Številka 151
TRST. v ponedeljek 3. junija 1907.
Tečaj XXXI!.
Izhaja -vsaki daa
tudi ob oedeljah in praznikih oh 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične Storilke ae prodajajo po 3	(ti stonnJn
v mnogih^ tobakamah v Tretu in otolici, Ljubljani. Gorici. Kranju Petru, Sežani, Jfabreiini. fcfr. Ladji. Tolminu. Ajdovščini, Postojni, Doroberga. Solkanu itd.
CENE OGLASOV se račnnajo po vrstah (Široke 73 mm. vinoke 2 V« uiin) ; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotin k : za o mitnice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodom po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrst« K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa pu 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek oprave Edino«ti'\ — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moć t
NaroAnlna znaša
ca vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —. na
naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi na; se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovan p
pisma se ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: al. Glorglo Galattl IS. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsordjj lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trata, ulica Oiorgio Galatti St. 18. scc^st Poitno-hraallalčal račun St. S41-652.
— TCUFOI itn. 1167. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK

Brzojavne vesti.
Miniiteriki predsednik Beck v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 2. Ministerski pred- j sednik baron ;Beck, ki je dospel zjutraj ■ semkaj, se je predpoludne podal v mini-; stersko predsedstvo, da konferira z mini- 1 iterskim predsednikom dr. Wekerle.
Vlak skočil s tira.
i
SOLNOGRAD 2. Osebni vlak je danes zjutraj med Biscliofshofenom in Huttau >kocil s tira, ker je bila proga vsled silnega naliva izpodprana. Stroj in tender sta se prevrnila preko nasipa. Strojevodja niso doslej Še našli, najbrž leži pod strojem. Dva železniška uslužbenca in pet potnikov je lahko ranjenih.
Načelnik generalnega štaba odlikovan.
BEROLIN 2. Cesar Viljem je podetil avstro-ogrskem načelniku generalnega štaba FML Conradu pl. Hotzendorfu veliki križ reda rudečega orla, njegovemu adjutantu stotniku Putzu pa kronski red tretjega razreda.:
Stotnik padel iz balona.
RIM 2. Povodom narodne slavnosti je bilo danes tekmovalno streljanje v tarčo. Xa koncu slavnosti se je dvignil vojaški balon. Ivo je pa prišel v višavo 300 metrov se je iz praznenja električnih oblakov unel, ter je na grozno gledalcev padel na zemljo. Stotnika Ulivelli, ki se je dvignil v balonu, so našli močno ranjenega. Kralj in kraljica, ki sta prisostvovala slavnosti, sta bila silno ganjena. ICralj je obiskal Uli-vellija v bolnišnici. Ulivelli je popoludne umrl.
f General Billot.
PARIZ 2. Bivši vojni minister in dosmrtni senator general Jean Baptiste Billot je včeraj umrl v starosti 79 let.
socijalna demokrata, 4 poljski socijalni de-] mokratje, 1 svoboden socijalist, 1 neodvisen Žid in 3 sionisti.
Po veri je med gališkimi poslanci deset Židov.
Rusija.
Avdijenca pri carju.
PETROGRAD 2. Predsednik dume rolo vin je bil sinoči ob 6. uri v Peterhofu vsprejet od carja v avdijenci. Prej je car vsprejel deputacijo desnice.
Umora.
PETROGRAD 2. V Orenburgu je bil predpoludne umorjen pomočnik državnega pravdnika. Morilec, neki delavec, je bil aretovan, V Posnovki so v minoli noči neznane osebe umorile nekega inženirija.
Držjivnozborske volitve v Galiciji.
Sto in šest mandatov Galicije bo med posamične stranke razdeljeno Jnastopno: 52 členov poljskega kluba, 15 poljske ljudske stranke, 30 Malorusov, med temi 2
PODLISTEK.
VOHUN
76
Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER.
DVAINDVAJSETO POGLAVJE.
Samo zidovje je še ostalo — kakor žalosten spomin — od lepega Hvartonovega dvorca. Streha in drugo tramovje se je bilo zrušilo v kleti, iz katerih so od časa do časa še švignili plameni. Dragoncem se je bilo posrečilo rešiti pohištvo, ki je raztreseno ležalo zdaj po trati in dopolnjevalo žalostno sliko ...
Kadar je močnejši plamen zaplapolal proti nočnemu nebu, je razsvetlil visoke postave stražmojstra Holistra in njegovih dra-goncev. ki so v strogi disciplini sedeli na konjih ; in poleg stražmojstra je stala Liza in s čudno ravnodušnostjo gledala vse te dogodke.
Ko je prinesel stotnik Saro k damam, je prišla ravno zopet k zavesti. Položil jo je na
Drobne politične vesti.
Cesar v Budimpešti. Cesar pride v Budimpešto dne 6. t. m. zvečer.
Egiptovski podkralj A b a s-p a š a pojde 6. t. m. na potovanje v inozemstvo. Najprej se poda v Carigrad, od tamkaj krene pa zapadno Evropo.
Nova bolgarska zastopstva. Iz Sofije poročajo, da je bolgarska vlada sklenila ustanoviti v Marsilji generalni konzulat, v Hamburgu pa trgovsko agencijo.
Kazenska razprava proti morilcu Petrovu. Kakor javljajo iz Sofije, je kazenska razprava proti morilcu ministerskega predsednika Petrovu in proti njegovim sokrivcem v drugič odgodjena na nedoločen čas.
Dnevne vesti.
Politično društvo »Edinost« vabi uljudno vse p. n. gg. odbornike, da se udeleže seje, ki bo jutri v torek zvečer ob 7. uri v pisarni gg. odvetnikov dr. Gregorina in dr. Slavika.
Ustanovni občni zbor podružnice sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu. Pišejo nam : Dasiravno se ni delalo nobene posebne reklame, se je vendar ta zbor izvršil tako sijajno, kakor ni nihče pričakoval. Okolu 4. ure popoludne so se začeli pred slovensko šolo zbirati naši vrli in požrtvovalni St. Jakobčani, Rocolčani in drugi. Občnega zbora sta se udeležila tudi predsednik možke tržaške podružnice, naš vrli g. dr. J. Abram in odbornik vodstva družbe, na narodnem polju tako delavni g. prof. dr. Merhar.
Precej velika soba III. deškega razreda je bila nabito polna. Veliko udelež-nikov je ostalo na hodniku, a mnogo tudi na vrtu pod okni. Po 4. uri je otvoril zborovanje predsednik pripravljavnega odbora g. Peter Može, ki je v kratkih a jedrnatih besedah pozdravil navzoče, ki so se današnjega ustanovnega zbora udeležili v tako nepričakovano velikem številu, kar znači, da je zanimanje za našo vrlo družbo v tem okraju zelo veliko. To pa kaže, da bo podružnica tu, kjer se nahaja narodna šola, tudi izvrstno vspevala.
Imenujoč zapisnikarjem g. voditelja A. Široka, je dal besedo g. Vinku Engel-manu.
Ta je v poljudnih besedah pojasnil vzvišen namen, ki ga ima družba sv. Cirila in Metodija, a seveda tudi naša nova
divan, ki ga je bil rešil iz požara vrl dra-gonec.
„Sara. moje dete !" je jokaje vzkliknila teta Ivanka in jo objela. „Rešena si in Bog blagoslovi tvojega plemenitega rešitelja !"
„Glej," je rekla Sara, rahlo odrinila teto strani in pokazala na kadeče se razvaline. „Okna so razsvetljena na čast mojega prihoda. Na Angleškem sprejemajo tako vsako mlado ženo, tako mi je rekel — in čuj, ne slišiš-li zvonov ?"
„0 Bog!" je kriknila Fanika, skoro ravno tako ob pamet, kakor Sara. „O Bog, ti nam pomagaj !"
»Tiho, lepa deklica," je rekla Sara. „Vsi ne morejo biti srečni ob istem času. Nimaš morda nobenega brata, nobenega soproga, ki bi te tolažil, a mlada si in lepa in našla ga bodeš ... Ali," je nadaljevala šepetaje, rpaziti moraš, da nima druge žene -.. strašno je — grozno je to !*
„Duh se ji je omračil!" je zaihtela teta. „Moje dete, moja lepa Sara je blazna !"
„Ne, ne," je tolažila Fanika. „Samo
podružnica, kar vidijo navzoči v tem, da ravno ta družba vzdržuje Slovencem v Trstu šolo z 10 razredi poleg štirih otroških vrtcev. Dokazoval je, da družba lahko sklepa svoj proračun le na podlagi velikega števila svojih udov, oziroma podružnic. Zato je potrebno, da se v našo novo podružnico vpiše kar največ udov, kar osigura vodstvu večji letni donesek. Prečital in pojasnil je na to nova pravila podružnice, ki so se enoglasno odobrila.
Temu je sledila volitev odbora. V to svrho je g. predsednik prekinil občni zbor za kratek čas, da se je lahko sestavilo listo odbornikov.
Po zopetni otvoritvi je prosil za besedo g. V. Engelman, ki je predlagal, naj se glasuje per acclamationen. Sprejeto. Na to so bili na njegov predlog izvoljeni v odbor gg.: predsednikom Peter Može, odbornikom oziroma odbornicam : gospe I. Dobčan in Marija Fabjančič ter gg. Kreševič Ante, Širok Andrej, Zadnik Josip, Može Rudolf, Hervatin Miha, Hvastja Ivan.
Pri raznih predlogih je predlagal g. Primožič, naj bi se novi odbor potrudil, da dobi več poverjenikov za pobiranje udnine. Po nekaterih pripomnjah g. Mo-žeta, je bil predlog vsprejet.
V konečnem govoru se je g. Može zahvalil v imenu novega odbora za izkazano čast in zaupanje. Povdarjal je tudi, da bi se bila morala v tem okraju ustanoviti že zdavnaj podružnica, kajti ravno pri nas se kaže ono plodonosno delovanje glavne družbe, ker imamo tu šolo. Toda kar se je zamudilo doslej, naj se popravi zdaj s tem, da bo naša podružnica ena največjih a tudi najbolj delavnih, a to se zgodi, ako gg. zborovalci odbor po vseh svojih močeh podpirajo. S tem se je zborovanje zaključilo.
Takoj po zborovanju se je vpisalo blizu 100 novih udov, a 100 do 150 jih pa še pristopi.
S tem odločnim nastopom je pokazalo naše ljudstvo, da ve ceniti važnost družbe sv. Cirila in Metodija, zato: Čast jim !
Iz kroga naših trgovcev. Prejeli smo: Večkrat smo že imeli priliko in prijetno dolžnost, javno pohvaliti naše trgovce. — Danes se nam ponuja zopet taka priložnost, in odkrito povedano, to kaj radi storimo. Kakor je splošno znano, imajo naši jestvničarji skozi celo leto, razun nedelj in praznikov odprte trgovine od 6. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Skupaj torej na dan 15 ur. Koliko časa jim torej ostane za počitek in nadaljno izobrazbo ? Tistih 9 ur jim pač ne more zadostovati, posebno če pomislimo, da morajo ves dan veliko delati. To velja za trgovce-gospodarje. Kaj pa naj rečemo o vajencih in pomočnikih, ki bi morali zvečer še obiskavati šolo, da
si pridobe vsaj najpotrebnejega znanja ? Kdo more zahtevati od človeka, ki se je ves dan trudil telesno, da bi zvečer z veseljem in vspešno sledil pouku 5 Jako Čudno se nam zdi, da se za te uboge trpine niso Še zavzeli veliki prijatelji delavstva — naši socijalisti. Nočemo jim predbacivati ničesar, saj mogoče še store, kar bi bila že njihova dolžnost, konstatiramo pa le dejstvo, da je velik del naših trgovcev-gospodatjev sklenil, če le možno vsaj s 1. sept. t. 1. naprej zapirati svoje trgovine ob 8. uri zvečer, da se na ta način nekoliko olajša težko stanje uslužbencev.
Ako pomislimo, da se vsi tujerodni trgovci branijo zapirati svoje trgovine eno urico prej, ker se boje gmotne Škode, nas le toliko bolj veseli, da so se naši trgovci odločili za to sami od sebe, brez vpliva od druge strani. In to nas veseli; to je, kar smo hoteli naglasiti. Na poklicanih činiteljih' je zdaj, da se ta sklep uresniči.
vročinica je to, blede se ji... a ozdraviti mora zopet — mora !"
Teta Ivanka je poslala Katro po dr. Pipca, ki je takoj pritekel.
„To je žalosten sklep tako radostno začetega dne," je dejal. „Toda vojna pripelje seboj vedno strašno spremstvo, dasi je včasih potrebna, da brani stvar svobode; in pozabiti tudi ne smemo, da obogatuje našo ranocelni-ško vedo."
Stal je potem nekaj minut v mirnem opazovanju Sare in prijel nato njeno roko. Njegove mrzle, trde poteze so izdajale redkokdaj močnejši vzval; zdelo se je, da ima vse svoje strasti pod strogo kontrolo in njegovo obličje je povedalo redkokdaj, kar je čutilo srce.
V tem trenutku pa sta zapazili teta Ivanka in Fanika hitro, kako silno je valovilo v njem. Zdaj si je potegnil z roko preko očij in se pobit obrnil proč.
-To ni vročinica," je dejal. „Slučaj je, kjer moreta biti kake koristi samo čas in negovanje."
Tržaška mala kronika.
Krvav pretep mej socijalisti in italijanskimi liberalci. Minolo noč ob 2. uri je bil v neki pivnici na Acquedottu, poznani pod imenom egipčanski bar, navstal pretep mej večjo družbo socijalnih demokratov in družbo italijanskih liberalcev. Ti poslednji so bili namreč v kavarni * Centrale«, ki je na Acquedotto ravno nasproti rečene pivnice. Socijalni demokratje so šli par-krat po Acquedottu prepevaje znane pesmi, ki jih prepevajo po volitvah o propalih italijanskih kandidatih. Slednjič so šli socijalisti v omenjeno pivnico in tam so dalje prepevali one pesmi. To so pa italijanski liberalci, nahajajoči se v kavarni »Centrale«, smatrali za izzivanje.
Stvar je šla tako daleč, da se je večja družba njih podala iz kavarne v pivnico, kjer je navstala cela bitka. V tej bitki sta billa 32-letni trgovski agent Hektor Bo-netti, ki stanuje v ulici dei Piccardi, in 24-letni kočijaž Alojzij de Rosa, ki stanuje v ulici Economo, ranjena z nožem: prvi je dobil težko rano na levo roko pod komolcem, kjer mu je bila prerezana žila, in manjo rano na glavo ; drugi je pa dobil nič manje nego 8 ran na glavo. Odvedena sta bila oba na zdravniško postajo, kjer jima je zdravnik podelil najnujnejo pomoč in ju dal potem odvesti v mestno bolnišnico. — Policija je pa aretovala 6 oseb. Pravijo, da sta ranjenca iz družbe socija-listov. Imen aretovancev nismo mogli dobiti.
Pretep pred kavarno in na škodo iste. 19-letni težak Anton Chico, stanujoči v zagati del Forno št. 2, in 20-letni prodajalec rib Ernest Pavanello, ki biva v Izoli, sta se predsinočnjim ob 2. uri po polunoči sprla na velikem trgu pred kavarno Flora. Chico je hotel Pavanella namlatiti, a Pavanello se mu je vmaknil mej mize, ki so na trgu pred kavarno. Da bi ga vjel, je Chico kar skakal čez mize in stolice. Pri 1 tem je pa prevrnil in stri par miz in sto-■ lic, napravivši za 40 kron škode, vsled I česar so natakarji kavarne pozvali redarja. A ko je redar prišel, je Chico pograbil železno stolico in z isto grozil redarju. Prišel je slednjič še drugi redar, ki je Chicu iztrgal stolico iz rok, na kar sta ga oba redarja odvedla na policijo, kjer so ga pridržali v zaporu.
Eden prijateljev teme. Pred nekaj dnevi
'smo poročali o »prijateljih teme«, ki jih je bilo 13 in ki so razbili 16 javnih sve-tiljk. Eden njih je bil aretovan še tisto noč. Včeraj je bil pa aretovan i8-letni kotlar Viktor P., stanujoči v ulici sv. Marka. Viktor P. se je namreč vdeležil razbijanja svetiljk, se je bil vprl aretova-nju svojega tovariša, ki je bil aretovan oni večer, in je ob isti priliki vpil: »Živeli tatovi!« »Živela anarhija!« in »Doli s policijo !«
Neznani tatovi so predminolo noč v hlevu Leopolda Metznerja v ulici delle
Stran II
»EDINOST« stev. 151
V Trstu, dne 3. junija i 9 7
ni citati in da je le en milijon dobil malo stavni odbor. Ti odbori so v Belemgradu,
na Cetinju in v Sofiji in so imeli oziroma imajo nalogo, da odpošljejo predmete na razstavo. Vsaka balkanska država ima v Londonu svojege generalnega komi-1 sarja. Bolgarska gosp. Gineva, Črnagora g. Plamenca, Srbija pa dr. Marka T. Leka, Stroške za razstavo nosijo dotične države, ali tudi angleško društvo ima mnogo stroškov ; ustopnina znaša šiling po osebi.; V stroške razstave vloženo je več milijonov kapitala
Namen razstave je pokazati Angležem kulturni, poljedelski, industrijalni napredek, sploh vse prirodno blago Srbije, Cmegore in Bolgarske. Razstava je tako bogata, da bo gotovo vspela.
Razstava se nahaja v londonskem mestnem delu Earls Cout [S. W. na i ogromnem društvenem prostoru, na kate- j rem je polno velikih palač, paviljonov j parkov, umetnih jezer in vsega, kar treba razstavi, ki služi pouku in zabavi. Vse to je urejeno najpopolneje in najrazkošneje, kakor umejo to Angleži in Francozi.
Ob vhodu v balkansko razstavo se vijejo zastave Srbije, Crnegore, Bolgarske in Angleške. A nad glavnimi vrati je v sredi Grb Srbije, desno Crnogore, levo Bolgarske. Pri vhodu stoje stražarji Angleži, oblečeni v novo in lepo srbsko orožniško obleko s srbsko kokardo na kapah.
Najprej se pride v ogromno palačo Ducalhall, tu je nameščena razstava Crnegore (Montenegrin Section), bogata na etnografičnih, polje deljskih in 'orožnih zbirkah ter ima tudi lepo in veliko zbirko slik, izlasti Črnogorca Počeka. Nad uhodom je poprsje kneza Nikole. Iz črnogorske rastave se gre v druge dvorane, na katerih so naslovi Bosna. Dalmacija, Albanija, toda iste so brez predmetov iz teh dežel, tu so le razne prodajalnice turškega blaga.
Od tu se gre skozi park, ki je okrašen s srbskimi, črnogorskimi, bolgarskimi in angleškimi zastavami.
V tem parku je umetno jezero, razne dvorane za zabavo, balkanske kleti, potem se pride v srbsko vas, vse izdelano n<t ogromnem platnu, ki tvori zid okolu vse razstave. Ta platna so mojstersko delo nekega češkega slikarja in so stala 80.000 kron. Sredi razstavnega prostora je ogromna kraljičina palača (Queens palače), v kateri se nahaja srbska razstava. Ta razstava je ogromna in napravi velik vtis. Angleži se čudijo in divijo prirodnim proizvodom Srbije in knlturnemu napredku, ki ga je razvideti iz razstavljenih predmetov. Razstava Srbije je bila prva gotova, za njo razstava Crnegore, dočim ni razstava Bolgarske še do danes dovršena. V srbski razstavi vzbuja največo pozornost rudarski oddelek, tovarna tobaka, etnografski muzej, razstava slik, poljedelstvo, vojni muzej, zbirka orožja g. Stepana Gjurčiča, pirotska tovarna preprog i. t. d. Po srbski razstavi se sprehajajo srbski kmetje in kmetice s Črnogorci in Črnogorkami v Životopisni narodni obleki, a zvečer svi-rajo srbski cigani in tu se pleše srbsko kolo, kar silno ugaja Angležem in Angle-škinjam.
Iz srbske razstave se gre skozi velik hodnik v Imperial Bourt, kjer je razstava Bolgarske, ki pa Še ni gotova. Bolgari so obrnili glavno pozornost na okrašenje svojega oddelka, v čemer so popolnoma vspeli. Bolgari so uložili v razstavo mnogo več denarja, nego li Srbi in Črnogorci. Iz bolgarske razstave se pride v velike galerije, sredi katerih je velik park, v katerem so kavarne, prodajalnice in kjer svira
temelj itejo izobrazbo.
Najveći hotel na svetu je hotel Waldorf-At-tona v Ne\v-Jorku. Hotel ima 17 nadstropij, v katerih je 1500 sob, od teh 1200 s kopeli. Stroški za gradnjo bo znašali 40 milijonov kron. V prvem nadstropju so stanovi za take, ki morejo plačati do 500 dolarjev vsakdanje najemnine. Taki stanovi •imajo po več sob in mnogo druzih prostorov. Opremljeni bo z najnovejim komfortom in razkošjem. V podzemlju je najti brivce, frizerje za ženske in za moške, rezače nohtov in kurjih oči, parne kopeli, kleti za vino, pivo, led, meso, soeivje, kuhinje, pekarne, skladišča zabojev, cigar, jedilnice za služab-ništvo i. t. d. Tu so tudi ogromne pralnice in sušilnice za perilo. Nad 100 žensk nima drugega dela, nego da perejo. Sedem ljudi odpira ves dan ostrige. Sest ljudi je zaposleno okolu ogromnih kotlov, kjer se kuha kava. Posodo perejo v parnih kotlih, a to delo preskrbuje 165 ljudi.
V	kleti je skladišče vina za milijon kron vrednosti, z vinom se peča 28 uradnikov. Zaloga tobaka, smodk, cigaret je vredna 1,500.000 kron. Najdražje smodke stanejo dolar in pol komad.
V	drugem podzemskem nadstropju so nameščeni dinamomotorji orjaških koles, a kotli so visoki osem metov. Ti stroji razvijajo s.lo, ki daja električno razsvetljavo, topli in razvetruje ves hotel, dviga elevatorje, prireja led. Sto in petdeseti inženirjev, mehanikov, elektrotehnikov in delavcev je zaposlenih okolu osem strojev, ki razvijajo 3000 konjskih sil. Skladišče premoga ima vedno 10.000 tonelat v reservi za slučaj štrajka. Vsak dan se tukaj proizvaja 50.000 kg ledu, katerega pa ne potrošijo vsega v hotelu, ampak ga prodajo tudi v mestu. V pralnicah se opere na dan 60.000 komadov perila. Ni ena bri-salka, kam li servijeta se ne rabi dvakrat, a da ni na novo oprana. V eni kleti so spravljeni odpadki jedi v sodčekih. Vsak dan se prodajajo, da napravljajo iz njih mast, a hotelu donašajo 5000 dolarjev. Neverjetna je količina mesa, gnjati celih telet, ovnov, jelenov, srn, puranov, p išče t, jerebic in druge divjačine, ki se nahaja v zato namenjenih prostorih. Za zelenjavo, sočivje, za najrazno-vrstneje sadje so posebni magazini. Vsak dan se poje v hotelu 25 volov, 25 jagnjet, 25 prašičev, 20 gnjati 100 jerebic, 200 prepelic, 100 puranov, okolo 400 golobov, 150 rac i t d. Mleka se potrosi na dan za 175 dolarjev, 100 dolarjev gob, 8000 kruhov, in 5000 mehkih hlebčičev za kavo. Prilično se vsak dan speča za 36.000 kron živeža, kar znaša na leto 13,140.000 kron. Hotel plača mestu na leto 50.000 dolarjev za potrošek vode.
Osebja je v hotelu zaposleno 1636 oseb, moških, žensk in otrok. V hotelu je i)6 kuharjev, 18 pekov, 168 čistilcev posode in srebrnine, 177 grumov in pažev, 105 težakov in pometačev, 560 strežajev, 175 sobaric i t. d. Mesečna plača tega osobja znaša na mesec 65.000 dolarjev. Je uradnikov, ki dobivajo razun stanovanja in oskrbe, 1000 kron mesečne plače. Dnevni prihodki hotela znašajo najmanje 20.000 dolarjev.
Balkanska razstava v fondom.
Predsednik srbskega časnikarskega urada v Belemgradu g. Ivan Ivanić je priobčil v „Glasu Crnogorca" o balkanski razstavi v Londonu nastopni članek:
Že par tednov sem obiskuje velika množica londonskega prebivalstva balkansko razstavo, katere se udeležujejo Srbija, Ornagora in Bolgarija. Razstava je napravila na angleško časnikarstvo jako dober utis, a preko časnikov pa na narod, tako da se more že sedaj reči, da je vspeh j &odba- Goste služijo Bolgarke v narodni te razstave osigurani. Zanimanje zato razjobleki- Za &alerijo pride bolgarska vas: stavo je bilo povečano tudi s tem, ker so j Kmetske hiše, cerkev, turška džamija in prišli v London tudi srbski, bolgarski in i razne prodajalnice in kavarne: Tu je po-črnogorski odposlanci (Pasič, K. Stojano- iIetno gledališče, v katerem igrajo srbski vič, Genadijev in Plamenac), katerih pri- in bolgarski kmetje in kmetice skupno hod je pozdravilo vse angleško časopisje i kol°- SviraJ° Pa srbski cigani, in katerim se je skazovala največa pozor- »nevno obiskuje balkansko razstavo
nost od strani angleških ministrov in pr- okolu 20 do ^o.ooo ljudi. Obisk je vsak vakov	dan veči, ker prihajajo vsak dan novi go-
Razstavo je priredilo društvo za raz- stJ*e iz notranJih pokrajin Angleške, iz stave v Londonu, ki prireja vsako leto Nizozemske in Nemške.
..,	„	...	, ,	_	_	I I J I IlI I tru M7I I I I I I I I I I I I I 114*11 I I I I I1>I,| I I 4'»|4I
velike razstave tujih držav v Londonu	a TVT A OH7TUITTT T
(lansko leto razstavo Avstro-Ogrske, pri- i	AllA vJr«lTiLI Julv/
hodnje leto Francosko-angleško razstavo). BO(|dt3 izbOPfl poHistVfl Razstava je pod pokroviteljstvom srbskega ,	Tr#tf trfl aelvedere štev. tO
kralja Petra, črnogorskega kneza Nikole Lastna delalnica, ul. Ruggero Manna in bolgarskega kneza Ferdinanda. Vsaka V zalogi ima vsakovrstnega pohištva. Cene zmerne balkanska država ima svoi posebni raz-	1,1 P08**^11 poštena in natančna.
J	I ■ I ■ I I I I I I I I I I I I I I I I I I I LiMMUJJ.ilt
r
ftjali oglas;. ?
Mali oglasi računajo ■*« po 3 stot. besedo; mmstnomkane besede se računajo enkrat več. Najmanj Ea pristojbina 40 stotink.
- Plača ae takoj.	—
—
Proda
QP tolffli trKovina je8tvin dobro *dl%UJ vpeljana z majhnimi
stroški, skupno stanovanje (1 soba in kuhinja) vse-
skupna stanarina 192 gld na leto. — Strži se na
dan za 50 do 60 kron. Zadostuje 800 do 1000 gld.
za orodje in blago. Kje pove „Inseratni oddelek
Edinosti".	625
Jakob Lavrenčič
Dutovlje (Godnje) št. 4 4 ima na prodaj izvrsten teran I. vrste, kdor hoće kupiti, naj ga pride pokusit.	619
Staro železu
Caccia št. 17.
kovino in kavčug se kupi. "skladišče ulica Antonio
618
Odda CD T nai®m »tiri sobe in kuhinjo. CJa-UUUCl	sperčič, sv. Ivan št. 336.	616
f.pertot
urar
Trst, ulica Poste Nuove 9
Žepne ure najboljših tovarn
Najnovejše stenske ure. Izbor ur za birmo in za darila. Popravlja po zelo nizkih cenah.
Giovanni Sardotsch & Co.
(prej v službi tvrdke Zennaro e Gentilli)
Trst, ulica Vincenzo Bellini štev. 5, Trst
(ogel San Spiridione (hiša Brunner)
Stekla in zrcala, dijamanti za režat, steklene, stvari, porcelane in svetiljke. — Vse potrebno za razsvetljavo na plin. — Specij aliteta: steklene stvari in porcelane za kavarne in gostilne. — Zmerne
cene in točna postrežba. Stavljajo se v delo stekla tudi na domu.
Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, m^le oglase in v obče kakoršno koli vrsto oglasov sprejeme pInseratni oddelek-" v ulici Giorgio Galatti št. 18 y~~y (Narodni dom) pol u nadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do S. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost<c j
Izbero darov $ g Z za birmo
po konkurenčnih cenah
v prodajalnici zlatanine : : : ::*.::::::
jforsa S ^no
TRST, Corso 22, vopl olice S. Lazzaro Prej, nego kupite
otrobe, drobne mmm otrobe, oves,
koruzne in pšenične moke, koruzo itd. obiščite skladišče
Vinko h |fcarin
Via Vittorio Alfieri št. ic
(kraj ognjegascev)
kjer najdete blago najboljše vrste in
C. kr. priv.
Riunione Adriatica di Sicurta
najceneje vseh tr^ov.
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi lvedeneo.
Trst - Carlo Goldonijev trg n. - Trst
Zastopnik tovarne lotos in loteloles „Piti"
Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljuč! in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografor Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehaničn: delavnica za popravljanje šivalnih strojev, kel®* motokoles itd.
Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. TELEFON štev. 1734.
Glavnica in itzer.ni zakladi društva glasom bilance !
ahsdac£xcc©«x©i 31. decembra 1904.	~ - |
Zadružna glavnica (od kojih vplačano K 3,200.000)....... K 8,000.000 i
Rezervni zakladi dobi/kov .... „ 7.489.915 ' „ zaklad proti vpadanju vrednoatij javnih efektov ... „ 4,14.4154 j Rezervni zaklad premij za zavarovanja ......'....... 83,152.182 j
Zavarovanja na življenje v veljavi
31. decembra 1904 ........ 295,436.382 '
Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—1904] n 542,251.551 Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi vsled razstrelb, ulomu kakor tudi prevozov po suhem in morju; sklepa pogodbe za zavarovanje Življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljive za življenja ali po smrti zavarovanca, doto otrokom itd.
Ces. in kr. priv.
Avstrijski kreditni zavod
za trgovino in obrt Popolnoma vplačana glavnica: 100 milijonov K Reserve 42 milijonov K.
TRŽAŠKA FILIJALKA
se bavi
vsemi bančnimi operacijami, z računi u bančen žiro in s tekočimi račnni.
Tovarna pohištva
111! ulica detla Sesa št. 46
ZALOGA: Piazza Rosario št. i
Katalogi načrti in proračun
HRANILNE ULOŽNE KNJIŽICE
S 3%\
obrestmi in rentni davek na breme »avoda
Pohrana in uprava vrednot.
Zavarovanje vreftnostnili papirje?
preti Izgubam na žrebanju.
Kupo-prodaja vrednot, diviz in denarja.
NA ZAHTEVO.

V prostorih zavoda se izplačujejo ne pogled
Menjiene vrednote
■V Najboljša reklama za trgovce, italijanske banke (Banca d' I tal i a) in uoili. obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh i janske banke (Banco di Sieilia) so „MALI OGLASI" v „Edinosti"
assicurazioni generali in trieste
(Občna zavarovalniea v Trstu). Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 190i K 270,05-079*61. Glavnica za zavarovanje življenja o 31. decembra 190.'» K 771,879.007vii.^
Plačana po d vračila d leta 1S31 do 31. decembra !»9,> K 827,976.227-4«.
S 1. januvarjem 1907. je društvo uvelo za življenski oddelek nove glavne pogoje police nadarjene največo kul&ntnostjo.
Povdarjati je sledeče ugodnosti police ~ I Veljavnih takoj od Izdanja:
a)	brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vrniti vojaško službo, ako je vpisan v polah črne vojske.
b)	ako plača zavarovanec 1 °/00 od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavnost vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje izvrši v teku 6 mesecev po preteku roka
XX.	Veljavnih po preteka 6 mesecev od izdanje:
a)	zavarovanec more — ne da bi za-to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati in bivati ne samo v celej Evropi, ampak tudi v katerejsioodi deželi tega sveta (Svetovne police'.
b)	Društvo je zavezano izplačati celo vlogo tudi v »lučaju da pade zavarovanec v dvoboju.
XXI.	Veljavnih po preteka onega leta po izdanja poJice:
a) Zavarovanca se oprosti plačevanja za metana zavarovanja v slučaju da postane nesposoben za delo.
XV. VelJ&vrth po preteka teh let od izdanja:
a)	Absolutna neizpodbojnost zavarovanja raium slučaja prevare.
b)	Društvo je zavezano plačati celo vlogo tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora ali poskusnega samomora.
c)	Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4 '/, •/ .
-■—
Društvo sprejema zavarovanja za
življenje, požar, prevažanje in ulom.
V Trstu, dne 3. junija 1907
»EDINOST« št. 151
\
Stran 1 IT
HOTEL BALKA1
70 s»b, elektr. Cene
"""tS&tia HOTEL* BALKAM
Sette Fontane št. 122 vkradli za 34 kron ovsa.
Ponesrečil je 58-letni Anton Siberna iz Trsta včeraj zjutraj na kontoveljskih stopnicah proti Miramarju ter si zlomil nogo. Prepeljali so ga z vlakom ob 6.15 včeraj na zdravniško postajo v Trst.
Bratje Sokoli!
Vsled odborovega sklepa „Češke Obce Sokolske" so primorani vsi bratje in sestre, ki se udeleže zleta v zlato Prago, poskrbeti si zletovo legitimacijo. Ta je zletovi znak in stane K 4"—. Brez legitimacije se ne pripušča nikogar ne k sprevodu, nitivežbi niti k skupnim prenočiščem. Prednosti, ki jih ima lastnik legitimacije so : svobodni vstop na telovadišče; dne 28. junija tekma za prvoborstvo „C. 0. S." ; dne 29 junija javna zletova telovadba; dne 1. julija svobodna in posebna tekma, javna vežba so kolskih jezdecev in šah. — Svobodni vstop na žofinski in streljski otok dne 28. junija k pozdravnemu večeru; dne 29. in JO. k ljudski slavnosti ; dne 1. julija k tekmi v plavanju v mestnem kopališču ; _dne 1. in 2. julija k zaključni slavnosti na Zofinu in brezplačna skupna prenočišča za 3 dni. Za vse druge udeležnike, ne Sokole pripravljena bodo tudi skupna prenočišča proti plačilu K 6*— za 3 noči. Iz tega je razvidno, da je slehernemu udeležniku tega izleta neobhodno potrebna legitimacija.
Prijave ter prispevke za legitimacije sprejema društveni tajnik brat A n t. Muha, kavarna ..Balkan", najkasneje do jlltr! 4. t. m. zvečer, kajti na kasneje došle prijave ter naročila, se ne bo moglo ozirati.
Nazdar!
Odbor „Tržaškega Sokola".
Vesti iz Kranjske.
Žalostna ženitnina. Pred 8 dnevi je bila poroka Ivana Erbežnik s Katerino Krmelj v Škofiji Loki. Ženinov brat je streljal z možnarji in je pri tem zažgal možnar z užigalico. Puh ga je po vsem obrazu močno obžgal in najbrž izgubi eno oko. Ko so svatje sli v cerkev k poroki, pripeljali so seboj ranjenca, nakar so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Poleg bolečin se bo moral že zagovarjati pred oblastnijo, ker je bez dovoljenja streljal z možnarji. Od poroke nazaj grede sta se pa ženin in nevesta prevrnila. Pač neprijeten začetek zakonskega življenja.
Vesti iz Istre.
Tujci v Opatiji. Od 1. sept. 1906. do 29. maja 1907. je prišlo v Opatijo 21.964 tujcev. Od 23. do 29. maja je na novo došlo 279 oseb. Dne 29. maja je bilo navzočih 1226 oseb.
Vesti iz Goriške.
d. Exportna zadruga za zelenjavo in krompir ustanovila se je, kot smo poročali, v goriški okolici. Takoj pri ustanovitvi svarili smo, naj se zadeve ne baga-telizuje. Da prospeva taka zadruga, treba ji je zagotoviti trg, ker presneto malo pomaga, ako so organizovani producenti, ako pa ni odjemalcev. Monopola v produkciji pa naša eksportna zadruga ne bode imela! Da pa se zagotovi trg, treba je nekaj sposobnih trgovsko-izobraženih ljudij, ki bi delali za zadrugo. Teh zadruga doslej ni dobila, niti iskala. In tako stojimo danes pred dejstvom, da je kljub eksportni zadrugi vse ostalo pri starem. Tuji prekupčevalci in agentje so prišli zopet v množicah v Gorico in tu stavljajo cene, kot so jih stavili vedno. Da je ustanovljena eksportna zadruga, ne ve nihče. Bojimo se zelo, da s tolikim hrupom ustanovljena zadruga pade v vodo vsled nepravih rok, v katere je prišla, s tem pa da se diskreditira ta ideja za nedogleden čas.
d. V morsko kopališče v Gradežu sprejeto je 56 otrok iz Goriškega, 28 iz Kranjske. 5 iz Koroške, 49 iz Štajerske.
Kotel se je razpočil v Moserjevi tovarni, vsled česar je vroča voda oparila delavca Fr. Sokola in Jos. Brajdo po obrazu in rokah.
d. Goriški magistrat napravil je nov vodnjak na Ajševici. Vodnjak pa ne daje čisto, ampak tako umazano vodo, da absolutno ni za rabo. Kaj je vzrok, ni še dognano, ker se magistrat kljub prošnjam ne gane. Gre se pač za ljudi naše narodnosti !
d. Ob priliki otvoritve razstave stavbenih
del v soboto priredili so goriški italijanski kulturonosci banket, na kojem se je poveličevala najprej v navdušenih besedah italijanska kultura. Takoj potem pa so jo pokazali gospodje tudi v dejanjih. Ko jim je šel šampanjec v glavo, začel se je na glas prepirati nek mestni svetovalec z mestnim uradnikom, na kar sta se po hvalevredni laški navadi začela zmerjati z najgršimi psovkami. Drugi so utis tega prepira skušali ublažiti z veliko količino pijače in tako se je zgodilo, da so prvaki goriškega mesta pozno v noč kričali po mestnih ulicah kot najslabši fantalini! Ta žalostni dokaz tisočletne kulture konštatoval je tudi že jeden italijanskih listov !
Razne vesti.
Jubilej Čikaga. Minolega meseca je slavilo mesto Čikago v Severni Ameriki 75 letnico svojega obstanka, oziroma proglašenje mestom. Prvi sled naselbine poteka iz leta 1804. Tamkaj so se vršili boji z Indijanci. Leta 1812 je bila naselbina zapuščena. Leta 1818 bili so v Cikagu samo 4 beli naseljenci, a leta 1829 se je na površni 1 štirjaškega kilometra razvila vas. Meseca maja 1837 je bil Čikago proglašen mestom. Tedaj je imel 150 lesenih {hiš in 4000 prebivalcev. Leta 1871 je bil Čikago velemesto. Tega leta je vse mesto zgorelo, toda v najkrajšem času so je zopet v večem obsegu zgradili.
Čikago je najmlaje velemesto na svetu, a drugo v Združenih državah. Tekmeci so mu samo London, Pariz in Berolin, toda ta mesta so bila stara že stoletja, ko je bil čikago še puščava. Ali v 27 letih je nadkrilil stare Atene in Damask, v 43 letih je nadkrilil stari Rim, v 56 letih pa Tokio, Dunaj, Carigrad, Petrograd. Danes ima Čikago toliko prebivalcev, kolikor Grška, toliko prihodka kolikor Danska, več dolgov nego Portugalska, več železniške mreže nego Norveška, več časnikov nego vsa Afrika.
Površina Cikaga je 8 krat tako velika kakor Berolina, ulic ima za 7000 kilometrov; 60 pregibajočih mostov, parkov za 2600 oralov, 25 gledališč, 700 cerkev, 2 milijona prebivalcev (vsako leto naraste prebivalstvo za 50.000 duš). V eni današnji palači more stati več ljudi, nego li je leta 1840 imel Čikago vseh prebivalcev.
Čikago je danes največi svetovni trg za živino. Na leto pride tjakaj na trg 15 milijonov živine, drv uvozijo na leto 2 bilijona kub. čevljev. Trgovina je izredno živahna. Vsako minuto prihaja ali odhaja en vlak, a telefonskih žic je toliko, da bi se moglo ž njimi desetkrat opasati ekvator zemlje. V Cikagu je bila leta 1887 zgradjena prva hiša na 20 nadstropij in od tedaj so nastala cele ulice takih hiš.
Čikago je torej najhitreje napredoval in' postal pravo čudo moderne organizacije. Poleg tega raste neprestano dalje in se razvija na prav zagonetni način. Njegova stoletnica utegne prinesti še bolj čudovitih statistik in zanimivosti.
Avstralsko drevo evkaliptus sadijo sedaj v veliki množini v južni Evropi in severni Afriki, ker ima lastnost, da temeljito izBUšava močvirja.
Slone V Indiji krm jo dvakrat na dan. Ob določeni uri jih vodijo na mesto, kjer je pripravljena za Djih hrana. Zajutrek vsakega slona obstoji v 4 in pol kg riža v petih posamičnih ovojih. Riž je zamotan v perje, in to je povezano z dolgo travo.
Rusija zahteva ladije od Japonske. Za
časa zadnje rusko-japonske vojne so Japonci zaplenili tri ruske bolniške ladije in sicer: „Orla", pripadajočega eskadri Roždestvenskega, v Port Arturju pa rAngaro" in -Ka-zanu. Ker ta zaplemba ne odgovarja ženevski konvenciji, je Rusija pričela pogajanja, ali kakor javlja sedaj „Novoje Vremja", niso ista imela nikakega vspeha, ker noče Japonska teh ladij vrniti. Rusija izroči to stvar mednarodnemu pomorskemu sodišču.
Quito, (republika Ekvator) je edino mesto na zemlji, ki leži točno na ekvatorju. Tukaj vzhaja skozi vse leto solnce ob 6. uri zjutraj in zahaja ob 6. uri zvečer.
Romunska je, kakor se zdi, dežela Evrope, ki je najbolj zaostala v šolski omiki. Zadnje štetje je pokazalo, da od 5 milijonov prebivalstva ne znajo 4 milijoni ni pisati
PRVn ZAIiOGA VINA
UMBESRTO ZUCCO
TRST — ulica Tiziano Veoellio 9
ima izključno izvrstna namizna vina
Istrski refoftk po 7a stot. liter; Dalmatinsko vino po 80 it. Utor ; Opolo iS Omlilja po 80 it liter; razun tega
Izbera finih likerjev v buteljkah.
SPECIJALITETA RefoSi ii larttt (U lastnin riiopailoT) nMm pristen 31 buteljki.
Pošilja tudi na dom. — Jamči za prfttMOt lastnih pridelkov. S^T" Za gostiln i?arje —	— cene po dogovoru
v prodajalnici
GIORGIO JESS
Trst — ulica Barriera vecchia št. 15
se prodaje finega pa za moške pa kron
===== 18 50, 24 — in 29 50. -
Veliko izbers oblek za birmance.
BLAGO DOBRO
CENE NIZKE
Srajce, ovratnice, zapest- « niče, ovratniki, nogovice. ~WR I
K U P I T E
le AMERIKANSKI STROJ za pisanje prve vrste z v vidno pisavo, MODEL 1907
STEARNS
3«
2. a>
>G0
ee
st: o ■v n o
»S a/5 »
CD
o _
ce cc
** cč "5
3 >»
s! «
09 S ®
09 CD
=0
CD
Ct>
-t O
o <®
s ®
<e g
0L n
ki ima pred vsemi drugimi stroji enakega zistema nastopne popolnosti in vrednosti
1.	Decimalno tabelo, ki je ni zamenjali z narodnim vrstami številk;
2.	Pomikača, ki ga more vsakdo takoj odstraniti ;
3.	Črke v enem jek enem komadu z vzdigali (niso spojeni z vzdigali) ;
4.	Možnost da se pomikač lahko giblje na desno ali na levo;
5.	Trak, se povsem lahko odstrani;
6.	PomikaČ se giblje na krogljah in ne na koldscih, zato teče gladko ;
7.	Možnost da se lahko pomnožuje, ne da bi bilo treba odstranjati trak ;
8.	Mnogo bolj vidljivo pisavo ;
9.	Priprava, da se lahko napiše dopisnice cdkraja do konca.
10.	Premikovalec se pomika vsled predstavljanja kolese in ne potom trakov, za to je mnogo trdneji in lagiji.	Izključno zastopstvo za Trst, vso provincijo, ter Reko
Trst, Via delle Posto štv. 6. Telefon 1682.
KOLESA (BICIKLJI)
Clmland, VestfielB, Colnmbia
svetovnoznane znamko
»3r modeli 1905
Kolesa Courier najnoveji sistem
13 kg. najnoveja oprava
Pneumatit I. Trste. Jamči se za 2 leti. Modeli 1906
Cene zmerne.
Francesco Bednar
TRST, ulica Ponterosso št. 14
iTtorlzovana mednarolna agencija za nameščanja
„GltORIA"
TRST — ulica Barriera 25, I. p.
Dobe se vedno na razpolago stanovanja mala
in velika. — Skladišča vsake velikosti. Kupuje in prodaja izvrševanje raznih obrtov namešča izbrano osobje za vsako stroko.
KJIGOVEZNICA
Tovarna trgovskih registrov
Gustavo Tassini & Figiio
Trst, Via Porporeila St, 5 - ogel Via flella Samta
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telafono ftt. 847.. • Via della St&zione štv. 7. - T.lefono it. 847
Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tn- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
- (Miluje predmete?, ti se jemljejo na potovanje in prevajanje Blaga na m proge.} -
Sprejema se tudi pohištvo In drugo predmete v obrambo v lastna za to pripravljena suha skladiiča.
Edini tržaški zavod za S VACUM CLEANER"
Čiščenje in shranjevanje pjrepkoh
Točna postrežba, in nizke cene.
• • i. —v bogati izberi, neprekosljive
Pohištvo in tapetarije ^
(naslednik &. Dalla Torre Giacomo Jffacerata ulica deli' Acpeiotto]_
ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1.	Cene, ki so splošno priznane za ugodne.
Stran IV
»EDi^iOBTc štv. 151.
V Tista, dne o. junija lyO?
Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnice
Veljaven od 1. maja 1907 naprej
Odhod iz Trsta (Campo Marzio)
Trst—Rovinj—Pola (Dana])
5*30 0 Herpelje—Rovinj—Pula. f 20 0 Herpelje—Divača—Dunaj.
0 Herpelje—Rovinj—Pula. 4 15 0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divača—Dunaj). 7-*2 B Herpelje—Divača—Dunaj—Pula.
(Kanfanar—Rovinj : 6*50, 9*20. 4. 8*15)
2i5 BorSt—Draga—
ZASTOPNIKE ::
za obiskovanje privatnih -odjemalcev-
sprejme
PREDILNICA
Ponudbe pod
Pridnost na
=== Edinosti.
Inseratni oddelek
^ FILUflLKfl BANKE „ONION" v TRSTU^
se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi operacijami
pr*J«iria vplačila na tekočI račun, plačevaje 2*/,7* obresti na leto ali pa
proti blagajniikim potrdilom na ime
▼ Napoleonih:
('H nedeljah in praznikih Herpelje—Divača.
Trst—Buje—Poreč.
b*io 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 3*to 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 0 Koper in medpostaje (le do Buj) Trs J—6orlca— Jesenice— Celovec— Beljak— Monakovo i
6-— 0 do Gorice in medpostaje fPrvačina—Ajdov-; Sčina : 9-40)
•>•25 B Gorica (Prvačina—Ajdovščina 9-;") Tesenic-—| Beljak—Celovec—Dunaj "VVestbhf.—Dunaj j. ž. j Praga— Berolin—Draždane. 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Tesenice—
Beljak—Monakovo— Dunaj \Vestbhl. — Dunaj
j- z- ^ _
0 Opčine--Gorica (in medpostaje) (Prvačlna—
Ajdovščina : 3*2i) Jesenice—Celovec. B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice-Beljak-Celovec-Praga 0 Opčine — Gorica — Jesenice — Beljak — Monakovo—Dunaj j. ž.—Duoaj \Vestbhf.--Praga. 0 do Gorice in medpostaje.
0 Opčine—Gorica (Pivačina—Ajdovščina IO.IO).
IO-30 0 Opčine—Gorica—Jesenice — Beljak.__:
Ob nedeljah in praznikih : 1'JJ 0 do Gorice.
« 05
12*>

S-00
7-3«
Slovenci m Slovani
~i	r
Kadar kupujete pri tvrdkah, katere oglaSajo v „Edinosti"; sklicujte se vedno na oglas v našem listu, ker tako bodo znale dotične tvrdke, da pri-naSajo oglasi* ki jih uvrščajo v Edinosti, dobiček, in radi tega bodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za to bodete bolje postrežem', zraven tega pa pomagate s tem ma-: ferijalno listu „Edinost" :
ODHOD iz Gorice v AjdovSČino : 8-oo,	8
Prihod v Trst.
Pula—RovinJ—(Daaaj)
•»•45 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medposUj. •»•4.6 0 iz Pule—Rovinja— Herpelj in medpostaj. 3-40 0 b Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj in
medpostaj. 7-25 g iz Pule—Rovinja (Divača). ,0-1 B iz Pule, Rovinja (Divače-Dunaja) Herpelj. Ob nedeljah in praznikih : 9*8 iz Herpelj in Divače.
Poreč—Bojo—Trst.
0-20 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. 12*55 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9-5s 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj.
Monakovo—Praga—Celovec—Jesenice—Gcrlca—Trat I
5-25 0 iz Monakova, Dunaja j. ž., Dunaja \Vestbhf.,
Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin Ud. 7 58 0 iz Gorice in medpostaj Ajdovščine. 1 ».55 B iz Prage, Dunaja, Celovca. Gorice, Berolina, Draždane.
2 « 0 Iz Celovca, Trbiža (AjdovSiine) Gorice, Opčin. f 6"£2 0 iz Monakova, Beljaka, Jesenic. Gorice, Opčin. j 8-io B iz Prage, Berolina, Draždane, Celovca, Beljaka, j (AjdovSčine) Gorice. 11-10 0 iz Prage. Celovca, Trbiža, Gorice, Opčin, Berolina, Draždane.
Kramarja
iščem za boljšo gostilno v tr/aškej okolici. Kavcija 500—600 kron. Najbolj prikladno bi bilo za kakega obrtnika, krojača, ali čevljarja. Tudi vrtnar bi lepo izhajal, ker je na razpolago lep vrt za zelenjavo in cvetlice. Pojasnila daje rINSERATNI ODDELEK EDINOSTI" pod „štev. 375 .
Ob i edeljah in praznikih : 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino) in mejpostajami.
Južne žele;
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) •
V Italijo preko Ćerviojaaa in Benetk.
;*47 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan, Vi- j dem, Pontebo, Čedad in B do Konnina (Cor-1 mons) preko Nabrežine. 11-50 0 preko Červinjana v Benetke—Milan (se zvezo'
na Videm in Čedad). 5"s0 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim (se : zvezo na Videm). V Italijo preko Koralna in Vidma S -2 ; B preko Nabrežine v Kormin. Videm, Milan, Rim. 5 0 v Kot min (se zvezo na Červinjan in AjdovSČino) Videm, Benetke. 9 00 0 v Kormin in Italijo (se zvezo na Červinjan). 4-1H 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm-Milan itd.
8-00	B v Kormin in Italijo.
9-05	0 v Kormin (se zvezo v Červinjan).
Do 6orlce—Koralna—Červinjana.
20 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Ajdovščino) 1*22 0 do Kormina preko Bivia. 9"j5 B do Kormina (se zvezo na Červinjan).
frst—Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-Budimpeita) Ostende.
-55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budimpešto ^'55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 6-«0 g v Ljubljano, Dunaj, Reko.
B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, t J-bO 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. Ob nedeljah in praznikih :	do Kormina;	do
Nabrežine.
Prihod v Trst.
Iz I allje preko Červinjana In Kornina.
7 4O 0 iz Kormina jn Červinjana preko Bivia. 8-5* B Iz Konnina preko Nabrežine.
10-38	B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Čer-
vinjana.
i 1-28 0 iz Kormina preko Nabrežine.
4-15	0 fe Kormina (zveza z Ajdovščino, in iz Čer
vir.jana. 0 iz Červinjana.
0 iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine 8-35 B iz Konnina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine. 10-43 0 iz Kormina in B iz Červinjana.
Z Dunaja Ostende in Londona) Ljufaljan9, Zagreba Budimpešte in Reke.
6-15 0 z I u naj a, Budimpešte.
0-30 B z I 'unaja,	Ljubljane, Ostende in Londona.
9*25 B z T unaja,	Ljubljane, Zagreba, Budimpešto in Reke.
10*25 0 z Dunaja,	Ljubljane in Reke.
5-«	0 z Dunaja,	Ljubljane, Zagreba, Budimpešte.
9 Oi B z Dunaja,	Ljubljane, Zagreba, Bdpst in Reke. Ob nedeljah in praznikih :	iz Nabrežine ; ll'*5 iz
Kormina.

Za one, M nnKupaunjo
E5EESIESSI u Trstu!
Večkrat se pripeti, da se okoličanski Slovenci in deželani ali drugi Slovani (posebno Dalmatinci), kateri kupujejo v Trstu pohištvo, obleke in drugo blago, pritožujejo bodisi zaradi visokih cen, bodisi zaradi slabega blaga. Nekatere pritožbe so došle tudi našemu listu. Da se temu v bodoče izogne, svetujemo vsem Slovanom. kateri mislijo nakupovati v Trstu razne potrebščine, da se informirajo pri „Inae-ratnem oddelku'' našega lista, Kjer po-Izvejo, katere tvrdke dajejo dobro blago in	po nizkih cenah.

po
v kronah: proti 4 dnevni
na
4 30 ieot
odpovedi
M	»I
mesecev stalno
na
po 3*/, proti 30 dnevni odpovedi »	n*	mescev stalno
» 3 •/,*/, na eno leto stalno ;
3V/. »V/. 3V/.
bančni žiro
plačevaje brez nikako osMjitve zneska 2*/,*'« letnih obrestij, izvzemSi slučaje Tora priznavajoč vas vpiačHa s dnem zvrftiviega se vplačila.
kerentiste inkaso računov na tukajšnjem
posebnega dogo-trgu menjic sa
Trst, Dnnaj, Bud s pest ki za druga glavna mesta monarhije, jim izdaja nakaznice na ta triičča ter jih ovtaftfege, da doraicilkajo efekte pri njeni blagajni, vse prosto katerih-koli troškov.
□m
la ktfaje po dnevnem kurzu, prosto vsakorSnih troSkov, menjične vrednote KaUjjaaske kaske (Basea d* Itslis), neapeljske baake (Banea di Napoli) in aa sicilijansko bsnko (Basea di Sieilia).
Prevzema pod najamernejiimi pogoji nakup in prodajo Javnih kreditnih listin drlavme rente, delnice, obveznice, srečke, naj se iBte kvotirajo na triafikl borzi ali na kaki drugi tu- ah inozemski borci, deviz in vrednost.
Odpira tokofto račune z domačimi in zunanjimi efekti, kakor tudi proti zastav-Ijeaju karatov ladij ali proti drugačemu jamstvu po dogovora.
Odpira kredite proti listinam o na krcanju za tržiftča v Londonu, Parizu, Hamburgu, Berolinu itd. po posebnih pogojih.
Izdaja in prejema menjice in nakaznice na katero-koli evropsko ali izven-o ropsko tržišče ter prevzema izplačila tudi potom brzojava.
Izdaja nadalje kreditna pisma na ime, na katoro-li tuzemsko ali inozemsko tržiSče.
Depositni oddelok.
Prejema in hrani depozite, sestoječe iz vrednostnih papirjev, kakor tudi iz kovinskih vrtdnostij kakor&ue-koli vrste. Prevzema točno upravljanje zaupanih jej depozitov, posebno pa iztirjevanje dotičnih odrezkov verificiranje dvignjenih srečk in izplačevanje raznovrstnih dvignjenih srečk, vse to pod naj zmernejšimi pogoji,
Filijalka Banke Union — oddolek za blago — preskrbIjujfc nakup in prodajo blaga v komisiji, dovoljuje predujme na blago, {police o nakrcanju, warrante itd in jamči za plačilo carine.	@ i
JTJ
tsaa
39
Avtorizovana vinska agencija
Crst — Erg Cavana 6, 1. nadstr. — Trst.
6 6
se bavi: z nakupovanjem in prodaj'anjem dalmatinskih, istrskih in inozemskih vin, olja prekajenega mesa in vsakovrstnih domačih produktov. — Preskrbuje posojila tudi krč-marjem, daje v najem oziroma prodaja in kupuje zgradbe, skladišta, prodajalnice, stanovanja, v mestu i zunaj. — Prosi se razprodajalce vina v njih interesu, ako hočejo pro-= dati vino, naj pošljejo vzorce in cene. =====	=
ZALOGA MOKE
BRODER NEUMANN — Arad
obče znani pridelek, nahaja se pri
An d. Schleimer-ju, Trst
ulica Stadion štev. 12.
Gospodična
vešča slovenskega, in italijanskega jezika v j govoru in pisavi
išče v Trstu primerno službo '
Pojasnila daje Inseratni oddelek Edinosti", j
Oseba™
praktično izuežbana, katera govori in piše nemško, slovensko in italijansko, se ponuja za iztirjevalca, paznika, agenta i. dr. Ponudbe pod „Delaven" na,Inseratni oddelek Edinosti1'.
Liniment Capsici C°.
POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE
za kakoršno koli industrijo
Zaloga sesaljk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih predmetov
kakor
Trinelle za stroje in kotle, Klingerit Pecolit, Asbest, Fiochen, Graphit, trazmisijonalna jermena itd.
Tehnični urad Giuseppe Montalbetti ulica S. Chiara 2.
Cene zmerne.
Cene zmerne.
Stanje hranilnih vlog
nad 23 milijonov K
Rezervni zaklad
nad 800.000 K
nadomestek zx
Anker-Pain- Expeller
Pri nakupovanju tega priznano najizrrstnejega, bolublaiuioćega mazila, ki se dobi ▼ vseh lekarna naj se vedno pazi na znamko „SIDRO".
Lekarna dr. SICHTERJA
v PRAGI.
Podpirajmo
Dijaško podporno društvo
v TRSTU
Opazke: Debele in podčrtane Številke značijo t.ppoludne. 0 Osebni vlak in B —• Brzovlak._
Električna železnica.
ODHOD iz 0PĆ1>": 5-3<>, 6.26, 7.07, 7.31, 7.56 8.20, 8.44, 9.16, 9.56, 10.44, ".43» 12.12 12.44, I l6» x-44. 2.36, 3.24, 3.40, 4.08, 4.32 4.56, 5.12, S 3°> S-56' 6 *3. 6-30. 6.46, 7^4 7 30, 7.56, 8.20, 9.0S, 9.56, 10.48, 11.32. Odhod z Opčin-Držarna železnica: 7.25, 11.34, 1.39, 6.24, 7.50, 10.42.
ODHOD iz TRSTA: &.02, 7-o6, 7.56, 8.20, 8.44, 9.08,
9.56, IO.44, H-32> I2*°4i I2.20, I2'S2, I.20,
1.56, 2.44, 3.32, 4.08, 4.3 2, 4.56, 5.20,	5.40,
5.56,620,6.38,6.56, 7.14, 7.32, 7.56,	8.20, 8.44, 9.08, 9.56. 10.32, 11.32, 12.10.
Tovorni voz odhaja iz Opčin samo ob delavnikih ob 6-uri predpoludne ter odrine iz Trsta ob 10.52.
SLOUENCI in SLOUfiNI!
kupujte le pri onih tvrdkah,
ki oglašajo v našem listu, bodete dobro postreženi in s tem bodete podpirali tudi „edinost".
SLOUENCI!
KUPUJTE
Narodni kolek!
jlfUsina hranilnica ljubljanska
o
>30
o
s
■H —
c zz
m
d
O
* S
>zn
mn
M ►i
P <
O
O €-»-
O <
9


>T3 O
c®. 9»
(D CD
S O
3
►i oq c
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina~ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popoma, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloietnih otrok in varvancev.
Denarne vloQe se sprejemajo tudi po pošti in potom ces. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4l/2°/o let0- z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto G°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.