Poštnina plačana v gotovini.
Mt lLi: če:«Jak 30. 5ulij 1936
MARIBORSKI
Štev. 172. Leto X. (XVII.)
Cena 1 Din
VEČERNIM
M—d«HMio In uprav«; M«noor, OMporiut ul. tt/ IMoii urad^Mm 2*40, uprav* a*M lakaja razen nadalje In prazntkov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman » upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi pa oonlku / Oglase aprajeaMi tudi ogtesni oddelek „Jatre" v Ljubljani / Poštni čekovni ra4an «. tl .400
99
JUTRA
MaU Olimpijska bakla podžgala pel miljona avstr, hitlerjevcev h gromovitim demonstracijam
HtfdSidMkA IH S
f. Belea iivkavm
Predsednik JNS Peter Živkovič se je na pozdrav, ki mu je bil poslan dne 25. julija 1936 s seje sreskih odborov JNS z a mesto Maribor in za srez Maribor levi breg, brzojavno zahvalil pred« sedniku sreske organizacije za srez Maribor levi breg g. dr. M. Gorišku. Predsednik Živkovič prosi v brzojavki, naj se sporočijo njegovi iskreni pozdravi vsem prijateljem in sodelavcem JNS v mestu Mariboru in v srezu Maribor levi *>reg z željo za plodno sodelovanje v dobro kralja in domovine.
HRVATSKO VPRAŠANJE, ZAGREBŠKI »OBZOR« IN LAZIČA MARKOVIČ
V svoji današnji številki piše »Obzorc v članku pod naslovom »Hrvatsko vprašanje in skupina g. Ace Stanojeviča« sledeče poučne misli:	»Povsem je terej jasno, kaj hoče dr. Laza Markovič. On hoče vladno kombinacijo, ki naj bj ga spravila na oblast preko hrbta SDK. Ko bi bila na oblasti, bi skupina Ace Stanojeviča sporočila svoje predloge, koalicija SD svoje in druge politične skupine tudi svoje in potem bi se razgova**-ialo... Dotlej bi dr. Laza Markovič in djugi člani koncentracijske vlade bili na oblasti. In o hrvatskem vprašanju bi se vodili... razgovori! G. dr. Laza Markovič pa ni pekel, kaj bi sledilo, če bi ti lazgovori postali brezuspešni. G. dr. Laza Markovič tudi ni ničesar pojasnil, zakaj bi bili ti razgovori uspešnejši, če bi on bil na oblasti, nego sedaj, ko je v opoziciji.«
LAZIČA MARKOVIČ V LJUBLJANI.
V Ljubljani se mudi inani staroradi-kalski prvak Laziča Markovič. Navezal je stike z nekaterimi političnimi osebami in je včeraj odpotoval na Bled.
ZA UPOKOJENCE.
Finančni minister je izdal sklep, naj se upokojencem, ki se upokoje po končanih polnili letih službe, kakor tudi njihovim rodbinam za primer njihove smrti izplačajo stroški za selitev iz kraja vpo-k oj it ve v kraj stalnega prebivanja iz kredita, ki je v proračunu državnih izdatkov za leto 1936/37 določen posebej v vsakem posameznem resoru za izplačilo selitvenih stroškov pri premestitvah po shtžbeni potrebi. Zato bo pooblaščeni naredbudavcc, ko izroči takšen upokojenec ministrstvu, čegar uslužbenec je bil do upokojitve, pravilen račun selitvenih stroškov, odredil izplačilo selitvenih stroškov prj službenih premestitvah v dotičnem resoru.
ZATIŠJE V UO.
Iz Beogrda je odpotoval na otok Hvar Milan Gavrilovič, eden od prvakov združene opozicije, ki je pred odhodom izjavil novinarjem, da ne bo do 15. avgusta v Beogradu nobenih konferenc združene opozicije. Vse najavljene konference udružene opozicije v Beogradu so se preložile, ker se večina članov združene opozicije nahaja izven Beograda.
MLEKARJI IN PRIDOBNINA.
Na vprašanje prizadetih davkoplačevalcev, ali so tudi mlekarji, ki sami pridobivajo mleko in ga prodajajo podvrženi pridobnini, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal naslednje pojasnilo:
DUNAJ, 30. julija. Prenos olimpijske bakle In sprejem olimpijskih zastopstev na Dunaju se je sprevrgel v mogočno narodno socialistično demonstracijo proti sedanjemu dunajskemu režimu. Na Dunaju so bili o tem dobro obveščeni in so režimski krogi vse napravili, da bi preprečili morebitne narodno socialistične manifestacije, oziroma demonstracije. Toda vse je bilo zaman, kajti več kakor 100.000 ljudi broječa množica je pretvorila prihod olimpijske bakle v simbol obnovljenega narodnega socializma v Avstriji. Ko je oficielni govornik zaključil svoja izvajanja, se je dvignilo proti njemu k hitlerjevskemu pozdravu na tisoče rok in iz množice so se slišali vzkliki »Heil Hitler! En narod, ena država!« Mesto avstrijske zvezne himne je množica odpela nemško himno in Horst Wessetevo pesem. Slične demonstracije so se pripetile na vsem potu olimpijske bakle od madjarske meje pa do Du-J naja. Na Dunaju so mobilizirali vso Domovinsko fronto in vse katoliške organizacije, da bi se zadušile morebitne hitlerjevske manifestacije. Zgodilo ps se je, da je bil Heldenplatz, kjer se je slavje vršilo, mnogo preje zaseden po narodnih socialistih, ki so se zgrnili iz vseh delov Dunaja iz okolice. Ko je znani avstrijski športnik Karli Schaffer izročil baklo knezu Starhembergu kot predsedniku avstrijske športne zveze, je stotisočglava množica ponovno priredila viharne ovacije Hitlerju, ki so bile tako glasne, da niso Starhemberga mogli slišati celo v najbližji okolici mikrofona. Ko je nato godba zasvirala zvezno himno, je množica demonstrativno rapela ponovno nemško himno in Horst Wesselevo pesem. Klerikalni akademiki so sicer skušali žvižgati, bili pa so z brezmočno policijo vred popolnoma potisnjeni ob stran. Demonstracije so se nato nadaljevale na dunajskih ulicah vso noč. Policija ni posegla tako vmes, kakor bi bila morala, kar se v nekaterih dunajskih krogih različno tolmači. Ko je olimpijska bakla zapuščala Dunaj, so se nadaljevale demonstracije ter ovacije Hitlerju ter Nemčiji. Kmalu zatem pa je policija šla na delo in je izvršila preko noči 500 aretacij. Kakor sporoča policijska direkcija, bodo krivci najstrožje kaznovani, dočim se bodo nemški državljani, ki so se udeležil; demonstracij, izgnali iz Avstrije. V dunajskih predmestjih so trajale demonstracije do jutranjih ur. V vladnih krogih so zapustile demonstracije prav mučen vtis, ker niso smatrali kot mogoče, da bo avstrijski narodni socializem prišel tako močno do izraza. Tudi se v nekaterih krogih povprašuje, kako bi bilo s plebiscitom v Avstriji, če bi do tega prišlo.
I/ krnim jftoMfi status qua
LONDON, 30. julija. Položaj je slejkoprej nedoločen. Vojaško fašistična vlada v Burgosu je danes opoldne javila, da so se danes zjutraj uprli v Madridu vsi polki redne vojske in civilna garda. Vsi polki vojaštva in bataljoni redne vojske so se baje uprli madridski vladi in ji očitajo, da ni v stanju napraviti konca terorju komunističnih in socialističnih miličnikov, ker stoji popolnoma pod vplivom anarhistov. Redna vojska in civilna garda so zasedli vse važne točke, med njimi tudi grad, pošto, kolodvor in špansko banko. Verodostojnost teh vesti iz Burgosa še ni ugotovljena.
MADRID, 30. julija. Po poročilu Havasa je notranji minister objavil po radiu obvestilo, da so vladne čete pričele ofenzivo velikega razmaha, da stopijo v končno in odločilno borbo z uporniki, da jih prisilijo k predaji.
MADRID, 30. julija. Havas poroča: ministrstvo notranjih zadev javlja, da je s ceno težkih izgub postavljen no vsej državi red.
Abesinski krniti ddo^aZolum foefiavite
RIM, 30. julija. Po napadu, ki so ga abesinske gverilske skupine izvršile na železniški progi Addis Abeba^ Diridaua je italijanska kolonialna uprava v Addis Abebi sedaj sporočila, da Je prišlo sedaj do drugega zelo ostrega in srditega spopada z abesinskimi gverilskimi oddelki pri mestu Gondalo v zoni Garamulata. Pri vseh teh spopadih so Italijani, kakor se službeno sporoča, potisnili Abesince nazaj, ki so se umaknili v bližnja gorovja. Tudi poroča sedaj laška kolonialna uprava, da je nastala na potu med Dessiejem in Addis Abebo pravcata bitka z abesinskimi komitskimi skupinami. Abeslnci 'so izkoristili sezono velikega deževja in so se v skupinah pojavili ob zoni, skozi katero gre pot iz Dessieja v Addis Abebo. V tej zoni so Abesincl iznenada napadli laške posadke in so morali laškim posadkam na pomoč vojaška poja-čanja. Abesinci so baje pustili na bojišču več tisoč mrtvecev. Koliko mrtvih je bilo Italijanov, poročilo ne navaja. Smatra se kot gotovo, da je poveljstvo nad temi vstaškimi abesinskimi odredi v rokah sina rasa Kase.
ADDIS ABEBA, 30. julija. Službeno poročajo z italijanske strani; Neke roparske skupine abesinskih vojakov so napadle v gozdovih Južno od Addis Abebe tamošnje italijanske posadke in straže. Ta napad je bil takoj odbit s težkimi Izgubami za Abesince. Glede izgub na italijanski strani ne omenja poročilo ničesar. Prebivalstvo mesta Addis Abebe }e ostalo, kakor pravi omenjeno poročilo, popolnoma mirno in ni reagiralo na ta abesinski napad. Vsekakor dokazujejo ta službena italijanska poročila, da Abesinija še dolgo ni pomirjena.
/
Mlekarje proizvajalce je treba razlikovati v davčnem pogledu takole: 1. Mlekarji, ki od lastne živine (krav, ovac in koz) pridobivajo mleko, ki to živino rede na lastnem posestvu ali jo krmijo z lastno krmo, ter ne kupujejo mleka od drugih proizvajalcev v svrho nadaljnje prodaje, se imajo smatrati za kmetoval-ce-živinorejce, ki niso dolžni plačevati pridobnine, ker plačujejo davek na zemljiške dohodke. 2. Mlekarji, ki ne goje živine v svrho pridobivanja mleka, nego jo kupujejo v tolikem številni, da zanjo na lastnih posestvih ne pridelajo zadostne krme in morajo krmo zato kupovati od drugih in ki kupujejo po potrebi tudi mleko od drugih, niso kmetovalcl-živino-rejci, nego‘Obrtniki in morajo zato plačevati prldobnino ter davek na poslovni promet.
ZDENKA ZIKOVA NI SMELA NASTOPITI V BERLINU.
Kakor poročajo berlinski časopisi, so nemške oblasti prepovedale znani operni pevki Zdenki Zikovi nastop v berlinskem gledališču »Admiral Palast«. Prepoved se je izvršila radi tega, ker je Zi-kova poročena z nekim Židom.
STRELJANJE V HRBET.
V Asmari je izreklo tamkajšnje italijansko vojno sodišče dve smrtni obsodbi nad dvema Eritrejcema, ki sta sodelovala pri napadu na italijanske delavce. Smrtna obsodba se je izvršila s streljanjem v hrbet.
BLUM PRIDE V JUGOSLAVIJO.
V smislu časopisnih poročil bo predsednik francoske vlade Leon Blum meseca avgusta obiskal Beograd, njato pa Bukarešto. Doznava se, da gre za utrditev francoskega prijateljstva z državami Male antat:1'.
FRANČIŠKANI SO UMAKNILI TOŽBO
V zvezi z znano odločbo Vatikana, o čemer smo včeraj poročal} v zadevi tožba frančiškanov iz Vučje gore pri Zenici proti sarajevskemu nadškofu dr. Ša-riču, ie sedaj pravni zastopnik frančiškanov dr. Gej umaknil pri zeniškem so-
| dišču zadevno tožbo frančiškanov proti sarajevskemu nadškofu dr. Šariou in ie J s tem zadeva pred civilnim sodiščem ■ likvidirana, se pa bo, kakor poroča sa-I rajevski »Katolički tjednik«, nadaljevala > pred cerkvenim sodiščem.
!
; V ČETRT URE PORUŠENIH 300 HIŠ.
j Kakor poročajo iz Varšave je besnel j okoli Kulma strahovit orkan, ki je v teku četrt ure porušil 300 hiš. Več ljudi je mrtvih in težko ranjenih.
47.500 m ...
Observatorij v zalivu Tikse v sovjet-, ski Rusiji je spustil v zrak registrirni balon, ki je dosegel višino 47.500 m, kar znači nov svetovni rekord. V balonu so bili aparati, ki so registrirali v višini 12.000 m 62 stopinj pod ničlo. V višini •43.000 m je bilo 42.7 stopinj pod ničlo, dočim je temperatura v višini 47.000 m zopet padla na 46.8 stopinj pod ničlo.
j-aŠislGU&tta.	u
Ut&zetHsiuu
Te dni ste objavili pritožbo nekega narodnjaka, ki je doživel razočaranje, da so ga pri vinotoču nemškega veljaka v mariborski okolici zbrani pivci pozdravljali s »Heil Hitler!« To gotovo ni osam' Ijen slučaj, saj dobro vemo, kako prepojeni so mnogi naši takozvani lojalni nemški sodržavljani s hitlerjanskim navdušenjem in kako jim je srce polno želja, ki jih javno pač ne smejo brez nevarnosti izpovedovati.
Toda veliko bolj opasen in veliko manj nedolžen nego so ti četudi izzivalni izlivi hitlerjanskega zanosa, je drug pojav, ki ga pa, ker nam je stalno neposredno pred očmi, ali sploh .ne vidimo ali pa le tuintam oujemo o njem zvoniti in zato ne vzbuja naše pozornosti. To je vpliv sistematske nemško- in italijansko-faši-stičme propagande, ki se dosledno vrši skoro po vseh državah Evrope, zlasti pa v onih, ki so Mussoliniju in Hitlerju najbolj »pri srcu«.
V italijanski zbornici je nedavno poslanec Amicucci poročal o delovanju italijanskega ministrstva za tisk in propagando. Šef tega ministrstva je bil do nedavno sedanji italijanski minister za zunanje zadeve, Mussolinijev zet Ciano. Proračun tega ministrstva znaša 55 milijonov lir, od tega odpade 14,500.000 lir na »izredne (t. j. zaupne) izdatke«. Ministrstvo ima 15 ekspozitur v najrazlič nejših prestolnicah Evrope. V biltenu francoske agencije »Viator« opisuje Ge-rard Barget upliv te italijanske propa gande potom lastnega in kupljenega tiska v drugih državah, zlasti pa v Franciji in trdi, da je v skrajni meri demora-lizujoč. Ogromna denarna sredstva so na razpolago ter vse mogoče olajšave za potovanja tujih, novinarjev skozi Italijo, da se pridobe inozemski novinarji. Tudi razstava italijanske umetnosti v Parizu je imela praktični značaj. Na tej razstavi so italijanski propagandisti v milijonih izvodih letakov, brošur, knjig in slik, v vseh jezikih sveta, pisali članke v zvezi z abesinsko vojsko. Zanimivo je da je vsa ta propaganda vsebovala obenem propagando za nemški nacionalni socializem. Z ogromnimi podkupninami se vtihotapljajo tudi dan za dnem v francosko časopisje članki, ki poveličujejo fašizem in hitlerizem v obliki, kakor da so pisani naravnost v Rimu ali Berlinu, in vendar so imena avtorjev imena znanih francoskih publicistov. Kot značilen navaja Barget slučaj poročevalca »Pa-ris-Midi«, Henrika de Manfreda, ki je bil dodeljen v Abesiniji italijanski vojski, in ki sam poroča, da je jedel za isto mizo z generalom Grazianijem, da mu je bil stalno na razpolago italijanski avijon itd. Ali je potem čudno, da je ta gospod v svojem italofilskem navdušenju v svojih dopisih svojemu francoskemu listu govoril o italijanski vojski kot o »naši vojski« in o italijanskih zmagah kot o »naših zmagali«?! Tudi francoska klerikalna revija »La Phalange« je v toliki meri posvečena poveličevanju Mussolinija, fašizma in Italije, da celo Francijo omalovažuje. Značilno je, da je ta revija, ki 18 let ni izhajala, začela zopet izhajati, čim je izbruhnila abesinska vojna.
Vzporedno s fašistično propagando stopa hitlerjevska. V Parizu so nemški emigranti osnovali nedavno svoj list »Pariser Zeitung« za borbo proti Hitlerju. Toda takorekoč preko noči so hitler-jevci list kupili in ga preuredili za hitlerjevsko propagando. Pred meseci je začel v Parizu tudi izhajati list »Le Reve-nil de Peuple«, ki vrši odkrito nemško nacionalnosocialistično propagando v Franciji, poje v celih stolpcih slavospeve Hitlerju, in gre celo tako daleč, da ne samo napada francosko vlado, ampak je celo obdolžuje, da ji je bila nemška vojaška zasedba Porenja samo pretveza in da je že dolgo poprej pripravljala sankcije proti Nemčiji itd. Podoben list izhaja v angleščini v Londonu, in sicer pod imenom »Free Press«, kjer izhaja tudi italijanski list v angleščini
Olutc ju suel
kemija ftfMtfa Čekostovaški desettetiti
HtltOVM fUtlU?
LONDON, 30. julija. »Morning Post« prinaša senzacijsko poročilo, da se med Nemčijo in Čehoslovaško vodijo pod firmo gospodarskih razgovorov važna pogajanja. Nemčija namerava, kakor zatrjuje »Morning Post«, kakor s Poljsko pred tremi leti in z Avstrijo nedavno ponuditi Čehoslovaški desetletni mirovni pakt na podlagi statusa quo in pod sledečima pogojema: 1. da prekine Čehoslovaška s sovjetsko orientacijo svoje zunanje politike, 2. da Čehoslovaška eventualno potom ustavne reforme zajamči Nemcem v čsl. republiki široko avtonomijo.
Honmdsime tetke v peški vojski
RIM, 29. julija. Po vesteh iz Aten se zdi, da se zopet pripravlja vojaška diktatura. Te vesti se spravljajo v zvezo z odkritjem velike komunistične propagande v grški vojski, zlasti med podčastniki. General Sestopolis, predsednik odbora za narodno obrambo, je poročal predsedniku vlade Mataxi o podtalni komunistični agitaciji v vojski in mu predlagal, da se napravijo najstrožji ukrepi. Vest o vojaški diktaturi, ki so jo prinesli atenski listi, je sicer demantiral general Papaginos. V nekaterih krogih pa se bavijo z vprašanjem, zakaj se je atenski garniziji razdelila municija, kakor da se Grčija nahaja v vojnem stanju.
Hemeua	tatinska.	Ame
SANTIAGO DE CH1LE, 29. julija. Perujska vlada je v zadnjem trenotku odkrila zaroto, ki bi imela z današnjim dnem preiti v akcijo. Pripravili so jo pristaši aprostovske stranke. Kolovodje so bili aretirani in so se našla velika skrivališča dinamita ter nabojev.
šoli skoraj 20 let. On je spomladi 1907. uredil šolski vrt ter nasadil drevored in sadno drevje okoli poslopja. Ob sodelovanju Heričevih se je kmalu potem ustanovilo bralno in pevsko društvo ter kmetijska podružnica v Vučjj vasi, in začelo se je ter nadaljevalo plodonosno narodno in gospodarsko delovanje, bi ga je pa precej zavrla svetovna vojna. Edinstven slučaj .menda je, da je bil g. Cvetko trikrat imenovan za nadučitelja na tej šoli: prvič 1. 1906., drugič 1. 1922., ko je resigniral na Breg pri Ptuju, in 1. 1924., ko je bil razrešen kot šolski nadzornik v Prekmurju. — Šola v Vučji vasi se je v prvih 20 letih razširila v triraznednico, tačas je pa že petrazredni-ca. L. 1912. se je razširil šolski okoliš, ker sta se pri Kapeli izšolali vasi Hrastje in Mota. Posojilo Mestne hranilnice ljubljanske je kraj. šol. svet po vojni vrnil z lahkoto. Letos v začetku novembra poteče 30 let, odkar razširja vučenska šola s poukom in vzgojo mladine ter na gospodarskem polju narodno prosveto. Sigurno bo učiteljstvo in prebivalstvo ta jubilej na primeren način proslavilo. Mi pa želimo tej narodni šoli na prijaznem Murskem polju tudi za bodočnost najlepših uspehov.
30-Setnica narodne šole v Vučji vasi
Kdor se vozi z vlakom iz Ljutomera v Gor. Radgono, lahko vidi tik nad žel. postajo Bučečovci prijazno, dokaj moderno zgrajeno poslopje narodne šole v Vučji vasi. Dohod z banovinske ceste k poslopju tvori lipov drevored, spo-redno z dolžino poslopja dajejo v poletni vročini prijetno senco košati javorji in laški kostanji, tik šole je lepo oskrbovani šolski vrt, ostali proštor pa fizpolnjuje različno sadno drevje, ki je v današnji dobi v polni donosnosti. Te dni, ko so položili na pokopališču v Križevcih k večnemu počitku zemeljske ostanke blage Heričeve matere oziroma babice, je umestno, da se javnost opozori na zasluge, ki jih ima Heričeva hiša za ustanovitev in aktivbcijo te narodne šole pred 30 leti.
Vučja vas spada v župnijo Sv. Križ pri Ljutomeru in je bila do 1. 1906. tudi tja všolana. Razdalja znaša dobrih 5 km. Že četrtstoletje poprej se je pokazalo, da je in da bo zlasti tekom let ljudska šola pri Sv. Križu prenapolnjena. Radi tega se je šolska oblast s pristankom takratnega dež. &>!. sveta v Gradcu v principu odločila, da se ustanovi v Vučji vasi nova ljudska šola z okolišem, ki bodo vanj spadali kraji Bučečovci, Vuč-javas, Zasad in del občine ,Murščak. Ustanovitev načelno določene šole pa se je zavlačevala dolga leta iz dveh razlogov: na eni strani so si prizadevali, da se kar najbolj razširi v mnogorazrednico narodna šola pri Sv. Križu, za kar bi bilo neobhodno potrebno zgraditi z ogromnimi stroški novo šolsko poslopje, čemur so pa protestirali davkoplačeval-
ci; na drugi strani pa se interesentje za novo šolo v Vučji vasi niso mogli zediniti za primeren prostor. Do končne odločitve so dovedli zadevo pok. oče Anton Heric, pok. dr. Tone Heric, sedanji ravnatelj realne gimnazije v Mariboru g. dr. Matko Heric in že pok. gostilničar Matjaž Lebar. Ko so imehovani bili obveščeni od dež. šol. sveta v Gradcu, da se načelno določena ljudska šola mora ustanoviti, če tudi bi se razširila ona pri Sv. Križu, so nemudoma pokropili, da se je za šolo v Vučji vasi sestavil krajni šolski svet z načelnikom Lebar Matjažem, omejil šolski okoliš ter najelo za zgradbo, opremo in VA orala obsegajoče zemljišče potrebno posojilo pri Mestni hranilnici ljubljanski. Meseca novembra 1. 1905. je zidarski mojster g. Julij Jandl surovo stavbo kljub neprestanim nalivom spravil pod streho. Naslednje loto, ko je bila nova stavba prav dobro suha, so se dela nadaljevala, meseca oktobra je bila na mestu vsa oprema za dva razreda in pisarno, v začetku novembra 1906. pa je ljutomerski dekan g. Martin Jurkovič ob veliki udeležbi naroda poslopje in notranje prostore blagoslovil, in pričel se je redni pouk. Po-ieg načelnika Lebarja so si baš oče Heric in oba takratna visokošolca dr. Tone in dr. Matko Heric stek1! velike zasluge z nadzorovanjem in nasveti, da so se vsa dela kar najbolje izvršila
Izmed 17 prosilcev za nadučiielisko mesto je štaj. dež. šol. svet imenoval za prvega nadučitelja na novi šoli g. Frana Cvetka, ki je s svojo soprogo-učiteljico Vekoslava C.-Freuensfeld služboval na
VjuUtdme navite
Ponovno opozarjamo na Putnikov izlet, ki bo 2. avgusta na Vrbsko jezero. Vožnja z vizumom Din 120. Kolektivni potni list. Odhod izpred hotela »Orel« ob 5. uri zjutraj. Vse nadaljnje pri Put-niku.
Ob priliki gostovanja ljubljanske opere
v Rogaški Slatini dne 1. in 2. avgusta priredi Putnik oba dneva izlet z avto-karom v Rogaško Slatino. 1. avgusta odhod izpred hotela »Orel« ob 18. uri. Dne 2. avgusta pa ob 13. uri. 2. avgusta bodo imeli priliko izletniki kopati se v novem, modernem bazenu. Vozna cena Din 45.—. Ker sodelujejo pri operi najboljši solisti ljubljanske opere, vlada že sedaj za oba izleta veliko zanimanje. Interesente opozarjamo, naj se čimpreje prijavijo za ta dva izleta. Vse nadaljnje pri Putniku, Maribor, tel. 21-22.
ZMAGOVALCI TENIŠKEGA TURNIRJA V ROGAŠKI SLATINI.
Snoči se je na igrišču ISSK Maribora odigral poslednji finale teniškega turneja v Rogaški Slatini. Dvojica Dernovšek-Korenčan je odnesla pomembno zmago nad parom Albaneže-Škapin s 6:1, 6:3, 5:7, 6:1 in s tem dokazala, da ji trenotno gre v tej panogi upravičeno prvenstvo. V igri gospodov posamezno je odnesel zmago Albaneže, dočim sta si Korenčan in Škapin priborila obe tretji mesti. Na drugem mestu je ostal Celjan Pažur. Damsko prvenstvo si je priborila ga. Breda Voglarjeva. Drugo nagrado je dobila ga. Marija Boričeva ter tretji gdč. Milica Šepčeva in ga. Podvinčeva. Turnir je odlično uspel in dokazal, da je v svrho uspešnejše propagande nase lepe Rogaške Slatine nujno potreben.
Darujte za azilni sklad PTLI
V P:rizu so —v !:'•■'
'tiODS
biti
od;
jevsko propagando v francoščini. Baš te dni je izšlo v tej založbi delo znanega iitlerjevega zaupnika Rosenberga »Mit 20. stoletja«, ki je gotovo najbolj hitler-jansko delo nemške literature.
Močna je fašistično-hitlerjanska propaganda v Srednji Evropi proti Mali antanti, Balkanskemu sporazumu in proti zvezi s Francijo. V to svrho se izrabljajo tudi najmanjša nesoglasja ekonomske, odnosno tehnične narave med navedenimi državami, pogreške francoske zunanje politike itd. in se navaja voda na mlin hitlerjevske Nemčije. Kot protiutež proti »gnili demokratski Franciji« se slavi moč in energija fašizma doma in v Afriki, da bi se tako pripravila tla za naslon na Italijo. Neprestano narašča italijanska propaganda preko Albanije, preko Bolgarije, kjer vzdržuje Fascist«. I Italija šole in društva, preko italijanskih
rili
celo
edi-
vseočilišč, kjer ustanavljajo stolice za' ■' "-'nske jezike, preko Bukarešte, kjer ie v svrho propagande proti Mali an-
tanti osnovana podružnica agencije »O/iente« itd.
Naravno tudi pri nas v Jugoslaviji nismo niti brez fašistične niti brez hitler-ianske propagande. Fašizem ne dela pri nas samo potom »Lege Culturale« in drugih društev, potom italijanskih šol in svojega časopisja, ampak tudi potom raznih takozvanih »kulturnih prijateljev«, naših narodnih odpadnikov, ki vrše med nami janičarske posle. Izgleda, da tudi jzvest-no naše časopisje ali podlega materialnim vplivom od zunaj ali pa je nerazsodno dovolj, da prinaša slavospeve na fašizem kot edinozveličavni režim. Jasno je tudi za vsakogar, kdor ima odprte oči, da vrši hitlerizem močno propagando nele potom svojega časopisja, ki ima v našo državo prost dostop, ampak zlasti potom raznih turističnih pisarn v Beogradu in drugod, potom hitlerjansko usmerjenih kulturnih in drugih filmov in .podobno.
Vse to propagandno delo, katerega I
središča so v Berlinu in Rimu, ima namen, prežeti naš narod s prepričanjem, da je edino fašizem, odnosno njegov bratec hitlerizem prava oblika vladavine. Publicist Niko Bartulovič, ki je v svoji reviji »Javnost« obširno obdelal to vprašanje in v glavnem iznesel tudi gornje podatke, zaključuje svoja izvajanja s konstatacijo, da nas ne bi rešil način režima po vzoru fašizma ali hitlerizma, nasprotno bi nas še bolj potisnil v politično džunglo. Naša rešitev je v okrepitvi demokracije pri nas in po vsem svetu ter v zmagi načela pravice in kolektivne varnosti. Naravno moramo k temu tudi mi pripomoči z okrepitvijo svoje oborožene sile in z notranjo konsolidacijo. Demokracija se mora preporo-diti v pravcu samozavesti in avtodisci-pline ter žrtvovati vse za svojo obrambo, kakor to dela demokracija v Angliji, zlasti pa v Češkoslovaški, in kakor bo to morala tudi demokracija Francije.
IjtofMmke m Mtot&ke Mmte
Radi par stek!enic vina pod kolesje drveiesa vlaka
Med postajo Tezno pri Mariboru in krajem Bohova se je na prosti progi vrgel pod vlak neznan moški, ki je preje nekaj časa postopal ob progi očividno v namenu, da izvrši samomor. Kolesa drvečega vlaka so ga zgrabila in potegnila k sebi, ter mu zmečkala glavo in odrezala levo roko. Orožništvo, ki je okrog 11. ure prispelo na kraj nesreče, ni moglo ugotoviti identitete samomorilca, ki je bil oblečen v hlače črne barve, prepletene z belimi rižarni in v srajco modre barve istotako z belimi rižarni. Spodnje perilo je bilo običajno kmetsko perilo, belo s plavimi črtami. Na srajci je imel znak V. št. 37. Samomorilec je 165 cm visok, ter okoli 20 let star. Obraza je podolga-stega z nazaj počesanimi rujavimi lasmi. Obut je v polčevje. Pred prihodom vlaka je vprašal v bližini s« nahajajočega pastirja, koliko je ura, nakar se je napotil proti progi, kjer je izvršil straho-
ten samomor pod 'kolesi drvečega vlaka.
Danes zjutraj pa se je zglasil pri tezenskih orožnikih neki gojenec tukajšnje Vinarske in sadjarske šole, ki je izrekel bojazen, da je neznani samomorilec neki njegov tovariš. Podal se je v razvanjsko mrtvašnico, kjer je po obleki prepoznal svojega tovariša lSletnega Via dimirja Kosa, ki je bil rojen v Zagrebu in ki je pristojen v Zagorje ob Savi. Kos ni imel ne očeta ne matere ter je šel v smrt radi malenkostnega vzroka. Vzel je namreč iz kleti tukajšnje Vinarske in sadjarske šole, katere absolvent je bil, nekaj steklenic vina, ki ga je bil shranil za priliko zaključitve šolskega leta, ko je nameraval vino skupno s svojimi tovariši ob slovesu popiti. Stvar pa je prišla na dan in si je gnal Kos zadevo tako k srcu, da je šel v smrt pod kolesje vlaka.
Sin streljal na oleta
V	Ješencah pri Račjem so imeli danes ponoči razburljivo noč. Skozi okno hiše posestnika Trafemerja je namreč okoli 10. ure zvečer streljal 16Ietni Franc Tra-ferner na svojega očeta, ki je ležal v postelji. Starega Trafernerja je krogla zadela v levo roko in desno prsno stran, tako da so ga morali s smrtnonevarnimi poškodbami prepeljati v bolnišnico. Sin je po izvršenem dejanju pobegnil v smeri proti Mariboru, kjer se je službujočemu stražniku na Kralja Petra trgu posrečilo, da je mladeniča aretiral in ga spravil na varno. Bilo je ob pol 4. uri zjutraj, ko je stražnik opazil na Kralja Petra trgu nekega mladeniča, ki je korakal s puško na hrbtu proti državnemu
mostu. Stražnik mu je zaklical, naj obstane, česar pa mladenič ni hotel storiti, marveč je pričel bežati proti mestu. Stražnik pa je bil hitrejši od mladeniča ter ga je dohitel na mostu. Spravil ga je na stražnico, kjer je mladenič izpovedal, da je sinoči v Ješencah ustrelil svojega očeta in sicer radi tega, ker mu je ukazal izvršiti neko delo, česar pa ni hotel storiti. Oče ga je radi tega ozmerjal, sin pa je sklenil, da bo svojega očeta ustrelil. Šel je proti Pragerskemu ter iz neke železniške čuvajnice ukradel staro avstrijsko puško sistema Werndl z 10 naboji, iz katere je potem zvečer, ko je oče že spal, oddal skozi okno več strelov.
■HURHBISlimPPJHHr
NAŠIM NAROČNIKOM!
Današnji številki »Večernika« smo priložili poštne položnice za vse zunanje naročnike ter jih vljudno prosimo, da nam naročnino za mesec avgust naka žejo takoj v začetku meseca. Tudi one naročnike, ki so v morebitnem zaostanku prosimo, da dolg poravnajo.
Uprava »Večernika«.
HUHHHBHm
Hat* ftejdetna?
Velikomestni variete Spored na zabavišču Mariborskega tedna nudi Velika kavarna.
Park kavarna danes od 8.—10. ure koncert. Gostovanje virtuoza na harmoniki Brichs.
Začasni pripravljalni odbor za omla-dinski kongres v Ženevi v Mariboru sklicuje za danes dne 30. t. m. ob 20. uri zvečer v pevsko sobo Glasbene matice v Mariboru (Union) sestanek delegatov ' seh omladinskih društev in društev, ki 'imajo mladinske odseke. Delegati morajo v smislu okrožnice, ki so jo društva prejela, prinesti s seboj pismeno pooblastilo, katero društvo zastopajo.
0 lem in oum
Napredovanje v sodni službi. Starešina sreskega sodišča v Dolnji Lendavi dr. Friderik Fabiani je napredoval v III/2. stopnjo.
Za mariborski spomenik kralju Ujedi-nitelju so nadalje prispevali: Državna realna gimnazija Murska Sobota Din 50, Državna realna gimnazija Ptuj 100, Državne meščanske šole Ormož 714, Slo-venjgradec 143, Šoštanj 100, Vojnik 735, Dolnja Lendava 300, Ljutomer 360, nadalje narodne šole Besnica 51, Centiba 80, Črensovci 182.50, Dobrovnik 124, Do-kležovje 50, Dolina 156, Dolnja Lendava 50, Bistrica 157, Gaberje 40, Gančani 40, Genterovci 20, Gornji Lakoš 30, Hotiza 40, Ivanci 30, Kapca 30, Lipa 167, Lipovci 60, Nedelica 90, Sred. Bistrica 283, Turnišče 338.50, Žižki 10, deška in dekliška Slov. Konjice 570, Prihova 61.75, Tepanje 40, Žreče 150, Hrastovce 108, Adrijanci 138.25, Cankova 100, Fikšinci 32, Gerlinci 26.25, Martjanci 116.50, Predanovci Din 30.
Šušmarstvo v gradbenih strokah. Ker
se je izvrševanje gradbenih obrtov na deželi, pa tudi v manjših mestih, po neupravičenih obrtnikih zelo razpaslo, in ker se na ta način ogroža javna varnost,
Smrtna žrtev voliiih jagod
Kakor nam poročajo iz Ploderšndce v Slov. goricah je zadela tamkajšnjo Lor-berjevo družino velika nesreča. Domači otroci so namreč jedli volčje jagode in sicer v trenotku, ko so bili sami doma. Nenadoma pa so se pojavili na 151etnem Leopoldu iti lOletnem Stanku zn?ki za-strupljenja. Uboga fanta sta postala žr-
tev prevelikega zavživanja volčjih jagod. Takoj so ju odpremili v mariborsko splošno bolnišnico. Med potjo pa je lOlet-ni Stanko podlegel zastrupljenju in je izdihnil. 151etnemu Leopoldu pa so v bolnišnici takoj izprali želodec ter mu rešili življenje.
Ali greste v petek ribarit? »Jaz mislim, da držite petek za nesrečen dan?« »Da! Toda danes sem se spomnil, da )e lahko to istotako nesrečen dan za ribe.«
Prorokovanje. Vedeževalka, ki proro-kuje iz kavine vsedline: »Preko Vašega Pota pojde v najbližji bodočnosti mlad mož«. — Dama: »Veliki Bog, že spet!
Komaj včeraj sem povozila enega s svo Jim avtomobilom«.
Strokovnjaška presoja. »No, sedaj šofirate že malodane eno leto. Ali imate strokovno oceno o vaši umetnosti?« — »Seveda! Dva tedna ali 100 dinarjev kazni I«
'je banska uprava z razpisom od 10. julija poostrila nadzorovanje stavbenih del, posebno glede napisnih tabel in delovnega časa. Izrecno je prepovedano vsako izjemno delo v ranih jutranjih a i poznih večernih urah, ob nedeljah in praznikih, izvzemši nujne, neodložljive slučaje, v katerih se tako delo na prošnjo sme dovoliti. Orožništvo in policija ima naročilo, da po lastni iniciativi uradoma zasleduje vsak prestopek v teh pogledih Obrtništvo pozdravlja vsako odredbo, s katero se omejuje šušmarstvo, in bi bilo prav hvaležno, ako bi se uradno zasledovanje šušmarstva odredilo v vseh rokodelskih strokah. Z omenjeno odredbo se sicer ne bo zatrlo šušmarstvo, omejila pa se bo nelojalna konkurenca in preprečilo v nekaterih primerih tudi izkoriščanje delavcev.
Senzacija razstav na Mariborskem tednu bo nedvomno velika gasilska razstava.
Zopet 10... Preko avstrijske meje je bilo zopet izgnanih iz Avstrije 10 naših državljanov.
Nočno lekarniško službo imata danes v četrtek Vidmarjeva in Savostova le karna, jutri v petek pa Minafikova in Konigova.
Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved pravi: Ponoči se bo zapadni zrak še bolj razširil. V splošnem nejasno, hladno, v severnih Alpah deževno vreme.
»Saj mi gre v zaporu boljše kakor na prostem« je dejal 341etni brezposelni delavec Štefan Schrumpf iz Pobrežja, ko so ga hoteli sinoči aretirati orožniki. Schrumpf se je namreč včeraj popoldne v bufetu Ane Bogovičeve na Pobrežju v dr. Verstovškovi ulici sprl z nekim mlinarskim pomočnikom Antonom Jančar jem, ob kateri priliki sta razbila gostilničarki nekaj kozarcev in šipo.
V	Morju gori! V Morju pri Framu je požar vpepelil gospodarsko poslopje posestnika Antona Korena, ki trpi radi požara okoli 20.000 dinarjev škode, ki pa je krita z zavarovalnino.
Konje sta kanila tihotapiti preko meje
pri Dravogradu dva posestnika iz okolice Dravograda. Ponoči sta skušala spraviti preko meje v Avstrijo tri ko nj°- toda naši graničarji so jih pri tem zasačili. Konje so zaplenili, tihotapca pa sta zbežala.
Spečega so okradli. Krošnjar Štefan Pavčič je bil že močno utrujen, malce pa je tudi preveč pogledal v kozarec, pa se je vlegel pod neko drevo v Velki ter zaspal. Ko se je prebudil, je s strahom ugotovil, da ga je nekdo dobesedno izropal Zlikovec mu je iz žepa ukradel 600 dinarjev gotovine, pobral pa mu je tudi vse predmete, ki so bili količkaj vredni.
Krvavo žegnanje. Preteklo nedeljo je v Sv. Ani v Lešah žegnanje. Po končani službi božji so nekateri fantje obiskali Valenčičevo gostilno ter se tamkaj ob kapljici vina dobro zabavali. Nenadoma pa so se fantje sprli in nastal je pretep. Gostilničar je hotel razdražene fante pomiriti, pa je slabo naletel. Nanj je namreč navalil 361etni delavec Martin Tom§2, ki je goseničarja Valenčiča udaril s stolom s tako silo po glavi, da je padel v nezavest. Ko je posestnik Albin Libnik skušal‘priskočiti gostilničarju na pomoč, so fantje udrihali s stoli po njem, tako da je tudi Libnik obležal s težkimi poškodbami po vsem telesu nezavesten na tleh. Nato so podivjani fantje razbil: skoraj ves gostilniški inventar ter se nato ob prihodu orožnikov razbežali v razne smeri. V zvezi s sirovim napadom in razdejanjem so orožniki ovadili tukajšnjemu državnemu tožilstvu 36Ietnega delavca Martina Tomšeta, 261etnega posestniškega sina Albina Pavšeta, 29letnega posestniškega sina Antona Metarika in 29-letnega Ludvika Pavšeta, ki se bodo morali zagovarjati pred sodniki.
Mesto tombolske sreče — nesreča. Na tombolo je šel iskat sreče 121etni sin delavke Paumgartnik Franc iz Rač. Naključje pa je hotelo, da ga je tam čakala mesto sreče — nesreča. Oder, ki je bil pripravljen za tombolo, se je podrl nanj in mu znatno poškodoval levo nogo. Zdravi se v bolnišnici.
Z voza je padla Skerbinek Verona, 471etna dekla iz Zg. Kungote in si pri padcu močno poškodovala desno nogo. Odpremili so jo v bolnišnico.
Nezgoda dveh kolesark. Cestarjeva žena Komporšek Roza iz Pesnice je pri vožnji s kolesom padla tako nesrečno, da si je pri padcu poškodovala desno koleno. Ista nezgoda se je pripetila 24-letni vrtnarjevi hčerki Knap Mariji iz Maribora, ki si je na sličen način poškodovala desno koleno. Obe se nahajate v bolnišnici.
Riziko zidarskega dela. Z zidarskega odra je padel 4Uetni delavec Hauptman Ivan z Maribora in se je pri padcu močno poškodoval na glavi, desni roki in levi nogi. Zdravi se v bolnišnici.
Celo vozove kradejo. Ključavničarski mojster Franjo Kumerc je prijavil policiji, da so danes ponoči neznani tatovi odpeljali iz dvorišča njegove delavnice v Taborski ulici 10 težak voz z ročicami, vreden okoli 1000 dinarjev. Tudi so tatovi odpeljali 800 dinarjev vreden ročni voziček. Policija sedaj vrši preiskavo.
Obsojeni vlomilec. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil 241etnega brezposelnega kovaškega pomočnika Jožefa Kranerja iz Studencev na 13 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let, ker je dne 17. marca t. 1. ukradel Janku Vrenku v Mariboru 1200 Din vredno dvokolo, dne 11. junija t. I. pa je vlomil v stanovanje posestnika Franca Molnarja na Reki, ob kateri priliki je odnesel razne obleke, perilo in čevlje v vrednosti nad 2000 dinarjev.
Marelice kradejo. Na periferiji našega mesta so letos marelice izredno polne. Sedaj, ko so marelice zrele, so izpostavljene raznim tatovom, ki v ponočnih urah kradejo z dreves ta okusni sad. Nekateri posestniki so organizirali celo nočno službo, da ne bi kakšen tat spraznil dreves. Policija že več dni prejema številne prijave o tatvinah marelic.
Posetite
Jubilejni
,,V. Mariborski teden"
1. do 9. avgusta 1936.
Pod pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. Kraljeviča Andreja.
50% popust na železnicah od 30. julija do 11. avgusta 1936.
Pupusti na zračnih progah Aeroputa in na parnikih. — Tradicionalna revija gospodarskega in kulturnega življenja Maribora in zaledja. — Tekstilna industrija.
—	Obrt. — Trgovina. Velika gasilska raz stava in gasilski kongres. — Velika filatelistična razstava in gasilski kongres. — Velika filatelistična razstava z borzo znamk. — Mlekarstvo, sirarstvo, vinogradništvo. — Žena v obrti. — Umetniška in zgodovinska razstava. — Tujsko prometna razstava. — Modna revija. — Revija športa, jadralnega in motornega etalstva. — Pokušnja vin. — Kongresi in koncerti. — Šahovska mednarodna iekma. Mariborski otok — najlepše kopališče Jugoslavije! — Gostoljubni Maribor in zeleno Pohorje Vas vabita!
Njena dota. »Mislil sem vedno, da si premožna in sedaj se je šele izkazalo, da nimaš ničesar.« — »Ampak ljubček, saj sem ti vedno pravila, da si ti mole vse!«
*
Neki avtor se je potožil svojemu pri-atelju, da so mu njegov komad izžvižga-
i,	ter pravi: Zagotavljam te, da bi mi bi-
lo	ljubše, če bi me bili natepli, kakor da so me izžvižgali! Ne bodi tako nepotrpežljiv — mu odvrne prijatelj — tudi to bo še prišlo, če boš še naprej pisal take komade.
*
Podnajemnik.
»Voda, .ki sem jo danes vporabljal pri britju, je bila danes res nekoliko prevroča!« vzklikne podnajemnik.
»Kaj, voda za britje?« zakliče gospodinja, »to je bila vendar kava.«
*
Najmanj, kar bi bilo potrebno.
»Otrok moj, spusti vendar kopreno preko naše preteklosti!« vzdihne soprog, ki se čuti krivega.
»Jaz pa nič ne mislim na to. Najmanj, kar bi za to potrebovali, bi bil krzneni plašč.«
Mariborski »Ve čer ni k« Jutra
■■■■■■■m ■■iHHaBa
ni, nadaljevanje popoldne od 14.30 do 16.30; 10: Veslaška tekma s startom pri Fali in ciljem pri čolnarni Veslaškega kluba na Pristanu; 11 do 12.30: Promenadni koncert na razstavišču; 15: Mednarodna krožna cestna dirka Moto-kluba »Maribor«, Maribor—Kamnica, start in cilj Vrbanova ulica; 15: Predstava »Slehernika« v Ljudskem vrtu; 15: V slučaju lepega vremena start jadralnih letal Mariborska koča—Maribor—Tezno in tekmovanje motornih modelov na Teznem; 15: Mednarodni propagandni nastopi lahkoatletov na Mariborskem otoku: 16.30 do 18: Promenadni koncert na razstavišču; 16.30: Nogometna tekma reprezentanc nogometnih sodnikov Ljubljane ki Maribora na igrišču SK Rapida kot predtekma; 18: Mednarodna nogometna tekma GAK, Graz : reprezentanca ISSK Maribora in SK Rapida na igrišču SK Rapida. V nedeljo 9. avgusta ob ob 15. uri popoldne v Rušah na letnem gledališču ljudska igra Vekoslava Janka »Pohorski kmetje«. 20.30 do 22: Promenadni koncert na razstavišču.
Obiskovalcem V. Mariborskega tedna. Letošnji V. Mariborski teden, ki >-' počaščen tudi z najvišjega mesta, bo od
1. do 9. avgusta. Za poset te tradicionalne prireditve velja polovična vožnja za dopotovanje od 30. julija do 9. avgusta, za povratek pa od 1. do 9. avgusta. Izven mariborski posetniki morajo na odhodni postaji kupiti direktno vozno kaT-to in železniško legitimacijo K-13 za Din
2.—. Voznih kart ne smejo oddati, ker velja na podlagi žigosane železniške legitimacije za brezplačen povratek. Vsak zunanji obiskovalec, ki želi več dni ostati v Mariboru in večkrat posetiti Mariborski teden, lalrko v slučaju, da je za vozno karto, plačal Din 15 do Din 25 oz. do Din 60, kupi dražjo legitimacijo, ki mu omogoča željeno število obiskov. Za zunanje obiskovalce posluje stanovanjski urad Mariborskega tedna noč in dan ves čas prireditve pri vseli vlakih v poslovalnici »Putnika« na glavnem kolodvoru.
Stanovanjski urad Mariborskega tedna. Kakor vsako leto, bo tudi letos za časa jubilejnega »V. Mariborskega tedna« posloval poseben stanovanjski urad. Mariborsko javnost, ki ima za časa letošnje jubilejne prireditve na razpolago prosta stanovanja, obveščamo, da bo stanovanjski urad MT letos osredotočen na glavnem kolodvoru v tamkajšnji poslovalnici »Putnika«. Prijave stanovanj sprejema izključno le imenovana poslovalnica na glavnem kolodvoru dnevno od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Stanovanjski urad bo posloval ves čas Mariborskega tedna, t. j. od 1. do 9. avgusta. V tem času je dovoljena obiskovalcem polovična voznina na vseh naših železnicah.
Umetnost na V. Mariborskem tednu.
V	kulturnem oziru najzanimivejša bo vsekakor razstava umetnosti na V. Mariborskem tednu, t. j. spominska razstava Gvajčevih slik in razstava slik na steklo in keramiko. Delo našega odličnega slovenskega slikarja, nedavno umrlega Gva!-ca bo prikazalo osemdeset krasnih njegovih stik. Med njimi naj omenimo prelepe motive z Goriške, z Doberdobskega
polja, edinstveno sliko Simona Gregorčiča na mrtvaškem odru, krasne motive s Koroške, Logarske doline in Robanovega kota. Mnogo pozornosti bodo prav gotovo vzbujali tudi motivi iz mariborske okolice ter njegova prekrasna tihožitja. Povdariti je treba, da je več Gvajčevih del izbranih za našo Narodno ga-erijo in za muzeje. S to razstavo se bo Maribor dostojno poklonil manom slovenskega umetnika Gvajca. Prav tako bo zanimiva na V. Mariborskem tednu razstava slik na steklu in keramiki. To poučno razstavo, ki bo tudi velikega zgodovinskega pomena, pripravlja mariborski banovinski arhivar g. prof. Baš. Zbral je po naši lepi štajerski in Prekmurju mnogo slik na steklo in keramiko, ki jih bo na posebni razstavi pokazal obiskovalcem jubilejnega V. Mariborskega tedna. Obe razstavi bosta odprti ves čas V. Mariborskega tedna, t. j. od 1. do 9. avgusta. Obiskovalci te prireditve se lahko poslužijo 50% popusta na naših železnicah v času od 30. julija do 11. avgusta.
h ikiu svete
Poldrug milijon frankov za zvestobo ljubimca.
V Parizu živi neka Švedinja, ki ima za ljubimca nekega lepega Francoza. Švedinja pa je bila strašno ljubosumna na svojega ljubimca ter se je vedno bala, da ji ljubimec ni zvest. Neštetokrat je tekla k neki napovedovalki sreče, ki je svojo »stranko« temeljito izrabila. Med drugim ji je večkrat prodajala dozice z »magičnim pudrom» in sicer po ceni 3000 frankov. Za posvetovanje z neko »stanovsko tovarišico« je plačala Švedinja na primer 25.000 frankov. Prerokovalka je svoji »stranki* tekom šestih let izvabila poldrugi milijon frankov. Ko je Švedinja prišla na to, da jo Francoz le vara in da je nasedla brezvestni prerokovalki, je prijavila zadevo oblastvom, ki so »prerokovalko« zaprli. Parižani sedaj z zani-
manjem pričakujejo zadevno sodno obravnavo.
KAJ DELA GANDI?
Gandi se je umaknil iz sver. pozorišča in živi tačas življenje navadnega indijskega vaškega prebivalca. Živi v neki Kolibi na robu vasi Shegaon, oddaljeni približno 12 kilometrov od Wardha v centralni provinci, kjer živita njegova žena in njegov tajnik. Za oba pa je Ma-hatma skoro nedosegljiv, ker je cesta, ki vodi v Shegaon izpremenjena v močvirje. Vsa vas nima več nego sto. deloma z opeko, deloma s slamo kritih koč. Gandijev dom je skromna kočica iz iio-vice. krita z opeko ter sestoji iz enega hladnega in zračnega prostora, ki sluzi za študijsko in spalno sobo, ene kuhinje, ene kopalnice in shrambe. Mali hlev za koze izpopolnjuje vse navedeno --Gandi izjavlja, da se ne ukvarja z nobenimi političnimi načrti več in da želi tudi nadalje ostati v zatišju. O priliki jutranjih in večernih molitev, ki jih opravlja pred svojo hišo, se zberejo prebivalci vse vasi in ga opazujejo.
POMILOŠCENI JETNIKI.
V	Jacksonu je ondotni guverner pomilostil deset zločincev, ki so bili obsojeni na dosmrtno ječo, ker so prostovoljno ponudili svoje življenje za raziskovanje spalne bolezni.
Zločinci so se dalj skozi 30 dir. pikan moskitom, da bi na ta način dognali, kakšna zveza je med moskitovim strupom in spalno boleznijo.
Nazadnje so ugotovili, da ni med pikom moskitov in spalno boleznijo nobene zveze, kajti zločinci so bili kljub številnim pikom po 30 dnevni muki zdravi, ter so jih na podiagi guvernejeve obljube spustili iz ječe.
Ne pozabi naročnine!
-L '!T:
Mali osi asi		Službo dobi
		Sprejmem samskega HIŠNIKA, ki zna ravnati tuui z avtomobilom, t Ponudbe pod značko »Pošten« na linravo. 3691
Razno	Stanovanie	
NOVOST V GRAJSKI KLETI! Od 1. avgusta dalje dnevno ob 20. uri elegantno kostimi-rana damska godba s prvovrstnim petjem in igranjem. Izborna kuhinja in pijače. Cene zmerne. Sprejema abonen te. mesečno Din 400.— po karti. 30Č5	4 ODNOSNO 3 SOBNO STA-	
	NOVANJE lepo. čisto, s parketi. se odda s 1. avgustom ali 1. septembrom. Pojasnila pri Lastniku Jakobu Zadravcu, Središče, ali A. Hlebšu, Maribor, Koroščeva 8. 3594	SPOSOBNO KUHARICO za gostiin sprejmem s 1. ali 15. avgustom. Naslov v upravi »Večernika«. ; '4 Stanovanie i&ee
	Lepo sklenjeno «■ STANOVANJE. 2 sobi in pritiklini oddam v Magdalenski ul. 24. 3?>95 Sobo odela	IŠČEM STANOVANJE s 1. septembrom ali oktobrom dve veliki ali tri male sobe, zračno in sončno, vsemi pritiklinami. Ponudbe t,a upravo »Večernika« pod ši fro »Brez otrok«. 36S6 Prodam
Za naše cesti edino »HERKULES« KOLO Prenese najhujše štrapace ter je neugonobljlvo. Nadofcst-ni deli vedno pri roki. Zato pa če rabiš kolo, katero dobiš tudi na obroke i:i pod zelo ugodnimi pogoji ogiej si »Herkules« kolesa na Krača Petra trg 6 (Pokojninski zavod) pri tvrdki Godec. 2649		
	Oddam lepo opremljeno, par-ketirano SOBO z zajuterkom s uporabo kopal niče in perilom. Trgovina Schmidi, Stolna 4. 3690	
		Prodam dobro in čisto ohranjeno SPALNICO iz orehova lesa. Vinarska u. 33, pritličje, vrata 2. \ nra-šati od 12,—1. ure. 3639
Poceni blago za KOPALNE PLAŠČE dobite pri Trpinu, Vetrinjska ul. 15. 2261		
	PRAZNO SOBO oddam. Nova vas, Zelena ulica 7. .3687	
% #
% fhatdotsUi teden Jt
Program jubilejnega V. Mariborskega tedna. Za letošnjo jubilejno prireditev je
sestavljen zelo pester program, ki bo zadovoljil prav gotovo vse obiskovalce Mariborskega tedna. Sobota, 1. avgusta ob 10.30: Slavnostna otvoritev jubilejnega V. Mariborskega tedna na razstavišču; 10.30 do 12. ure: promenadni koncert na razstavišču; 21: Gasilska baklja-da po mestu, nato gasilska veselica a razstavišču; 20.30 do 22: Promenadni koncert na razstavišču. — Nedelja, 2. avgusta, ob 9: Blagoslovitev novega bro-da pri Mariborskem otoku; 9: Velik zbor gasilcev na Glavnem trgu, sveta maša in blagoslovitev novega rešilnega avtomobila; 10.30 Sprejem udeležencev mednarodne ciljne vožnje Motoc. športnega kluba »Pohorje« na Trgu svobode; 11; Defile gasilcev na Trgu svobode;
11	do 12.30: Promenadni koncert na razstavišču; 12: Gasilske, protiplitrske in protiavionske vaje na objektih Mariborskega gradu; 14.30: Mednarodna pohorska gorska dirka Motoc. športnega kluba »Pohorje«, start v Reki, cilj pri Pohorskem domu; 15: Medmestna plavalna tekma Zagreb—Maribor na Mariborskem otoku; 16: Predvajanje gasilskega in protiplinskega poučnega filma v Grajskem kinu, nafo gasilska veselica na ^razstavišču; 16.30 do 18: Promenadni koncert na razstavišču; 20: Razdelitev nagrad zmagovalcem pohorske gorske dirke v hotelu »Orel«; 20.30 do 22: Promenadni koncert na razstavišču. — Ponedeljek, 3. avgusta od 20.30 do 22: Promenadni koncert na razstavišču. — Torek, A. avgusta ob 20.30: Koncert narodnih pesmi v mestnem parku. Izvajajo združeni moški zbori Ipavčeve pevske župe, dirigira g. prof. Vasilij Mirk; 21.30 do 23: Promenadni koncert na razstavišču. — Sreda, 5. avgusta od 20.30 do 22: Promenadni koncert na razstavišču.
—	Četrtek, 6. avgusta ob 19: Štafetni tek skozi mesto, start v Ljudskem vrtu, cilj na Trgu svobode. Prehodno darilo Mariborskega tedna. 20.30 do 22: Promenadni koncert na razstavišču. — Petek, 7. avgusta od 20.30 do 22: Promenadni koncert na razstavišču. — Sobota, 8. avgusta od 16.30 do 18: Promenadni koncert na razstavišču; 20: Predstava »Slehernika« od H. v. Hoffmanosthal-Župančiča v Ljudskem vrtu. Predvaja Ljudski oder v Mariboru; 20.30 do 22: Promenadni koncert na razstavišču. — Nedelja, 9. avgusta ob 7: Lovsko-strel-ske tekme Lovskega društva v Mariboru na vojaškem strelišču, trajajo ves dan; 9: Medmestni teniški turnir Graz—Maribor na igriščih ISSK Maribora; 9: Medmestni lahkoatletski dvoboj Graz—Maribor na stadionu SK Železničarja; 9: Nagradno tekmovanje jadralnih modelov, start na Kalvariji; 9.30 do 13: Medmestna šahovska .tekma Graz—Maribor tia 20 deskah v spodnji kazinski dvora-
A. K.:
Zgodovinski rommn
Donita Frančiška je pri svojih šc ne polnih sedemnajstih letih zelo smela v svojih odločitvah; močno voljo ima in se hitro odloči. Pri drugih ženskah bi bil to greh, sramota, pri njej pa je obratno; s svojim ogromnim imetjem popravlja svoje napake. Saj vam je, dragi gospod, gotovo znano, da je ta grad, to posestvo in še mnogo drugih njena last. Jaz, siromašni oče, imam samo pravico do dohodkov. To bi bila res dobra ženitev; za to se že žrtvuje nekaj, nekaj zahtev hladne razsodnosti.«
Čeprav je ta žaljivka priletela precej od daleč, je vendar močno zadela: polkovnik stisne obrvi in odgovori živah-nejc:
Gospod moj. niti najmanj ne vem o premoženju vaše hčerke, pa se tudi t»e brigam za to; Po božji in svojega ce-
0
26
sarja milosti imam toliko, da lahko živim z ženo udobno, svojemu stanu primerno, Prisegam vam, da tne ni denar nikdar mikal, sedaj pa še tem manj, ko gre za vso mojo bodočnost; ako hočem imeti vašo hčerko, želim to samo zato, ker jo ljubim, ker vidim v najini zvezi srečo naju obeli.«
»Ah, tako torej? Nisem vedel, da se vitežka doba, o kateri vem itolilklo ‘iz pripovedk, zopet vrača. Vaše besede, gospod polkovnik, so zelo lepe, vendar me — oprostite — še ne morejo povsem prepričati.« Polkovnik stisne obrvi Se močneje in udari z roko po ročaju svoje sablje; to opazi Španec, ki se je morda malo prestrašil, ter se hoče rešiti z izgovorom. Reče torej:
»Da, ne verjamem, da bi moglo kratko poznanstvo dveh mesecev združiti
vajini srci s silno, nezlomljivo ljubezni-jo in da bi sc ta ljubezen tudi medsebojno razodevala. Kot oče poznam hčerkino naravo in ji želim vso srečo. Mlada in še neizkušena je vzela morda hipno strast za pravo ljubezen; a vi, polkovnik, zapeljani od njene lepote iu njenih vročih pogledov, mogoče ne vidite njenih malih napak, ki bi jih pozneje vzeli za velike in bi vam zastrupljale vašo srečo. Zato mislim, da bo za oba bolje, da počakata še nekaj časa; Po nekaj mesecih bo postala Frančiška polnoletna in bo lahko, po oporoki očeta svoje matere, svobodno razpolagala s svojo roko. V tem času se bosta tudi bolje spoznala; ako bi potem v zakonu »e bila srečna, vsaj ne bom nosil težke odgovornosti.«
Na to odločitev mora polkovnik pristati. Med tarnanjem in solzami se vda tudi Frančiška; še več solz pa poteče, ko mora po cesarski zapovedi nekoliko dni pozneje zaročenec oditi s svojim polkom v Madrid.
aru:.;-
Pri ločitvi mu reče Frančiška med drugim:
»Stanislav, spominjaj se svoje obljube, spominjaj sc prvega junija; tega dne sem se rodila in ta dan bom postala polnoletna. Isti dan moraš priti sem iu me vzeti za ženo. Odvzel si mi bodalo in zaklela sem se, da ga ne bom nikdar več vzela v roko; ne zadaj mi okrut-nejše smrti, smrti polne muk in počasnega trpljenja.« .
4.
Pol leta je hitro preteklo. Za Španijo je bila to strašna doba; krvava vojna ji je uničevala pokrajine. Kri je škropila mesta vasi od golih pirenejskih sten do Sredozemskega in Atlantskega morja. Vojna je bila toliko groznejša, ker se ni borila armada z armado, vladar z vladarjem, temveč se je vzdignil in zgrabil za orožje veš narod z juga, potomec tistih Jberov, ki so postavili nekoč proti kartažanskim navalom trdnjavo Sagunt, proti Rimljanom pa Nii-majpjo.
(Dalje sledi.)
Žrtev zveste liubezni
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odg vornj urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.