Leto LXIV	Poitnin. plačan« t fotovfaj '	V Ljubljani, v Jetrtek, dne 12. novembra 1936 v	štev-	Cena 150 Dia
inozemstvo 120 Din
Naročnina mesečno	^^^^^^ ^^^^^^^^^^	ček. račun: Ljob»
» u	^ # ^^r	'i"11« iL 11
»tvo 40 Din - no-	^^M W Af B^t ^^M V AE7 . ^^^^ V ^^M ^^M	w 10.349 za
izdaja ce- ^^^^^	M ^BBH^ f^Hk M flP^
loletno96Din.nl ^HA	flB JH Jg M ^KfiMf U	HI
O	msM-+J^
Praga-Dunaj 24.797
Uredniitv* je v	flflHhH^^F	flHB^^	^
Kopitarjevi al.	jeva b. telefon 2993
Telefoni nredniitvai dnevna ilniba 205« — aočna 299«, 2994 In 209«	■	Izhaja ml dan sjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Slovensko gasilstvo
Starešinstvo gasilske zveze v Belgradu je odstavilo celokupni osrednji odbor gasilske za-jedndce v Ljubljani in na njegovo mesto postavilo nov odbor. Dogodek je to, ki širši naša javnosti ne sme ostaiti nepojasnjen. Zanimivo je, da se naiša javnost — tudi časopisje — z gasilstvom na splošno malo peča. Omenja pač razne jubileje in prireditve, to pa je tudi vse. Če pa pogledamo naslednje številke, pa bomo videli, kako velikega pomena je gasilska organizacija
Po uradnih podatkih gasilske zveze je bilo v Sloveniji početkom 1. 1936 vsega 906 gasilskih čd z 28.074 rednimi člani in preko 15.000 podpornima člani I V savski banovini je bilo ob istem času 753 čet z 23.303 člani, dočim je bilo v vsej ostali državi le 474 gasilskih čet s 16.259 člani. Iz navedenega se razvidi, kako močno je gasilstvo razvilo v Sloveniji in kako močno prednjači pred drugima deli države. Gasilske čete so po slovenskih vaseh na gosto posejane, saj pride na 40 prebivalcev že en gasilec, dočim pride v vsej državi šele na 234 prebivalcev edenl
Do 1. 1933 se je gasilstvo razvijalo v okviru društvenega zakona, kakor vsa ostala društva. Meseca julija L 1933 pa smo dobili nov zakon o organizaciji gasilstva, ki jc obstoječih pet gasilskih zvez združil v eno s sedežem v Belgradu. Po banovinah pa so se organizirale gasilske zajedmice za dotično bai>ovino. Kakor vsi drugi zakoni, ki so zagledali luč sveta v času vlade JNS, temelji tudi gasilski zakon na najstrožji unifikaciji, to pa je tudii glavna njegova hiba.
Reorganizacija slovenskega gasilstva po navodilih novega zakona se je izvedJa v novembru in decembru 1. 1933. Kakor vidimo, se je reorganizacija izvedla baš v dobi, ki je bila za naš slovenski narod najžailostnejša, v dobi, ko je bil naš narod brezpraven, v trenutku, ko je še čutil sveže udarce in krivice, storjene mu z občinskimi volitvaimi 1. 1933.
Temu primerno se je izvršila reorganizacija gasilstva. Metode, ki jih je )NS uporabljala pri občinskih volitvah, so bile preizkušene, zato se jih je posluževala tudi v gasilstvu. Stranka, ki je imela takrat v zakupu vse, je hotela seveda tudi gasilstvo podrediti svojim ciljem. Le ma;lo je krajev, kjer se je reorganizacija izvedla zakonito in nepristransko. V veliki večini krajev in čet se je tudi gasilce razdelilo med »državne« in »proti-državne«, med tiste, ki so volili, in tiste, ki niso volili I In ko so prišli občni zbori gasilskih čet, so smeli biti izvoljeni le »državni«, oni drugi pa v odbore niso smeli, smeli so ostati navadni člani, pa tudi to ne vedno, ker so jih enostavno izključili! Taim pa, kjer se »protidržavni« niso dali tako gladko odriniti in so bili izvoljeni v vodstvo gasilskih čet, tam pa je potem župa napravila svoje. Razrešila in odstavila je celokupne upravne odbore gasilskih čet ali pa tudi posameznike, kakor je pač bil kateri nevaren, in na njihova mesta imenovala samo pristaše JNS. Imamo župe, v katerih je bilo na sličen način razrešenih in izmenjanih po 12 in več odborov gasilskih čet! Ce pa še župa sama ni bila dovolj energična, tam -pa je prišel na pomoč sreski načelnik! Sreski na čelni ki so prihajali k sejam žup-nih uprav s posebnimi seznami, iz katerih so prečrtali imena gasilskih funkcijonarjev, ki se morajo razrešiti kot funkcijonarji čet ali pa celo izključiti! Popolnoma protizakonito so sc imenovali komisarji četam in ii so potem izključili vse, ki niso trobili v rog JNS! Znani so slučaji, da je tak komisar izključil po 17 in več članov naenkrat!
Tako postopanje je bilo sicer protizakonito, toda takratni JNS potrebno, če je hotela imeti tudi v gasilstvu kako besedo. Z izključitvami, nasiljem pri volitvah, s (komisarji in sreskimi načelniki se jim je res posrečilo, da je manjšina zavladata nad večino in da so pristaši jNS dobili vodstvo gasilske zajedmce v svoje roke! V slovensko gasilstvo, ki je bilo do tedaj nekako obvarovano pred prevelikimi političnimi vplivi, se je s tem uvedla politika v najširšem pomenu!
Posledice niso izostale! Na eni strani je bila večina članstva napram vodstvu, ki je bilo politično, nerazpoložena, na drugi strani pa vodstvo ni dalo od sebe tistega, kar se ie pričakovalo in kar bi se spričo i>godinosti novega zakona moralo in moglo dati! Ni bilo vezi, ki bi vezale članstvo z vodstvom, zato tudi ni bilo v organizaciji življenja in napredka.
Velikanski aparat, za naše pojme ogromna materijalna sredstva, lasten časopis, pa vse skupaj ni nič pomagalo. Gasilstvo je ostalo tam, kjer se je pred leti reorganizacija pričela. V drugih zajedinicah, posebno v savski, se ie priredilo tekom teh let brez števila tečajev, gasilstvo se preurejuje v smislu modernih nalog, seznanja z modernimi napravami itd. Pri nas ves ta čas ni bilo niti enega tečaja in moramo priznati, da so nas drugi deli države prehiteli tehnično m tudii že številčno! Tudi v pogledu naše narodne sa-mobilnosti je bilo vodstvo gasilske zajednice dosledno na liniji, ki jo zastopa jNS. Dopustilo je, da se je izvedla unifikacija v najširšem smislu, dopustilo je, da se na gasilske zastave slovenskih gasilcev ni smelo staviti slovenskih napisov, še dne \ septembra t. 1. je sprejelo soglasen sklep, dat se v slovenskem gasilslvu ne sme slovensko poveljevati, ampak da se mora uvesti srbo-hrvatsko poveljevanje! In vendar celo Hrvatje niso zadovoljni z unificiranjem v poveljevanju in so uvedili svojel
Ker sc pa približuje I. 1937 in z njim volitve v vse gasilske zajednice, je seveda tudi dosedanje vodstvo gasilske zajednice usmerilo svoje delo v tem pravcu i.n sc hotelo z raznimi ukrepi obdržati na svojem položaju. Izdana je bila parola, da naj se novih članov nc sprejema — zato seveda, da bodo tam, kjer so bili naši nasilno vrženi iz čet, še nadalje ostali gospodarji listi, ki so nasilstvo izvršili! Dosledno tej paroli jc bila izdana druga, da se nc dovoli ustanavljanje novih gasilskih čet! Seveda, vsaka četa ima dva delegata za župsko slkupščmo — in nastala bi nevarnost za JNS-arske uprave raznih žup! Na stotine slovenskih mož in fantov želi pristopiti v gasilske vrste, pa se jih ne sprejme, ustanoviti se hoče no desetnc novih gasilskih čet, pa se lih ne dovolil hrvatsko gasilstvo sc ie v tekočem letu razvilo nad vsa pričakovanja! Početkom leta jc štelo — kot žc omenjeno — /53 čet s
30.000 Mongolov napada
mandžursko mejo s tanki in bombniki
Nanking, 11. nov. b. Iz zanesljivega vira so prispele vesti, da se ie včeraj pričela velika ofenziva dobro oboroženih borcev notranje Mongolije proti Mandžuriji. V borbah sodeluje 30.000 vojakov. Mongolci so napadli z velikim številom modernih tankov in z nekaj eskader najmodernejših bombnikov ter z dobro izvežbano in oboroženo pehoto, ki razpolaga s strojnicami zadnje iznajdbe.
Po vesteh, ki prihajajo z Japonske, so mand-žurske obmejne straže napad Mongolcev odbile, ker so bile že popreje obveščene o njihovi nameri, vendar pa se trenutno vodijo krvave borbe vzdolž vse meje med Mongoijo in Mandžurijo.
Kuomitang in vrhovni kitajski svet za narodno obrambo sta sporočila vsem inozemcem, ki prebivajo ob meji, naj takoj zapustijo svoja prebivališča, ker ne moreta jamčiti za njihovo varnost.
Tokio, 1. nov. b. Baron Vakacuki Jejiro, bivši B japonski ministrski predsednik, je imel ognjevit govor po japonskem radiu, v katerem je hudo napa del vojne diktature v Evropi in svetoval japonskemu narodu, da se z vsemi silami upre sedanjim poskusom, da se tudi na Japonskem vpelje fašistična diktatura armade, kakor je to v raznih delih sveta.
V političnih krogih 6matrajo, da je bil govor bivšega japonskega ministrskega predsednika Va-kacukija od vseh dosedanjih protestov najhujši in da se bodo vodilni politiki japonske z vsemi silami uprli proti poskusom, kakršnega je pred kratkim izvršilo vodstvo japonske armade za reorganizacijo vlade v fašističnem smislu. Japonski levičarski krogi zelo ugodno komentirajo govor bivšega ministrskega predsednika ter izjavljajo, da ga bodo podpirali z vsemi silami v njegovi borbi proti fašistični diktaturi.
Beckov uspeh v Angliji
Pakta štirih ne bo - Spor s CSR samo krajeven
London, 11. novembra. AA. Reuter: Sinočnje izjave poljskega zuanjega ministra časnikarjem dokazujejo, da se je v Londonu govorilo o Lokarnu, Gdanskem in o izseljevanju Židov v Palestino. Beck je prepričan, da angleška vlada pri pogaja- ' njih za Lokamo ne bo storila ničesar, kar bi lahko ta pogajanja izpremenilo v pogajanja za pakt štirih velesil. Anglija bo pri tem vztrajala na stališču, da pomenijo lokarnska pogajanja prvo etapo na poti za ureditev razmer v Evropi.
Kar se tiče Gdanskega, izjavljajo poljski krogi, da Beck ni postavil nobene nove zahteve.
Kar se tiče Židov, se meni, da Eden ni mogel prevzeti nobene konkretne obveze, ker hoče počakati na izid preiskave kraljevske komisije v Palestini,
Poljski krogi tudi izjavljajo, da se sploh niti z besedo ni omenilo razmerja med Poljsko in Češkoslovaško. Vendar pa ti krogi priznavajo, da je Eden načel to vprašanje. Isti krogi pa izjavljajo, da bo Poljska častno izvršila svoje dolžnosti kot članica ZN. Razen tega pa je Beck poudaril, da hoče imeti Poljska najlepše odnošaje z vsemi podonavskimi državami brez razlike. Spor s Češkoslovaško je samo krajevnega značaja.
London, 11. novembra, c. Sedaj se v Londonu že komentirajo dogovori, ki so bili sprejeti s poljskim zunanjim ministrom Beckom. Posebno velika zadovoljnost vlada v Londonu radi tega, ker je Beck obljubil, da se bo Poljska še bolj naslonila na
Zvezo narodov, to se pravi, da se bo Se bolj
njimi tudi za nakup letalskih motorjev, vpletla v razpravo o gdanskem problemu. Gdansk je morala v Ženevi dosedaj najbolj braniti Anglija, dasi je bila Poljska sosed Gdanskega. Poljska se doslej sploh ni vmešavala v Gdansk in je tam pustila nacionalnim socialistom počenjati tisto, kar se jim je pač zdelo najbolj potrebno in najbolj koristno, dasi je bila na ta način često kršena ustava svobodnega mesta in je bil često zasmehovan zastopnik ZN v mestu. Poljska vlada je pristala na to šele tedaj, ko je od angleške vlade prejela zagotovilo, da bo Anglija še naprej branila načelo kolektivne varnosti. To se pravi, da bo Poljska imela zelo važno besedo pri večji pogodbi varnostnega značaja, to je pri lokarnski pogodbi. Našli so tokrat tudi že formulo za to.
Odmev v Parizu
Pariz, 11. novembra, b. Jutranji pariški tisk posveča obisku Becka v Londonu veliko pozornost ter se celo povdarja, da bo Poljska zamenjala Belgijo, ki odklanja sodelovanje v novem zapadnem kolektivne paktu, kakor tudi, da prevzame jamstvo za varnost ostalih strank, Beck je izjavil, da se poljsko-francoska zavezniška pogodba vzame kot sestavni del paktnega sistema, ki se pripravlja. Poljska je proti razdelitvi Evrope v nasprotne bloke in ne bo sodelovala niti v eni vojni, v kateri bi njeni interesi ne bili ogroženi. Isti list trdi, da je Anglija dala Poljski znatne trgovske kredite, med njimi tudi za nakup letalskih motorjev.
Novo vodstvo naših gasilcev
Belgrad, 11. novembra. Na podi agi §§ 66. in 75. zakona o organizaciji gasilstva je vrhovni starešinski odbor Gasilske zveze Jugoslavije na svoji seji dne 9. novembra 1936 sklenil, da razreši stare-šintvo in osrednji odbor Gasilske zveze dravske banovine. Razrešeni so: Turk Jožef kot starešina zveze, Cerer Anton kot podstarešina, Musek Lju-devit kot podstarešina, Pristovšek Stanislav kot tajnik, Pristovšek Franc kot tajnikov namestnik, Mikuž Zdravko kot blagajnik, Gostiša Engelbert kot blagajnikov namestnik, Bule Franjo, Fajdiga Franc, Gologranc Konrad, Guček Franc, Košir Franc, Majer Mavricij in Vezer Geza vsi kot člani osrednjega odbora.
Istočasno pa se na podlagi § 75. zakona o organizaciji gasi stva imenuje začasno starešinstvo in osrednji odbor Gasilske zveze za dravsko banovino. Imenovani so:
Turk Josip iz Ljubljane za starešino.
Dr. Kodre Anton iz Ljubljane za poslevodečega
podstarešino. Pogačnik Bogdan, bančni uradnik tz Maribora, za
podstarešino. Mežek Franc, uradnik iz Ljubljane, za tajnika. Rupnik Jože, zasebni uradnik iz Št. Vida, za taj-
nikovega namestnika. Lah Miha, trgovec in posestnik iz Nevelj, za bla* gajnika,
Buček Franc, zasebni uradnik iz Trbovelj, za bla-gajnikovega namestnika.
Za člane osrednjega odbora so imenovani:
Dr. Klar Franc, narodni poslanec iz Dolnje Lendave,
Jenko Jože, posestnik iz Vavte vasi, Gologranc Konrad, podjetnik iz Celja, Vogelnik Alojz, industrijec iz Radovljice, Drobne Jožef, posestnik iz Šmarja pri Jelšah, Musek Ljudevit, šolski upravitelj v Ptuju, Žvan Ivan, posestnik v Toplicah na Dolenjskem, Snoj Franc, zasebni uradnik in podstarešina Gasilske zveze.
Novoimenovano začasno starešinstvo in.osrednji odbor Gasilske zveze dravske banovine ima nalog, da v smislu § 75. zakona o organizaciji gasilstva opravlja najnujnejše in neodložljive posle ter da v najkrajšem času popravi vse nepravilnosti in nezakonitosti v delovanju bivšega starešinstva in osrednjega odbora zveze. Pri tem naj se zaveda predpisov § 51. zakona, da se morajo v zakonitem roku izvesti volitve za stalno starešinstvo in osrednji odbor.
(Iz pisarne Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije.)
Po Madrida so začeti pleniti
Largo Caballero pobegnil proti obali
Polkovnik Beck
Pariz, 11. nov. b. Rodio-agentura poroča iz Valencije, ki je sedaj sedež madridske vlade, da se pričakuje prihod predsednika španske republike Azane iz Barcelone. Njegov prihod je v zvezi s sklican jem korleza k izrednemu zasedanju. Predsednik vlade Largo Caballero, ki k: davi prispel iz Madrida, je odpotoval takoj naprej v Albaceto, da tudi tam pripravi obrambo področja. V Valencijo je včeraj zopet priplula ruska ladja »Komsomol« z obilnim vojnim aiaterijalom.
Davi je popolnoma prenehala cenzura tiska v Madridu. Vsi časopisi poročajo, da se obramba prestolnice bliža kraju. Težko topništvo branite-ljev Madrida je ustavilo ogenj in nad meslom se vidijo samo še nacionalna bombna in lovska le-lala. Čez pontonske mostove, ki so jih zgradili ponoči nacionalisti čez reko Manzanares, so prešli v veliki naglici majhni tanki belih čet, ki razganjajo oddelke miličnikov. Odbor, ki mu je bila poverjena obramba mesta, je že snoči za-
23.000 člani, danes šteje 922 čet s preko 31.000 člani! Ta lep razvoj je bil možen le zato, ker sc je hrvatsko gasilstvo otreslo integrailcev in nato krepko sodelovalo s hrvatskim narodom. Pri nas pa se je zabranilo sprejemanje naših članov, ustanavljanje novih čet, boječ se, da pridejo v gasilstvo nove sile, ki bi pomedle s strankarskimi metodami.in uvedle strogo nepristranskega duha v gasilstvo.
Dosedanje uprave gasilskih žup in zajednice naj bi vodile tudi izpite poslovalcev gosilskih čdinic. Samo tisti, ki bi napravil izpit, bi smel biti prihodnje leto izvoljen v odbor gasilske cdinice. Vse prav! Toda gasilskim četam je bil materija! za izpite poslan šele letos početkom novembra, pa še 1o ne ves, samo prvi del, izpiti pa se bodo vršili že meseca dcccmbra! Zakaj sc je materijal dal četam na razpolago šele sedaj, če pa je bil določen in izbran žc na seji gasilske zajednice dne 3. septembra t. 1.1 Okrožnico, s katero so se izpiti razpisali, nosi daltim od 7. oktobra, gasilske čete pa so io prejele šele početkom novembra — po enem mesecu! Ker bi smel v smislu razpisa samo tisti biti izvoljen na novo v odl>or, kdor bo napravil izpit, je bilo treba izpite razpisati za čim krajši rok, da sc luko našim podeželskim čelnm onemogoči priprava za izpite! Ce pa se čela izpitov nc bo udeležila, ne bo mogla sodelovati januarja prihodnje leto pri volitvah v gasilske cdinicc. Izpitne komisije naj bi torej
reševale dosedanjo upravo gasilske zajednice za nadaljno funkcijsko dobo!
Nesporno jc, da so se godile ob reorganizaciji nezakonitosti m nasilja v taki meri, da v večini slučajev uprave gasilskih cdinic, posebno višjih, nc odgovarjajo pravi volji Ln želji članstvo. Nesporno je, da sc po intencijuh zajednice in žup ne sprejema novih članov in da sc ne dovoljuje ustanavljonie novih četi Nesporno ie, da sc je hotelo z edinstvenim načinom razpisa izpitov vplivati na izid volitev v gasilske edmice v prihodnjem letu!
Vse to je vzrok, da jc Gasilska zvezo v Belgradu spoznalo za primerno m potrebno odstaviti dosedanji odbor zajednice v Ljubljani in imenovati novega. Novi odbor ima nalogo popraviti krivice in nezakonitosli, napraviti red pri sprejemanju članov in ustanavljanju novih čet in končno izvesti svobodne in nepristranske volitve v vse gasilske cdinicc.
Novemu odboru stoji ob strani velika večino članstva, hoče da ostane gasilstvo samo gasilstvo, ki hoče da postane gasilstvo lastnina celokupnega našega naroda, ki noče, da poslane gasilstvo ekspozitura raznih »porodic« ali stranke!
llpamo, da bo novi odbor izvršil svojo nalogo in udaril nove lemclic našemu slovenskemu gasilstvu, da bo še naprej predniačilo vsemu gasilstvu naše državel	S.
pustil Madrid in odpotoval v južni smeri.
Po vesteh iz špansko-francoske meje so nacionalisti davi otvorili močan topniški ogenj na špansko prestolnico. Težka granata jc padla tudi na parlament, ki je poslopje zelo razdejala. Borbe v Časa del Campo so se končale v korist nacionalnih sil. V teh bojih sta obe stranki utrpeli ogromne izgube. Obrambni odbor jc pobegnil iz Madrida s predsednikom l.argom Caballc-rom in odpotoval proti Valenciji. Iz glavnega štaba nacionalistov v Salamanoi poročajo, naj se nihče ne čudi radi počasnih operacij na Madrid. Motorizirani oddelki so napredovali z veliko brzino v špansko prestolico in sedaj morajo pričakovati, da pride glavnina pehote. Borbe z« Časa del Campo so bile zelo krvave in so njen izhod odločile borbe nn nož in ročne granate. Tudi pri Lscorialu nacionalne čete neprestano napredujejo.
Burgos, 11. nov. b. Po izjavah beguncev iz Madrida so miličniki izpraznili iz muzeja vse, kar je bilo kaj vrednega. Tudi kraljevski dvorec so izpraznili. Marksisti hočejo odnesti vse, kar je kaj vrednega iz Madrida in nameravajo prepustiti nacionalnim četam le razvaline, z dragocenostmi in z zlatom španske banke pa ne nameravajo voditi borbe samo v Španiji, temveč tudi v vsej zapadni Evropi. Celo dragocene slike in razne zgodovinske vrednosti so odnesli.
Iz Carigrada poročajo, do je plulo skozi morsko ožino zopet nekaj ruskih ladij, ki vozijo vojni materija! v Španijo. Cujc st, da je med sovjetsko Rusijo in Francijo prišlo do spora zaradi zlata in dragocenosti, ki so iih komunisti odpravili iz Španije v Francijo. Rusija namreč zahteva, da se del lega zlata odpelje v Rusijo, da sc pokrijejo stroški dobav iz Rusije.
Upravni svet špunsk« banke, ki zaseda v Burgosu, je poslal upravnemu svelu bonke za mednarodna plačila v Baslu opozorilo na tatvino zlata iz "španske banke v Madridu iu jc protestiral proti temu, do se je to zlato sploh odpeljalo iz Španije v Pnriz. Upravni svet poudarja, da gre tukaj za špansko blago, ki sc po sitalirirli španske banke v nobenem slučaju nc sme izvoziti.
Burgos, 11. nov. b. Vlado v Burgosu so doslej priznale republike Portugalska, San Snlvo-dor, Eguador in Gtintcmala. Pričakuje sc, da bodo v nnjkraiš< ■m času priznale vlado v Burgosu tudi ostale srednje in južno-ameriške latinske države, tako da bo Južna iu Srednja Amerika prvo, ki bo priznala novo stanje v Spanci.

16 tetm vajenček -
Zločinec Govedič ga je usmrtit z
Maribor, 11. novembra.
Že včeraj smo poročali, da je na skrivnosten način Izginil 16 letni trgovski vajenec Branko Pušaver, ein sodnega oficijala iz Studencev, zaposlen pri trgovcu Korenu, lastniku prodajalne Aboza-oblek na Grajskem trgu.
V ponedeljek okrog pol 10 dopoldne je poslal trgovec Koren svojega vajenca s 5400 Din v trgovino Prejac na Glavnem trgu, da bi lajn poravnal neke račune. Pušaver je res prišel v trgovino g. Prejaca, predložil pa je tam samo poslovno knjigo ter se izgovarjal, da mora še neke zneske kasirati in da bo potem prišel plačat. Nato ga je nameščenka trgovca Prejaca, Frančiška Dvor-šak videla, kako se je sestal pred trgovino z mlajšim moškim, v katerem je spoznala 27 letnega akviziterja Govediča. Oba fanta sta nato odšla skupaj po Lekarniški ulici. Ker Branika ni bilo nazaj v trgovino, je trgovec Koren mislil, da mu je fant denar poneveril in ga je zaradi tega popoldne prijavil na policiji. Pa tudi roditelji so postali vznemirjeni, ker ga ni bilo do večera domov in se tudi ponoči še ni vrnil, zaradi česar so ga začeli včeraj zjutraj še sami iskati. Oče je poizvedoval pri sorodnikih, toda fanta ni nihče videl. Policija je pričela zaradi tega sumiti, da j« postal žrtev kakšnega zločinca tn začela z intenzivnim poizvedovanjem. Najprej je prijela Govediča, ker se je kmalu zvedelo, da so Branika zadnjič videli z njim, toda ta je tajil, da bi se bil z vajencem sploh sestal. Nato so ga izpustili. Dokazal je, da se je v tem času nahajal pri nekaterih tovariših, ob 11 pa je bil celo v glavna trafiki na Glavnem trgu, kjer je čital časopise. Nato so Govediča izpustili. Policija pa je poizvedovala naprej ter dognala, da je Govedič že v ponedeljek in v torek dopoldne poplačal neke račune, ki jih je bil dolgo dolžan in ga je zaradi tega po-podne zopet aretirala in ga pripeljala na policijski komisar i a t.
Tudi so ga kontrolirali s Preacevo prodajalko gdč. Dvoršakovo in sedaj je priznal, da je govoril pred Prejacevo trgovino s pogrešanim Pušaverjem in da sta odšla skupaj po Lekarniški ulici, na Stolnem trgu pa da sita se poslovila. Več ni hotel povedati. Tudi danes dopoldne so Govediča zasliševali. Sumljiva okolnost je bila zlasti to, da so odkrili na vratu in na rokah sveže oddrgnine, ki so kazale sledove nohtov in o katerih ie Govedič dejal, da jih je dobil pred par dnevi. Policijski zdravnik dr. Zorjan pa je ugotovil, da so stare največ en dan. Ko so mu vse te obtežilne okolnosti predočili ter mu je vodja kriminalnega oddelka Canjko pri zasliševanju nazorno predočil, kakšna sramota ga čaka, ko ga bodo vodili po mestnih ulicah vklenjenega iz policijskih zaporov na komisarijat in zopet nazaj, dokler ne bo priznal, se je fant udal ter podal popolno priznanje. Izjavil je, da je ubil Branka Pu-šaverja in da leži njegovo truplo v Kamniškem jarku zadaj za go6tilno Merdavs. Takoj so se detektivi odpeljali z avtomobilom z vklenjenim Go-vedičem na mesto zločina^ kjer jim je pokazal truplo. Pokojnega Branka Pirš a ver j a so našli kakih 50 metrov severno od Koroške ceste v strugi potoka, ki prihaja iz Vinarja. Truplo je ležalo tik vode v najbolj gostem grmovju ter je bilo tako spretno pokrito s kamenjem, dračiem in listjem, da ga ne bi mogel nihče najti. Tudi zaide v ta od-Ij ud eni kraj redkokdaj kak človek in tako bo o6tal zločin kdove kako dolgo prikrit, če ne bi Govedič priznal.
Ko so truplo razkrili, se je nudil strašen prizor. Glava Branka Pušaverja jc bila vsa razbita s silovitimi udarca, vse telo je bilo obrizgano s krvjo, okrog vratu pa je imel zadrgnjeno močno vrvico, s katero je bil zadavljen. Takoj je prišla na lice mesta tudi sodna komisija, v kateri so bili preisken val ni sodnik višji sodni svetnik Kramer, državni
pravdnik Sever in zapisnikar Petrovič. V prvih popoldanskih urah ie sodni zdravnik dr. Zorjan truplo tudi raztelesil. Ugotovilo se je, da je bil pokojnik nenadoma napaden tei zadavljen z vrvico, katero mu je zločinec vrgel od zadaj na vrat, potem pa je nezavestnega ubil s štirimi udarci s kamnom. Dva udarca sta bila tako silna, da sta popolnoma razbila glavo in 6ta bila absolutno smrtna.
Danes popoldne so Govediča na policiji zopet zaslišali. Podal je obsežno priznanje, skušal pa je svoj zločin olepšati in krivdo zmanjšati. Izjavil je, da sta se s Pušaverjem dogovorila, da bo on poneveril denar in da si ga bosta razdelila. Ko je Pušaver prišel denarjem, sta odšla čez Slomškov trg skozi Smetanovo ulico, čez polje na Koroško cesto, od tam sta se pa podala po pešpoti mimo Mariborskega otoka zopet nazaj na Koroško cesto, ter potem zavila pod gostilno Merdavs pri Kamniškem jarku, kjer sta se ustavila na skritem mestu v gostem grmovju. Tam naj bi si denar razdelila, pri čemer pa je prišlo med njima do spora. Pušaver da mu je ponudil le 1000 din, kar je Govediča razjezilo, vsled česar sta se spopadla. Med spopadom je Govedič zgrabil kamen in ga zagnal Pušaverju z vso silo v glavo. Ko je padel, mu je vrgel vrvico okrog vratu ter jo močno zadrgnil, da ne bi mogel kričati, potem pa mu je s kamnom razbil glavo. Truplo je zavlekel nato še kakih 8 m višje v gostejše grmovje in ga pokril z listjem. Z
ubit
vrvjo in s kamnom
denarjem v žepu je odšel k Dravi, si izmil krvave madeže z rok, nato pa se hitro vrnil v Maribor in se podal v glavno trafiko čitat časopise. Od tam je odšel domov, kjer se je sveže oblekel, plačal svoje stanovanje, potem pa zanesel oprane hlače krojaču v čiščenje, srajco pa je zavil v papir in priložil preostanek denarja 4500 din ter ga skril v Narodnem domu v klubski sobi, ki je stalno prazna, za staro uro, kjer so danes oboje našli. Z 900 din, ki jih je ie obdržal v žepu, je plačal nekatere račune pri natakarjih po kavarnah in gostilnah. V starinarnici je zopet odkupil tam zastavljen plašč, ostanek pa zabil po gostilnah in za cigarete.
Morilec je sin trgovca s kurivom Govediča, ki ima v Prešernovi ulici svojo prodajalno. Oče ga je že pred par meseci pognal z doma, ker mu je delal razne dolgove in celo v časopisih preklical, da ni plačnik njegovih dolgov. Stanoval je potem v Koseskega ulici ter se je v zadnjih 6 mesecih preživljal z akviriranjem glasov za »Jutro« in »Ve-černik«. Značilno je tudi to, da je oče umorjenega Branka Pušaverja danes izjavil, da je v noči od ponedeljka na torek nekdo ob pol 1 nenadoma vrgel v okno njegovega stanovanja pesek, nato se je pokazal pri oknu nek obn>-', ki pa je zopet izginil. Sumijo, da je bil to morilec Govedič, ki ga je gnala slaba vest pod stanovanje umorjene žrtve.
Dunajska vremenska napovedi Oblačno s padavinami.
Domači odmevi
Knez-namestnih v Londonu
London, 11. nov. AA. (Havns.) Ni. kr. Vis knez Pavle in kneainja Olga sla se danes po poldne izkrcala v Folkestonu, kjer ju je pozdrav jugoslovanski poslanik v Londonu dr. Grujič. Vi sočanstvi sta se takoj odpeljali z vlakom v Lor. don, kjer bosta nekaj časa gosja vojvode in vej« vodine Kenlske.
Plačilni promet z Itaiijc
Belgrad, 11. novembra. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opozairja v zvezi s predpisi za ureditev plačil, ki izhajajo iz trgovinske izmenjave blaga med Italijo in Jugoslavijo, na dekret italijanske vlade od 10. oktobra t. I., po katerem mora vsakdo, ki izvrši plačilo za blago, uvoženo iz Jugoslavije po 30. septembru I 1. opravili tozadevna vplačila pri Banca d'Italia kot blagajna italijanskega narodnega zavoda zn izmenjavo blaga s tujino. Ta zavod m narodna banka kraljevine Jugoslavije, določa soglasno tečaj med italijansko liro in dinarjem. Zneske, izražene v tujih devizah in ki »ih je treba preračunati v italijanske lire, se bodo računali na podlagi srednjega uradnega tečaja za dotično de-vizo na rimski borzi no dan pred vplačilom. Pod določbe tega dekreta italijanske vlade spada vse blago, uvoženo v deželo pod kakršnimkoli carinskim režimom, z izjemo blago iz tranzita. Uvoznik, ki uvozi blago dokončno aJi začasno in sicer Dlago, ki prihaja in ki je po poreklu iz Jugoslavije, mora položiti pred carinarnicami v dežeH izjavo po določbah carinskega zakona. Tej izjavi mora dodati še posebno prijavo. Vsi, kd nameravajo uvažati na račun depozita aili prodaje komisijskega blaga, ki pride in ki je po poreklu iz Jugoslavije, morajo zahtevati najprvo posebno dovoljenje italijanskega narodnega zavoda za izmenjavo blaga s tujino. Po izvozu blaga po dnevu, ko je stopil v veljavo ta dekret, mora izvoznik pred carinarnicami predložili tudi prijavo na določenem obrazcu v treh izvodih. Prijava mora navesti ime kupca, kam je blago namenjeno, oznako blaga. Ce gre za prodajo v gotovini, tudi znesek cene v valuti, v koleri je bilo plačilo dogovorjeno in dan plačila. Dekret določa tudi sankcije proti tistim, ki bi se ne ravnali po njegovih določbah.
Trgovinska pogajanja s Francijo
Belgrad, 11. nov. m. Francoski delegati, med
katerimi so tudi predstavniki vojske, vodijo pogajanja z našo delegacijo za sklenitev nove trgovske pogodbe med obema državama. Naša delegacija je včeraj predlagala, naj se pri pogajanjih razpravlja tudi o določenih kontigentih. Naša delegacija je zahtevala tudi preferenciai za izvoz naših pridelkov v Francijo. Zaradi tega |e francoska delegacija zahtevala navodila iz Pariza. Zaradi proslavitve obletnice premirja delegaciji nista danes delali. Zvedeli smo, da je naša delegacija od francoske zahtevala, da se naš izvoz v Francijo poveča za okoli 250 milijonov letno. To je za petkrat več, kakor je znašal doslej. Francoska delegacija se j« prvotno zanimata za našo pjenioo. V teku pogajanj smo mi Francozom predlagali i nai Francija kupi naše suhe slive, katerih uvozi letno okoli 1300 vagonov. Ker j« doslej Francija vedno kupovala slive od drugih držav, je naia delegacija zahtevala, naj kupi vsaj 300 vagonov r naši državi. Sploh naša delegacija zahteva, naj se z novo trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Francijo določi redni kontingent, ne pa da bi ostala dosedanja praksa, ko so se kontingenti določah vsake tri mesece in še to dostikrat za neznatne količine.
Sklad
za pospeševanje ovčarslva
Belgrad, 1L novembra. AA. V smislu dolo& čl. 6 pravilnika o ustroju in delovanju zavoda za proučevanje volne je kmetijski minister izdal pravilnik o skladu kmetiskega ministrstva za pospeševanje ovčarstva.
Cl. 1. Za pospeševanja ovčarstva se ustanovi sklad kmetijskega ministrstva za pcepeševanje ovčarstva, ki se bo vodil na posebnem računu pri PAB v Belgradu.
Cl. 2. Dohodki fonda so: 1. Prispevki kmetijskega ministrstva v proračunu državnih kmetijskih zakladov, ki se bodo vsako leto določili med zakladi 2. Takse, ki se pobirajo po odst. 6 pravilnika o usitrojstvu in delovanja zavoda za proučevanje volne. 3. Zneski, sprejeti za odstop plemenske živine zadružnikom, društvom in odgajalcem, in ki kupljena od stredstev fonda za pospeševanje ovčarstva, in zneski, dobljeni s prodajo živine, nesposobne za pleme, dobljene od zadrug, društev in od-gajalcev m zamenjena za odstopljeno jim plemensko živino. 4. Prispevki tekstilnih industrij, katerih višino bo potrdil za vsako proračunsko leto posvetovalni odbor za ovčanstvo. 5. Razni dohodki, kakor so darila posameznih oseb, ustanov itd. Cl. 3. Dohodki tega fonda se izdaajo po zaslišanju posvetovalnega odbora za ovčarstvo za pospeševanje ovčarstva, v prvi vrsti pa za nabavo potrebne plemenske živine. Cl. 4. Fonde upravlja kmetijski minister, izplačilo se pa vrši po nalogu kmetiskega ministra na predlog oddelka za živinorejo. Cl. 5. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga razglase Službene novine.
Stalnost poštnih nameščencev
Belgrad, 11. nov. m. Poslanec JRZ dr. Semrov je danes interveniral v ministrstvu za pošto, brzo-jav in telefon, da se na področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva preneha • prakso, ki jo je uvedla JNS, ki je premeščala uradnike iz kraja v kraj brez pravice na potnino in selitvene »tleske ter po zakonu pripadajoče dnevnice. G. poslanec je dobil zagotovilo, da se uradnike na Ijub-ianskem poštnem ravnateljstvu ne bo smelo siliti, naj podpišejo izjavo, da 6e odrekajo potnim selitvenim stroškom in dnevnicam, ki jvm po zakonu pripadajo.
Natakarji, učite se angleščine
Belgrad, 11. nov. m. Na posredovanje narodnega posanca JRZ dr. Koceta je ministrstvo za trgovino in industrijo sklenilo, da bo odobrilo večjo subvencijo za postrežno osebje v naših gostinskih obrtih, zato da bodo lahko posamezniki čez zimo odšli v Anglijo in se tam naučili angleško. To je potrebno, ker dotok angleških gostov v naša letovišča stalno narašča. Dalje ie g. posla-nec posredoval v ministrstvu zaradi spremembe pravilnika o prevozu blaga in oseb z motornimi vozili. Omenieni pravilnik bo tako spremenjen, da bodo zadovoljni pod;etniki in gospodarski krogi. Podelile 6C bodo tudi ugodnosti glede polaganja kavcije avtobusnih podietii.
Spomenik solunskim borcem
Belgrad, 11. novembra. A A. Danes so na Zej-tinliku posvetili grobnico vojakom, ki so padli na solunskem bojišču, na ozemlju prijateljske Orčije. Svečanost so pripravljali že delj časa, danes pa je napočil dan, ki bo ostal važen ne le za nas, temveč tudi za ves Solun. Pri svečanosti posvetitve nove grobnice na Zejtinliku, so bile navzoče uradne delegacije, ki so prispele iz Belgrada, velike množice solunskega prebivalstva, rodbine padlih bojevnikov in celokupna jugoslovanska kolonija. Nad Solunom je napočil danes meglen jesenski dan, ki je zbudil v ljudeh še posebno svečano razpoloženje. Tisoči in tisoči naših vojakov, ki so padali za slavo in veličino svoje domovine, so našli v novi grobnici na Zejtinliku svoje večno počivališče. Grobnica je bila zgrajena po prizadevanju jugoslovanske vlade, posvetili pa so jo danes 11. novembra na dan premirja, ko so pred 18. leti prenehali krvavi boji in se je končala svetovna vojna. Posamezni grobovi, nad katerimi so se vzdigovali preprosti beli križi, so bili danes okrašeni z zelenjem in krizantemami. Nad vsakim grobom so bile prižgane sveče. V kripti nove groonice, pa počivajo kosti nad 6000 vojakov. Ko se sprehajamo med grobovi, vidimo na križih mnoga znana imena. Njihovi grobovi so danes tužno svečani. Mnoge matere in žene padlih junakov so prihitele danes na njihove grobove, da se še enkrat poslove od njih.
Pred vhodom v grobnico sta razvrščeni častni četi grške in jugoslovanske vojske z godbami. Pred grobnico samo so uradne delegacije jugoslovanske in grške vlade in pred njimi jugoslovanski in grški duhovniki. Svečanost se je začela s službo božjo, ki sta jo darovala episkop Emilijan in grški vladdka Konstantin, ki je zastopal solunskega mctropolita. Takoj v začetku službe božje je prispel odiposilanec grškega kralja polkovnik Paipakonstanftiinius. Pel je zbor beograjskega ObHiča. Okrog grobnice in oltarja so se zgrnile ostale delegacije, zastopniki dobro-voljcev, bivših bojevnikov, invalidov, rezervnih častnikov, ki so prišli z zastavami. Pred oltarjem so zavzeli svoja mesta ministra Mnrič in Cvetko-
Na Dunaju bolj medlo
Bledo pisanje avstrijskega in rimskega tiska
Dona), 10. nov. Uradna avstrijska agencija objavlja nocoj tole poročilo: V teku včerajšnjega in današnjega dne so bili med italijanskim zunanjim ministrom grofom Članom, avstrijskim^ zveznim kanclerjem dr. Schuschniggom in državnim tajnikom ▼ zunanjem ministrstvu Schmidtom razgovori, ki so se gibali v prijateljskem duhu in ki so se nanašali na razna vprašanja, ki so v neposredni zvezi > stiki med Italijo in Avstrijo, in na trgovinska pogajanja, ki so se v zadnjem času tako srečno končala. Vrh tega so bili razgovori posvečeni pripravam za konferenco zunanjih ministrov držav rimskih protokolov, ki se prične jutri, čim prispe m Dunaj madžarski zunanji minister Kanya.
Avstrijski tisk
Danes dopoldne »e je pričela na Batlhaue-platzu konferenca zunanjih ministrov držav, ki »o podpisale rimske protokole. Uradna »Wiener Zei-tung« poudarja v svojih komentarjih, da je aksijom skupne politike držav rimskega bloka ohranitev miru in izključitev vseh predrazsodb ter konsolidacija nastalih razmer v Evropi, posebno v Podo-navju. »Reichspost« sporoča, da ni treba nikomur pričakovati kakšnih iznenadenj od sedanje konference, ker se ne bo spremenila zemljepisna karte srednje Evrope, niti se bo sklenila kakšna nova zveza in tudi prestoli se ne bodo zasedli. To pa seveda ne pomeni, da se bodo na sedanjih pogajanjih vodili samo konvencijonalni razgovori, temveč se bo na tej konferenci delalo, za kar jamčijo najbolj osebnosti, ki sodelu|ejo. Naloga, da se ustalijo v srednji Evropi nestalne razmere, je vsekakor ogromno delo, ki ga ni mogoče dovršiti v enem samem dnevu. »W iener Neueste N a c h r i c h t e n«, ki je organ nacionalistov, vidi r tej konferenci samo obrise, do katerih bi moralo priti z ozirom na odnose med Avstrijo in Nemčijo. »Neuer W i e n e r T a g b 1 a 11« pa se bavi v uvodniku z dunajsko konferenco ter z vestmi, ki krožijo v mednarodnem tisku ter poudarja, da je gotovo samo eno, da ta poganjanja ne bodo prešla okvira rimskih protokolov iz 1. 1934 in 1936. »N e u e Freie Press e« opozarja, da se je grof Ciano šele pred kratkim časom vrnil iz Berlina iz Berchtefgadena zato, da z Dunaja potuje v Budimpešto. Se ta mesec bo odpotoval avstrijski državni tajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt v Berliin.
Italijanski tisk
Rim. 11 nov. b. »Tribuna« zanika vesti raznih francoskih in britanskih listov, da je Itaiija pripravljena podpirati težnje avstrijskih In madžar-sl ih lertitimistov za vzpostavitev monarhije in za sestavo nov« avtrijsko-ogrske skupnosti, tod« v
mnogo manjšem obsegu od bivše avstro-ogrske
monarhije, da bi se na ta način preprečil An-schluss med Avstrijo in Nemčijo in približanje Madžarske k Nemčiji. »Glornale d'11 a 1 i a« piše, da je šlo predvsem za tem, da se zadosti željam francoskih krogom, ki želijo ustanovitev podonavske konfederacije, ki naj bi bil« protiutež NemčijL Ta list medtem zanika vesti pariškega »Tempsa«, da je naletela konferenca rimskega sporazuma na težave zaradi tega, ker hoče Italija preprečiti zbližanfe Madžarske z Nemčijo. »Giornale d'Italia« odločno zanika opomin »Tempsa« ter pravi, d« ta list ne sme zmanjševati pomena konference držav rimskega sporazuma, kajti čeprav ta konferenca ne bo imela nobenih dramatičnih in senzacionalnih rezultatov, bo imela vendarle konkretne reznltate zaradi tega, ker se bo učvrstil sporazum med Avstrijo in Madžarsko. Italijanski listi prinašajo tudi vesti pariškega »F i g a r a« ter pravijo, da so smešne, ker trdijo, da hočejo države rimskega sporazuma podpirati težnje madžarskih re-vizionistov na škodo Češkoslovaške ter s tem izvesti pritisk na Češkoslovaško, da bi dala avto-nomjo vsem narodom, ki živijo na njenem področju. Kot verjetno pa beležijo italijanski listi informacije inozemskega tiska, po katerih bo konferenca držav trojnega sporazuma ustvarila sklepe glede avatrijsko-madžarske solidarnosti z Italijo in da bosta ti dve državi prvi priznali aneksijo Abesinije.
Tibor Eckhardt
o 3 madjarskih zahtevah
Budimpešta, 11. nov. TG. Tibor Eckhardt, znani mladi voditelj vladne opozicije in šef stranke malih kmetov je imel velik govor, v katerem je pojasnjeval pomen dunajske konference rimske tro-zveze. Dejal je med drugim: da bodo madjarski odposlanci na konferenci predložili naslednje zahteve:
1.	Madjarska zahteva brezpogojno priznanje polne enakopravnosti z vsemi drugimi evropskimi državami. Nemčija je raztrgala mirovne pogodbe, ki so jo vezale in ji jemale pravice polne neodvisnosti. Nemškemu zgledu mora slediti tudi Madjarska (Eckhardt meni tukaj pravico do oboroževanja).
2.	Madjarska mora zahtevati polna jamstva za neovirano vživanje kulturnih pravicc za vse svoje narodne manjšine živeče izven madjarske države.
3.	Madjarska zahteva tudi, da se omogoči mirnim potom revizija nekaterih njenih meja in bo predlagala, naj dunajska konferenca slovesno potrdi to pravico ter navede tudi sredstva, kako naj se revizija mirnim potom izvede.
Madjarskim listom je bilo strogo prepovedan" objaviti govor Tiborja Eckhardt«.
vič, jugoslovanski poslanik v Atenah Hrisfeč, dara grške vlade, poveljnik Soluna in drugi odlič-niki.
Po končani službi božji sta grška in jugosllo-vamska godba zaigrali hdinne obeh držav, častne čete po so izkazale časti padlim junakom.
Nato je spregovoril episkop Emilijan in imel globok govor, v katerem je poveličeval velike žrtve padlih junakov. Za čast in slavo domovine, za njeno veličino in osvoboditev so žrtvovali vse. Domovina jim bo večna hvaležna. Svoj govor je episkop Emilijan končal v grškem jeziku. Nato ie spregovoril v grškem jeziku vladika Konstantin in govoril o rajnkih, ki počivajo v novi grobnici in na velikem pokopališču v Zejlinliku. Tudi njegov govor je segel prisotnim globoko v srce.
Nato je govoril jugoslovanski minister vojske in mornarice, armadni general Marič.
Po končanem govoru v srbskem jeziku se je general Marič zahvalil odposlanstvu grškega kralja v francoskem jeziku. Za njim je govoril v imenu grške vlade minister Papadenios. V svojem govoru ie najprvo posvetil tople in presunljive besede junakom, ki so padli za veliko Jugoslavijo. V posebno lepih izvajanjih se je nato spomnil junaške osebnosti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra L Zedmitelja. Lik tega velikega kralja bo večen m ob njem se bodo užigala bodoča pokoljenja, da bodo mogla sledili zgledom svojih prednikov. Nato ie govornik omenjat tesno in prisrčno prijateljstvo in zaupanje, ki vlada med obema nardoma. Grčija tega prijateljstva ne bo nikoli zapustila, kar najboljše dokazuje zveza balkanskih držav, kateri je Grčija neomajno vdana. Delali bomo skupno in se bomo skupno borili za največje dobrine naših narodov.
V imenu senata je spregovoril senator Dra-goljub Djordijeviič, v imenu narodne skupščine pa podpredsednik dr. Franjo Markič. Oba sta položila dva krasna venca. Njuna govora sta bila izredno prisrčna in sta prisotne ganila do solz.
Po končanih govorih in po polaganju vencev, ki jih je btlo nad 100, se je svečanost končala z mimohodom solunske garnizije. Po končani svečanosti je bilo svečano kosilo, ki ga je priredil poveljnik solunskih čet. Na kosilu so izmenjali zelo prijateljske zdravice. Po nocojšnjem banketu so jugoslovanski delegati odpotovali domov.
Artfonesci« pride v Belgrad
Bukorešt, 11. nov. b. Zunanji minister je izjavil danes časnikarjem, da bo v kratkem odpotoval v Belgrad, da sporoči jugoslovanski vladi rezultat praške konference.
Smrt v Sentiljskem tunelu
Maribor, 11. novembra
Davi ob 17.18 se je pripetila v St. Ilju tragična nesreča, ki je zahtevala življenje 63 letnega progovnega delavca Konrada Lesarja. Lesar je bil zaposlen pri popravljanju proge v tunelu. Ko je privozil avstrijski vlak, so se vsi delavci pravočasno umaknili. Lešar pa je bil prepočasen in ga je lokomotiva udarila in vrgla pod kolesa. Vlak ga je povozil do smrti. Na kraj nesreče je prispel dr. Sevšek, ki je ugotovil smrt.
Osebne vesli
Postavljen je Radovan Domaško, dosedanji uradniški pripravnik oddelka za socialno politiko pri banski upravi v Ljubljani, za pristava istega oddelka v VIII. pol. skup., dosedanja uradniška pripravnica šolske poliklinike v Ljubljani dr. Marija Kuralt, za pristava istotam v VIII. pol. skup.
Postavljen je na davčni upravi Ljubljana za arhivarja VIII. pol. skup. Alojzij Cirman, dosedanji podarhlvar IX. skup.
Belgrajske vesti
Belgrad, 11. novembra, m. Dr. Stojadinovič je danes dopoldne sprejel bolgarskega poslanika dr. Dečka Karadža. Za njim Je sprejel našega generalnega konzula v Trstu Vukašlna Žlvotlča, ki je ob tej priliki dr. Stojadinoviču poročal o poslih našega generalnega konzulata v Trstu.
LiverpooltGradjanski i tO
Llverpool, 11. nov. b. Prvi polčas nogometne tekme med Gradjanskim in Liverpoolom ce je končal z rezultatom 1:0 za Liverpool.
Danes se je vršila v Liverpoolu pred 25.000 gledalci prva tekma Gradjanskega proti FC Liverpoolu, ki so ga »purgerji« v Zagrebu porazili s 5:1. Angležem se je posrečila revanža. Porazili so Gradjanskega 4:1 (1:0). Gol za Gradjanskega je zabil Medarič.
»Ljubljana«. Drevi ob 8 nujna vaja moškega zbora v verandrvi dvorani hotelo »Union« in ne v Rokodelskem domu.