194. Številka. Ljubljana, četrtek 27. avgusta. VII. leto, 1874. SLOVENSKINnR lahaja vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol leta 8 tfold, ta četrt leta 4 go\i. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo loto 13 gold., za četrt leta 3 pold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanj« na dom M računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo za celo leto 20 gold., za poi leta 10 pold. — Za gospodo učitelje na ljudskih jolab ta za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od dVttiii-atopne potit-vrste 6 kr., M ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uro dn i it v o je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Op ravni št v o, na katoro naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, omoaziila, t. j. administrativne reči, jc v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi nmi^^' Zopet nesrečni kmetje. Iz loške doline na Notranjskem se nam pise: „Vćcraj jc Lotcl kaez Schonburg, ki uže 10 dnij tuka biva logarsko hišo, ki se v gozdu na Mošuni zida, ogledati. Na potu mu pride nasproti delavec ki njega in drugo društvo vrača, in pove, da so Kuežanje z dr u žeui k hiši prišli, delavce prepodili in zida-lisce, .Mil im, sploh vso kar ima kako vrednost popolnem ra z d j a 1 i in uničili. Bilo jek je, pravijo, črez 150. Takoj se je ta čin telegrafi čuo na dotičue vladue urade naznanil. Preiakavanje bode dokazale uzroke tega dejanja, ki bode imelo hude nasledke za zdaj u ž-j popolnem siromašne Knežane." Tako se nam piše z Notranjskega. Tu pa čujemo, da je vlada poslala dve kompaniji vojakov na Notranjsko, ker se boji, da bi gozdni npor kmetov ne razširil se. Gibauje utegne tedaj še večje biti nego nas dopisnik poroča, — želimo da bi ne bilo. Tu imamo zopet prenagljen izliv ljudske strasti, kateri se ne sme pripisavati le na račun nevednosti ali surovosti kmetskega stanu. Velik del krivde ali uzroka, da se take obžalovanja vredne scene po naši deželi gode, imajo one oblasti, oni organi, ki še zdaj nijso poskrbeli, da bi se servitut-ne stvari vendar enkrat uže ure dile! Vladni organi so dozdaj pri nas rajši politične nemške fraze mlatili in na slovenske narodnjake zabavljali, nego da bi bili delali in vprašanje rešili, katero je uže na različnih krajih naše domovine ali krvi stalo ali pa može iz celih vasij v zapor p riti -ralo. — Spominjamo le zadnje pravde in obsodbe bohinjskih kmetov iz enacega uzroka. In zlasti v gozdnih zadevah, posebno pa še na graščinah kjer gospodujejo tujci Nemci, ki se ne znajo z nušim kmetom sporazumeti, so taki hrupni ekscesi razumljivi. Kmet je imel stotine let pravico drva v gozdu sekati. V ljudsko mišljenje je nekako zašlo, da kar samo ratste od boga, ne raste le za gospoda graščaka nego za vse. Zatorej kmet uže od nekdaj gozdne tatvine ne smatra za greh. Bog nas začuvaj, da bi te razmere v bran jemali. Ali to je gotovo, da bi se kmetje v tacih krajih po eni strani morali čem prej mogoče in ne z dvanajstimi pravdami od-Š ko do vati, po drugi strani pak z lepo besedo in od poklicanih strani podučiti kak, razloček je mej mojim in tvojim v gozdu zdaj po odpravi tlake in desetiue in po uredbi servitutnih razmer sploh. Namesto toga se žalibog prevzetni logarji in gozdarski hlapci, ošabni graščaki in aristokratični zaničevalci borćta kmeta tako oholo in brezobzirno obnašajo, da indirektno sami provociraj o take, potem edino le za ubozega in nevednega kmeta hude posledice imajoče vihre. To naj vladni organi preudarijo, ter prvič v reči sploh koristno delajo, v gori omenjenem slučaji pa nikakor ne upotrebljujejo vse ostrosti postave, katera bi duhove le še bolj razburila. Politični razgled. TtotrtiilJ«' <>v.iki poslanci bodo stopili v deželni zbor, da si je njihovo število prav skromno, ker je sumu sedem mladočeških poslancev bilo izvoljenih. „Svoboda" poroča, da bodo pred začetkom zbora „stari" povabili „mlade" k skupnemu pogovoru ter jih skušali pregovoriti, da bi tudi mladi ne vstopili. A mladočehi morajo stopiti v deželni zbor, sicer sami zavržejo svoj progran' „činnosti.u Cesarjevič Mlitdolf je s svojim šestnajstim rojstnim duevom polnoleten postal. Glede na to vpraša „Pesti Napio", ali je cesarjevič tudi po ogerskib postavah polnoleten in navede več slučajev iz ogerske zgodovine, iz katerih pa so ne vidi, kedaj sc postavna polnoletnost začenja. „Pesti Napio" zato želi, da bi se napravila poHtava, katera bi bila enaka v Avstriji veljavni postavi. A „P. N." se moti; tudi pri nas nij take postave. Cesarjevič Rudolf je polnoleten samo po hišni postavi za dinastijo, katera je pa v svojih odločbah gotovo za celo cesarstvo, tedaj tudi za Ogersko veljavna. tt i'VtttsUi učitelji v* Petrin ji zbrani se zahvaljujejo v „0bzoruu banu Mažuraniču, da je saboru predložil novo šolsko postavo. Hrvatski narodui časopisi prinašajo razne zakonske osnove in njih motiviran j a, ki pridejo v saboru na vrsto. Via« ibJ«' drdutve. Na Itiiskvtii so se uže pred 10 leti postavili mirovni sodniki, kateri imajo pravico odločevati v nialcukoHtnib prepirih. Desetletna skušnja pa je pokazala , da se ta inštitut na kmetih ne more uživeti, ker se ne najdejo sposobne OBobe in se zato dostikrat zgodi, da mirovni sodniki krivično sodijo. Vlada je tedaj s postavo od 27. junija t. 1. te kmetske oblastnije bistveno spremenila in na mesto mirovnih sodnikov kmetske okrajne uradnijc postavila. Udje teb uradov so predvoditelj dvorjanstva, predsednik deželne uprave, izpravnik (predstojnik okrajne policije) in eden izvoljen ud, kateri se voli od gubernijskih zborov. Sf>tit/j.vLodali v Celje v „nemško glavno šolo" k rajnemu znanemu Schellander-jti, s tem namenom, da bi bili po tej poti vsi „božji pastirji" — postali. „Ali veliko jih je poklicanih, pa malo izvoljenih!" Vsled lastnega prepričanja 80 namreč od ovih „po k 1 i ca n i h" postali: 2 jurista, 1 zdravnik, 1 inženir, 1 filozof in 2 ljudska učitelja. To so udje človeške druž- be, kateri so gotovo državi v velik prid, a naš primicijant jih pa drugače ljudstva v oko postavlja. Le-ta, primicijant je namreč lansko leto pri primiciji svojega dolgosuč-nega kolega neki toast prežvekaval, katerega je s besedami končal, da rblagor pšenici, ki je na rešeta ostala, bog bodi pa milostljiv plevam, ki so skoz rešeto popadale." Čestiti bralec lahko ugane, kdo od pilštanskih nekdajnih 15 dijakov je po pri-micijantovi „slabi pameti," "pšenica" in kdo „pleve." Pilštanskega primicijanta, g. PotoČuika, pa vprašam, katero seme donaša basnejšega sadu k splošnemu blagostanji naroda, ali seme-pop, katero le v noči tajnosti rogovili, ali seme-učitelj, (ali kateri drug stan) katero se na belem dnevu javnosti lepo razvija In cveti?! Iz Xl>*t4fc 23. avg. [Izv. dop.] Z veseljem pozdravljamo tržaški Slovenci ustanovljenje polititičnega „Narodnega društva" ter se popolnem vjemamo z volitvijo njegovega odbora, kateremu želimo delavnosti in neumorne vztrajnosti. Prihodnji mesec napravijo okolični rodoljubi v Skednji besedo, katere program bode jako zanimiv. Objaviti ga hočem ob svojem času. Ta narodna veselica bode tem bolje izpala, ker bodo delovale moči, ki so še vselej s pohvalo nastopile. Oskrbljeni smo z izšolanimi narodnimi pevci, namreč iz domačih fantov, katerim vodja je neutrudljivi g. učitelj tamošuji, značajen mož, kakoršnih okolica nema preveč. Tržaški mestni kot deželni zbor se bode 2!). t. m. slovesno „odprl". Nadejamo se nekaj burnih sej. Tudi navadnih laških škandalov ne bode manjkalo, kakor je pri nas navada, da lahonska stranka žvižga ali vpije na galeriji. Kakor je Čutiti, bodo La-honje zopet na dnevni red spravljali neko volilno „reformo", po katerej bi slovenski okoličani ob svojo volilno pravico tako prišli, da bi ne imeli nobenega zastopnika niti v mestnem niti v državnem zboru. (To je po državnih postavah nemogoče, ker za volitvo v državni zbor nema tržaški dež. zbor nobenega volilnega reda delati. Ur.) A skrbelo se bode meuda uže zato od domorodnega društva in menda tudi od vlade da lakonska drevesa ne bodo do nebes prirasla. Iz O^crNkc^n 25. avg. [Izv. dop.] Naš državni zbor se je vendar enkrat od-godil! Pred koncem oktobra t. j. pred končano trgatvijo se valjda na novo zasedanje tudi več Bklical ne bo. Zakonski opnovi o inkompatibiliteti in o promeni volilnega reda ste ostali nerešeni. To nerešenje zakrivila je hiša velikašev. V prihodnjem zasedanji vlada te zakonski osnovi brž ko ne hiši velikašev ne bo več predložila. Uže Lonyay-jeva vlada je stopila z novelo k volilnemu zakonu pred državni zbor, a opozicija v hiši zastopnikov je zadevno zakonsko osnovo s svojimi neskončnimi govori pokopala. Bitto je svojo zakonsko osnovo, ki je — mimogrede omenjeno — mnogo liberalnejša, nego je bila Lonyayjeva, sicer srečno skoz hišo zastopnikov preveslal, pa kar opozicija v hiši zastopnikov nij izvesti mogla, izvela je hiša velikašev. Odklonjenje rečenih dveh zakonskih osnov nij nobena nesreča za naš parlamentarni organizem. Vsaka naših prihodnjih vlad se bo pa dvakrat poprej premislila, predno bo zopet o inkompatibiliteti ali o promeni volilnega reda s kako zakon- sko osnovo pred državni zbor stopila. Glede tega bo tedaj še dolgo vse pri starem ostalo. Cesarjevemu potovanja v Prago pripisujejo vsi naši časopisi veliko politično po-membo, katero Dunajski listi še /mirom tajijo. „Magyar Ujsag" piše o cesarjevem potovanji mej ostalim tako-Ie : „Zakaj je postal preobračaj na Češkem potreben, to vedo samo naši diplomati, imajoči teško nalogo, da vzdrže politično ravnotežje v Evropi, posebno pa strah, da kateri sosedov na Avstrijo ne udari. Cislajtanski Nemci teže za centralizacijo in za svojo hegemonijo, Slovani pa nasprotno iščejo svoj „remedium sanans" v Čem večjej decentralizaciji. Dosledno in strpljivo držanje češke opozicije je moralo poprej ali poslej sad obroditi. Ta Bad je deželna avtonomija, in cesarjevo potovanje je prvi korak k dosegi tega. Naša Želja je, da Ogerska drŽava ne bo deležnica niti slave, katero bodo avstrijski državniki iz srečnega pogajanja s Čehi si naželi, niti deležnica sramote, katero si bodo iz nesrečnega pogajanja na glavo nakopičili. Kar se Andrassyja tiče, nijso ogerski državljani za to odgovorni, kar on kroni svetuje, in kar on kroni odsvetuje. Mi priznajemo, da bi za oger-sko drŽavo koristno bilo, če bi v Avstriji češka kraljevina svojo avtonomijo zadobila, za katero se je češki narod do sedaj tako moževno in dosledno boril. Ogerska država pa v dosego te avtonomije ne more aktivno posredovati, ker bi to bilo protizakonito. Ce je Andrassy o svojem Času kaj k temu pripomogel, da je Ilohenvvarth padel, in Če je on zaprcČil, da se cesar, kakor je Cehom v svojem reskriptu od 12. septembra 1871 obečal, še nij dal za češkega kralja kronati, in Če morebiti denes uvideva to svojo tadanjo pogreško, ter si denea prizadeva jo popraviti, na tem vsem nijsmo niti mi krivi, niti Audrassyjevi specifično ogerski nazori." Tako piše „Ma-giar Ujsag" in drugi listi mu pristojno pritrjujejo. Ne mara, da nazadnje mej Češko in Ogersko državo stara politična zaveza na novo oživi. Domače stvari. — (Iz Litije) pride g. Schonvvetter v Krško za c. kr. okrajnega glavarja; v Litijo pa pride na njegovo mesto zuani gosp. Pajk iz Ljubljane. — (Vabilo) čestitim p. n. družabnikom dramatičnega društva v Ljubljani v občni zbor v soboto 12. septembra zvečer ob 1/a 8 uri v Čitalnični dvorani. Vrsta razgovorov: 1. Prvosednikov ogovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Volitev prvosednika, blagajnika in 10 odbornikov. 5. Posamezni predlogi družabnikov. Odbor dram. drnŠtva. — (V Ljubljani) zadnje dni zopet nenavadno zelo zbolevajo otroci na vnetici grla (diphteritis). — (Navada železna srajca.) Zadnjo soboto je bil z ljubljanskega grada izpuščen uek zarad uboja G let zaprti Matjašič. A komaj je bil pol dneva prost, uže so ga morali zavoljo tepeža zopet zapreti. — (Pogorelo) je v nedeljo v vasi Presrenje pri Podnartu na Gorenjskem troje poslopij. Čudno je menda to, da sta bila go spodar in gospodinja ta dan na božjem potu na „sv." Lušarjih. — (Koncert) na korist „Schulpfeniga" aranžira ljubljanski mestni blagajnik v nedeljo 30. t. m. v „hotel Evropa". Začetek veselice bode ob 7. uri zvečer. Vstopnina bode 20 kr. Igrala bode vojaška godba in srečkalo se bo za od necega tukajšnjega vrtnarja darovane cvetlice, ki bodo uže v nedeljo dopoludne v gostilnici pri Tavčarji na ogled razpostavljene. — (Okolo Žužemberka) je — kakor čujemo — toča hudo pobila. Dolenjsko ima elementarnih nesreč premnogo. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 18. avg. ,. Ilinr.vk* rOMM»'." (Konec.) Jakob Troha, 24 let star, mežnar v Novi Štifti, kamor je Petovar z babami na .,božji pot" hodil. Pri njem je Petovar prenočeval in se „zamakoval". Gledali so ga enkrat kako je na postelji „zamaknen" klečal, babe so rekle da je svetnik, priča mu pa nij prav vrjel, a mu je vendar 10 gld. dal za odpustke iz Rima prinesti. Marjeta Žnidaršič, polgruntarica, je dala nekaj denarja po drngi Ženski Petovarju da bi jej „jagnjiČka" iz Rima prinesel „budu žjegnanga ad svjetga aČjeta papeža, da bua vse hudu odgnal ad hiše." Predsednik jo vpraša, ali jc vse to verjela. Ona pravi: „tte vaj da sem bla taku uaumna". Petovar pa pravi, da tudi fajmošter na Blokah in drugi duhovni imajo taka pisma, da se pomaga proti vsemu h ud emu. Marija Mašič je dala Petovarju za božjo čast, ne terja nič nazaj. Neža Gruden iz Retij mu je dala za Marijino hišico, v katero bi rada prišla 190 gld. in bi bila še dala, ko bi je bil hotel brat dati. Ona še zdaj nij prepričana, da je goljufana, nego bi še dala. Marija Oblak, stara vdova, Petovarja nij poznala pa dala vendar 5 gld. za Marijino hišico, da bi noter „žiher malili za maene k' sem stara, deb' v nebjesa pršla". Ona bi „nič nazaj ne pogjervala, ko b' vajdla, da bua za dušo kaj nltcalu", ker je vse za llim dala. Neža Beru t iz Dolske vasi je dala 10O gl. pa bi bila „še kaj privrgla". Vprašana ali jej nijso laški fajmošter odsvetovali dati, pravi da ne, ker jih nihče vprašal nij. Ona niti ne če denarja nazaj in jej nij žal, da je dala, še bi dala, ker vse kar se proti Tončku godi je sovražnik storil, Tonček je nedolžen, Če ga prav vsi ljudje obirajo. Priča Marijana Tarkovec 30 let stara, gruntarska hči, je sv. Tončka tudi pri por-cijnnkulah v Ljubljani prvikrat videla. Nagovoril jo je, naj kaj da za njegov klošter in kapelico, katero zida. Ker sama nič nij imela, je pri druzih nabrala. Tisti, ki so kaj dali, so od nje nazaj zahtevali, in ona je počasi do dveh goldinarjev vse povrnila, teh pa ne terja nazaj. Priča pripoveduje, kako je Tonček v Novi Štifti babe žegnoval z križem, v katerem so koščice vseh svetnikov, apostolov in marternikov in da je, ko je blagoslavljal, rekel: „Križani Jezus v srca, križani Jezus v mislih, križani Jezus v ustih!" Priča Marjeta Jaklič, 50 let stara, gluha vdova, je Petovarja po posredovanji „Retni]8ke Micike" spoznala, katera jej je pripovedovala, da klošter z;da. Dala je prvikrat 60 gl., potem 100 gl., potem 50 gl., Četrtič 40 gl. To je bil denar, kateri je mati mtadoletaega sina za prodane voli Bknpila! Ko je bil kup za voli pri kraji, prišli so plesnjevi tolarji na vrsto, katere je mati dolgo dolgo let spravljala. Vkup je dala torej 330 gl. Posebno še 20 gl. za sv. maše v Rimu, česar pa neče nazaj. Prvosednik: „Ali drugi denar hočete nazaj"? Priča: „Kakr buada ani naredli, gaspud". Prvosednik: „To morate vi povedati." Priča: „Ce je sleparija čem nazaj imeti. Ali jest sem dala za sv. mater katoliško cerkev !" Zatoženec k priči: „Vi ste meni dali zapečaten denar, jest torej ne vem koliko je bilo, vi morate bolj vedeti. Priča: Rog te naj sodi, Tonček. Jaz sem uboga udova, denar je bil fantov, za voli sem ga skupila, pa sem se bala, da bi fantov jerof zvedel. Ves denar pa hočem nazaj, in kadar bo nazaj, odrajtati se mora za božjo čaat; jest sem nže g. fajraoštru v Velikih Laščah obljubila, da bom vse za cerkev dala! Priča Mica Kucelj, 40 let stara, je dala 5 gl. za MiHjno kapelico, katero hoče nazaj, da jih bode spet c e r k v i d a 1 a. Priča Mica Z ar ni k, dO let stara, oženjena, je dala vsega vkup za zidanje kloštra 15 gl. Od teh je 7 gl. darovala, 8 gl. pa posodila katerih 8 gl. zahteva povrnene. Marjeta Skul 70 letna starka. Ko jej prvoReduik pove, da mora priseči, začne stavka jokati in z povzdignenimi rokami pr-voBednika prosi, naj jej prisego odpusti. „70 let sem stara, pravi priča, pa nijsem bila nikoli v nobeni kanceliji in nikoli nijsem še prisegla. Povedala boni tudi brez prisege čisto resnico." Prvosednik po dogovoru z državnim pravdnikom in zagovornikom^ priči opusti prisego. Videla je lepega Tončka prvič v Ketnjah, kjer je svoje navadne v cerkvi naučene svete burke uganjal in jo nagovoril, naj da kaj za zidanje Marijine hišice. Dala je revica prvikrat 30 grošev, potlej 2 gl. za rimske maše, potem G gl. vsega vkup menda 11 gld. Ne terja prav nič nazaj, kjer vse kar je dala, podarjeno je v božjo čast! Priča Mica Prijatelj 41 let stara dekla brez premoženja, dala je „v božjo čast" in „večno zveličanje" 50 gld. za Marijino hišico. Tudi ona bi bila rada v hišico prišla ali Petovar je rekel, da jej ne more nič obljubiti in da nema on nič odločevati, ker bo sv. Marija mati božja sama tiste izvolila, ki bodo noter stanovale. Prvosednik: No in mislite da je pametna reč bila, ki ste jo podpirali? Priča: „Božja volja je bila, daje tako prišlo!" 50 gld. ki je dala ne terja nazaj, ko bi bila več imela, bila z veseljem več dala. Priča Marjeta Robi 41 let stara, dala je G gl. kar tje v en dan, ker jej je Tonček obljubil, da bo v nebesa prišla. Zdaj pa ko se jej zdi da je bila sleparija, terja denar nazaj. Priča Marjeta Storč 70 letna starka revna udova, prosi prvosednika naj jej prisego opusti, še le, ko jej prvosednik dopove, da jc prisega sveta reč, in da je lepo, če se boga za pričo kliče, da se resnico govori, priseže. Dala je Petovarju 7 gl., ker se je njej pravilo, da je dobro za dušo, če se kaj da. Danih 7 gl. ne terja, pravi priča, „pa jim tudi pavem, gospud, da me naj treba nič več klicat, ker jest nikuli več na pridem taka daleč v Ljubljano, tudi za trikrat 7 gl. ne. Tri dni zdaj že tUkaje pohajkvamo, pa vsem ljudjem sma na Špot." Priča Urša Klavs 50 let stara, oženjena, je sv. Tončka le enkrat videla, govorila pa nij nikoli z njim. Prišle so ženske k njej, ko jej je ravno njeno deklo umrlo. Bila je žalostna in dala jc 5 gl. katere pa ne terja nazaj. Dala jih je v boga ime, naj jih le Tonček zagovarja. Priča Špela Rigler 58 let stara, je Tončku v roke samo 1 gl. dala, svoji sestri pa 13 gl. za njega izročila. Dala je rada denar, kjer je mislila da v Marijini hišici za njo molijo, zdaj pa vidi, da nič ne molijo. Priča se ne more odločiti ali hoče denar nazaj ali ne. Priča Cilika UrsiČ 50 let stara, oro-benica, je Tončka le enkrat videla, slišala pa zrairom dosti od njega. Potem priča z povzdignenim glasom pravi: „Pred mojimi očmi in pred mojim srcem je Tonček ves ned<>l-žen, naj ga sodijo kakor ga hočejo." Želela je v Marijino hišico priti in še želi, pa bo tudi prišla če je božja volja, pravi. Ce ne bo iz te hiše nič, se bode pa kje drugje zidala. Zemlja se uže dobi. Dala je 100 gl. za katere so nič ne kesa in se tudi nikoli ne bo. Ne zahteva nič nazaj. Priča Marijana Riglar 28 let Rtara, omožena, je, ker so jo drugo babe nagovorile dala 2 gl., da bi za njo molili, ker ona časa nema moliti. Vzela bi ta 2 gl. tudi nazaj, ko bi jih Tonček dal, aH da bi morala zarad njih potov imeti, rajna mn jih podari. Priča pripoveduje da je šla tudi enkrat, ko so je Tonček „zamaknil", gledat pa iz radovednosti „kakor ga tudi še mesni" ljudje som iz ,Jiibca" gledat hodijo" pravi priča ohrnivši se na poslušalce. Ležal je Tonček na postelji zamaknen, babe okolo pa so molile in poslušale če še diha. Ko se je izmaknil je pa kafe pil! (Smeh.) Petovar zaniknje, da bi bil z zamaknjen jem slcparil pa da bi bil potlej kavo pil. O n pravi da se res z a m a k u j e, saj so ga g, dekan (župnik? Ur.) Zupan v Ljubljani v pričo dveh duhovnov in več žensk preiskovali! Porotnik 11 a u f e n prosi prvosednika naj Petovarja vpraša, če mu je tista „zamaknena" blizo Ribnice kaj znana V Petovar odgovori, da je bil mnogokrat, ko so šli z božjega pota, pri njej. Priča Mica Za dni k 32 let stara jo dala za Marijino hišico 18 gl., katere ne terja nazaj. Priča Luka Kepec, 3G let star posestnik v Dobu, je prodal Petovarju zemljo kjer se je hiša zidala za 100 gl. katere mu je še zdaj dolžan. Pravi da je hiša, ki jo je Petovar zidal, veljala najmanj 2500 gl. Priča Janez Majhen 24 let star oženjen, je bil z Petovarjem, leta 1872 decembra na njegovo povabilo šel v Rim. On nij imel več denarjev ko 10 gl. Tonček pa prav obilo denarja. Peljala sta se po železnici do Gorice, kjer sta obiskala mon sinj ura i m /»((»c;,ifctt. ki jc Tončku dal priporočilno pismo za Rim. Poslal njih je Globočuik k frančiškanom v Gorici, kjer sta dobila dobro jesti in piti, in kjer sta prenočila. V Rini dospevši sta dobila zastonj stanovanje in porabila ves čas, 4 dni da sra hodila po cerkvah. Hotela sta iti tudi k papežu, pa prvikrat ju nijso pustili, ker nijsta imela črne obleke. Drugikrat pa ju je dr. Crnič k papežu peljal. Pokleknila »ta v tisti sobi, kjer papež mimo prihaja. Kilo je veliko ljndij. „Papež ko je nas videl je vprašal: rQuesti dne tedesehi? Na to je dr. Črnič odgovoril: „Non, due Carnioli." Potem se je papež nasmejal in odšel, pa z nobenim nič govoril. — Petovar pravi, da je ou šel še enkrat potem k papežu sam, ko je nesel svetinje blagoslavljat in takrat je bil tist velikanski prijazni papežev sprejem, ki je začudenje kardinalov prouzroSil. Priča Majhen pripoveduje, da je Tonček iz Kima nesel mnogo sveto robe, tako en maselc sv. Marijinega olja, en bokal vode sv. Pavla, prsti iz ječe sv. Petra, jagneta ki jih papež vsakih 7 let blagoslovi, podobice, voščene podobe itd. Priča Urit Rozman 65 let stara, priseže in pristavi k navadnim besedam prisede : „tako gotovo knkor mi bog pomagaj!" Se: „in Marija!" Priča pove da je toliko čaRa z denarjem celo pri jedi štedila, da je mogla s Tončkom v Rim iti. Bila sta 14 dnij v Rimu in hodila po cerkvah. Pri papeži je bila sama. Tndi k njej Rta prišli dve ženski, ki ste slišali, da Tonček klošter zida in ponujali ena 2O0 gl. ena pa GOO gl. Ona pa nij hotela s tem pečati se in tako je S00 gl. lepemu Tončku srečno odšlo. Priča France Inglič 31 let star -Župan v Dobu, pripoveduje da je Tonček čiRto ubog v Dob prišel. Pozneje je popustil mež-narstvo, začel se lepo oblačiti in po božjih potih pohajkovati. Kmalu je začel pri njem banVovce po 50 gl. menjavati, in veliko jedi in pijače pokupiti, kar je vse precej plačeval. Delavce pri zidanji 'hiše, je tako izvrstno plačeval, da se so mu kar Rami smijali. Zazidal je v hišo kakih 250O gl. vredna pa noj več nego kakih 700 gl. S tem je končano obravnavanje drugi dan. _ T retji dan. Celo dopoludne se porabi za to, da se prečita kakih sedemdeset pisem, katere je Tonček pisal na razne osobe. V vseh prosi za denar in naglasa, da se mora molčati. Vsa ta pisma so pisana v „Daničinem" stilu in obse gajo fraze, kakor se čujejo v misijonskih pridigah. Popoludne sc staviti porotnikom sledeči dve vprašanij : I. Ali je zatoženec Auton Petovar kriv tega, da je v teku leta 1872 in 73, z zvitimi pripovedovauji, da bode v Gorjušah klošter-sko poslopje zidal, v katero bodo vzeti in kjer bodo preskrbljeni vsi oni, ki kaj več za to dajo, a da za menj darujoče bodo v klošter vzeti molili, ter, da je kazajoč po-božnost in sploh uČinovanje na religijozne čute lehkovernosti drugih na njih škodo zmotil jih, ter jim z namenom, oškodovati jih, denarue prineske izvabil v svoti od 2219 gld.? II. Ali je Petovar kriv, da je J. Lav-sinu 20 gl. ukradel ? Državni pravduik Grdešič govori v sledečem smislu : Tridnevno glavno razpravljanje nam je tako žalostne stvari kazalo, da se mora človek čuditi, kako se more kaj taoega še zgoditi v 10. stoletji. Obravnavanje je dokazalo kako potreba je mej našim ljudstvom šol in širjenja občnega izobraženja. Ko bi bili ta zaslišane priče, le nekoliko Šolskega izobraženja imele, ne bi bil mogel prost človek kakor ta Petovar takih shparstev uganjati in uboge ljudi za zadnje prihranjene krajcarje op -hariti. Prej m^;uar, je služil le 21 gld. na leto, poprijel se je rokodelstva niulitvarstva in svctnikovauja, zaviel se je klatiti po božjih, potih, porabil slaboumnost iu pretirane verske nazore oguijuianib, da je dodel na zatožno klop. Svota, ki se denes tukaj imenuje, jc komaj tretji del tega, za kar je Petovar res ljudi ogoljufal. Dve tretjini ljudij ne ve koliko po mu dali, ali se pa sramuje pri sod-niji pričati in molči. Državni pravduik potem v skoio oelo uro trajajočem govoru dokazuje krivdo zatoženca. Zagovornik dr. K u dež v pet minut dolgem govorčku pravi, da prepusti porotnikom razsodbo zarad goljufije, da bi bil pa Petovar kradel, to se mu zdi nedokazano. Porotniki se po pol ure trajajočem posvetovanji vrnejo v sodniško dvorano in njih prvosednik 1\. Naglic iz Loke naznanja, da so porotniki na prvo vprašanje enoglasno „da", na drugo vprašanje pa z 10 proti 2 glasom tudi z „daM odgovorili. Drugi dan ob 10. uri se je brala Bodba. Petovar je — kakor smo uže povedali — obsojen na dve leti teške ječe, poostrene vsak mesec z enim postom in na povrnitev prigoljufanega denarja. Tončka je čakalo vse 4 dui na stotine ljudij po ulicah, da bi •.svetnika" videli. —o— Kazne vesti. * (Ženitve iz strahu.) V Opočki na Kuskem v pskovski guberniji se je razširjala vest, da bode ia pskovske gubernije 500O deklet do črnega morja poslanih, kjer bouo na rudečo barko spravljene ter črez morje odpeljano. Potem sc vseh 5OO0 da. zamorcem za žene. Ta bedasta vest je tak strah napravila mej ljudmi, daje vsako dekle ko najhitreje hotelo omožeuo biti. Kar se poprej nikoli nij zgodilo, še o poletnem času so bila ženitovauja. Končno je vlada pozorna postala in pri preiskavi našla, da se je ta Btruh spravil mej ljuai po nekem z rudečo tinto pisanem pismu, v katerem se vse to pripoveduje. To pismo pa je bil pisal mladi krčmar Sergej Jakovljev. Sergej se je sicer izgovarjal, da je s svojim pismom mislil samo lahkoverne ženske za norce imeti, a dokazalo se je, da je mož le hotel dosti žganja prodati, katerega se pri gostijah obilo spije. I ii a poi na ve še zmironi malo privaža, a tem več po železnicah in cestah. Zato žitne cene padajo. Iz početka tedna je pšenica samo za 10 do 15 kraje, v ceni nazaj šla, proti koucu tedna pa je padla za 65 do 75 kr. vsled poročil drugih žituih sejmov. Prodalo se je kakih 100.000 (sto tisoč) vnganov po gl. 5.20 do gl. 5.40. Kcži se je le kakih 10.000 vaga-nov spcčalo po gl. 4.10 do gl. 4.15. Kupčija z ječmenom miruje, dobra kvaliteta je po gl. 8.25 do gl. 3.40. Koruze se je malo privažalo in ker je skoraj vsa v rokah špe-kulautov, se jo morali kupci za 10 do 15 kr. dražje plačevati po gl. 4.G0 do gl. 4.70. Moka je cenejša, a mlinarji imajo le malo moke v svojih zalogah. Svinjska mast je zopet dražja in se že po gl. 1- > do 40 plačuje, tudi š p c h se je podražil in je okajeni špeh po gl. 43 do gl. 45; loj po gl. 2o do 20. S slivami je bila živa kupčija ter se je cena na gl. 17 do gl. 18 povzdignila. Vtiem bolnim moč in zdravje hrez leka in brez stroškov po izvrstni V :T> o nt. Nobenn bolezen ne moro izvratnej Rcvalescicre du Barry zoperstaviti au in odstrani taista brez leka in brez stroškov vse bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljučali, jetrali, žlezah, na sliznici, v dnš-iijaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, BUsico, naduho, kašelj, neprabuvljivost, zapor, driako, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, Šumenje v ušesih, niedlico in blje-vanje tudi ob času nošecosti, scalno silo, otožnost, Butanje, reviuatizem, protin, bledico. — Izpi»ck iz 75.000 spričeval o ozdravljenjih, ki so vsem lukom zo-prstavljala se: Spričevalo št. 57.942. Gleinach, 14. julija 1873. Vašej lievalesciero imam razen Hogii v mojih strašnih boleznih v želodci in cutnicah življenje zahvaliti. Janez Godec, provizor fare Gleinach, pošta Pod goro pri Cclovci. Spričevalo št. 62.914. VVcskau, 14. septembra 1868. Ker sem dolga leta za kronično bolezen zlate žile, na jetrali in zapor vsakovrstno zdravniško pomoči brez tunelu rabil, aeui pribužal v svoji obup-noati k Vašej Kevalesciere. No morem so ljubemu Bogu in Vam dovolj zahvaliti za dragi dar narave, kateri je za-mo velika dobrota bil. Franc S t e i n m a n. Teenejži kot meso, prihrani Hovaksuiero pr. jdrašceuih in pri otrocih 50krat svojo eeno za zdrnvila. V plebastih puftie;iL po pol funta 1 gold. 50 ar., t fina 2 gold. 50 Ur., 2 fnuta A gold. 50 kr., 5 ftttv tov 10 gold,, 12 funtov '20 gold., 24 funtov 36 gold., — kovulcseioro-Biseuiten v pusicah k i gold. bv kr. in 4 gold. 50 kr. — Revaleaciere-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. SO kr., 48 ta« 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta« 10 gold., za 288 t ho 20 gold., — za 576 taa 36 gold~ — Prodaje: B ar r y d t; B ar ry & (j o m p. na Da* ntt II'.v i >*«•». it. 8, v IJabljaul F d. i: ■■. hr, v . nidvl bratje Oboranzmevr, v Sns— torakn Dteobtl i Pran k, . Oeiovtu P. Birn-baehet, v I.ou«H L u dvig M ti 11 ur, v Hiiribom F. Kole t ni k & M. Morić, v /3«'run u J. itoekhsnien, kakor v vtahmeitib pri dobrih le-k^rjih In špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja cuiaj-»ka i i iu na vse kraje po postnih nakaznicah aLi oovsetjih. Tržne cene* v Ljubljani '26. avgusta t. 1. Pirata* 5 gl. 40 kr. ; — rež 3 gi. 50 kr.; — ječmen 3 gld. 10 kr.; — oves 2 gl. — kr.; — ajda 4 gl. 30 kr.: — proso 4 g!. —kr.; — koruza — gl.. — kr.; — krompir 9 gl. 60 kr.; — fižol b' gl. 20 kr. — masla funt — gi. 52 kr.; — maat — gl. 42 kr.; — špeh 1'rištn — gl. 40 kr.j — špoh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 2J/3 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt Sli kr.; — teletine funt i25 kr.; — svinjsko iucbo, Amt 38 kr.; — iiuu.i cent 1 gld. '25 kr.; — slamo cent —gl. 75 kr.; — drva trda 6 gld. 60 kr., — mehka 4 k'- 70 kr. Dnnajika borsa 26. avgusta. (Izvirno tologranoao poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovolO . 71 gld. 70 kr. Enotni drž. dolg v srebrn . . 74 „ 75 , 18b0 drž. poeojuo..... 108 a 40 , Akcijo narodne banke . • ''73 „ — „ Kreditne akcijo .... '241 „ 75 „ London........ 109 „65 „ Nap(d......... 8 „ 81 , (j. k. oeldnl....... — „ — „ Srobro.........103 „ 85 Lote rij ne I ročk«?. V Gradcu 22. avgusta: 50. 51. 68. 42. 70. Na Dunaj i 22. avgust.: 44. 72. G2. 45. 20. Vinotoč. V gostilni mi fil a t nv m ta'flii itt't: 12, v hiši gosp. Cantoni-ja, se točijo mnogovrstna dobra vina, mej temi črno Szcg$z«arni dvoru: Priger iz Dunaja. — Zehner iz \Vildona. A^ažno za g. trgovske pomočnike manufakturne Iranche!! ] Dunajska fabrikna zaloga inanu-fakturiii'ga blaga, katerauio ima nekatere filijale v provincijali, hudo nekaj detailsaih trgovin v provincijalnih mestih napraviti. V ta namen i.-če trgovske pomoSniko ali izvedence v zgoraj imenovani branehi, kateri bi znali samostalno trgovino voditi, imajo dobro ime in kapital od 1000 do 6000 guld. na razpolaganje. Ta kapital služi kot kavcija za zaupano blago, katero ima 5 do lOkrat toliki* vrednosti. Prednost imajo gospodjt), kateri užo dalj časa v enem mestu Serviraj O ali dobra znanstva imajo. (287—1) Predlogi naj se Btoro jiod adreso: ,,l'ul»rik* - Xi«**li»rl«.ge" iu \Vieii, I I ali ]|||»4IS| . ltazume so, da so molči od obeh strank; na vsako pismo so odgovarja. V c. kr. avstrijskih državah od visocega ministarstva notranjega koncesijmiirana orlova linija. Nemško Ironutlantiino parobrodno drnitTO v Dambnrga. Direktno poštno parobrodstvo do brei da bi se mej potom v lokali mudili, z nemškimi poštnimi parobrodi 1. razreda, vsak po LHIOO ton in 3000 efektivno konjsko inočij. Goethe 3. septembra. "Wieland 1. oktobra. Schiller 29. oktobra, i. Lossing 17. septembra. Herder 15. oktobra. Goethe 12. novbr. y i'<*.\u cm- cermet I. kalita pr. r. t. ttts.V. II. kajita pr. r. t. lOO. Z^TiMC(llcildcl4 pr. r. t. Natančneje povedo agenti društva kakor tudi Dii-<*l*<'i ju v lIuiiilnii'ti-11, St. Aiincii 4, n, V Ljubljani: Karel -A.clrtsela.im.. (172—4) , Pisma in telegrami naj se adresirajo: „Adler-Linio — Hamburg." Jzdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 666862