r, Največji Iv Združenih dritrah I Velja za vse leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 1 List" slovenskih i delavcevvAmerikL The largest Slovenian Daily the United States Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3870 . —» Entered ss NO. 256. — ŠTEV. 25fi. Clasi Matter, September 21, 1993, a* the Poet Office st New York, N. f, under Act ef Congress ef March S, 187» NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 31, 1930. — PETEK, 31. OKTOBRA 1930 _TELEFON: CHH8KA 1878 VOLUME XXXVIU. — LETNIK 1UV1II INDIJCI ODPOVEDUJEJO ANGLIJI SVOJO POKORŠČINO Z NEPLAČEVANJEM DAVKOV BODO ANGLIJO UDARILI TJA, KJER JO BO NAJBOLJ BOLELO Kmetje pravijo, da ne bodo prej plačevali davkov, dokler ne dobi Indija samouprave. — Podkralj lord Irwin je zelo vznemirjen. — V Delki so se zopet zavrsili spopadi med policijo in domačiir. Pasivna resistenca se bo razvila v nasilen odpor. P0VRATEK K NORMALNIM RAZMERAM Za kontrakte z dobavitelji orožja ni provizorič-na vlada nič več odgovorna. — Dr. Vargasa so z navdušenjem pozdravili v Sao Paulo BOMBAY, Indija, 30. oktob ra. — V bojni program indijskih nacijonalistov spada tudi neplačevanje davkov. Tega dela programa dosedaj še niso izvajali, včeraj je pa dospelo iz province Bardoli poročilo, da je zapustilo petdeset tisoč tamošnjih kmetov svoje domačije. Izjavili so, da ne bodo plačevali davkov ter da se ne bodo prej vrnili, dokler ne dobi Indija samouprave. Tudi iz raznih drugih delov Indije prihajajo slič-na poročila. To bo najhujši udarec, ki ga morejo zadati Indijci angleški vladi. Bojkot angleškega blaga je Anglijo sicer j^recej prizadel, ostali so ji pa še vedno ogromni dohodki indijskih davkov. Kmetje so vzeli seboj le najpotrebnejše. Živino in pridelke so pustili na kmetijah. Vlada je nato kmetije zaplenila in jih prodala na drožbi. Parola kmetov se glasi: — Davkov ne bomo plačevali, dokler ne dobimo samouprave. Kjnetje se ne pritožujejo nad visokostjo davkov, ampak zahtevajo takojšnjo izpustitev Mahatma Gandhija iz ječe. Kongres pravi, da je to gibanje najboljši dokaz za požrtvovalnost ljudi, ki prostovoljno puste vso svojo domovino, v namenu, da služijo veliki Gand-hijevi stvari. Indijski podkralj je zelo vznemirjen, ker so od-krili že več zarot, kojih namen je bil, vprizoriti nanj bombni atentat. Vse kaže, da se bo pasivna resistenca rozvila v nasilni odpor. V mestu Delhi je bilo ranjenih več oseb v boju. ki so se zavrsili med policijo in domačini. javaharol Nehru, bivši predsednik vseindijske-ga kongresa, je bil obšojen na dve leti in štiri mesece težke ječe. ZOPETNI POTRESNA LAŠKEM Potres je zahteval 24 človeških žrtev. — Smer potresa je vodila preko Jadranskega morja v Jugoslavijo* RIO DE JANEIRO, Brazilija, 30. oktobra. — Kot je izjavil Lindolio Collor, eden voditeljev v novi pro-vizorični vladi, bodo vsa plačila za dobav^ orožja in drugega vojnega materijala, katerega je naročila vlada Washington Luiza v Ameriki., ustavljena. Od 15.000,000 dolarjev v zlatu, katere so poslali s parnikorn Western World v Ameriko, se ne bo porabilo niti centa za izplačila te vrste. Ta odredba se tiče le takih kon-traktcv. katere je sklenila vlada po 3. oktobru Za vse ostale pa je Junta (provizcrična vlada) pripravljena prevzeti vse obligacije. V svoji objavi oopozarja Collor na to, da so voditelji revolucije svoj čas opozorili inozemstvo potom kabla, da bodo sprejeli obveznosti le pod imenovanimi pogoji. Oni, ki bi se pozneje spustili v kupčije, z odstavljeno vlado, bodo vzeli ves riziko izgub na svoja lastna ramena. SA PAULO. Brazilija. 30. oktobra. Dr. Getulio Varbas, voditelj vsta-šev na jugu Brazilije, je dospel danes v Sao Paulo na poti proti Rio de Janeiro. Kljub silnemu nalivu so bile vse ceste polne navdušenih prebivalcev, ki so navdušeno pozdravljali generala. Danes >e postalo znano, da se je stavil izvoljeni predsednik prejšnjega režima pod varstvo angleškega konzulata. Pretekli teden se je poročalo, da je bil Prestes aretiran Druga poročila pa so izjavljala, da je pobegnil v Evropo, a vsa ta poročila so se izkazala kot neutemeljena. ROPAR SE NE SME ZALJUBITI S prodajalko, katero Je oropal, se je domenil za sestanek. — Deklica ga je čakala v družbi policistov. HENDERSON IN PO VODEN J KOMUNISTIČNA | V ŠLEZIJI PROPAGANDA Ker se taja sneg, so narasle vse reke. — Pri i__ ka za osemnajst čevljev nad normalo. V neko trgovino- na 59. cesti v New Ycrku je prišel predvčerajšnjim neki neznanec. Videč, da je prodajalka Frances Taub2r sama, ji je ukazal dvigniti reke, kar je pa le nerada storila. Nato jo je posadil na 3tol te ji zvezal roke in noge. Ker se mu je mudilo, ni delal dovolj nežno in ji je v naglici strgal nogavice. Nato je stopil k blagajni, vzel iz nje trideset dolarjev in neznano-kam izginil. Zadeve- je javila policiji. Naslednjega dne zjjtraj ji. je neznanec telefoniral in jo vprašal, kako se počuti. — Sram vas bodi, — je rekla, — nogavice ste mi strgali. Pol ure zatem, ji je pa že prinesel neki služabnik par dragih svilenih nogavic, pol ducata svilenih robcev in šopek rdečih rož, — dar neznanega roparja. Detektivi so nasvetovali Miss Tauber, naj ga povabi na sestanek, če se bo še oglasil. , Proti večeru je zopet telefoniral! ter jo prosil za sestanek. Po dolgem obotavljanju je privolila, da se bo sestala ž -njim na—postaji Grand Central. Ob določeni uri ga je ča- 1 kala, v njeni bližini pa pet detektivov. Zahteva od sovjetov iz-polnjenje danih obljub. Sovjeti so namreč obljubili, da ne bodo širili propagande. | GORLIC^, Šlezija, 30. oktobra. — --------------Ozemlje dva tisoč štirijaških milj LONDON, Anglija, 30. oktobra. v zapadni Šleziji ima velikansko Arthur Henderson, tajnik za zuna-,škodo vsled preplav. nje zadeve v angleški vladi, je dvi-i Povzročeno škodo cenijo na pri-gnll danes v pcslanski zbornici ob- bl:žno en milijon nemških mark. dJlžitt.v, da niso sovjeti držali ob-,Ravna dežela Je siična velikemu je-ljub, katere so dali, da se bodo namreč vzdržali vse komunistične pro- SPOR GLEDE KITAJ, IZTOČNE ŽELEZNICE Ratibor ju je narasla re- Pogajanja v Moskvi so se izjalovila. — Vojaške demonstracije Kitajske in Rusije ob mandžur-ski meji. pagan de v angleškem cesarstvu. Na neko tozadevno vprašanje je izjavil Henderson, da je sporočil sovjetski vladi ter tudi sovjetskemu poslaniku v Londonu, da se niso držali obljub. zeru. Vsi pozni sadovi so uničeni. Na srečo pa ni opaziti ni kake iz-'gube na živini. ŠANGHAJ. Kitajska, 30. oktobra Izjalcvljenje tu vršečih se pogajanj da se uravna spor glede kitajske iztočne železnice, je imelo za posledico vojaške demonstracije ob man-džurski meji. Tako javljajo poročila iz Har-bina. Dva bataljona infanberije in m Iz tega so sr razvile težkoče, ki dosti resnejši kot razvidno iz prej sedaj nadlegujejo Anglijo. -šnjih poročil. Poslanik je odgovoril, kot je izja- | Gorko vreme zadnjih dni je ime- vil Henderson, da stori vse, kar je lo ^ Poledico, da se je pričel ta-v njegovi moči, da zadosti svoji ob- ->ata in raditega so naenkrat ljubi, da pa ne more vlada ničesar naiasle reke ter potoki. Kmet Eernhard Molch je padel bataljon artilerije sta dobila od pri porušen ju mosta v Halbau v na- mandžurske vlade povelje, naj za- stražita sibirsko mejo v bližini Man-čulija. Ta korak je bil uveljavljen, ker so nastopila tam sovjetske čete. raslo vodo Čirne ter utonil. Položaj v Gornji Šleziji je postal da nrašča še nepretano. opraviti proti propagatorjem. ______ Ogorčeni vzkliki so se dvignili in šalo 18 čevljev "nad"normalo hfvd poslanci so zatrjevali, da je sovjetska vlada istovetna s prupagatorji. Vsa zbornica je b ia razburjen in poslanci so zahtevali, naj prepusti vlada vodstvo zadev konservativcem. Drugi poslanci pa so izjavljali, j da je bila tozadevna peticija ponarejena. V odgovor nato je iajavil prejšnji oborožene z bombnimi letali. V sibirskem obmejnem mestu grade tudi več vojašnic. Kitajski odposlanci so se baje branili izpolniti zahteve Rusije gle-5 tan je Odre pri Ratiborju jezna- de skupne kontrole iztočne železnice in so baje sklenili odpotovati iz Moskve. Moskva opira svojo zahtevo na kabarovski protokol izza decembra Dosti kmetov iz okolice je bilo treba rešiti s pomočjo čolnov, ker so bile njih hiše povsem obdane od leta vode. Iz vlaka podulične železnice je i stopil mlad elegantno oblečen mo-jm nxstrsla Predsednik L1°yd George, ški in ji ponudil roko. Ona je spu- 1 da 33 delavsko ter 11- stila na tla žepni robec - to je bilo *DeralR0 Branko naravnost uzorni Ministrski predsednik MacDo-nald. pa je kljub temu nazval predloženi delavski program "skrajno siromašnim ". BALDWIN NAJ ODSTOJI KOT VODJA KONSERVATIVCEV ANCONR. Italija, 30 oktobra. — V severnem delu jadranske obali se Je pojavil močan potres, ki je zahteval precej človeikih žrtev, povzročil paniko med prebivalstvom in poškodoval doštt poslopij. V tukajšnjem mestu so bili štirje ljudje usmrčeni, šestdeset so jih pa morali odvesti v bolnišnico. Najbolj je bilo prizadeto mesto Sinig-agUa. kjer je bilo usmrčeni h dvajset oseb. Zvonik tukajšnje katedrale je precej poškodovan. Ljudje so bežali na prosto, beječ se, da se jim ne zrušijo domovi nad glavo Opazovalci pravijo, da je bilo izhodišče potresa nekje v Jadranskem morju. Njegova smer je šla proti Zariru na RAJHSTAG JE BIL 0DG0DEN NESREČA V PREMOGOVNIKU McALESTER, Okla., 29. oktobra. Izmed devetindvajsetih premogar-jev, katere je zasulo včeraj v Wheatley premogovniku, so jih včeraj spravili osemnajst na površino. Zdravniki so zamogli pri vseh Ugotoviti le smrt. Reševalci pravijo, da je povzročila eksplozija tako razdejanje, da ni najmanjšega upa- de govorjeno znamenje. Detektivi so ga cbstopili in aretirali. Na policijski stražnici je izjavil: — Nak, zaljubil se pa ne bom nik- ( dar več ženska je vrag Ropar ne MINISTER PROSI ZA POMOČ ime biti nikdar zaljubljen, če hoče, --* da bo imel srečo. Malo prej sem' PARIZ, Francija, 28. oktobra. — ukradel v neki trgovini petinšest- j Minister za trgovsko mornarico deset dolarjev, misleč, da se bova Louis Rollin je danes pozval jav-z dekletom dobro imela. ;nost, naj priskoči na pomoč rodbi- Rekel je, da se piše Allen Or- (nam 207 ribičev, ki so v zadnjih me-raan in da je star 24 let. secih postali žrtev viharjev ob bre- tonski obali. Kitajski zastopniki pa niso podpisali nikakega protokola. ^ato je vrjetno. da se bo unel kmalu veUk boj za posest Mandžurije, ki je skrajno rodovitna dežela. Rusi nočejo nikakor odnehati. POPLAVA V INDIJI LONDON. Anglija, 29. okt;bra. — V političnih krogih je vzbudila veliko senzacijo vest, da zahteva 44 poslancev konservativne stranke : BOMBAY, Indija, 28. oktobra. — takojšnji odstop bivšega ministr- Vsled silnega viharja, ki je divjal skega predsednika Baldwina kot tukaj več dni, so nastale po juž-načelnika stranke. Pravijo, da bi nem delu Indije velike poplave, bila taka izprememba potrebna v Večji del letine Je uničen, narednem interesu. j Železniška zveza je prekinjena. POSKUSNIPOLET D0-X FRANKFURT OB MAINI, 28. okt. USODEPOLNA ZAMENJAVA 47-letna Anne Morgan v Brook nja, da bi ostal kdo pri življenju, .nesel. Danes se je vršil tukaj zopetni po- lynu je pekla piškote, pa se je zmo- j skusni polet največjega zrakoplova tila ter je primešala moki namestu' na svetu DO-X. Zrakoplov se je na- pecivnega praška prašek zoper mr-hajal v zraku pet ur. | čes. Ko so bili pečeni, je enega po- Poskusni polet se je izbovno ob-'jedla. Dve uri pozneje je umrla v bolnišnici. Splošno razoroženje. — Varnost Nemčije in mir sta ogrožena. — Zadnja seja parlamenta. BERLIN. Nemčija. 30. oktobra.— V državnem zboru je sprejel komi-tej za zunanje zadeve resolucijo, v kateri se pozivlje vlado, naj stori takoj primerne korake za razoroženje vseh sil, ki so soudeležene pri Versaillski pogodbi. V resoluciji se glasi med drugim: *— Komitej je izvedel z velikim obžalovanjem, da so se izjalovila vsa dosedarya prizadevanja, da se uveljavi splošno razoroženje in da bo treba sklicati posebno razoro-zitveno konferenco. Položaj je enostavno tak, da se mora nedolžna Nemčija pridružiti vsem državam, ki so sklenila posebno pogodbo za razoroženje ali pa pričeti sama oboroževati se. Ta položaj pa ni v soglasju s principom enakosti med silami. Komitaj pričakuje, da bo vlada kmalu storila korake, da doseže razoroženje vseh drugih aiL Nato je bil rajhs&ag odgoden. SVEČANOSTI V SAN MARINO V San Marino, najmanjši republiki na svetu, ki se nahaja med Italijo in Švico, sta stopila pred kratkim v pekoj; dffc regenta. Naslednika so jima imenovali i velikimi svečanostmi Slika nam. kaže sUr-- nostni sprevod po ulici. . ___ Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete nase Banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas izdanih potrdilih Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, bres zamud* Čas«, bres na daljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene a podpisom našlovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat ▼ rasnih »lučajih tudi na sodniji v stari domovini Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali Ur V Jugoslavijo V Italijo Din 500 ............................ $ 9.40 44 1000 .......................... S 18.60 " 2000.............................$ 37.00 2500 ............................ $ 46.25 5000 _____„______________ $ 91.50 " 10,000...........................$181.80 Lir 100 200 300 500 1000 1 5.7» _ $11.30 516.30 527.40 554.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naka. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $46.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da be poprej z nam pismenim potom sporasumo-te slede načina nakazila. Najna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbina 75 eeatm SAKSER STATE BANK «1 CORTLANDT STREET 8SW XQBK, E X. Telephone Barclay 0380 — 0381 ____ NEW YORK, FRIDAY, OCTOI Gka Naroda" ] Frank Ealurr, Owned and Published by PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedik, Treas. Place of tovatncM of the corporation and addresses of above officers: tli W. It Ik Stmt, Brnifli of Manhattan. New York City, N. Y. ** G L A 8 NARODA " < Voice of the People> _ Issued Every Diy Except Sundays and Holidays celo leto velja Ust za Ameriko,, za New York na čelo leto $7 00 i. v™*« ----------$6.00 ji Za pol leta -..............................$3^0 in Kanado ___ Za pol leta____ Za četrt leta ..... $3 00 Za inozemstvo za celo leto........$7.00 .................»1.50 Za pol leto ....................................13.50 Subscription Yearly «8.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan lzvsemfl nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ee nam tudi pre j in je bivaMiČe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA**, 216 W. 18th Street, New York, N. T. Telephone: Chelsea 3t?S BRAZILIJA Vstaja v Braziliji, ki je sledila vsrtajam v Boliviji. Peru in Argentini, je imela iste temeljne vzroke: brezupna revščina delaveev, negotovost malih trgovcev in pro fesi jonalnih razredov in nezmožnost vladnih krogov. Nezmožnost vladnih krogov je povzročala primanjkljaje v vladnih blagajnah, čemur je sledilo zmanjšanje j dar državnim uslužbencem ter mornariškim in armad-nim častnikom. n, i*3« mtdm UUtG ■LOWE HO, tft IZTREBLJENJE SLOVENCEV V JULIJSKI KRAJINI Strašen samomor. Tetik požar v tvancu pri Zagrebu.; Na progi med postajama Vrbo vac Te dni je izbruhnil v Ivane u bli-in Prikraj blizu Zagreba je našel zu Zagreba velik požar, ki je uničil železniški čuvaj razmesarjeno mo- več hiš in gospodarskih poslopij, ško truplo. Sodna komisija je ugo- | Goreti je začelo pri posestniku Ada-tcvila, da je samomorilec okoli 20 > mu Friščiču, ogenj se je pa zaradi lest star. Njegove identite niso mogli j močnega vetra razširil tudi na dru-ugotoviti, ker ni imel nobenih li- ga poslopja. Težko je prizadetih stin pri sebi. j osem posetnikov, od katerih je trem — V Zagrebu je pila oetovo ki- j zgorelo vse. Skoda se ceni na 600 slino 5(Metna Julka Sušac. Vzrok ftiseč Din. posku-šenega samomora je bila ne- | Ljubčka ubila. V marcu je v Splitu S>-letna Fe- Trst, 18. oktobra. Tržrška lista "Popolo di Triestr-' In "Piccolc" sta v medsebojnem o-strem tekmovanju zašla v polemiko o vprašanju raznarodovanja Slovanov v Julijski Krajini. "Piccolo" je pisai o potrebi etične bonifikacije v Julijski Krajini in pofašistenja vsega prebivalstva in na ta članek je ostro odgovoril včerajšnji "Popilo di Trieste", ki trdi. da je treba Julijski Krajini z ekonomsko bonifikacijo in importiranjem fašistov vrniti italijanstvo. s političnimi u- čeništva v svrho pomirjenja julij-ske-beneškega prebivalstva. Cosel-schi zahteva energično prepreče-nje zlorab položaja pc slovanski duhovščini v propagandne namene in zamenjavo te duhovščine s pobožnimi italijanskimi domačini. Ta korak je tem -potrebnejši, ker so italijanski svečeniki, ki prihajajo v neve pokrajine, dosledno dokazovali. da vršijo službo korektno v »poročila? spletno zadcvoljr.ost. Kamor so pri- — Ker se njen ženin že uči ku- j Peter Zgaga | — Od petih že čakam tu na tem vogalu, kmalu bo njega pa še ni. — se je pritoževala prijateljica prijateljici. — Kdaj ste se pa hotela sesati? — Ob štirih popoldne. Od kod pa veš. da se bo Olga dora Dumanič-Vickova umorili : krepi pa je treba iztrebiti vse ele- svojega nezvestega ljubčka Antona Radoljaka. V maju je bila pred splitskim sodiščem obsojena na 9 let ječe. Stol sedmorice je pa razve- metne, ki temu nasprotujejo. "Popolo di Trieste" besni v tej polemiki s "Piccolom" in zahteva iztrebljenje poslednjih otočkov Slo- ljavil cbsodbo in odredil novo raz- vencev iz okolice Trsta. List pravi. da se na italijanstvo Trsta in Ju- Ameriški državni tajnik »Stimson pravi, da je iskati vzrokov južnoameriških vstaj v trgovski depresiji, ki se je razširila po vsem svetu. To pa nikakor ni poglaviten vzrok. Poglaviten vzrok je treba iskati v politiki latin-: ko-amerišk!h dežel. ozdravljiva bolezen. Prepeljali so jo v bcinico, kjer so ji izprali želodec. Lastno hišo zažgal zaradi zavarovalnine. V Sakuli v Vojvodini so te dni orožniki aretirali trgovca s ipeceri- jo.Gjorgja Petroviča, ker je bil o- j pravo, ki se bo vršila te dni. Za izid sumljen požiga lastne hiše. Gjor-t obravnave vlada v Splitu veliko za- lijske Krajine ne sme \ez giedati z 1 * * istimi očmi kakor leta 1910, ampak z današnjim fašističnim pogledom Poplave na Hrvatskem. iz 1930 i "Popolo di Trieste" navaia da-Tudi iz Hrvatske in Slavonije po- lje da jfi m Jeta mQ Tm prQvin. rožajo ° večjih ^avah. Križevci ,cijalno mest0 ot>kro^eno s kom. k požigu nagovarjal njegov sorod-|so pad vcdo' k}er so narasli potoki i paktnim jugoslovanskim elementom preplavili mesto. Pri Zaprešiču bli-lin le na jugu z mešanim prebival- stvom. Takrat je živelo v Trstu, pravi list. 60.000 Slovencev med šli. so si hitro pridobili simpatije r.eitalijanskega prebivalstva, ki je tako kmalu ijašlo mir v svoji novi domovini. Dopisi. gjevič je toil zelo ogorčen, toda pod; nimanje. težo dokazov je končno zločin prl-Enualu. V stanovanju njegove tašče so namreč našli mnogo blaga, ki ga je bil pred požigom znosil tja. Petrovič se je zagovarjal, da ga je nik, občinski pisar Radivoj Babič,, , . . , . . .. . . . 'zu Zagreba je Sava prestopila bre- ki je nekoč tudi zazgal svoj skedenj , ____ . -__~ ___Igcve in zalila nekatere vasi. Vasi m dobil visoko zavarovalnino. Petro- I ° ... . . . __ Strmac in Medsava pri Sv. Nedje- vic je na podstresje hise nanosil • t ^ 1 . .. . .__- jJji sta deloma pod vodo. Velika ne- slame u> sena m odšel z doma, ze- , . » . .. (varnost poplave na je pa-med njegovo odsotnostjo . „ . ... ; sta Sava m Kolpa močno narasli slamo zazgala. 119.000 skupnega prebovalstva, ne računajoč 30.000 Italijanov iz Ita-preti Sisku, kjer Orožniki so aretirali tudi ženo, taščo in Babiča. Poskusen samomor Slovenca v Zagrebu. V Zagrebu si je hetel končati živ- Dalje poroča list, kako je šel nekdanji državnozboržki poslanec Pi-taco, današni župan Trsta, svoje-časno v Rini ter informiral Giolitija .o slovanski nevarnosti, Atilio Host Pretresljiva rodbinska tragedija ; pa je šel celo v Pariz z istim na- Poplava še ni povzročila velike škode. Sin ubil očeta. Struthcrs, Ohio. Ker mi moja naročnina poteče dne 31. oktobra, jo spe: ponovim in vam pošljem 3 dolarje za pol leta. Prosim, da mi list redno pošiljate kot dosedaj. Jaz čitam Glas Naroda že 36 let in je izmed vseh slovenskih listov najboljši v Ameriki. V njem imamo vsak dan novice iz v^eh delov sveta in pa Zgaga ga dobro namaže. Posebno lepi so romani, j Dobrega nimam pisati počiva pa celem okraju. Srčen pozdrav vsem skupaj! Frank Mi^lich ha ti. * — Ali se ti ne zdi, da oi mo^el biti Helenin mož njen ded? — Tako starega človeka, kakor bi moral biti njen ded. sploh ni na svetu. * — No, kako -le preživeli svoj do-pUit? — so v-pr^ali pi-.moncša. — Sam nisem vedel, kaj bi pc-el in tako sem spremljal svojega ni-mestnika. ko je razna^al pc.tto. Mož, ki ga je vrgel potres iz postelje: — Takoj, žcnica. čez pet minut vslai-em. Dovcli mi samo še malo zadremati. ^ — Gospod, proftscr, zdravnik je Vse delo tu, — je rekla služabnica. — Zdaj nimam časa. Če ne gre drugače, mu recite, da sem bolan. Euclid, Ohio. Kaj pa je tvoji ženi. prijatelj, Jako redko se opazi v javnosti kak da tako obraz? dopis iz tukajšnjega kraja. Kaj je ' — Zj ver3 lrPi temu vzrek, ne vem. Zna biti ima — Za kak:no vere0 — Moja žena trdno veruje, da se je te dni edigrala v Malem Bi- meilcm q0 Clemenceau-a. Kot pc- iljenje 24-letni zidarski pomočnik haču Pri Posetnik Alojzij sled;ca intervencij se je priče- Slavko Pintar. Skočil je s stavbne- Ril>iž se je že več let prepiral s svo- ;0 v Trstu živo ekonomsko delova- ga odra neve stavbe na Sestmskem'i0 žsn0- Pa tudi z otr3ci- Te ^ 5ta nje in importiranje Italijanov, da kriza tudi z dopisniki kaj dolu kakih 7'metrov globoko in s'£& zakonca zopet sprla, mož je po- ^ v vsej pokrajini nadene drugo opraviti, toda biti bi moralo ravno spravi nogo st a v č evelj st. 5. težkimi notranjimi poškodbami ne-|te8nil nož iz žePa in sko5il že" lice. Sedaj po dvajsetih letih, pravi nasprotno: več ko imamo časa. več iirazilska vlada se je izkazala za največjo zatiralko ■ zavesten obležal. Prepeljali so gaino- Ivan ie priskočil materi na "popclo ", so se razmere v mnogem moralo biti tudi dopisovalcev in delavcev. Pred dvemi leti ie bilo sestavljeno na zahtevo V bolnico. Namesto žene Je Ribič sunu ^premeilile, na ^lost pa se mora 1 depisov v javno,.: ! sina z nožem v nogo. Hotel ga je ugotoviti, nakar je tudi opozoril tr- Kar ^ dela Uce' Je tukaJ mednarodne strokovne zveze poročilo, ki je razodevalo ; Zaradi psa ubU sorodnika ; še enkrat suniu. toda sin ga je pre- ^ prcces proti s}ovan3kim tero-tia niti sužnji niso živeli v takih razmerah, v kakršni! i j hitel, naglo je pograbil poleno m o- ristom da je v naši hiši še vedno morajo Sivrti nekateri brazilski delavci. IWbno strain« J/^^t *moSno 1,0 ^ da je usoda tamošujih gozdarjev in .drvarjev. Lazaroviča iz ! svojega sorodnika Joco Pavloviča. Delavci, ki so si skušali na ta ali oni način pomaga- sprla sta se zaradi psa. Pes je skoti, so bili na ovadbo preddelaveev aretirani in vrženi vjčil na Sava, ki ga je udaril s paii- v nasi . g: jeeo. je obležal mrtev. Drugo jutro se je To dokazuje tudi vprašanje več Grčetka, ki je ubii sam javil orožnikom. sto učencev nedavno ukinjene po- slednje slovenske šole Sv. Cirila in Strašen zločin Metoda v Trstu. Ta sola je doka- zovala. da je v Trstu še leta 1930jlovi z^skih vetrov so se že poja V Glini v Bosni je bil te dni iz-iiivih več sto rodbin. ki se izjavlja- Vlli Pred naiimi vrati. Kcij naj se- co. Joco je bil ogorčen in začela sta se prepirati, med prepirom je pr>. Sava potegnil iz žepa nož in sunil Joco v trebuh. - Go-.pod doktor, kaj neki mi je, ne morem nikoli zaspati, če dol-okolici pod ničlo. Tu in tam se ne- go v noč pišem0 kaj dela. Nekateri po par dni na — Edna pernio.- bi bila. gospod teden, nekateri pa nič. Jako malo pisatelj, da ie ponoči prečitate. kar je delavcev dan. - Kakor se čuje. armade orezpo-slenih naraščajo od dne do dne. Va- kateri bi delali vsak ste napisali, pa boste takoj za-pali. vršen strašen zločin. Manda Liko-vic iz Prijeke je že delj časa so- — Zakaj pa spi vaš otroči ek na tako visoki postelji? — Z možem zelo trdno spiva, pa Samomor ugrabljenega dekleta. K<*mpe po gozdovih so bile prave smrtne pasti, v ka-ierih je bila hrana neužitna, kjer je primanjkovalo zrhft-vil in so morali delavci trdo delati od jutranje zore pa pozno V no<\ Na tisoče ill tisoče jih je pomrlo. Pretekle dni se je v Kuzminu pri ^ , „. iSremski Mitrcvici zastrupila leoa otrugalskih j niso dovolili poročiti se z Lazarjem iej^ grcznih^mukah umrla, njestih. jo za slovenske in nočejo sprejeti !daJ brezposleni delavci store, brez ^i morda ne slišala, če bi pade* italijanske kulture. Te rodbine po- dela in brez sredstev? Zima je tu- nizke postelje. vražila svojo bivšo prijateljico Ano zai>ijaj0 da »e Avstrija porušena j j' treba je obleke in obuvala, ali ! Boletičem. Lazar je dekle pred krat- Ferenac, ki ji je bila prevzela fan ta. Stregla ji je celo po življenju. Te dni sta bili v neki gostilni. Ko je Ana izpila kozarec vina. ji je po- Orožniki so ugotovili, da ji je m da ne morejo več sanjati o jugo- j žal, da se za vse to ne zanima in ne slovanstvu. Čim pa se pride iz Tr i kim edvedel z doma in ostala je več Manda med Pijačo name^ala stru" Viada se ni nikdar brigala za proteste, ki jih je gle- ^ p* njem. Roditelji so poklicali Pa- Mand<> st> aretu^u; Aretirana 1 na pomoi orožnike, ki so jim pri- sta Pa blla tudj svak in pokojne Ane ter Ilija Jandrič iz Sibina, ki je Mandi prinesel strupa. de teh razmer naslavljalo nanje mednarodno delavsko gibanje. sta. naletite na vasi, v katerih prebivalstvo noče vedeti za "n^oijcnal ni jezik". V teh vaseh žive atentatorji in j2 naša naeijonalna dolžnost da jih iztrebimo, ker ni pra- — Oh. če bi vedel v katerem k' ju bom umrl! — Kaj bi pa imel od tega'.' — V tisti kraj bi ne šel. Natakar: — Pričakovali smo vas gnali hčerko nazaj. Iz sramote se je dekle zastrupilo. V bolnici je v groznih mukah umrla. Tragedija ruskega emigranta. Tiralica za dr. Satlerjem. j v Velikem so našli mr_ Poročali smo o velikih ponever- tvega 34-letnega ruakega emigran- Podjetniki so lomili kontrakte, vlada je metala v je-če delavske voditelje ter dobivala iz Združenih di-žav po. sojilo za posojilom, samo da ji je bilo mogoči ustreči brazilskim kapitalistom. Pri davčni administraciji vSu- ta Viktorja IvanDviča. Mestni zdrav- (botici. Eden glavnih krivcev je bil nik dr. Isakovoič je ugotovil, da je Leta 1927 si je izposodila brazilska vlada V Zdril- dr. Sattler. ki ga-je pa policija pro- mež umrl zaradi pomanjkanja in ženih državah, sto milijonov dolarjev, leto kasneje pa|u kavciji 150 000 Din Te stradanja, v soboto se je ivanovič . " ' dni je pa policija za njimi izdala ti- ki je večkrat stradal, preveč naje- oseunnsedemdeset milijonov dolarjev. ralico, kajti mož je izginil brez sle- del. oslabljeni organizem pa ni pre- Lani je nameravala najeti zopet petindevetdeset mi- du. V zvezi z afero je bil aretiran nesel toliko hrane. Nastale so mot- li ionov dolarjev, kar se jill pa ni posrečilo, ker ie imela tudi p°ra™atelj davčnega urada nje v prebavi in notranje krvavitve v , t x t ' f Vojin Vukovič. in nesrečni emigrant je umrl. samo za stirmajst milijonov dolarjev varščine. Ker ni mogla dobiti Brazilija od ameriške vlade na-daljnih posojil, je dobila na milijone dolarjev iz privatnih virov, ki so služili za zatiranje brazilskih delavcev. Brazilsko prebivalstvo je bilo že dalj časa pripravljeno na vstajo proti svojim izkoriščevalcem. Z revolverjem ntod založnika. Tudi pri drugih narodih je občutna kriza na aalojbijftem in fcnjttcfe trgu. Tudi drugod odklanjajo založniki rokopise, češ ljudje nočejo kupovati knjig. Charles Geoige Parnass iz Bordeauxa je napisal rozqam in bil je trdno prepričan, ca se z njim proslavi. Enakega prepričanja je bila tudi njegovo mlada *ma, kaju mo* in iena sta mot vwvj nekaj časa po poroki. Vse bi bilo dobro in dramatičnega kon-aed mladima zakoncema bi iko kmalu *e ne bilo, da sani odklona meteveva urno-tauibeua t trgovi-P» aedi doma Jn pisari. se je selo raajesU, ker so pridno segali po romanu in tkko ni hotel spleti njegove- slanmo delo ne bi bHo odklonjeno, če bi imel zveze, kakor jih imajo drugi pisatelji. Odnesel je roman dhigemu založniku, ta čas si je pa prtttotttia Aena pnvega zaloteiika. Možu Je dejala, da bo kmalu slaven in da mu bo vrgel roman lepe denarce. Zvečer je kupil mož no-vine. Iz katerih Je zvedel, da je bila njegova žena aretirana, ker je grenila zalofcniku t revohrerjem in ko je ni hotel uslUati, je začela streljati po sijem. Drugi založnik j« izvedel, lu^j se je sgodilo in takoj iadad Pamassov roman. Ljudje, o-poaorjenl na Parnaasovo delo po zaslugi energične pisateljeve žene. dobro i avtor i zatot- Belegatje INVESTMENT BANKERS' ASSOCIATION of AMERICA so na letni kon-veneiji v New Orleansu ugotovili, da se nezaposlenost v tej deželi manjša, da se bodo delavske razmere v letu 1931 znatno izboljšale in* da bodo leta 1932 normalne. Ne glede nato, kakšne so ali bodo razmere, resnica je, da so prihranki vsakemu v sili in potrebi najbefljša pomoč in da je varčevanje in hranjenje prva pot tlo samostojnosti. • - " : ... Vloge obrestujemo od 1. okt. naprej po 4% in objesti pripišemo h glavnici vsakega 3. jan. in julija. Obrestovanje se vrši mesečno. Da je denar pri nas varno naložen, dokazuje dejstvo, da ima država NEW YORK sama pri nas naložen denar. Sakser State Bank 82 Cortlsndt Street HEW TOMK, S. t. zavzame nikd^. Vse mo!či in strmi v kruto usedo, katera je poplavila vso deželo od Atlantika do Pacifika. Akoravno o slabi časi, je življenje v naši naselbini vseeno precej vilne da še po dvanajstih letih pri- .zanimivo. Naša društva ne zaosta-druž-nja teh pokrajin še vedno j jajo z našimi .prereditvami. Seveda ^ predvčerajšnjim gospod doktor živi tamkaj duh Ribara, Gregorina. j»dcvc3jiti se moramo z malim. P^ -'te prisil šele danes. Slavika Mandiča. Spinčiča, Gregor- j Dne 9. novembra bo obhajalo dru- j - To sem tako, spoznal, ko čiča in drugih, da smatrajo prise-^tvo Zavedni sosedje, št. 158 S. N.-mi prinesli pečenko, ijene Italiiane kot prišleke, ki jih je P- J- dvajsetletnico društvenega ob- * treba pometati v morje. Ako bi voj-( Stanka v S. D. Domu na 20713 Rena izDadla drugače, ne bi bilo da-!cher Ave-r&3 v* julijski Krajini niti enega Zatoraj se prijazno vabi vse ce- narja? — je vprašal sodnik obte- PaUjana Zato je treba izvesti vajeno članstvo in drugo občinstvo ženca. Julijski Krajini energično etično- ttJ proslavo žt zaradi obilnega — Imam samo konja, dve koi:o-b-nifacijo na način, kakršnega iz- j programa, kateri bo pripravljen ta'.ši in voziček, vaja Kemal paša v Turčiji. Ob kon- ! dan. Zatoraj ne zamudite te prili- — Imate kaj premoženja ali de- cu zahteva "Popolo di Trieste", naj . ke. katera se vam nudi. Vstopnina s° pripelje v Julijsko Krajino 50.000 , tudi tako nizkotna, da V bo Italijanov iz Italije, ki jim je tre-!vsakdo rad plačal, to je 25 centov, ba preskrbeti primernih služb. Za- popoldne in zvečer, hteva, da se pospeši industrijah- | S pozdravom! zacija te pokrajine ter energično j Zdaj mi za prav — Torej nekaj le imate pa povejte kaj ste prav ukradli? — Kcnja. dve kokoši in voziček. Mathew Debevec. izvede fašistična agrarna politika. Ves slovanski element se mora odstraniti, ker je nesporno dejstvo, da Slovani zelo nemiren element, ki živi v sovraštvu z domačimi Italijani. Če bi bili Slovenci lojalni, bi med njim ine bilo atentatorjev. Fašizem mora napeti vse sile, da Julijska Krajina ne bo samo politično, ampak tudi duhovno sestavni del Italije V zvezi s to odkrito zahtevo fašističnega tiska za prisilno raznaro-ditev in iztrebljenje slovanskih sonar odnjakov so poslali fašisti po svojem poslancu Coselschiju cdprto vlego Mussoliniju z zahtevo, naj store centralne oblasti vse, da se odpravi iz Julijske Krajine poslednji ostanek slovanske narodnosti. To interpelacijo objavlja včerajšnji "Piccolo". V njej vprašuje Cosel-s:hi (Kozelski), kaj so storila obla-stva, da se prepreči neprestana proUitatijanska propaganda, ki jo vodi slovanska duhovščina v Julijski Krajini in ki je dovedla do strašnega atentata na plemenitega prosvetnega delavca, učitelja Sofcto-santia. Interpelacija vprašuje vlado, ali je v duhu latinskega pakta opoBorila ecrkveno oMast na po-trebo^koristnega sodelovanja srn-. SEZNAM AKANZIKANIB CEBTOV. KON- — Gospa, včeraj sem videl neke-Iga fanta, ko je -hotel poljubiti vašo ! hčerko. — In se mu je posrečilo0 — Ne. — Torej ni bila moja hčerka. Newbur g-C leve - 26. novembra: land. 30. novembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. 7. decembra: gostovanja v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. 14. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke go, 111. Saetozar B a n o v e c. 0233 St. Cialr Ave.. Cleveland, O — Kaj oženjen si? Katero si pa osrečil? — Kaj sem hotel storiti? Bil sem te dolgo brez službe in gospodinja je bila že oddala sobo drugemu. Pa sem stopil pred njo in ji zabrusil v obraz, da nima srca, ko vendar ve. Chlca-jda ne morem brez nje živeti. Tedaj mi je padla okrog vratu in vzel sem jo, ker druge ni bilo pri rokah. _______ ___ Kako se lahko obvarujete pred zaprtnico Presenetljivo je kako hitro Nuga-Tone preii-ne celo ukoreninjeno zaprtnico in reži telo zbranih strupov, ki povzročaj« veliko bolezni, med katerimi zpuba ane-tita. neprebavnost. rigdnje, giavobol, o-motica, obistno in mehurno draienje, o* siabelost živcev in mišičnega sistema, splošne oslabelosti, slabega spanja litru jenih pocutkov ter Zffuba na tei: in moči. Xnga-Tone vam prinese svete o<1-Poč i t no spanje, veselje, zadovoljstvo in dobro zdravje. VI lahko dobite Nug^-Tone. kjerkoli se prodajajo zdravita. Akr, vaS trgovec tega nima v zalogi, recite mu. naj Istega naroči za vas od njegove -ga prtkupCevalca. -Advt Vkratkem bodo otvorili v New Yorku šolo za prohibicljske uradnike. Morda se bodo v nji učili streljati? V New Yorku imajo tudi suhači svojega governerskega kandidata. Ta možak napada Obe stranki — republikansko in demokratsko. 8 temi napadi menda kaže svojo nepristranost. Vi—i—TirniiMUm ■■■■min inn—................ T- N^ nmmM^rnastrnM. »». PIKRRE M1LLE NA OPERAC1JSK4 MIZI Ne vem, ali se je pripetilo res ali ne... črtal sem to v neikrm časniku. In ker tudi sam pišem v ca mike. sem prisiljen vsaj jamo retrieval!, da je (gola resnica vse, kar poročajo časniki, če že sam vsr-tta ne verjamem. Evo torej, kaj je bilo črno na belt m v dotičnem časniku V saintgermain^kem predmestju umira stara gospa. Ali so se je bližnji sorodniki naveličali ali pa jih je bila ona te do grla sita, živela je že xek> dolgo sama; stregla ji je skrbno samo služkinja, stara .slcoro tako. kakor je bila sama. Ko je zdihnlla dušo. je začela služkinja spravljati v red njene papr-je In nepričakovano j« našla li-tek. na katerem je bilo napisa/no: • Moj drugi kočnik v gornij čeljusti Jc umeten, ima zlat vijak in znotraj je votel. V njem je trika- Služkinja je odvila zob in pogledala. V njem Je bil res briljant. Vzela ga je. Toda gospa je bila natančna in previdna žena in takih livtkov je imela več. Tako so njeni dediči zvedeli za briljant. In ko ga niso našli, so se spravili nad staro lužkinjo Sirota je pc dolgem o-botnvljanju priznala, da je briljant v?f la Ker ga je pa takoj vrnila, je ni*o lotili. Ta prigoda je napravila name vtis ameriške anekdote", katero je prenesel spreten reporter rta tla naše jrl. Kc nem jo pa pripovedoval profesorju B.. enemu naših naj-taljiih kirurgov, mi je dejal: To se nič ni. Pred leti sem o-p<*rirai nekoga, ki je ••veljal" 500 ti.noč frankov. Ce mislite — Saj niti sam ne vem. kje — v črevah ali v želodcu. Prav gotovo je pa v trebuhu. O tem sem trdno prepričan. Natančno sem ga pregledal in pretipal. Nič. Saj me razumete — Eimulantov sem videl v dolgih letih prakse mnogo. Koliko iih je prihajalo k meni med vojno, koliko sem jih poslal nazaj! Toda simu-lama. ki bi zahteval, naj ga operiram . še nisem videl. Bil sem prepričan. da imam opraviti z norcem! Pokazal sem mu vrata, pa je prišel zopet, drugič, tretjič, vsakokrat nervoznejši, nesrečnejši, vsi-ljivejši. — Preiščite me vsaj z rentgeno-vimi žarki. To vas nič ne stane. Zakaj nočete? In res, to ni bilo težko. Končno je to najboljši način iznebiti se nadležnega pacijenta. Ta radioskopija je bila ena največjih nepričakovanosti v moji profesionalni karijeri. Človek, na videz povsem zdrav, kakor -vi ali jaz, in celo bolj zdrav od naju obeh, je imel v prednjem delu slepiča tuje telo — tako veliko kakor navaden oreh. Kaj je bilo to — čvor. ko?ček — po operaciji mi ga izročite v takem stanju, v kakršnem bo i- rezan. — Če hočete, zakaj pa ne. To vam lahko storim. < — Morate mi dati pismeno jamstvo. Fuj, kako mi je šel na živce! Razjezil sem se, češ, da ne bom podpisoval nobenega jamstva, da mora verjeti moji besedi. — Torej mi obljubite? Dajte m! častno besedo! — Ne smete dvomiti. Ce sem obljubil, tudi storim. Večina bolnikov se boji tudi narkoze. Noben ni prepričan, da se bo prebudil — in to je končno povsem naravno. Toda moj Rus je bil čudak. Sam je legel na operacijsko mizo, niti iz roko ni ganil, ko so mu položili na obraz masko.... In o-peracija je šla gladko od rok. Ko se je pa zdramil, je takoj vzkliknil: — Kje je moj slepič? Svečano i ste mi obljubili, da mi ga izročite, ne da bi se ga dotaknili. — Ne razburjajte se! Nihče vam ga ni vzel. Ležite mirno. Izrezani slepič sem bil dal položiti na stran. Toda v tem se me osti ali češpljeva koščica? Dcgna-; je vdlaMhi radoVednost in začel ti se to ni dalo; jasno je bilo. da; sem ga otipavati. Bolnik se je zopet je operacija neizogibna. Tuje telo ra2burii začne namreč dražiti tkanino sle- pega črevesa. Posledica je lahko vnetje. Ko sem povedal to svoje- „ _ mu pacijentu, je začel od veselja mirne Francije Nisem ji ver- . . . . .. .. __ __.___ ^_____, • poskakovati. Navadno ljudje niso tako veseli, če jim zdravnik 'pove, da jih bo rezal. Začne se razburjati, postanejo nemirni in med nama rečeno, ne brez vzroka, čeprav jih zdravniki prepričujejo, da sploh ni nevarno in da ne boli hudo. Ta tako. kakor rnzu- je pa naravnost navdušen, m. jo ta izraz Američani. - sem _ Toroj tam gospod doktor? pripc m nil, ~ ni to nič posebnega.' ste videli?. Kje ste videli to?... Tovarnar avtomobilov M. Ford! vidUe saj sem vam pravil Kdaj •ane" pet milijard. Pa tudi pri j me ^^ opeiirali? Prosim vas nas v Franciji ... | ttm prej čim prej Ne. niste me razumeli. Reči j Kakor da se mu mudi na svatbo, lunem, da je moj pacijent — živ j Toda v zadnjffm hipu je nastala al. mrtev res veljal 500,000 fran-! ovira w bl 6Ua lahko ^^ ne_ - v. in sicer še v času, ko ste lahko premaglj>va. Trdovratno se je bra- dubili za naših 75 frankov funt fterlingov Z drugimi besedami, če bi vam bila znana njegova tajna tudi po njegovi smrti, bi kupih njegovo truplo, in če bi dali zanj 400,000 frankov, bi še vseeno dobro zasluzili. — Pa vendar ni bil zlat? Skoro da je bil. Prišel je k meni na kliniko L 1921. Iz boljših krogov — to se niu je takoj poznalo irteligenten, izobražen, lepega vedenja Vsaj zdelo se mi Je tako. ko me Je prvič prosil, naj ga pregledam. Poznalo se mu je takoj, da je trenutno brez sredstev. Bil Je razburjen nervozen, toda nobene bolezni nisem našel na nJem. To sem mu tudi povedal. On Je pa silil vame: — Ne. ne, gospod doktor. Motite se Saj ni mogoče .da bi mi nič ne bilo. Prosim vas, rentgenizirajte me. Od tega je odvisno moje življenje. Prepričan sem o tem. — Kaj pa vam je? Kakšne znake bolezni imate? Začel Je pripovedovati, toda zapletal se je v protislovja. nil narkoze. — Potem takem pa kar pojdite! — sem se razjezil. — Saj se vam ni treba dati takoj operirati. — Ne dotikajte se ga! Ne doli-kajte se ga! Moj je — moj je! Bruhal je, kakor vedno po kloro-formu, toda napenjal je vše sile, da bi govoril jasno in razumljivo. — Kakor vam drago. Prav po-' treben-mi je vaš slepič! Hotel sem samo pogledati, ikaj je v njem. —! Za božjo voljo ne! Ne dovolim. Vzel je v roke slepič, pa je bil preslab. — Ne morem. Ne morem sam .. Razrežite ga. Samo tu. vpričo mene. — Dobro.... No da, kamenček je ali pa koščica, kakor sem vam dejal. — Vzemite ščetko in milo.... o-snažite ga ... Osnažili so ga. Bilo je nekaj majhnega, blestečega, zelenega, žarečega... Preiskušena NAVODILA Urada za domače štedenj« FUANCOSKA V A NI LJ A 4 ruTUf-njaUi 2 časi nt-*-1 rasa mleka |MTI<* sme-p.ir zrn soli tam-1 ' 2 ±Iiir,<* \ a nilj»-2-3 t%tš«- sladkorja Rumenjake in sladkor ilr>-Itro anefcijtv. 8»-ftr«-jt * ml«-k<> in T»riil<-niti- jaj> )•> im-Aanii-o. Kuhajte iu»i umu v»ffc>. , vl.-kk>. Xmizniie v |Hiiivi Klekfrit'iies'a i:<-friferatorja. ui:\\7.M ŠEKBKT 112 iTiic 1 *lic-:i li-oranž .--"ki mon soka 1 2 hiSe ate- Olujx k in? smetan-- oran*«- 2 bel ja ka 3 4 ča š.- 1 2 vch1<* sladkorja Kuhajte sladkor in v>xJ» !'» tal t uit .Vil-tifc-ajt «• olu-l»»-k tor ita pridt-nue sirupu in kuhajte "» minut. « >dsu«vit»- m pr«c<d:ijt»- sadn«-s.>k*» in vlijte v ponev •»Mrič. ii»-fri(i»-raiorja < talstavite in utejutji«-. « PWr %'ul Sf ft 1C \X'cM 5« .3. t-M Vit S >1 IN THE BRONX '■5 Emi Trrmwrt A.rnw 3 i O L*at ka*J iN BFfOOKLVN J»o Pnrl St iOO Ckutir S 1rA.« i-B IVTJ if J.> A.« IN YONKEJ& «5 ^mA Brvi4«i7 IN ©UiltNS Cu tni Fjrcu>r tUuUmf l_ t City« Ani, >t»ttt. i >u*k>n4 ft«-.V k J«...—! !«]■<> J»»ll I A»«D Tke N ew York EJison System Prtiidtnt The New York EJUot. Company Broofclyn Edison Company. Inc. llie I'nited Electric Li^iit and rower Lomptny New York and Queens Electric l.i$ht and Power Company TKe \ onbers Electric Light and Power Company _ _ , _ _ _ _ . — Moj smaragd, — je šepetal S tem lahkose počakate. Toda brez ,, ...___. - ___, a i ______j , bolnik tik pred onesvescenjem. — j Moj smaragd! Končno! Dajte mi ga ... narkoza se -take operacije ne delajo. Naj se kaj zgodi, pa bom imel sitnosti. Še .tega mi je treba. — Ne razburjajte se. gospod doktor. nobenih sitnosti ne boste i-meli. Če hočete, vam dam črno na belem, da sam nisem hotel, da bi me narkotizirali in da je bila toj moja trdna volja ... aa mi versko prepričanje ne dovoljuje dati u-spavati svojo vest. Prisegam, da se j ne bom ganil. Ležal bom v vaših rokah liki kamen, liki deska. Boste videli. Jaz pa nisem hotel popustiti. Ah operacija z narkozo ali pa sploh ne — kakor vam drago. Ko se je .pre-prčal, da ne bom popustil, se je udai. — No, dobro... pa me narkotizi-rajte. Toda odrezanega slepega črevesa se ne sme nihče dotakniti Vse. kar je mogel vzeti s seboi. ko so mu sovjetske oblasti dovolile odpotovati v inozemstvo, toda brez vsega imetja, razen obleke, ki jo je ihiel na sebi. In 'kolikokrat so ga preiskovali na meji! Da reši edino imetje, ki mu je bilo ostalo, je moj pacijent pogoltnil smaragd »tir HM i. -f-jm-Mn ntlHgltCTW ' IH^L'SMKMMg^lMWliWBBiyiHiSI^^ B imajo velik uspeh Jr H JASNOVIDEC RAZJASNIL ALPSKO NESREČO V krogih učenjakov se vodi živa- od inž. Mayernianna. Ta je zopet hen spor, da-L ima človek dar. da dokazal, da še nikoli ni bil v onih vidi na daljavo neznane mu stvari gorah in da jih je videl le v pc-d-in dogodke. Nekateri trdijo, da je zavestnem stanju, v človeku ta sposobnost duševnega j Zadeva >je bila za orožništvo razgledan j a, drugi pa to zopet zanika- | jasnjtna. tembolj pa se ubijajo ž njo jO. ObOji navajajo tehtne razloge za metafiziki obeh taborov in jc £ku-svoje stališče. Nemški metafiziki sejšaj:> pojasniti vsak s svojega sta-v nadi, da mu narava e je iJoslovlla cd prijateljice ter je odkorakala, zatopljena v njivo dejanje in so brezsrčno matsr tjJoboke mi^li, preti domu. J ovadili, češ da je zakrivila telesno čeprav je privoščila Lotti vso srečo, ji je prišlo šele sedaj popolno- 'poškodbo. Sodišče ni imelo dokazov, ma do zavesti, da manjka njenemu zakonu najboljše. Vstala je v nji neke vrste zavist. Naenkrat se je dvignil iz njenih prsi vzdih i*— — - — - i Pred sodiščem v Splitu se je za- Neljubljena žena. kakšna muka- {obsodilo zaradi telesne poškodbe. Ičela zankniva obravnava. obtožena Ta mi>el jo je zasledovala kot senca ter je ni zapustila pač nikdar pac pa zaradi zanemarjanja dolž-ve<\ ,nosti na 14 dni zapora. Sri di pota ji je prišel nasproti Heinz. | Delavka se je pritožila na višjo Prijel je preje domov kot ponavadi ter je hotel obiskati Rijo v vili' instanco. In zanimivo je. da se ie Meister državno tožiteljsivo pridružilo pri- j Ko jo je videl prihajati proti sebi v svežem zelenju parka, je vstala • tožbi, toda ne, kakor je običajno, v njem misel in okrajno težko mu je bilo pozdraviti jo na običajen da bi zahtevalo strožjo kazen tem- 1 l/Hlajen način , več nasprotno zahtevalo je znižanje Ail si bil že doma, Heinz? Oprosti, da me ni bilo doma! Danes kazni. Državno tožilstvo je namreč! Podjetni založnik nekega franco-j nekega literarnega časopisa je razpisal nagrado za naslabšo objavljeno povest. Čitatelji morajo vsak mesec pošiljati izjave, katero delo jim je najmanj ugajalo. Koncem Neka delavka je v bolnici porodila. Ieta 1x3 uredništvo preštelo oddane da je med otrokovim zdravjem in 1 j odrekanjem materinega mleka ' vzročna zveza in zato delavke ni; obsodilo zaradi izglede na bodočnost". založnik menda računa ki bi u- tegnila obuditi zanimanje za njegov časopis. _. MATI IN SIN OBTOŽENA UMORA cm se pač nekoliko zakramljala z Lotto, — je rekla Ria ter se skušala opravičiti. On ji je ponudil roko Prav nič ni pozneje kot drugače. Prišel sem le prej domov. Ali m bil danes prej gotov s svojim delam0 — ga je vprašala na t h. prijazen način katerega se je vedno posluževala napram njemu. Pritisnil je njeno roko nekoliko k sebi — Ne, tega ne — imel em le hrepenenje po tebi, — je rekel s tihim in iskrenim glasom. menilo, da bi mogla biti delavka obsojena samo na denarno globo, ne pa na zaporno kazen. In druga instanca je dala državnemu tožilstvu tako daleč prav, da je delavko oprostilo. Predsednik vzklicne-ga sodišča je izjavil, da sodišče ne more odločiti, kdo ima prav, ali mati, ki trdi, da otroka ne more dojiti, sta bila posestnica Iva Miletič in njen sin Ivan iz vasi Ogorja, ki sta 10. avgusta blizu vasi Milešina u-morila Ivanovo zaročenko Jožo. Pr-|va je bila zaslišana mati. ki je zločin priznala, zagovarjala se je pa s pijanostjo. Zločin je izvršila zato. ker jo je zaročenka ukradla in ker je sina varala. Državni pravdnik zahteva smrtno kazen za oba obtoženca. Blagajnik glavne carinarnice Gvozden Panteiič, ki bi imel te dni odpotoval v Beograd, kamor je bil presta vi j ein k glavni carinarnici, je proti večeru baš dovrševal blagajniške posle, prestel denar in ga spravil v blagajno. V trenutku, ko je še sedel pri mizi, tik pred odhodom iz urada, je navalilo nanj tro-fje razbojnikov. Hip nato je odjeknilo troje strelov iz samokresa. Smrtno pogoden od dveh krogel se je Panteiič zgrudil, dočim so razbojniki pobegnili, kajti odjeki strelov so alamirali železničarje in fin. stražnike, zaposlene in stanujoče v bližini, ki so nemudoma prihiteli na pomoč. V splošni zmedi pa je razbojnikom uspelo pobegniti. Panteliča so streli zadeli v prsi in trebuh. Z reševalnim avtomobilom so ga jadrno prepeljali v bolnico, toda že na prevozu je podlegel poškodbam, ki so bile absolutno smrtne. Kolikor se je moglo že v prvih trenutkih ugotoviti so razbojniki pobegnili brez plena. Policija je bila takoj na mestu in je pričela s temeljitim/ izsledovanjem. Pokojni Gvozden Pajitelič je bil star okrog 37 let in je po rodu iz Beograda. V blagajni se je nahajalo 909,000 Din, ker je v času izvoz -niške sezone promet na ljubljanski carinarnici zelo velik. Kdo bi utegnili biti napadalci, za enkrat še ni jasno. Že sam način roparskega napada pa svedeči, da so banditi morali dobro poznati razmere na carinarnici, vedeti so j morali, da je v tem časru blagajnik » navadno sam in da ima pri zaključevanju svojih blagajniških opray-kov blagajno odprto. Čisto slučajno pa je Gvozden Panteiič nekaj minut prej kakor običajno dovršil posle in blagajno že zaklenil. . . « ^ Kretanje Parnikov Shipping Newt — J s 31. oktobra: Majestic. Cherbourg Augustus. Napol). Geneva 1. novembra: New Amsterdam, Roller dajn Boulogne Sur Mer, 4. novembra: Culurntua, Cherbourg, Bremen 5. novembra: Mauretania, Cherbourg I "resident Harding, Cherbourg, burg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 25. novembra: Euro pa. Cherbourg, Bremen 26. novembra: Mauritania Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 2?. ncvembn: j Saturnla. Tret Homtrir, Cherbourg D#-utschland, Cherbourg. Hamburg Kot v omedlevici je hitro zaprla očil. Globok, prisrčen ton je zvenel Iali zdravniki, ki pravijo, da dojiti 12 teh besed, in vroče koprenenje, ket še nikdar. V njej se je vzbudilo veliko veselje, in pričela je omahovati, kot da izgublja tla. Preplašen se je sklonil nad njo. — Ria, — kaj pa ti je? — Ah nič. — le vročina, — je zajecala. — Pri Lotti sem sedela na na solneu. Lahka omotica. — kmalu bo konec. Zahteval je. naj sede za trenutek na klop. On je obstal pred njo. Ali ti je v resnici povsem dobro? — jo je vprašal, ves v skrbeh. Ona se je medtem že pomirila ter zmerjala samo sebe, da se je pustila prevariti od hrepenenja. Prav nič se ti ni treba bati, Heinz. Lahko greva naprej. Vstala je ter pričela hitro pripovedovati o Lotti. On pa se je po&lužil mirnejšega tona. Bolelo ga je bolj kot kdaj poprej, da si ni mogel pridobiti vse njene ljubezni. — Ti imaš, kar hočeš, — ženo, ki ne stavlja nikakih zahtev glede tvoje osebe, — torej se zadovolji! Ria pa je postala od te ure naprej eelo nemirna. — Če bi se njegovo srce vendar obrnilo k meni? Ta misel jo je zasledovala noč in dan. Upanje Jo je napolnilo z velikim veseljem. noce. Sodišče tudi ni moglo odločiti, je-li mati v moralnem mislu odgovorna za svoje početje in da-li more dajati drugim slab vzgled. ŽRTVE KITAJSKE DRŽAVLJANSKE VOJNE Kitajski diktator Čang Kaj Šek je v nekeih svojem govoru sporočil, da se je udeležilo zadnje vstaje 400 tisoč Kuomingšungcev in 200.000 Šanzijevcev, ki so imeli 150.000 mrtvih in ranjenih, dočim so imele nacionalistične čete 35,000 mrtvih in 60,000 ranjenih. Te tazke žrtve, pravi Čang Kaj Šek, so bile potrebne za ohranitev miru in enotnosti, toda v bodoče bo ; postopala vlada najstrožje proti vsem, ki bi izzivali nemire z oboroženo roko. Kako je na milijone ljudi dobilo svoje zdravje. Zgodba o Nuga-Tone se čita skoraj kot poglavje iz pravljične knjige, kajti to zdravilo takorekoč čudežno deluje ter izpreminja bolne ljudi v zdrave in krepke. Pred kakimi štiridesetimi leti je imel neki čikaši zdravnik dosti siromašnih bolnikov, katerim je dajal zdravilo, ki je imelo tako velike u-spehe, da niso mogle lekarne več zadostiti silnemu povpraševanju in so ga morali začeti v tovarni izdelovati na debelo. To zdravilo imenujejo Nuga-Tone te je za moške in za ženske, ki trpe vsled neprebave, slabega tega, ginjenja moči in splošnega slabega zdravja. Zdravilo je oglaševano tudi v našem listu. Čitatelji naj prečrtajo tozadevne oglase ter naj se seznanijo z zdravilom, ki je vrnilo že tolikim ljudem zdravje. 6. novembra: Stuttgart, Cherbourg. 7. novembra: Homeric, Cherbourg Republic, Hamburg Stut~ni!am, Boulogne ter dam Bremen Ham- novembra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg 3. decembra: A'juitanta, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg. Cherbourg, Hamburg Sur Mer, Hot- 4. decembra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 8. ncvembra: Lev iathan. St. Louis, Cherbourg Cherbourg, Hamburg 9. novembra: Conte Uiaju-amano, Napeli, Genova 12. novembra: Vulcama. Trst Aqu!tania, Cherbourg George Washington, Cherbourg, Ham- j burg Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg 13. novembra: Berlin, lioulogne Sur Mer. Bremen Policija je ukrenila vse, da se več liki zločin čimprej razjasni in da bo drzne roparje dohitela roka pravice. !4. novembra: France, Havre Bremen. Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer, Hotter-dam Koma. Na poll, Genova 19. novembra: Berenguria. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg New York. Cherbourg. Hamburg 20. novembra: Dresden, Cherbourg. Bremen 21. novembra: I!e de Franc«, Havre Majata tic. Cherbourg 22. novembra: Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 23. novembra: Conte Grande. Napoll, Genova ADVERTISE "GLAS NARODA' Neke noči so poklicali Rijo v vilo Meistra. Lotta Je dobila v noči sina. Ria je obljubila svoji prijateljici, da bo ostala prve dni pri njej ter gledala na to. da se bo vse vršilo v najlepšem redu. Oospa majorka Werner je nekoliko zbolela ter ni mogla vsled tega priti k svoji hčerki. Vsled tega je odhajala Ria vsaki dan k Lotti in zvečer Jo je prišel iskat Heinz. Walter Heinz je bil ves radosten vsled te nove očetovske časti. Heinz Je moral v t^h dnevih sam obedovati. Čutil »e je strašno osamljenim. in njegova tuša se mu je zdela pusta in pragma brez njegove lene. ff i — Jaz bi ne mogel tega več prenašati! — si je «islil pogosto, kadar je sedel sam pri mizi. k Takoj po jedi je otišel vedno v sobo Rije, kjer jejfudl počivaL V tej sobi, ki je nosila bolj izrazito njen pečat, je domnevaj da Ji je bližje. Tako je ludi vstepil nekega dne. po zavžitem koeiH Pričel je božati pohištvo. Nato pa se je vrgel na kožo. ki je ležala pred sof ~ rac v njo. * Nekaj časa Je ležal nepremično. sofl je stala mala mizica in na nji roman, iz katerega je gledata rez dvoma čitaia. ( * 1 Je po njem. ter ga odpri na dotičnem mestu Zakopal si IjlI je modem roman, delo zek> slavnega pisatelja, ki je poznal žen-coto boljše kot katerikoli drugi. Heinz je pričel listati. Naenkrat Je videl, da Je Ria setnpatam nekaj zapisala na rob. Čeprav so bile te pripombe namenjene le za njo samo, se ni mogel vstavljati skušnjavi, da ugane njene misli. V DRAG SPOMIN mojemu ljubljenemu soprogu FBANK-u SCHMIDT-u ki je umrl dne 31. oktobra 1929 v Detroit. Mich. Težka bila je ločitev, ko za večno si s»spal, v srcu vsi smo si seleli, da pri nas bi še ostal. V tihem grobu sdaj počivaš pod odejo lepih ros ✓ > sen nebeški tamkaj snivaš, moj preljubi, dragi mož. V večnem spominu te bo ohranila Troja ljubeča Te soproga — GABRTELA SCHMIDT ter brat LOUIS SCHMIDT z družino Basel Park, Detroit, Mich. . - Kako se potuje v stari kraj m nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v s^arl kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljag' in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne Izkušnje Vun mi samoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brxo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati t stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit)is Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permits je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari : kraj, ampak ga mora vsak prosilec ! osebno dvigniti pred odpotova-j njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od pota-I vanjem in oni, ki potujejo preko j New Torka je najholjc, da v proš-! nji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. I. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vise j« se izdajalo prosilcem, ki Imajo ▼ kvoti in U se: Stariši ameriških državljanav, možje a-meriških državljank, ki so se po L juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI m oprav«eni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod ZV leta onih nedr-žavljanov, ki se bili pestem pri-puščenl v to deželo sa stalno bivanje . iJusOa se obračajte na In zanesljive SAKSER STATE BANK SI COBTLANDT STREET 6 DNI PREKO OCEANA Najhiajta In najbolj ugoana pot ** ootovanja nc oaromnlk aarnlkJh: FRANCE 14. nov. <7 P. M.) lie de France 21. nov.; 12. dec. (7 P. M.) (10 P. M-) PARIS 5. dec.; 24. dec. (4 P. M.) (4 P. M J Najkrmjla pot po Saieanlcl. V«a*6. I* v poMbol kabini a mm! audern! al adobno*,U — PlJaCa In ilavn« (raacoaka kuhinj*, lirtdna nl>k« coat i Vprašajte kateregakoli »ooblU#«»«a4 acoat* ali FRENCH LINE It STATE 9TRKKT NEW YORK. N. Y. Pari«, Havre Biemen, Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Auguntus, N a poli, Genova 6. dtctmcrj' Lf\i.i!han, Cherbourg >0. decembra: Vukariia.. Tret l!eri-r:garla. Cherbourg Washington. Cherbourg. Hamburg Cont* Hianramano, Napol t, Genova 11. decembra: Berlin. Boulogne Sur Mer, Bremen Romu, Napoti, Genova 12. decempra: I e <1- Kranre. Havre St 1-oui*. Cherbourg, Bremen 15. decembra: Kuropa, Cherbourg, Bremen 16. decembra: M.iuiia. Cherbourg 17 dec»mbra- l'rf«id»-ni Koosevelt. Cherbourg llim-bnrg New York. Cherbourg. Hacnburf 18. decembra: i »realen, Cherbourg, Bremen 23 decembra: All»ert lUillin, Cherbourg, IIumMirg 24. decembra: -\rnej i. .i, Cherbourg. Hamburg 2b decembra: Bi»-n.en, Chfrbourg, Hr*men Milwaukee. Cherbourg, Hamburg 27. decembra: Paris, Havre I.evia.thian, Cherb>uri 31. decembra: President Hat ding, Cherbourg, Hamburg POZIV ! Vsi naročniki kAterim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. KDOR 2ELI PREŽIVETI BOŽIČNE PRAZNIKE med SVOJIMI v STARI DOMOVINI je vabljen, da se pridruži enemu naših skupnih izletov. To leto priredimo še dva skupna izleta: Po FRANCOSKI PROGI s parnikom "ILE DE FRANCE" preko Havre: VELIKI B02ICNI IZLET dne I 2. decembra l 930 Po COSULICH PROGI z motorno ladjo — "VULCANIA" VELIKI BOŽIČNI IZLET dne I 0. decembra l 930 NA OBISK V STARO DOMOVINO — samore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedriavljan, ki Je postavnim potom došel v to deželo. Za cene, za pojasnila In navodila glede potnih Ustov, vizejev, per-mitov Itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in s to-tisoč l potovali v popolnem, zadovoljstvo. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo ln pa kar Je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. Sakser State Bank 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 03£0 i 4