 22.15 Plesna glasba
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 — Poročila . 7.35 Jutranja glasba - 8.45 Oddaja za ženske - 9.35 in 10.35 Veliki variete - 11.03 Zborovsko petje - 11.35 Pevci na odru - 12.00 športna prognoza - 13.45 Revijski spored - 14.30 Teden aktualnosti -
15.00	Oddajali smo - 16.30 Glasba in šport - 18.00 Klakson - 18.50 Vaši izbranci . 20.00 Glasba po željah - 21.00 Jazz - 21.40 športna nedelja - 21.50 Glasbeno-govorni spored - 22.20 Glasba v večeru.
III.	program
18.30 Ariostijeve skladbe - 18.45 Likovne umetnosti - 19.15 Vsako-večemi koncert - 20.30 Revija revij . 20.40 Na sporedu Spohr -
21.25	Vogel: Oratorij za solo, zbor in pet saksofonov; Scarlatti: Oratorij za 6 glasov, godala in klavi-čembalo.
Slovenija
tekmeca spravil ob živce in ga na to silovito obdeloval in prevladoval, tako da njegova zmaga ni bila nikoli v dvomu. Moč Portoričana, ki Je premagal boksarje kot ata bila Carl Bobo Olson in Willie Pa strano, ni zadostovala za Tigerja, ki je brez težav prenesel vse, t-udl silovite udarce, ki mu jih Je Por torlčan zadal v peti, šesti in se po sebno v enajsti rundi. Torres je namreč v enajsti rundi poskusil vse za vse, vendar njegovi udarci po glavi niso pustili posledic. V nadaljevanju je Tiger ponovno prevladoval in s tem odvzel Portoričanu vsakršno upanje, da bi se lah ko srečal za naslov težke kategor'j-s Casslusom Clayem.
Tiger, ki Je zabeležil v 73. srečanjih svojo 55. zmago (15 porazov in 3 neodločeni izidi), Je sedaj na najboljši poti, da ponovi ocplolt ((velikega* Archieja Mooreja, ki Je še s 40. leti gospodoval v srednje-težki kategoriji.
* * *
GORICA, 17. — V telovadnici CO NI v Campagnuzzi bo 26. t.m. dvoboj amaterskih reprezentanc Furla-nije-Julijske krajine in Ljubljane.
Izkupiček prireditve z 10 dvoboji Je namenjen poplavljencem.
Msammum
PARIZ, 17. — Verjetno svetovnega rekorda na 400 m prosto, ki ga je Francoz Aladin Mosconi dosegel s 4’10”5 oktobra letos v Acapulcu (prejšnji — Frank Wiegand 4’U”1) mednarodna zveza ne bo mogla priznati, ker baje bazen ne meri 50 m. Po mnenju nekaterih je bazen krajši od olimpijske mere za 15, drugih pa za 7 cm. V tem primeru rekorda ne bodo priznali, ker je dovoljen samo 1 cm razlike. Dokončno bodo zadevo rešili, ko bo mehiška plavalna zveza izvedla točno merjenje.
Mosconi Je rekord dosegel med predolimpijskim tednom, ko je o-svojil štiri zlate kolajne. Zanimivo pa je, da so tudi mehiški plavalci dosegli nekaj državnih rekordov, ki jih je mehiška zveza tudi potrdila.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15
—	Poročila . 7.00 Koledar - 7.3U Jutranja glasba - 11.30 Slovenski motivi - 11.40 Radio za šole -12.00 Trije ansambli - 12.10 Liki iz naše preteklosti: «Igo Gruden*
-	12.25 Za vsakogar nekaj - 13-39 Melodije - 17.00 Orkester Pacchio-ri - 17.25 Radio za šole 17.45 Zabavali vas bodo - 18.00 Pravna posvetovalnica - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Koncerti za klavir in orkester - 18.55 Orkester in zbor Raya Conniffa - 19.10 ((Zakasneli naturalisti Šorli, Levstik in Kraigher* - 19.25 Zaploskajmo jim - 20.00 šport . 20.35 Italijanski pentagram - 21.00 Kulturni odmevi - 21.25 V plesnem ritmu -22.30 Slov. skladbe za violino in klavir - 22.40 šmeriški motivi
12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.15 Jazzovski koncert - 13.4o Biagio Mann in njegova poezija
Koper
6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Radijska igra: James Kriiss: Srajca srečnega človeka . 9.05 Naši poslušalci čestitajo - 10.00 še pomnite, tovariši... - 10.25 Pesmi borbe in dela - 10.45 Lahka glasba - 11.00 Turistični napotki za tuje goste - 11.50 Pogovor s poslušalci - 12.05 Naši poslušalci čestitajo - 13.30 Nedeljska reportaža - 14.00 športno popoldne - 15.30 Humoreska Jeroma Weidmana ((Očistim čevlje, gospod?* - 17.05 Orkester Douglas -
17.30	Radijska igra: DUrrenmat.t: Stranitzky in narodni junak - 18.39 Poljudne skladbe - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 ((Potujoča glasbena skrinja* . 21.00 Internretacije opernih vlog - 22.10 ((Glasba ne pozna meia* 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Večer z glasbo Iva Malca.
Ital. televizija
10.15 Kmetijska oddaja - 11.00 Maša - 11.50 Nabožna oddaja -
15.30	Neposreden nrenos športne-
ga dogodka 17 00 Spored za mladino - 18.00 Settevoci 19 00 Dnevnik . 19.10 Prenos registriranega športnega dogodka - 19.55 športni dnevnik in kronike 20.30 Dnevnik - 21.00 Dumas:	«Grof
Montecristo* 22 15 Snortna nedelja, ob k''""u dnevnik.
II. kanal
18.00 Pianist Nikita Magalov -21.00 Dnevnik - 21.15 črnska glasba - 22.05 TV zgodba: ((Ročna prtljaga*.
6.30,	7.30, 12.30, j.3.30, 14.30, 15.30,
19.15	— Poročila - 7.15 Jutranja glasba . 8.00 Prenos RL - 1015 Skladbe za orkester • 10.45 Lahka glasba - 11.00 Otroški kotiček -
11.15	Plošče - 11.30 Današnji pevci
-	11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in
13.00 Glasba po željah - 13.40 Plošče - 14.00 črnogorske narodne pesmi - 15.00 Popevke . 15.45 Ansambel orglic - 16.00 športno življenje na Primorskem -	16-20
športni ponedeljek - 16.30 Pevci lahke glasbe - 17.00 Jugoslavija v svetu - 17.10 Pianistka Sonja Pahor - 17.40 Orkestri in ansambli
13.00	Prenos RL - 19.00 Saksofonist Poletti - 19.30 Prenos RL -
22.15	Orkester Rugolo - 22.35 Večerni koncert.
Nacionalni program
7.00,	8.0J, 13.00. lo.;,„, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranji pozdrav -8.45 Neapeljske pesmi - 9.00 Operetna glasba 9.20 Strani iz albuma . 9.55 Zdravnikovo mnenje 10.05 Operna antologija - 10.30 Radijska šola - 11.00 Nove pesmi -11 30 Jazz - 11.45 Pesmi, ki so v modi - 13.30 Nove umetniške moči - 15.10 Nove pesmi - 15.45 Orkester Esposito . 16.00 Spored za mladino - 16.00 Beethovnove skladbe - 17.10 Veliki variete - 13-30 Filmska glasba - 19.05 Delovna Italija 19.15 Glasbeno potovanje -20.20 Zmenek petih - 21.05 Simf-koncert - 99,30 Plesna glasba.
II.	program
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Poje Claudio Lip-pi - 9.10 Klarinetist A. Bilk - 9.20 Dva glasova, dva stila - 9.40 Orkester Cassano - 10.20 Ansambel Brincos - 10.38 Izbrane plošče -11.40 Skladbe za orkester - 14.05 Pevci - 14.35 Glasbena paleta -
15.00	Nove pesmi . 15.15 Plošče -15.35 Koncert - 16.00 Rapsodija -16.38 Skladbe za godala - 16.50 Operni koncert - 17.35 Poljudna enciklopedija - 17.45 Dickensovi «Pickwickovci» - 18.35 Enotni razred - 18.50 Vaši izbranci - 20.00 Glasbeno-govorni spored . 21.40 Nove pesmi.
III.	program
18.30 Josquin des Prež 18.45 20 let po vojni - 19.15 Koncert - 20.30 Revija 20.40 Lottijeve in Ghedi-nijeve skladbe - 21.25 Lope de Vega Carpio: -Kristusovo rojstvo*.
Slovenija
6.00,	8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30
-	Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8 55 Za mlade radovedneže
-	9.10 Orkestralna glasba - 9.45 ((Cicibanov svet* - 10.15 Londonski baročni ansambel - 10.35 N. Fedo-renko: Japonski zapiski - 11.00 Turistični nanotk' - 11.15 Vesela godala 12.00 Na današnji dan -12.10 Zabavne melodije - 12.30 Kmetijski nasveti . 12.40 Pihalni orkestri - 13.30 Priporočajo vam.. . 14.05 Iz jug. solistične glasbe -
14	35 Naši poslušalci čestitajo -
15	30 Moški in ženski zbor ((France Prešeren* - 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Onemi koncert 18 00 Aktualnosti doma - 18.15 Zvočni razgledi - 18 45 Moderno gledanje na zdravljenje raka - 19.00 Lahko noč, ( troci! - 1915 Glasbene razglednice . 20.00 Simf. koncert Za greb}ke filharmonije 22.10 Mr lodtie za lahko noč 22 50 Lite rami n"'-tr-ao 29 05 .T»cz v noči
Ital. televizija
8.30- 1-401 šoia IV.dO Za naj. mialše • 17 30 Dnevnik 17 45 7n mlsd:r,0 18.45 Nikoli ni prepozno 19 15 Knjižne novosti 19 45 šnort in it.a1 kronike 29 30 Drt»v nik 2100 TV tednik 22 00 TV zeodba 2? 30 čudeži prirode
23.00	Dnevr '-
II kanal
21.00 Dnev.uk |j G Cervi v filmu «1« mlserie del sig. Travet*
SPORE!) JIK1. TELEVIZIJE, OD 18. D!) 24.-XIl.
NEDELJA, 18. decembra
9.05 Poročila 9.10 Sheilina športna kavalkada — film - 10.00 Kmetijska oddaja 10.45 Tisočkrat zakaj - 11.30 Izlet — film 14.30 Prenos športnega dogodka - 16.15 Ponavljamo za vas: Dragotin Kette - 16.30 Pokaži, kaj znaš - 17.30 Vaterpolo Partizan : Pro Recco 18.35 Karavana - 19.05 I. štivičič Dialogi — igra - 20.00 Dnevnik 20.45 Cikcak - 20.50 R. Bacchelli: Mlin na Padu . 22.00 Dokaz — film - 22.25 Poročila. PONEDELJEK, 19. decembra 9.40, 11.40 in 14.50 TV v šoli -10.40 in 15.50 Ruščina - 16.50 Poročila - 16.55 Angleščina - 17.25 Darila dedka Mraza • 17.35 Gozdna pustolovščina — film 18.25 Obzornik . 18.45 Silvestrovska kuharska oddaja - 19.15 Tedenski športni pregled - 19.40 Kalejdoskop - 20.00 Dnevnik - 20.30 A. Strindberg: Mrtvaški ples - 22.00 Izraelska pianistka M. Vrešner -22.15 Pesnica Saša Vegri - 22.30 Poročila.
TOREK, 20. decembra 18.15 Ob dnevu JA - 18.40 Torkov večer z Božom Grošljem -19.00 Svet na zaslonu - 19.40 Obzornik - 20.00 Mandy — angleški film - 21.30 Kulturna panorama -22.10 Poročila.
SREDA, 21. decembra 9.40 in 14.50 TV v šoli - 10.40 in 15.50 Angleščina - 11.00 In 16.10 Osnove splošne Izobrazbe . 16.55 Glasbeni pouk - 17.35 Poročila -
17 40 N Kuret- Obuti maček 18.25 Obzornik 18.45 Pred spomenikom — reportaža 19.05 Zabav no-glasbena oddaja 19.30 Festival amaterskega filma . 20.00 Dnevnik 20.30 Cikcak 20 35 N. Manzari: Mrtvi ne plačujejo davkov - 21 45 Jazz lesti val na Bledu 22 15 Poročila
ČETRTEK, 22. decembra 9 40, 14 50 in 16.10 TV v šoli
11.00	Angleščina 1130 Glasbeni pouk 17.25 Poročila 17.30 Vojak
-	film - 17.40 Združenje radoved nežev 18.25 Obzornik 18 45 človek, znanost in proizvodnja 19 10 Uvertura za diskoteko 19.40 TV prospekt ■ 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualni razgovori - 21 15 Ekran na ekrRnu 22 15 Dnevnik.
PETEK, 23. decembra 9.40 in 14.50 TV v šoli 10 35 in
15.45	Angleščina 1100 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.55 Oddaja za otroke 18.25 Obzornik
-	18.45 Kaj menijo mladi o preteklem letu - 19.30 Ljubezenska lirika - 2000 Dnevnik 20.30 Cikcak
-	20.35 Vojni zločinci — švedski film - 22.00 Poročila
SOBOTA, 24. decembra 9.40 in 14.50 TV v šoli 17.10 Poročila - 17.15 Zviti Pejo 17.35 Kje je, kal je - 17.50 Reportaža 18.10 Vsako soboto . 18.25 Obzornik -
18.45	O našem govorjenju - 19.10 Komorna glasba - 19.40 Cikcak
20.00	Dnevnik - 20.30 Neznani kraji - 21.00 Ljudje in papige - 22.00 Plesni koraki 22.15 Bgoanza — film - 23.05 Poročila

!Bruno Apitz
Goli med volkovi
j
V bunkerju je bila grobna tišina, boršte je ležal s pod glavo prekrižanimi rokami. Kako pozno bi utegnilo biti? Zunaj je večni dež rosil čez taborišče.
Forste je zapadel v rahlo dremavico, iz katere se je nenadoma Preplašil. Na hodniku je postalo živo.
Zaropotali so težki koraki. For-®te je budno prisluhnil. Po korakih, ki so priškripali mimo njegove celice, je spoznal Mandrila. F bližini so odprli neko celico. Z Mandrilom sta hkrati prišla Reine-?pth in Kluttig. Svoje mokre plašče so odložili. Reineboth je sedel na vojaški postelji. Kluttig je hodil s svojo odpeto bluzo sem in ija. Na Mandrilovi mizi je stala mrtvaška lobanja, ki je bila znotraj razsvetljena. Zraven je ležal korobač iz dolgih usnjenih jermenov, spleten v prožni četverokotnik jn opremljen z debelimi medenimi bobki; niso bili za okras.
Kropinski in Hofel, ki ju je Mandril pahnil noter, sta se opotekla v sobo. Njuna obleka je bila še mokra. Kropinski je stal sključen in je imel glavo globoko Pogreznjeno med rameni. Strašno ga je zeblo. Tudi Hofel se je tresel ?d mraza. Čeljusti so mu drgetale. Hotel je premagati slabost in je krčevite stiskal usta; toda zobje so še tem močneje udarjali skupaj.
Reineboth ju je strokokvnjaško ogledoval. Udarci so očitno delovali. Počasi je vstal in se izprsil.
»Poslušajta, vidva,* je zaničljivo rekel. »Danes opoldne smo se z vfma še šalili. Zdaj pojde zares.* Spet je kot prvega pograbil Kro-Pinskega.
»Kakor vidim, si našo nemščino Prav dobro razumel. Lepo, moj sin.* Reineboth je vzel z mize korobač in Krapinskemu pred nosom mahal z njim.
«Kam ste spravili židovskega Pamža?* Kropinski je gledal Rei-hebotha z bolestno potezo na ob-
Pri Mladinski knjigi v Ljubljani je izšla v knjižnici Levstikov hram še ena izmed pretresljivih knjig iz nacističnih taborišč. Knjiga «Goli med volkovi*, s katero avtor Bruno Apitz «pozdravlja mrtve sobojevnike vseh narodnosti, ki smo jih na tej žrtev polni poti morali pustiti v Bu-chenwaldu», kot pravi v posvetilu, je kljub vsepovsod ponavljajočim se grozovitostim nekoliko drugačna od drugih. Tudi v tej knjigi ne manjka opisov mučenja, vendar pa gre v življenju taboriščnikov tudi za nezaslišano novost. Neki jetnik, Žid, ki je prišel s transportom iz nekega drugega taborišča, je prinesel s seboj v kovčku majhnega otroka... In okrog vprašanja, kaj narediti z otrokom, skrivati ga v taborišču — ko je stvar že postala znana oblastnikom — in s tem morda žrtvovati tisoče oseb, ali otroka spraviti iz taborišča — okrog tega vprašanja se plete zgodba, ki dobi strašne oblike. Osebe v zgodbi pa to pot niso zgolj množica trpinčenih, temveč zavestni revolucionarji, ki se pripravljajo, da v pravem trenutku nastopijo z orožjem proti tlačiteljem in mučiteljem. — Ker je prav pri nas precej bivših internirancev iz Buchenwalda, jih bo knjiga gotovo zanimala, zlasti še, ker je avtor «mnogim obrazom dal njihova imena«. (Knjiga se dobi v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20).
razu, nekaj prosečega je bilo v njej, Reineboth je švignil s korobačem po zraku. «štel bom do tri, odgovori!* Kropinski je stisnil Ustnice, obraz se mu je nakrem-žil, ko da bi hotel zajokati. «Ena, dve, tri...* Kropinski je močno zmajal z glavo. Reineboth ga je s korobačem vsevprek bil po obrazu. Kropinski je divje zavpil, udarci so kar deževali. Oslepljen je omahnil nazaj, se zaletel v Kluttiga, ta ga je z brco sunil nazaj in Kropinski se je pod ploho Udarcev opotekal sem in tja, dokler se ni stokajoč zgrudil. Reineboth je neusmiljeno tolkel po padlem, ki se je divje valjal po tleh. Vse to se je zgodilo za Hoflovim hrbtom. Hofel je stal z naprej molečo glavo, poslušal, kaj se dogaja za njim in odsotno gledal v sivi Mandrilov obraz. Ta je očitno nekaj premišljeval in opazoval H6-flovo grlo, ki je pri požiranju šlo gor in dol. Nenadoma je Mandril položil Hoflu kremplje okrog vratu in palce pritisnil na grlo. Hofel je izgubil vid. Dušilo ga je in davilo na bljuvanje. V tistem trenutku pa, ko ga je zapuščala zavest, je spet dobil zrak. Mandrilov pritisk je popustil.
Hofel je težko dihal. Za seboj je slišal Kluttigovo vreščeče besnenje in hropeče glasove Krapinskega. Reineboth ni odnehal, dokler ni Poljak umolknil. Šele potem je vrgel korobač Mandrilu, ki ga je spretno ujel. Mladeničev obraz ni imel nič več prejšnje gladke negovanosti, bil je ogabno spačen. Reineboth je zapičil prste v Hoflove prsi in upehan od tepeža zasopel: «Zdaj si ti na vrst?* Hofla se je Kluttig lotil od zadaj. Najprej mu je zvil roke nazaj, da se je zvijal od bolečine. Nato mu je uprl koleno v križ in mu vzdignil roke tako visoko, da je Hofel spričo blaznih bolečin začel vpiti in se je zrušil na kolena. Tedaj je udaril Mandril. Z medenino okovan konec korobača je neusmiljeno švigal Hoflu po tilniku. Hofel je padel na obraz in pod udarci izgubil zavest.
(ODLOMEK)
«Dovolj za sedaj,* je Reineboth ustavil Mandrila. «čez pol ure nadaljujemo.*
Mandril je zbita moža zvlekel nazaj v celico, ju polil z vrčem ledeno mrzle vode in zaklenil vrata.
Kropinski, ki ga je mrzli poliv predramil, je skušal vstati, a roke so mu omahnile. Padel je nazaj na obraz in obležal. Prebujena kri mu je vršela skozi možgane, le polagoma je prihajal spet k polni zavesti. V ustih je imel slan okus. Odprl je oči. Hromeča tišina ga je obdajala v tej neznani temi. V hrbtu je čutil zbadajoče bolečine, in vsak dih mu je bil, ko da bi ga rezal z nožem. Tako je ležal dolgo časa. Kljub bolečinam je imel sanjske občutke, in njegova budeča se zavest je tonila v njih kot v božajoči vodi: «...tako majhne rokice ima in tako majhen nosek...* je sam sebe slišal in zdelo se mu je, da se smehlja. Nenadoma pa je sanjski privid razpadel. Kropinski se je močno prestrašil. Tipal je okrog sebe, čutil mokroto in mraz in njegova roka je zadela ob nekaj telesnega. To ga je popolnoma prebudilo. Čeprav je bilo okoli njega temno, je vedel, da je v celici in da je telo, ki ga je obtipal, Hoflovo. Še nekaj časa je potreboval, da je obvladal svoje pretepeno telo. Z muko se je vzdignil na kolena.
Hotel je govoriti, a je odkril, da so njegove ustnice strašno otekle. Grgraje je poklical Hofla: Andre...*
Ta se ni ganil, šele, ko ga je Kropinski stresel za ramo, je votlo zastokal.
»Andre...* Kropinski je čakal na odgovor, čezmerno je čutil utrip nabreklin v svojem obrazu. — Na lepem je Hofel začel jokati, drhteče in suho. Kropinski je obtipal Hoflovo telo in obraz in ni vedel, kako naj mu pomaga.
«Andre...» Hofel je umolknil. Še trenutek je ležal otrplo in tiho, potem se je vzdignil. To ga je stalo veliko telesnega napora. Izčrpan se je uprl na roke in povedi glavo, ko da je preutrujen. Voda je kapljala z njega. Prijel se je za boleči tilnik, lasje so bili zlepljeni. Le previdno je mogel z roko čez mesta, kamor je zadel korobač, dotik je bil boleč. Kar mu je od zadaj kapljalo na lica, ni bila voda... Hofel si je s hrbtom roke obrisal Usta in zastokal: «Marian...»
»Andrč?*
«Kaj so storili s teboj?*
Kratko dihajoč je Kropinski odgovoril in poskušal Hofla tolažiti.
«Jaz biti spet — že — čisto zdrav...*
Molčala sta. Le njuno dihanje se ja slišalo. Prisluškovala sta pre-stanim tresljajem v sebi.
Tedaj je na stropu celice zagorela žarnica. Vrata so se odprla, naglo je vstopil Kluttig. Za njim Reineboth in Mandril, ki je držal v rokah dvoje vrvi.
«Vstanita!»
Neusmiljeno je Kluttingov rezki glas pretrgel varujočo osamljenost kot odejo, in čutila obeh, gola in razgaljena, so trepetala pred prihajajočimi mukami. Z naporom sta se držala pokonci. Kluttig je bil pohlepno nestrpen, zakričal je na Hofla: «Kdo so drugi iz vaše tajne organizacije?* Hofla je spreletel ledeno mrzel strah. «Boš govoril?* Kluttig je zgrabil Hofla trdo za prsi in ga zalučal proti steni. Hofel je klecnil. Mandril se je vrgel nanj, mu stisnil roke za hrbtom skupaj, jih trdo zvezal z vrvjo in potegnil Hofla pokonci. Ta je začutil na svojem obrazu Kluttigovo sapo, spet je zakričal vanj: «Kdo so drugi? Govori! Ubijem te!*
Hofel je zastokal. S plosko roko ga je Kluttig bil po obrazu in se venomer drl: «Kdo so drugi? Povej imena?* Reineboth je Kluttiga nekaj časa pustil, da je udrihal, potem pa je besnega lagerfi-rerja odrinil in rekel z vsiljivo mirnostjo: «Govori, Hofel, ali pa boš bingljal, da boš mater klical na pomoč.*
Hoflove roke je zdaj sunkovito potegnilo kvišku, v ramenskih sklepih je počilo. Bingljal je! — Njegov krik je prešel v žvižgajoč ton. Do skrajnosti napete mišice na tilniku so postale trde kot železo in daleč naprej stegnjeni vrat otrpel in tog kot kamen. Ko je Mandril privezal vrv na rešetko, se je vrgel na Krapinskega, ki se je poln groze skrčil v kot.
«Jaz nič vedeti,* je zajokal. Zvezali so ga, zvlekli k oknu in ob Hoflu potegnili kvišku. Oba sta kričala kot zveri. Reineboth je poznal potek procesa.
Dalj kot dve minuti so kriki le redko vzdržali, potem je bila moč izrabljena in je zadostovala samo še za otročje ječanje. Kluttig je stal med visečima in upiral pesti v boke. Trepalnice so mu drhtele. Dokler sta oba vpila, ni imelo smisla z njima govoriti, saj vendar nista ničesar slišala. Treba je bilo počakati. Mandril si je prižgal cigareto.
Vsi trije so se vedli kot pri kakem poskusu. Hoflova glava se je najprej povesila na prsi. Samo hropel je še. Tako daleč je že bilo.
«Poslušaj, Hofel! Zdaj te bomo odvezali; če ne izpoveš, kar veš, boš bingljal tako dolgo, da se boš spremenil v možička čepetavčka.* Reineboth je stopil h Krapinskemu: «To velja tudi zate, Poljak!* V podkrepitev svoje grožnje je Reineboth oba prijel za hlačni
trak in vlekel zanj kot za vrvico pri zvoncu. Vsak potegljaj je težo visečega telesa pomnožil za stote, da sta obupno zavpila. Njuna obraza sta se prebarvala. Reineboth je satansko igro spremljal s prijaznimi besedami: «Da bosta videla, da nismo zveri, vaju bomo zdaj odvezali. Svetujem vama, da sta nam za to hvaležna.* Na mig je Mandril odvezal vrvi in oba sta zdrknila na tla.
Reineboth se je spogledal s Kut-tligom, ta mu je prikimal. Mandril je telesi naravnal ob steni v na pol sedeč položaj. Rei-nebath je s konico škornja privzdignil Hoflu visečo glavo.
«Kaj veš o Kramerju?* Hoffel je imel zaprte oči. Reineboth je nekaj časa čakal, potem je Hoflovo glavo spustil, da je padla nazaj na prsi. «Prav,» je rekel, «pa začnimo od druge plati. Kaj nam lahko poveš o sebi?*
Sekunde dolgo tišino čakanja je pretrgal Kluttig, ki je besno zatulil in začel oba brcati kakor kak nogometaš.
»Bosta govorila, lopova?*
Reineboth, razumnejši in bolj obvladan kot Kluttig, je tega zadržal od nadaljnjega trpinčenja in mu namignil, naj zadevo prepusti njemu. Sklonil se je k njima, ki sta ležala na tleh. »Poslušajta. Zdaj vaju bomo pustili v miru. Kmalu se vrnemo. Nadihajta se medtem zraka in dobro preudarita. Ali nam bosta povedala, kar hočemo vedeti, in bosta ostala živa, ali pa vaju bomo obesili za vrat, in potem vajin malček ne bo imel nobenega ljubega strička več.*
Reineboth se je vzravnal in porogljivo rekel: »Pojdimo, gospodje, pacienta potrebujeta mir za premišljevanje.*
Ključ je neusmiljeno trdo za-škrtal v ključavnici, luč je ugasnila.
Noč je bila dobrotljiva. Njene varujoče ure so kakor zdraveče roke neslišno polzele med njima. Forsteju ni bilo treba več prisluškovati, vedel je, da je za danes končano.
Zaspal je. V celici pa, nedaleč od njegove, se je začelo šepetanje, tako tiho, da se je od tega komaj zrak zganil v prostoru.
«Kakšne hoteti vedeti imena od nas?*
Hofel na vprašanje Kropinskega ni odgovoril. Drug na drugega naslonjena sta stala ob steni, da bi v svoji mokri obleki ne zmrznila na ledenih cčmentnih tleh.
«Ti meni ne hoteti povedati?* je Kropinski spet začel čez nekaj časa. Hofel je še zmeraj molčal. Pobesil je glavo, in tema ga je varovala pred tem, da bi mogel Kropinski videti njegov obraz. Njegova vprašanja so se kot lemež zarila v Hofla in kot prst razrila staro krivdo. Bolečina njegovega srca se je zlila z bolečinami izmučenega telesa. Hofel se je razdrobil kot prhka kamnina. Zdaj je še Kropinskega potegnil za seboj! Zaradi njegove krivde mora nedolžni z njim vred pretrpeti vse muke in iti z njim v gotovo smrt. Iz te celice ne pelje nobena pot.
Misleč, da je tu zaradi otroka, je Kropinski vprašal, zakaj hočejo iz njih iztisniti imena, ki niso v nobeni zvezi z otrokom. — Mraz cementnega zidu je Hoflu prediral premočeni jopič. Od visenja ohromele roke so mrtvo visele. Kropinski ni več spraševal. Zaposlen je bil s svojo lastno stisko. Tudi njemu se je mraz zaži-ral vedno globlje v telo. Tema v njunem celičnem zaboju je bila črna, odmrla kepa noči, izrezana iz telesa zunaj dihajoče narave. Zdaj nista imela ničesar drugega kakor svoje lastno srce, ki je bilo tako nenavadno živo kakor kaka marljiva ura.
Veseli obrazi na predstavi
DEVET AVTOBUSOV OTROK Z GORIŠKEGA IN SE DOSTI DOMAČIH JE TUDI V SREDO POPOL-DNE DO KRAJA NAPOLNILO DVORANO KULTURNEGA DOMA PRI PREDSTAVI ((OBUTEGA MAČKA«
ŽE VSE DOLOČENO ZA 1967
Mednarodno tekmovanje v Arezzu bo posvečeno 400-letnici Monteverdija
Društvo prijateljev glasbe v A-rezzu, ki že od leta 1952 z velikim uspehom prireja mednarodna tekmovanja pevskih zborov, je že objavilo razpis tekmovanja za leto 1967, ki bo od 23. do 27. avgusta v tem starodavnem toskanskem mestecu.
Tekmovanje bo tokrat posvečeno počastitvi IV. stoletnice rojstva komponista Claudia Monteverdija, in sicer tako, da bodo v polifonski kategoriji morali vsi nastopajoči zbori zapeti po eno Monteverdijevo skladbo proste izbire poleg seveda obvezne, ki pa ne bo Monteverdijeva.
V ostalem je iz razpisa razvidno, da glede strukture tekmovanja ni kakšnih bistvenih sprememb in da bodo zbori nastopali po kategorijah kot v prejšnjih letih. Teh kategorij bo pet, vključno z gregorijanskimi zbori in sicer:
L kategorija (polifonska); mešani zbori z ne več kot 40 in ne manj kot 24 glasovi);
II.	kategorija (polifonska): moški zbori z ne več kot 30 in ne manj kot 15 glasovi:
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii«
Tragedija in vzpon srbske vojske v Jakovljevicevi Srbski trilogiji
Srbski pisatelj Stevan J. Jakovljevič (1890-1962), po poklicu univerzitetni profesor botanike, je napisal več knjig, med katerimi je njegovo delo iz prve svetovne vojne SRBSKA TRILOGIJA ne samo najboljše, temveč tudi najbolj znano delo, V Originalu je izšlo že devet izdaj tega dela, pa tudi v slovenščini smo to slovito kroniko iz prve svetovne vojne dobili že tik pred zadnjo vojno. Ker je od takrat minilo že skoraj trideset let, to pa je doba ene generacije, je bilo prav, da je mariborska založba Obzorja zdaj poskrbela za ponovno izdajo tega dela, ki ga je v kleno slovenščino prelil Tone Potokar. V opremi Branislava Fajona je založba to delo izdala v zbirki svojih izbranih prevodov iz svetovne književnosti Prizma. Nova izdaja Srbske trilogije bo gotovo našla dosti bralcev, kar tudi zasluži, saj je to eno najboljših jugoslovanskih pričevanj o prvi svetovni vojni.
Srbska trilogija sestoji iz treh delov, ki so postopoma izhajali kot samostojna dela in ki jih je pisatelj šele naknadno združil v enoten opus s skupnim naslovom. Prvemu delu z naslovom Leto 1914 sledi drugi del Pod križem, medtem ko nosi zadnji del naslov Na pragu svobode. Kdor pozna zgodovino prve svetovne vojne, ve, koliko trpljenja sta morala v tistem času prestati srbsko ljudstvo in srbska vojska. Gre za eno samo veliko tragedijo, ki je v tej knjigi našla svojega barda. Res da bi temu delu težko nadeli naziv roman, da torej ne gre za tekst, kakršne poznamo iz sodobne literature o drugi svetovni vojni. Pisatelj je svojemu delu sam nadel podnaslov Kronika Srbije v prvi svetovni vojni. Toda gre vendar za umetniško oblikovano pripoved o trpljenju in usodnih dneh, ki je povrh vsega tudi pristna, neposredna, zanimi-
va in taka, da pritegne vsakega bralca. Zato je ta obširen tekst z avtobiografsko pripovedjo in izpovedjo dognano pričevanje o prvi svetovni vojni in vreden branja.
V prvi knjigi, posvečeni letu 1914, opisuje pisatelj svoja doživetja v prvem letu vojne, neposredno po avstrijskem napadu na malo Srbijo. Pisatelj sam se je kot rezervni podoficir, artilerist, udeležil številnih bojev, med njimi tudi bojev na Ceru in sledečih si spopadov v Mačvi, kjer je Srbom uspelo pregnati sovražnika prek svojih meja. Opisi tedanjih spopadov in doživetij voja-
BRAZILSKA PEVKA MARPESSA DAWN, KI JE POSTALA ZNANA PO FILMU «CRNI ORFEJ«, JE NA PRVEM SVETOVNEM FESTIVALU ČRNSKE UMETNOSTI V DAKARJU PELA STARE ČRNSKE MOTIVE JUŽNOAMERIŠKE FOLKLORE. DANES ZVEČER BO TELEVIZIJA (II. kanal) ODDAJALA POSNETEK S TEGA FESTIVALA (MALJMBA, OB 21.15)
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiMiniiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Z očmi zazrtimi v svobodo
zbornik literature s tematiko taborišč
Prav pred jugoslovanskim praznikom republike je založniški zavod Borec izdal svojevrstno knjigo, kakršne doslej še nismo imeli. Poznamo sicer zbornike z vojno literaturo, imamo zbornike partizanske poezije, partizanske proze in revolucionarne literature. Nismo pa doslej imeli zbornika literature, ki bi bila posvečena koncentracijskim taboriščem. In verjetno je tudi v svetovni književnosti malo takih zbornikov, ki bi obujali spomine na strahote koncentracijskih taborišč. Zdaj torej imamo tudi knjigo slovenskega leposlovja s tematiko taborišč, zbornik, ki je izšel pod naslovom Z OČMI ZAZRTIMI V SVOBODO. Uredil ga je znani mariborski književnik France Filipič, ki je sicer izredno obsežnemu literarnemu delu napisal tudi zajeten in tehten uvod in v njem obširno analiziral motiviko koncentracijskih taborišč v slovenski književnosti.
Filipičev uvod je vreden branja, saj nam podaja ne samo pregled literarne ustvarjalnosti s tematiko koncentracijskih taborišč, temveč tudi podrobno analizo o moralnih problemih, ki so jih v teh svojih delih obravnavali slovenski pesniki in pisatelji. Filipič pri tem razlikuje tri obdobja nastajanja tovrstne literature. Prvo obdobje obsega vojne dni in se konča leta 1950 z Vorančevimi objavami «lagerskih novel*. To raz-
dobje je doseglo svoj vrh v prvih treh letih po svoboditvi, nato pa je opaziti že naglo upadanje. Tudi naslednje obdobje v letih od 1950 do 1958 je za slovensko literaturo s kacetsko tematiko izredno sušno obdobje. Kot mejnik na koncu tega obdobja stoji roman Borisa Pahorja Onkraj pekla so ljudje, ki je obenem tudi začetek tretjega obdobja, segajočega v današnje dni. Urednik v svojem uvodnem razglabljanju podrobno obravnava vsako od navedenih obdobij in podaja ne samo prikaz posameznih del raznih avtorjev, temveč se spušča tudi v podrobnejše razglabljanje in analiziranje tematike ter estetsko in idejno vrednotenje posameznih del. Pri tem seveda ne prezre tudi ne poezije in svoja ugotavljanja dopolnjuje z ocenami drugih literarnih kritikov. Prav tako se dotika dramske tvornosti s to tematiko in tako obširno ter na konkretnih delih prikazuje tovrstno slovensk) literaturo, nakazujoč moralne probleme, ki jih ta obravnava.
Vso obširno snov je urednik razdelil na šest ciklov, od katerih prvega uvajata dve pesmi Frana Albrehta in Iga Grudna. Pod naslovom Dan življenja je objavljenih nekaj pesmi in dva prozna sestavka. Naslednji razdelek U-porni rod vsebuje troje tekstov z izrazito uporniško motiviko. Raz-
delek Umetnikova usoda je pričevanje o usodi umetnikov v taboriščih. Najobsežnejši je predzadnji razdelek z naslovom V senci smrti, ki prinaša poezijo in prozo s tematiko nemških taborišč. Prav tak je tudi zadnji razdelek z naslovom Onkraj pekla so ljudje. Pod posameznimi naslovi se torej zvrste poezija in proza, pesmi, črtice, novele in odlomki iz romanov. Vsa ta obširna in pestra snov pa daje seveda tehten pregled tega, kar so na tematiko koncentracijskih taborišč ustvarili slovenski književniki.
V povojnih letih se preživeli fašisti in nacisti hladnokrvno spominjajo vojaških porazov, ki so jih doživeli v drugi svetovni vojni. Pobesnijo pa, kadar jih človek spomni na njihove zločine v koncentracijskih taboriščih. Ne morejo namreč prenesti, da niso uspeli proti neoboroženim, proti nečemu, kar ni več štelo, kar je bilo odpisano. Na vse kriplje se trudijo, da bi spodbili sleherno pričevanje. Tako ugotavlja urednik v svoji uvodni besedi. Knjiga Z očmi uprtimi v svobodo pa je tako pričevanje. Pričevanje, ki ni samo dokumentarno, temveč umetniško oblikovan krik protesta, upora in vere v človeka. V vsem tem pa je njen trajen pomen.
Sl.Ru.
kov v borbah so izredno plastični, zanimivi pa tudi pretresljivi, saj so se avstrijski premoči postavili preprosti vojaki s pomanjkljivo a toliko večjo odločnostjo in pogumom. Res pa so mirni prvi zimi, ko je bila Srbija rešena sovražnikov, sledile ofenzive, ki so dokončno strle odpor. Srbska vojska se je morala umikat* izgubila je vse ozemlje. Ostala ji je predaja ali pa umik prek črne gore in Albanije. Odločitev je padla za drugo varianto in že tako onesposobljena armada se je v trdi zimi, v snegu in lakoti, umikala prek gora v Albanijo, kjer so jo sprejeli zavezniki in jo od-premili na otok Krf. O tem delu vojne pripoveduje drugi dčl Ja' kovljevičeve trilogije. Tretji del pa se začenja z letom 1916, ko so zavezniki znova opremili srbsko vojsko in jo prepeljali na solunsko fronto, kjer so nadaljnji boji trajali še dve leti do zavzetja Kajmakčalana v makedonskih gorah in do dokončnega proboja fronte in zmage nad združenimi Nemci in Bolgari.
Pisatelj je bil kot vojak neposredno udeležen v vseh obdobjih srbske tragedije in je sam prestal vse ofenzive, boje in spopade. Zato je njegova pripoved izrazito avtobiografsko pričevanje o lastnih doživetjih in dogodkih, ki jim je bil sam priča. V zadnjem delu se pisatelj nekoliko odmakne od opisov lastnih doživetij in posreduje tudi doživetja svojih bojnih tovarišev. Toda prav zadnja knjiga, ki je morda najboljša, kaže vso tehtnost avtorjevega prizadevanja, da bi dal svojim opisom značaj umetniške izpovedi. Čeprav je delo v pretežni meri omejeno na opisovanja zunanjih dogodkov, pa je vendar pisatelj vso snov preoblikoval v umetniško dognano pripoved, ki je morda v začetku manj, v zadnjem delu pa znatno bolj dognana. Tako je njegovo delo lep primer, kako je mogoče tudi avtobiografske opise lastnih doživetij literarno oblikovati, če ima le avtor smisel in notranjo moč, da to stori. Seveda pa je to delo predvsem vseskozi zanimivo, napisano privlačno, da bralca pritegne. Pripoved je vseskozi preprosta, realistična, prežeta s številnimi dialogi, mestoma prepletena z vojaškim humorjem, skratka taka, da bralca zagrabi.
ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE JE SPET ZAŽIVEL
Severovzhodna Slovenija In Maribor sta doživljala svojevrsten gospodarski, politični in kulturni razvoj. Dežela in mesto sta bila pod močnim nemškim in madžarskim gospodarskim in nacionalističnim pritiskom, ki je postajal vse ostrejši, kolikor, bolj Je rasla slovenska narodna zavest med širokimi množicami. V tej dobi Je spoznala skupina iskreno mislečih razumnikov, da za enakovredno uveljavljanje slovenstva na Štajerskem ne zadoščata le politično delo in gospodarski odpor, temveč da se morajo Slovenci na tem ogroženem področju v boju za narodnostni obstoj oborožiti tudi z vsemi kulturnimi prvinami, torej tudi z znanostjo. To spoznanje je pripomoglo k ustanovitvi Zgodovinskega društva v
Mariboru, prvega slovenskega znanstvenega društva na ozemlju nekdanje Spodnje Štajerske. 2e leto popreje, leta 1904 pa je v Mariboru začela izhajati tudi znanstvena revija ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE. Kmalu so se pojavila na njenih straneh imena večine vodilnih slovenskih znanstvenih delavcev. Maribor in vsa severna Slovenija sta se tako s tem časopisom začela ustvarjalno povezovati z znanstvenimi ustanovami doma in v tujini. Nacistični okupator je pretrgal nit življenja tudi tej reviji, ki je v sedemintridesetih letih izhajanja mnogo prispevala k izoblikovanju slovenske znanstvene misli. Po osvoboditvi časopis za zgodovino in narodopisje kljub bleščeči tradiciji ni začel znova izhajati. Sele dvajseta obletnica osvoboditve je dala nove spodbude za obnovitev te znanstvene revije. In tako je zdaj v izdaji Združenja visokošolskih zavodov v Mariboru, v sodelovanju s podružnico Zgodovinskega društva v Mariboru in v založništvu založbe Obzorja izšel prvi letnik nove vrste te revije, sicer še z letnico 1965.
Reviji, ki jo ureja širši uredniški odbor z Jožetom Koporcem na čelu, sta spremno besedo na pot napisala zadnja predvojna u-rednika Franjo Baš in Janko Glazer, od katerih slednji v uvodni besedi obuja tudi spomine na pripravo zadnje številke, ki je bila leta 1941 že v tiskarni, pa zaradi okupacije ni mogla več iziti. Povezavo s predvojno revijo pa dajeta tudi dva sestavka, ki bi morala iziti v zadnji številki, pa sta sedaj objavljena v prvi številki oživljene revije. To sta prispevka Ivana Mlinarja in Franca Minafika. Sicer pa sodeluje v tej številki vrsta sodelavcev (Franjo Baš, Eman Pertl, Ange-los Baš, Tone Ferenc, Borut Belec, Iva Mikl-Curk, Stanko Pahič, Vladimiri Bračič, Jan Sedivy, Janko Glazer, Milan Ževart in še nekateri), ki z različnimi sestavki in razpravami zgodovinskega ter narodopisnega značaja nadaljujejo bogate tradicije predvojne revije, časopis za zgodovino in narodopisje je sicer znanstvena revija, vendar bodo v njej vsi tisti, ki jih sicer tudi kot nestrokovnjake zanimajo vprašanja zgodovine in narodopisja, zlasti v severovzhodnem delu Slovenije, našli mnogo zanimivega gradiva. Prvi letnik obnovljene revije to obeta. Zato samo želimo, da bi obnovljeni časopis za zgodovino in narodopisje uspešno opravljal svoje poslanstvo.
III.	kategorija (polifonska): ženski zbori z ne več kot 30 in ne manj kot 15 glasovi;
IV.	kategorija (folklorna): mešani, moški ali ženski zbori z ne več kot 40 in ne manj kot 15 glasovi.
Tekmovanje v gregorijanskem petju v dveh skupinah.
Vsi zbori bodo najprej nastopili v izločilnem delu tekmovanja, finalisti pa nato še v zaključnem delu, ki bo dal tudi zmagovalce v posameznih kategorijah.
V	I. kategoriji bodo v izločilnem delu morali zbori zapeti; a) obvezno skladbo — Giovanni Pier-luigi da Palestrina «Dies sanc-tificatus*, motet za 4 glasove; b) v prosti izbiri — izvirno polifon-sko skladbo iz cerkvenega izbora Claudia Monteverdija. V finalnem delu pa bodo zbori izvajali: a) obvezno skladbo — Hans Leo Hassler «Nun funget an», madrigal za 4 glasove; b) v prosti izbiri — izvirno polifonsko skladbo iz posvetnega izbora Claudia Monteverdija.
V	II. kategoriji bodo v izločilnem delu morali zbori zapeti:
a)	obvezno skladbo — Francesc« Corteccia «Tenebrae factae sunt», tretja meditacija iz «Passione se-cendo S. Giovanni; b) v prosti izbiri — izvirno polifonsko skladbo iz cerkvenega izbora Claudia Monteverdija. V finalnem delu pa bodo zbori izvajali: a) obvezno skladbo — Ruggero Giovannelli «Di Vaghe fila d'oro»; b) v prosti izbiri pa izvirno polifonsko skladbo iz posvetnega izbora Claudia Monteverdija.
V	III. kategoriji bodo zbori v
izločilnem delu morali zapeti: a) obvezno skladbo — Costanzo Fe-sta »Christe lux vera*, motet za 3 glasove; b) v prosti izbiri izvirno polifonsko skladbo iz cerkvenega izbora Claudia Monteverdija. V finalnem delu pa bodo zbori izvajali:	a) obvezno
skladbo — Orlando di Lasso »Quand mon mari vient de de-hors», canzonetta za 3 glasove;
b)	izvirno polifonsko skladbo iz posvetnega izbora Claudia Monteverdija.
V	IV. kategoriji bodo zbori izvajali: a) v izločilni skupini po prosti izbiri dve ljudski pesmi nasprotnega si značaja iz dežele, ali vsaj države, kateri zbor pripada; a) v finalni skupini po prosti izbiri dve pesmi (različni od tistih v izločilni skupini).
Nastop v IV. kategoriji je podrejen nastopu zbora v vsaj eni od ostalih treh kategorij. Za to kategorijo velja še posebej omeniti, da bo izbor izvajanih pesmi nudil ocenjevalni komisiji enega od elementov pri ocenjevanju.
Tekmovanja se bo lahko udeležilo največ 35 zborov, katerih izbira je poverjena predsedstvu tekmovanja po mnenju umetniškega vodstva. Vključitev ali izključitev bo posameznim prijavljenim zborom sporočena v raku 15 dni po zaključenih prijavah. Prijavljanje zborov se bo nepreklicno zaključilo 15. aprila 1967. Prijave v dvojniku na v ta namen dostavljenih tiskovinah s priloženo takso 10.000 lir, je treba poslati na naslov:
Associazione Amici della Musiča — XV Concorso Polifonico In-terhazionale «Guido d'Arezzo» — Piazza Grande 6 — Arezzo (Kalin).
Za zmagovite zbore so predvidene denarne nagrade, za pevovodje zmagovitih zborov in za najbolj oddaljene zbore pa nagrade	v umetniških predmetih.	De-
narne nagrade bodo prejeli prvi štirje zbori v vsaki kategoriji in sicer:
1.	kat.: I. nagrada 500.000 lir,
II.	nagrada	300.000	lir,	III.	nagrada	200.000	lir,	IV.	nagrada
150.000	lir.
2.	kat.: I. nagrada 300.000 lir,
n.	nagrada	200.000	lir,	HI.	nagrada	150.000	lir,	IV.	nagrada
100.000	lir.
4. kat.: I. nagrada 250.000 lir. II.	nagrada	150.000	lir,	III.	nagrada	100.000	lir,	IV.	nagrada
75.000	lir.
Gregorijanska skupina: I. nagrada 150.000 lir, II. nagrada 100 tisoč lir, III. nagrada 75.000 lir, IV. nagrada 50.000 lir.
VENO PILON
ŠTANJEL (okr. 1925J
PrlmofšH r<fne vnlk
Barbizon ■ specializiran hotel
za mlade ženske v J\eiv Yorku
Gostje sprejemajo samo na posebno priporočilo - V hotelu je poskrbljeno za vsestransko udobnost - Moškim je v hotelske sobe najstrože prepovedan vstop Ravnatelj Connor je za gostje dobrohoten hišni oče - Vratar Oscar in „Bo\/-Friencls“
V dvajsetletnem obstoju si Je hotel Barbizon v New Yor-Jru pridobil po vsem svetu nenavaden sloves. Uprava hotela prejema dan za dnevom nešteto pisem iz najrazličnejših delov sveta. S Kube, iz Švedske, Avstralije, Kanade, Mehike in seveda iz vseh ameriških zveznih držav. Sicer pa to niti ni tako nenavadno in za hotel, ki se šieje za mednarodnega, tudi nič posebnega. Vendar pa Barbizon le ni čisto navaden hotel za kakršne koli tujce oz. turiste z vsega sveta. Njegov polni naslov se namreč glasi: NEW YORK’S MOST EXCLUSIVE HOTEL RESI-DENCE FOR YOUNG WO-MEN, Je torej «specializiran» hotel za mlade ženske.
Barbizon je ogromno poslopje, saj ima 22 nadstropij in premore okoli 700 sob. V njem najdejo zavetje in največjo u-dobnost dekleta in mlade ženske, ki se mude v New Yor-ku le za kratko dobo ali so v tem mestu le mimogrede ali pa tudi, ki ostanejo v njem dalj časa.
Čeprav so dandanes dekleta samostojnejša kot so bila
nekoč, je še vedno mnogo staršev po svetu, ki le nočejo spustiti svojih hčera kar tako na slepo in svobodno v svet, ne da bi vsaj nekoliko poskrbeli za njih varnost. A še posebej velja to za tako veliko mesto kot je New York. In glede tega je hotel Barbizon pač edini svoje vrste na svetu, ker najdejo v njem zanesljivo varstvo in varnost mlada dekleta najrazličnejših slojev in poklicev, ki so prisiljena oditi zdoma in morajo preživeti nekaj časa daleč od domačega kroga. V Barbizonu so nastanjene študentke, risarke modelov, slikarke, kiparke, pisateljice, gledališke igralke, zdravnice, pravnice, poslovne ženske, učiteljice in profesorice, glasbenice, manekenke, plesalke in še vrsta drugih mlajših žensk najrazličnejših poklicev.
A Barbizon se razlikuje od drugih hotelov še v nečem. Vodstvo tega hotela namreč ne sprejme vsake ženske, ki se prijavi, ne glede na to, da je skoro menda vedno polno zaseden, in je treba čakati na vrsto včasih tudi po več tednov. Vodstvo Barbizona nam-
1	F"	F"	5	5	FT		h	r	T~	:F"	HO	Tu	12
i5~					r	E	Vt						
iT~					§s	%					S!	if"	
ia-					119					f!	2D		
2i~			i?	22					m	25			
2T~			25						26				
rsas—	„		3	27				s	23					
29	30	31					Lj						
33						39					35	36	37
36					39					E	5D	j":	1
51				52					M	53			
Vi		§8							56				
57		53						9?					
30	—			_ -		J	n	d		~			Bi	
VODORAVNO: 1. avtobusno podjetje iz Kopra, 7. gnetenje, drgnjenje telesa, 13. izključna pravica do izkoriščanja izuma, 14. žival, ki živi v brlogu, 15. mesna jed, 16. potomec romanskih naseljencev v Ameriki, 17. kemični znak za rubidij, 18. okenska na-vojnica, 19. japonski zunanji minister (Ecusaburo), 20. spodnja ploskev posode, 21. naslovni junak popularne Gotovčeve opere, 22. žensko ime, 23. angleški pisatelj kriminalnih romanov (John), 24. rodbinsko ime znamenitega nizozemskega slikarja Mora, 26. eden od vodilnih starogrških rodov, 27. francoski pisatelj (Claude, «Ariana»>, 28. letos umrli slovenski glasbeni pedagog (Ado),
29.	človek v pozni življenjski dobi, 32. ime avstrijskega filmskega komika Moserja, 33. zvezda repatica, 34. italijanski renesančni slikar (Andrea), 38. ime armenskega skladatelja Hačaturjana, 39. angleški pisatelj, avtor romana «Robinzon Crusoe», 40. ime umrlega indijskega premiera šastri-ja, 41. plačilna obveznica, 42. najvišji vrh slovenskega dela zahodnih Julijskih Alp, 43. živalske noge. 44 veznik, 45. spomladanska rastlina z vijoličastimi cvetovi, 46. kraj z mogočnim gradom severno od Trsta, 47. Abesinec, 49. glavno mesto Iraka, 50. prehod dneva v noč, 51. hladetina, žolca, zdriz.
“NAVPIČNO: 1. program, 2. konglomerat, 3. ime treh pergamskib kraljev, 4. mitologija, 5. kratica nigerijske nacionalne zveze, 6. začetnici slovenskega pisatelja (»Visoška kronika«), 7. tanka kožica, 8. tropska rastlina z mesnatimi listi, 9. važna začimba, 10 kemični znak za srebro, 11. električna svetilka, 12. škropivo za sadno drevje, 14. švedska filmska igralka (May, «Plavi angel«), 16. sodobni nemški pisatelj (Hellmut, «08-15»), 19. konj Kraljeviča Marka, 20. vrata, 22. francoski slikar, dosledni predstavnik impresionizma (Claude), 23. ameriški izumitelj telegrafskega aparata (Samuel), 25. prostor za žene v muslimanski hiši, 26. največji italijanski pesnik, 28. srbski dirigent in skladatelj (Oskar), 29. garje,
30.	milijonsko mesto v jugovzhodni Kanadi, 32. perzijski pesnik iz 14. stoletja, 34. človek, ki mane lan, 35. načelnik, 36. nemški fašist, 37. izvoljenka Kralja Matjaža, 39. obvezna dajatev državi, 42. čepica, 43. vrti glave, 45. krajevni prislov, 46. reka v Švedski, ki se izliva v Botnijski zaliv (dol-
500 km), 48. z rimskimi šte-999, 49. pritrdilnica.
REŠITEV PREJŠNJE KRI2ANKE
VODORAVNO: 1. tabu, 5. pašteta, 12. omara, 14. Partenon, 15. karantena, 17. saga, 18. at, 19. kost, 20. tron, 21. ječa, 24. Atene, 27. eta, 28. Ravel, 30. Raba, 32. as, 33. Šale, 34. prst, 36. F(ran) S(aleški), 38. lata, 40. rotor, 42. era, 44. sarma, 46. Irak, 48. loto, 50. kava, 52. Sr, 53. Ibis, 54. Ma-laparte, 57. kolonada, 59. Aleko, 60. starina, 61. amol.
reč zahteva od vsake gostje priporočilo. In sicer trojno priporočilo. In potem ko ga prejme, ga še skrbno preveri. Poleg priporočila pa mora vsaka ženska, ki želi biti sprejeta v ta hotel, natančno navesti opravke, posel ali namen svojega bivanja v New Yorku. S tem so popolnoma izločene lahkožive ženske, oziroma take, ki nimajo ne določenega posla ne poklica in prihajajo v to veliko mesto le z namenom, da bi ujele kako ugodno priložnost bodisi za zaposlitev ali pa moža.
Toda za tiste, ki jih vodstvo hotela sprejme, je to zadostno jamstvo za vsestransko varnost.
Življenje v Barbizonu je zelo. udobno. Gostje se hranijo .bodisi v zajtrkovalnici ali v jedilnici. V tem «ženskem hotelu« je poskrbljeno še za druge potrebe številnih gostij. Imajo velik plavalni bazen, ki je gostjam na razpolago poleti in pozimi, prostorno telovadnico, teraso za sončenje, bogato knjižnico, salon za pisanje, sprejemnico in družabno dvorano, glasbeno sobo, kot tudi prodajni oddelek, kjer si morejo mlade dame nabaviti nekatere nujne potrebščine. Skratka: vodstvo tega hotela si zelo prizadeva, da bi pripravilo svojim obiskovalkam kar se da prijetno in udobno bivanje v tem hotelu.
Važno in obenem zelo kočljivo je vprašanje moških prijateljev hotelskih gostij. Saj si skow ni moč misliti, da ne bi gostje tega hotela, ki so izvečine mlade, imele prijateljev. Toda hotelsko pravilo ne dopušča, da bi katerikoli moški, čeprav gre za očeta ali brata, prestopil prag hotelske sobe! - lcatfttrekoli gostje. Noben > moški torej ne sme stopiti v sobo hotela Barbizon, ne oče he brat^ifč^ždravnik ne... V ta namen ima hotel posebne prostore. Vsaka stanovalka Barbizona more sprejeti svojega prijatelja, očeta ali brata v družabnih hotelskih prostorih, ali ga odvede tudi na eno razsežnih hotelskih teras. Glasbena soba pa je kot nalašč za sprejem gostov kjer morejo ob čaju posedeti, poslušati glasbo ali gledati kak krajši film. Ob večernih urah so v teh prostorih često nastopi amaterskih dramskih skupin, komorni koncerti, predavanja in tudi kake družabne igre.
Ker so stanovalke hotela Barbizon večino dneva zaposlene s kakršnim koli opravilom, je vsekakor zanje naj-značilneje, da morajo ves čas
bivanja v tem hotelu trdo delati, bodisi da študirajo ali pa da se izpopolnjujejo v svojem poklicu. Čeprav izhaja večina deklet iz razmeroma premožnih družin, kajti oskrba v Barbizonu ni med najcenejšimi, se morajo vendarle že v tej dobi navajati, da znajo gospodarno ravnati s svojim denarjem. Kljub temu pa se dogaja, da katera teh deklet prekorači svoj proračun in porabi več kot je imela določeno za kak mesec. Zabava, obleke, poklicne potrebe in kdo ve še kaj. Tedaj si morajo pač znati pomagati s kakim stranskim zaslužkom, poiščejo si kako delo poleg svojega študija ali poklica. Po svoji zmogljivosti in tudi po prostem času, ki ga imajo. Kot prodajalke, družabnice, prevajalke ipd. Vendar ne ostane tako nadurno delo skrito budnim očem hotelskega vodstva. Saj je prav skrb in bedenje nad stanovalkami in njih življenjem ena njegovih glavnih nalog.
Zgodilo sp je, da se je neka mlada medicinka več noči vračala precej pozno v hotel. Potem se je jel za to zanimati hotelski upravitelj. Ugotovil je, da je bil vzrok tega poznega vračanja domov upravičen. Medincinka je namreč prevzela delo pomožne bolniške sestre. V takem primeru zadostuje potrdilo neposrednega predstojnika v službi. Seveda pa je čisto drugačna zadeva, ko kaka hotelska stanovalka le prevneto ((študira nočno življenje«. Ako ne zaleže dober svet upravnikov, tedaj je prisiljen o tem obvestiti njene starše.
Hugh Connor, ravnatelj tega nenavadnega hotela ne bi rad imel vloge kakega paznika ali strogega nadzornika. Nasprotno! V njem vidijo stanovalke njegovega hotela dobrohdtne-ga hišnega očeta, do katerega se v sleherni stiski rade obrnejo in pri njem tudi najdejo popolno razumevanje in pomoč. Moralno in materialno. Pa najsibo težava finančne narave, poklicne in celo kadar je zadeva intimna, srčna ali sentimentalna. V primeru, ko ni prispel na določen dan v mesecu od doma ček, priskoči Connor z nekaj dolarji gospodični iz zadrege. Prav tako uredi on vse za primer kake bolezni, pokliče zdravnika, pošlje po zdravila ali pa tudi poskrbi, v resnejšem primeru uredi vse, da sprejmejo hotelsko stanovalko v bolnišnico in tudi obvesti o tem njene starše.
Mnogo let je že Oscar Beck
vratar hotela Barbizon. Kot vsi dobri hotelski vratarji je vešč več jezikov, a v hotelu je faktotum. Pozna vse stalne hotelske stanovalce in vobče je ni skrivnosti, da Beck ne bi zanjo vedel. A najbolj ima «na piki« številne ((prijatelje« ki se na vse načine skušajo zmuzniti mimo njega v hotel. «Boy-Friends« jih imenujejo. Pa se jim ne posreči. Tale doživljaj je povedal:
((Nekoč prihiti ves zasopel k meni neki mladenič, trdeč, da je zdravnik, a je imel komaj kaj več kot dvajset let. Iz žepa suknjiča mu je štrlel stetoskop. Nujno da mora iti pregledat gospodično To in to. Ne boš! sem mu dejal. Ta trik je zelo star, prijateljček. In naglo je moral izginiti, če ni hotel, da bi mu jaz pri tem pomagal.«
Takle je ta newyorški hotel za ženske. Nič ni čudnega, torej, da je dobil tak sloves po vsem svetu.
S. A-
Znani sodobni ameriški pisatelj Truman Capote je priredil v New Torku ekscentričen ples v maskah, ki je zelo mnogo stal in povzročil celo v tem velemestu obilo zgledovanja bodisi zaradi velikega razsipanja bodisi zaradi znanih osebnosti, ki so se ga udeležile. Na sliki vidimo princeso Leo Radziwiil, sestro Jacqueline Kennedy, v maski
na tem plesu.
......","M".!"""..........................
ODLOČILNA NAJDBA MLADEGA FANTA
Važna vloga diamantov v okrasu in industriji
Prvi diamant so razstavili leta 1867 v Parizu in ga imenovali «Heureka»
če boste iskali v najbolj znani svetovni enciklopediji «£ncyclopedia Britannica«, ne boste našli imena Erasmus Stephanus Jaoobs, in- vendar je ta človek igral zelo važno vlogo v zgodovini človeštva. Lahko rečemo, da je z njegovim imenom posredno povezana cela vrsta človeških strasti : ljubezen, sovraštvo, zavist, oblastiželjnost, obenem pa mnogo zavratnih dejanj, kot umori, izdajstva in še marsikaj drugega. Kaj je pravzaprav napravil ta Erasmus Stephanus Jacobs, doma iz Ho-petovvna v južnoafriški pokrajini Capetowna?
Jacobs ni napravil mnogo in vendarle dosti: našel je^ diamant. Kot miad fant je nekoč hodil vzdolž brega reke Oranje in zagledal nekaj, kar se je svetlikalo v pesku. Mali E-rasmus se je sklonil, pobral
8» 520 1 mami
kamen in ga nesel domov. Kamen je bil tako lesketajoč, da je fant sklenil, da se bo z njim igral s sestrico najljubšo igro «pet kamenčkov«.
Jacobsonovi, holadski far-inerji v Južni Afriki, niso bili bogve kako bogati, zato so bili v zelo dobrih odnosih s sosedi, od katerih so imeli večkrat potrebo. Ko je Erasmuso-va mati zagledala kamen, ki ga je sinček prinesel domov, je postala nanj pozorna in si ga začela ogledovati. Pokazala ga je nato sosedu Schalku van Niekerku, ki ga je začel občudovati in ga tudi rad sprejel, ko mu ga je Jacob-sonova darovala.
Van Niekerk je nekaj časa nato kamen prodal potujočemu trgovcu Johnu O Reillyju. Ta je kamen pregledal in občudoval njegovo trdoto, še bolj se je čudil, ko je z njim poskusil vrezati svoje ime v steklo in opazil, da je kamen rezal steklo. Ni znano koliko je O Reilly dal Niekerku, znano pa je, da je guverner pokrajine Capetown plačal O Reillyju za taisti kamen 500 funtov šterlingov.
To se je zgodilo točno pred sto leti. Leta 1867 pa so omenjeni kamen razstavili na pariški svetovni razstavi in imenovali so ga «Heureka», ki v starogrškem jeziku pomeni «našel sem«.
Tako se je pričelo in kmalu je diamant zavladal po celem svetu, človeštvo je zamikalo to dragoceno kamenje, ki nima primerjave v naravi, prevzela ga je taka mrzlica, da se še dandanes ni opomoglo.
Da so diamante poznali že stari narodi, o tem ni dvoma. Poznali so jih stari Egipčani in drugi vzhodni narodi. Kako bi sicer razumeli, da je guverner Sir Philip Wode-house plačal za navaden lesketajoči kamen bajno vsoto 500 funtov šterlingov, če ne bi že vnaprej vedel, da ima v rokah pravi diamant, ki ga je bil na bregu reke našel Erasmus Stephanus Jacobs.
Diamante je že osemsto let pred našim štetjem našlo neko južnoindijsko pleme, toda ni znalo ceniti prave vrednosti teh kamnov in jih je smatralo za nekoristno zvrst zemeljskih gomoljev. Mnogo, mnogo let kasneje, nad dve tisočletji, so v Indiji začeli sistematično iskati diamante, toda najdbe niso bile bogve kako izdatne. Do 19. stoletja, dokler niso odkrili velikih ležišč v Južni Afriki, je bil diamant sicer zelo cenjen, toda trgovsko neuporaben dragulj, o katerem so nekateri ljudje,
ki gotovo niso nikoli videli diamanta, govorili, «da je ta kamen tako plemenit, da ga lahko imajo samo kraljice«.
človeštvo je zajela prava diamantna mrzlica, toda iskalci, ki so polnoštevilno hiteli v Južno Afriko, niso imeli sreče in vsako iskanje je bilo brezuspešno, dokler ni leta 1869 neki domačin, na pol Bur, ponovno našel lesketajoč kamen — diamant. Tokrat je Schalk van Niekerk odhitel na kraj najdbe, komaj je zvedel za to. Od domačina je kupil kamen za petsto ovac, deset volov in enega konja in pri vsem tem je imel še mnogo dobička. Diamant je tehtal 83 karatov in je predstavljal čudovito krasoto. Toda ta še ni največji. Dandanes poznamo znamenite diamante kot so Koh-i-noor, ki ima 106 karatov, Pitt ali Regent, ki ima 136 karatov, 194 karatni Or-low in najdragocenejši med vsemi 516 karatni Cullinan I, ki krasi britansko krono.
Iz Jubilejne knjige znamenitih ziiriških juvelirjev Giibelin zvemo, da je diamant najbolj kvalitetno blago, ki drži svojo ceno. Vrednost delnic včasih pada, včasih se viša, devize niso zelo stabilne, cena zlata je ostala več ali manj na isti višini, toda cene diamantov so se od leta 1928 povišale za 150 odstotkov. Vsem gospodarskim zakonom navzlic ponudba ni neugodno vplivala na povpraševanje, čeprav je Brazilija samo od leta 1950 izvozila diamantov za 200.000 karatov. Kljub vsemu ta dragulj ni nehal biti dragulj.
Vprašajmo se sedaj, če je ta dragoceni kamen človeštvu res prinesel srečo. V nekem smislu je. Toda samo četrtina svetovne proizvodnje diamantov je namenjena okrasu. Danes si ne moremo več zamisliti moderne industrije brez ostalih treh četrtin proizvodnje. Torej samo majhni del teh dragocenih kamnov služi lepoti in ženski nečimrnosti, pa tudi za manj plemenite smotre, vse ostalo gre v industrijo, ki dandanes uporablja diamante, kot uporablja jeklo, premog, goriva in podobno.
Erasmus Stephanus Jacobs, najditelj diamanta, je umrl ubog, van Niekerk pa Je obogatel. Kraj, kjer je reka Oranje napravila svoj zaklad, se še dandanes imenuje Hope-town, mesto upanja. Morda u-panja vseh tistih, ki še vedno sanjajo o velikih bogastvih.
HORO
SKOP
Veljaven od 18. do 24. decembra 1966
OVEN (od 21.	3.
do 20. 4.) Neka dra-{	A ga oseba vas bo po-
) vabila na obisk in J vam dala darove, ki vam bodo vrnili vero v življenje in optimizem. Na delu boste imeli neke spore, toda pokažite se bolj velikodušne od oseb, ki vas obkrožajo in to bo konec koncev najslajše maščevanje.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) Neka oseba, ki ste menili, da se sploh ne zmeni za vas, vam bo pokazala v vaši žalosti zelo globoko simpatijo. Na delu prilagodite se novim časom in opustite stare ideje. Ce hočete ostati zdravi, dobro izberite hrano. Bodite previdni, vendar razboriti.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) V ljubezni boste dobro izbrali, ker vam bodo zvezde naklonjene. Na delu je potrebnih še nekaj naporov, pa boste na konju. Ne bodite neodločeni. Ogibajte se vlagi in severnemu vetru, kajti preti vam skrnina. Bodite bolj ljubeznivi, zlasti z ženskim svetom.
RAK (od 21. 6. do 22. 7.) V ljubezni bo položaj negotov, vendar boste dosegli zmago in srečo s pomočjo prijateljske in iskrene osebe. Na delu bodite nekoliko diplomatični, pa boste že v nekaj urah dosegli to, po čemer težite že mnogo časa. Zdravje se bo okrepilo. Previdnost Je velika modrost.
_ LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V ljubezni se '	\ bo obzorje polaga
J ma razširilo. Neka oseba vam bo prvič priznala, da vam je v celoti vdana. Na delu ba ste marali uvesti nekaj novosti. Na vsak način bodite vedno dinamični. Bolela vas bodo jetra in pazite zato na dieto. Malo počitka vam bo koristilo.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne zaupate osebi, ki vam je vdana, zato delate veliko napako. Na vsak način ne smete biti ljubosumni in nadlegovati te osebe z mučnimi vprašanji. Ce boste hoteli doseči na delu svoj smoter, vas bo to stalo nekaj napora. Zdravje bo ta teden Izvrstno.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) V ljubezni boste srečni in tudi prijateljev vam ne bo manjkalo. Zaupajte ljudem. Na
smete biti neprevidni, bodo stvari obrnile vam v škodo. Sodelujte z ljudmi, ki so se rodili pod znamenjem dvojčkov. Zaradi zdravja pojdite malce v hribe.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. 11.) Ljubezen bo imela bolj značaj globokega prijateljstva in simpatije ; mnogo užitka
boste imeli od razgovorov. Na delu boste morali popraviti neko precejšnjo napako. Boste zelo zdravi in polni energij. Bodite altruist in se ne boste prav nič kesali.
STP TLEČ (od 22.
11.	do 22. 12.) V ljubezni vas bo rešil optimizem, čeprav ba ste zašli v kočljiv položaj, ker ne bo
ljubljena oseba dovolj iskrena. Konec tedna boste lahko uresničili neke načrte v zvezi z delom. Zaradi zdravja pojdite zgodaj spat. Pazite na vid pred premočno svetlobo.
^. KOZOROG (od 22. f v\ 12- Jo 20. 1.) V lju-) bežni boste prema-gali neko veliko ovi-y ro. Neka oseba vam bo zaupala zelo intimne zadeve in ne izdajte njenega zaupanja. Na delu bo položaj nespremenjen. Glede zdravja jejte takšno hrano, da boste izločili sečno kislino. Bodite pri vsem bolj pazljivi.
VODNAR
delu ne sicer se
—n.	VODNAR (od 21.
/ A \ do 19. 2.) V ljub L J ni boste uresnii \ ^Jl J svoje želje in bo: N_____/ zadovoljni. Na d<
1.
ljubez-uresničili boste delu
se morate bolj organizirati in biti tudi bolj disciplinirani. Sedaj zapravljate preveč energije. Podnebje, v katerem živite sedaj, ni najbolj primerno za vaše zdravje.
^ RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ce hočete, da vas bo imela neka oseba rada, bodite bolj zadržani. Na vsak način pa bo tudi pozornost koristila. Na delu vas bodo priganjale neke osebe, toda le v vaše dobro, saj vas imajo rade. Hranite se z bolj lahko hrano. Ne bodite preveč sebični.
ZA VSESTRANSKO ENAKOPRAVNOST
SLOVENSKE MANJŠINE
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zadovoljivo stanje narodne manjšine je takrat, kadar je v odnosu do večinskega naroda enakopravna gospodarsko, politično in kulturno. O prvem pogoju za enaaopravnost, v gospodarstvu, se na splošno malo govori in razpravlja. Prevečkrat se misli na kulturno avtonomijo kot zadostno jamstvo za enakopravnost. Toda Slovenci v Italiji v naših vsakdanjih izkušnjah občutimo na lastni koži, kako podrejeno vlogo igramo zaradi tega, ker so naše pozicije v gospodarstvu nesorazmerno manjše od naše teže. Gospodarska podrejenost se nujno prenaša in negativno vpliva na naš politični in kulturni razvoj. Koliko otrok je bilo vpisanih v italijansko šolo zato, da je bilo očetu zagotovljeno delo! Koliko obljub za službo je bilo danih pod pogojem, jasno izrečenim ali prikritim, da bo prosilec prenehal delovati v slovenskih prosvetnih ali drugih družbenih organizacijah! Koliko utemeljenega ali neutemeljenega strahu je v mnogih ljudeh, ki so iz bojazni za kruh postali bolj mehki in spravljivi z mislijo, da je bolje, če jih nimajo za Slovence! In kolikšno je končno število tistih, ki so zaradi tega prenehali biti Slovenci. Ta neenakopravnost, ki se nanaša na odnos v gospodarski moči večine in manjšine
—	in tu imamo še neporavnane račune zaradi škode, ki jo je napravila uničujoča ihta fašizma slovenskemu gospodarstvu
—	se nadaljuje tudi v državnih in občinskih podjetjih ter v podjetjih z državno udeležbo. Po svojem značaju bi morala biti ta podjetja pravična do vseh državljanov, toda v njihovih vodstvenih organih ni nobenega Slovenca, vsaj takega ne. ki bi bil postavljen tja zavoljo enakopravnega ravnanja in pravičnega zastopstva.
Gospodarska
podrejenost
Razmeroma široka udeležba Slovencev v nekaterih panogah trgovine, v obrtništvu in gostinstvu je seveda izpodbuden element, toda spričo današnjega procesa koncentracije in integracije v gospodarstvu te razdrobljene pozicije izgubljajo pomembnost. Dva slovenska bančna zavoda in štiri hranilnice na Tržaškem in Goriškem so s svojim kapitalom, rezervami in vlogami daleč nezadostni in nesorazmerni s potrebami slovenskega gospodarstva v Italiji. Vloge vseh zavodov skupaj dosegajo nekaj nad 1% vseh vlog tržaških in goriških bank. Poleg tega so ti zavodi še bolj neenakopravni v tem, da ne morejo delovati na vsem ozemlju, kjer prebivajo Slovenci in nimajo oziroma imajo zelo omejena dovoljenja za poslovanje z inozemstvom.
Slovenski človek našega podeželja je lastnik obsežnih površin zemlje. Zemlja predstavlja vrednost, ki Slovenca gotovo v gospodarskem oziru dela pomembnejšega ir. nredvsem samozavestnejšega. V preteklosti je zemlja predstavljala za večino naših ljudi predmestij in podeželja edini vir življenja. Zaradi tehničnega in gospodarskega razvoja se je odstotek tistih, ki od zemlje žive, močno znižal. Vrednost zem'1e se seveda ni zaradi tega znižala, predstavlja na za tiste, ki od nje žive. edino bogastvo, za dniae pa ima še vedno svojo objektivno vrednost.
V dvajsetih povojnih letih je bilo za razna naselja, za industrijsko cono in za naftovod samo na Tržaškem razlaščenih da'eč nad 1000 ha zemlje, po veliki večini last Slovencev. Nad lahkoto, s katero so ra-zlaščali, in nad sramotno nizkimi cenami, ki so bile priznane razlaščencem, dokler se niso organizirano Uprli ob razlastitvah za naftovod, smo ogorčeni.
še posebej obsojamo, da so se na razlaščenih in drugih zemljiščih gradila In se še gradijo naselja z izključnim namenom spremeniti etnični značaj nekaterih naših področij.
Kako so nastopali proti ljudem, ki niso imeli velikih možnosti braniti se! V gmotni stiski in spričo tolikih neizpolnjenih potreb so ti razlaščenci sprejeli vsiljene cene. Mirne duše lahko trdimo, da so razlasti-teljl ravnali s tolikšno hladnokrvnostjo tudi zato, ker je šlo v večini primerov za lastnino Slovencev.
Napoved novih razlastitev za naftovod v dolinski občini je zaradi obsežnih površin, namenjenim razlastitvam, zbudila med slovensko javnostjo nemir. Strokovnim organizacijam je uspelo uresničiti pobudo za u-stanovitev Konzorcija med razlaščenci, zato da bi združeni laže kljubovali in tako dosegli pravičnejšo odškodnino. Ta u-stanovitev, ki pomeni prvo to vrstno organizirano akcijo pri nas, je napovedovala novo obdobje v tem pogledu. Škoda, da ni uspelo, da bi se v okviru Konzorcija v katerem odborniki požrtvovalno in nesebično delujejo, zbrali vsi tisti prizadeti, ki so želeli organizirano
obrambo. Zaradi politične razdvojenosti in nestrpnosti je nastala še druga organizacija. Prišlo je še do večjih ločitev duhov, do osebnih obračunavanj in do drugih neprijetnosti. Obžalujemo, da je do vsega tega prišlo.
Kljub vsem tem neprijetnostim so bile dosežene višje odškodnine, kakor kdajkoli prej, kar je nedvomno velik uspeh.
Za pravičen zakon
o razlaščanju
Napovedujejo se nove razlastitve za industrijsko pristanišče v Trstu, v načrtu je gradnja protosinhrotrona v Doberdobu, predložen je bil osnutek za vinkulacljo tržaškega Krasa, govori se o velikem Trstu. Ponavlja se stara pesem, da o vseh vprašanjih, ki tako živo prizadevajo Slovence, sklepajo mimo in brez njih. Čakajo nas torej težavne in odgovorne naloge, ki jih bomo morali samo v skupnem dogovoru dobro razčiščevati in skupno braniti. Naj se zato odstrani vse, kar je negativnega, saj ni mogoče uspešno braniti zemlje in istočasno z njo politično licitirati. Poišče naj se to, kar mora združevati: obramba pred razlastitvami in obramba interesov razlaščencev. Doseči moramo pravico, da se je treba s prizadetimi pred vsako nameravano razlastitvijo najmanj posvetovati in da bo sprejet tak deželni zakon, ki bo odpravil sedanje krivične določbe, do skrajnosti zaostril kriterije o javni koristnosti in učinkovito zaščitil pravice razlaščencev. Do sprejetja novega deželnega zakona je treba prenehati z razlastitvami po dose-daj veljavnih predpisih.
Za uživanje politične in kulturne enakopravnosti slovenske manjšine v Italiji imamo določbe mirovne pogodbe, državne ustave in statuta dežele Fur-lanija-Julijska krajina ter podrobno naštete določbe Posebnega statuta kot sestavnega dela londonskega memoranduma. Kako daleč je še danes naš položaj od uresničenja, navedenih načel in dpločb! Ne moremo reči, da bi se danes napram Slovencem izvajala odkrita diskriminacija v zvezi s splošnimi državljanskimi pravicami, čeprav so ncnekod. posebno v Benečiji, še ostanki prejšnjih časov. Takoj smo pa neenakopravni, ko gre za našo specifičnost, za naše pravice kot manjšine, za naš jezik. Enakopravnost odpove skratka tam, kjer je treba nekaj posebnega ukrepati v naš prid. Razen šolskega zakona in zakona o osebnih imenih so zadevne določbe ustave in deželnega statuta ostala le nadela, posebnemu statutu pa ni bila dana notranja pravna veljavnost.
O tem, da je zaščita manjšine potrebna, je bilo razčiščeno, kakor že povedano, v svetovnem merilu v OZN, v republiki Ita-
rnati zaščitne norme glede slovenske manjšine, ali popolno pomanjkanje pobude vodilne skupine v deželi, da si to pravico na podlagi člena 3 statuta zagotovi ali vsaj izsili, naj se končno razčisti v tem pogledu pristojnost države In dežele.
Izboljšanje vzdušja pri nas in drugačen odnos do Slovencev na Tržaškem in predvsem na Goriškem po vladajočem sloju — v videmski pokrajini tega pojava še ni — smo v času, ko se je pojavil, iskreno pozdravili in ga tudi upoštevamo, toda moramo ugotoviti, da je to prineslo malo otipljivega za slovensko manjšino. Zato zahtevamo dejanj in ukrepov. Naše stvari naj se globalno, celovito rešijo, in to za vse Slovence v Italiji, v tržaški, gori-ški in videmski pokrajini. Ali naj se to stori s sprejetjem enotnega posebnega zakona za zaščito slovenske manjšine, ali naj se sprejme več posebnih zakonov, ah naj se dopolnijo, odnosno spremenijo vsi tisti zakoni, ki bi nam dopolnjeni določali pravice, ki jih terjamo, ali naj se Posebni statut uzakoni in se razširi na vse tri pokrajine, o vsem tem je mogoče govoriti. Glavno je, da se ta stvar kmalu in v celoti uredi. Gre za zagotovitev bodočnosti naše manjšine, zato ne pristajamo na reševanje z obljubami ali po kapljicah, ker tako reševanje pelje k počasni toda vztrajni koroziji našega narodnega telesa, k
tako imenovani mirni asimilaciji Slovencev, zato ga kot sistem odklanjamo.
Za izvajanje določb posebnega statuta 1. m.
S to našo zahtevo odločno terjamo tudi izvajanje Posebnega statuta londonskega memoranduma v celoti in se pri tem sklicujemo na dogovor Moro-Stambolič, da se je treba ravnati ne samo po črki, ampak tudi po duhu pri izvajanju skupaj prevzetih obveznosti. Od mešanega italijanskega-jugoslovanske-ga odbora pričakujemo otipljivih rezultatov s prepričanjem, da ne bomo več prisiljeni izrekati trde kritike na njegov račun. Rezultatov pričakujemo predvsem v zvezi s tistimi členi Posebnega statuta, ki se pri nas ne izvajajo. Obsodili smo sistem toge reciprocitete pri obvezah glede izvajanja. Taka reciprociteta ni niti načelna niti v skladu z duhom dogovorov in naši manjšini ne daje upanja za skorajšnje izvajanje bistvenih določb statuta.
Glede šolstva zahtevamo v
prvi vrsti razširitev šolskega zakona št. 1012 tudi na videmsko pokrajino, za začetek naj se pa tam prične vsaj s poukom slovenskega jezika v šoli. Za izpeljavo te zahteve je pa treba prenehati z dosedanjimi ustrahovalnimi metodami. Če ne predstavljajo slovenske šole na Tržaškem in Goriškem nevarnosti za integriteto in varnost države, zakaj naj bi to veljalo za Beneško Slovenijo in za Kanalsko dolino?
Nujna je izpopolnitev šolske mreže na Goriškem in Tržaškem, predvsem na področju strokovnega, glasbenega šolstva in strokovnih tečajev. Šolski zakon se mora v celoti izvajati.
Sele v zadnjih letih so nekatere najpomembnejše slovenske kulturne ustanove pri nas prejele podporo iz javnih finančnih sredstev. Podrobne podatke i-mamo, kolikšno Dodporo so prejele nekatere naše članice. Primerjava s podporami, ki jih prejemajo sorodne italijanske u-stanove je porazna. Slovenskemu gledališču je sicer priznan status izredne dejavnosti, kar je vsekakor napredek v primerjavi s prejšnjim položajem. Zato gre priznanje tistim, ki so to v utesnjem okviru veljavnih predpisov storili. Novo se snujoči zakon o gledališčih bo Pa moral Slovenskemu gledališču v Trstu zagotoviti kritje vseh potreb iz javnih finančnih sredstev, da bo lahko delovalo najmanj v današnjem obsegu.
Zgoraj: Delegati SZDL Slovenije in Unione degli Italiani deiristria e Fiunie. Spodaj:
Gostje iz Koroške in Hrvatske
Kdo naj manjšinska vprašanja rešuje in kdo naj manjšino predstavlja
Postavljamo zahtevo, da je lahko samo objekt in drobiž za treba vsa še odprta vprašanja poravnavanje medsebojnih ra-
naše manjšine rešiti. Kdo naj ta vprašanja reši in kdo naj bo neposredni sogovornik?
Na to vprašanje dobimo običajno odgovor, da so za politične odločitve v državi odgovorne stranke, tiste pač, ki tvorijo trenutno večino. Vsi sklepi v parlamentu in v senatu morajo biti praviloma prej odobreni od večinskih strank. Enako velja za nižje oblastvene ustanove, za deželo, pokrajine in občine. Iz vsega tega raj bi sledila logična zaključna, in sicer: reševanje manjšinske problematiki'h je politična zadeva, zato je razumljivo, da se rešuje izključno v okviru strank in med strankami, da je treba torej pridobiti prej stranke, in šele potem moramo kaj pričakovati od države, in drugič: samo v svoji politični stranki je manjšina lahko tvorec lastne
venskih glasov na Tržaškem gre vsedržavnim naprednim stran-čunov. Z drobižem pa se dolgo- kam, pa ne morda zaradi tega,
vi ne plačujejo.
Pri vsem tem moramo vzeti
ker bi se s tem želeli izločiti iz slovenske narodne skupnosti,
politike in samo taka stranka Ispešne zaradi premajhne teže
v poštev še to, da je obravna- j kakor smo brali v predvolilnih vanje manjšinske problematike v Italiji še vedno pogojeno z anahronističnimi predsodki o «višjih interesih države« in da zato prehaja v območje obrambe njene celovitosti. Vsaka manjšina je po tej logiki vsaj njen potencialni nasprotnik. Zato del vladnih strank sodi, da to področje presega njihovo torišče v ožjem pomenu besede in ga prepuščajo nekim abstraktnim «poklicanim», ki pa konec konca ne more biti nihče drug kot vlada. Te stra-ke se sicer ukvarjajo z našo problematiko na periferiji, pri nas, toda zaradi omejenega torišča rešujejo lahko obrambne probleme, kolikor jih sploh rešijo.
Napram centru so pa ali neu-
z izvoljenimi predstavniki je lahko narodno predstavništvo in politično zastopstvo, ki naj bi bil edini glasnik, ki lahko govori v imenu Slovencev ter jih zastopa.
Takih zaključkov ne sprejemamo, ker je stvarnost drugačna, in končno moramo tudi mi terjati take poti za reševanje naših vprašanj, ki se nam zdijo najbolj primerne, in ki
liji pa v ustavodajni skupščini bot)0 prej pripeijale do cilja.
ob razpravi in sprejetju člena 6 ustave. Odveč bi bilo vsako ponavljanje te potrebe, če ne bi imeli opraviti s sodržavljani italijanske narodnosti, ki se v svoji, blago rečeno, enonacio-nalni zaverovanosti ne poglabljajo v specifičnosti manjšinske problematike in vidijo v formalni enakopravnosti že zadostne pravice za pripadnike manjšine. V posebnih zaščitnih ukrepih v prid manjšine pa vidijo nič manj kot diskriminacijo večine. Celo pri ljudeh, ki jim ne moremo zanikati demokratične miselnosti, naletimo glede tega na malone popolno nerazumevanje.
Ostajamo torej še vedno državljani druge in tretje vrste v odnosu do večinskega naroda, neenakopravni smo tudi v primerjavi s francosko v Dolini Aosta in nemško manjšino na Južnem Tirolskem. Ni nam dano, da bi prišle do izraza vse naše narodne značilnosti in posebnosti, predvsem da bi uporabljali svoj jezik v odnosu do javnih in sodnih oblasti.. Naši bratje v Benečiji in Kanalski dolini so potisnjeni v kategorijo državljanov tretje vrste, kajti še danes jim uradna politika ne priznava, da so Slovenci. V sto letih pripadnosti Italiji niso bili beneški Slovenci deležni niti ene narodnostne pravice, kot da bi jih hoteli kaznovati za to, da so se na plebiscitu izrekli za Italijo, da so bili zvesti vojaki, da so lojalni državljani in poleg vsega še vztrajni volivci Krščanske demokracije.
Znova ln znova moramo ponavljati, kateri bistveni členi Posebnega statuta se ne izvajajo, vedno znova moramo kritično ocenjevati dosedanje delo dežele Purlanije-Julljske krajine glede nas Slovencev. Z ustanovitvijo referata za slovensko manjšino pri predsedstvu deželnega odbora in priporočila parlamentu, naj uzekoni prnnoved netenja nacionalne mržnje, je bilo sicer v okviru dežele nekaj storjenega, toda odločno premalo. Ne vemo, koga bi za to prej krivili, ali osrednjo vlado, ki zanika deželi pravico spreje-
Prvi zaključek ne drži, ker je v sami Italiji praksa drugačna. Južno-tirolsko vprašanje 1 se ne rešuje prek strankarskih | sporazumov in kombinacij, | temveč v dogovarjanju med Italijo in Avstrijo ter italijansko vlado in predstavniki Južno-tirolske ljudske stranke, ki je danes nesporna zastonnica tamkajšnje nemške manjšine.
Večji del Slovencev v Italiji, tržaški Slovenci, so zaščiteni z mednarodnim dogovorom, ki ga je dolžna država izpolnjevati. Stranke, ki so sestavljale vse vlade po podpisu tega sporazuma, so avtomatično obvezane izpolnjevati ga po prevzemu vodstva v državi, razen če se r.e bi dogovorile, da ga prekličejo, česar pa doslej noben vladni program ne vsebuje. Za izpolnjevanje obveznosti Iz tega sporazuma se je vzpostavila relacija med Italijo in Jugoslavijo, ki sta sporazum podpisali, na drugi strani pa med vlado ln njenimi organi ter manjšino, skromnimi uspehi sicer. No, prav zaradi tega danes to vprašanje obravnavamo.
Ce preskočimo državne meje, vidimo, da je v Avstriji podobno. Predstavniki obeh manjšinskih organizacij koroških Slovencev vzdržujejo neposredne stike s predstavniki osrednje in deželne vlade. Pre.Vstavniki Italijanske unije za Istro in Reko se dogovarjajo direktno z občinskimi in višjimi oblastvenimi organi, ko gre za urejevanje zadev italijanske manjšine v Jugoslaviji.
O tako pomembnih stvareh, kot je globalna rešitev bistvenih problemov manjšine, bi se stranke lahko dogovorile le ob sestavi vlade. Toda manjšina ne bi bila več manjšina, če bi razpolagala s tolikšnim številom poslancev, ki bi lahko odločilno vplivalo pri sestavi katere koli vlade. To se pravi, da manlšina ne more biti subjekt v polnem pomenu te besede, če bi držalo načelo, da se bodo njer.e zadeve reševale izključno v dogovorih med strankami.
Nasprotno, manišina je v takih medstrankarskih dogovorih
ali celo zaviralne, če so žrtve zgoraj navedenih predsodkov ali ■ iskanja strankarskih koristi za I vsako ceno.
Manjšina se mora obračati neposredno na oblastvene organe
Iz vsega, kar je bilo do tu navedenega, mislimo, da pridemo le do tega zaključka, da se mora manjšina obračati neposredno na oblastne organe, na vlado, zato da so le ta obveže ukrepati v korist manjšine.
Stranke ki so se izrekle za izpolnitev obveznosti do manjšine, bi ji morale izglajevati pot do vlade in drugih oblastvenih organov. S sodobnimi argumentacijami o pravicah in vlogi manjšin bi morale pomagati razbijati predsodke o manjšinah in že omenjeno zaverovanost v enonarodno državo. Na noben način pa te stranke ne bi smele zavirati razreševanja teh problemov s tem, da se postavijo med manjšino in vlado. Tega ne bi smele početi zaradi iskanja političnih koristi ali celo zato, da bi služile kot pravnosti zastaja. Kajti le manj
geslih njihovih nasprotnikov. Ta trditev je nevarna, ker ponuja neresnične argumente nam nenaklonjenim, po katerih naj bi Slovenci izginili že s tem, da volijo za vsedržavne stranke. Slovenci, ki tem strankam sledijo, se zavestno vključujejo v progresivni družbeni proces v državi, v katerem vidijo tudi reševanje vprašanj svoje manjšine. Za slovensko volilno formacijo se ne morejo odločiti, ker je ideološko močno angažirana in tudi zaradi tega, ker zaradi njene prostorske omenjenosti ne bi mogla vplivati na spošni razvoj v državi.
Tudi trditev, ca moremo biti tržaški Slovenci samo v Slovenski skupnosti tvorci naše narodne politike in njen subjekt, je nevarna, ker danes ne more nihče jamčiti, da bo Slovenska skupnost v Trstu za vedno obstajala, vsaj v današnjem obsegu ne. Znane so odkrite aspiracije Krščanske demokracije, da jo absorbira, v skupnosti sami pa že danes obstajajo sredobežne sile. Kdo naj bi bil potem tvorec narodne politike in njen subjekt?
Treba se Je dokončno sprijazniti z resničnostjo in se vdati v to, da pri nas danes ni mogoča «ena sama krovna organizacija, ki naj manjšino zastopa in predstavlja«. Treba je zavzeti dimenzijo in vlogo, ki ju realnost omejuje ln po tem uravnavati svoje bodoče delo.
Vsedržavne stranke, ki imajo v svojih vrstah Slovence in za seboj slovenske volivce, imajo v svojem programu obrambo interesov slovenske manjšine. Gotovo je, da je učinkovitost obrambe odvisna od objektivnih razmer. So pa tudi slabosti v strankah samih, ne samo zaradi pomanjkanja doslednosti na določenih sektorjih, ampak predvsem zaradi dejstva, da stranke same ne morejo povsem reševati manjšinskih vprašanj. In to ni nič novega. Tudi v najbolj napredni družbi, kjer hočejo revolucionarna gibanja dosledno izpeljati enakopravnost narodnosti in narodnih manjšin, ne poteka reševanje nacionalnih vprašanj avtomatično. Izkazalo se Je namreč, da brez aktivne udeležbe manjšine kot celote, zastopane po svojih organizacijah, brez njene prisotnosti, ki opozarja, reagira In terja, njena pot do enako-
predstavništvo manjšine priznali le v politična telesa izvoljene predstavnike, so prišli do spoznanja, da je mogoče od manjšine — in mi dodajamo: od dela manjšine — ki se noče formirati kot politična stranka, zahtevati tako formacijo zgolj zaradi možnosti soodločanja, . marveč je treba v takem pri-srečanjih v letu 1965. Se točneje ,meru najti za manjšinsko pred-
nam ninn rma^a i nrilroTtiin nn.	•	'n___ j______x__ i____i:«ji_
nam njen značaj prikazuje poročilo njenega predsednika Antona Bormeja na zadnjem občnem zboru lanskega oktobra: «Unija mora utrditi svoja av-tomna stališča v presoji vsakokratne situacije. Do skrajnosti mora razvijati lastne pobude, s tem da začenja posamezne akcije. Ne sme se zadovoljiti z golim sprejemanjem zunanjih pobud, ampak se mora vedno postaviti na prvo mesto pri o-pravljanju svoje funkcije«, in naprej:	((Nenadomestljiva je
prisotnost unije povsod tam, kjer se obravnavajo problemi italijanske narodne skupnosti«; Naša Slovenska kulturno gospodarska zveza je nastala tudi iz potrebe, da pripomore velikemu delu slovenske manjšine v Italiji, da postane subjekt dogajanja v zvezi z njo. Dosedanja dejavnost naše Zveze je v celoti potrdila to njeno poslanstvo. Bila je gonilna sila pri oblikovanju stališč in zahtev Slovencev v Italiji. Bila Je tolmač razpoloženja In želja Slovencev. Njen avtonomni položaj ji je vedno dovoljeval zavzemati stališča, ki so bila v nedvomno objektivno korist manjšine. Ni bila obremenjena s kakršnimi koli lokalnimi dogovori, ki bi jo omejevali v pobudah. Ne obremenjuje je niti volilno niti prestižno ljubosumje, zato je lažje oa-avljala vlogo povezovalca, pomirjevalca in vskla-jevalca med strankami ln organizacijami, ko je šlo za skupne koristi.
V njej včlanjene organizacije s prosvetnega, kulturnega, glas-beno-pedagoškega, strokovno-gosuodarskega in podpornega področja so si s svojo intenzivno dejavnostjo, resnostjo in nepristranostjo pridobile tak ugled pri Slovencih v Italiji, da so postale nenadomestljive ln večina Izmed njih že sploš-noslovenske.	v
Rečeno je že bilo, da sta si obe osrednji manjšinski organizaciji koroških Slovencev že zagotovili legitimacijo zastopati manjšino. V programu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem beremo utemeljitev zahtev, da se to tudi uzakoni: «že predvojni kongresi nacionalnih manjšin, ki so v začetku kot
stavništvo drugačno kvalifikacijo. Zato gre naša zahteva za tem, da se slovenskima centralnima organizacijama.......tudi
formalnopravno prizna status zakonitih predstavnikov slovenske narodnostne skupine na Ko roškem, kar konec konca pomeni samo legalizacijo dejanskega ukrepanja. Le ti naj bi aktivno soodločali pri vseh vprašanjih, ki zadevajo pravice in interese slovenske narodnostne skupine na Koroškem«.
Od strank, ki svojih vrstah vključujejo pri nas tudi Slo vence, pričakujemo pri teh naših naporih' ne samo razumevanje, ampak tudi podporo. Imeti zaupanje v avto nomno manjšinsko organizacijo, je pravzaprav povračilo za zaupanje slovenskih volivcev. Videti
konkurenco v manjšinski organizaciji pomeni, ne samo videti strahove tam, kjer jih ni, ker ne mara postati nadomestilo za stranke, ampak pomeni tudi določeno mero nerazumevanja manjšinske problematike, pomanjkanje poglobitve vanjo in zanemarjenje sodobnih progresivnih spoznanj in teženj. V odklonilnem stališču nekaterih do manjšinskih organizacij vidimo tudi pretirano zaverovanost v stranko in njeno vlogo, ki Je vendar zato tu, da pomaga protislovja in probleme v družbi razreševati, ne pa zavirati razvoja, ki bi lahko bil hitrejši.
S tem pa nikakor ne podcenjujemo važnosti krajevnih sporazumov med strankami. Stranke, za katere Slovenci volijo in ki so se odločile za sodelovanje v odborih predvsem v Trstu in Gorici, morajo seveda doseči otipljive obveznosti do slovenske manjšine in morajo tudi vztrajati, da bodo spoštovane. Ponavljamo pa, da imajo take pridobitve omejen značaj in mo rajo zato biti le komponenta globalnega reševanja naših vprašanj.
Odnos med manjšino in matičnim narodom
Bistveni element v delovanju naše zveze in njenih članov je bilo tesno navezovanle slovenske manjšine z matičnim narodom. V tej zvezi vidimo važen element za ohranitev naših značilnosti, brez katerih ne bi bilo mogoče naše polnokrvno življenje kot Slovencev. V zadnjih letih so v tem pogledu tudi druge slovensKe skupine napravile korak naprej. Iz dneva v dan se tako lomijo še zadnji predsodki in zametujejo boleči ostanki preteklosti. Ta proces splošnega povezovanja z matičnim narodom je gotovo sad splošnega razvoja, je pa hkrati tudi sad odprtosti in zavestnih naporov naše zveze, njenih članic in zvezi bližnjega tiska.
Na naših srečanjih z Italijansko unijo za Istro in Reko smo skupno poudarili načela, na katerih morajo sloneti odnosi večine do manjšine in kakšne so s tem v zvezi dolžnosti večine. Spadajo pa ta srečanja tudi v okvir razčiščevanja odnosov med manjšino in matičnim narodom. Naši sodržavljani italijanske narodnosti so Po večini še vedno dokaj gluhi
za manjšinska vprašanja ln Je zato ta problematika pri njih zelo pomanjkljivo obdelana. Aktivna udeležba pripadnikov njihove narodne manjšine r.a takih srečanjih marsikoga prisili k razmišljanju. Argumenti in zahteve, ki jih postavlja pripadnik lastne manjšine, pos‘ar jajo razumljivejši in boli naravni. Zahteve katerekoli man šine prenehajo tako biti nadležne in nekaj bi kar venomer terjali le nepoboljšljivi nezadovoljneži, podpihovalci in državnim Interesom nevarni elementi, ampak nekaj, kar spada v naravne pravice pripadnikov določene narodnosti ln kar je treba upoštevati. Po drugi strani vpliva pomirjevalno na večino spoznanje, da je mogoče urediti razmere za lastno manjšino tako, da ji je zagotovljena ne samo njena uveljavitev, ampak tudi njen razvoj in ohranitev. To spoznanje odnira nove poglede tudi na funkcijo lastne marišine v drugi državi in na mani Sine na splošno. To tudi potrjuje U znano resnico, da je v interese same države, če se manjšin! zagotovijo razmere, ki Jo bode zadovoljile.
Prepričani smo, da ne govorimo gluhim
filter in tako pripomogle k te mu, da bo manjšina še vedno objekt dogovarjanj.
Odgovor, kdo naj zastopa našo manjšino v teh dogovorih, mora sloneti le ob upoštevanju dejanskega političnega položaja pri nas. Predvsem nimamo take slovenske politične organizacije, ki bi po svoji moči lahko predstavljala vse ali vsaj veliko večino Slovencev v Italiji. Zadnje volitve na Tržaškem so imele v tem pogledu skoraj prelomni značaj zaradi tega, ker je slonelo vse predvolilno argumentiranje ln utemeljevanje Slovenske skupnosti v poudarjanju potrebe po vseslovenski reprezentativni organizaciji, ki naj bi spremenila manjšino v subjekt dogajanj v zvezi z njenimi pravicami. Rezultati volitev so pokazali, da je kljub tako vabljivim argumentom o-staia volilna struktura med Slovenci nespremenjena. Večina slo-
sina občuti, kaj je prav ln kaj ni v zvezi z njo. Le reagiranje pripadnikov je merilo za stopnjo pravic, ki jih uživajo. In prav zaradi tega pride do izraza zahteva, da mora imeti manjšina pravico in dejansko možnosti, da igra aktivno vlogo v družbenem življenju dežele, v kateri živi, da torej odloča o sebi in da postane na svojem področju suveren in samostojni činitelj.
Kako je v Jugoslaviji in na Koroškem
Iz podobne nujnosti se je rodila Italijanska unija za Istro in Reko, katere vlogo smo Imeli priliko spoznati ob naših dveh
Slovenska manjšina v Italiji Ivljenja, tako da bo vsak pri- jram0 sadove, ki jih danes \< želi postati še bolj učinkovit padnik naše skupnosti imel e- | čutimo, spremeniti v otipljive
sporazumevanja med I*	SSSta
lijo in Jugoslavijo, toda to vlogo bo v celoti odigrala le, če bo živela v resnični nacionalni, ekonomski in kulturni enakopravnosti. Slovenci v Italiji bi želeli, da ne bi bili več politični problem in bomo prenehali biti le, če nam bo v duhu demokratičnosti in humanosti priznana in potem tudi spoštovana dejanska enakopravnost. To konec koncev pomeni, da vprašanje manjšine ni v prvi vrsti vprašanje manjšine, ampak večine.
Pričakujemo torej, da bo večina ukrepala, kajti tudi mi si želimo, kakor vsi ljudje na svetu, vzdušje, v katerem bomo čutili solidarnost vseh ljudi. Naj se ustvarijo take razmere, v katerih bomo vedno manj čutili, da smo manjšina, da se bomo torej čutili enakopravni na vseh področjih družbenega ži-
član manišinske skupnosti in države, v kateri živimo.
Prepričani smo, da kljub vsemu ne govorimo gluhim, ko terjamo, naj se izpolnjujejo vse dolžnosti do naše narodnostne skupnosti. To nam dokazuje e-nostavna primerjava današnjega položaja s stanjem pred, recimo, desetimi leti. Naša aktivna prisotnost povsod tam, kjer pride do izraza odnos do nas, Je prinesla sadove, ki sicer še niso vsi dobili otipljivih oblik, temveč se kažejo predvsem v drugačnem razpoloženju do nas in v večjem razumevanju za naše potrebe. Tudi v zelo težkih razmerah, v katerih je naša manjšina živela, nismo Izgubili poguma. Neprimerno manj na mestu bi bilo omahovanje v današnji situaciji, kljub naporni poti, ki je pred nami, ko mo-
In doseči jih moramo ml z naši vztrajnostjo, požrtvovalnosti in potrpežljivostjo.
Morda je to poudarjanje oc večno spričo tako razvejane nt še dejavnosti, kajti bilanca delt vanja SKGZ, njenih članic i drugih slovenskih organizacij Italiji je pozitivna. Množičn udeležba in interes izvira tuč iz potrebe neenakopravnih ljt di, da se uveljavijo. Za stopnj višja Je težnja, ki izhaja : uporne želje, da bomo z intei zivnim delovanjem bolj odporr Naš položaj pa terja, da gr mo še za stopnjo višje: deja nost manjšinskih ustanov in o ganizaclj z vseh področij moi biti tudi po kvaliteti višja c povprečja pri nas. Tudi z vtš; kvaliteto bomo lahko odtehta kvantiteto, ki nas na vsake: koraku obkroža.
V Trstu, 17. decembra 1966
Vreme vteraj: najviSja temperatura 8.4, najnižja 3.9, ob 19. uri 6; vlaga 65 odst,, zračni tlak 1026.6 raste, brez vetra, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 12.1 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 18. decembra
Radko
Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8,41. Luna vzide ob 12.04 In zatone ob 22.50.
Jutri, PONEDELJEK, 19. dec.
Urban
V PETEK PONOČI MED KD, PSU, PRI IN SS
Pogajanja za odbore levega centra naletela na težko premostljive čeri
Republikanci nameravajo nasprotovati ponovni izvolitvi Hreščaka za odbornika Callegari(PSU)ne bo odstopil v korist Mocchija - Spremembe v odboru miljske občine
Drugi sestanek strank levega cen- ( sebej o stikih, ki jih je imel s pri- sov, ki bodo nekoliko nadomestili tra za sestavo občinskega in pokra- zadetimi poslovnimi krogi v zvezi vlake. Sinoči niso avtobusi prišli v
ZASEDANJE 0 MESTNIH IN MEDMESTNIH PREVOZIH
Danes razprava in zaključki na osnovi včerajšnjih poročil
Zasedanje je vodil predsednik upravnega sveta Acegata dr. Stasi, poročili pa sta podala dr. Pototschnig m prof. Fontanella
jinskega odbora, kakor tudi za sestavo političnega sporazuma in zadevnih upravnih programov, ki se je začel v petek okrog 22. ure, se je zavlekel pozno v noč. Predstavniki posameznih strank so začeli razpravljati o osnutku političnega sporazuma, ki ga je predložila Krščanska demokracija na prvem sestanku. Razprava je bila precej zmedena in ni prišlo do nobenih konkretnih uskladitev pogledov niti o posameznih točkah. Diskusija 6e je še bolj razvnela in zavlekla potem, ko so predložili svoj osnutek političnega sporazuma združeni socialisti. Med razpravo je bilo danih tudi mnogo spreminjevalnih predlogov in pripomb k posameznim točkam obeh osnutkov.
Med sestankom je prišlo tudi do precej ostre razprave zlasti zaradi stališča, ki so ga zavzeli republikanci in v katerem je bilo razvidno, da nameravajo ugovarjati ponovni izvolitvi slovenskega socialističnega svetovalca Dušana Hreščaka v občinski odbor. Pri tem ne smemo pozabiti, da so republikanci ob izvolitvi Dušana Hreščaka v občinski odbor lanskega julija zavzeli nasprotno in šovinistično stališče ter se v veliki meri pridružili protislovenski kampanji desničar. 6kih svetovalskih skupin v občinskem svetu in v mestu. Poleg tega 60 republikanci tedaj tudi dejansko izstopili iz odbora levega centra in pozvali svojega svetovalca Bazzara naj izstopi iz odbora. Ta pa se ni strinjal s stališčem svoje stranke, iz katere je izstopil in ostal v odboru kot neodvisen svetovalec. Pozneje se je baje celo pridružil socialdemokratski stranki.
To stališče republikancev je nekoliko presenetilo ostale delegacije zlasti zaradi tega, kor na prvem sestanku niso postavili nobenega pridržka v tem pogledu, marveč so, kot ostale delegacije, izjavili, da so na razpolago za nadaljnje razgovore.
Na petkovem sestanku ni bilo govora o točkah, ki jih Je postavila Slovenska skupnost na prvem sestanku v zvezi z nekaterimi slovenskimi vprašanji, ki naj jih ostale stranke levega centra rešijo pred dosego globalnega sporazuma o nadaljnjem sodelovanju v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu. Kot smo že pisali, predstavljajo te točke pogoj Slovenske skupnosti za nadaljnje sodelovanje z ostalimi strankami levega centra.
Iz razgovorov na drugem sestanku je razvidno, kot smo zvedeli iz pristojnega vira, da pogajanja ne bodo lahka in da se ne bodo kmalu zaključila. Nekateri celo predvidevajo, da bodo trajala, če bo šlo vse dobro, tja do druge polovice januarja, ko naj bi bil končno podpisan sporazum o sestavi občinskega in pokrajinskega odbora.
V zvezi z vprašanjem novega tržaškega občinskega sveta pa se je zvedelo, da je svetovalec Callegari, ki je bil izvoljen na listi združenih socialistov in ki pripada skupini PSJ?I, izjavil, da ne bo nikoli od-: stopil kot občinski svetovalec, ker [ ne namerava razočarati volivcev, ki : so mu dali svoj preferenčni glas.
; Takoj po volitvah je bilo rečeno, | da bo svetovalec Cailegari odstopil j; v korist dosedanjega odbornika Mocchija (PSI), s čimer bi bilo tudi vzpostavljeno ravnovesje sil v f občinskem svetu med PSI in P3DI. ; 27. novembra je bilo izvoljenih o-sem svetovalcev na združeni socia-» listlčni listi, od katerih šest PSDI In dva PSI.
Vedno v zvezi s sodelovanjem in fi odnosi med političnimi strankami F v upravnih izvoljenih telesih je tre-‘ ba omeniti, da je na seji miljskega občinskega sveta, ki je bila v sredo, občinski svetovalec PSI Piero Robba izjavil, da je bila ustanovljena skupina združenih socialističnih svetovalcev (PSI-PSDI), ki šteje sedaj tri člane. Na petkovi seji istega občinskega sveta pa je Robba izjavil, da ne bo več neposredno sodeloval s komunisti, ki upravljajo občino, skupno z enim svetovalcem PSIUP. Robba je tudi izjavil, da ne bodo povzročili komisarske uprave in da bodo svoje stališče obrazložili in določili ob glasovanju prihodnjega proračuna. Zdi se, da bo skupina svetovalcev PSD do prihodnjih upravnih volitev v Miljah občasno podpirala občinski odbor, ki ga sedaj sestavljajo sami komunisti, da se prepreči komisarska uprava.
Včeraj pa sta se sestali komisiji, d sta bili ustanovljeni na prvem sestanku strank levega centra, da la predlog SS razpravljata o slovenskih šolskih vprašanjih in o raz-astitvah v dolinski ter miljski ob-! Mnl.
z napovedano postavitvijo središča za trgovino s sadjem in zelenjavo za promet s kontainerji. Dr. Cai-dassi je poročal tudi o prizadevanjih tukajšnjih poslovnih krogov, da bi tržaškim ladjedelnicam zagotovili gradnjo nadaljnjih dveh ali več ladij za Češkoslovaško.
Danes brez vlakov
Sinoči ob 21. uri se je po vsej državi, kakor tudi v Trstu, začela stavka železničarjev, ki se bo zaključila danes ob 21. uri. Železničarji zahtevajo izboljšanje delovnega urnika, do stavke pa je prišlo, ker vodstvo uprave železnic ni hotelo sprejeti zahtev sindikalnih predstavnikov železničarjev. Kot o-bičajno bo na najvažnejših progah obrambno ministrstvo uvedlo vojaške avtobuse.
Kakor smo že omenili, je stavka zajela tudi Trst in sinoči po omenjeni uri ni iz Trsta odpeljal noben vlak niti prispel. Železniška u-prava je preskrbela nekaj avtobu-
Včeraj dopoldne se je začelo deželno zasedanje o javnih mestnih in medmestnih prevozih. Zasedanje je otvoril predsednik upravnega sveta podjetja Acegat dr. Stasi, na-. ------	„ -— . . kar so zborovalce, ki so prišli iz
poštev, pac pa bodo danes, in si- \ vseh treh pokrajin dežele, pozdra-cer na progaji Trst-Benetke, Trst- vili tajnik Združenja občinskih
prevoznih podjetij dr. Giacchetti, podpredsednik deželnega odbora dr. Giacometti in občinski odbornik za industrijska podjetja dr. Va-scotto.
Na zasedanju sodelujejo predvsem strokovnjaki in izvedenci o prevozih in prometu, ki bodo še danes razpravljali o vprašanju mestnih prevozov v Trstu, Gorici in Vidmu ter o medmestnih odnosno medkrajevnih avtobusnih in drugih hitrih zvezah. Glavni poročili sta včeraj podala prof Umberto Pototschnig, ki je govoril o javnem urejevanju prometa in o pristojnostih deželne uprave, ter prof. Giuseppe
Videm, Trst-Trbiž in Trst-Opčine. Avtobusi bodo odhajali iz Ul. Fla vio Gioia poleg železniške postaje.
DANES NA OPČINAH
Komemoracija Pinka Tomažiča in tovarišev
Ob 25-letnici ustrelitve Pinka Tomažiča in njegovih tovarišev bo danes ob 15. uri komemoracija na ; strelišču na Opčinah. Govorili bodo i Eugenio Laurenti, Jelka Grbec in j dr. Bruno Pincherle. Komemoracijo '■ P,1 priredi združenje ANPIA S sodelo- !
vaniem združeni ANPI fiap in	14 informativnih strokovnih
22*?S?_,5a?iz.?!y	ln poročil. O vsem predloženem "*<>.
Združenja bivših političnih deportirancev.
Di Lemia in Catapano sta Guiot-ta s pretvezo, da mu hočeta prodati ameriške cigarete, odpeljala v Ul. del Rivo 14, kjer sta od njega zahtevala denar. Malopridneža nista grozila študentu s palico in mu tudi nista s silo segla v žep.
Ko jima je Guiotto izročil denar, sta Di Lemia in Catapano izginila v veži, prekoračila notranje dvorišče in skozi vežo sosednje stavbe prišla v Ul. Scalinata ter izginila. Guiotto je medtem zaman čakal v Ul. del Rivo.
Nazlonale 14.30 21.45 «11 dottor Živa. go» Metrocolor iz romana Borisa Pasternaka. Geraldine Chaplin, A-lec Guinness, Omar Sharif, Excelsior 14.00 «Che notte ragazzi« Technicolor. Philippe Leroy, Marisa Mel-1, Alberto Lionello Penice 14.00 «Un millone dl anni fA» Technicolor. Raquel VVelch.
Eden 15.00 «Chi ha paura di Virginia VVoolf« Elizabeth Taylor, Richard Burton, Prepovedano mladini pod
OBČINSKI UPOKOJENCI
lahko prevzamejo svojo 13. pokojnino od jutri dalje pri okencih občinske zakladnice v Ul. Nordio.
ZARADI STAVKE V LADJEDELNICI SV. MARKA
Simbolična splavitev poljske ladje «Ziemia Wielkopolska»
To je zadnja iz serije štirih enakih 22.000-tonskih tovornih ladij, ki so jih CRDA zgradile za varšavsko družbo «Centromotor»
Ustanovitev gospodarsko socialne konzulte za kmetijska vprašanja
Delo za novo zbirko trgovinskih uzanc v tržaškem pristanišču
Na zadnji seji vodilnega odbora rgovinske zbornice sta bila pri-[ otna tudi predsednik oddelka kasa-J ijskega sodišča dr. Nardi in nje-I ov pomočnik dr. Petris, ki sta po Ealogu trgovinske zbornice pred K ratkim zaključila delo za sestavo love zbirke trgovinskih uzanc v tr-1 aški pokrajini. Pri tem delu je so-ieiovalo 225 strokovnjakov, ki so v Bi različnih odborih pregledali ob-llmo področje trgovinskih uzanc tržaškega emporija ter vnesli vanj fbremembe, ki jih je narekoval razil oj trgovinskega poslovanja v zadnjem desetletju, to je od leta 1955, |p so bile zbirke uzanc zadnjič pregledane. Na 75 zasedanjih so izve-fjbnci opravili veliko delo, med dru-l-m so popolnoma predelali poglav-[i, ki se nanašajo na uzance pri • jslovanju z industrijskim plinom gradbeništvu in v bančnem poslo-gsnju.
‘ Dr. Caidassi je nato kratko poro-[ il o delu posameznih oddelkov I »ornice v zadnjih tednih ter še po-
Včeraj dopoldne bi morala biti v ladjedelnici Sv. Marka splavitev četrte motorne tovorne ladje «Zie-mla Wielkopolska», ki so Jo CRDA zgradile za Poljsko. Splavitev pa Je bila le simbolična (ladja je namreč ostala na splavišču) zaradi stavke delavcev v ladjedelnici, ki se je začela včeraj opolnoči in se bo zaključila Jutri ob 6. url zjutraj. V sindikalnem poiočllu je rečeno, da je stavka bila proglašena v protest spričo dejstva, da doslej še ni oila sprejeta zahteva sindikalnih organizacij v Trstu, da bi se udeležile ponovnega sestanka pri prlstdjnia ministrstvih, na katerem bi nadaljevali s proučevanjem vprašanj, povezanih s preureditvijo pomorstva.
Včerajšnji simbolični slovesnosti Je prisostvovala številna poljska delegacija katero Je vodil poljski veleposlanik v Rimu dr. Adam Will-mann. Potem ko Je botrica ladje Barbara Stefanska, soproga svetnika veleposlaništva v Rimu, spustila ob bok ladje tradicionalno botiljko šampanjca, Je predsednik CRDA inž. Vlgnuzzl v svojem kratkem nagovoru toplo pozdravil vse predstavnike Poljske, zlasti pa veleposlanika, ki Je bil navzoč tudi Drl splavitvah ostalih treh enot v ladjedelnici Sv. Marka. Pri tem je inz. Vlgnuzzl poudaril, da so te gradnje nudile možnost za plodne stike med tehniki in strokovnjaki italijanskih ladjedelnic ln poljskimi gospodarskimi operaterji, s čimer so prispevali k ustvarjanju novega ozračja, ki bo prav gotovo imelo pozitiven vpliv tudi za ntdaljnje, še širše sodelovanje.
Veleposlanik Willmann Je v svojih izjavah pohvalil delo tehnikov in delavcev ladjedelnice Sv. Marka rekoč, da prve tri ladje, ki že plujejo po svetovnih morjih, delajo čast Italijanskemu delu. Izrazil je obžalovanje, da Je «Ziemia W1elko-polska» zadnja ladja za Poljsko zgrajena v Trstu, da pa bo ladjedelnica Muggiano pri La Spezii zgradila še dve ladji za poljsko pomorstvo, čestital Je inž. Vignuz-ziju k njegovemu imenovanju za predsednika »Grandi Motori Trie-ste» in nato govoril o italijansko
ročju moderne tehnologije.
Slovesnosti so se udeležili poleg veleposlanika Willmanna svetnik veleposlaništva dr. Mieczyslav Ste-fanski, trgovski ataše veleposlaništva dr. Alfred Knap, predsednik družbe Centromotor iz Varšave dr. R. Zablocki in predstavnik trgovinskega sektorja družbe inž. Janusz Michallk, za CRDA predsednik dr. inž. Guido Vignuzzi in glavna ravnatelja dr. Piero Tartarelli in dr. inž. Gianantonio Chiesa, med številno zastopanimi predstavniki krajevnih civilnih in vojaških oblasti pa prefekt 'dr. 'Cappellinl, kvestor dr. Parlato in drugi. Sledil je sprejeli z zakusko k,,prostorih hotela Excelsior.	.
Smrtna nesreča pri Sesljanu
Na trblški cesti blizu Sesljana se je včeraj popoldne ob 17. url pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 69-letni Henrik Leglša iz Devina št. 16. Nesrečnik se je napotil čez cesto v trenutku, ko je proti Opčinam s tovornjakom «OM tigrotto« TS 64261 privozil 46-letni Pasquale Ia-nello iz Drevoreda Čampi Elisi 41. šofer je v zadnjem trenutku opazil pešca in ni utegnil pravočasno zavreti težkega vozila. Z vso silo je treščil vanj in ga vrgel nekaj metrov naprej, kjer je priletni moški obležal mrtev zaradi prebitja lobanje in hudih notranjih poškodb.
Na kraj nesreče so prihiteli agenti cestne policije in kasneje tudi namestnik republiškega prokuratorja dr. Ballarini. Po opravljenih formalnostih so truplo tragično umrlega Legiše odpeljali v mrtvašnico na pokopališče v Nabrežini.
Nesreča v pristanišču
Sinoči se je v Starem pristanišču ponesrečil 59-letni delavec Eugenio Jurman iz Ul. Pleti 29, ki je na neki albanski ladji pomagal pri raztovarjanju tovora smole. Nenadoma ga je tovor zadel v levo nogo ter
14. letom
divu bodo razpravljali še danes, Grattacielo 14.00 «La truffa che pia-nakar bodo potegnili zadevne za reva a Scotland Yard» Technicolor. ključke.	VVarren Beaty, Susannah York.
----------- Rltz (Ulica San Francesco 10) 14.00
«Un uomo a meti« Jacques Perrin, Lea Padovanl, Gianni Garko. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 14.30 «Operazione tre gatti gialli« Colorscope. Tony Kendall, Bred Harris.
Fllodrammatico 14.30	«1	7 monaci
d’oro» Technicolor. Magda Konop-_	, ,	, ,	ka, Mark Lavvrence, Raimondo Vla-
Po zgledu podobnih pobud v ne- nen0
katerih drugih italijanskih pokraji- crlstalio 14.30 «SSS Slcario Servizio
nah, so te dni tudi v Trstu ustano- [ Spectale« Technicolor
vili gospodarsko-socialno konzulto ! Aurora 14.30 «Beau Geste«.
za kmetijska vprašanja, ki bo de- I Garibaldi 14.30 «La Colt č la mia
lovala v okviru pokrajinske zveze le88*» Technicolor.
neposrednih obdelovalcev zemlje Capitol 13.00 «Tutti insleme appassio-
(Federazione provinciale coltivatori | "ajamente» i odd A-O Technicolor
diretti). Konzulti predseduje dr. Imnu*nj!ews. ,
Rustia Trainer Na nrvem Stanku I 1 P 0 15 00 »Paradiso Havvailano«.
Moder»o 14.30 «Per il gusto di ucci. dere« Technicolor. Craig Hill, Dana Martin, Fernando Sancho. Vittorio Veneto 14.30 «Caccia alla vol-pe» Technicolor. Peter Sellers. Ideale 14.30 «L’amante infedele« Technicolor. Michele Mercier.
Astoria (Ul. Zorutti, fllobus St. 1) 14.30 «1-1 circo e la sua grande av-ventura« Technicolor. John Wayne, Claudia Cardinale.
Astra 14,30 «Lord Jim«.
| Abbazla 14.00 «Fumo di Londra« — Technicolor. Alberto Sordi,
so člani vzeli v pretres predvsem naslednja vprašanja: ceno za odkup mleka pri tukajšnjih živinorejcih, zavarovanje proti nezgodam za dvolastnike; cena za dobavo vode v kmetijske namene; izvajanje drugega zelenega načrta in kmetijstvo v tržaški pokrajini; zavarovanje proti toči.
Češkoslovaška zagotovila udeležbo na sejmu 1967
Češkoslovaška zbornica za zunanje zadeve je pripravila načrt za sodelovanje rta nekaterih medna-, rodnih sejemskih prireditvah v letu 1967; v Italiji bodo češkoslovaška podjetja prihodnje leto nastopila v Padovi, Milanu, Veroni in v Trstu. Na nedavnem zasedanju mešane italijansko-češkoslovaške trgovinske zbornice v Milanu so italijanski gospodarski krogi Izrazili prepričanje, da bi bilo za Češkoslovaško zelo koristno, če bi ta sodelovala tudi na mednarodnih sejemskih prikazih v Cagliariju, Bariju in Palermu.
Še 200 milijonov lir za novi študentski dom
Na predlog vladnega komisarja dr. Cappellinija je komisija za Trst na svoji zadnji seji odobrila nakazi’ i 200 milijonov lir za gradnjo novega doma za študente. Prispevek bodo dali v obrokih v treh prihodnjih poslovnih letih. Pri tem je treba omeniti, da je deželna uprava že odobrila za gradnjo tega doma 230 milijonov lir. Ker bo gradnja z o-premo stala 460 milijonov lir, bo ostalih 30 milijonov dala na razpolago podporna ustanova univerzitetnih študentov.
poljskih odnosih, ki SO rezultat tra-, fdu io zlomil Ponesrečenca so nri-dlclje in. ki ne povezujejo san,o I	vbolnišScotogaspro^o-
tehnikov in gospodarstvenikov temveč tudi srca vseh tistih, ki utripajo isti ritem mednarodnega sodelovanja in miru. Končno je omenil sporazum o sodelovanju, ki Je bil podpisan med Državnim svetom za raziskovanje v Rimu in Poljsko a-kademijo znanosti za obsežnejšo izmenjavo idej in izkušenj na pod-
zo okrevanja v 30 dneh sprejeli na ortopedski oddelek.
REDNI OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA KRVODAJALCEV V dvorani kina Fenice bo danes ob 9. uri redni občni zbor združenja krvodajalcev.
Ugotovljena «napadalca» na študenta v Ul. det Rivo
Samo dan po izvršenem napadu na 26-letnega študenta Alberta Gu-iotta iz Cordenonsa, o katerem smo poročali v naši petkovi številki, so agenti letečega oddelka policije zasačili oba napadalca, ki sta pravzaprav samo goljufa. Gre za 29-letnega Vittoria Di Lemio iz Ul. delle Docce 5/1, starega znanca policije in 34-letnega električarja Benita Catapana iz Ul. Metastasio št. 15.
SAK JADRAN
V sredo, 21. dec. bo v baru Kulturnega doma govoril dr. Karel Ferluga o »zgodovini predvojnih akademskih dru-štev in o tedanjih akademskih navadah.«
Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni akademiki in drugo občinstvo.
Odbor
Ljudska prosveta
P.d. Slavko Škamperle priredi s sodelovanjem tabornikov 23. tjn. ob 17. uri v društvenih prostorih »Mladinski zabavn. popoldan« za sveto-ivansko mladino.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub «L. Košir« bo imel v sredo, 21. t.m. od 19. do 20. ure redni sestanek v klubskih prostorih, Ul. dei Montecehl 6. Vabljeni člani, ki še niso prevzeli zadnjih novosti.
• • *
Tajništvo SGZ sporoča svojim članom, da jih bo obiskal poverjenik združenja za vnovčenje zneskov v zvezi s plačilom državnih taks za licence Javnih lokalov, zlatarn in u. rarn, hladilnikov in UTIF.
Smučarski odsek SPDT priredi smučarski izlet 26. t.m. v Kranjsko goro skupaj z udeleženci zlmovanja. Vpisovanje v Tržaški knjigami do 21. t.m.
O S M I C A
Anton Gombač (Tone Trčev) v Lonjerju št. 291 je danes odprl osmico ln vabi vse na pristno domačo kapljico.

ROJSTVA. SMRTI IN POROKb
Dne 17. decembra 1966 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 8 oseb.
UMRLI SO: 6I-letnl Dante Tofful. 80-letna Ermlnta Montil, 81-letni Gior-gio Dapas, 79.letna Maria Girald-vd. Dudine, 72-letni Giuseppe Rosa, 58-letni Enrlco Deffar, 57-letni Bat-tista Zonch, 61-letna Rosina C apel.
OKLICI; tapetntk Mario Luxa ln trg. pomočnica Nevia Gregorl, železničar Eugenio Goslino in gospodinja Rosalia Alta, delavec Nazario Jer. man in gospodinja Ida Angelini, trg. pomočnik Ferruccio Gallina tn šivilja Lauretta Guštin, uradnik Giovannl Sacchi in učiteljica Maria Lulsa Bi-goni. risar Aldo Gasparini ln uradnica Marianna Pančeva, mesar Tito Lupi in delavka Franca Rossi-Iacu-lln, uradnik Francesco Ambrosiano In gospodinja Giulia Armadno, elektrotehnik Nicola Glovanni Follo in geo. meter Adriana Bernardi, graver Ren-zo Fosenelll in frizerka Miranda De-scovloh, funkcionar INPS Adalbert Benassi ln uradnica LLltana Benevoll,
Včeraj-danes
LOTERIJA
URARNA - ZLATARNA
•— LAURENTI
1'rst, Largo S. Santorio, 4 Tel 723240
Bogata izbira najboljših švicarskih znamk ur in zlatnine ZA POROKE in KRSTE
Poseben popust 1
delavec Tudlio Bonifacio ln baristka Annaimaria Crapiz, zdravnik Anto-nello Mtesaglta in profesorica Marta Gruber, častnik AMiero Rteci-Macca-rlni in uradnica Silvana Costamagna, delavec Gaetano Rutolno ln gospodi, nja Lulsa Claudi o, strojni kapitan Gianfranco Finzi in učiteljica Maria Gabriella Tonini, industrijski izvedenec Lorenzo Hormann ln uradnica Rossana Bruni, železničar Vito Umberto Pastore lin gospodinja Emllia Rosa Cepparo, brivec Giacinto Bono-mo in trg. pomočnica Rosanna Corel, fizik Marco Bolti in fizik Flora Pem-pinelli, tiskar Fabio Bartole in gospodinja Eugenla Vascotto, -livar Gio. vannl Legovich in snažilka Giullana Antoninl, uradnik Aldo Faccl in učiteljica Paola Grandi, trgovec Livio Grimalda in uradnica Giova-nna Mi-chell, pomorski strojnik Antonio Mi-chelini in gospodinja Nerlna Conten-to, pomorščak Steli o Indiano in otro ška negovalka Maria Andreassi-Pozzi, pleskar Franco Brendola-n in vzgojiteljica Maria Assunta Simonetti-D’A-lessandro, uradnik Glovanni Goriup in kemik Aurella Grad, barlst Gior-gio Grect in delavka Liliana Vigjni, delavec Gino Galatto in Annunziata Fiorito.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če n) mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefo oirati na št. 90-235.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossettl, Ul. Combl 19; dr. Si-gnori, Trg Ospedale 8: Tamaro in Nerl, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.38 do 1.36)
Godina, Čampo S. Giacomo i: Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Al Due Mori, Trg Un-ltš 4; Nlcoli, Ul. di Servola 80 (Skedenj).
BARI	13	34	29	81	23
CAGLIARI	63	85	3	24	59
FIRENCE	6	70	5	78	25
GENOVA	82	44	81	41	74
MILAN	56	37	64	88	81
NEAPELJ	10	69	44	43	37
PALERMO	49	27	64	34	70
RIM	20	17	24	43	82
TURIN	62	79	80	13	17
BENETKE	27 56 ENALOTTO		24	41	16
12 12	XIX	1 2	I	2	1
Kvote:	12 točk —		3,948.000			lir,
11 točk —	113.300 Ur, 10 točk				—
12.700 lir.
JOCfctadA
TRST
LARGO BARRIERA VECCHIA, 2 (nasproti avtobusne postaje)
■	torbice iz usnja m imitacije usnja
■	potne torbice in kovčke
■	ženske, moške in zložljive dežnike
■	darila
ZA VSAK NAKUP NAD LIR 3.500 DOBITE ZASTONJ STEKI ENICO PENEČEGA VINAt
vljudno vabi člane
in prijatelje na odprtje
KOLEKTIVNE RAZSTAVE SKUPINE SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV
ki bo v torek, 20. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9.
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM Grimm - Martinuzzi
tOBUTI MAČEK*
otroška Igra v dveh delih
danes, 18. t. m. ob 16. uri
Uprava Slovenskega gledališča sporoča cenj. občinstvu, da je otroška predstava izven abonmaja.	—
Prodaja vstopnic v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred priček-tom predstav Rezervacije na telefonu 734265.
Gledališča
Slovensko gledališče
Danes ob 16. uri v Kulturnem domu otroška igra v dveh delih «Obu. ti maček«. V pripravi je božična pa-storalka «Ta sveti dan veseli dan«.
Verdi
Danes ob 16. uri Za dnevni red v vseh prostorih druga predstava VVag-nerjeve opere Tanhauser z Ernestom Kozubom v naslovni vlogi in z vsemi ostalimi Izvajalci kol pri prvi predstavi. Dirigent Hans VValiat. V torek ob 20.30 tretja predstava za red C v vseh prostorih.
Teatro Stabiie
Danes ob 16.30 In ob 20.30 zadnji predstavi Shakespearove tragedije «Macbeth» s Tinom Buazzellijem v naslovni vlogi. Rezervacija in prodaja vstopnic v galeriji Prottl.
Dr. SALVI MIRKO sporočam, da pričnem z ambulantnim delom z 2. januarjem 1967 od 14. do 15. ure
v DOLINI (stara občina)
Rok prijave zavarovancev pri S. Sabba do 31.12.1966.
Mali oglasi
PEVCEM V NABREŽINI
V torek, 20. t. m. ob 20.30 bo vaja pevskega zbora «Igo Gruden« v šolskih prostorih podružnice Glasbene matice v Nabrežini. Pevovodja Ambrozet prosi za točnost in polnoštevilno udeležbo!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii Milim
Kje bomo
silvestrovali?
V KULTURNEM DOMU! - Infor.
macije in rezervacije na sedežu S. z. Bor vsak ponedeljek, sredo in petek od 21. do 23. ure.
PARK HOTEL GORICA - Nova
Gorica, tel. 21442—21462, prireja v vseh prostorih veliko silvestrovanje. — Restavracija silvestrovski menu Din. 8.000 — Bar s programom Din. 20.000 — Sprejemamo rezervacije.
HOTEL CENTRAL RIVIERA -
Portorož • vas vabj na prijetno
silvestrovanje, ki bo tudi v GRIL BARU — RezeWacije sprejema recepcija.
1'HUUVINA pohištva Bruno — oprema za kuhinje m dnevne sobe Iz for-mike. Lastna izdelava Fonderla St. 3 (blizu bulnice)
• CITROEN« — Samaritani ln Mlceu — Servis v Ulici Kittmayer 4-a Razstava ln prodaja avto potrebščin v Ulici Giulia 41.
VEDEZEVALKA — grafologl-nja Stel. la Fonda, Ul. Ginnastica 34, sprejema od 15. do 19. ure razen praznikov — govori samo Italijanski.
SKOBELNIK1, žaga na trak, kombl-nirka za štiri obdelave lesa, naprodaj pri Bevilacqua. Ul. delia Tesa 12.
TRGOVINA pohištva Puzzi, Ul. Pa-
scoli 5 ima na izbiro: spalnice, kuhinje, dnevne sobe, omare, shrambe, sprejemnice itd. Dobri pogoji, Obiščite nas!
IŠČEMO manekenko (modelo) za študij slikarstva, 2.000 lir na uro In povračilo potnih stroškov. Kolar — Ulica Cavana 15, Trst.
ZLATO, zajamčeno 18 karatov in samo zlato 18 karatov. 10o/0 popusta za nakupe do 31. januarja. HOLLESCH, Piazza S. Giova-nni, 1.
PRODAJAMO kombinirano sobo v baročnem stilu. Plačilo po dogovoru. Obrniti se na «Kožna galanterija«, U-1. Borisa Kidriča br. 32, Rijeka, a-li po telefonu na št. 42960, Rijeka. po 20. uri ob sobotah in nedeljah.
Služkinjo, Slovenko, srednjih let, italijansko državljanko s priporo, či-lom, veščo kuhanja, išče družina z dvema deklicama iz Ženeve, Švica. Služba stalna. Plača odvisna od sposobnosti, srednja 60 tisoč lir z vsemi pravicami, veljavnimi v Švici. Podrobne ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika.
Darovi in prispevki
HOTEL SLON - Ljubljana prireja
dne 31. decembra 1966 VELIKO SILVESTROVANJE v vseh prostorih restavracije, kavarne, v klubskih prostorih in v baru. Za razpoloženje ob koncu leta 1966 bodo skrbeli štirje plesni ansambli, v baru pa še posebej mednarodni artistični program. Informacije po telefonu 20641 do 20645. Priporočamo se za obisk!
V	počastitev spomina pokojnega Friderika Žnidarčiča darujejo hčere 5000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev pok. Antona Mozetiča daruje družina Žnidarčič 1000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Mirka Kosmine daruje U.P. 5.000 lir za Dijaško mati-cq.
Ob 18. obletnici smrti dragega stri. ca Antona Miklavca darujeta Karlo in Marija Kette 1000 lir za Dijaško matico.
Karla Tankovič daruje 2.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Ludvika Trampuža daruje Angel Pipan 1000 liir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Rudolfa Piščanca daruje družina Angel Pipan 1000 lir za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina pok. Matije Sosiča iz Gropade daruje družina Kralj iz Trebč 1000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina tragično preminulega nečaka Bruna darujeta teta in str-c Miklavc 1000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina ob 25-letnici smrti nečaka Pinka Tomažiča darujeta Sonja in Just Colja 2000 lir za sklad Sergija Tončiča in 1000 lir za
i Športno združenje Bor.
Namesto cvetja na grob pok. Matiji Sosiču iz Gropade daruje družina Drejceva 1000 lir za Dijaško matico.
HOTEL «MANT0VA» - Vrhnika
prireja silvestrovanje. Informacije tel 70120.
HOTEL SIDRO • RESTAVRACIJA
PUNTA - jn nočni bar «TRI PAPIGE« prirejajo silvestrovanje s programom — Bogat silvestrovski menu. Rezervacije sprejema recepcija hotela SIDRO PIRAN.
«LEV» * Ljubljana prireja veliko silvestrovanje — Informacije tel. 310555.
Restavracija LA MARINELLA
vošči cenjeni klienteli prijetne praznike ter priporoča pravočasno rezervacijo za veliki silvestrovski ples.
RESTAVRACIJA
FURLAN
REPENTABOR - Tel. 227-125
priredi 31.12.
veliko silvestrovanje
Prijetno okolje
Bogat silvestrovski menu
Odlična pijača
IGRA ORKESTER THE JAGUAR
Rezervirajte pravočasno!
Cmo-beli in barvni papir Občutljiv material; barvni negativni in pozitivni ter črnobeli
Ferrania
Kodak
EVA E RT
Tenst
itd. itd.
Vse fotoaparate in potrebščine za profesionalce in kino-foto-amaterje
dobite v veliki izbiri pri
FOTOTECNICA CARDUCCI
Trst, Ul. Carducci 25 tel. 6X101 NA DEBELO i NA DROBNO ! Posebni popusti za vse profesionalce
ZLATARNA
URARNA
S. VAGLICA
TRST, Ponte delia Fabbra, 1
(Trg Goldoni)
•	URE OD 5.000 LIR DALJE
•	ROČNA OBDELAVA ZLATA PO NEPREKOSLJIVIH CENAH -
K 18 Z JAMSTVOM

Najpopolnejši in najbolj zaželeni šivalni stroj na svetu
Avtomatski za šivanje, vezenje in izdelovanje gumbnic.
Brezplačni tečaji za krojenje, šivanje in vezenje.
Stroji in šivanke za krpanje nogavic UNIVERSO pletilni stroji
TULLI0 NATALE
TRST, Ul. Battisti 12, tel. 36-533,
MONFALC.ONE, Corso del Popoln 25, tel. 72-772
r4
SAMO
50.000
stane gorilnik na kerozen, ki doseže moč ogrevanja do treh prostorov in ga lahko priključite na majhne kotle s termosifonom, na peči in štedilnike. Velika izbira polavtomatičnih in avtomatičnih gorilnikov na nafto. Takoj razpoložljivi.
Prodaja tudi na obroke!
BAZZANELLA
TRST — UL. VENEZIAN, 5
ZA PRAZNIKE IZBERITE NAJLEPŠA IN NAJBOLJ PRAKTIČNA DARILA PRI
PARFUMERIJI
ALINE
TRST
Poslovodstvo Mira Hreščak
PIAZZA DELLA BORSA, 4 — TEL. 37-239
IN "zlatarn« T.TRmSAN
TRIESTE TRST — Corso Garibaldi 3 — Telefon 96-782 (Ob avtobusni postaji na Trgu Barriera Vecchia)
Ure svetovno znanih znamk od 5.000 lir dalje. Zlati in srebrni okraski za vsako priložnost. Zlato, 18-karatno po konkurenčni ceni. Zlato, 22-ka-ratno v ploščičah za zobe Jugoslovanski kupci imajo izredne popuste.
Govorimo vse jugoslovanske jezike
Autoaccessori PIPAN
Prtljažniki — Nosilci za smuči — Snežne verige — Pokrivala zA radiatorje — Antifriz ter vse avtomobilske potrebščine in nadomestne dele najboljših znamk in kakovosti.
Velik parkirni prostor	Takojšnje montiranje
TRST — UL. SETTEFONTANE 34
Prijetno boste pričakali NOVO LETO v ZIMSKEM VRTU (45,00 Ndin) in v RESTAVRACIJI (65,00 Ndin)
hotela «iURiiA» s
V našem frizerskem salonu bomo dame počesali brezplačno REZERVACIJE po telefonu 311-088 — interna 7
KINO PROSEK-KONTOV EL
predvaja danes, M. t. m. ob 16. vrl dnemascope barvni film:
OSS-77
OPERAZIONE FIOR Dl LOTO
(OSS • 77 — OPERACIJA LOTOSOV CVET)
Igrajo:	DOMINIQUE BOSCHE RO, JEAN-LOUIS TRISTAN,
GAJA GERMANI ln YOKO TANI
hitu} na Vnetna

predvaja danes, 18. t. m. ob 15.30 uri Technicolor dramatični film:
LA CAROVANA DELL7 ALLELUIA
(KARAVANA ALELUJE)
Igrajo:	BURT LANCASTER,
LEE REMICK, JIM HUTTON, PAMELA TIFFIN, DONALD PLEASENCE in drugi
ponedeljek, 19. t. m. uri ponovitev filma:
LA CAROVANA DELL’ ALLELUIA
(KARAVANA ALELUJE)
KIIO «1BIS» PROSEK
predvaja danes, 18. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film:
UPPERSEVEN
L' UOMO DA UCCIDERE
(Upperseven, človek, ki ga je treba ubiti)
Igralo:	PAUL HUBSEHNID, KARIN DOR in VIVI BACH
■■	mm — —aa
faJTMISMislBFa
u
predvaja danes, 18. t. m. ob 16. uri Mirisch Pictures predstavi:
MSTS!DEST0RY
Igrajo: NATALIE WOOD, RICHARD BEYMER, RUSS TAM-BLYN in RITA MORENO
ZA BOŽIČNE PRAZNIKE BO LEPO DARILO RAZVESELILO VASE OTROKE, SORODNIKE, PRIJATELJE IN ZNANCE
Trgovina MIKA
NABR"MNA, Glavna cesta 149
ima na zalogi lepa in okusna darila po ugodnih cenah IGRAČE, PARFEME, BIŽUTERIJO, ROŽNATO GALANTE-RIJO, PORCELAN, KRISTAL in druge okrasne predmete.
Za vaš cenjeni obisk, najlepša hvala!
BOŽIČNO DARILO najlažje nabavite v
TRŽAŠKI KNJIGARNI
UL. SV. FRANČIŠKA 20
***%#*°
kjer imate na izbiro lepe slovenske knjige in izdelke
jugoslovanske folklore
Goriško-bencšbi dnevnik
S PRIČETKOM OB 21. URI
Jutri zvečer nadaljevanje seje občinskega sveta v Gorici
Zaključili bodo diskusijo o zakonskem predlogu za podaljšanje proste cone za nadaljnja tri leta
V petek je imel pokrajinski u-pravni odbor že svojo drugo sejo v preteklem tednu. Pod predsedstvom dr. Chientarolija so odborniki obravnavali probleme, ki bodo prišli na dnevni red bližnje seje pokrajinskega sveta, katero so sklicali za četrtek 29. t.m. zvečer ob 20.30.
Predvsem so obravnavali probleme uprave pokrajinskih zavodov, da bi ugotovili finančne postavke, ki naj omogočijo določitev oskrboval-nine za leto 1967. To velja posebno za štiri glavne zavode, ki so pod pokrajinsko upravo: zavod za najdenčke, gluhonemnica, zavod «Duca D’Aosta» v Gradiški in pokrajinska umobolnica.
Poročilo o teh problemih je podal odbornik za finance Marocco, ki je poudaril potrebo, da se točno ugotovi taka oskrbovalnina, ker je to nujno potrebno tudi za zadevne postavke v pokrajinskem proračunu za 1967 in vsaj približna ugotovitev predvidenega primanjkljaja v njem. Ugotovitev oskrbovalnih stroškov pa
iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiliiiimiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiii
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI
Občinski svet iz Gorice se bo ponovno sestal v ponedeljek 19. decembra ob 21. uri, da bi nadaljeval diskusijo začeto prejšnji torek o težavah, ki so se pojavile z zakonskim predlogom za podaljšanje proste cone.
Poleg tega da bodo po vsej verjetnosti zaključili razpravo o zakonskem predlogu, kakor tudi o mocijah, odnosno nezaupnici, ki so jih predložile posamezne politične skupine, bo občinski svet pričel obravnavati zajeten dnevni red, h kateremu so pristavili še nekaj točk kot na primer dodelitev Francescu Codelli didaktično nadzorstvo nad občinskimi otroškimi vrtci, odobritev splošne trošarine za leto 1967 na blago proste cone, najem posojila 100 milijonov lir za javna dela (kanalizacije), podelitev podpore 1.5 milijona lir UGG za ureditev dvorane ob priliki manifestacij 50-let-nice vkorakanja italijanske vojske,
zahteva po deželnem prispevku za izgradnjo pralnice v zavodu »Dante*, izvolitev občinske komisije za kmetijstvo, spremembe pravilnika o osebju itd.
Ljubljanski župan obiskal Gorico
Predsednik mestnega sveta Ljubljane ing. Marjan Tepina, ki se je prejšnji dan mudil v Novi Gorici, je bil na vljudnostnem obisku pri goriškem županu Michelu Martini in predsedniku pokrajinske uprave dr. Brunu Chientarolliju, ki sta ga sprejela na magistratu.
Ing. Tepino so spremljali predsednik občinskega sveta v Novi Gorici odv. Jožko štrukelj in druge osebnosti. V pogovorih med predstavniki občinskih uprav so obravnavali možnosti sodelovanja s Slovenijo.
S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA
Na seji sveta bodo razpravljali tudi o oskrbovalnim v zavodih
Pokrajinski svet se bo sestal v četrtek, 29. t.m. ob 20.30 uri
je potrebna tudi za izoblikovanje točnega delovnega programa omenjenih zavodov. Debate o tem problemu pa niso zaključili in jo bodo zato nadaljevali na prihodnji seji pokrajinskega odbora.
Pred zaključkom seje so odobrili še resolucijo, s katero pozivajo parlament naj bi se podvizal z odobritvijo zakonskega osnutka za spremembo juridičnih postavk civilnega zakonika, ki se tiče družinskega prava in ki ga je predložila poslanka Marija dal Canton. Sprememba predpisov glede posvojitve otrok in glede mladoletnih, ki so zaupani javnemu varuštvu, se tiče tudi enega najbolj kočljivih področij pokrajinske uprave.
BRUNO BRESCIANI
OPČINE - Narodna ul. 47 - Tel. 221711
Radio — televizorji — superavtomatični pralni stroji — hladilniki — elektrogospodinjski predmeti vseh svetovno znanih znamk
PRIPOROČAMO SE ZA VAS CENJENI OBISK!
BOŽIČ
darila
šišiii
Aež
fll
k V"
to*
bv

*)SC

3
00°
IZ DOBERDOBA
Ivan Jelen - 77-letnik
Prejšnjo soboto Je slavil svojo 77-letnico Ivan Jelen. Rodil se je 10. decembra 1889 v Doberdobu. Bil je načelnik godbenega društva, ki Je v letih pred prvo svetovno vojno aktivno delovalo v naši vasi. Kot Invalid je moral v prvi svetovni vojni stalno šivati za avstrijsko vojsko, a najhujše ure svojega življenja je preživel med drugo svetovno vojno, ker so ga fašisti in Nemci stalno preganjali in enkrat so mu že s ‘ samokresom za tilnikom šteli sekunde življenja, vse zato, ker Je skrival partizane v svoji hjši- faradi sodelovanja z narodnoosvobodilno vojsko so mu leta< 1944 Nemci minirali in zažgali stanovanje, pod katerim so nekaj dni kasneje našli pet domačih fantov ir. deklet, ki so jih Nemci najprej trpinčili, naposled pa prepustili usodi pod dinamitom Leta 1914 se je poročil s Frančiško Jarc, katera je tudi sama poskusila fašistično preganjanje ifi zaradi njegovih posledic je v povojnih letih podlegla Kljub vsemu je Jelen vzgojil v zavedne Slovence dva sinova in dve hčerki, ki so tudi sami poskusili grenke ure zadnje vojne.
Naš slavljenec je tudi stalen čita-telj Primorskega dnevnika od prve številke in se vedno pravi, da zjutraj, kadar vstane, najraje vpraša po dnevniku.
Želimo mu še mnogo let življenja in da bi jih preživel bolj v miru in blaginji kakor prejšnja.
Kovčki od 2.800 dalje
Velika potna torba 2.800
Torbice » pravega
gamsovega usnja 4.900
Zložljiv dežnik 1.990

CATTARUZZA
via
BATTISTI
blizu veleblagovnice 5TANDA
Marija Lakovič
Prejšnjo soboto zvečer Je na svojem domu v Doberdobu umrla 84-letna Marija Lakovič, poročena Frandolič. Pokojnica je s svojim možem Jožefom predstavljala naj starejši rod v vasi. Zapustila je po ročena sina in hčerko ter 91-letnega moža, ki je tudi najstarejši Do-berdobec. Drugi sin jima Je med vojno umrl zavoljo posledic vojne. Vedno je rada čitala Primorski dnevnik. Naše iskreno sožalje.
J«
Prečkal je cesto pred vespistom ki se je zaletel v avto in se ubil
Tri leta zapora za krajo bakrene žice v Ir/,iški elektrarni
Ob zadnjem zasedanju okrožnega sodišča v Gorici v petek zvečer so med drugimi obravnavali tudi zadevo 47-letnega vojnega invalida Antonia Juga iz Gorice, Ul. Brolo št. 19. Zagovarjati se je moral zaradi trčenja z vespo, pri katerem je ve-spist dobil tako hude poškodbe, da je kmalu potem umrl v goriški civilni bolnišnici.
Obtožnica se nanaša na incident, ki se le pripetil dne 5. januarja letos ob 18.15 uri na križišču Ulic. XX. septembra, brigata Pavia in Coropini. Ob tisti uri se je peljal 31-let.ni Eugenio Bordini, doma iz Ul. Romana 26 z vespo 150 iz središča mesta po Drevoredu XX. septembra proti pevmskemu mostu. Na omenjenem križišču pa mu je nenadoma prekrižal pot Antonio 'J\ig, ki' je privozil s fiatom 600 iz Ul. Pavia ter prečkal cesto v smeri proti Ul. Coronini, ne da bi dal prednost voziju na glavni cesti.
Jug se Je pri razpravi izgovarjal, da kadar je slišal udarec pri trčenju, je bil z avtom že na sredi ceste ter skušal doseči Ul. Coronini; prej ni videl vespe. Dodal je, da je vojni upokojenec, ki ima delno zaposlitev pri deželni upravi ter ima tudi svojo hišo, ki pa je obremenjena z vknjižbami.
Po zaslišanju obtoženca, sorodnikov umrlega Bordini la, ki so nastopili kot civilna stranka in nekaterih prič, je državni tožilec zahteval za obtoženca tri leta zapora in za dve leti odvzem vozne knjižice. Sodišče ga je dejansko obsodilo na 2 leti zaoora in plačilo sodnih stroškov. Kazen pa mu Je zaradi amnestije odpuščena Obenem so določili, da bo moral plačati odškodnino sorodnikom umrleea ter izplačati takoj na ta račun tri milijone lir ter 280 tisoč lir za sodne str- ''--Pne stranke. Odvzeli so mu tudi vozno dovoljenje za dobo dveh let. Obtoženca Je branil odv. Pedroni
Pri drugi razpravi sta sedela na zatožni klopi dva stara znanca sodnije 31-letni Arduino Jacumin iz Gorice. Ul. Morelli 40 in 20-letni Claudio Visintin iz Ul. Brigata Ca-sale.
V obtožnici Je navedeno, da sta
dne 23. oktobra letos kradla v termični električni centrali ENEL v Tržiču bakreno žico ter da sta v ta namen vlomila tudi žabico pri vratih neke kabine, ki je služila tudi kot skladišče.
Iz poročila karabinjerjev lz Tržiča je razvidno, da je neka njihova izvidnica dne 22. oktobra letos o-krog 23. ure videla pri svojem obhodu v notranjosti ograjenega prostora ENEL dve sumljivi senci, ki sta hušknili mimo in izginili v temo. S pomočjo drugih karabinjerjev so napravili zasedo okrog podjetja in okrog epe ure po polnoči listi:vil. dve osebi, ki sta skuta.i preskočiti ogrijo in pobegniti. Gba so aretirali in Ju zaslišali na karabinjerski postaji, kjer ;o ugotovili njuno identiteto. Visintin je pri tem sicer dal napačne podatke, zaradi česar je tudi moral odgovarjati pred sodiščem.
Karabinjerji so tudi ugotovili zlom žabice pri vratih skladišča, kjer Je bila spravljena bakrena živa in ker oba obtoženca nista dala zadovoljive razlage za svoje stikanje ob tisti uri v elektrarni, so ju pridržali pod ključem.
Državni tožilec Je zahteval za Visintina 39 mesecev zapora in 90 tisoč lir globe, za Jacumina pa 32 mesecev zapora in 90 tisoč lir globe. Oba sta bila namreč že
java v osnovni šoli v Jamljah med starši otrok. Odkar so šolo zgradili, centralna kurjava ni nikoli brezhibno delovala, ampak se je po-gostoma ustavljala ravno v najhujšem mrazu. Tudi predvčerajšnjim in včeraj je aparatura odpovedala, ker se zaradi mraza nafta zgosti in jo črpalka ne dviga več. V petek je še nekako šlo, ker so bili prostori topli od prejšnjega dne, včeraj pa je bilo tako hladno, da sem svojega otroka vzel iz šole. Isto so storili tudi ostali starši, tako da včeraj ni bilo pouka. O dogodku je bila obveščena občinska uprava in šolske oblasti.
Sprašujem se, kako je mogoče, da aparatura za gretje v tej šoli ne deluje normalno in zakaj se okvara enkrat za vedno ne popravi. Je mar mogoče, da morajo otroci zmrzovati v novi šoli, ki ima tako sodobne naprave za gretje.
S spoštovanjem (podpis)
Pripis uredništva: Prepričani smo, da bo pristojna oblast ukrenila vse potrebno, da bi se ne ponavljale več nevšečnosti, ki škodijo šolskemu pouku in tudi ugledu tistih, ki
kaznovana. Zagovornika Pedroni in	, ,	,
Fascoli sta zahtevala njuno opro- skrbijo za vzdrževanje poslopja. Gtitev, pa čeprav samo zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče pa je bilo drugačnega mnenja in je obsodilo Visintina na 20 mesecev zapora in 45 tisoč lir globe ter Jacumina na 16 mesecev zapora in 40 tisoč lir globe. Oba tudi na plačilo sodnih stroškov.
Drž. tož. Dr. Baiti; preds. sod. dr. Cenisi; sodnika Arculeo in Maz-carella.
PISMO UREDNIŠTVU
Zaradi mraza v učilnicah včeraj niso imeli pouka
Spoštovani urednik, želel bi vas seznaniti z nezadovoljstvom, ki ga povzroča slaba kur-
iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiH
Včeraj-danes
Trčenje vozil v Ul. Gallina
Med vožnjo z zasebnega dvorišča na cesto Je včeraj zjutraj povzročil prometno nesrečo avtomobilist 26-letni Franco Solovin Iz Ul. V. Veneto 65, kt Je vozil fiat 1100 z registracijo GO 23901. Vtem ko se je pripeljal z dvorišča, je po Ul. Gallina privozil s fiatom 500 GO 20716 32-letnl Franco Lupi Iz Ul. del Prato 17. Pri trčenju se Je Lupije-va žena 31-letna Silvia Zuppel udarila v levo nogo. Odpeljali so Jo v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč; okrevala bo v 10 dneh.
Zanimivo predavanje
o lepotah Soške doline
V okviru predavanj v klubu «S. Gregorčič» je preteklo sredo zvečer govoril v klubu prof. Zorko Fon iz Tolmina o «Prirodnih lepotah gornje Soške dolinet). Predavanje je ponazoril s predvajanjem okrog 200 barvnih diapozitivov. Prikazal je predvsem lepoto okolice Bovca, Kobarida, Tolmina in Tolminskih korit ter pokazal mimogrede tudi lepoto triglavskih jezer. Občinstvo je sledilo predavanju in slikam z velikim zanimanjem.
Predavatelja je predstavil številnemu občinstvu, ki je napolnilo dvoranico, predsednik kluba Wal« tritsch, ki je med drugim povedal, da je bil predavatelj po vojni profesor na učiteljišču v Gorici, sedaj pa je ravnatelj na glasbeni šoli v Tolminu ter velik občudovalec lepot Soške doline.
Gorica
VERDI. 14.30: «La cassa sbagUataa, J. Mills m P. Sellers; barvni film.
CORSO. 15.00: «Per pochi dollarl ancorau, G. Gemmo in S. I. Dau-mier. Kinemaskopski film v barvah
MODERNISSIMO. 14—22.30:	«Un
milione di anni fa», Raquel Welch in John Riccardo, ameriški barvni film.
VITTORIA. 15.00:	«Una spia di
troppon, Robert Vanghu in David Mc Callum, ameriški barvni film.
CENTRALE. 15.00:	«Quel nostro
grande amoren, Sara Montiel in Giancarlo Del Duca; ltal.-španski film v barvah.
Tržič
AZZURRO. 14—22: «Tecnica dl un omicidio«, F. Nero in J. Valerie, kinemaskop v barvah.
EXCELSIOR. 14—22:	«Uccidl o
muori«.
PRINCIPE. 14—22:	«Una truffa
che placeva a Scotland Yard», W. Deatti in S. Jork, kinemaskop v barvah.
S. MICHELE. 14—22: «Alla conqul-sta del Arcansas«, Horst Frank, v barvah.
R onke
RIO. 19—21.30: «Gli eroi del Tele-mark», K. Douglas ln R. Harris, v kinemaskopu in barvah.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO LETTI na Travniku, tel. 29-72.
TEMPERATURA VCKP‘•
Najvišja 5,5 stopinje ob 15. url, najnižja minus 3 ob 3.; povprečne I odprta cvetličarna FERDINANDO vlage Je bilo 87 od sto.	I MICHELI, Ul 24 maja 22, tel. 23-39.
DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 18. novembra Je v Gorici
HOJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 11. do 17. decembra se Je v goriški občini rodilo 21 otrok, umrlo je 18 oseb, bila je ena poroka in dva oklica.
ROJSTVA: Sabrina Pelican, Greta Mraldc, Mauro Montanari, Nico Mo-messo, Antonella Novelli, Alessan-dro Tarondi, Cristina Bertossi, A-lessandro Rožic, Marco Bruckba-uer, Daniele Rossato, Monica Plt-ton, Patrizia Gregorin, Nadja Bat-tisti, Anna Obit, Roberta Rossi, Annarita Bosohin, Clnzla Rapisar-da, Angelo Battistuta, Lorenzo Sdraulig, Andrea Atzori, Vincenzo Cej.
POROKE:	sobopleskar Emesto
Cristofoli in šivilja Maria Canali.
OKLICI: vodovodni monter Tulilo Luigl Vorisi in Marisa Nella Coceani.
SMRTI: gospodinja 55-letna Giu-seppina Cassanelll, por. Scardovelli, upokojenka 69-letna Emilia Pavlin, vd. Pischi, upokojenec 67-letnl O-scar Fedon, kurjač 59-letnl Paolo Ghiringhelli, 14 ur stara Maria Er-macora, gospodinja 74-letna Bernar-
dina Marussi, vd. Concion, mizar 65-letni Angelo Cozzutto, 90-letna Tranquilla Pičili, vd. De Pauli, ladijski bolničar 71-letni Luigi Belli, upo-koJ.~~°c 76-letni Carlo Marcolini, u-pokJj _nka 75-letna Lucia Brumat, por. Brumat, tri mesece in pol stara Franca Filiputti, en dan stara Monica Pitton, uradnik 44-letni Ti-horad Maljkovich, upokojenka 77-letna Giuseppina Kancler, vd. Gabrijelčič, gospodinja 39-letna Laura Bernardi, por. Visintin, upokojenec 84-letni Pietro Zorzin, upokojenec 64-letni Stanislao Persoglia.
ZAHVAL A	
't	Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami ob bridki izgubi našega dragega moža, tata, brata	sočustvovali nonota in
KARLA MARKOČIČA	
Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. S	Žalujoči:	žena Katarina, hčerke Vida, Irene in Marija z družinami ter drugo sorodstvo	
Standrež, 16. decembra 1966	
KONFEKCIJA
MONCARO
NORICA • Verdijev kerzo
Bogata izbira oblačil najboljše kakovosti za moške - ženske In otroke Zelo primerna in koristna BOŽIČNA DARILA pri nakupu zimske športne konfekcije po izredno nizkih cenah.
(UGODNA MENJAVA DINARJEV)
V
Včeraj, 17. decembra so v Goriei odprli novo poslovalnico
Ittadello
Lastnik G. CONTIN ft GORICA • CORSO ITAUA 82-
-TRGOVINA, KJER GOTOVO PRIHRANITE # OBLAČILA ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE
na mote KOSOV x naprodaj PO TOVARNIŠKI CENI • n naših 7 tovarn do kuka • mio bučo vittadello stane mani

<
SL
n
KS

DOMAČI NOGOMET
Danes v Nabrežini
slovenski derby
ŠPORTNIKI!
V trgovini
VELIAK • ŠPORT
v Ul. deiristria IS, tel. 44237
dobite vse potrebno za srau Čanje In za druge panoge Športa. — Kvalitetno blago po konkurenčnih cenah
TRGOVINA S ČEVLJI
Ves na-Primorje ALTA MODA
V Boljuncu juniorski derby Breg - Primorje
lil. KATEGORIJA
Jutri, v nedelio 18. t.m. V Nabrežini ob 10.30
VESNA — PRIMORJE
V	Nabrežini ob 14.30
AURISINA — PRIMOREC
* * M
V	Miljah ob 10.30 MUGGESANA — BREG
V Ul. Flavia ob S. ANNA .
10.30
UNION
V	Boljuncu ob 14.30 ROSANDRA Z. — S. SERGIO
JUNI0RJI
V	Boljuncu ob 10. uri
BREG — PRIMORJE # * #
V	Drevoredu R. Sanzio ob 12.30 ARSENALE — UNION
NARAŠČAJNIKI
V	Miljah ob 9. uri
MUGGESANA — BREG
VATtKPOlO
Pred odhodom v Genovo vaterpolisti Partizana dva dni v našem mestu
ZAGREB, 17. — Jutri bo v Zagrebu prva finalna tekma za evropski pokal prvakov v vaterpolu med beograjskim Partizanom in genovskim Pro Reccom. Italijani bodo proti vsakemu pričakovanju prišli v Zagreb v spremstvu nekaterih navijačev jutri zjutraj in se vrnili s posebnim 'etalom, ki jih bo pripeljal na letališče Plešo, še istega večera domov. Italijani bodo kosiii kar na letališču, kasneje pa se bodo do tekme odpočili v hotelu Dubrovnik.
Jugoslovani se zavedajo, da je Pro Recco zelo nevaren nasprotnik, ki ga ne smejo podcenjevati. Nabrati si bodo morali takšen naskok, ki ga bodo lahko uspešno Dra-nili med povratnim srečanjem v genovskem bazenu, ki bo v četrtek 22. decembra.
Beograjski vaterpolisti se bodo med potjo v Genovo ustavili v Trstu, kjer bodo imeli v občinskem bazenu «Bianchi» trening. Spočetka so imeli v načrtu trening tekmo s Triestino. Ta pa bo odpadla, ker imajo italijanski vaterpolisti v tem obdobju premor. Zaradi tega se bodo igralci Partizana pripravljali brez sodelovanja drugih v Trstu v ponedeljek in v torek.
NOGOMET DANES
TRST
UL. G. GALLINA, 3
TEL. 31-822
«Hotel Mantova* Vrhnika in restavracija Močilnik


BOLOGNA -- BRESCIA Bigi
FOGGIA INC. — ROMA Carminati
LANEROSSI VIC. — MANTOVA
Torelli
LAZIO — INTERNAZIONALE Francescon LECCO — SPAL Acernese
MILAN — ATALANTA Vltullo
NAPOLI — CAGLIARI
Pieroni
TORINO — FIORENTINA
Angonese
VENEZIA — JUVENTUS D’Agostini
GOMMA PLASTICA
UUca deiristria H. tel. SU-054 (pri Sv Jakobu) LASTNICA
A. BIRSA
vam nudi vse hišne potreb ščine, torbe, igrače, lutke, plastiko za pode Imitacija par. ketov
Vse po konkurenčnih cenah!
B
CATANIA — ALESSANDRIA Gussoni
CATANZARO — REGGINA Piantoni
GENOA — VARESE Lo Bello
LIVORNO — NOV ARA
Fiduecia
MESSINA — POTENZA
Picasso
MODENA — PIŠA Nencioni
PALERMO — SAMPDORIA Sbardella
REGGIANA — SALERNITANA Giola
SAVONA —AREZZO Valagussa
VERONA r- PADOVA Orlando
------,^.-1
ŠIVALNI
STROJI
novi in rabljeni
«SINGER», «NAUMANN».
avtomatični zig-zag. omarice, nadomestni deli pri COSULL1, Via Manzoni, 4
HOTEL SLON L.lt!HL.l \IV/1
TITOVA UL. 10 - TEL. 20641-43
HOTEL 2 MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
j ARETTA
U L T R A T H f N
med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRAs
Trst Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
IMPORT ,,rodaja »a veliko in drobno
Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah!
E\ PORT izreden popust — Garancija —
LJFtPIFlME La-i. “ZLOTORIME
roct Viale XX Settembre ib tel. »601«
NABREŽINA (center) SESUAN i center)
ZLA 'II //v SREHRM OKRASIM PREltMETI
mndcllina

cal/alure
klasični tn nainovejši model) čevljev naiboljšlh znamk
VELIKA IZBIRA ZA MOŠKE • ZENSKE OTROKE
Ul. F. Filzi 3, TRST, tel. 37-797 (vogal Ul. Machiavelli)
P E L L U X
TRST, UL. UDINE 41 (200 m od glavne postaje)
TORBICE «SKAJ» OD L 1000 DALJE
DEŽNIKI FANTAZIJA NYLON OD L 1000 DALJE
POSEBNI POPUSTI!
A SKUPINA
CLI
—	~ =S
CREMONESE — TREVIGLIESE Sabattini
LEGNANO — TRIESTINA D’Amico
MARZOTTO — MESTRINA Citnma
MONZA — PIACENZA Sgherri
RAPALLO — B1ELLESE Pal um bo
SOLBIATESF, — PRO PATRIA Marchettl
TREVISO — ENTELLA Mascall
VERBANIA — CRDA Cardelli
UDINESE — COMO Giatluisi
ZAJAMČENO ZLATO 18 KARATOV GRAM PO 700 LIR
DOBITE V
ZLATARNI IN URARN1
F A NO
TRST, UL. MAZZINI, 49
ZLATARNA URARNA
FANO
TRST, PASSO S. GIOVANNI, 1
□
VERIŽICE, PRSTANI, ZAPESTNICE,
URE NAJBOLJŠIH ŠVICARSKIH ZNAMK
□
POPUST 10 %
SEBOFLEX
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst, Ul. Mazzini, 33 Tel. 733-361 Prijatelje in znance naprošamo, da nas obiščejo H
SPIOSNA
PLOVBA
PIPAN
vzdržuje s svojimi tovorno-potniški mi ladjami:
redno linijo okoli sveta redno linijo z Južno Ameriko redno It-tlijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem sveto i modernimi transportnimi ladjami od 8 (MM) do IX.(MM) ton nosilnosti.
/a vse informacije se obrnite na opravo podjetja:
«SPI,OSNA PLOVBA«, Piran *ti pančieeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu.
Ielexi: 035-22. 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477
ZLATO ix	po najnižjih cenah v mestu
ZLATO '/	*E 22 KAR.
URE m	znamk od Lit. 2.500 dalje.
VELIKA G^.itA zlatih in srebrnih okrasnih predmetov.
ZLATARNA IN URARNA
AVALA
TRST, VIA ROMA St. 22
Sintetične preproge
in preproge za nodmke iz pia stike «BALATUM» tn »MERA KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo. «M()yUETTE» ih ploščice aRIKETT# in «ARMSTRONU» Bežna vrata ((ROLLPORTi), beneške zavese (tende veneziane) Hitra ureditev s specializiranim osebjem A. R P. 11 Al.PLAST. Trst. Trg Ospedale št. 6 Tel. »5-919
r?. * SNEŽNE RAZMERE * ☆
Žičnica Krvavec, —12, 00 cm snega žičnica redno obratuje; žičnica Zelenica: Ljubeij - predor —4. 50 cm snega; Vrtača, —5, 100 cm, suh sneg; Vrh Zelenice, —6, 125 cm, žičnica in vlečnica obratujeta; žičnica na Vogel - Bohinj, —7, 80 cm snega, žičnica in viečnica obratujeta; žičnica Vltranc: spodnja postaja —14. 10 cm, zmrznjen sneg, spodnja postaja, 60 cm, srednja postaja, 90 cm, žičnica obratuje; žičnica na Španov vrh, spodaj —5, 10 cm. zmrznjen sneg. srednja, 45 cm. zgornja, 5 cm pršiča na 65 cm podlage, žičnica obratuje, cesta prevozna; Pohorska vzpnejača: zgornja postaja, oblačno. 85 cm suhega snega, vše naprave delujejo; Kredarica. —12, 250 cm; Dom na Komni, —9, 80 cm suhega snega, pot prehodna, cesta do Savice prevozna, tovorna žičnica obratuje; Vršič - Erjavčeva koča, —16, 105 cm, osrenec; Planica, —14, 32 cm, osrenec; Bled, —5, ni snega, žičnica ne obratuje;
Pokljuka. —12, 50 cm, suh sneg, cesta prevozna, žičnica ne obratuje Jezersko, —9, 4 cm, zmrznjen sneg Ljubljana, —5. n; snega; Kurešček —6, 10 om, trd sneg, cesta prevoz na; Rakitna, —12, 20 cm, sren, je zero zamrznjeno, vlečnica obratu je; Novo mesto, — 7, jasno, 2 cm zmrznjen sneg; Polževo, —2, 10 cm cesta prevozna; Dom na Travni go ri, —11, 40 cm, sren; Zaplana, —5 ni snega; Postojna, —9, ni snega Lokve, —7, 10 cm, sren, vlečnica ob ratuje; Livek, —4, ni snega; črni vrh nad Idrijo, —7, 15 cm, sren, vlečnica obratuje; Maribor, —1, ni snega; črna na Koroškem, —15, 30 cm snega; Slovenjgradec, —9, snežne lise; Celje, —5. ni snega; Velike Bloke - Slivnica, —10, 15 cm starega snega; Kobarid, —3, ni snega; Dolina jezero, —8, ni snega; Mrzla gora, —3. 27 om snega, cesta prevozna; Partizanski dom na Kopi, —2, 20 etn pršiča na 60 cm podlage.
MARKET
Turisti, izletniki - naj večjo izbiro blaga za vaše izlete imajo P • MARKETI v
» KOPRU • SEŽANI • NOVI GORICI
0
e
o

KOPER
PREHRAMBENO BLAGO
BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
SPOMINKI
TRAVEL PAKETI
BIFE
MENJALNICA
10% POPUST PRI NAKUPU NEPREHRAM-BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO
ODPRTO NEPRIKIN JENO OD 7. DO 20. URE, OB NEDELJAH PA OD 7. DO 11. URE
R E HRANA.
tuCriou
V
enima
FONDATA NEL 1912
7 rieste
Via della Zonta 9, tel. 23-019 Via Valdirivo 33, tel. 31-559 Via TorreblEinca 30, tel. 31-559
Velika zaloga gumenega in plastičnega blaga
Avto : Šport s Industrija :
Za dom :
Igrače : Sanitarije :
Pnevmatike Continental. Seiberling, Michelin, Pirelli; po. pravljamo orodje tn pritikline; preproge; olja; manometri itd.
šotori; čolni; zunanji motorji; boje; sklopne postelje; posode za led, napihljive ležalne blazine; ležalniki, obleke za podvodn) lov.
Transportni trakovi; jermeni; cevi; tasonski kosi; posode vseh mer; škornji; potapljaške obleke; gumijaste plošče; plastične mase m «plexiglas» (poliakrilno steklo); «molto pren»; surovine za izdelavo polistirenskih predmetov, polivinil; (imopleni); polietilen; najlon Itd
Vsi predmeti za hišo: preproge; tlaki; pohištvo; lekarna; zavese; ležalne blazine itd.
Obširen sortiment.
Predmeti za laboratorije in bolnice.
Uvoz - izvoz
Če? štirinajst tisoč artiklov vam ie na voljo
Ob nedeljah in ponedeljkih zjutraj je trgovina zaprta
IVO JUVANČIČ
4.
PRED ŠTIRIDESETIMI LETI...
(Izredni fašistični zakoni, diktatura, obkroževanje Jugoslavije...)
Mogoče, da je Mussolini 1925 in še spomladi 1926 upal, da mu bo uspelo, da priveže Jugoslavijo na svoj voz in jo odtrga od Francije; o tem je težko soditi, ker ne poznamo zlasti aktov o razgovorih z Ninčičem v tem času. Verjetnost, da bi se to posrečilo, je pa bila majhna za tistega, ki ve, kako je stara Srbija visela na zvezi s Francijo. Slabe izkušnje ja imela iz dobe prve svetovne vojne, ko je Sonnino hodil svoja pota in stari Pašič svoja; o tem dobro piše Valiani v svoji zadnji že omenjeni knjigi.
Skratka, rekli smo že, da je Mussolini imel dve osi na Balkanu jugoslovansko in albansko, ker se kolo prve ni hotelo vrteti po njegovi volji, je začel z Albanijo. Predsednik Zogu je že tako prešel na italijansko stran, ki ga je finančno bolj podprla kot pa Jugoslavija, dasi je z njeno pomočjo spodnesel tekmeca in predhodnika Fan Nolija. že oktobra 1925 je Mussolini osebno dal navodila, da se na Zoguja izvrši «pritisk za spopolnitev sporazumov« (Documenti l.c. dok. 157 str. 154). Nato pa zavlada daljši molk v italijanskih dokumentih, tja do druge polovice leta 1926. To je tretja Mussolinijeva akcija, ki se je končala z italijanskim protektoratom nad Albanijo. Ogledati si jo pa moramo v bistvenih potezah od blizu, ker je naperjena proti Jugoslaviji.
Zelo simptomatično najdemo v italijanskih dokumentih, toda samo pod črto priobčen brzojav italijanskega poslanika
Bordrera v Beogradu z dne 5. 6. 1926, v katerem sporoča, da bi Ninčič želel, da bi Italija dala boljše pogoje italijanskim državljanom slovanskega porekla (Dokumenti l.c. str. 238), ko je govora o jugoslovanski ratifikaciji netunskih konvencij, ki so naletele na odpor zlasti Hrvatov, o Slovencih ni govora (prav tam dok. 327 str. 238). V italijanskih dokumentih je to edina aluzija na pravice jugoslovanskih manjšin pod Italijo. Če je bil to edini korak zunanjega ministra Ninčiča, ne vemo; treba bo brskati po beograjskih arhivih. Tu gre le za «željo» jugoslovanskega ministra in kakšen je Mussolinijev odgovor? Ga ni. Pač pa slede po italijanskih dokumentih s tem v zvezi neposredno direktive Mussolinija za akcijo v Albaniji: Italijo, da so «velike sile pooblastile, da brani, podpira Albanijo (Documenti l.c. dok. 333, 334 str. 292 dalje). Z Albanijo tečejo pogajanja ves junij 1926, v katerih se Mussolini sklicuje na deklaracijo poslanikov zapadnih velesil iz leta 1921., katere pa Zogu noče sprejeti v novo pogodbo. Mussolini vztraja pri tem; zahteva ultimativno podpis nove pogodbe, od katere je odvisna vsaka nadaljnja finančna pomoč. O razširitvi jadranskega pakta z Jugoslavijo ni več govora.
Tu najdemo zanimivost, da je angleški poslanik' v Albaniji stal na strani Zoguja in se zato Mussolini obrne in pritoži pri Chamberlainu, ki dučeju ugodi in disciplinira svojega poslanika (Documenti l.c. dok. 376 str. 279 itd.). V kakšni smeri je šla italijanska politika, nam njeni dokumenti sami razkrijejo. Bila je «premišljen poskus obkolitve SHS-Jugosla-vije po verigi italijanskih sporazumov s sosednimi državami« kot je pisal neodvisni list «Reč» v Beogradu in je pod te njene besede sporočene v Rim po italijanskem poslaniku, podtajnik zunanjega ministrstva Grandi, nato zunanji minister, zapisal svojo pripombo; «Da, to prav hočemo« (Documenti l.c. dok. 425 str. 329).
Se ne mesec nato, samo dva dni po sestanku s Chamberlainom v Livornu (30. 9. 1926.), pošlje Mussolini Badogliu,
načelniku glavnega štaba italijanske vojske, zanimivo pismo. Prej pa moramo omeniti, da ne vemo, če je Mussolini s Chamberlainom razpravljal o Balkanu. ((Razgovor je bil dolg... samo Izvleček nam je znan« pravi italijansko poročilo (Documenti l.c. dok. 442—444 str. 324—3459). Mussolini Badogliu pa zauka-zuje (Documenti l.c. dok. št. 446 str. 346—347): Pripraviti 20 divizij, ustvariti v oficirjih napadalno in ofenzivno miselnost, saj je Italija danes... zmožna dati SHS lekcijo, ki lahko popravi mentalne in politične zablode vsakega ljudstva... Niti minute ne smemo izgubiti«. Citiram le najvažnejše točke. V uvodu se duče sklicuje na poročilo vojaškega atašeja v Beo-
slavije in s tem se strinja tudi italijanska politična literatura povojne dobe. Beogradu je zastala sapa, italijanski dokumenti govore jasno: Ninčič je bil ((presenečen«, pravijo nedolžno, ali pa si je znal nadeti diplomatsko masko ((presenečenja«, da prikrije vsaj za hip, kar je sledilo: Podal je ostavko na mesto zunanjega ministra in priznal polom svoje politike do Italije, ki jo je le hotel držati na liniji prijateljstva, kot jo je začrtal jadranski pakt. Jugoslovanska vlada je padla
V čem je bil fašistični udarec, ki je prišel s strani, preko Albanije, da se tako izrazim? Prvič, pozabiti ne smemo, da je Srbija od starih dni gledala na Albanijo, tam je bil Skader,
gradu, ki ni priobčeno, doda nato sam v štirih točkah prikaz ki; gB opevajo srbske narodne pesmi. Drugič, preko tega dela
((nekaterih elementov situacije med Italijo in SHS, nakar sfedi kot «morala», bi rekli praktičen zaključek, govor o divizijah.
Situacijsko poročilo je strnjeno v besede, da «nas sovražijo bolj prezirajo v Jugoslaviji, kar je ostanek habsburške duševnosti in francoskih spletk« (točka 1). Srbi se zbližujejo
Albanije pelje najkrajša pot, ki veže Srbijo z morjem. Da je vse to res, omenim spomine Stojadinoviča, ne da bi citiral, ki so izšli pred dobrima dvema letoma v Buenos-Airesu; tistega Stojadinoviča, ki je bil jugoslovanski ministrski predsednik v letih pred II. svetovno vojno, ko je Italija zopet iskala
s Hrvati na račun Italije in sprejemajo ((Zablode hrvaške ire- Jugoslavijo kot protiutež Nemčiji. Ta pripoveduje, kako mu dente« (točka 2). V 3. točki omeni, da se je to zgodilo zlasti, je stari Pašič i
odkar je Italija odklonila balkanski Locarno in se zbližala z Romunijo in Bolgarijo.
V tem dokumentu, ki ga je Mussolini skoraj gotovo napisal v neki njemu lastni jezi, za katero pa tu ne moremo najti bližnjega povoda, je kar dobro razkril svoj načrt glede Balkana in Jugoslavije. Ne vemo, kaj je Badoglio, ki se je udeležil knt delegat podpisa Rapalla, Mussoliniju odgovoril. Mussolinijevo pismo je samo akt zunanjega ministra, ne pa vojnega. Najbrž pa je dučeju šlo za to, da vojska spozna, kakšna je splošna linija zunanje politike in mogoče še za to, da pripravi vse za vsak primer, saj je 30. novembra 1926. bil podpisan ((arbitražni pakt, pakt prijateljstva« z Albanijo, njena popolna kapitulacija in podreditev fašizmu (Docunleati l.c. štev. 507 str.).
Ta pakt moramo smatrati za prelomnico politike do Jugo-
razlagal, da je bilo po I. svetovni vojni hudo narobe, da se je SHS toliko trudila, da pridobi Reko, ko bi morala iskati, da pride preko Albanije do morja. To da je interes Srbije. Niso nam znane še vse tajnosti arhivov, tudi italijanski diplomatski so le izbrani dokumenti. Ne poznamo še žal, koliko so sploh ohranjeni dokumenti stare Jugoslavije. Iz vsega rečenega si pa lahko predstavljamo pretres, iti ga je Mussolini povzročil v Beogradu, ko je z novo pogodbo z Albanijo kar trdo stopil na albanska tla. In v njegovo opra-vičilo še povejmo, da je že vsa Italijanska politika prejšnjega stoletja in še bolje po 1900 gledala na Albanijo kot na svojo interesno sfero, saj so tja že pred vstopom Italije v I. svetovno vojno vkorakale italijanske čete zaradi varnosti Otrant-ske ožine, ki Odpira pot v Jadransko morje. Tako je bilo s to rečjo/ m
(Nadaljevanje sledi)
DC,nNI,.TV„ TRcT _ UL MONTECCHI 6 II TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - vnaprej, UREDNIS1 vu. inot	.	celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za
T (iihllana Stari tre 3/1 telefon 22 207 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. - MaU oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške ln SFRJ: AD1T, DZS, Ljubij ,	g goriške pokrajne se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokraiin Italije pri «Socletk Pubblicitk Italiana« - Odgovorni urednikž STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst