CEPUENJE PROf I GRIPI Odgovorna urednica NT Milena Brečko Poklič Urednica NT Tatjana Cvirn ŠT. 43 - LETO 55 - CELJE, 26.10. 2000 - CENA 300 SIT Bi pili brezallcoholne pijače, če bi vedeli, da povzročajo razkroj možganov? Te pijače velikokrat niso nič drugega kot pobarvani strupi. To ni nepremišljena trditev, to odkritje je plod medicinskih raziskav. NAŠI IZVOUENCI Predstavljamo vam poslance s Celjskega. Stran 2-3. POMOČ NA DOMU LE ZA PREMOŽNE? S cenami je nekaj narobe. Stran 10. ZLATARJEVI BIKI ZA SLOVENIJO "Generacije zlatarjev v Kroniki s Celjskega na strani 40. PONOVITI LANSKO ZIMO Želje in pričakovanja naših alpskih smučarjev. Stran 17. 2 VOLITVE 2000 Nova oblast še pred koncem leta V torek, deveti dan po volitvah, RVK razglasila končne uradne rezultate - Razdelitev poslanskih sedežev se ni spremenila - Vse do zadnjega trenutka negotovost med kandidati, ki se v DZ niso uvrstili neposredno čas med 15. in 24. okto- brom je bil za kandidate, ki na volilno nedeljo niso dobi- li zadostne podpore voliv- cev, da bi se v državni zbor uvrstili z neposrednim man- datom, glede na preračuna- vanje volilnih rezultatov znotraj volilnih enot in na sedežih strank pa so bili ves čas bolj ali manj v igri za poslanski sedež, zagotovo eno najbolj neprijetnih ob- dobij. Zdaj je mimo» saj je od tor- ka - po razglasitvi končnih uradnih volilnih rezultatov - sestava slovenskega parla- menta za naslednja štiri leta znana. A vendarle je treba dodati, da se bo kakšno po- slansko ime še spremenilo, kajti nekateri od izvoljenih poslancev bodo postali mini- stri, v DZ pa jih bo nadomestil tisti kandidat s strankarske liste, ki je v posamezni volilni enoti dosegel naslednji naj- boljši rezultat. In kako kaže celjskemu ob- močju? Za razliko od leta 1996, ko so poslanci s Celjske- ga sestavljali sedmino parla- menta, imamo letos dva po- slanca manj, le enajst. Brez svojega predstavnika v držav- nem zboru sta območji Upravne enote Šmarje pri Jel- šah in Laško, le malce bolj zadovoljni so lahko volivci iz občin Celje, Vojnik, Dobrna in Štore ter Zgornjesavinjčani, ki imajo v DZ po enega poslan- ca. Precej bolje se je volilna računica iztekla za kandidate z območja upravnih enot Šentjur, Žalec in Slovenske Konjice, saj so v DZ zastopani s po dvema poslancema, »re- korderji« pa so s tremi nepo- sredno izvoljenimi poslanci na območju obeh velenjskih volilnih okrajev. Glede na vo- lilne rezultate in dejstvo, da bodo nekateri poslanci pre- stopili v vladne vrste, je za Celjsko prej kot okrepitev po- slanske ekipe pričakovati njen osip, saj bi v primeru, da v obeh celjskih okrajih izvo- ljeni dr. Slavko Gaber posta- ne minister, v poslanske klopi namesto njega sedel kandidat s Koroške. Zanimivo pa je, da ima celjsko območje tokrat prvič v DZ tudi poslanko; žen- ski pogled na politiko v zako- nodajnem telesu države bo lahko uveljavljala Konjičanka Ana Marija Tisovic Toman. Več žensk, več poslancev z izkušnjami Po končnih uradnih rezul- tatih je bila letošnja volilna udeležba 70,37-odstotna, med milijon 116 tisoč 218 od- danimi glasovnicami pa je bi- lo slabih 37 tisoč neveljavnih volilnih lističev. V prihodnjih štirih letih bo v primerjavi z volitvami leta 1996 po zdajš- njih podatkih v DZ sedelo več žensk in več poslancev, ki so to delo opravljali že v prete- klem mandatu. S sedmih v letu 1996 izvoljenih poslank je zastopanost žensk v parla- mentu porasla na dvanajst; od tega pet z liste LDS, tri z liste ZLSD, dve z liste NSi in ene z liste SNS, ponovno pa je izvoljena tudi poslanka ma- džarske narodnosti Maria Pozsonec. Prav tako bo v DZ v primerjavi z devetindvajse- timi leta 1996 izvoljenimi »sta- rimi« poslanci tudi le-teh ne- primerno več, kar štiriinštiri- deset. Deleži zaupanja volivcev, ki so ga zase pridobile posamez- ne strankarske liste, se v pri- merjavi z delnimi uradnimi re- zultati tudi po objavi končnih uradnih rezultatov ni bistveno spremenil; LDS s 36,21-odstot- no podporo pripada 34 po- slanskih mest, SDS s 15,80- odstotno podporo volivcev 14 poslanskih mest, ZLSD pa z 12,07-odstotno podporo 11 poslanskih mest. Pod deseti- no volilnih glasov so dobili v SLS+SKD, ki je z 9,53-odstotno podporo ostala pri 9 poslan- skih mestih. NSi je 8,76-od- stotnim deležem osvojila 8 po- slanskih mest, po 4 poslanska mesta pa so pripadla DeSUS (5,16 odstotka). SNS (4,34 od- stotka) in SMS (4,33 odstotka glasov volivcev^ Zadnje tri stranke tudi niso osvojile no- benega neposrednega manda- ta, so pa presegle na državni ravni določen 4-odstotni prag za vstop v parlament. Nova oblast vzpostavljena pred koncem leta? Predsednik države Milan Kučan je takoj v torek, ko je prejel končne uradne volilne rezultate, najavil, da se bo državni zbor v novi sestavi na ustanovni seji sestal že jutri, v petek, 27. oktobra. Za čimprejšnji sklic se je od- ločil, ker Slovenija po njego- vem prepričanju potrebuje gospodarsko; socialno in poli- tično stabilnost. Zadnje dneve v Sloveniji, čeprav neuradno, tečejo tudi intenzivna pogaja- nja o najustreznejši vladni koa- liciji, zato je pričakovati, da tudi s sestavo le-te ne bo večjih zapletov. Predsednik Kučan je zato v torek napovedal, da bo predvidoma do 15. novembra znan tudi njegov predlog za mandatarja. To pa, glede na razmerje moči v DZ, daje vse možnosti, da ima Slovenija v celoti vzpostavljeno novo ob- last še pred koncem leta. IVANA STAMEJČIČ Naši izvoljenci Dr. Slavko Gaber, posla- nec LDS, neposredno izvo- ljen v dveh volilnih okra- jih, ki zajemata območje občin Celje, Vojnik, Dobr- na in Štore, s skupaj 13.325 glasovi (39,95 odstotka), docent za sociologijo vzgo- je na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani in biv- ši šolski minister: »Glede na povprečje, sko- raj 40-odstotni delež zaupa- nja volivcev v obeh okrajih, sem zadovoljen, veliko zau- panje pa je zame tudi obve- za, ki zavezuje, da se v štirih letih naredi kar največ v ko- rist države in celjskega ob- močja. Če ostanem na regio- nalni ravni, to pomeni naj- prej v sodelovanju z vodstvi vseh štirih občin - sam pa bi želel ekipo razširiti še z več občinami - določiti prioritete in pripraviti programe, ki bodo čimboljši. Le tako se bo lahko kar največ doseglo. Že v torek zjutraj smo se zaradi tega sestali z župa- nom in podžupani v Celju, sledijo pa še pogovori oziro- ma dogovori v drugih obči- nah, saj si resnično želim čimširše regijske koalicije. Rad bi dodal še to, da je pri določanju prednostnih na- log in v odločanju, katere programe pripraviti, po- membno tudi, da si ne za- stavljamo tak-šnih, ki jih sa- mi potem ne bi zmogli izpe- ljati. Konkretno pa je v Celju treba čimprej pripeljati do konca že začete projekte; mislim zlasti na gradnjo cen- tralne čistilne naprave, ure- janje mestnih vpadnic in prometnic ter gradnjo avto- cestnih priključkov. Seveda gre tudi za gradnjo načrto- vane srednje zdravstvene šole, dogovor, katere višje in visokošolske študijske pro- grame naj ima Celje ter čim- prejšnje aktiviranje zemljišč, ki zdaj kot mrtev kapital le- žijo v Gaber jih.« Marko Diaci, poslanec SMS, po drugi delitvi izvoljen v volilnem okraju na območ- ju občin Šentjur in Dobje s 713 glasovi (7,52 odstotka, kar je bil strankin najvišji de- lež v državi), sicer podjetnik: »Zelo vesel sem, da so mi ljudje zaupali, to potrjuje, da sem na pravi poti. Prav tako sem hvaležen vsem, ki so mi pri tem pomagali, predvsem mojemu volilnemu štabu. Zavzel se bom za cilje, ki si jih je postavila SMS, to pa so predvsem stanovanjska problematika oziroma prob- lematika mladih nasploh, zaposlitve ter decentraliza- cija države, predvsem glede na zakon o financiranju ob- čin. Sem namreč mnenja, da bi moral ostati v občinah viš- ji odstotek dohodnine kot sedaj. Kot poslanec te regije se bom po svojih najboljših močeh zavzel za naše ob- močje, saj vem, da je Celje ostalo brez svojega pred- stavnika, ki tu tudi živi.« Jurij Malovrh, poslanec SLS+SKD, neposredno iz- voljen v volilnem okraju na območju občin Šentjur in Dobje z 2.280 glasovi (24,05 odstotka); župan Občine Šentjur in poslanec DZ v obeh preteklih man- datih: »Gre za to, da je vzpostav- ljeno zaupanje med volivci in menoj, kar potrjuje že tretja izvolitev tako za po- slanca kot tudi za župana. V preteklem obdobju je bilo zahvaljujoč mojim sodelav- cem v občini veliko opravlje- nega, kajti na eni strani sem imel podporo ožjih sodelav- cev in občinskega sveta, na drugi strani pa je bila izraže- 'na koristnost opravljanja obeh funkcij v eni osebi. Rad bi se zahvalil vsem svojim volivcem, ki jim obljubljam, da jih ne bom razočaral. Me- nim, da čaka državni zbor in vlado v tem mandatu glede na težki gospodarski položaj in na vstop v Evropsko unijo težko delo. Tega se še kako zavedam.« Rudolf Petan, poslanec SDS, neposredno izvoljen v volilnem okraju na območ- ju občin Slovenske Konji- ce, Zreče in Vitanje z 2.381 glasovi (20,81 odstotka); poslanec DZ tudi v prete- klem mandatu: »Pridobljene izkušnje so dragocene, z njimi pa se ve- ča tudi odgovornost za pri- hodnje delo. Z njim želim prispevati predvsem k temu, da bi Slovenija postala prav- na država, da bi torej za vse ljudi veljala enaka pravila, pa naj gre za plačevanje dav- kov ali obravnavo pred so- dišči. Pomembne so tudi urejene javne finance. Tega nimamo, saj je na primer prejšnja vlada predvidela plače za učitelje samo za 10 mesecev, da kar 50 milijard tolarjev neizterljivih davkov ne pogrevam. Zelo pomem- bno področje je šolstvo. Tu si bom prizadeval za do- končno odpravo točkovne- ga sistema in neživljenjske mature. Zavzemal se bom za prost vpis na univerzo, kjer bi šele naj bila selekcija. Pomembna naloga poslan- cev, še zlasti vladne koalici- je, je tudi sestava realnega vsakoletnega proračuna, ki bo upošteval možnosti slo- venskega gospodarstva in bo še sprejemljiv za držav- ljane. Prihodnja štiri leta pa bodo izredno pomembna tudi zaradi približevanja ozi- roma vstopa v Evropsko unijo. Odprl se bo tristomili- jonski trg, kar je priložtKjl ki jo moramo izkoristiti, j sem prepričan, da bomo to povsem pripravljeni, u^j goče pa je pripraviti preu tano, prilagojeno in moij^' no zakonodajo. Seveda | bilo več mojih ciljev mogo uresničiti, če bi bila straj v vladi, a tudi v opoziciji! da, če se stvari pravilno j, tiš, veliko narediti.« j Ana Marija Tisovic man, dr. stom., poslad NSi, v volilnem okraju j območju občin SlovensJ Konjice, Zreče in Vitanjej dobila 999 glasov (8,73 o^ stotka); upokojena zoboj dravnica: »Pri svojem delu bom di jala prednost socialnem varstvu vseh generacij, ukinitvijo davka na dodan vrednost za izdelke, namt njene otrokom, lahko ola) šamo življenje družinam več otroki. Mladim dnij nam lahko država pomaga j zmanjšanjem administratii nih ovir pri pridobivanj vseh potrebnih dovoljenj z začetek gradnje svojega d( ma. S prilagoditvijo delovi zakonodaje materam bi lat ko omogočili zaposlitev z krajši delovni čas. To bi št( vilnim materam omogoči! sočasno skrb za otroke i zaposlitev. Z zaposlovanje! po pogodbi bi se dalo rešil veliko brezposelnosti ii zmanjšati obseg sive ekono mije. To so nekatera ko« kretna vprašanja, za rešit« katerih se nameravam zai zemati. Sicer pa sem prepii čana, da mora poslanec državnem zboru delovati interesu države. Če poji snim: ne bom se zavzema' za na primer dva kilometi neke določene asfaltirali ceste, pač pa za to, da bod' imele občine dovolj pristol nosti in denarja, da bodoi' same reševale. Vsekakor P mora poslanec ohraniti sti s svojimi volivci in z občil skimi sveti, da ve, kaj lahl zanje naredi. Pri tem ni nI bolj pomembno, da si vladni stranki. Kdor bo v p" ziciji, bo imel naslednja Šf leta zelo težko delo, z odp vornim delom pa lahko ^ skupno dobro veliko nd^^ tudi opozicija, ki mi je os«^ no bližja.« Anton Delak, poslanec ^ SUS, po drugi delitvi s 1.2"' glasovi (11,30 odstotka) voljen v enem od žalsl''^ okrajev, poslanec tudi v p"^ teklem mandatu: »Pred svojim vstopoin parlament sem si stv^ predstavljal drugače, kot P so bile potem v resnici, ^j! nil sem, da se bo dalo lol'^ dr. Slavko Gaber Marko Diaci Jurij Malovrh Rudolf Petan Ana Marija Tisovic Tomm VOLITVE 2000 3 jinterese dosti bolj uvelja- li, vendar pa se je izkaza- ^da državni ponavadi ved- ,prevladajo. Kljub vsemu ,in skupaj z ostalimi sa- jijsko-šaleškimi parlamen- fci skušal čim bolj poma- iti regiji. Treba pa je reči, , so v naši volilni enoti [evladali Korošci, čeprav ^številčno ni niti ena tretji- i.Kje so poslanci s Kozjan- ;ega? Če bo v vlado odšel [. Slavko Gaber, bo brez oslanca ostalo tudi Celje, ito menim, da mora nova !ada še enega Celjana ime- ovati za ministra ali pa dr- avnega sekretarja. DeSUS i pripravljen vstopiti v vla- b, saj z zmagovalno LDS ima nerešenih vprašanj, ra- En seveda pri reševanju pokojenske problematike, ij se primanjkljaja pokoj- nske blagajne ne sme po- jvati na račun upokojen- V. Ministrskega položaja [absolutno ne bi sprejel, so zanj primernejši mlaj- z več potrebne energije, sel sem vstopa SMS v par- ment, tudi zato, ker so m vedno očitali, da nismo ava parlamentarna stran- 1, ker zastopamo interese arejših. Potemtakem sta laj v parlamentu vsaj dve epravi< stranki.« Bojan Kontič, poslanec LSD, neposredno izvoljen enem od velenjskih volil- ih okrajev z 2.107 glasovi 8,22 odstotka), poslanec Z tudi v preteklem manda- 'Običajno vsi poslanci tr- lo. da so nestrankarski, '•^dar je to skoraj vedno ^levedanje. V Združeni 'i Vsi dogovori in odločitev ''ekajo znotraj poslanske ^Pine, ki potem nastopi •hlajeno. Kar pa ne pome- ' da poslanci nastopamo ' ukazu in da ne moremo ^Ijavljati interesov regije, matere prihajamo. V prejš- sklicu sem bil edini ša- poslanec, zato so bili ^ni dogovori za ugodno- sti doline veliko težji, kot bo to sedaj, ko smo trije iz Ša- leške doline. Združena lista pri sestavljanju vladne koali- cije ne bo pristala na >desno opcijo<, še posebej ne na so- delovanje s socialdemokra- ti. To pa ne pomeni, da po- slanci teh strank nismo in ne bomo sodelovali med sabo. V prejšnjem sklicu smo več- krat podprli predloge druge poslanske skupine, še pose- bej na področju sociale. Če bi sprejel ministrsko mesto? O ponudbi bi temeljito pre- mislil, lahko pa rečem, da zagotovo ne bi sprejel me- sto državnega sekretarja.« Milan Kopušar, poslanec LDS, neposredno izvoljen v enem od velenjskih volilnih okrajev s 4,640 glasovi (40,73 odstotka), župan Ob- čine Šoštanj: »Deloval bom predvsem v skladu s svojo vestjo, saj LDS nikoli ni bila stranka z železno disciplino in je do- puščala samostojne odloči- tev svojih poslancev. Pri svo- jem delu bom zagovarjal ko- risti države, seveda pa v ne- katerih primerih glasoval predvsem za lokalne intere- se, v skladu z željami ljudi, ki so me izvolili. Glede sode- lovanja z ostalimi strankami moji pogledi ne odstopajo bistveno od stališča LDS. Zavzemam se bolj za levo opcijo, tu mislim Združeno listo, čeprav bi sam naredil močno koalicijo s SKD+SLS in DeSUS-om. Ministrsko mesto? Ne, zagotovo bi ga zavrnil.« Jožef Kavtičnik, poslanec LDS, neposredno izvoljen v enem od velenjskih volilnih okrajev s 5.032 glasovi (43,51 odstotka), ravnatelj OŠ Šalek: »Sem član LDS in tako bom tudi v državnem zboru delo- val v skladu s strankarskimi dogovori. Seveda pa se bom trudil in lobiral, da bo stranka podpirala čim več koristnih programov za našo dolino. Iz- postavljam takšno prestruktu- riranje Premogovnika Velenje, ki bo ohranilo čim več delov- nih mest, boljše cestne pove- zave s Šaleško dolino in naprej proti Koroški, razvoj izobraže- valnih programov v Velenju, predvsem doizobraževanja zaposlenih v podjetjih z usta- navljanjem visokošolskih pro- gramov. Seveda pa je med po- membnejšimi cilji takojšnja pomoč Gorenju, pa ne zato ker je podjetje pomembno za naše kraje, temveč, ker je po- membno za vso Slovenijo, za- to mu je potrebno omogočiti, da bo lahko enakopravno tek- movalo na evropskem trgu. Sodelovanje v parlamentu je možno z vsemi, ki znajo, zmorejo in hočejo, LDS niko- mur ne zapira vrat. Vendar pa bi nekatere stranke morale za uspešno sodelovanje prilago- diti marsikatero svoje stališče, predvsem bi se morale prene- hati ukvarjati s preteklostjo in usmeriti energijo v prihod- nost. Trenutno ne bi sprejel ministrskega mesta, če bi mi ga ponudili, saj se moram naj- prej prekaliti kot poslanec.« Mirko Zamernik, posla- nec SDS, neposredno izvo- ljen v mozirskem volilnem okraju z 2.568 glasovi (26,93 odstotka), poslanec DZ v preteklem mandatu ter župan Občine Luče: »Z uspehom stranke na vo- litvah nisem zadovoljen. Po- trebno je pogledati resnici v oči in ugotoviti, da smo od prejšnjih šestnajstih poslan- skih mest v parlamentu sedaj dobili štirinajst. Tega,seveda ne moremo šteti za uspeh stranke. Osebno gre za iz- boljšanje rezultata, saj sem na volitvah pred štirimi leti dobil 23,5 odstotka, sedaj pa skoraj 27 odstotkov. Zaradi tega je volilni rezultat tohko večja odgovornost, kajti vo- livci v mozirskem okraju so mi namenili največji odsto- tek glasov in zato upravičeno pričakujejo tudi največ od mene. Glede na dejstvo, da stranka nima velike moči v parlamentu, bo toliko težje. Vendar sem optimist, v vsaki težavi najdem nov izziv. Ka- ko sta skladni funkciji župa- na in poslanca, sem izkusil v preteklih štirih letih, tako da večjih težav pri vodenju manjše občine ni. Moji cilji v štiriletnem obdobju, kar se mi zdi realen rok, so zadreč- ka cesta, potem cesta Podvo- lovljek - Kranjski Rak, do- končanje Pavličevega sedla in ceste Ljubno - Luče. Še vedno ni doma za ostarele, tu je največji vlagatelj mini- strstvo za delo, družino in socialne zadeve, zelo je po- treben zdravstveno delavni center v Mozirju. V progra- mu stranke smo posebej na- pisali, da bomo pozorni do tistih, ki iz najrazličnejših vzrokov ne morejo poskrbeti zase.« Franc Sušnik, poslanec SDS, po drugi delitvi z 2.337 glasovi (20,33 odstot- ka) izvoljen v enem od žal- skih volilnih okrajev, žu- pan Občine Vransko: »Moja zaveza volivcem je v prvi vrsti predstavljati interese Spodnje Savinjske doline. Tre- ba pa je vedeti, da sem bil izvoljen kot kandidat SDS. Vendar to ne predstavlja bis- tvenih omejitev, saj strankar- ski interesi ne morejo prevla- dati nad željami ljudi, ki so glasovali zame. Na vsak način bom sodeloval z ostalimi po- slanci savinjske statistične re- gije, saj so mi blizu vsi regijski problemi. Glavni poudarek bi dal na skladnejši regionalni razvoj, specifična za porečje Savinje je poplavna varnost ter izgradnja sistemov za zajema- nje in čiščenje odpadnih voda. Kar se tiče Gorenja, menim, da ta ni v posebno problematič- nem položaju, saj gre za uspe- šen gospodarski subjekt, ki bo lahko, tudi s pomočjo države, prebrodil sedanje težave. Gle- de sodelovanja z drugimi po- slanskimi skupinami sem no- vinec, vendar sem prepričan, da bo do njega prišlo in ne bo posebno drugače, kot je bilo v preteklih obdobjih. To velja tudi za morebitne koalicije, pri katerih je staUšče SDS že dolgo znano. Ministrski položaj? Mi- slim, da bi ga zavrnil, saj mo- ram najprej spoznati in dobro delati v vlogi poslanca.« <.'4'f/V MBP, BJ, SKO, IS Anton Delak Bojan Kontič Milan Kopušar Jože Kavtičnik Mirko Zamernik Franc Sušnik po svetu Bush za umik ZDA z Balkana NEW YORK, 22. oktobra - Republikanski kandidat za predsednika ZDA, guverner Teksasa George Bush mlajši je izjavil, da bo ob morebitni izvolitvi umaknil ameriške vojake iz mirovnih misij na Balkanu. Po Bushovem mnenju morajo odgovor- nost za vzdrževanje miru v BiH in na Kosovu prevzeti evropske države. Obsodbe Izraela KAIRO, NEW YORK 22. oktobra - Voditelji držav Arabske lige so v nedeljo končali dvodnevno vrhun- sko srečanje in sprejeli reso- lucijo, ki z ostrimi besedami obsoja »barbarski Izrael« za- radi nasilja nad Palestinci. Generalna skupščina ZN pa je v noči na soboto sprejela resolucijo, s katero je obso- dila Izrael zaradi pretirane uporabo sile med sovraž- nostmi na palestinskih ozemljih. Za resolucijo, ki jo je pripravil Egipt, je glasovalo 92 članic, 46 se jih vzdržalo, med njimi tudi Slovenija, proti pa je glasovalo šest dr- žav, med njimi ZDA in Izrael. Politiki zamolčali bolezen norih krav ' LONDON, 23. oktobra - Britanska vlada se je pre- pozno odzvala na nevarnost prenosa bolezni norih krav na ljudi, je ugotovila poseb- na preiskovalna komisija. Po pisanju britanskih časo- pisov naj bi od 30 do 50 politikov takratne konser- vativne vlade, državnih uradnikov in strokovnjakov zavestno zamolčalo dejstva o bolezni norih krav, odgo- vorni pa so tudi za prepoča- sno ukrepanje. Od leta 1985 je v Veliki Britaniji za CJD zbolelo 84 ljudi, doslej jih je umrlo 73. Albrightova v Severni Korefi PJONGJANG, 23. oktobra - Prvič po korejski vojni, ki se je končala pred pol stoletja, je ameriška državna sekre- tarka Madeleine Albright kot prva visoka predstavnica ameriške administracije obi- skala Pjongjang. Albrightova se je želela prepričati o na- meri tamkajšnjega poUtične- ga vodstva, da doslej izolira- no državo bolj odpre svetu. Koštunica priznal srbske zlocihe BEOGRAD, 24. oktobra - Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je v in- tervjuju za televizijsko po- stajo CBS News prvič priz- nal, da sta jugoslovanska vojska in srbska policija na Kosovu zagrešili zločine in dodal, da je pripravljen spre- jeti krivdo zanje. »Za to, kar je storil Miloševič in tudi kot Srb bom sprejel odgovornost za te zločine,« je zatrdil Ko- štunica. Hkrati pa je opozo- ril, da so na Kosovu umirali tako Srbi kot Albanci. Ljubljanica kar teče Naši sodni mlini so izjemno počasni - Kdaj o turistični taksi? Enajstim slovenskim turi- stičnim občinam, ki so doti- rane, je država vzela turi- stično-takso ter jo morajo zadnje čase šteti v lastni pri- hodek. Pri tem je nastalo protislovje dveh različnih zakonov, zato je prišlo do tožbe na ustavnem sodišču. Do razpleta bo očitno prete- klo še veliko Ljubljanice. Gre za revnejše občine, za katere je vsota finančne izrav- nave do primerne porabe že drugo leto nižja za znesek turistične takse. Za prizadete občine, med katerimi so na Celjskem Dobrna, Podčetr- tek, Rogaška Slatina in Zreče, pomeni to bistveno manj de- narja za turistični in splošni razvoj. Do takšnega položaja je prišlo, ko je državni zbor sprejel zakon o financiranju občin. Poslanci so namreč »pozabili« na takrat že veljav- ni zakon o pospeševanju tu- rizma, v katerem je bilo točno določeno, da je turistična tak- sa prihodek občine, ki ga mo- ra namenjati za svoje turistič- ne potrebe. To se je zgodilo kljub opozorilom. Prizadete turistične občine so zato junija letos vložile tož- bo na ustavnem sodišču. Od- vetniška pisarna, ki jih zastopa, je od ustavnega sodišča tudi zahtevala začasno zadržanje spornih členov novega zakona. To se ni zgodilo, saj so ustavni sodniki presodili, da ne nasta- jajo težko popravljive posledi- ce. Ko smo se v preteklih dneh na ustavnem sodišču pozani- mali, kdaj bo tožba na vrsti, smo izvedeli, da rešujejo še nekaj zadev iz leta 1997, po vrstnem redu pa je pred tožbo turističnih občin veliko drugih. Prizadete občine bodo mo- rale čakati očitno še zelo dolgo, v nekaterih je zato položaj vse bolj zapleten. To velja še pose- bej za občino Podčetrtek, na gospodarsko šibkem območ- ju, kjer so v preteklih petih letih vložili več kot 42 odstotkov proračunskih sredstev v različ- ne nujne naložbe, predvsem v nove ceste in pločnike. Potem ko so ostali brez turistične tak- se, so ostale nekatere naložbe finančno odprte, občino težijo milijonski dolgovi, denarja za nove naložbe pa skoraj da ni več. S tem ko ni več pomem- bnih novih investicij, je prišlo še do resnih težav v medčlo- veških odnosih. Sicer pa v različnih občinah izgubljeno turistično takso različno težko pogrešajo. Za revnejši Podčetrtek pomeni to kar za dobro desetino manj proračunskega denarja. Pri tem velja za takšne občine še vedno nujno vlaganje v tu- ristično informacijsko službo, promocijo kraja ter za druge potrebe, ki jih »neturistične« občine nimajo. Naši sodni mlini žal še ne meljejo po evropskem tempu. ' BRANE JERANKO □ DOGODKI rekli so Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje in član Sveta SLS+SKD Slovenske ljudske stranke o govoricah, da naj bi na izrednem kongresu kandi- diral za predsednika stranke: »Z vso resnostjo zagotavljam, da trenutno nimam ambicij po- stati predsednik združene stranke in da »milijonodstotno« ostajam v Celju, saj mi je na prvem mestu družina in moja otroka, ki sta kpt drugošolec in prvošolka veliko premajhna, da bi se lahko lotil tako zahtevne naloge. Strinjam pa se, da so razmere v stranki zelo zmede- ne in da jih je potrebno temeljito urediti. Trenutno je v stranki več struj in sam menim, da si mora- mo najprej priti na jasno, kaj sploh hočemo in kakšno -stran- ko želimo. Če naj bo to kmečka stranka, potem je treba spre- meniti ime v Slovensko kmeč- ko stranko in zastopati zgolj interese te populacije. Če pa naj postanemo močna desno-sre- dinska stranka, ki bo lahko anti- pod levosredinski LDS, potem se je tega treba lotiti profesio- nalno. Velik del stranke se zav- zema za sklic izrednega kon- gresa v decembru, vendar sem sam veliko bolj naklonjen te- mu, da bi razmere najprej nor- malizirali znotraj stranke in v roku pol leta sklicali kongres. Ta nam lahko prinese kaj dobrega le, če bo temeljito pripravljen in sklican brez močnega čustvene- ga naboja, kateremu se v de- cembru ne bi mogli izogniti.« Privatizacija občinsicega premoženja? Statusno preoblikovanje skladov vroča juha današnjega zasedanja celjskih mestnih svetnikov v Celju že nekaj mesecev ugotavljajo, da je glede na de- javnosti, ki jih opravljajo v sta- novanjskem skladu in skladu za razvoj obrti in podjetništva, po obstoječi zakonodaji nujno čimprej statusno preoblikova- ti oba sklada. Predloga, da v bodoče delujeta kot samostoj- ni družbi z omejeno odgovor- nostjo, se bodo na današnjem popoldanskem zasedanju loti- li mestni svetniki; in če pri preoblikovanju stanovanjske- ga sklada ne gre pričakovati večjih pomislekov, se zna raz- prava razgreti glede nove or- ganiziranosti Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje. Tako v stanovanjskem skla- du kot v skladu za razvoj obrti in podjetništva so kot najpri- mernejšo obliko svoje bodoče organiziranosti predlagali družbo z omejeno odgovor- nostjo, saj to omogoča samo- stojno poslovanje, gospodarje- nje in nenazadnje tudi zadolže- vanje, neodvisno od občinske- ga proračuna. V stanovanj- skem skladu naj bi bile glede na lastniške deleže zastopane vse štiri občine, naslednice nekdanje skupne celjske obči- ne, kasneje pa bi v družbo, ki bo zagotavljala gradnjo social- no-neprofitnih stanovanj, upravljanje s poslovnimi pro- stori ter izvajala vse ostale sto- ritve na področju nepremičnin- skega poslovanja, lahko pristo- pile še druge občine. Glede na to, da bo družba skrbela tudi za neprofitno stanovanjsko gradnjo, bodo slednje morali v občini formalno pokriti še s podelitvijo koncesije za to de- javnost. Če se s preoblikovanjem sta- novanjskega sklada v d.o.o. na- čelno strinjajo, pa imajo v LDS kot najmočnejši svetniški sku- pini več pomislekov glede preoblikovanja sklada za razvoj obrti in podjetništva. Po bese- dah predsednika celjskega od- bora LDS in podžupana Zdene- ta Podlesnika bodo zato danes popoldne zahtevali natančno poročilo, ki bo dalo jasno sliko o dosedanjem delu sldada ter na- kazalo, kakšno naj bi bilo le-to v prihodnje. Kljub temu, da so sprva razmišljali tudi o zahtevi za umik točke z dnevnega reda današnjega zasedanja, pri tem ne bodo vztrajali, v vsakem pri- meru pa ne bodo dopustili, da bi na kakršenkoli način prišlo do privatizacije občinskega pre- moženja. I. STAMEJČIČ Predsednik UO Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje Roman Šumak je članom odbora za gospodarstvo pojasnjeval, da je preoblikovanje sklada v Lokalni podjetniški center, ki bo deloval kot d.o.o., najustreznejša rešitev zato, ker bo poslovala samostojno (brez tveganja za občinski proračun). Ob delu za obrt in podjetništvo na območju mestne občine naj bi na osnovi podpisanega pisma o nameri v pripravi in izvajanju regionalne- ga razvojnega programa delovala tudi za občine Vojnik, Dobr- na, Štore in Laško. fpo drža! Bajulc dosegel namen LJUBLJANA, 18. okt, bra - Predsednik vlade ^ij drej Bajuk je poudaril, a je bil z odločitvijo Beneš^ komisije namen, »zaraj katerega sem to ugledu, institucijo Sveta Evrop vprašal za nasvet, dosf žen, saj je bil odstranj^ dvom v legitimnost voij tev«. Dodal pa je, da jej glede na svojo legalno, odločitev, da se zaobid neposredno in demokr" tično izražena volja Iju, na referendumu, v evroj skem demokratičnem prč štoru neobičajna. | Indijanci za Gori Grad GORNJI GRAD, 21. okt bra - Klimatska zve: evropskih lokalnih skupii sti in Indijancev tropske deževnega gozda je j evropski projekt mesei oktobra izbrala preje Gornjega Grada za zani njavo individualnih kuriš na fosilna goriva in les- modernim sistemom d Ijinskega ogrevanja, ki iz korišča lesno biomaso. Klimatski zvezi so preprifi ni, da bo ob dokončanj občini uspelo zmanjš? emisije toplogrednih plim i za 30 do 40 odstotkov. Prebita tudi drug! cev Zajasovnika l TROJANE, 23. oktobra i Na avtocestnem odsel^ i Vransko - Blagovica so di i lavci SCT prebili tudi dn go, 1.633 metrov dolgo ce i predora Jasovnik. S teni sta v celoti prebita že dv; od štirih dvocevnih predo rov na omenjenem, 17 kilo metrov dolgem avtocesi nem odseku prek Trojaa Pododsek od Vranskega do Trojan bo predvidomj' zgrajen in predan promet«! do konča leta 2002, podod i sek od Trojan do Blagovici i pa predvidoma v letu 2004 Umrl je Edvard I Stanič LJUBLJANA, 24. oktobra - Po kratki in hudi boleznijo j v 54. letu starosti umrl slo; i venski politik Edvard Stanič' V letih od 1992 do 1994 je bil; generalni tajnik Slovenskiti, krščanskih demokratoij i (SKQ). Na današnji dan pre^ i šestimi leti pa je odstopil s t£ | funkcije. Zlati olimpijci nc znamkah LJUBLJANA, 24. okio, bra - Strelec Rajmond D^ bevec ter veslača - LuH Špik in Iztok Čop, ki so olimpijskih igrah v Sydney; ju osvojili zlati olimpijsl^l medalji, prvi v zgodovini samostojne Slovenije, ^^ upodobljeni na dveh novi^ znamkah, s katerimi je šta Slovenije počastila dO' sežke slovenskih športu', kov. ! z občinskih svetov Pospeševanje turizma GORNJI GRAD - Na predlog župana Tonija Riflja so svetniki obravnavali predlog za ustanovitev razvojnega oddelka. Os- novno delovanje so razdelili na področje turizma, obrti in razvoja ter svetovanja. Preko programa želijo povečati mož- nosti za pridobitev turistične ponudbe, izboljšati koordinacijo razvojnih aktivnosti v občini in sodelovati z ostalimi razvojni- mi inštitucijami v regiji. Po mnenju svetnikov bo potrebno pred naslednjimi koraki izračunati ekonomske učinke takega projekta, zadeve pa bo potrebno urediti tudi statutarno. (EM) Župan lahko podpiše PODČETRTEK - Svetniki so prejšnji teden sprejeli po drugi obravnavi odlok b ustanovitvi razvojne agencije Sotla ter se strinjali, da podpiše župan predlagano besedilo pogodbe o njeni ustanovitvi. Prav tako v drugi obravnavi so sprejeli odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah. (BJ) Obsoteljski porotniki PODČETRTEK - Občinski svet je sprejel odločitev o sodnikih porotnikih okrožnega sodišča. To so Olga Bovha iz Sel, Mojca Vrešak iz Podčetrtka, Jože Valenčak iz Sedlarjevega, Janez Toplišek iz Pristave pri Mestinju in Jožica Boslič iz Olimja. (BJ] Letos malo naložb PODČETRTEK - Svetniki so se na zadnji seji seznanili z realizacijo proračuna za prvih devet mesecev. Občina ima letos zaradi visokega dolga in odvzete turistične takse kar nekaj težav, vendar osnovne naloge izvršuje normalno, manj pa je investicij. Na prihodkovni strani je bilo realiziranih 242 milijonov SIT (62-odstotna realizacija), pri čemer si je občina pomagala s kratkoročnimi krediti. Na odhodkovni strani je bilo realiziranih 222 milijonov tolarjev (60-odstotna realizaci- ja). (BJ) Anonimni svetniki prijavili župana Komunalni prispevek v vec obrokih je za nekatere v Žalcu očitno sporen žalski župan Lojze Pose- del je na 18. redni seji občin- skega sveta pred sprejema- njem predloga odloka o pla- čilu komunalnih prispevkov v žalski občini strogo vpra- šal, če ima kateri od svetni- kov morebitne pripombe ali predloge na to točko dnevne- ga reda. Po nekaj trenutkih mučne tišine je Posedel povedal, da so inšpektorji dobili anonim- no prijavo proti njemu, ker naj bi nekatera podjetja v žalski občini neupravičeno oprostil plačila komunalnega prispev- ka. Prijavo so podpisali »žalski občinski svetniki«. Župan je nato pojasnil, da je nekaj pod- jetij (med njimi trgovini Zana in RR), ki so se lotila novih investicij, izkoristilo možnost odplačila omenjenega pris- pevka na več obrokov. Ker je plačan prispevek pogoj za iz- dajo gradbenega dovoljenja, jim je občina izdala potrdila, da je prispevek že plačan in jim tako omogočila nadaljeva- nje gradnje. »Dolg teh podjetij trenutno znaša približno 22 milijonov tolarjev, vsi dolžniki ga redno odplačujejo, poleg tega pa je zavarovan z menica- mi,« je župan obrazložil odlo- čitev vodstva občine. Svetniki so sicer največ po- zornosti namenili sprejemanju sprememb tarifnega sistema za obračun vodarine, kanalšči- ne in čiščenja odpadnih voda. Omenjene spremembe pome- nijo predvsem zvišanje cen, s čimer naj bi pokrili grozečo izgubo Javnega komunalnega podjetja. Zadnjikrat so cene na- mreč dvignili leta 1997, od ta- krat pa so izgubo pokrivali z odpisom sredstev za amortiza- cijo. Po novem tarifnem siste- mu se bodo cene za gospo- darstvo in gospodinjstvo izena- čile. Dvig stroškov bo za sled- nje med 500 in 1.500 tolarji, kar bo odvisno od tega, ali je gos- podinjstvo. priključeno samo na vodovod, ali pa tudi na ka- nalizacijo. Svetniki so ob tem opozorili na socialne posledice višjih cen, vendar je prevladala odločitev za pokrivanje stroš- kov in razvoj. Tako se bo žal- ska občina z novimi cenami pridružila občinam Prebold, Polzela in Braslovče, ki so že sprejele nov tarifni sistem. Precej pozornosti so name- nili tudi predlogu, da bi v okvi- ru Javnega komunalnega pod- jetja oblikovali enoto za ureja- nje javnih površin. Ta bi nado- mestila podjetje Idila, ki sedaj pogodbeno ureja ulice. Predla- gatelji (ki so v isti sapi pohvalili dosedanje delo Idile) so to ute- meljevali z dejstvom, da Idila nima dovolj sredstev za nakup večje mehanizacije (npr. stroja za čiščenje snega in pometanje ulic). Predvsem svetniki Zdru- žene liste pa so se čudili, zakaj bi javnemu podjetju znova vr- nili dejavnosti, ki se jih je to nekoč že odreklo, namesto da bi razpisali koncesijo in poiska- li zasebnega izvajalca omenje- nih storitev. Župan je zatrdil, da v regiji ni zasebnih podjetij, ki bi bila ustrezno opremljena. Na koncu je občinski svet spre- jel sklep, da bodo začeli s pri- pravami za oblikovanje enote, ki pa bodo za sedaj brez vseh finančnih obveznosti za obči- no. SEBASTIJAN KOPUŠAR modri telefon Gnojnica ali nenevarni izcedki? staneta iz Štor, ki zase pravi, da je osveščen ribič, zanima, kdo je odgovoren za čistilno napravo na odla- gališču odpadkov v Bukovž- laku, iz katere po njegovih besedah »dobesedno teče gnojnica in onesnažuje vo- de«. Odlagališče odpadkov Bu- kovžlak upravlja podjetje Jav- ne naprave Celje, direktor Ivan Čerič pa je povedal, da v Bukovžlaku stoji fekalna od- jemna naprava, v katero s ci- sternami vozijo načrpane vsebine več kot sedem tisočih celjskih greznic. Včasih so fe- kalije izlivali v kanalski kolek- tor, sedaj pa so v skladu s slovensko naravovarstveno zakonodajo zgradili omenje- no odjemno napravo. Ta us- treza vsem slovenskim in evropskim merilom, v njej pa poteka filtracija gostih delcev in druge gošče ter dezinfekci- ja izcedkov z apnom. Izcedke ves čas kontrolirajo z meri- tvami, ki jih zanje opravlja Zavod za zdravstveno vars- tvo Celje. Direktor Javnih na- prav trdi, da so nenevarni okolju, saj ne vsebujejo stru- penih snovi, poleg tega pa ima naprava varovalni meha- nizem, ki ustavi črpanje iz dovoznih cistern, če zazna, da so v fekalijah strupene snovi, kot na primer kisline. Po Čeričevih besedah so pred slabima dvema mesecema odtok iz fekalne odjemne na- prave preusmerili v kolektor, ki vodi do mesta bodoče cen- tralne čistilne naprave, tako da se izcedki ne izlivajo več v potok Ložnico, ampak skupaj s celjsko kanalizacijo v Savi- njo. Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefo- nu sprejemala novinarka Maijela Agrež. Na telefonsko številko 031/569-581 jo lah- ko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. svoja vpraša- nja za Modri telefon pa lahko med ponedeljkom in petkom do 17. ure zastavite tudi po telefonu 42-25-000. DOGODKI 5 V Celju vse vec »Merkurjevcev« fodstvo Kovinotehne je napovedalo 94 presežnih delavcev - Prihodnje leto se bo v Merkur preselila še maloprodaja črnoglede napovedi nekate- ,Celjanov, da bo zaradi prev- ma Kovinotehne ostalo brez iŽbe štiristo ali celo šesto i(ji, se niso uresničile. Upra- družbe je prejšnji teden oročila, da bo zaradi orga- jacijskih in kadrovskih |i«memb v Kovinotehni na [fliam trajno presežnih de- lcev konec leta uvrščenih lljudi. V Merkurju sicer pra- jo, da bo skoraj polovica teh jlavcev našla zaposlitev v Iviru tistega dela njihove (užbe, ki bo delovala v Celju. ■. : - . V Kovinotehni bodo konec ta ukiniH veleprodajo, logi- iko in strokovne službe, 452 poslenih iz obeh dejavnosti iz nekaterih organizacijskih lot strokovnih služb pa bo EŠlo v Merkur. Izjema bo 94 zaposlenih v računovodstvu, financah in kontrolingu, za katere si bo uprava, tako vsaj napoveduje, prizadevala poi- skati ustrezne rešitve, ki bodo preprečile ali vsaj omilile ško- dljive posledice prenehanja de- lovnega razmerja. V prihod- njem letu bodo iz Kovinoteh- ne, v kateri bo njen večinski lastnik ohranil le dejavnost upravljanja z nepremičnina- mi, začel postopoma seliti v Merkur tudi maloprodajo. Ker načrtujejo zaprtje nekaterih manjših trgovin, bo najbrž tu- di to vplivalo na zmanjšanje števila zaposlenih. V Merkur- ju pravijo, da številke ne bodo visoke, vsekakor pa drži, da posledica prevzema Kovino- tehne ne bo samo 94 že najav- ljenih presežkov. Zaradi nekaterih namigov, da naj bi se v Kovinotehni nepravilno lotili razreševanja problematike presežnih delav- cev, se je sekretar območnega odbora svobodnih sindikatov v Celju Ladislav Kaluža se- stal s predsednikom uprave družbe Alojzem Burjo. Ta mu je zagotovil, da bosta v skladu z zakonom o delovnih razmer- jih in s kolektivno pogodbo pri pripravi programa razreše- vanja presežnih delavcev so- delovala tudi sindikat družbe in območni odbor sindikata delavcev trgovine. Pri tem je treba povedati, da je Kovino- tehna doslej sprejela le ugoto- vitveni sklep o obstoju trajne- ga prenehanja potreb po delu delavcev, imenskega seznama presežkov pa še ni. Kako bo Kovinotehna poskr- bela za 94 odvečnih delavcev, bo torej jasno šele v prihod- njih mesecih, že kmalu pa naj bi bilo jasno, koga bo Merkur za svoje potrebe v Celju zapo- slil na novo na podlagi razpisa prostih delovnih mest. Vodja zaposlovanja v območni enota zavoda* za zaposlovanje Celje Albin Počivavšek je povedal, da je Merkur razpisal 53 pro- stih mest, od tega jih je polovi- ca za ekonomske tehnike, šest- najst pa za ekonomiste šeste in sedme stopnje. Ker je razpis, ki ga je zavod obesil na svoje oglasne deske, odprt, se lahko nanj prijavijo vsi, ki izpolnju- jejo razpisne pogoje. Pri tem se poraja vprašanje, koliko tak- šnih bo med tistimi štiriinde- vetdesetimi, in ,aU razpis ne pomeni le to, da želi Merkur za enaka ali zelo podobna de- lovna mesta, za katere ugotav- lja presežke, pridobiti bolj us- trezne kadre. JANJA INTIHAR Univerza, ki je zibelica Ljudska univerza Šentjur, ki praznuje 40-letnico delo- vanja, je ustanova, ki presega izobraževanje. V letih po ustanovitvi je postala zibelka razvoja občinske knjižni- ce, glasbene šole in današnjega pihalnega orkestra. Njenega pomena so se posebej spomnili na petkovi akade- miji v kulturnem domu, kjer so slovesno počastili lepo obletnico. Razvoj ustanove je predstavil direktor Ludvik Mastnak, ki je opozoril, da so začeli predzadnje šolsko leto še s programom za šolanje prodajalca ter zadnje leto s programom za ekonomsko-komercialnega tehnika. Pomen Ljudske univerze je prav tako poudaril slavnostni govornik župan Jurij Malovrh, v kulturnem programu pa so nastopili domači moški pevski zbor Skladateljev Ipavcev, trio Domi- ma s Prevorja ter pihalni in harmonikarski orkester. Priznanja ob 40-letnici so podelili trem nekdanjim ravna- teljem; Otu Pungartniku st., Mirku Vrečku in Ivanu Jagru, za prispevek k razvoju in sodelovanje pa še številnim posameznikom, zavodom, podjetjem in institucijam. BRANE JERANKO Obeti za dobro turistično bero V Lokalni turistični organizaciji Celeia, ki vključuje turistične nosilce z obrnočja Mestne občine Celje, Vojnik, Dobrna in Štore, so s predstavitvijo na Slovenski turistični borzi konec tedna v Portorožu več kot zadovoljni. Po besedah Boštjana Vrščaja je zanimanje tujih organizator- jev potovanj, agentov in prevoznikov za letovanja in turistične obiske Slovenije v strmem porastu. Tako je predstavitev in ponudbo osemdesetih slovenskih turističnih podjetij spoznava- lo kar 192 organizatorjev potovanj, agentov in prevoznikov iz tujine. Kljub temu, da so si v LTO Celeia za osrednji cilj sodelovanja na letošnji Slovenski turistični borzi zastavili zgolj predstavitev domači in tuji javnosti ter zato tudi niso prodajali konkretnih storitev, so z odzivom več kot zadovoljni. Zlasti zato, ker se je za turistično ponudbo celjskega območja zanimalo tudi veliko Italijanov, Nemcev in turističnih delavcev iz Združenih držav Amerike. IS Potrdila za otroški dodatek ministrstvu za delo, dru- 10 in socialne zadeve opo- rjajo starše, ki za svoje oke, starejše od 15 let pre- najo otroški dodatek, da torka, 31. oktobra, pri- ijnemu centru za socialno lo predložijo potrdilo o šo- iju otroka v šolskem letu 00/2001. Zakon o družinskih prejem- 1 namreč določa, da morajo :entrih za socialno delo vsa- ' leto s 1. novembrom po uradni dolžnosti preveriti upra- vičenost do otroškega dodatka za vse otroke, starejše od 15 let. V ministrstvu ugotavljajo, da veliko staršev, ki so prejeli odločbo centra za socialno de- lo o odobritvi otroškega do- datka, spregleda določbo, da so upravičeni do prejemkov le do 31. oktobra v tekočem šol- skem letu, zatem pa morajo s potrdilom o šolanju svojega otroka upravičenost do dodat- ka znova utemeljiti. IS Vzporednosti kmalu konec v Telekomu Slovenije bo- do z 20. novembrom uki- nili vzporedni sistem sta- rih in novih telefonskih številk, saj se zaključuje prehodno obdobje. Področna koda za Celjsko je skupaj z območjem bivše trboveljske omrežne skupi- ne 0601 zdaj 03. V Teleko- mu zaključujejo s preštevil- čenjem tistih starih telefon- skih številk, ki se znotraj iste področne kode začenja- jo z enako ali enakimi števi- li. 7. novembra bo v knjižni izdaji, na zgoščenki in Inter- netu izšel imenik z vsemi novimi številkami. IS Zaenkrat le predpogodba v petek naj bi s podpisom •godbe družba Celjski se- m postala za 85 milijonov larjev novi lastnik mari- Tskega podjetja za pripra- I sejmov Step. Vendar pa v petek do podpi- pogodbe še ni prišlo, saj sta fektor Celjskega sejma d.d. ig. Franc PangerI in Stani- •v Kramberger, predsednik Jravnega odbora OZS, v ka- fe lasti je podjetje Step, pod- sala le predpogodbo. V njej opredeljeni temeljni pogo- pod katerimi bo celjska i^mska hiša prevzela mari- jrsko. Zlasti to, da bodo sej- ki so jih doslej po progra- H pripravljali v Mariboru, di v bodoče ostali v mestu ' Dravi. Kot je še povedal ^iTiberger, naj bi djo podpisa 'godbe prišlo predvidoma do konca oktobra ali v prvih dneh novembra, dotlej pa je čas, v katerem se rešujejo posamez- ne tehnične podrobnosti. IS Da se ne bi nikoli ponovilo S spominsko slovesnostjo so se v Solčavi spomnili 24. oktobra 1944, ko je zakotno hribovsko vasico doletela naj- večja tragedija v vsej njeni zgodovini. Prvi sta klonili pod ognjenimi zublji Ron- čarjeva in Remšakova do- mačija, za njima je okupator požgal celo vas. Skupaj s Solčavani so se ta- kratnih dogodkov spominjali koroški rojaki z onstran Kara- vank z dr. Lovrom Šturmom, predsednikom Zveze sloven- skih organizacij. Veliko stvari je ostalo neizpolnjenih, pre- večkrat so bili Solčavani kot Korošci potisnjeni na stranski tir. In vendar je zgodovina teh krajev tesno povezana z odpo- rom ljudi, zato so naslovili prošnjo novi slovenski vladi, naj ne pozabi Solčave. EDI MAVRIC Pot h Icalcovosti ^ Upravi RS za varstvo narave so v torek predstavili ^mocijsko-informativni katalog Slovenija na poti h kako- •sti. 'katalog so v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor jpravili v celjskem podjetju Fit media, v njem pa so skušali Wito prikazati, kakšna je okoljska problematika v Sloveniji, ^srednjem delu pa so predstavljena podjetja, ki si pridobila ^ifikat kakovosti ISO 14001. IS Nov center v Šmarju v obrtno poslovni coni v Šmarju pri Jelšah bo Mercator jutri odprl prvega od štirih nakupovalnih centrov, kolikor jih namerava v tem in naslednjem letu zgraditi na Celjskem. Nakupovalni center, ki so ga zgradili v nekaj manj kot štirih mesecih, meri 1.800 kvadratnih metrov, naložba pa je 'veljala 400 milijonov tolarjev. Poleg Mercatorjevega super- marketa so v objektu, ki ima urejenih tudi 120 parkirni mest, še štirje manjši trgovski in gostinski lokali. Mesnico v supermarketu bodo upravljale Celjske mesnine, manjšo pekarno pa Klasje. Direktor Mercator Jelše Marjan Babič je povedal, da bo v supermarketu delalo 24 ljudi. Ne gre za nove zaposlitve, saj so na ta delovna mesta prerazporedili delavce iz nekaterih manjših trgovin, ki so jih zaprli. JI Novembra vojaški Odločili odgovor Slovenska vojska priprav- lja na začetku novembra ve- liko vojaško vajo, v kateri bo sodelovalo največ pripad- nikov vojne sestave v zgodo- vini slovenske vojske. Vajo Odločen odgovor 2000, ki bo potekala na območju med Celjem, Mariborom in Ptu- jem, organizira 3. operativ- no poveljstvo slovenske voj- ske (OPPSV) s sedežem v Celju. Priprave na letošnjo osred- njo vajo slovenske vojske so se začela že spomladi s številni- mi aktivnostmi na vseh ravneh poveljevanja 3. operativnega območja. Tako že nekaj časa potekajo vpoklici vojaških ob- veznikov in njihovo urjenje. Po besedah poveljnika 3. OPPSV brigadirja Alojza Za- vršnika, ki bo vodil tudi za- ključno vajo, želijo z vsemi vojaškimi aktivnostmi pred- staviti doseženo raven priprav- ljenosti in stopnjo razvoja Slo- venske vojske ter njeno uspo- sobljenost za izvajanje napad- nih delovanj. Z vsemi načrtovanimi aktiv- nostmi želi vodstvo slovenske vojske izboljšati strokovno us- posobljenost častnikov in pod- častnikov, ki bodo sodelovali, za funkcionalne dolžnosti v miru in vojni ter za delo v enotah vojne sestave. Na vaji bodo predstavili tudi možno- sti računalniške podpore pri usposabljanju poveljstev Slo- venske vojske. Tako bo od 7. do 10. no- vembra na območju občin Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Slovenska Bistri- ca in Videm pri Ptuju polno vojakov v maskirnih unifor- mah, višek vaje p^a bo zadnji dan na vojaškem poligonu v Apačah. SEBASTIJAN. KOPUŠAR Častniki in podčastniki pri izvidniškem ogledovanju terena, ki so ga opravili med pripra- vami na veliko novembrsko vojaško vajo Odločni odgovor 2000. □ DAN VARČEVANJA Da bi bilo življenje mirnejše in bogatejše v Abanki ponujajo najrazličnejše oblike varčevanja, tudi za najmlajše Ni še prav daleč čas, ko se z besedami denar, varče- vanje in finančna varnost nismo posebej obremenje- vali. Začetek meseca smo sklenili s koncem, nekaj malega privarčevali in iz- polnili svoje želje. Genera- cije, ki so danes v aktivni delovni dobi, bodo morale pozabiti na to brezskrb- nost. Naša finančna pri- hodnost je precej bolj ne- gotova in varčevanje posta- ja nujnost. V Abanki svetujejo 1. Vedeti moramo, zakaj investiramo Cilji morajo biti jasni, še preden se odločimo izbirati med naložbami. Ko se sicer odločimo za varčevanje, ima- mo v mislih predvsem zago- tovitev finančne varnosti. Če želimo biti pri tem uspešni, si moramo postaviti jasne cilje, na primer imeti nekaj denarja za vsak primer, priti do strehe nad glavo ali pa, kar bo čeda- lje pomembnejše, zagotoviti si finančno varna leta v poko- ju. 2. Denar moramo razpr- šiti med različne vrste na- ložb V nobenem gospodarstvu ni gospodarske veje, ki bi bila ves čas uspešnejša od dru- gih. Zato nikar ne investirajte samo v eno vrsto naložb; ni- koli ne polagajmo vseh jajc v eno košaro. Ne pustimo se zapeljati tistim naložbam, ki jih ima trg trenutno za vroče, pre- mislimo raje, katere naložbe bodo zanimive čez nekaj let. V Abanki priporočajo: - rentno varčevanje, - depozite, kot je na primer vrtoglavi depozit, - vzajemna sklada Polžek in Zajček, - nakupe vrednostnih papir- jev prek Abanke in individual- no upravljanje vašega premo- ženja in - Ali! Vzajemni pokojninski sklad Abanke, ki ga namera- vajo ustanoviti še v letošnjem letu. 3. Razpršimo denar v ok- viru naložbe Nikoli ne stavimo samo na eno vrsto obveznic ali na del- nice enega podjetja. Vzajem- na sklada Polžek in Zajček upoštevata ta dejstva. Polžek zagotavlja večjo vamost in sta- bilnost naložb, Zajček pa je namenjen agresivnejšemu upravljanju, naložbe vanj so tudi bolj tvegane. Razpršitev naložb si lahko zagotovite tudi s pomočjo individualnega upravljanja s premoženjem, ki ga za vas opravijo strokovnjaki Abanke. 4. Stalen nadzor naložb Najpomembnejši del inve- stiranja je prav stalen stik z obstoječimi naložbami. Še ta- ko dober finančni svetovalec ne more odločati namesto vas. Občasno je treba preli- stati finančne časopise ali od- preti finančno stran v časopi- su. Posebna ponudba Aban- ke do 31. oktobra: VISA kartica za polovično ceno. Abanka vas prek tečajnic stalno obvešča o vrednosti vaših naložb. Ko denar teče v vašo smer Rentno varčevanje je pri- ljubljen in v svetu zelo uveljav- ljen način dolgoročnega var- čevanja, s katerim lahko ure- sničite dolgoročne cilje: do- datno pokojnino, šolanje otrok, nakup stanovanja in drugih vrednejših dobrin. Izbi- rate lahno med dvema nači- noma rentnega varčevanja: -z mesečnimi pologi in - z enkratnim pologom na začetku varčevanja. Za ohranjanje vrednosti lah- ko uporabite revalorizacijsko ali devizno klavzulo. Najmanjši malna doba varčevanja je p( let, potem pa vplačevanje g ključite ali podaljšujete po ei| leto. Po vaši odločitvi, dab( ste zaključili z vplačevanje^ se sredstva vežejo še eno|( to. Dva meseca pred sprosi tvijo sredstev se boste odlo< za način izplačila: enkratno, rednih mesečnih izplačilih številu let, ki jih boste sai izbrali, ali s kombinacijo obd možnosti. Za prejemnika rei te lahko določite sebe ali kati rokoli drugo osebo. Vrtoglavi depozil če želite povečati vredno^ gotovine vam svetujemo, d jo vežete kot depozit za nek mesecev. Izbirate lahko me 3-mesečnim, 6-mesečnimi 12-mesečnim. Te dobe ! i osnova za obrestovanje, sic pa jo lahko določite poljubn { v mesecih, dnevih, na žele datum. Najvišje obrestne m re prinaša enoletna varčeva na doba. Realna obrestn mera je fiksna za vsako varče valno dobo, odvisna je od viš ne in varčevalne dobe depoz ta. Pri obnovitvah se obresti mera viša: čim večkrat se ve zava ponovi, tem višje s obresti; po šesti ponovitvi do seže najvišjo možno stopnjo Odločite se lahko za revalon zacijsko ali devizno klavzulo. Bančna kartica za srednješolce in študente Akeš deluje vedno in povsod, 365 dni v letu in 24 ur na dan na več kot 500 bančnih avtomatih v Sloveniji. To ni samo plastična kartica, temveč pomeni tudi brezplačno vodenje tekočega računa, možnost poslovanja s čeki, nakupa brez čeka v vseh trgovinah s ROS terminali, avtomatski limit na računu v višini 10.000 SIT In mož- nost dvigovanja gotovine. Poleg izrednega limita lahko tudi študent dobi posojilo: s posebno posojilno ponud- bo ali s pomočjo namenskega varčevanja. Otroško varčevanje I Pri Abanki so pripravili poseben program otroškeg varčevanja, namenjen predšolskim in šolskim otrokoni Ob prvem obisku v Abanki dobijo otroci Ježkovo var« valno knjižico in hranilnik. Višina pologov ni omejen» vsak znesek pa mora biti v knjižici vsaj 15 dni. Za otroke ki so privarčevali 5.000, 10.000 in 50.000 SIT, si pripravili lepe nagrade. Razredno varčevanje Abanka ponuja vsem šolskim razredom postopno pot varčevanja, za končni ali maturantski izlet ali karkoli drugega. Vloga Je napisana na razred, denar lahko polagajo kadarkoli, vendar najmanj enkrat v mesecu, dvignejo pa ga lahko kadarkoli po 1. juniju. Če bodo pridno varčevali, bodo za privarčevanih 2.000 tolarjev na učenca dobili fotoaparat za enkratno uporabo, za privarčevanih 5.000 tolarjev na učenca dobi razred fotoaparat, vsak učenec pa foto album, za privarčevanih 20.000 tolarjev na učenca pa povabi Abanka cel razred na pico. Izmed vseh razredov, ki bodo varčevali, bodo v Abanki pred koncem šolskega leta izžrebali tri razrede, ki bodo prejeli denarno nagrado v višini 50.000 SIT. Varčevanje v Banki Velenje Evro za mlade Pri deviznem varčevanju smo se doslej v glavnem od- ločali za nemške marke. Var- čevanje v evru je zanimivo zato, ker je obrestna mera ugodnejša. Evro je valuta pri- hodnosti, ki omogoča dono- snejše, preglednejše in eno- stavnejše varčevanje. Banka obračunava stimulativno obrestno mero in pomaga k hitrejšemu zbiranju denarja. Nudi tudi možnost za brez- plačno pretvorbo valut EMU v evro in obratno. Kako do evro računa za mlade? Evro račun za mlade dobiš z obiskom v najbližji poslo- valnici Banke Velenje, kjer skleneš pogodbo o poslova- r>ju. Vsi, ki so mlajši od 18 let, potrebujejo za odprtje evro računa podpis staršev ali skrbnika. Za tiste, ki jim starši dajo žepnino, je evro račun za mlade priložnost, da zneski, ki jih položijo na račun, čez čas postanejo večji. Prvi račun Banka Velenje ponuja vsem mladoletnikom, da s svojim denarjem razpolagajo sami. Prvi račun je tekoči račun, na katerem se zbirajo vsi prihodki mladoletnika: šti- pendija, honorarji in prihran- ki. Od običajnega tekočega računa se razlikuje po tem, da njihovi imetniki ne poslu- jejo s čeki in nimajo odobre- nega limita. Mladoletnik lah- ko posluje samo s tistim de- narjem, ki ga ima na-računu. S posebno bančno kartico so mu na voljo osnovne sto- ritve na bančnih avtomatih: dvig in polog, z njo pa lahko kupuje na tistih prodajnih mestih, ki so opremljena s posebnimi POS terminali in označena z nalepkami BA. Bančna kartica omogoča tu- di plačevanje manjših vsot, vendar vedno le do zneska, ki ne presega trenutnega stanja na računu. Vedno pravo darilo: darilni ček Obdarovanje je sicer pri- jetno opravilo, vendar je izbi- ra darila pogosto nerešljiva uganka. Podariti darilni ček je zagotovo pravilna odloči- tev, saj bo obdarovanec s tem lahko izpolnil svoje želje. Darilni ček je posebna vrsta čeka, ki ga v enotah Banke Velenje d.d., Velenje, banč- ne skupine Nove ljubljanske banke, enostavno kupite. Tam vam izpišejo ime in prii- mek obdarovanca, te podat- ke pa lahko izpišete tudi sa- mi. Darilni ček lahko podari- te ob katerikoli priložnosti: ob rojstvu ali rojstnem dne- vu, kot božično ali novoletno darilo, ob maturi ali ob kak- šnem drugem posebnem dogodku. Znesek na daril- nem čeku izberete sami. Prejemnik darilnega čeka lahko dvigne gotovino ali pa znesek prenese na svoj bančni račun. Ček velja šest mesecev od izdaje. mesečni polog znaša 5.000 SIT, dogovorjeni znesek vpla- čila pa lahko zvišujete tudi med varčevanjem. Za plačilo pologa lahko izberete kateri- koli dan v mesecu in več nači- nov: gotovinsko plačilo v enoti Abanke, s trajnim nalogom, položnico ali virmanom. Mini- Svetovni dan varčevanja, 31. oktober, je morda prilo^' nost, da razmislite, kako prihraniti kakšen tolar in prihranke pametno naložiti. Foto: GK GOSPODARSTVO □ tlnexa spet dela ^torski Inexi je s pomočjo j3domestnega motorja uspelo ^dčasno zagnati proizvod- jo na valjarski progi, ki se J 23 radi težje okvare pogon- elektromotorja ustavi- j 14. septembra, j^lotor sicer nima zadosti joČi, zato lahko proga obra- z največ 75-odstotno jiogljivostjo, vendar so v pod- jtjii kljub temu zelo zado- ^Ijni. Škoda bo manjša, kot jO pričakovali, pa tudi boja- zen, da bi izgiibili več po- membnih poslovnih partner- ■p, ni več tako velika. Glavni lirektor Marjan Mačkošek poudarja, da se je s predča- jnim zagonom proizvodnje pnanjšala tudi morebitna odš- todninska odgovornost zara- iiidražjih nadomestnih* naku- nov jekla. »Poleg vsega tega bi daljša prekinitev dela gotovo negativno vlivala na vzposta- litev trajnejših poslovnih od- Bosov z našimi odjemalci,« je prepričan Mačkošek. lnexi je namreč letos uspe- lo prodreti na nekatere nove lige, tako da trenutno izvaža jfe v enaindvajset držav. Dolo- jjene vrste jekel dosegajo ce- bo, ki pokrije transportne stroš- ke tudi na bolj oddaljenih Ižiščih. Tako je stekla prodaja jekla v Avstraliji in nerjav- Bh jekel v ZDA, med pomem- bnejše izvozne dosežke pa lejejo tudi prodajo jekla proi- zvajalcem avtomobilskih de- Dv za Volvo na skandinav- J(em trgu in vstop na hitro astoče turško tržišče, ki po- taja vse bolj pomembno iz- lodišče za širitev na območje zhodne Azije. JI Nov sijaj celjsicega zlata Pet podjetij oživlja tradicijo zlatarske dejavnosti v Celju - Nastop v tujini kmalu pod skupno blagovno znamko Minuli konec tedna je bila v prostorih Celjskega sejma razstava Nakit 2001, na ka- teri so se predstavile štiri zna- ne celjske zasebne zlatarske delavnice in en proizvajalec embalaže za nakit. Je glede na zanimanje, ki ga je raz- stava zbudila, mogoče priča- kovati, da bo Celje spet dobi- lo približno takšno medna- rodno zlatarsko prireditev, kakršna je bila nekaj deset- letij v Lapidariju Pokrajin- skega muzeja in je ugasnila leta 1990? Podjetja Bet, Kragolnik&Kra- golnik. Zlatarstvo Kragl&U., Žigon Design in SG Gojznik namreč ne skrivajo teženj, da bi razstava postala tradicio- nalna in da bi se jim že prihod- nje leto pridružili še ostali slovenski izdelovalci in pro- dajalci nakita. Upajo tudi na udeležbo tujih zlatarskih hiš, kar bi razstavi dalo medna- rodni pomen. »Kljub vzponom in padcem, ki jih je doživljalo v preteklih letih, ostaja zla- tarstvo eden od simbolov Ce- lja in to želimo ohraniti tudi v prihodnjih rodovih,« poudar- ja priznan zlatarski mojster Vili Kragolnik. Tokratna raz- stava je bila namenjena le se- danjim in bodočim partner- jem zlatarskih delavnic, že pri- hodnje leto naj bi jo odprli za širši krog ljudi, morda bi jo selili še v Ljubljano in nekate- ra mesta bivših jugoslovan- skih republik. Uroš Kragl je povedal, da želijo celjski zlatarji nastopiti pred tujimi partnerji z enotno blagovno znamko, vendar se o imenu za zdaj še niso dogovo- rili. Po besedah Bojana Sko- mine, direktorja in lastnika podjetja Bet, ki se poleg lastne proizvodnje ukvarja tudi z iz- vozom, bodo vsa štiri podjetja letos prodala na tuje četrtino nakita in zanj iztržila pol mili- jona mark. Njihova tržišča so Češka, Madžarska, Bosna in Hercegovina, Nemčija in Av- strija. »Te trge smo si tudi zadali kot ciljne, saj naši iz- delki ustrezajo stilu nakita, ki ga tam radi kupujejo,« pravi Skomina in dodaja, da so mož- nosti za izvoz še večje, vendar tega brez ustrezne finančne podpore ne bodo mogli izko- ristiti. Zmogljivosti imajo do- volj velike, saj bi že sedaj lahko izdelali dvakrat več na- kita kot ga prodajo. Upajo, da bodo prihodnje leto izvoz po- večali vsaj na 35 odstotkov letne proizvodnje. Okrog štirideset poznaval- cev plemenitih kovin in dra- gih kamnov je v času zlatar- ske razstave ustanovilo Slo- vensko gemološko društvo za severovzhodno Štajersko. Celjski zlatarji so še pouda- rili, da so tako kot za ostale odprti tudi za sodelovanje z Zlatarno Celje. Pri tem si žeh- jo predvsem zdrave konku- rence in upajo, da se zlatarska dejavnost ne bi nikoli več mo- nopolizirala. ■■■■■Hi JANJA INTIHAR Srečanje vzdrževolcev Prejšnji teden je bilo na Rogli deseto srečanje vzdrževalcev Slovenije. Srečanja se je udeležilo več kot petsto vzdrževalcev iz tristo podjetij iz celotne Slovenije. V športni dvorani je sedemde- set razstavljalcev razstavljalo strokovno opremo. J.G. Smrekine hiše ob Ivarčkem jezeru Podjetje iz Gornjega Grada prebrodilo večletne težave - Izvažajo 90 odstotkov proizvodnje rHMMMHMHMHMMI S predstavitvijo svojega naj- evejšega izdelka - leseno mon- ižno družinsko hišo, bodo 7. oktobra v gornjegrajski mreki proslavili petinštiride- et let delovanja. Po nekajlet- i krizi ter lanski prisilni po- Jvnavi in zamenjavi vodstva fejo zdaj v podjetju z večjim ptimizmom v prihodnost. Ve- ^ si obetajo zlasti od pro- ikta izgradnje počitniškega teelja z 32 hišicami ob Ivarč- ^ jezeru, ki so se ga lotili s Pjetjema Ivarčko in Grad- ištvom Igerc. Vrednost naložbe je ocenje- 5 na preko 400 milijonov 'larjev, prva faza izgradnje naselja, ki se bo razprostiralo na okoli 11.000 kvadratnih me- trih enega najlepših okolij v občini Ravne, pa naj bi bila končana prihodnjo jesen. V Smreki izdelajo okrog 90 stanovanjskih in več kot 1000 vrtnih hiš na leto, kar jih uvrš- ča med večja podjetja s tovrst- nimi izdelki v srednji Evropi. Približno 90 odstotkov izdel- kov prodajo v Avstriji, Nemči- ji, Italiji, Španiji, Franciji in na Hrvaškem, njihovi objekti pa stojijo tudi na Cipru ter celo v Južni Koreji in na Japonskem. Z Nemci so izdelali t.i. antia- lergijsko hišo, ki ima prilago- jeno izolacijo, plod lastnega znanj pa sta protipotresno var- na hiša in bio lesena hiša. Največja lastnika podjetja sta Mercator ZKZ Mozirje z okrog 67-odstotnim deležem in Občina Gornji Grad s 6,4 odstotka, pomembnejši delni- čarji pa so še Banka Velenje ter sedanji in bivši zaposleni. V Smreki dela 73 ljudi, ki so lani ustvarili dobrih petsto mi- lijonov tolarjev prometa, v le- tošnji načrtih pa so zapisali 750 milijonov tolarjev prihod- kov in 22 milijonov tolarjev dobička. Bruno Zagode, ki je vode-' nje podjetja prevzel oktobra lani, ugotavlja, da sanacije Smreke kljub trdemu delu ne teče tako hitro in učinkovito, kot so pričakovali. Nekatera že izrabljena osnovna sredstva bo zato treba nadomestiti s sodobnimi, denar za to pa bi pridobili s prodajo nepotreb- nega premoženja. Z novo opre- mo bi lahko občutno znižali stroške ter povečali kakovost in konkurenčnost. Pričakova- ti je, da bo v podjetju nekaj tehnoloških presežkov, vendar bodo za te delavce poiskali nove službe. ■MHMMi JANJA INTIHAR Trgovci krepijo povezavo Trgovske družbe Vele Dom- ile. Koloniale Maribor, Zi- ^a Kranj in Era Velenje, ki f že eno leto združene v ^ Suma 2000, so pred dne- ^ Ustanovile delniško druž- ^ Suma Holding - trgovina ^storitve. Ustanovitveni kapital nove- ® holdinga bo znašal 200 mi- ionov tolarjev, saj so se tr- ""vske družbe odločile, da bo ^ka vložila vanj po 49 mili- ^•^ov tolarjev, po milijon to- ••iev kapitala pa bodo prispe- vala še njihova odvisna pod- jetja Koloniale-Prehrana iz Ma- ribora, Preskrba iz Sežane, Po- trošnik iz Murske Sobote in Center iz Celja. Predsednik uprave Ere Gvido Omladič pra- vi, da gre le za ureditev for- malno-pravne podlage za na- slednjo fazo, ki naj bi bila zaključena še letos, in v kateri bodo članice prenesle na hol- ding več kot polovico svojega kapitala. Seveda bo treba prej opraviti cenitve posameznih družb in določiti menjalna raz- merje do delnic holdinga, pri- dobiti pa bo treba tudi soglas- ja lastnikov. Holding, ki bo po ustvarje- nem prometu predstavljal drugi največji trgovski steber pri nas, naj bi začel redno poslovati prihodnje leto. Do takrat ga bo vodila začasna štiričlanska uprava, ki ji predseduje Stane Skok iz družbe Vele, njegovi namestniki pa so Gvido Omla- dič iz Ere, Branko Remic iz Živil in Gorazd Kutnjak iz Ko- lonial. JI Ravnanje z ljudmi v Velenju se bo danes, 26. oktobra, pričela dvodnevna slo- venska konferenca o ravnanju z ljudmi pri delu. Tokratno srečanje kadrovskih strokov- njakov in vodilnih delavcev je namenjeno oblikovanju člo- veškega kapitala za prihod- nost, upravljanju delovne učin- kovitosti zaposlenih, iskanju novih virov znanja, načrtova- nju nasledstev in motiviranju zaposlenih. JI Presežki v Preboldu Zaradi uvedbe enoizmenskega dela bodo v podjetju MIK-modna konfekcija iz Prebolda morali zmanjšati število zaposlenih. Presežnih delavcev naj bi bilo dvajset, vendar bodo zanje, kot pravijo v vodstvu podjetja, poskušali najti nova delovna mesta. MIK, ki dobro polovico prihodkov ustvari na račun dodelavnih poslov za nemškega partnerja, je lansko poslovno leto zaključil s 33,5 milijona tolarjev izgube. Letos tekoče poslujejo pozitivno, ob koncu leta pa naj bi imeli celo minimalni dobiček. JI □ KULTURA Ohranjanje ljudskih pesmi in napevov Območno srečanje ljud- skih godcev in pevcev Zgornje Savinjske doline v Lučah ob Savinji je na- menjeno ohranjanju sta- rih ljudskih in ponarode- lih pesmi in napevov. Vabilu območne izposta- ve republiškega sklada za ljubiteljske kulturne dejav- nosti Mozirje na tretje sre- čanje se je odzvalo devet skupin in posameznikov iz Zgornje Savinjske doline, piko na i pa so postavili Konovski štrajharji, ki na- mesto iz inštrumentov glas- bo izvabljajo kar iz kmeč- kega orodja. Zanimivi so bili tudi ljudski pevci iz Luč in družina Pančur. Ko- maj peščica poslušalcev v dvorani pa gotovo ni poseb- na motivacija za še boljši organizacijski pristop in šte- vilčnejšo udeležbo nasto- pajočih na prihodnjem sre- čanju. EDI MAVRIČ Studenček je pel in žuborel v torek, 17. oktobra, je pred povsem polno dvorano celj- skega Narodnega doma na svojem letnem koncertu za- pel Celjski oktet Studenček KUp Marija Goršič Lava-Os- trožno Celje. Tako se je, letos dokaj zgodaj, v Celju odprla tudi koncertna sezona na po- dročju vokalne glasbe. Po odzivu občinstva je bilo očitno, da so si pevci v letih delovanja, februarja naslednje leto bodo praznovali srebrni jubilej, pridobili poseben ug- led. Koncert je izzvenel v polni barvitosti glasov Matevža Gor- šiča, Vojka Cvikla, Milana Kne- za, Toneta Kovača, Jožefa Re- parja, Andreja Bremca, Fran- ca Nonerja in Andreja Hudo- malja, ki sedaj sestavljajo oktet Studenček. Njegov umetniški vodja prof. Matevž Goršič je v koncertnem programu dal pou- darek narodni pesmi in prired- bi narodnih, kar je bolj ali manj tudi stalna programska narav- nanost Studenčka. Matevž Gor- šič vodi oktet že dve leti, vsa leta poprej, od njegove ustanovitve, pa je oktet vodil Ivo Knez. Seve- da v minulih letih niso prepeva- li samo na celjskih odrih. Nji- hova pesem je zvenela širom naše domovine, pa tudi v tujini: Lichtensteinu, Berlinu, Švici, Av- striji ter v obeh partnerskih me- stih - Grevenbroichu in še pose- bej odmevno v Singnu. Žuborenje Studenčka tako celjski kot drugi ljubitelji le- pega petja prav dobro pozna- jo, kar je bilo očitno tudi na torkovem koncertu, ko je na- rodna pesem, pa ne samo slo- venska, šla v uho in segla do srca, kot temu radi rečemo.' Prepevali so namreč tudi me- kedonsko, dalmatinsko medi- mursko in rusko ljudsko pe- sem, ljudsko iz Vranja in črn- sko duhovno. K temu pa so, prav tako na zadovoljstvo ob- činstva, pridjali še skoraj že pozabljeno slovensko partizan- sko pesem, ki jo Je na harmo- niki spremljal oče umetniške- ga vodje Studenčka, prof. Ed- vard Goršič. Koncert Celjskega okteta Stu- denček, ki ga je z umetniško besedo povezoval Miha Aluje- vič, je združil pevce na odru in poslušalce v nabito polni dvo- rani, bil pa je tudi odličen uvod v novo pevsko sezon. ŽIVKO BEŠKOVNIK O Celju v nacionalni kulturi v Celju so sinoči pripravili okroglo mizo o mestu celjske kulture v nacionalnem kulturnem programu, katerega pred- log so pred kratkim pripravili v ministrstvu za kulturo. Ker nacionalni program v dobršni meri postavlja obrise bodoče podobe in usode kulture v državi, so v Oddelku za družbene dejavnosti Mestne občine Celje prvo razpravo široko zasnovali in ob izvajalcih kulturnih dejavnosti ter vodstvih lokalnih skupnosti iz regije v goste povabili tudi predstavni- ke ministrstva za kulturo. IS Stroka o Kidričih Slovenija se letos spomi- nja 120-letnice rojstva ter 50- letnice smrti literarnega zgo- dovinarja dr. Franceta Kidri- ča. Oče predsednika prve slo- venske povojne vlade Borisa Kidriča je bil rojen v Rogaški Slatini, kjer je na Knežcu muzej, posvečen obema. V letu pomembnih obletnic bo v Rogaški Slatini dvodnev- ni mednarodni simpozij, ki sta ga pripravila oddelek ma- riborske pedagoške fakultete za slovanske jezike in knji- ževnosti ter Univerza v Mari- boru, vključili pa so se tudi slatinska občina in šole. Na dvodnevnem simpoziju z začetkom jutri, v petek, 27. oktobra, bodo strokovnjaki iz Maribora, Ljubljane, Za- greba in z Dunaja predstavili Kidričevo življenje in delo, njegovo predsedovanje Slo- venski akademiji znanosti in umetnosti, delo v dunajski dvorni knjižnici, na dunajski in ljubljanski univerzi ter se med drugim lotih Kidričeve- ga prešernoslovja ter vloge njegovega sina Borisa Kidri- ča. Uvodni govor bo imel pred- sednik SAZU proL dr. France Bernik, prav tako pričakujejo rektorja mariborske univerze prof. dr. Ludvika Toplaka, ge- neralno sekretarko vlade dr. Verico Trstenjak, ministra za znanost in tehnologijo dr. Loj- zeta Marinčka, kulturnega mi- nistra Rudija Šeliga in Kidri- čeve sorodnike. Udeleženci simpozija bodo v soboto obi- skali Knežec nad Rogaško Sla- tino, kjer se je literarni zgo- dovinar rad ustavljal v zrelih letih. Tamkajšnji muzej je si- cer že več let zaprt. BRANE JERANKO O arhitekturi in filmu v Galeriji sodobne umet- nosti Celje so v torek zvečer pripravili predavanje film- skega teoretika in kritika Stojana Pelka o arhitektu- ri in filmu oziroma kine- matografskih konstrukcijah mentalnih prostorov. IS Jubilejna razstava Jutri, v petek, 28. oktobra, ob 18. uri bodo v Domu Svo- bode v Zidanem Mostu odpr- li pregledno jubilejno raz- stavo oljnih slik Jožeta Ba- rachinija. Jože Barachini je znano ime iz sveta čopiča in barv šijom celjske regije in tudi izven nje. Je član Celjskih likovnikov sek- cije KPD Svoboda Celje in se redno udeležuje vseh društve- nih razstav in akcij. Je pa tudi član Likovnih samorastnikov v Ljubljani, kjer so njegove slike večkrat prišle v izbor za skupin- ske razstave; dobil pa je tudi priznanja za najkvalitetnejša dela. Rodil se je leta 1942 v Dolu pri Hrastniku, s slikarstvom pa se intenzivneje ukvarja zad- njih 10 let. v zadnjih sedmih letih ima za sabo kar 50 samo- stojnih razstav širom po Slo- veniji. Svoje slikarsko znanje je izpopolnjeval pri znanem akademskem slikarfu mag. Željku Opačku, razstavljal pa je Ljubljani, na širšem celj- skem območju, v Zasavju, Po- savju, na Kozjanskem in na Gorenjskem. Poleg tega pa je Jože sodeloval tudi na 35 sku- pinskih razstavah, med dru- gim tudi na Primorskem. Na Internetu (home.amis.net/ba- rachini/) si je njegove slike doslej ogledalo že 10.000 obi- skovalcev. Z motivi njegovih slik pa je bilo tiskanih že več koledarjev, razglednic, novo- letnih in drugih voščilnic. Nje- gove krajinske motive, pred- vsem tiste z vodo, pa je moč poiskati tudi v reviji Ribič. Jutrišnjo otvoritev razstave bosta domača krajevna skup- nost in KUD Svoboda Zidani Most izkoristila tudi za čestit- ke krajanu mag. Romanu Mat- ku za laskavi naslov »Turistič- na osebnost leta 2000«. Raz- stava bo na ogled do 4. novem- bra, vsak dan med 10. in 12. ter 15. in 17. uro. ŽIVKO BEŠKOVNIK Predpraznično darilo Celeane v Špitalski kapelici na Slomškovem trgu v Celju je od četrtka na ogled razstava izdelkov domače in umetnostne obrti, prava zakladnica dragocenih idej za obdarovanje najbližjih, ki bodo obiskovalcem še kako prav prišle prav v času pred koncem leta. Razstavljeni izdelki so na ogled do 30. decembra; od ponedeljka do petka med 9. in 12. ter 16. in 18. ure, v Etnogaleriji Celeana pa so za ta čas pripravili tudi program spremnih kulturnih prireditev. Po besedah Darje Vovk bodo vsak četrtek ob 18. uri pripravili kulturno prireditev; tema nocojšnjega srečanja pa bo odkrivanje enkratnosti in posebnosti sporočil, zapisanih na ročno izdelanem papirju. V petih novembrskih četrtkih bodo sledili pogovori o svečah in svetlobi življenja, klekljanih čipkah, slovenskih ljudskih glasbilih in vinu, lutkah iz keramike in porcelana ter slanem testu, decembrski četrtki pa bodo v znamenju keramike, lesa in vražnih simbolov za srečo. IS, Foto: GAŠPER DOMJAN zapisovanja Ne levo, ne desno Piše: TADEJ ČATER Pravzaprav je vse skupaj ze- lo žalostno. Kulturniki, javni zavodi povezani s kulturo, kul- turne institucije... so odvisne od izida parlamentarnih voli- tev? Si predstavljate? Delova- nje neke institucije, ki nima nikakršnega političnega na- boja, ki je povsem apolitična, katere eksistenca je upraviče- na in katere vloga je izključno povezana z umetnostjo in kul- turo, je odvisno od tega, ali bo na volitvah zmagal ta ali oni blok. Ali levi ali desni politič- ni blok. Zares žalostno! Pred- stavljajte si nogometaše, ki tre- petajo o tem, ali bo minister za šolstvo in šport del tega ali onega političnega bloka. Na- mesto, da bi trepetali za izid, za gole, trepetajo za svojega ministra. In naprej; predstav- ljajte si golmana, recimo Mar- ka Simeunoviča, ki ima za golom prižgan radijski spre- jemnik in posluša neuradne delne izide volitev, ker je nje- gova nadaljnja kariera odvi- sna od zmage te ali one stran- ke. In potem njegove soigralce in nasprotnikove igralce, ki se sredi ugodne novice prično ob- jemati in poljubljati kot da ne bi bili na tistem zelenem trav- nika smrtni sovražniki. Ne, volitve so jih združile v eno veliko stranko. Neumnost! Ja, ampak v kulturi in umetnosti je tudi to mogoče. Žal! J a, nogometaši in športniki gor ali dol, neke kulturniške stran- ke ne bi mogli in uspeli nikoli sestaviti. Bilo bi jih namreč več. In to vse zaradi tega, ker je kultura tako zelo razdrob- ljena in morda še v največji meri stvar nesmiselnega po- seganja v preteklost. Ali še boljše - za preteklostjo. Ker je sistem financirm kulture iz vrst gospodarsti tako zelo zapleten, ker so i^/oii v kulturo precej nedobičkor, sni, je slovenska kultura vedno zelo odvisna od držai In, ker je raznoraznega dol( zovanja o takem ali drui(^ nem prav, o taki ali drugai preteklosti v sferah kultnm ga še vedno zelo veliko, ogroi no, ker se nekaterim zdi, ( so še vedno prezrti in kriviti neopo^eni, ker se nekateii še vedno dozdeva, da si kuk ra v javnosti zasluži boljši n ting kot ga je sicer deležna, jasno, ja, popolnoma jasn da drugače tudi ne more bi Ker si še vedno nismo naj snem, ali nosi večjo težo n cionalno dobrega Laibachi Avsenik, ker si ne znamo o govoriti na vprašanje, ali pomembnejši ročk ali je morda zborovsko petje, ken vemo, kam bi z multimedijs umetnostjo, ki jo nekateri ' načujejo kot koketiranje s lekomom (si lahko zamisl'^ to neumnost?), spet drugih kot liberalno-demokratsko SI | nje, ki nima nič skupnega, resnično umetnostjo in lepif j ki nima nič skupnega z gM ■ liško predstavo, pa naj to is predstavo na oder postavi Ijii ■ Ijanska ali mariborska Dn' ma ali pa kakšno amatersl j gledališče iz najbolj ruraln ga zaselka. Ker preko LinM ta in njegovega Matička gafl menda že ni. In res ga ni. K i ga ni tudi čez multimedijsl umetnost, če posplošim. Ki ga tudi ni čez ročk in zboro\ sko petje. Kot ga ni tudi 61 Avsenike in Laibache. Ker i'i to je kultura, ki mora živ& pa naj bo na oblasti ta ali of- politični blok. Mora, ja, tol ni nujno! Ni pa nujno izkljii ^ no zato, ker se nekaterim ^ pomembnejše to, drugim ? ono. Ker se nekaterim zdi P rnembnejša poezija, drugih spet pa proza. Roman, de"^ mo. In, ker je komisija ^ literatura letos sestavljena ko, da v njej sedi več tistih,' jim je poezija ljubša kot P romanopisje, bo letos ogromno pesniških zbirk. '' malo romanov. Seveda spel<-^ liram. In navajam fiktiv^ podatke. Pa vendar; v slov^^ ski kulturi je možno tudi f' Hja, še več; možno je tudi f da se bo sredi neke predsta^ znašla skupina igralcev, ki ^ bo pričela objemati in poim Ijati, ker je volilno zmago segel politični blok, ki bi hovim interesom v kulturi ustrezal. Nasprotna skupi^ igralcev pa v jok. In žalost. ^^ na žalost! KULTURA □ r Čopove naslednice Visoka priznanja knjižničarkam s Celjskega letošnjimi Čopovimi jgrajenci so tri knjižničar- s Celjskega. Olga Vurcer Šolskega centra Celje je rfjemnica diplome, Slavica jastnik iz Osrednje knjiž- ice Celje ter Metka Kodrič (slatinske knjižnice pa sta ubili priznanje. Kdo so nagrajenke s Celjske- piOlga Vurcer s Frankolove- »je knjižničarka Šolskega [ntra v Celju 18 let, ves čas fojega dela v knjižničarstvu pšolstvu dela v celoti več kot j desetletja). V knjižnici s 43 soč enotami, namenjenimi ijakom, študentom in zapo- lenim, so že leto dni poveza- iv sistem medknjižnične iz- osoje Cobiss. Vurcerjeva je prejela diplo- mo še posebej zaradi sodelo- vanja v projektu uvajanja ra- čunalništva v šolske knjižni- ce. V državnem projektu Ra- čunalnik v šolski knjižnici so- deluje že desetletje ter je v tem času v Sloveniji med drugim izvajala seminarje za šolske knjižničarje. Tako je lani so- delovala kot predavateljica štu- dijskim skupinam v okviru pro- jekta Zavoda za šolstvo Načr- tovanje vzgojnoizobraževalne- ga dela v šolski knjižnici. Lani je prav tako sodelovala v pro- jektu širitve šolske knjižnice na Lavi, ki naj bi pridobila na 600 kvadratnih metrih povr- šin multimedijsko učilnico ter sodobnejšo čitalnico. Dobitnica Čopovega prizna- nja Laščanka Slavica Hrast- nik dela v Osrednji knjižnici Celje dve desetletji, v zadnjem času v oddelku za odrasle na Gledališkem trgu. Njeno de- lovno področje je svetovanje in izposojevanje ter vodenje Univerze za tretje življenjsko obdobje. To vodi tretje leto, v njo je vključenih približno 250 upokojencev, ki se izobražu- jejo v jezikovnih skupinah, na računalniškem usposabljanju, v krožku ročnih del ter na zelo obiskanih domoznanskih in kul- turno-zgodovinskih ter zdravs- tvenih predavanjih, ki se jim po novem pridružuje še umet- nostno-zgodovinski krožek. Hrastnikova je že dolgo dejav- na tudi v izvršnem odboru Društva bibliotekarjev Celje, ki vključuje 150 članov iz ce- lotne regije. Druga prejemnica Čopovega priznanja, Metka Kodrič iz Ro- gatca, je vodja Knjižnice Ro- gaška Slatina ter njene enote Knjižnice Rogatec. V ustanovi, ki je pridobila lani računalniš- ki sistem izposoje kot ena od prvih enot slovenskih matičnih knjižnic, dela desetletje in pol. V zadnjem desetletju se je nji- hova izposoja na dom povečala za dvesto odstotkov, zato se borijo s prostorsko stisko. Ta- ko v teh dneh urejajo v slatin- skem kulturnem centru nov, dodatni prostor za čitalnico, pri čemer upajo še na dodatne prostore. Sicer pa imajo v knjiž- nici zanimive prireditve, med njimi ure pravljic, potopisna predavanja, predstavitve knjig in literarne večere avtorjev. brane jeranko prireditve Gledališče SLG - Lepotna kraljica Le- nana - 26. 10. ob 19.30, tek- movalna predstava Borštniko- vega srečanja, izven abonma- ja. Gostuje SNG Drama iz Ljub- ljane; Don Juan 27. 10. ob 11. za izven in 28. 10. ob 19. uri tekmovalna predstava Boršt- nikovega srečanja. Koncerti Krčma pri Zamorcu 26. 10. ob 21. uri koncert glasbene skupine Heaven Nix. Mladinski center 28. 10. ob 21. uri rock'n'roll koncert skupine Indust Bag. Knjižnica Laško 27. 10. ob 19. uri koncert ruske klavir- ske glasbe v izvedbi pianista Benjamina Govžeta. Kulturni center Laško 26. 10. ob 19.30 samostojni kon- cert narodnozabavnega an- sambla Vesele Štajerke. Zdravilišče Laško 30. 10. ob 20. uri koncert Moškega pevskega zbora Laško. Zdraviliški dom Dobrna 27. 10. ob 20. uri koncert Moške- ga pevskega zbora z Dobrne. Razstave Kulturni dom Šentjur 27. 10. ob 18.30 otvoritev razsta- ve slikarskih del Borivoja Wud- lerja. Savinov likovni salon Ža- lec 27 10. ob 19. uri otvoritev razstave akademskega slikarja in speciaUsta Jožeta MegUča. Na ogled bo do 15. 11. Avla IL nadstropja knjiž- nice na Muzejskem trgu raz- stava Celjski avtorji 90-ih, do 31. 10. Knjižnica Šentjur likovna razstave Petra Vernika. Galerija Mladinski center Velenje razstava Mirana Beš- kovnika. Špitalska kapelica na Slomš- kovem trgu razstava o vlogi in pomenu izdelkov domače in umetnostne obrti v procesu obdarovanja, etnogalerije Ce- leana. 26. 10. ob 18. uri delav- nica »Enkratnost in posebnost sporočil na ročno izdelanem papirju«. Galerija Kulturnega cen- tra Velenje jubilejna razstava Arpada Šalamona, ob njegovi 70-letnici. V Galeriji KC IN so na ogled grafike, v Razstavišču Barbara akvareli, 'v Galeriji Vegrad pa olja - vse do 4. 11. Celjski Stari grad - galerija likovnih del mladih - stalna razstava otrok in mladih iz 22 držav sveta. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 18. ure. Razstavišče Kulturnega centra Laško Petar Petrovič. Cerkev sv. Danijela razsta- va Slomšek in Celje. Mladinski center Celje raz- stava fotografij Ane Trojnar. Mestna galerija Riemer raz- stava Huiquin Wang. Minoritski samostan v Olimju razstava fotografij Božja znamenja ob Slovenski pla- ninski poti Cirila Velkovrha. Špitalska kapela Celje lon- čarski izdelki II. poletne lon- čarske delavnice. Kulturni dom Šentjur pro- dajna razstava Henrika Planka in Aleša Kovačiča. Avla Doma IL slovenske- ga tabora Žalec Minerali Šta- jerske in Koroške. Avla hotela Dobrna Viktor Rožanc, do 3. 11. Ipavčeva hiša Šentjur foto- grafska razstava »Kulturna de- diščina Občine Šentjur«. Galerija Volk razstava II. slikarske delavnice »Mravljica 2000«, do 30. 10. Muzej novejše zgodovine Živeti v Celju, stalna razstava. 27. 10. od 10. do 11. in od 16.30 do 17.30 demonstracija urarja Ivana Krivca. V obča- snih razstavnih prostorih fo- tografska razstava Portreti To- maža Lundra, do 30. 10. Osrednja knjižnica Celje Celjski mestni park nekoč in danes. Stekleni fotografski atelje Josipa Pelikana, Razlagova ulica 5, Celje, ki ga ni več. Jedilnica Splošne bolnišni- ce Celje Boris Černjul in Janoš Šešler, do 30. 10., Galerija Borovo Ljuban Šega, do 28. 11.; Galerija Otto Zlatko Prah, do 29. 11.; Etol Saša Grad, do 30. 10.; Merx Boris Ščetina, do 6. 11. Ostalo Dvorana Plesnega foruma Celje 27. 10. ob 20. uri video inštalacija »Kuri kompilacija«, avtor Kuri Sieberer. 28. 10. ob 20. uri plesno glasbeni pro- jekt »Get back«. Plesnega Fo- ruma Celje in Mladinskega go- dalnega orkestra iz Singena v ZRN. Mladinski center Celje 26. 10. od 16. do 18. angleška, od 18.30 do 20. francoska in od 18. do 20. ure računalniška delavnica, ob 20. uri potopi- sno predavanje Matjaža Ne- maniča; 27. 10. od 16. do 19. likovna delavnica, ob 17. uri informativni dan za študente 1. letnikov, ob 20. uri Impro večer - celjska gledališka sku- pina in ob 22. uri plesni večer - densolnajt; 30. 10. od 17.30 do 19. ure nemška delavnica. Osnovna šola Jurklošter 29. 10. ob 10.30 predstavitev knji- ge prof. M. Rvbal^a -'»800 let Jurkloštra«. Večnamenski prostor OŠ Prevorje 28. 10. o.b 20. uri 4. tradicionalna prireditev »Grozd- je, vino, pesem«. Pricetek gledaliških seminarjev Prejšnjo soboto je celjska Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti pričela z vrsto se- minarjev za gledališke us- tvarjalce v ljubiteljskih kul- turnih društvih in šolah. V soboto se je v dvoranici Zveze kulturnih društev Celje na Gregorčičevi 6 zbralo 19 udeležencev prvega izmed njih: gledališkega seminarja za mentorje, režiserje in dru- ge soustvarjalce otroških in šolskih gledaliških skupin. Pod strokovnim vodstvom mlade- ga celjskega režiserja Mihe Alu- jeviča so se seminaristi sezna- nili z osnovami gledališke im- provizacije, igralske tehnike, zakonitostmi branja besedila in njegove dramaturške anali- ze ter obravnavali probleme uprizoritve predstave. Gledališki seminarji si bodo sledili še v naslednjih sobotah, prvi bo na programu že to sobo- to, 28. oktobra, ko se bodo udeleženci v seminarju za mla- de gledališke ustvarjalce, pod mentorskim vodstvom ene vo- dilnih igralk mlajše generacije na Slovenskem Maje Gal Štro- mar, seznanjali s skrivnostmi gledališke igre. 4. novembra bo seminar za režiserje in druge soustvarjalce odraslih gledališ- kih skupin (vodil ga bo Alen Jelen), 11. novembra kostumo- grafski seminar (vodila ga bo akad. slik.-kostumografinja Vi- de Zupan-Bekčičeva), 18. no- vembra osnovni lutkovni semi- nar (pod vodstvom Brede Vari), 25. novembra nadaljevalni lut- kovni seminar - delavnica (pod vodstvom Tineta Varla) in 2. decembra maskerski seminar, ki ga bo vodil gledališki masker in lasuljar Vinko Tajnšek. Vse informacije o poteku seminarjev in prijavi nanje do- bite na SLKD Celje, Vodniko- va 11, tel: 426.06-30/33. ŽIVKO BEŠKOVNIK Dalmatinci so prepevali Pretekli vikend so bili gostje Mešanega pevskega zbora Ce- leia iz Celja pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Pe- tar Perislavič iz Trogirja v sosednji Hrvaški. Skupaj z zborom Celeia, ki ga vodi Matjaž Kač, so gostje na Celjskem izvedli dva uspešna koncerta, v petek v cerkvi sv. Pavla v Preboldu ter v soboto v Kristalni dvorani v Rogaški Sla- tini. Zbor iz Trogirja, ki ga vodi prof. Mario Milin, je bil tokrat prvič gost celjskega zbo- ra, ki sicer že nekaj let plodno sodeluje s pevskimi sestavi v okolici Splita in s Slovenskim društvom Triglav v Splitu. Triintrideset članov trogir- skega zbora si je v soboto dopoldan ogledalo znameni- tosti Celja in Starega gradu, zapeh pa so tudi na celjski »zvezdi« v Prešernovi ulici. ŽIVKO BEŠKOVNIK Glasba, video in ples v dvorani Forum v Celju so sinoči, v sredo, pripravili glasbeni večer z Andražem Purgom, za konec tedna pa napovedujejo večera glasbe, videa in plesa. Petkov večer bo v znamenju glasbe in videa. Rok Sieberer bo predstavil Media teror vison, sestavljen iz treh sklopov, ob posnetkih Media terorja, ki deluje kot neodvisna produkcija brez finančne pomoči države ali sponzorjev, še dokumentar- ni video in glasbene video posnetke. V soboto pa se bodo občinstvu predstavile plesalke domačega Plesnega foruma Celje s predstavo Get Back, ki je nastala v sodelovanju celjskih plesalcev z mladimi glasbeniki iz partnerskega mesta Singen. IS Lajnar v Celju v eni izmed zadnjih kulturnih sobotnic, ki jih v Celju že ^go leto zapored pripravlja Sklad za ljubiteljsko kulturno "javnost, so predstavili lajnarja. Na lajno, tisti starodavni '^frument z dušo, ki jo mlade generacije skorajda ne poznajo je igral Rastko Tepina, ki je vzdušje na celjskih ulicah ■Vselil za nekaj desetletij nazaj. Bilo je nostalgično, drugače, marsikoga nepozabno. MARIJANA KOLENKO Foto: MIRKO RISTIČ Podobe iz pravljičnega sveta v Gimnaziji Celje - Cen- ;r so odprli razstavo otroš- ih likovnih del, ki so pod lentorstvom Damjane Bru- lec v lanskem šolskem le- i nastala v likovni šoli Um- ra. ' Otroci, ki jim je skupno jselje do ustvarjanja in dru- ?nja, so na papir zlili po- obe iz pravljičnega sveta, [jihovo doživljanje prav- ic bo v knjižnici Gimnazi- ! Celje - Center na ogled do 0. novembra. S K 10 NASI KRAJI IN UUDJE Gasilci se predstavijo Krajevna skupnost Šmartno v Rožni dolini prireja v okviru letošnje- ga krajevnega praznika, ki se je začel že v drugi polovici septembra s tur- nirjem v malem nogome- tu in nadaljeval s sreča- njem starejših krajanov, jutri, v petek, ob 10. uri prikaz gasilskih vaj na temo preventivne aktivno- sti za mlade. Prostovoljno gasilsko društvo Šmartno bo na tam- kajšnji podružnični osnov- ni šoli pripravilo akcijo eva- kuacije otrok v primeru po- žara na šoli. V nedeljo pri- pravljajo gasilci tudi Dan odprtih vrat PGD, ki bo od 8. ure dalje, s tem pa želijo krajanom in ostali javnosti pokazati svoje prostore in predstaviti delovanje druš- tva ter uporabo gasilske teh- nike. V nedeljo, 5. novem- bra ob 9. uri, organizira Planinska sekcija Šmartno pohod »Po južnih obronkih Šmartnega«, ki bo letos pr- vič. Naslednjo nedeljo, 12, novembra, pa načrtuje Mla- dinska sekcija po drugi ma- ši prikaz starega ženitnega običaja - šranganja, ki bo pred tamkajšnjo cerkvijo. Za vse obiskovalce bodo v Kulturnem centru Šmartno pripravili tudi razstavo roč- nih del, slik in fotografij. Zaključna prireditev v tam- kajšnjem kulturnem domu bo v soboto, 18. novembra, ob 16. uri. B. JANČIC Pomoč na domu le za premožne? Centri za socialno delo že nekaj let čakajo na vladni odlok o določanju cen storitev pomoči na domu 83-letni Ivan Pfeifer je sredstva javnega obveščanja nedavno pisno obvestil o po njegovem mnenju sporni od- ločitvi Centra za socialno de- lo Žalec, ki naj bi mu brez njegovega soglasja ukinil po- moč na domu. Vzrok za to naj bi bila njegova zahteva po utemeljitvi cene, ki jo Cen- ter zaračunava za osnovno čiščenje prostorov in znaša 1.500 tolarjev na uro. Ker se mu je zdelo to odločno pre- več, je zahteval utemeljitev, v začetku oktobra pa naj bi mu nazadnje celo ukinili po- moč na domu. fsMmmmm: V žalskem Centru za social- no delo pojasnjujejo, da po njihovih kriterijih Ivan Pfeifer s svojimi dohodki presega cen- zus, po katerem bi bil upravi- čen do delnega plačila stori- tve. Sicer pa je problem plače- vanja pomoči na domu širši. Po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o social- nem varstvu iz lanskega leta bi morala vlada predpisati meri- la, na osnovi katerih naj bi bili upravičenci in drugi zavezan- ci delno ali v celoti oproščeni plačila storitev pomoči na do- mu. Ne glede na to lahko obči- na določi dodatne oprostitve pri plačilu stroškov pomoči, o tem pa odloča pristojni občin- ski organ. Ker konkretnih od- lokov oziroma pravil določa- nja cen vlada še vedno ni obli- kovala, o tem sedaj odločajo občine same. Storitve pomoči na domu so razdeljene v tri sklope: pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, gospodinjska pomoč in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. V ekonomsko ceno storitev pomoči na domu so zajeti stroš- ki plače in drugih osebnih pre- jemkov ter materialni stroški in se po občinah razlikujejo. V naši regiji se tako gibljejo med 1.250 in 1.628 tolarji na uro, vsaka občina pa ima različno oblikovane lestvice olajšav. Mag. Irena Pražnikar, di- rektorica žalskega Centra za socialno delo, je pojasnila, da je pomoč na domu v celoti brezplačna le za prejemnike denarnega dodatka po zakonu o socialnem varstvu, prejem- nike nadomestila za invalid- nost po zakonu o družbenem varstvu odraslih duševno pri- zadetih oseb ter otroke, ki so upravičeni do dodatka za nego po zakonu o družinskih pre- jemkih. Vsi ostali upravičen- ci, ki so brez premoženja, so plačila oproščeni glede na nji- hovo materialno stanje, ki ga določajo vsi dohodki in oseb- ni prejemki. Če ugotovljeni dohodki ne presegajo 50 odstotkov pov- prečne neto plače v RS v prete- klem letu, znaša olajšava 85 odstotkov ekonomske cene sto- ritev, če dosegajo nad 50 do 65 odstotkov, je olajšava 75 od- stotkov, dohodki nad 65 do 80 odstotkov povprečne neto pla- če pomenijo olajšavo 65 od- stotkov, 50-odstotno olajšavo pa imajo tisti, katerih ugotov- ljeni dohodki znašajo nad 80 do 100 odstotkov povprečne neto plače v RS v preteklem letu. Upravičenci, katerih oseb- ni dohodek je do 25 odstotkov višji od republiškega povpreč- ja, je upravičen olajšave do 35 odstotkov, 15-odstotna olajša- va pa pripada upravičencem z dohodki, ki so od 25 do 50 odstotkov višji od povprečja. Do olajšav niso upravičeni ti- sti, katerih dohodki so nad 50 odstotkov povprečne neto pla- če v državi. Na Centru za socialno delo Šmarje pri Jelšah, ki pokriva območje šestih obsoteljsko- kozjanskih občin, se tako na osnovi občinskih pooblastil prispevki upravičencev giblje- jo med O in 400 tolarji na uro, odvisno seveda od tega, v kate- rem plačilnem razredu je upra- vičenec. V Mozirju in okolici- mora upravičenec do pomoči na domu prispevati od 250 do 700 tolarjev na uro, v Konji- cah in treh okoliških občinah pa od O do 450 tolarjev na uro. V MO Celje, Vojniku, Dobrni in Štorah upravičenci plačuje- jo od O do 600 tolarjev na uro. Žal so mnogokrat tudi ti prispevki za nekatere previso- ki. Strah zbujajoč je podatek, da je tudi v naši regiji precej takšnih, ki že živijo na robu preživetja. Za njih predstavlja še tako zanemarljiv strošek velik finančni problem. " BOJANA JANČIČ Kralj piva krasi Laško Med znamenitosti Laške- ga odslej sodi tudi marmorni kip kralja laškega piva, ka- terega slovesna otvoritev je bila to soboto na ploščadi pri mostu čez Savinjo. Stvaritev akademskega kiparja Feren- ca Kiralyja iz Lendave je da- rilo Pivovarne Laško, ki sim- bolizira njeno zgodovinsko povezanost s krajem in tu- kajšnjimi ljudmi. Poleg za- nimivega kulturnega progra- ma so si obiskovalci lahko ogledali tudi simbolični pri- kaz ^varjenja piva. V uvodnem govoru je zbrane nagovoril laški župan Jože Rajh in poudaril pomembno vlogo pivovarne pri razvoju mesta in tukajšnjih podjetij v zadnjih nekaj desetletjih. »Vsekakor je najpomembnejše to, da Pivo- varna daje delo pomembnemu številu ljudi,« je še dejal Rajh. Skulptura kralja piva naj bi Laško še dodatno popestrila, ploščad pa naj bi v prihodnje postalo tudi priljubljeno zbira- lišče zlasti mladih ter mesto, kjer se bodo obiskovalci radi ustavljali. Ob tej priložnosti je Pivovarni Laško in njenemu direktorju Tonetu Turnšku po- daril najvišje občinsko prizna- nje, zlati grb Občine Laško. »Nadpivovar« Anton Turn- šek, kot so ga poimenovali, je v povzel prelomne trenutke, ki so spremljali pivovarno in jo privedli do samega vrha evropske pivovarske industri- je. »Leto 2000 bo v zgodovini prav gotovo zapisano kot eno prelomnih let laškega pivo- varstva. Kapitalske povezave z uglednimi slovenskimi in tuji- mi podjetji nam dajejo var- nost uspešnega poslovanja in sodijo v priprave za vključitev Slovenije v evropske in sve- tovne gospodarske tokove. Tu smo daleč pred našo domačo konkurenco. Vsega tega pa ne bi zmogli brez jasne vizije za prihodnost, vrhunsko usposob- ljenih kadrov in vseh zaposle- nih,« je še dodal in pred zbra- nimi otvoril umetnino, ki od- slej krasi mesto piva in cvetja. BOJANA JANČIČ Foto: JOLANDA SOJČ Jesenska raistava gob Gornjegrajsko gobarsko druš- tvo Ajdovec je bilo ustanovlje- no pred štirimi leti, okoli šti- rideset članov pa vsako leto pripravi zanimivo gobarsko razstavo, s katero želijo obi- skovalce in nabiralce gob te- meljito seznaniti z vrstami gob in jih seveda poučiti o užitnih, neužitnih in strupenih gljivah. Na tokratni razstavi si je bilo mogoče ogledati okoli sto raz- ličnih vrst gob, organizatorji so predstavili tudi fotografije in znamke z gobarskimi moti- vi, gobarski sladokusci pa so se lahko posladkali s pašteto iz gob. EDI MAVRIČ Zdravica kralju piva v ozadju. »Nadpivovar« Tone Turnšek (levo) je z največjo kupico nazdravil umetniku Ferencu Kiralyju in županu Jožetu Rajhu. Z MOJEGA OKN j skrb, pojdi drugam! Piše: PIKA KUKERL Ne vem, kako se vam zdi, ko že leta hodite mimo dom- nevno tako pomembnega in eminentnega Knežjega dvor- ca za gradbiščnimi vrati po- leg občine, ampak jaz priz- nam, da sem se na stanje že kar navadila. Dokler me ni prav v sredo srca špiknila županova izjava, da občina pravzaprav ne ve, kaj bi s stavbo in da jo ponuja Davč- ni upravi republike Sloveni- je. Ker da naj bi bil kompleks potem lepo zaokrožen - ob- čina, upravna enota, sodni- ja z arestom, pa še dacarji, kakopak. Saj verjamem, da Celje na svojih obubožanih plečih še enega muzeja ne bi preneslo, pa če gre še za tako pomem- ben srednjeveški arhitekturni biser. Tudi knjižničarjem ver- jamem, da jih ob napredku bibliotekarske znanosti prav nič ne mika za debele zidove stoletij. In razni umetniki, se- veda, nimajo denarja, da bi si za svojo ustvarjalnost privoš- čili grajske ambiente. Ampak, da bi se občina stavbe lahko najlepše znebila, če jo da eni od najmanj priljubljenih dr- žavnih institucij v uporabo, se mi pa tudi ne zdi edina mož- nost, madonca! Lepo prosim, kaj pa bo Celje kot mesto pridobilo, če bodo v najstarej- ši stavbi njenega Knežjega trga grofovali odmerjevalci, obra- čunovalci in izterjevalci dav- kov in drugih predpisanih da- jatev za državo? Nekaj pedant- nih birokratov, ki se bodo v službo v Celje s silnim vese- ljem vozili iz Ljubljane (!?), tako kot to že počno zaposleni na Družbi za avtoceste, kajne? Zgolj nekoga, ki bo vselej do- volj blizu mošnjička, da bo lahko plačal vzdrževanje iz- jemne stavbe, ki je svoje got- ske značilnosti tako dolgo skri- vala za vojaškim obrazom? In kako se bo prav nič privlačen davčni imidž skladal s privlač- nostjo dediščine, ki bi morala biti vsakomur dostopna za og- led? No, saj so gospod župan izjavili tudi, da ni še nič dore- čenega in da se samo začenja- jo pogovarjati. Zato se mi zdi, da se na koncu koncev ne bom imela za kaj razburjati, ker res ne vidim razloga, zakaj bi se davkarijski skelet bil priprav- ljen premakniti iz prestolnice v provinco. Zato pa me bolj kot morebitna-vselitev neke birokratske institucije v tudi moje mesto skrbi logika mest- nega razmišljanja, ki pravi, čemu bi se sami trudili z iska- njem vsebin, ko pa je vendar toliko lažje za nas v vsakem pogledu prevelik objekt pre- valiti na nekoga drugega. Ga prisesati na državni proračun in si oddahniti. Veste, osebno sem prepriča- na, da obstaja še cela vrsta drugih proračunskih porabi kov, ki prav tako potrebuje prostore, pa bi njihova dej; nost bila za Celje pomembn ša in blagodejnejša. In se zdi, da bi se v Sloveniji na tudi kaki kapitalisti, ki bij tak objekt lahko zanimal.( izhajamo iz celjske veličast zgodovine in današnje razvi ne pavze bi se na ravni drža zagotovo našle kakšne šols in znanstvene variante, kiji trenutno res ni z rož'cami po lano, a so jih vsi nedavni zn govalci imeli polna usta. država ima nekaj desetin n novrstnih uradov, agencij,! štitutov in zavodov, ki jih skoncentrirala v Ljubljai Mnoga med njimi bi mes lahko dala ne le odvezo skrb za lastno knežjo dedii no, temveč tudi kakšno no vsebino. Če pomislimo na bi nja vinorodna območja ini prosperiranje slovenskih vin jev, ni vrag, da jih ne bi zj nekdo združiti v skupnem pi mocijskem objektu. Za rai ko od pivovarjev se zdi, da imajo vinarji med seboj rn rajši, osebno pa kakšnega celovitega prizorišča, ki bi p! segalo meje posameznih vin rodnih okolišev še ne po nam. In tako bi lahko fanta rala do pojutrišnjem... In bi fantazije vseeno vključila razna interna mestna prer porejanja institucij iz stavb, bi se jih dalo oddati, v stavb za katero se zdi, da je nihi noče. Ampak na koncu sta itJ možnosti samo dve: da se stavbo vseli institucija, s ka« ro bo nekdo iz mesta poisb dovolj dobre zveze ali da o gradbiščnih vratih jamramo ^ sodnega dne. Da bi Celje p" stalo iniciator nečesa novega tej državi in da bi se našel tua ta, ki bi zagonu zmogel nam^ niti dovolj energije, da bi ka'^ šna obetavna novotarija zar^ zaživela in bi k sebi privablja la množice iz širne domaČe i tuje okolice, to se pa sploh n more zgoditi, a ne? P.S.: Mimogrede, prosto' Darsa, na čigar prisotnost' Celju je nek gospod sili'' ponosen, še vedno slovijo P* hkusu in tajnici. In pravt^ ko mimogrede - Pošta SloV^ nije se je iz Ljubljane preseli la v Maribor. In Poštna ba" ka tudi. NAŠI KRAJI IN UUDJE 11 Dijaki tavajo po mestu Vlak iz Obsotelja pripelje skoraj uro prezgodaj - SŽ pripravile rešitev p- vlak, poln dijakov iz Ro- ^ke Slatine in širše okoli- j pripelje v Celje skoraj uro ^ začetkom pouka. Tako jjaki, ki morajo vstati zelo ^aj, tavajo po vse bolj j^lem Celju. Nov vozni red , vzbudil med dijaki in star- jtega dela Obsotelja veliko egodovanje. m Gre za dijake, med katerimi lorajo mnogi prehoditi dol- p pot do železniškega posta- ilišča ali pa morajo pred tem elo pomagati pri nekaterih mečkih opravilih. Dijaški vlak dpelje iz Rogatca ob 5.03 ter pripelje v Celje že ob 6.04. Jato je občinski svet Rogaške Slatine občinsko upravo za- iolžil, naj se skuša dogovoriti [železničarji za poznejši od- lod. Tako je občina seznanila s Iroblemom Slovenske želez- lice ter jim sporočila, da raz- nišljajo celo o morebitnem Irugem prevozniku. Prejšnji eden je prišlo do skupnega estanka, pri čemer so predla- 3li trije predstavniki SP Ma- ibor dve mogoči rešitvi. V )rek smo od vodje oddelka za vozni red v Ljubljani Boštja- na Korena izvedeli, da so prob- lem že rešili. Kakšna je rešitev, ki so jo pripravile Slovenske železni- ce? Po novem, to je od 27. novembra, bo odpeljal iz Ro- gatca dodatni vlak, z odho- dom ob 5.25 (ter prihodom v Celje ob 6.25). V SŽ še pojas- njujejo, da je prišlo z novim voznim redom do zapleta za- to, ker mora pripeljati vlak v Celje pravočasno, da ga nato usmerijo na vožnjo v Maribor. Za rešitev zapleta potrebujejo dodatno signalno-vamostno na- pravo, ki omogoča večjo pre- pustnost te enotirne proge, kar ni več posebna ovira. Kaže, da bo problem števil- nih dijakov iz občin Rogaška Slatina, Rogatec ter iz dela občine Šmarje pri Jelšah (oko- lica Mestinja), zares rešen. Ju- tra v Celju so vse bližje lediš- ču, prave čakalnice na celjski železniški postaji pa niti ni. Drugače bo za nekaj dijakov iz najbolj oddaljenega Svetega Ro- ka oziroma Dobovca, ki jim dodatni vlak ne bo nič kori- stil, saj bo odšel na pot šele iz Rogatca. Ti se bodo morali še vnaprej voziti po spornem voz- nem redu. V občinski stavbi v Rogaški Slatini, od koder so opozorili na problem železničarje, so zadovoljni zaradi njihovega hi- trega ukrepanja. Bojijo pa se, da bo na dodatnem vlaku, ki bo le eden od dveh delov ob- stoječega, za vse dijake pre- malo prostora. Pri vsem sku- paj je mogoče slišati tudi da se SŽ pogovarjajo z ravna- telji celjskih srednjih šol o možnosti morebitnega poznej- šega začetka pouka. BRANE JERANKO Priznanja krvodajalcem v Sentrupertu v nedeljo se je na tradicio- nalnem srečanju, ki ga je pripravila Krajevna organi- zacija Rdečega križa Šentni- pert v sodelovanju s tam- kajšnjo krajevno skupnost- jo, zbralo kar osemdeset kra- janov in krvodajalcev Šen- truperta. Najstarejša udeleženca sre- čanja in tudi krajana sta bila 93-letna Terezija Pusar iz Mač- kovca in 88-letni Anton Gra- dič iz Šentruperta, ki jima je predsednik RK Šentrupert Vin- ko Knafelc v imenu organiza- cije izkazal majhno pozornost. Predsednica Območnega zdru- ženja RK Laško je v nadaljeva- nju 37 krvodajalcem podelila priznanja za večkratno daro- vanje krvi, med drugim tudi Francu Zajcu, ki je to živ- ljenjsko tekočino daroval kar šestdesetkrat. Bo. J. Foto: V. M. Čestitka predsednika RK Šentrupert Vinka Knafelca najstarejšemu krajanu Antonu Gradiču. Pricetek drsalne sezone Jutri ob 20. uri se bo na celjskem drsališču v Lede- ni dvorani odprla drsalna sezona, vstop pa bo prost. Od 30. oktobra do 5. novembra so pripravili po- čitniški urnik. Vsak dan, razen 1. novembra, ko je drsališče zaprto, bo od 10.00 do 11.30 ure in od 15.00 do 16.30 ure rekreacija. Od 10.00 do 11.30 ure bo vstop prost. S 4. novembrom pa se odpre zimski bazen v dvorani Golovec. Tudi tu- kaj bo prvi dan vstop prost. SK Z novimi prostori v novo obdobje z novimi prostori bo Turi- stično društvo Laško lahko še aktivnejše delovalo na po- dročju turizma ter tako pris- pevalo svoj delež pri nadalj- nji uveljavitvi kraja in oko- lice tudi izven državnih me- ja, je bilo slišati v soboto na svei^ni otvoritvi novega Tu- ristično-informativnega cen- tra Laško. Otvoritve sta se poleg pred- sednika društva Jureta Križni- ka udeležila tudi laški župan Jože Raj h in predsednik Turi- stične zveze Slovenije Marjan Rožič, ki je v svojem govoru poudaril, da po svojem sodob- nem videzu sodi v sam vrh tovrstnih društev po Sloveniji. Ideja o novem centru je nasta- la v lanskem poletju. »Za loka- cijo ob železniški in avtobusni postaji, hotelu Hum oziroma ob samem vstopu v mesto smo se odločili, ker se nam je zdela najprimernejša,« je povedal Križnik. Z deli so začeli v juniju, že štiri mesece kasneje pa so Laščanom ponosno po- kazali nove prostore, ki meri- jo skupaj 140 kvadratnih me- trov. BOJANA JANČIČ Foto: JOLANDA SOJČ Na otvoritvi novega Turistično-informativnega centra sta trak prerezala laški župan Jože Rajh in predsednik TD Laško Jure Križnik. Na Osredek po asfaltirani cesti Za krajane hribovitega Osredka v južnem predelu občine Vransko je bil v soboto velik praznik, saj so namenu predali dva kilometra asfaltirane ceste. Pred letom 1971 je na Osredek vodila strma kolovozna pot, potem pa so v ta zaselek speljali cesto, ki je povezovala vse kmetije z dolino. Cesta je dolga nekaj več kot dva kilometra. Vrednost celotne investicije je nekaj več kot 23 milijonov tolarjev. Sredstva so bila pridobljena iz treh virov: za demografsko ogrožena območja za sanacijo po poplavi, iz občinskega proračuna občine Vransko in prispevkov krajanov. Ti so obnovi ceste namenili tudi veliko ur prostovoljnega dela. Cesto so s prerezom traku izročili namenu - domačin Albin Kropivšek, župan Franc Sušnik, Ivan Štrajher, predsednik vaškega sveta in svetnik Branko Libeničnik (na sliki), potem pa jo je blagoslovil vranski župnik Jože Turinek. Za veselo razpoloženje so poskrbeli harmonikarji Jurij Grabner ter Stane in Matic Kreča. T. TAVČAR AKTUALNO Daj nam danes naš vsakdanji kruli... S hrano lahko ozdravimo ali pa zbolimo - V industrijsko predelani hrani se nahajajo zdravju nevarni strupi, opozarjojo strokovnjaki Zdravje je naše največje bogastvo, smo pre- pričani vsi, zlasti se tega zavedajo tisti, ki jim je zdravje obrnilo hrbet in jih je napadla huda bolezen. A koliko nas je, ki ob priseganju na to bogastvo sploh razmišljamo o tem, da si bole- zen kar sami »pridelamo« in kako bi morali živeti, da bi si zdravje ohranili? Zelo malo nas je takih - dokler smo zdravi. So pa med nami ljudje, ki se s to problematiko ukvarjajo že dolgo vrsto let in ki opozarjajo na napake v našem prehranjevanju in življenju nasploh. Prav prehranjevanju pripisujejo tisto pot, ki nas lahko ohranja čile in z^ave ali pa nas pelje v bolezen in smrt. Eden takšnih je Mar- jan Videnšek iz Vojnika, ustanovitelj in učitelj društva Preporod, društva za zdravo življenje in samouresničitev. Marjan Videnšek se zavzema za prehranje- vanje z »živo« hrano, to je s sadovi, ki nam jih je podarila mati Narava: s sadeži z dreves, sočiv- jem, zelenjavo, oreščki, semeni ipd. Gre torej za toplotno neobdelano hrano, za način prehranje- vanja, ki mu pravimo presno- jedstvo. Na svojih številnih po- tovanjih doma in po svetu se je srečeval z mnogimi somišljeni- ki, zdravniki, doktorji znanosti in drugimi učenjaki, ki z znans- tvenimi raziskavami in izsledki dokazujejo, da je edina prava človekova smer k zdravju uži- vanje naravne hrane; nespre- menjene s kuhanjem, peče- njem, cvrtjem in podobnimi postopki. Njihovo utemeljeva- nje resnice, do katere so se dokopali ti evropski in ameriš- ki medicinci, univerzitetni pro- fesorji in laični raziskovalci, je za marsikoga nesprejemljivo, tudi za večino slovenskih zdra- viteljev z diplomami, ki prise- gajo zgolj na zdravljenje s tab- letkami, na kirurško odstranje- vanje tvorb in človeških orga- nov, na obsevanja z žarki, ki uničujejo bolne (in tudi zdiave) celice in še na nešteto drugih medicinskih postopkov, ki so neločljivo povezani s farma- cevtsko industrijo, ki je v Slove- niji kapitalsko in dobičkono- sno prav pri vrhu. Resda so uspehi in dosežki naše medici- ne in farmacije na zavidljivi evropski ravni, kot je na drugi strani res, da so nova dognanja o zdravljenju z naravnimi me- todami potisnjena v ozadje, skorajda v ileg^o. A tu so živa pričevanja neštetih ljudi, ki so ozdraveli zgolj tako, da so se odločili za zdravilno poštenje in nadaljevali življenje tako, da so pretežno uživali hrano iz narave, torej toplotno neobde- lano in industrijsko nepredela- no. Večina njih se je za tak korak odločila potem, ko jih je medicina označila za neoz- dravljive ali pa so bili učinki uradnega in priznanega medi- cinskega zdravljenja nikakršni. Vsa filozofija, če jo strnemo v eno samo misel, je v tem, da se je človeško telo sposobno sa- mo braniti pred boleznijo ali se spopadati z njo, če mu le damo priložnost in možnosti za to. Torej: se naravno prehranjeva- ti, se dovolj gibati, se odpove- dovati škodljivim razvadam (lenarjenje, kajenje, prekomer- no uživanje alkohola ipd.) in živeti v urejenih odnosih z ljud- mi, ki nas vsakodnevno obkro- žajo. Sicer pa je bilo o naravnem prehranjevanju in zdravljenju doslej že veliko napisanega, manj -pa se sme govoriti in pisati o tem, da današnji človek skoraj vsakodnevno uživa in- dustrijsko izdelano hrano, v kateri so kemične snovi, ki so zdravju škodljive in ki veljajo za strupene. Resda so te kemi- kalije v živilih, ki prihajajo iz tovarn, v izredno majhnih od- merkih, da jih proizvajalci oz- načujejo kot zdravju neškodlji- ve, znanstvene raziskave do- ma in v svetu pa govorijo dru- gače. Nobena kemikalija ne more biti v hrani v tako majh- nem odmerku, da bi ne škodo- vala človeškemu organizmu. Nekega dne se bo tega dejstva moral zavedati vsak Zemljan, a do takrat je še dolga pot, ki se nam že zdaj kaže v porastu hudih bolezni, že poznanih in še prihajajočih. Sicer pa nam ni treba segati v prihodnost, stati- stika tega trenutka je dovolj zgovorna, naš sogovornik Mar- jan Videnšek pa nam je na prvo vprašanje, kaj pravi stati- stika o porastu malignih obo- lenj v Sloveniji, odgovoril: »Število obolelih za rakom pri nas iz leta v leto dramatič- no narašča. Leta 1996 je v naši državi na novo zbolelo 7.412 ljudi, od tega 3.676 moških in 3.73j6 žensk. Po nekaterih po- datkih pa zdaj na novo zboli za rakom že več kot 9 tisoč ljudi na leto. Starostna meja pa se pri tej hudi bolezni zelo znižuje. Zboleva čedalje več otrok, pa mladostnikov okoli dvajsetega leta in vse več odrasUh že po tridesetem letu starosti. Po petdesetem letu je obolevnost in smrtnost za ra- kom še veliko večja. Trdno sem prepričan, da imajo stru- pene kemikalije, ki jih indu- strijski proizvajalci dajejo v prehrambene izdelke, da bi pocenili proizvodnjo in s tem povečali dobiček, velik vpliv na porast rakastih obolenj.« Kako lahko to trdite? To niso moje trditve, pove- zave o vplivih kemije na obole- nja, zlasti maligna, so znane. V strokovni literaturi najdemo že veliko podatkov o dokazih, na- stalih na osnovi znanstvenih poskusov, da določene kemi- kalije povzročajo raka. Klinika za pediatrično onkologijo iz Diisseldorfa je naredila sez- nam strupenih dodatkov k ži- vilom. Tudi nekateri naši zdravniki javno govorijo o ke- mikalijah, ki dokazano pov- zročajo raka. Žal vedno več teh kemikalij uporabljajo kot do- datke v hrani. Sprememba pre- hranjevanja je nujna, saj je za- gotovo v^ kot 90 odstotkov vseh bolezni posledica uživa- nja napačne hrane, predvsem tiste, v kateri se nahajajo stru- pene snovi. Zveza slovenskih društev za boj proti raku je izdala knjižico z naslovom Kaj je treba vedeti o raku? V njej med drugim piše: »Po nav^- bah številnih avtorjev je kar 35 odstotkov vseh rakov v zvezi z neustrezno prehrano. Gre za dvoje: za hrano, ki vsebuje raz- ne umetne dodatke in za pre- mastno ter količinsko preobil- no hrano. Nekateri umetni do- datki v hrani (npr. konzervan- si, umeme arome, barvila), s katerimi nas tako bogato zala- ga današnja živilska industrija, so namreč kancerogeni in 1^- ko povzročijo raka...« Kateri prehrambeni izdel- ki, ki jih kupujemo v trgovi- nah, so najbolj zdravju ško- dljivi? Težko je reči, kateri pre- hrambeni izdelki so bolj in ka- teri manj nevarni, kajti strupe- ne kemikalije dodajajo že sko- raj vsaki industrijsko predelani hrani. Prepričan sem, da sko- rajda ni izdelka, ki bi ne vsebo- vd nevarne snovi za izboljša- nje arome ali okusa, za poveča- nje obstojnosti itd. Kar poglejte na deklaracije na teh proizvo- dih. Seveda na prvi pogled ne boste veliko razumeli, kajti strupeni dodatki se skrivajo za raznimi težko razumljivimi imeni in oznakami, naprimer za črko E z določeno številko. Če pa se bolj poglobimo v za- devo in podrobno »seciramo« posamezne proizvode, pridejo na dan zanimivi podatki, ki dajo misliti prav vsakemu ra- zumnemu človeku. Ste lahko malo bolj kon- kretni? Bi pili brezalkohohie pijače, če bi vedeli, da povzročajo raz- kroj možganov? Te pijače veli- kol^at niso nič drugega kot pobarvani strupi. To ni nepre- mišljena trditev, to odkritje je plod medicinskih raziskav. Za- radi pitja pijač in uživanja hra- ne, W je umetno" obarvana in aromatizirana, ima resne zdravstvene težave ogromno otrok: hiperaktivno in agresiv- no obnašanje, momje v govo- ru, pri branju itd. Tudi odrasli, ki pijejo takšne pijače za poži- vitev, ugotovij,o, da je ta le tre- nutna, kmalu pa občutijo utru- jenost, slabo koncentracijo, in pogosto glavobole. Te pijače vsebujejo umetna barvila, ki pa so zelo škodljiva, naprimer amaranth, bordeaux, ponceau itd., vsa pa izhajajo iz spojin dušika in benzena, ki je kance- rogen. Tartrazine (rumeno barvilo) dobijo z reakcijo aceti- lena in diazo-metana, ki je strupena kemikalija, se pa kljub temu uporablja kot barvi- lo za pijače in hrano. Znanstve- nica dr. Draga Černelč, dr. med., je raziskovala to področ- je in v svoji petsto strani debeli knjigi zapisala, da so številne raziskave pokazale, da so omenjena barvila kot podatki hrani organizmu škodljiva ter da takšna prehrana ogroža zdravje najnilajših. Vedeti je treba, da otroci in mladostniki uživajo največ škodljivih do- datkov prav v brezalkoholnih pijačah, čeprav svetovna zdravstvena organizacija opo- zarja, da naj bo prehrana otrok brez umetnih dodatkov. Strupene kemikalije pa se uporabljajo tudi za izdelavo dišav oziroma arom, ki jih do- dajajo večini prehrambenih iz- delkov. Razen v pijačah jih naj- demo tudi v trdnih in mehkih slaščicah, v raznih industrij- skih čajih, v multivitaminskih preparatih, v vinih, bonbo- nih... Kemiki nam izdelajo aromo za mleko, kruh, jogurt, pa začimbe za mesno indu- strijo, celo za živinsko krmo itd. • Te umetne arome imajo res močan in zapeljiv okus. Iz česa so pravzaprav sestavlje- ne? Zaupljivi ljudje verjamejo, da izvirajo okusi pomaranče, jabolka, češnje, jagode in dru- gih sadežev res iz pravega sad- ja. Ti časi so mimo. To, kar mi danes vonjamo in okušamo v hrani in pijačah, v glavnem ne gre niti mimo sadja. Sadje je le na etiketah na embalaži. Aro- mo pa dobijo tako, da se v določenem razmerju zmeša deset, dvajset, trideset ali celo več kemik^ij, ki so večinoma zelo strupene. Kaj pa sladila, vse pogosteje najdemo na embalaži tudi na- pise, da je nek proizvod brez sladkorja, torej zdravju bolj prijazen... Umetna sladila vse bolj na- domeščajo dobri stari sladkor. Danes je daleč najbolj razšir- jen aspartam, znan kot Nutra Sweet. Uporablja se v več tisoč izdelkih po vsem svetu. V knji- gi Prescriptions for Nutritional Healing, ki jo je napisal Phylis Balch, je asp^tam vpisan pod kategorijo »kemičnih stru- pov«. Pravijo, da je aspartam eden najbolj nevarnih dodat- kov, kar jih danes lahko najde- mo na tržišču. Sestavljen je iz treh kemikalij: aspartične ki- sline, fenilanina in metanola, vse pa so zdravju zelo škodlji- ve in povzročajo različne bo- lezni, kot so multipla skleroza, izguba spomina, sluha, Alz- heimerjeva bolezen itd. Pov- zročajo tudi čustvene motnje in depresije, metanol, ki je sim-tno nevaren strup, pa se v telesu razkrojijo tudi na for- maldehid, ki je izredno neva- ren živčni strup in ki je tudi znan kot kancerogen, vpliva pa tudi na reprodukcijo DNA in povzroča poškodbe na za- rodkih. Raziskava dr. Johna 01neya je odkrila, da so se pri laboratorijskih miškah po uporabi aspartične kisline, ki je največja sestavina asparta- ma, pojavile luknje v možga- nih. In kje vse lahko najdemo ta sladki strup? Uporablja se za slaščice, brezalkoholne pijače, čaje, so- kove in sirupe, peciva, v za- mrznjenih jedeh in kot polnilo. Aspartam je naprimer v žvečil- nih gumijih brez sladkorja za otroke, piše na etiketi. Umetna sladila so mnogo bolj ško(i|| kot sladkor. T\idi kruh ni več tisto, bil nekoč. Dodajajo mu štev| kemikalije, ne vsem kruho- se razume. Peki vedo, da trendu črn kruh, zato testo prosto obarvajo z umetnj barvili, ki vsebujejo nevaj, kemikalije, posebno neva* je tartrazin. Aroma za krulj sestavljena iz številnih kemi^ lij, med njimi jih je cel d^ rakotvornih. Nam tudi mesnoprede^ valna industrija ne prizan^ s strupi? Za barvilo v mesni indus^ se uporabljata kalijev in naj jev nitrat (nitrit), ki v stiku naravnimi kemikalijami v j lodcu in drugimi kemikalija v hrani (sekundami amini) t« rijo nitroamine, povzročitt raka. Meso vsebuje tudi des krat več strupenih pestici(i kot jih vsebuje zelenjava, čel di je škropljena z njimi. Pesti( di se namreč v maščobah 0(B no topijo. In alkoholne pijače, s ki rimi Slovenci ne skoparini Te vsebujejo etil alkohol, povečuje tveganje za rakom ustih in na požiralniku. Etan je tudi odlično topilo za kei kalije, ki so že same po a rakotvorne in ki jih tudi da jajo alkoholnim pijačam. Pai, zdravje! Prej ste omenili oznako na embalaži, kjer so v zt drobnem tisku navedene s stavine določenega ind strijskega proizvoda. LaW o tej oznaki poveste kaj ve Kot že rečeno, gre za i I sledke klinike za pediatriiS I onkologijo, kjer je naveden j na desetine teh E-jev. Naj t vedem le najbolj nevarne ( datke živilom: če najdete (; nako z E in zraven števil 131 ali 142 ali 210,211,213,2 215, 217, 217, to pomeni, da v proizvodu dodatek, ki pt zroča rakasta obolenja. E 1 je zelo strupen in je v 2 prepovedan. Bodite pozoi na industrijske proizvode, katerih se nahajata že on njeni E 123 in E 110. E 102 ii 110 sta v industrijsko pripn Ijenih omakah vseh vrst. 330 povzroča vnetja v ust votlini in rakasta obolenja, 320 in 321 zvišujeta holest rol, E 338 in 339 povzroS 'prebavne motnje... sicer pa ta spisek zelo dolg. Še enfo | pa bi rad opozoril na asp! tam, ta se rad nahaja v pK! zvodih, ki kupce vabijo z fl | nakama »light« ali »brez sla i korja«. Kaj naj potem sodobni & vek sploh še uživa, da bi sel zastrupljal? Človeški organizem najlep^ deluje ob naravni, polnovre^ nepredelani hrani. Res je,' ima večina ljudi že zelo ra2^! jene okušalne čute, tako I" potrebujejo čedalje močne« dražljaje za zadovoljstvo f uživanju hrane. To je voda" mlin industriji, ki pa se ne me* kaj dosti za naše zdravje, ; zumno se je torej odločiti 2 prehrano, kakršna je bila " Slovenskem v navadi pred ^ in več desetletji. Jesti je tre® hrano, ki zraste na drevesih," vrtovih in njivah. Najbolj z^ vo je uživati čim več suro^ nepredelane hrane in piti s^ že, doma pripravljene sadne ^ zelenjavne sokove. Prepri^^ sem, da ima strupena keiw veliko večji vpliv na porast ^ dobnih bolezni, kot si mislili" Zakaj nočemo verjeti dol'^ zom? MARJELA AG^ Marjan Videnšek: »Zakaj nočemo verjeti dokazom?« Iz soda v tovarni v kemijski laboratorij in potem v hrano, ki jo na tržišče pošilja prehrambena industrija. Kemikalije v sodih so označene s simboloma, ki pomenita zdravju škodljive in strupene snovi. NASI KRAJI IN UUDJE 13 Cepiva letos več Za cepljenje proti gripi letos 1.500 tolarjev, nižjo cena 550 tolarjev le za kronične bolnike, ki so mlajši od osemnajst in starejši od 65 let v vseh zdravstvenih domo- vih in postajah ter na Zavodu ^ zdravstveno varstvo Celje 50 včeraj pričeli s cepljenjem proti gripi. Prebivalcem širše celjske regije je letos na voljo tisoč odmerkov cepiva, l^r naj bi glede na lansko i^imanje za zaščito proti te- mu virusnemu obolenju za- l^oščalo potrebam. Strokov- njaki priporočajo, naj se ljudje odločijo za cepljenje am prej. Svetovna zdravstvena orga- nizacija od leta 1973 priporoča tako imenovani cepilni kok- taji, sestavljen iz virusov gripe, Id trenutno krožijo v svetu. Ker pa virusi tako hitro spre- minjajo dedno zasnovo, da jih obrambni sistem človeškega telesa že čez eno leto ne pre- pozna več, je treba za vsako cepilno sezono cepivo osveži- ti. Lani se je na Celjskem za cepljenje proti gripi odločilo blizu 17 tisoč ljudi. Tudi letos se bo mogoče cepiti do ja- nuarja, vendar je za cepljenje treba poskrbeti pravočasno, orej še pred izbruhom gripe, ^^tošnja cena je 1.500 tolar- ev, kroničnim bolnikom pa )o treba plačati le stroške :epljeTije, to je 550 tolarjev, ^vod za zdravstveno zava- rovanje, ki pokriva razliko do polne cene cepljenja, je letos poostril merila, kdo bo upra- vičen do cenejšega cepljenja. Glede na seznam oseb s kro- ničnimi obolenji so določili, da nižja cena velja samo za otroke in mladino do osem- najstega leta starosti, ki imajo kronične bolezni, ter za kro- nične bolnike, ki so starejši od 65 let. Letos prvič so v Sloveniji pričeli tudi s cepljenjem pro- ti pnevmokokni okužbi, ki lahko povzroči resna obole- nja dihalnih poti. Zdravniki ga priporočajo zlasti starej- šim osebam in kroničnim bolnikom. Cepljenje, ki je v celoti samoplačniško, je mo- goče opraviti hkrati s ceplje- njem proti gripi ali pa pose- bej. Poleg znanih zdravil, ki bla- žijo bolečine pri gripi, so v svetu že razvili nekaj sredstev, ki lajšajo posledice okužbe z virusom gripe. Eno takšnih je relenza, ki ga od lani prodajajo tudi v Sloveniji, stane pa okrog 6.000 tolarjev. Odločitev, ali bodo s cepljenjem gripo pre- prečili ali pa jo bodo raje zdra- vili, je stvar vsakega posamez- nika. Predstojnica oddelka za epidemiologijo v celjskem za- vodu za zdravstveno varstvo mag. Alenka Skaza-Maligoj, dr. med., opozarja, da se bo- mo pred boleznijo gotovo naj- bolje ubranili z zdravim nači- nom življenja, ki povečuje od- pornost organizma. JANJA INTIHAR Bolezenska znamenja gri- pe so nenadno vročina, utru- jenost, glavobol, mrzlica, po- tenje ter bolečine v sklepih in mišicah. Običajno jih spremlja še slab apetit. Bole- zen običajno traja sedem dni, pri nekaterih ljudeh pa se lahko pojavijo še dodatne okužbe, na primer pljučnica, bronhitis ter vnetje srednje- ga ušesa, žrela ali sinusov. V takšnih primerih mora zdravljenje prevzeti zdrav- nik. Nova parkirišča Žalec je upravno središče Spodnje Savinjske doline in mnogi, ki prihajajo v občinsko stavbo po opravkih, se jezijo zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov. Ta problem ni omililo niti pred časom urejeno parkirišče pri železnici. Čeprav ne gre samo za občinski problem, je Občina Žalec sama pričela z njegovim reševanjem. Za občinsko stavbo so zgradili novo parkirišče, ki bo imelo 54 parkirnih mest, obvozna cesta pa bo zgrajena do ceste pri sodišču. Vrednost investicije je 25 milijonov tolarjev, financirala jo je Občina Žalec. Konec prejšnjega tedna so parkirišče že asfaltirali (na sliki). T. TAVČAR Počasneje po Gosposki Konec tedna so v Celju, v Predelu, kjer Gosposka ulica ^ka Glavni in Slomškov trg, Namestili hitrostno oviro, ki "iaj bi pripomogla k umiritvi lUtrosti prometa na tem ob- liočju. Gosposka, po kateri vozniki ^j radi premočno pritisnejo ^ plin, saj je vse od svojega ^Četka pa do stičišča z Glav- in Slomškovim trgom, ''3vno in dokaj pregledno spe- toa, naj bi bila zdaj promet- precej varnejša. Prav na območju, kjer sta zdaj urejen Sprehod za pešce in postavlje- ^ hitrostna ovira, je bila Gos- poska doslej prometno naj- bolj nevarna, saj so jo pešci, zlasti učenci Glasbene šole Ce- lje in tisti, ki obiskujejo ve- rouk, prečkali prav ob nepre- glednem zavoju. Ureditev ce- stišča, zaradi katerega je bila Gosposka vse od petka do po- nedeljka zaprta za promet, pomeni korak k boljši pro- metni varnosti, vendar pa os- taja za pešce, zlasti najmlajše šolarje, ki morajo cestišče veli- kokrat prečkati izza na pločni- ku parkiranih vozil, še naprej ena manj prijaznih oziroma prometno varnih mestnih ulic. IS, Foto: GK Gostinsko turistični zbor Od IZ do 18. oktobra je v Kranjski Ck)ri potekal 4Z stinsko turistič^ zbor, v okvi- ru katerega so se odvijala raz- lična tekmovanja in razstave, podelili pa so tudi priznanja. Visoka priznanja je prejelo kar nekaj tekmovalcev iz celj- ske regije. Na razstavi kulinarič- nih izdelkov je priznanje prejel Branko Podmeiik iz Žalca, na razstavi slaščičarskih izdelkov pa si je zlato medaljo prislužila Marinka Špoljar iz Podčetrtka. Na razstavi omizij sta Edvard Pavline iz Laškega in Robert Kejžar iz Zreč za svoja izdelka prejela zlato medaljo. Rok Čer- nelč iz Šempetra pa srebmo. Na tekmovanju v pripravi jedi pred gosti se je najbolje odrezal Dar- ko Halužan iz Rogaške Slatine, v pripravi dietnih menijev pa Darinka Zalokar iz Laškega. Srebmo medaljo sta si za okusno zajčjo obaro prislužila Milan Bauman iz Šentjurja in Gregor Krašek iz Laškega, kot najboljši barmani pa so se izka- zali Mirko Masnec iz Podčetrt- ka s srebmo medaljo ter Zoran Resner iz Dobme in Predrag Žeželj iz Celja z bronasto meda- ljo. Najboljši poznavalci vin celj- ske regije so Ivo Markač iz Ro- gaške Slatine, Edvard Pavline in Rok Čemelč iz Šempetra, Stan- ko Pevec iz Podčetrtka, Ivo Krebs iz Šempetra, Stane Tihle iz Dobme ter Ivica Živkovič iz Rogaške Slatine. Na tekmova- nju v pravilnem točenju piva je bronasto medaljo prejel Pre- drag Žeželj iz Celja, priznanje pa Zdenko Sinkar iz Laškega. Na tekmovanju sobaric so se naj- bolje odrezale Tonka Ferlež in Danica Boršič iz Rogaške Slati- ne ter Jožica Kreže in Antonija Brečko iz Laškega. Na tekmo- vanju hotelskih receptorjev je priznanje prejel Kristian Čakš iz Podčetrtka. Branko Pikelj iz Vojnika je v hitri hoji s pladnjem zasedel drugo mesto, v teku s pladnjem pa tretje mesto. Na demonstra- tivnem tekmovanju kmetic je zlato medaljo prejela Alenka Vozlič iz Šmartnega v Rožni dolini. Srednja šola za gostinstvo in turizem je na tekmovanju sred- njih šol za gostinstvo in turizem prejela zlato medaljo za tri kate- gorije: kuharstvo, strežba in tu- ristični tehnik. V kategoriji slaš- čičarstvo pa je priznanje prejela Kmetijska in gospodinjsl« šola Šentjur. SABINA KRANJEC Umetnine V namen* Jutri ob 20. uri bo v Ho- telu Paka v Velenju v sode- lovanju Lions kluba Vele- nje in Vaše televizije (VTV) potekala televizij- ska dražba del slovenskih umetnikov za dobrodelne namene. Svoja dela so podarili: Ka- rel Pečko, Alojz Zavolovšek, Ibro Džumhur, Goran Hor- vat, Bernard Sešel, Bogdan Barovič, Darinka Pavletič Lorenčak, Jože Horvat Jaki, Sašo Vrabič, N^lica Zupan, Peter Hergold, Jože Ciuha, Stojan Špegel, Enver Kalja- nac, Vladka Stoviček, Tere- zije Bastelj in Arpad Šala- mon. Izkupiček od proda- nih umetnin bo lions klub Velenje podaril v dobrodel- ne namene. SK Vino Štipendira Likovna prijateljevanja, ki jih pripravljata Radio Rogla in tednik Novice skupaj z lokalnimi soorga- nizatorji, so v juniju na Ko- njiškem že šestič zdnižUa vrhunske slovenske slikar- je, ki so po nekajdnevnem slikanju in druženju na dra^i uspešno prodali svoje slike. Ob tej dražbi pa je bila tudi dražba posebne polnitve vina Zlatega griča in tudi letos je šel njen| izkupiček v sMad za šti- pendiranje perspektivnih študentov s širšega konjiš- kega območja. Slovesni podpis pogodb o štipendi- ranju je bil v ponedeljek zvečer v prireditveni dvo- rani Radia Rogla v Sloven- skih Konjicah. Člani organizacijskega od- bora Likovnih prijateljevanj so med trinajstimi prispeli- mi prijavami izbrali dve šti- pendistki, ki bosta v tem šolskem letu prejemali po 35 tisoč tolarjev na mesec. Prva je Aleksandra Tehov- nik iz Slovenskih Konjic, študentka politologije in musicala na Dunaju, druga pa je študentka zgodovine na ljubljanski filozofski fa- kulteti Mojca Kovačič iz Zreč. Obe študentki sta se pridružili šestim študen- tom, ki so štipendijo preje- mali že doslej. To so bili: Samo Ivačič, Peter Klima, Aleš Mrzdovnik, Petra Plav- čak, Valentina Tehovnik in Petra Polutnik. A.Mr. Zapornice, obvozna cesta V Šempetru v Savinjski dolini v teh jesenskih dneh hitijo z odpravljanjem cestno varnostne zagate v smeri proti Grušovljam in Podlogu. Potem ko so zgradili obvozno cesto, razširili cegto do glavne magistralne ceste proti pokopališču in pločnik ob njej ter zgradili primarni vod za novo kanalizacijsko omrežje s kolektorjem za Spodnje Grušovlje, poteka sedaj montaža zapornic na novem križišču pri pokopališču. Kljub temu, da so se dela malce zavlekla, so krajani KS Šempeter vseeno dobre volje, saj bodo končana v prvih dneh prihodnjega meseca. T. TAVČAR Delavci podjetja Amile Iskra iz Kranja pri montaži zapornic. 14 NASI KRAJI IN UUDJE V harmoniji že petdeset let Jakob in Marija Hercog iz Pečovnika sta se poročila 7. oktobra pred 50 leti in ker ju je vse življenje vezalo zaupanje, medsebojno ra- zumevanje in spoštovanje, sta letos slavila zlato poro- ko. Po dobrem kilometru ceste od podvoza pod železnico proti Pečovniku le ozek od- cep kaže pot do Bekunove domačije, kjer je bila vseskozi doma Marija, Micika po do- mače, in kamor se je nekoč, po prepričevanju sodelavcev, odpravil na obisk Jakob. Češ, da naj gre pogledati neko de- kle, ki živi sama z mamo in kjer bi bila še kako potrebna »moška roka« za delo. Bila sta si všeč, ljubezen je vzplamtela in kot je videti, gori še danes. Prijetna zakonca se rada pošalita in sta najbolj vesela takrat, kadar pride kdo na obisk. Njuna snaha Sonja je povedala, da Jakob, odkar je v pokoju, najbolj pogreša družbo. Če dolgo ni nikogar na obisk, celo zboli od žalo- sti. Oba sta svoja delovna leta pustila v tovarnah - Jakob do leta 1981 v Cinkarni, Marija pa do leta 1982 v Vrvici. V zako- nu so se jima rodili trije otroci - po letu dni zakona hči Ro- mana, nato sin Silvo, oba živi- ta v Pečovniku, osem let ka- sneje pa še najmlajši sin Cvet- ko, ki danes z družino živi v Žalcu. Prav otroci in šest vnukov je bilo vztrajnih, da »star« ata in stara mama slavita zlato poroko. Vnuki so jima voščili na čisto poseben način - z deklamacijo posebej zanju spisanih drobcev iz njunega življenja. »Starga ata«, sicer doma iz Kalobja, so spomnili na njegovo težko otroštvo, ko nekega dne ni mogel v šolo, ker je imel edine hlače mo- kre, stara mama pa je hodila kilometre daleč na »dnino«, da je preživljala sebe in ma- mo, saj sta bila dva brata že zdoma, oče p^ jim je umrl v zgodnjih otroških letih. Leta 1950 sta se poročila, pet let kasneje pa na. temeljih stare- ga zgradila nov dom, ga z leti dograjevala in obnavljala in danes na starega spominja le še slika, ki sta jo dobila v dar za poroko. Njuni otroci pa so dobili najdragocenejšo doto za življenje - delovne navade, ki jih pridno ohranjajo in zdaj prenašajo tudi na svoje otro- ke. »Zdaj nama je najlepše, nič nama ne manjka in največje zadovoljstvo je, ko gledava otroke in vnuke, kako zelo se razumejo med seboj. Drug brez drugega sploh ne morejo,« pravita in si želita le, da bi ostala še dolgo zdra- va. MOJCA MAROT Zlatoporočenca Marija in Jakob Hercog s svojima sinovoma Cvetkom in Silvom ter hčerko Romano. Biserna Robinzona na Pilštanju Na koncu trga Pilštanj, v katerem je življenje le ^ v desetih hišah, živita prijetno in lepo življenje Angela in Jo- že Kolar. Poročila sta se 27. oktobra 1940. Na življenjski poti sta si zvesta že 60 let, torej sta biseroporočenca. Čeprav jima po malem nagaja zdravje, sta še prava korenjaka, živahna, vedra in dobrega spo- mina. Sta odlična sogovornika in prijetna gostitelja. Vsako leto se ob turistični prireditvi Binkoštovanje njuna hiša spremeni v mini tiskovno središče, od koder se novinarji javljamo v programe radijskih postaj in pripravljamo pogovo- re, gospa Angela postreže s ča- jem, kavo in pecivom, oče Jože pa pripoveduje, kako je na PU- štanju bilo pred nmogimi deset- letji. Angela se je rodila 21. marca 1921 v Jurkloštru, v družini z dvanajstimi otroki, sama pa je bila deseta po vrsti. BUo je osem deklet in štirje fantje, danes živi- jo še tri sestre in prav toliko bratov. Vsi so se rodili pod do- mačo streho. Jože se je rodil 29. januarja 1914 v Vini gori nad Pilštanjem, streljaj. nad seda- njim domom. »Pri nas je bilo šest otrok, pet fantov in dekle. Danes sem sam.« Spoznala sta se v vinogradu, kamor je prišla iz Jurkloštra pomagat Angela. To je bila lju- bezen na prvi pogled, saj sta se čez sedem mesecev že poročila, v Jurkloštru. Angela v omari še danes hrani zgomji del poroč- nega kostima, ki ga je iz prvo- vrstnega angleškega blaga sešil mož Jože, odlični krojač. »Tudi sebi sem sešil poročno obleko, me je tako prišlo najceneje,« je dod^ in se hudomušno zasme- jal skozi očala. Angela in Jože sta spravila do poklica tri otroke: Edija, Andre- ja in Majdo, imata sedem vnu- kov in dve pravnukinji. Živo in Kajo. Angela je bila nekajkrat tudi zaposlena, večino časa pa je doma gospodinjila. Jože je bil krojač, tudi v Za^ebu. »Veliko sem šival po meri, saj konfekci- je ni bUo,« se je spominja. Za njima je burno in lepo življenje: »Danes v glavnem po- čivava, ko prej nisva!« Za vese- lje imata nekaj kokošk, jeseni rada pobereta kakšen oreh ali ' jabolko in poskrbita za rože na ^ oknu. Sin Edi, Td ima kot brat Andrej le streljaj stran vino- grad, pove o st^ih, da sta kot Robinzona na samotnem oto- ku. »Mine tudi po ves dan, ko ni videti človeka...« Živita od spominov: »Včasih se je po na- ših vinogradih veliko in lepo pelo! Včasih je bil na Pilštanju vsak mesec sejem! Včasih...« Biserna Robinzona na Pilšta- nju, Angela in Jože Kolar, še na mnoga zdrava leta! TONEVRABL Zlata Lubejeva iz Loc v krogu družine, sorodni- kov in prijateljev sta zlato poroko praznovala Anica in Matevž Lubej iz Loč. , Spoznala sta se leta 1949 v Dolenjskih toplicah, kjer je bil Matevž na zdravljenju. Gostje zdravilišča so hodili na pijačo k Fabijanovim na Sušice. Tam je Matevž opazil Anico in bil vedno pogosteje žejen. Vzplamtela je ljubezen in na- slednje leto sta se vzela. Spo- minjata se, da je bi' to isti datum kot sedaj - 14. oktober. Anica je povedala, da je bilo takrat ogromno gob, ki jih je nabirala in zaslužila nekaj de- narja, ki ga je v tistih časih primanjkovalo. Ohcet je traja- la štiri dni, od tega dva dni na Dolenjskem. Na poroko v Do- lenjske Toplice sta se od pelja- la z zapravljivčkom, ki pa se je med potjo prevrnil. Nato sta en dan preživela na v aku, četrti dan pa so poroko s avili še v Ločah. Tako je bilo pred petdesetimi leti. In kako je bilo vmes? »Bili so težki časi, bilo je bolj malo denarja, vendai smo se nekako znašli. Toda imela sva drug drugega, predvsem pa vero in zaupa nje v božje varstvo. Tisti, 1 danes stokajo, bi morali pi skusiti, kako je bilo nekoč, ki se je človek moral dobesedne boriti za življenje. Potem tt znali drugače ceniti življenje in dobrine, ki se danes zdijo same po sebi umevne,« sta povedma zakonca Lubej. Danes živita umirjeno živ Ijenje v Ločah, zdravje jima dobro služi, rada potujeta v dobri družbi. Imata štiri otro ke, šest vnukov in enega pravnuka. Zlato poroko sta po opravljenih obveznostii na občini in cerkvi nadaljeva la na kmečkem turizmu pri Krošlovih. J.g. Skupaj po 40 letih v gostišču Štorman v Parižljah so se srečali vajenci vajenske šole Žalec, ki so šolanja zaključili pred štiridesetimi leti. Ufili so se za kovinarji, mizarje, šivilje, krojače in keramike. Srečanja se je udeležila dobr^ polovica takratnih vajencev, med njimi je bila tudi Tatjana Dobič, edina še živeča od tedanji!' učiteljev. Druženje je minilo v veselem razpoloženju, obujali so spomine na skupna šolska let3, ob koncu pa sklenili, da se bodo srečevali pogosteje. T. TAVČM^ NASI KRAJI IN UUDJE 15 v spomin Prof. Drago Ulaga 6. oktobra 2000 je v svojem snovanju v Šarhovi 18 v Ijubljaiii umrl prof. Drago []laga. rojen 22. 10. 1906 v globokem pri Rimskih Topli- cah. Osnovno šolo je obisko- val v Šmarjeti pri Rimskih foplicah, nižjo gimnazijo v Celju, državno moško učite- ljišče pa v Mariboru, kjer je leta 1926 z odliko irmturiral. Kot prvi Slovenec si je prido- bil visokošolsko izobrazbo za področje telesne vzgoje in športa na Visoki šoU za tele- sno kulturo v Berlinu (1930). Na svoji življenjski poti je prehodil vse stopnje razvoja, l^ajprej kot vrhunski telova- dec, nato kot športni učitelj in trener za plavanje, atletiko in smučanje, pa profesor na gimnazijah v Ljubljani, Spli- tu in Beogradu, soustanovi- telj in profesor na Višji šoU za telesno vzgojo v Beogradu in zadnjih trideset let rm Visoki ^oli za telesno kulturo v Ljub- ljani. Bil je reden gost rm mednarodnih seminarjih in poročevalec na kongresih. Dvaimjst let je bil član pred- sedstva komisije za šport in prosti čas pri Mednarodnem svetu za šport in telesno vzgo- jo (organ Unesca), bil pa je tudi terminološki svetovalec Inštituta za slovenski jezik pri SAZU. Za njegov izjemni delež za razvoj Fakultete za telesno kulturo in pri razvija- nju hunmnih vrednot telesne kulture na Slovenskem mu je Univerza podelila imslov za-. služni profesor Bil je novinar, leta 1934 je prvi prenašal smučarske sko- ke iz Planice, 35 let je vsak ponedeljek pisal sporočila za zdravo življenje v športno pri- logo Dela. Napisal je več knjig o različnih športnih pa- nogah, športni roman Bele zvezde (1943) ter veliko pre- vajal strokovno literaturo za športno rekreacijo. Zadnje obsežnejše delo je izdal ob svoji 90-letnici »Šport, ki si kakor zdravje«, za katero je v Laškem dobil Aškerčevo rm- grado ob slovenskem kultur- nem prazniku. Teden dni pred nenadno smrtjo (v soboto, 30. septem- bra) so na njegovo željo pri- pravili i; njegovem domačem kraju Rimskih Toplicah Ula- giado, srečanje vseh sorodni- kov. O Rimskih Toplicah je vedno govoril z največjim spoštovanjem, .v nagovoru ob slovenskem kulturnem praz- niku 7. februarja 1997 v Laš- kem pa je povedal: »Toliko lepega je v Laškem in v naši širši okolici: Šmohor, Rimske Toplice s stoletnimi sekvoja- mi,, hribi z razgledi na vse strani in z znamenito floro avrikljev, encijana, rododen- drona in drugega planinske- ga cvetja. Vrelci zdravilne vo- de, ki vabijo bolehne k zdrav- ljenju, rekreacije potrebne pa k plavanju in igrivosti v pla- valnih bazenih s toplo vodo. Boleča točka pa je Savinja, nekoč čista kot Soča v Trenti, danes že neprimerna za po- letno kopanje in plavanje...« Vse življenje je prof Drago Ulaga prisegal im trdo delo. kjer se za končni uspeh ena- kovredno prepletata tako skrb za telesno kot duševno zdravje, zato ni čudno, da je bil vitalen in deloven vse do nenadne smrti. V zadnji knji- gi je v poglavju »Ce bi bil še enkrat mlad...« med drugim zapisal: »Če bi bil še enkrat mlad, bi se že kot otrok imva- dil lahkotno teči vsak dan kakih 2000 metrov. Tekel bi v vseh letnih časih in se vsaj rimlo potrudil v vseh obdob- jih življenja, zlasti v starosti. Tako bi čil in zdrav doživel visoko starost in bi šele ob 90- letnici prešel na lažji način vzdrževanja kondicije, na hojo.« Prof Drago Ulaga je umrl sarn. Nenadoma, takorekoč sredi dela. Bilje eden redkih, kije pri teh letih ob vabilu na srečanje pogledal na urnik, če ima prosto. Od njega so se poslovili le najožji sorodniki. Sklenjena je pot še enega iz- jemnega Slovenca, ki nam je zapustil imenitno zbirko na- potkov za ohranitev zdrave- ga in ustvarjalnega življenja. TONE VRABL Praznične lučke že sredi novembra Celje bo konec letošnjega 'eta pričakalo v prazničnem Vzdušju že veliko prej, kot STio bili vajeni zadnja leta. Praznične lučke naj bi v mest- nem središču zagorele že 17. •Novembra, dober teden pred prvo adventno nedeljo, s kate- začnemo odštevati čas do t^ožiča. Odbor za pripravo prireditev 'testne občine Celje je v pone- '^eljek razpravljal o letošnjih pri- feditvali Poletja v Celju, knež- l^m mestu ter se zavzel, da bi v ■^estu ob Savinji znotraj preko ^sega poletja raztegnjenih veče- rov prihodnje leto pripravili tudi •Nekajdnevni festival, ki bi po- •^enil vrhunec programskega Poletnega kulturnega dogaja- •ija. Veliko bližje kot celjsko polet- "No dogajanje prihodnjega leta ^ je članom odbora trenutno priprava prireditev, ki jih Celja- nom namenjajo ob koncu leta. Nosilec zdaj že tradicionalnega silvestrovanja na prostem - spet bo na Trgu Celjskih knezov, saj se je prizorišče lani izkazalo za več kot primerno - bo LTO Cele- ia, v pripravi predprazničnega programa prireditev pa bodo sodelovali še drugi izvajalci. Ta- ko naj bi v družbi Celjski sejem pripravili božično-novoletni ulični sejem, zlasti najmlajše pa čaka tudi vrsta prireditev z obi- ski božička in dedka Mraza. V Celju razmišljajo, da bi,kar naj- več predprazničnega dogajanja umestili na dvorišče Spodnjega gradu, ki se je preko poletja pokazalo kot dovolj prostorno, a za razliko od mestnih ulic in trgov bolj mirno prireditveno prizorišče. I. STAMEJČIČ Srečanje malih ljudi Društvo malih ljudi Slovenije, ki ga vodi Bernarda Korent iz Celja, je od 12. do 16. oktobra v Zdravilišču Atomske toplice organiziralo mednarodno srečanje malih ljudi. Srečanja scf se udeležili predstavniki Združenih držav Amerike, Irske, Anglije, Danske, Španije, Libanona in Slovenije. Sklepe srečanja pa so potrdili tudi predstavniki Avstrije, Nemčije in Finske. Na srečanju so se zavzeli za ustanovitev mednarodne organizacije malih ljudi in si izmenjali izkušnje o problemih le-teh. Lahko so prisluhnili predavanju dr. Charlesa I. Scotta, strokovnja- ka s področja manjše rasti, ki je nazorno predstavil probleme ljudi majhne rasti in hkrati nakazal rešitve zanje. Pri izpeljavi srečanja so velikodušno pomagali Adria Airways, Vitra d.o.o.. Zlati Grič in Zdravihšče Atomske toplice. SK V spomin umrlim Ob dnevu spomina na mr- tve bodo mnogi obiskali gro- bove svojih bližnjih in se po- klonili spominu nanje. Kot vsako leto bodo ob tem praz- niku v vseh občinah pripravi- li številne slovesnosti s pola- ganjem vencev. Predstavniki Mestne občine Celje bodo danes ob 12. uri obiskali grobove na Mestnem pokopališču in prižgali sveče, jutri ob 10. uri pa položili venec k Staremu piskru, kjer bo tudi krajši program. Uro kasneje bodo venec položili k spome- niku Vojna in mir na Gledališ- kem trgu, ob 11.30 na Teharjah in ob 16. uri na grobnico Golo- vec, kjer bo osrednja slove- snost. Delegacija MO Celje se bo 1. novembra skupaj z delegacijo iz Maribora udeležila tudi ko- memorativne slovesnosti na centralnem pokopališču v Gradcu, kjer je spomenik z imeni 2.516 borcev, talcev in internirancev ter žrtev naciz- ma, med njimi 1.213 Slovencev. Krajevne organizacije Zveze borcev Celje so pripravile ko- memoracije in sicer Pod gra- dom (jutri ob 10.40) pri plošči OŠ Polule in v Trnovljah (jutri ob 16. uri) pri tamkajšnjem ga- silskem domu. V Dobrni bo prva slovesnost danes ob 12.15 na Visokem pri Paškem Kozjaku, druga pa ju- tri ob 12.30 pri spomeniku na Dobrni. Tudi v vojniški občini bo ve- čina spominskih slovesnosti ju- tri. V Vojniku bo krajevna or- ganizacija Zveze borcev NOB ob 10. uri obiskala spominsko obeležje na Dobrotinu, ob 11. uri pa bo komemoracija s polo- žitvijo venca pri spomeniku NOB Vojnik. V Novi Cerkvi se bo prva slovesnost pričela ob 9. uri pri tamkajšnjem spome- niku NOB, ob 10. uri pri spo- minskem obeležju v Socki in ob 11. uri pri grobu v Veliki Ravni. Na Frankolovem se bo- do mrtvih spomnili na jutrišnji spominski slovesnosti na tam- kajšnjem pokopališču, na Stra- nicah pa v torek, 31. oktobra, ob 11. uri, pri grobnici talcev. V Štorah pripravljajo dve ko- memoraciji, ki bosta jutri ob 12.15 pred Osnovno šolo Štore in ob 15. uri pred spomenikom na Svetini. Na območju upravne enote Šmarje pri Jelšah bo večina komemoracij, ki jih pripravlja- jo ob pomnikih NOB šole in borci, že jutri, v petek. Tako bo v Šmarju pri Jelšah jutri ob 11. uri ter v Rogaški Slatini pol ure pozneje, prav tako bodo obi- skani spomeniki oziroma gro- bovi v Bistrici ob Sotli, Sedlarje- vem, Kozjem, Podčetrtku, Le- sičnem, Zibiki, Rogatcu in Sve- tem Štefanu. Preostali točni po- datki o času komemoracij v torek še niso bili znani. Iz Šentjurja se je danes, v četrtek, napotila delegacija k spomeniku žrtev fašizma pri pokopališču v avstrijskem Gradcu, pomembnem tudi za to občino. Tam bodo položili venec. Pri spomeniku NOB v Šentjurju bo komemoracija ju- tri, v petek ob 11. uri. Na jutriš- nji dan se bodo zbrali šolarji, borci in krajani ob pomnikih NOB tudi v večini drugih kra- jev, med katerimi so Ponikva pri Grobelnem, Drami je, Plani- na in Loka pri Žusmu. Prav tako bodo obiskali spomenik na Resevni ter Malgajev in Do- brotinškov grob na šentjur- skem pokopališču. Na Vranskem bo osrednja komemoracija v petek, 27 ok- tobra, ob 12. uri, na Gorici ob spomeniku padlih borcev. Kul- turni program so pripravili na tamkajšnji osnovni šoli, pred njo pa bo že ob 11. uri kratka slovesnost, na kateri bodo prav tako nastopili osnovnošolci. Na žalskem občinskem od- boru zveze borcev so povedali, da bodo tako kot vsako leto v večini krajev občine Žalec skupaj z osnovnimi šolami pri- pravili komemoracije ob spo- menikih NOB. Te bodo večino- ma na zadnji šolski dan (petek, 27 oktobra), le v Grižah se bodo po dolgoletni tradiciji zbrali 1. novembra ob 14. uri, na slovesnosti pa bo nastopila tudi godba. IS, BJ, SKO, BoJ Planinci na orientaciji Planinsko društvo Vransko je minulo soboto organiziralo prvo tekmo Savinjske orientacijske lige v sezoni 2000/2001 za pokal »Dobrovlje 2000«, ki je potekala na Čreti. Nastopilo je 32 ekip s 134 udeleženci iz planinskih društev Polzela, Braslovče, Prebold, Zabukovica, Žalec in Vransko. Vrstni red ekip po kategori- jah: mladi planinci do 6. raz- reda OŠ: 1. Vransko, 2. Bra- slovče, 3. Polzela, 7 in 8. raz- red: 1. Vransko, 2. Braslovče, 3. Žalec, mladinci: 1. Braslov- če L, 2. Braslovče II., 3. Polze- la, člani: 1. Braslovče, 2. Žalec, 3. Prebold, veterani: 1. Bra- slovče, 2. Polzela, 3. Žalec, družine: 1. Zabukovica, 2. Braslovče, 3. Polzela itd. T. TAVČAR O ladji in ledeni gori Preden začnem s tokratno predstavitvijo spletne strani, bi vam rad dal droben nasvet za iskanje po spletu: če išče- te podatke o Leonardu Da Vinciju, nikar ne odtipkajte samo imena, ker boste sicer izvedeli vse o Leonardu Di Capriju. Sam sem namreč ravno tako, po čudnem sple- tu rezultatov iskanja in hi- perpovezav, prišel na splet- no stran Titanic.com (www.titanic.com), kjer je zbranih precej informacij o tej slavni ladji. In se med tem seveda uspešno izognil tonam strani o dandanašnji še bolj slavnem igralcu. Ob prebiranju strani mi je takoj padlo v oči dejstvo, da ladja ni postala slavna šele po svojem tragičnem koncu, am- pak je bila že za svojega časa precej popularna. Nič čudne- ga, saj je bila takrat največja premikajoča se stvar, kar so jih zgradile človeške roke. Bi- la je tudi čudo tehnike, nekak- šna plavajoča razstava naj- modernejših tehnologij. Hja, morda jo je to, že skoraj ošabno zanašanje na tehno- logijo tudi pokopalo, poreče- jo ciniki. Kakorkoli že, ladja si zasluži, da si jo ogledamo tu- di drugače, ne samo kot naj- bolj spektakularno filmsko kuliso sodobne holivudske produkcije. In kaj torej najdemo na tej spletni strani? Najprej podat- ke o sami ladji. Bila je v lasti britanske korporacije White Star, splovili pa so jo konec maja 1911. Še slabo leto je konstruktorjem vzelo opremljanje giganta, ki je skupaj s svojima manjšima sestrama, Britannic in 01ym- pic, v tistih časih veljal za naj- bolj luksuzno ladjo na sed- mih morjih. Več o samih teh- ničnih podatkih nesrečnega velikana si preberite v prvem poglavju, ki govori o zgodovi- ni ladje, morda pa vam uteg- ne biti bolj zanimivo branje prav o nesreči. V njem preberemo, da je bila brazgotina, ki jo- je pov- zročila ledena gora, dolga preko osemdeset metrov. Ne- kaj ur kasneje je Titanic kot ena izmed prvih ladij v zgo- dovini poslala v eter znak SOS. Pred tem je bil v uporabi znak CQD (slednjega so upo- rabili takoj), ne en ne drugi pa nista pomagala nesrečnim 1500 potnikom, ki so utonili v ledeni vodi. Snovalci spletne strani tega in ostalih dejstev seveda ne povedo naravnost, ampak vse skupaj ovijejo v nap^o in tragično zgodbo, ob kateri ne morete ostati ravno- dušni. Kaj nam še ostane? Statisti- ka rešenih potnikov pove, da sta ob nesreči najmodernejše ladje tistega časa utonili dve tretjine potnikov, izvemo pa tudi, da je na pomoč priskočila ladja Carpatia. Stran s poveza- vami je brezvezna, saj slednje kažejo na komercialne servise s tajsko kuhinjo, spletno po- što, iskalnike in uradno Foxo- vo stranjo filma. Raje preberi- te besedili o tem, kako se je začelo prvo potovanje Titani- ca in zgodbo z ladje Califor- nian, ki je ves čas plula ob prizorišču brodoloma. Vasja Ocvirk vasja@slowwwenia.com 16 ŠPORT V Turčijo in na Švedsko Znane skupine v rokometni ligi prvakov - Najprej z nevarnimi Turki Moč rokometašev Celja Pi- vovarne Laško so v 2. krogu DP občutili mladi igralci Slo- vana, ki niso bili dorasel tek- mec. Visoka zmaga Celjanov 41:12, predvsem pa trdna obramba, ki je v drugem pol- času klonila le petkrat, sta opozorilo konkurentom, da se rumeno-zeleni letos v doma- čih dvoranah ne bodo šalili. Kljub dokaj prepričljivih uvodnih predstavah, pa so na Golovcu vsi z mislimi že pri ligi prvakov. To tekmovanje se je z ude- leženci popolnilo konec prejš- njega tedna, ko so bila na spo- redu povratna srečanja pred- kroga. Po pričakovanjih sta se v skupino A, kjer sta čakala Badel 1862 Zagreb in Celje PL, uvrstila Redbergslids in ASKl Ankara. Švedi so že na prvi tekmi ugnali Hapoela Rishona le Ziona, v povratni pa so pre- moč le še potrdili, saj so ga v Goeteborgu odpravili s 24:19. Podobno prepričljivi so bili tu- di Turki, ki so visoki zmagi nad TV Suhrom pred svojim občinstvom sicer dodaU poraz v Švici, kjer so bili z 29:24 boljši Perkovac in soigralci, vseeno pa je ASKI Ankara trenutno boljši nasprotnik. Morda je ne- koliko presenetljiv izpad Izraelcev, saj so lani celo pre- magali Celjane, letos pa očitno niso več sposobni za velike podvige, pa tudi švedski prvak ni naivno moštvo. Turki so nevarni Redbergslids so pivovarji že dodobra spoznah, čeprav je že dolgo tega. Pred dvema leto- ma je v Golovcu gostoval še Ljubomir Vranješ, odtlej Švedi zanesljivo niso več tako neu- godni, vsekakor pa znajo pre- senetiti. »Vsak trenutek bomo dobili posnetke njihovih te- kem, čakamo tudi dve kaseti iz švedskega državnega pr- venstva in takrat bo mogoče o Redbergslidsu reči kaj več. Vsekakor ne gre za slabo moštvo,« meni športni direk- tor Celja PL Slavko Ivezič, ki si je skupaj s trenerjem Josi- pom Šojatom ogledal obračun TV Suhra in ASKl Ankare v Švici. Ivezič nad Turki ni bil presenečen. »Gledal sem jih že na turnirju v Labinu, kjer so se pomerili z Metkovičem. Res, da je šlo le za prijateljsko sre- čanje, vendar je bilo zelo ka- kovostno in tudi naši nasprot- niki v ligi prvakov so prikazali zavidljivo raven rokometne igre. V Švici pa je bilo povsem drugače, saj si je ASKl že na prvi tekmi zagotovil lepo prednost, ki mu je zagotavljala napredovanje, pa tudi nedelj- ski domačini so se že vnaprej predali in so igrali le zato. da se z zmago poslovijo od tek- movanja,« je švicarski izlet opisal Ivezič, ki je o Turkih zbral že precej podatkov. »Svoj pravi obraz pokažejo v domači dvorani, kjer so zaradi vročekrvnega občinstva in značilne mentalitete izjemno nevarni. Žal si še nisem ogle- dal posnetka prve tekme predkroga lige prvakov, a sem prepričan, da so igrali zelo do- bro. Njihov zaščitni znak je hitra, atraktivna igra, ki temelji na borbenosti vsakega posa- meznika. Imajo nekaj izkuše- nih rokometašev, ki že vrsto let igrajo v evropskih pokalih, izstopa pa levo krilo Harti- naz,« je razkril skrivnost turš- kega uspeha Ivezič, ki meni, da Turki lahko presenetijo. Upajmo, da se to ne bo zgodi- lo že na prvi tekmi 11. novem- bra, ko bodo v Ankari gosto- vali Celjani. Vsi zdravi Moč ASKl Ankare so med drugim občutili tudi Zagrebča- ni, saj so pred 5 leti v kvalifika- cijah za vstop v LP izgubili v Turčiji (25:26). Sicer pa so bili Turki najbližje uspehu v sezoni 1993/94, ko so bili le za gol slabši od Borbe iz Luzerna (37:38^ Kot debitanti v LP bodo zanesljivo neugoden tekmec. Celjani se zaenkrat še ne obremenjujejo preveč z evrop- sko sezono, čeprav je nenehno v ospredju in ji je vse podreje- no. Zato niso želeli tvegati z nekaterimi poškodbami. Rast- ko Stefanovič je imel težave z natrganim mišičnim vlaknom na nogi, a bo kmalu nared, Uroš Šerbec pa je čutil boleči- ne v mišici na nogi, ki so posle- dica udarca, dobljenega na tek- mi 1. kroga DP z Gorenjem. Težave je imel še vratar Dejan Peric, saj še vedno vleče stero poškodbo levega komolca, ki pa bo najbrž tudi pravočasno odpravljena. Na prihajajočih tekmah proti Inlesu, Trimu v Trebnjem, Jadranu in Dobovi zmaga kljub odsotnosti katere- ga izmed adutov ne bi smela biti vprašljiva, obračun 7. kroga s Prulami 67 pa bo prišel prav sredi boja za najvišja mesta v skupini A LP. A dotlej naj bi forma že bila vrhunska in do- mači derbi ne bi smel ostati v senci »večnega« z Badlom 1862 Zagrebom. TOMAŽ LUKAČ : >- r' Foto: GREGOR KATIČ Ostale skupine LP: B - Bar- celona (Špa), Dunaferr (Mad), Gdansk (Pol), Montpellier (Fra). C - Klel (Nem), Gudme (Dan), Braga (Por), Palamano Trst (Ita). D - Portland San Antonio (Špa), Runar Sandef- jord (Nor), Lovčen (ZRJ), Ba- nikKarvina (Češ). Josip Šojat in Slavko Ivezič sta že spoznala Turke. panorama NOGOMET I. SNL 13. krog: Rudar - Korotan 4:0 (2:0); Plesec (13.,42.-llm), Jolič (59.), Sprečakovič (79.). Dravograd - CM Celje Publi- kum2:0 (1:0). Vrstni red: Olim- pija 29, Rudar 24, Maribor Pi- vovarna Laško 23, Dravograd 20, HIT Gorica 18, Korotan 17, Primorje, Mura 16, Koper 15, CM Celje Publikum, Tabor 14, Domžale 10. II. SNL 12. krog: Esotech Šmartno - Elan 6:0 (3:0); Smajlovič (24., 62.), Repovž (42.-llm), Arlič (45.), Borštnar (76.), Koren (90.). Šentjur - Aluminij 0:0, Nafta - Dravinja 3:0 (3:0). Vrstni red: ŽivUa Triglav, Jadran Šepič, Ivanč- na Gorica, Elan 23, Nafta 22, Zagorje, Dravinja 20, Esotech Šmartno 19, Aluminij, Šentjur 18, Feroterm Pohorje 16, Via- tor&Vektor 13, Beltinci, Želez- ničar 10, Renkovci 4, Brda 3. lil. SNL - sever 11. krog: Usnjar - Mons Clau- dius 4:0 (1:0), Kozjak - Vran- sko 5:0 (2:0), Ptuj - Zreče 3:0 (2:0). Vrstni red: Ptuj 28, Us- njar 26, Paloma 19, Kozjak, Zreče 18, Montavar Rogoza 16, Kovinar Mascom 15, Stojn- ci, Vransko 12, Hajdina, Ge- rečja vas 11, Mons Claudius 10, Fužinar, Krško 9. KOŠARKA " ^ LIGA KOLINSKA 5. krog: Pivovarna Laško - Krka 89:91 (80:80,58:61,44:40, 26:20); Lisica 24, Duščak 17, Dragšič 16, Jurak 15, Maroje- vič 9, Udrih, Eržen 4. Union Olimpija - Rogla 118:64 (85:47, 52:31, 23:10); Petranovič 12, Benič 11, Zinrajh 10, Starova- snik 7, Šporar, Herman 6, Siv- ka 5, Temnik 3, Dundovič, Hrženjak 2. Kemoplast Alpos - Savinjski Hopsi 102:103 (90:90, 70:69, 47:46, 22:19). Čovič 36, Novakovič 22, Misirača 16, Kah- vedžič 11, Petrovič 9, Ribežl 4, Tomažin, A.Maček 2; Cizej 26, Kobale 23, Simič 18, Belina 17, Gorjup 14, Čmer 3, Ručigaj 2. Vrstni red: Union Olimpija, Krka Telekom 10, Kraški zi- dar 9, Pivovarna Laško, Geo- plin Slovan 8, Loka kava, He- lios, Zagorje 7, Kemoplast Al- pos, Triglav, Savinjski Hopsi, Rogla 6. 1.BSKL 4. krog: Koper - Elektra 88:81 (67:66,48:46,32:25); Taj- nik 22, Rizman 15, Vugdalič, Milič 14, Karlo 10, Nuhanovi- č, Maličevič, Kovačevič 2. Ba- nex-ZM Maribor 98:91 (66:70, 45:52, 29:27); Keblič 26, Rav- nihar 19, Tomašič 16, Lušenc 11, Strnad, Pavlin 9, Pučnik 8. Vrstni red: Koper 8, Jurij Pla- va laguna, GD Hrastnik, Ba- nex, Elektra 7, Ilirija, Radov- ljica 6, Union Olimpija ml., ZM Maribor, Bežigrad, Ra- denska Creativ 5, Nova Gori- ca 4. Pokal Korac Kvalifikacije: Opava - Sa- vinjski Hopsi 91:62 (67:53,48:40, 28:13); Kobale 17, Cizej 14, Belina 13, Čmer 7, Molnar, Simič 5, Ručigaj 1. 1. SKL (ž) 7. krog: Lek Ježica - Mer- kur Celje 64:40 (51:26,36:18, 19:11); Deak 14, Veble 11, Knez 7, Obrovnik, Pertinač 3, Ar- beiter 2. Vrstni red: Lek Je- žica 14, Merkur Celje 13, Cheddite Ilirija 12, Wels 10, BTC Legrands, Maribor 9, Odeja Marmor 8, Pomurje Skiny 6. Pokal Ronchetti Kvalifikacije: Merkur Celje -Wels 57:64 (41:53,23:37,11:20); Barenjova 17, Veble 15, Obrov- nik 9, Deak 8, Ramšak 4, Po- točnik, Arbeiter 2. ROKOMET ^ Sf ^ -a' 1.A DRL (m) 2. krog: Slovan - Celje Pivo- varna Laško 12:41 (7:20); Pun- gartnik 9, Vugrinec 8, Žvižej 6, Kulinčenko 5, Tomšič 4, Pajo- vič 3, Kokšarov, Bedekovič 2, Načinovič, Šantl 1. Gorenje - Termo 29:21 (15:6); Rutenko, 7, Kavaš, Plaskan, M. Oštir, Rozman 4, Sovič 3, Gajšek 2, B. Oštir 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško, Prule 67 4, Rudar Avto Mikolič 3, Trimo Trebnje, Prevent, Velika Nede- lja, Gorenje 2, Jadran, Dobova, Slovan 1, Termo, Inles Riko 0. ODBOJKA ^ 1. DOL (m) 3. krog: SIP Šempeter - K&S Co. Brezovica 3:2 (21, 18, -24, - 22, 8). Vrstni red: Merkur Bled 9, Žurbi Team Kamnik 6, Salonit Anhovo, Maribor" Stavbar IGM 5, Olimpija 4, Fužinar, Pomurje, K&S Co. Brezovica 3, SIP Šem- peter, Granit 2. 1. DOL (z) 3. krog: Venus Frupi ŠOU - B&L Utrip Šempeter 0:3 (-24, - 22, -14). Vrstni red: Nova KBM Meltal 12, Kemiplas 9, B&L Utrip Šempeter, Ljubljana 8, HIT No- va Gorica 4, Venus Frupi ŠOU 3, TPV Novo mesto, Ljutomer ZM 2, Formis Bell Miklavž, Elektro- logistika 0. Pavlinec šesti ' Na paraolimpijskih igrah v Sydneyu, ki se bodo končale konec tedna, je minulo nedelj^ prvič nastopil tudi celjski plavalec Danijel Pavlinec. Na 400 m prosto je zasedel 6. mesto j, napovedal ogorčen boj za najvišja mesta v preostalih disciplinah. Pavlinec je plaval svoj osebni in hkrati državni rekord 5:41,23 ter s tem svoje delo opravj odlično. Konkurenca v Avstraliji je pač izjemno močna, zato se tokrat ni uspel zavihteti id^ dobitnike odličij. V zadnjih dneh iger ga podobno kot Velenjčana Janeza Hudeja, našegj zastavonošo, čakata še dva nastopa. Danas zjutraj se je potegoval za Čim boljši rezultat na prosto, pojutrišnjem pa ga čaka še preizkušnja na polovico krajši progi. T.L Končno tudi Poizeiani Slaba serija Merkurja - Savinjskim Hopsom lokalni derbi v Šentjurju - Lašcani v krizi! MnMmimimmmmimiiimrnL Košarkarska državna pr- venstva so v polnem zama- hu, stekla je tudi evropska sezona. Na domačih tleh se bo sicer pravi boj razplamtel šele v sklepnem delu pr- venstva, saj zanimivost na- rekuje tekmovalni sistem, vseeno pa se v klubih zave- dajo, da so pomembni tudi začetni rezultati in forma. To je izpostavil že trener celjskih košarkaric Željko Ci- glar, ki je celo menil, da bo konec oktobra ključen za nje- govo ekipo. Seveda ni imel v mislih, da bi se utegnilo zgo- diti kaj usodnega, je pa vedel, da bo ritem napornih tekem že nakazal realne možnosti v končnici. Celjski Merkur si je veliko obetal predvsem od pr- ve tekme v pokalu Liliane Ronchetti, saj je Wels letos že padel, a kaj ko je avstrijsko moštvo sposobno preseneča- ti z nenehnimi prihodi izjem- no kakovostnih novink. Po porazu prejšnjo sredo v evropskem pokalu, jih je »preskočil« še Lek Ježica v 7. krogu DP. V Ljubljani se ru- meno-modre nikakor niso znašle, nasprotnice pa so sil- no motivirane le še stopnje- vale ritem in prepričljivo zma- gale. Poraz Celjank naj ne bi pustil hudih posledic, prav prijeten pa tudi ni. Sicer pa so cilji Merkurja letos nekoliko nižji kot lani. Blestel je Cizej Brezkompromisni obra- čuni brez velikega taktizira- nja si v moškem prvenstvu kar sledijo. Eden takšnih je bil v 5. krogu A-1 lige v Šent- jurju, kjer je Kemoplast Al- pos v lokalnem derbiju pri- čakal Savinjske Hopse in v finišu tekme ni znal ohraniti lepe prednosti iz polovice zadnje četrtine (82:72). Poi- zeiani sicer popuščanja go- stiteljev sprva niso znali kaznovati, zato so Šentjur- čani izsilil podaljšek, v njem pa so bili srečnejši in spret- nejši Savinjčani, ki so si končno priborili prvo zma- go. Krvavo so jo že potrebo- vali, saj je bilo moč slišati celo namigovanja o prekini- tvi sodelovanja s trenerjem Mihailom Počekom. Vendar so se na Polzeli bolj nagibali k preizkusu novih dveh tuj- cev, saj naj bi imel trener dovolj podpore in o kakšni nezaupnici še niso razprav- ljali. Vsekakor si je strateg z zmago v Hruševcu zagotovil nekoliko mirnejši spanec. Ključni mož pri polzelskem uspehu je bil kapetan Mat-"' jaž Cizej, ki je bil najboljši posameznik derbija, saj je le dvakrat zgrešil iz igre in en krat s črte za proste mete sijajnemu učinku pa je dodj kar 18 skokov. Na drug strani mu je znal odgovarjat Jadranko Čovič, a je bil; tudi njegovih 36 točk prema lo za slavje varovancev Igor ja Pučka, ki se jih resničnj drži smola. Še četrtič so te sno izgubili, čeprav iz teknif v tekmo dokazujejo, da i elitno konkurenco niso zaj h. Drama tudi v Laškem še več zanimanja kot šent jurski obračun je izzval derbi v Treh lilijah, kjer sta se pred TV kamerami udarili Pivo- varna Laško in Krka. Laščani so še drugič zapored izgubil v svoji dvorani in spet potrdi- li, da zaenkrat še ne bodo uspeli priti v vrhunsko for- mo, na kar je nenehno opo- zarjal tudi trener Boris Zrin- ski. Njegov tekmec na novo- meški klopi, se je v Tri liliji vrnil zmagoslavno in okusi slast zmage proti svojemi bivšemu moštvu. Aleš Pipai je bil sicer za nekaj trenutke* že v izgubljenem položaju, saj je Laščan Udrih v zadnjili trenutkih rednega dela tek me dvakrat prosto metal, a se mu je zatresla roka in pai točk je domačim splavalo po Savinji. Dolenjci pa so Lašča- ne opozorili, da se letos ne nameravajo zlahka odpove dati udeležbi v obeh doma- čih finalih, kjer najbrž priča- kujejo Union Olimpijo. Zato se bodo morali pivovarji po- šteno potruditi, da v začetku prvenstva ne bi preveč po- puščali, kar bi se jim v nada- ljevanju sezone utegnilo maščevati. Za nameček se FIBA ni zmenila za njihov strah pred incidentom v Izraelu, kjer na- pete razmere nikakor niso dobrodošlica niti za nedolžne športnike. Kljub bojazni zaradi more- bitnih neprijetnosti na BliŽ; njem vzhodu so se pivovarji po prvenstvenem porazu us- peli zbrati in zabeležiti prvo zmago v letošnjem pokalu Saporta. Galila Elyon, ki sicer ni kdo ve kako močan naS; protnik, so odpravili s 85 prof 83, čeprav so nastopili breZ Marojeviča, ki ni imel ureje' nega vstopnega vizuma, in ^^ vedno poškodovanega OvČi- ne. So pa njuno odsotnos' nadoknadili ostali, predvsen^ razpoloženi Duščak, Jurak- Dragšič in Lisica, saj so bil' boljši v končnici, ki so jo do- mačini zaključili z neusp^' šnim metom čez celo igriš^^' Strelci za PL: Duščak 29, Lisi- ca 25, Jurak 12, Dragšič H- Eržen 6 in Udrih 2. TOMAŽ LUKAC ŠPORT 17 Ponoviti iansico zimo Predstavitev alpske smučarske reprezentance Slovenije v športni trgovini Hervis v Mariboru pred vrati je nova sezona jlpskega smučanja, ki pri vselej vzbuja ogromno -Qzornosti športne javnosti, ^aši najboljši alpinci lahko letos pričakujejo kar pre- fgj pritiskov, saj so svoje jjvijače v minulih letih raz- dajali z vrhunskimi dosež- l(i. Letos jih na Celjskem še „e pričakujemo, v prihodnje pa bo drugače, saj naj bi bil jden naših adutov tudi Ve- lenjčan Bernard Vajdič. Lanska sezona naše alpske jiBUČarske reprezentance je bila jagotovo ena najuspešnejših doslej, saj so se dekleta in [antje kar trikrat ob koncu sezone povzpeli na stopničke v skupni razvrstitvi svetovne- ga pokala - dvakrat v tehničnih in enkrat (prvič) tudi v hitrih disciplinah. Tudi letos lahko največ pričakujemo od naših tekmovalcev v tehničnih dis- ciplinah, predvsem v slalomu, kjer bo Špela Pretnar branila zlato, Matjaž Vrhovnik pa srebro. Še najmanj možnosti za vidnejše uvrstitve lahko pri- (iakujemo v veleslalomu, s ka- terim se bo sezona v soboto ludi pričela. Prva se bodo s Karta v avstrijskem Soldnu pog- iiala dekleta, dan kasneje pa na istem mestu prav tako v veleslalomu še moški. Trener ženske ekipe Dušan Blažič se še vedno ni dokončno odločil katere tekmovalke bodo štar- tale na prvi tekmi, najbližje temu pa sta trenutno mlada Tina Maze in Mojca Suhadolc. Špela Pretnar zaenkrat še ni v pravi formi, kar so pokazah treningi z avstrijsko in švicar- sko reprezentanco, zato je njen nastop na tej tekmi vprašljiv, že sedaj pa je znana moška ekipa za nedeljsko tekmo, kjer ne bo denimo Jureta Koširja in lani najuspešnejšega našega smučarja Matjaža Vrhovnika, štartali pa bodo Jernej Koblar, Jernej Reberšak, Uroš Pavlov- čič, Rene Mlekuž in Mitja Kune. Prav od slednjega trener moš- kega dela naše reprezentance Klemen Bergant pričakuje naj- več. »Glede na trenutno formo bi bil zadovoljen z uvrstitvijo med deseterico Mitje Kunca in dvema uvrstitvama v finale.« Uspele priprave Oba trenerja sta bila zelo zadovoljna z opravljenimi tre- ningi do konca septembra, na- to pa jima je načrte pokvarilo slabo vreme, toda zaradi tega so bili deset dni zaprti prav vsi evropski ledeniki, zato se tudi ostale reprezentance niso op- timalno pripravile na začetek sezone. Nekateri najboljši na- meravajo celo izpustiti prvi veleslalom in se primerno pri- praviti na prvi naslednji tek- mi, veleslalom in slalom v Park Cityju, ki bosta na spore- du čez slab mesec. Prav zani- mivo bo videti obe naši sla- lomski ekipi, saj je konkuren- ca v tej disciplini zelo močna. Pri fantih je Klemen Bergant izpostavil Vrhovnika, Kunca, Miklavca, Koširja, Grubelni- ka in predvsem Valenčiča, ra- čuna pa tudi na Pavlovčiča, Mlekuža in člana Uniorja Ber- narda Vajdiča. »Bernard je lani kljub težavam z boleznijo osvojil dve medalji na mladin- skem svetovnem prvenstvu in dokazal svojo kakovost. Sicer se mu ni uspelo uvrstiti na prvo veleslalomsko tekmo, če- prav je bil avgusta in septem- bra v ospredju, toda pomem- bno je, da je zdrav in da nor- malno trenira. Tudi v slalomu se je dobro kosal z našimi najboljšimi, kljub temu pa me- nim, da potrebuje še kakšno leto ali dve, da dozori in pre- pričan sem, da bo pravi, saj je res dober tekmovalec,« je de- jal Bergant. Težko nalogo, ohra- niti lanski slalomski naslov Špele Pretnar, bo imel tudi trener »vražjih Slovenk« Du- šan Blažič, ki se ne boji izziva, nenazadnje ima v reprezen- tanci še tekmovalke kot so Hrovatova, Bokalova, Dovža- nova, tu je tudi »šprinterka« Bračunova, formo pa bo sku- šal tempirati za svetovno pr- venstvo, ki bo od 28. januarja do 10. februarja v St. Antonu. »Pričakujemo rezultate podob- ne lanskim, zato smo trdo de- lali in to bo vsekakor izziv tako za nas trenerje kot same tekmovalke. Forma ta trenu- tek res še ni najboljša, a po prvi tekmi imamo še slab mesec dni priprav v Ameriki, da odstrani- mo določene tehnične pomanj- kljivosti. Sezona bo izjemno dolga in upam, da bo vse prišlo na pravo mesto takrat, ko bo to najbolj pomembno, na svetov- nem prvenstvu, kjer pričakuje- mo medaljo.« Nekoliko bolj skrivnosten je bil direktor na- ših alpskih smučarskih repre- zentanc Tone Vogrinec, ki me- ni, da uvodni tekmi ne bosta pravo merilo sezone, ampak bo forma prišla nekoliko ka- sneje. »Sam bi bil zelo vesel, če bi dobro nastopili predvsem na naših tekmah v Kranjski Gori 20. in 21. decembra, v Maribo- ru 6. in 7. januarja, ter na svetovnem prvenstvu.« Lani smo se kar 17-krat veselili stopničk naših tekmovalk in tekmoval- cev in če bo letošnja sezona vsaj podobna minuli, potem bo tudi po finalu letošnje tek- movalne sezone 11. marca v Areju razlogov za veselje po- novno več kot dovolj. DEJAN OBREZ Foto: GREGOR KATIČ Slovenski alpski smučarji si želijo podobnih dosežkov kot lani. Izdali so jih živci Kegljavke celjskega Miroteksa so se s svetovnega klubskega pokala iz Bolzana vrnile razo- čarane in praznih rok. Po šte- vilnih uspehih v preteklih se- zonah, ko so se štirikrat zavih- tele prav na vrh, so tokrat mo- rale priznati premoč konku- rentk. Končno 5. mesto je vse- kakor veliko razočaranje. Zaradi številnih podvigov na največjih tekmovanjih, so Ce- Ijanke vselej ene izmed favori- tinj. Letos so se sicer zavedale, da zmaga v Italiji najbrž ni po- vsem realen cilj, toda razmišlja- nje o kolajni je bilo povsem real- no. »Vedel sem, da so moje varo- vanke dobro pripravljene, to tr- flim še sedaj. Toda v Bolzanu enostavno ni šlo. Še vedno iščem prave vzroke za spodrsljaje, vse ''olj pa se mi zdi, da so bile l^egljavke preveč obremenjene so podlegle pritiskom v kij uč- lih trenutkih,« je žalostno pripo- vedoval Lado Gobec, trener Mi- •■oteksa, ki je vse do nastopa ^dnje Celjanke v predtekmova- Biserke Petak, upal na uvr- stitev med 4 najboljše. »Kljub '^ksom Grobelnikove in Podle- ^nikove, ki sem jo zamenjal z '^zlagovo, ter delno Kardinarje- sem verjel v preobrat. Žal pa "etakova ni storila tistega, kar ^^m od nje pričakoval in kar jo je ^preteklih letih krasilo. Gre na- "^reč za dobre lučaje v odločilnih ^lutkih tekme. Nasprotnice so 'Srale odlično, neposredne tek- ■^ice so >ponorele<, naši tekmo- pa ni in ni šlo... Res škoda,« tarnal Gobec in zaupal, da so treningih vse kegljavke kazale ^vidljivo formo, takrat, ko bilo potrebno pokazati največ, pa so zatajile. Navdušila je le Marta Zupane, ki je nastopila tretja in vlila soigralkam novih moči in upanja, zelo solidna je bila še Šeškova, vendar je bilo vse sku- paj premalo za osvojitev 4. me- sta, do katerega je zmanjkalo 9 lesov. Takoj po slabem nastopu se je celjska odprava, bistveno slabše razpoložena kot kegljači kranj- skega Iskraemeca, ki so se okitili z bronastimi odličji, vrnila v do- movino in takoj začela s trenin- gi. Pri Miroteksu upajo, da bo bolje že prihodnje leto... Vrstni red: Victoria Bamberg (Nem) 2810, Ferencvaros (Mad) 2715, Polonia (Pol) 2656, BBSV Dunaj (Avs) 2619, Miroteks Ce- lje 2610 (Šeško 449, Podlesnik - Razlag 411, Zupane 473, Kardi- nar 449, Grobelnik 398, Petak 430). TL. Rudar le še za Ljubljančani Po trinajstih krogih v L SNL so na vrhu prvenstvene lestvice še vedno nogometaši Olimpije, ki so po porazih v Celju in v pokalu v Ljudskem vrtu očitno spet ujeli ritem. Popustili pa so državni prva- ki, ki so klonili v Ajdovščini, njihov spodrsljaj pa je izkori- stil velenjski Rudar. Velenjčani so v tradicional- nem derbiju gostili Korotan in ga povsem nadigrali ter mu nasuli kar 4 gole. Izjemna učin- kovitost je prišla ravno pravo- časno, saj so Korošci neugo- den nasprotnik, ki mu je težko zabiti gol. Rudarju pa je po odličnih predstavah z Domža- lami in Dravogradom v poka- lu uspelo nadaljevati zmago- viti niz. Ob jezeru se sicer zavedajo, da bodo težko zadr- žali trenutni položaj na pr- venstveni lestvici, saj bodo predvsem Mariborčani nevar- ni zasledovalci, bolj se osre- dotočajo na naslednje prvens- tveno gostovanje v Sežani, kjer tamkajšnji Tabor igra zelo do- bro in včasih tudi preseneča. Zato bo potrebno gostovanje pri novincu, ki vse bolj popuš- ča, vzeti nadvse resno, če želi- jo »knapi« še naprej povsem od blizu gledati v hrbet ljub- ljanski Olimpiji. Prednost Ru- darja pred tekmeci je pred- vsem čvrsta obramba, saj je moštvo kljub napadalni posta- vitvi in usmeritvi prejelo naj- manj zadetkov med prvoligaši - le 14, po zadnjih kanonadah pa je drugo najučinkovitejše. Posledica dobrih iger so tudi vse številčnejši obiski mene- džerjev, ki so se sprva ogrevali za Joliča, v zadnjem času pa se precej govori o odhodih Mihe Goloba in Almirja Sulejma- noviča na Hrvaško oziroma v Belgijo. Ob jezeru seveda upa- jo, da bo trener Toni Tomažič še lahko računal nanju. Če je zaščitni znak Velenjča- nov v zadnjih tekmah učinko- vitost, pa za Celjane velja, da svojega značaja nikakor ne zna- jo ali ne morejo spremeniti. Po fanatični borbenosti in do- bri predstavi proti Olimpiji, je sledil nov padec na Koroš- kem, kjer jih je spet ugnal tradicionalno neugodni Dra- vograd. Minulo nedeljo so no- gometaši CM Celja Publikuma sicer igrali zelo dobro, vendar se v odločilnih trenutkih niso znašli pred nasprotnikovimi vrati, trener Marijan Pušnik pa je spet pogrešal bojevitost svojih mož. »Nekateri varo- vanci so po zmagi nad Ljub- ljančani spet pomisliU, da so »veliki« igralci, toda morali se bodo zavedati, da so le pov- prečneži, ki se bodo morali dokazati z delovnostjo in dis- ciplino na igrišču. Upam, da bodo to spoznali pravočasno,« je omenil Pušnik, ki upa na nove tri točke že v obračunu s Primorjem. Korošec je sredi prejšnjega tedna ostal brez ene- ga svojih najizkušenejših no- gometašev, Andreja Gorška, ki si je zaželel prekinitve po- godbe, kar so v klubu upošte- vali in se z njim prijateljsko razšli. Baje tudi odškodnina naj ne bi bila visoka, zato bo lahko Goršek nove motive za dokazovanje bržčas poiskal v kakšni drugi sredini. Na srečo so na Skalni kleti tokrat zadeli v polno pri izbiri tujca. Vladi- slav Lungu res izstopa in je že postal eden ključnih igralcev, strokovno vodstvo rumeno-mo- drih pa si bo v prihodnje pri- zadevalo v klub pripeljati še kakšnega kakovostnega in iz- kušenega nogometaša, saj me- ni, da je prav mladost in neiz- kušenost razlog za velika ni- hanja v igri. .TOMAŽ LUKAČ vire i Foto: GREGOR KATIČ Vladislav Lungu (v ozadju) je prava okrepitev. športni koledar ČETRTEK, 26.10 KOŠARKA L SKL (ž), S.krog - Beljak: Wels - Merkur Celje (18). SOBOTA, 28.10. NOGOMET III. SNL, 12. krog - Sladki Vrh: Paloma - Zreče, Vran- sko: Vransko - Ptuj, Rogatec: Mons Claudius - Kozjak, Rav- ne: Fužinar - Usnjar (vse 15.30) KOŠARKA Liga Kolinska, 6. krog - Škofja Loka: Loka kava - Pi- vovarna Laško (1730), Zreče: Rogla - Kraški zidar (19), Pol- zela: Savinjski Hopsi - Helios (19.30), Ljubljana: Geophn Slovan - Kemoplast Alpos (20). l.B SKL, 5. krog - Radovlji- ca: Radovljica - Banex (1730), Šoštanj: Elektra - Bežigrad (18). ROKOMET 1. DRL (m), 3. krog-Celje: Celje Pivovarna Laško - Inles Riko (18.30), Slovenj Gra- dec: Prevent - Gorenje (19). 1. DRL (ž), 6. krog - Žalec: Žalec - Izola, Velenje: Vegrad - Sava Kranj (obe 19). ODBOJKA 1. DOL (m), 4. krog - Slo- venska Bistrica: Granit - SIP Šempeter (19). L DOL (ž), 4. krog - Šempe- ter: B&L Utrip Šempeter - No- va KBM Meltal (18). NEDEUA,29.10. NOGOMET I. SNL, 14. krog - Celje: CM Celje Publikum - Primorje, Sežana: Tabor - Rudar (obe 14). II. SNL, 13. krog - Sloven- ske Konjice: Dravinja - Ivanč- na Gorica, Ljubljana: Via- tor&Vektor - Esotech Šmart- no, Kisovec: Zagorje - Šentjur (vse 14). TOREK, 31.10. KOŠARKA Pokal Saporta, 3. krog - Laško: Pivovarna Laško Ma- roussi (18.30). 18 PISMA BRALCEV - INFORMACIJE odmevi Ko se Življenje šele začne Zgodba o Jožetu in Neži Borko iz Polž pri Novi Cerk- vi ni nova. Vsakdo jo ima pravico videti na svoj način. Očitno so dovoljeni tudi na- čini, ki lahko žalijo, kot že nekajkrat Občino Vojnik ozi- roma vse tiste, ki smo si s skrajnimi silami prizadevali reševati problem Jožeta in Neže Borko. To ni bil običa- jen problem, to je bil prob- lem ohranitve dveh življenj. Čeprav na način, katerega korektnost je vprašljiva, je v članku Bojane Jančič ven- darle podana nesporna ugo- tovitev, da sta (cit.) »po pe- tih mesecih za sabo zaprla bolnišnična vrata in se po- vsem spremenjena poslovila od preteklega življenja«. Ta navedba je pravzaprav v tem sestavku ena redkih po- zitivnih misli v zvezi z aktiv- nostmi občine pri reševanju njunega problema. Očitno se je tudi ta »zgodila« nehote. Kot župan občine tudi na tem mestu poudarjam, da sem iskreno hvaležen vsem tistim, ki so jim hitro ter od- govorno priskočili na pomoč. Te odločitve smo sprejeli na- mesto Jožeta in Neže Borko, ki sta bila takrat še popolno- ma nebogljena človeka. To smo storili z največjo možno mero strokovnosti in človeč- nosti. Tako se je odzvala ve- čina tistih, ki so začutili, da je primer tudi »njihov«. Nekate- ri te vloge niso zmogli, tudi mnogi novinarji so med nji- mi. O celotni zadevi Borko ob- staja na Občini Vojnik kar ob- sežna dokumentacija in vsi, ki so se doslej želeli z dejstvi seznaniti na konkreten način, so uvideli, da je bila pot do sem težka in predvsem pra- va. To spoznavajo tudi kraja- ni Nove Cerkve, ki pa imajo tudi vse več pripomb na pa- sivno obnašanje obeh pri reševanju njunega življenj- skega problema. Seveda ne moremo mimo dejstva, da je problem kom- pleksen in da se je ob tem zgodil resen »spodrsljaj« v smislu varovanja kulturne de- diščine, ko se je tudi stroka morala odločiti za celovito re- konstrukcijo »Gajškove hi- še«. Kot je v članku še nave- deno, konservatorski pro- gram avtorja g. Vita Hazlerja tega ni predvidel. Čeprav ne- koliko drugačno razmišljanje in videnje zadeve tudi ome- njeni članek nehote potrjuje najbolj bistveno: razmere so se bistveno izboljšale in ob- nova Borkove domačije je stekla. Ob vsem pa je še nekaj, kar je zelo pomembno in razve- seljivo. Jože in Neža sta zdaj vendarle našla nekoga, ki mu lahko zaupata. Toliko po- membneje je, da so to ljudje, ki so jim zadeve v zvezi z varovanjem kulturnih spo- menikov tudi poklicna dolž- nost. In zakonska obveza in- stitucije, ki jo predstavljajo! Dejstvo, da Borkova zdaj tudi prijazno komunicirata z obi- skovalci, je za vrednotenje dediščine še kako pomem- bno. Zdaj je končno nastopil čas, ko je tudi s pomočjo Ob- čine Vojnik prva izmed Bor- kovih stavb pripravljena, da v njej zaživita človeka vredno življenje, da se spet pogrejeta ob krušni peči. Sicer skromna invalidska pokojnina, ki jo Jo- že prejema že skoraj vse le- tošnje leto, je zagotovp do- brodošla. Da pa jo imata, je »slučajno« zasluga Občine in Centra za socialno delo Celje. Prihodki na skrbniški hranilni knjižici (za prodano živino), ki jih v svojih najtežjih časih od Centra za socialno delo niti nista hotela sprejeti, bodo njun dom lahko naredili še prijaznejši. Po vsem, kar sem v teh letih doživel in o ljudeh spoz- nal, se lahko kot župan zdaj iskreno veselim, da se je končno našel nekdo, ki bo z Borkovima našel takšen na- čin sofinanciranja obnove os- talih objektov, ki bo zaobšel njuno siceršnje imetje. Upam, da bodo vsi tisti, ki so si to nehote naložili, tudi vztrajni in potrpežljivi, tako, ■ kot je bila Občina Vojnik od vsega začetka reševanja tega prob- lema Ob zapisu v Novem tedni- ku »Če bodo stvari stekle in če bo Ministrstvo za kulturo še pripravljeno prispevati ne- kaj denarja...«, pa si nehote zastavljam nekaj vprašanj: Kdo bo kaj storil, da bodo stvari stekle? Morda Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Do sedaj je za pri- dobivanje denarja storil le malo ali nič. Torej Občina! Kdo se bo pogovarjal o sofi- nanciranju potem, ko bo, ozi- roma če bo denar. Lastnika zagotovo ne! Nihče drug kot Občina. Občina pa bo morala pred- vidoma sofinancirati prejeta sredstva od ministrstva za kulturo, če bo želela nadalje- vati obnovo domačije, če se bodo tako odločili občinski svetniki. Spet bo Občina reše- vala problem. »Borkova pa naj bi se do takrat preselila v hišo« Kako in s čim? Spet se bo pojavila Občina, ki bo po- magala.... Stara resnica je, da kdor veliko dela, lahko kdaj pa kdaj kaj »pogreši«. Ali je bila to res le Občina Vojnik? BENO PODERGAJS, župan Občine Vojnik prejeli! SMp.^ J Slaba postrežba in izigravanje potrošnika Za konec dopustniških in počitniških dni sva se z ženo 3. oktobra v popoldanskem času odpravila na kosilo v MT restavracijo Centro v Ve- lenju. Moram poudariti, da sva bila tam že večkrat deležna izredno solidne postrežbe, zato sva se odločila za po- novni obisk te restavracije. Tokrat pa naju je že ob vsto- pu obšel dvom, saj naju ni nihče gostoljubno sprejel. Več kot uro naju nista niti natakarica niti natakar vpra- šala, po kaj sva sploh prišla v ta lokal. Nato sem zahte- val šefa gospoda Radota, ta pa me je žaljivo in nevljudno odpravil z opazko, da imajo upokojenci čas čakati. Zara- di slabo opravljenega dela natakarjev in omenjene žali- tve, sva z ženo upravičeno razočarana. Jaz osebno sem tudi sladkorni bolnik. Ker z ženo nisva hotela imeti na- daljnjih zapletov z gospo- dom Radotom, sva lokal za- pustila. JOŽE GROBELNIK, Žalec Hvala tistim, ki so metali krampir Ko sem živel na Manhatt- nu - New York, sem ob so- botah hodil nakupovat v nemško trgovino »Bremen house« (na 86"' street med 2. in 3. avenijo), kjer so proda- jali tudi blago iz takratne Ju- goslavije. Kasneje sem se spoznal s šefom g. Schwei- gerjem. Dobro se spomi- njam, da me je enkrat vpra- šal, če so se mi zamerili, ker me že nekaj tednov niso vi- deli v njegovi trgovini. Odgo- voril sem mu, da ne, da sem bil na dopustu. Ko me je vprašal, kje sem dopustoval, pa sem mu odgovoril, da v Jugoslaviji. »Tudi jaz poz- nam nek mali kraj v Jugosla- viji, a ga ti gotovo ne poz- naš, imenuje se Teharje,« mi je rekel g. Schvveiger. Nema- lo presenečen sem mu nato odgovoril: »Jaz sem iz Te- harja.« Dobil sem občutek, da mi ni povsem verjel. Po- jasnil sem mu, da sem bil rojen na Teharjah in da sem tam poznal večino ljudi. Po- tem pa je g. Schvveiger dejal: »Tam sem bil v lagru.« V nadaljevanju pogovora sem mu povedal, kako sva z ma- mo nosila vsak dan hrano v lager moji krstni botri gospe Weren st. (bili so lastniki tr- govine, ki se je po vojni prei- menovala v Volno). Najbolj se spominjam trenutka, ko nas je pri vhodu, kjer je ma- ma morala oddati hrano, sprejela neka ne visoka in neprijazna stražnica, oble- čena partizansko uniformo, ki je kar začela jesti, kar sva z mamo prinesla gospe We- ren - bil je riž z grahom. Gospa je bila kmalu za tem pokopana na teharskem po- kopališču. Leta 1999 pa sem na tem pokopališču srečal znanko iz Bukovžlaka (Gajšek), od ka- tere sem končno izvedel, da so bili njeni starši tisti, ki so, na zahtevo lagerja, neznano truplo odpeljali v trugi na teharsko pokopališče. Šele dosti kasneje so izvedeli, da je bila to gospa Weren. Gos- pod Schvveiger me je potrpežljivo poslušal in re- kel: »Ne vem, kako to, da sem bil jaz med redkimi, ki so se rešili.« Nisem ga več gnjavil, da mi pove kaj več. Rekel pa je: »Hvala tistim, ki so nam metali kuhan krom- pir čez ograjo.« Gospod Schvveiger je v po- koju in živi v New Yorku, izhaja pa iz okolice Hambur- ga. Včasih razmišljam, kako redki so, ki so se od tam rešili, in kako čudna naključja pri- naša življenje, da sem jaz, Te- harčan, tako daleč stran od rojstnega kraja, v večmilijon- skem mestu srečal človeka, ki je na Teharjah gledal smrti v oči, zdaj pa to le še tragičen spomin. JOSEPH PAULIC, Maywood, USA zahvaleT pohvale Borčevski izlet v Triiovlje Območno združenje bor- cev in udeležencev NOB Slo- venske Konjice je 10. oktobra organiziralo izlet v Trbovlje. Udeležilo se ga je 50 članov iz vseh krajevnih organizacij, povabili so najbolj prizadev- ne pa tudi mlajše pridružene člane. Program smo pripravili skupaj z Občinskim združe- njem borcev in udeležencev NOB Trbovlje, celotno vods- tvo izleta po Trbovljah pa je prevzela tovarišica Mari Go- vejšek, ki je bila dolgoletna sekretarka Občinskega združenja borcev in udele- žencev NOB Trbovlje. K so- delovanju je pritegnila še druge: dva : študenta višje gostinske šole iz Portoroža, kustosinjo Muzeja Trbovlje, direktorja Delavskega doma Trbovlje itd. Pričakali so nas že na Pod- meji nad Trbovljami in nam med vožnjo v in skozi Tr- bovlje razgrnili zgodovino in sedanji utrip Trbovelj. Ogle- dali smo si pokopališče, spomenik NOB, staro mest- no jedro, lep Delavski dom sredi mesta, staro rudarsko stanovanje, rudarske kolo- nije.;., pa podjetja kot so Ru- dis. Strojne tovarne Trbov- lje, cementarno, elektrarno z najvišjim dimnikom v Evropi itd. Peljali smo se tu- di skozi Hrastnik. Ustavili smo se v steklarni in v tovar- niški prodajalni kupovali nji- hove proizvode. Polni doživetij in novih vti- sov smo se povzpeli na Klek, kjer so nam z izdatnim in okusnim kosilom postregh v gostišču »Govejšek«. Tu sta nas pričakala in pozdravila predsednik območnega zdru- ženja borcev in udeležencev NOB Trbovlje tov. Božo Eber- linc in podpredsednica Ana Konradi. Na povratku smo si ogledali še spominski muzej na Čebinah, se povzpeli na Vrhe ter se od tam spustili v Savinjsko dolino. Bili smo zelo zadovoljni z odlično organizacijo izleta, s pozornostjo in lepim spreje- mom ter odlično pogostitvi- jo. Gostiteljem iz Trbovelj, po- sebej gostišču Govejšek na Kleku in predstavnikom ZB, se toplo zahvaljujemo. Vred- no je obiskati ta malo odmak- njeni kraj, a bogat po prete- klosti, v katerem živi veliko dobrih ljudi. FRANJO MAROŠEK, Vitanje ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 12.10.: Andreja JUHART iz Oplotnice - dečka, Andreja JANČIČ s Stranic - dečka, So- nja JEVŠEVAR iz Žalca - deč- ka, Gabrijela MUHA iz Loke pri Žusmu - dečka, Sonja MARTINČIČ z Grobelnega - deklico, Darja NOVAK iz Štor - dečka. 13.10.: Marjana SEDENIK iz Rogaške Slatine - dečka, Dag- mar KONEC iz Celja - deklico, Gordana DJAKOVIČ iz Celja - deklico, Mojca HOLEŠEK iz Velenja - deklico, Lidija KLANČNIK iz Zreč - deklico. 14.10.: Polona SEMPRI- MOŽNIK z Gomilskega - deč- ka, Darinka KOVŠE iz Zreč - dečka. Jagoda MATIČ iz Šem- petra - deklico, Klavdija LE- DINEK iz Vojnika - dečka, Sanda MAZEJ iz Celja - dečka, Antonija VODEB iz Gorice pri Slivnici - dečka. Vida PETEK iz Celja - dečka. 15.10.: Ksenija ŠKET iz Ro- gaške Slatine - deklico. Milica HROVAT s Ponikve - deklico, Marjeta FRECE z Grobelnega - dečka, Milanka OJDANIČ iz Zreč - dečka. 16.10.: Mojca ZAVŠEK s Te- harij - deklico, Suzana PLE- MENITAŠ CENTRIH iz Dobja - deklico. Lučka REGORŠEK iz Šmarja - deklico, Mihaela HOLCER iz Ponikve - deklico, Andreja ŠTEFANIČ iz Vojnika - deklico, Sonja KLINE iz Dra- melj - dečka, Klavdija BERG- LES iz Topolšice - dečka. Bar- bara DEČAR iz Zreč - deklico, Mateja TERAŽ iz Sevnice - deklico, Janja IRMAN KOLAR iz Mozirja - dečka. 17.10.: Vesna Miša NAPRET iz Celja - deklico, Metka JA- VORNIK iz Celja - deklico. 18.10.: Nada HABE z Dobr- ne - dečka, Nataša KRENKAR iz Velenja - dekhco, Marjana KOTNIK iz Žalca - dečka, Moj- ca BIZJAK iz Velenja - dečka, Tanja ZAVERŠNIK iz Celja - dečka, Diana VEBER iz Celja - dečka, Katica BOUHA iz Loke pri Žusmu - deklico, Sonja DROFENIK iz Zreč - dečka. 19.10.: Petra BERTONCEL iz Slovenskih Konjic - dečka, Mihaelca ŠRAMEL iz Šmarja - dečka, Danijela KOHNE iz Loč - dečka, Marija Mojca PIRH iz Celja - deklico, Silva ZAVER- ŠEK iz Celja - dečka, Snježana TUTIČ iz Nazarja - dečka. ..::: POROKE' Celje Poročila sta se: Peter KUZ- MAN z Dobrne in Lea STU- PAR iz Malega vrha. Zlata poroka: Jožef in Iva- na KONDA iz Celja. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Rafko PLEV- ČAK in Zvezdana ŽIVIČNJAK iz Nimnega, Anton ŠOŠTARIČ in Zdenka HROVATIČ iz Olim- ja. Roman PLEVNIK in Alek- sandra PAŽON iz Rogaške Slatine. Žalec Poročili so se: Damjan GRAČNAR iz Šempetra v Sa- vinjski dolini in Maja AŠKj;k iz Žalca, Marko STROPNiJ Polzele in Barbara ŽELEZf^ji iz Orove vasi ter Mirko Ru^ in Mateja POVALEJ iz Ložnj, pri Žalcu. Velenje Poročili so se: Antj VOUK iz Sloveiij Gradca i Marija RIBIČ iz Velenja t, Boštjan KRETIČ in Mateja h BERČNIK iz Velenja. Zlata poroka: Silvestra j Ivan SlRŠE iz Velenja ter Mat ja in Vladimir VlDEMŠERi Bevč. SMRTI ...............................N Celje Umrli so: Jurij OGRIZERj Predence, 87 let, Pavel Poi LOGAR iz Osredka pri Krnu lju, 66 let, Neža ŠTOR iz Kon pol, 91 let, Dragotin VRAČU! iz Celja, 67 let, Anton CESl NIK iz Celja, 68 let, Štefanij OBERŽAN iz Prožinske vas 80 let, Branko KOŠTOMAJi Celja, 42 let. Vlado KANJIRi Hrvaške, 42 let, Notburj ŠEMUAK iz Mestinja, 78 1? Herta ROŽMARIČ iz Zg. Pj stave, 57 let, Ana VINKOVIČi Celja,- 88 let, Anton DOLlfi ŠEK iz Jeronima, 89 let, Anu lija TRATAR iz Pongraca,} let, Franc LESJAK iz Bezovj nad Zrečami, 70 let, Marij RUTAR iz Košnice pri Celj« 92 let, Franc POGAČNIK i Levca, 81 let, Franc STVAli NIK iz Ljubije, 74 let, Ernes SIMUNIČ iz Pilštanja, 64 la Jožef ŽABERL iz Lemberga, 91 let, Elizabeta POTOKAHu Velenja, 95 let, Ivan JEŽO\' NIK iz Pake pri Velenju, 47 le Barbara KRALJ iz Kačjega d la, 79 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Franc GAJŠEK i Rogaške Slatine, 91 let, Ado KOZJEK iz Pokleka pri Po( sredi, 87 let, Jožef MASTNAj iz Rakovca, 66 let, Terezik! KUNST iz Zeč pri Bučah, 71 let, Ivan ŽERAK iz Kačje^ dola, 53 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Jože STOPAR H Ljubljane, 75 let, Marija VO DIŠEK s Planine pri Sevnici,« let, Ivana RAZTOČNIK il Šentjurja, 82 let. Velenje Umrli so: Ana ŠKORJANEt iz Foršt, 83 let, Ignac JEŽOV NIK iz Paške vasi, 85 let, Mari' ja VERDEV iz Topolšice, let, Jožefa KOVAČ iz Ljubijf 62 let, Rozalija OPRČKAL ii Malih Dol, 79 let. Žalec Umrla sta: Ivana ZUPERLiJ Trbovelj, 87 let, Peter VODOV- NIK iz Andraža nad Polzelo 32 let. MALI OGLASI ■ INFORMACIJE 19 20 MALI OGUSI - INFORMACIJE MALI OGUSI - INFORMACIJE 21 22 INFORMACIJE KRONIKA 23 nočne cvetke ipragoslav K. je 17. oktobra ^pjavil. da ima težave. Obi- ga je znanec Bojan M., ki J postajal vse bolj glasen, na ,(„icu pa se ga je lotil s pest- jije povedal. Ko so si polici- ,j zadevo malo pobliže pogle- jjli, so ugotovili, da sta za ifprijetno srečanje kriva kar ^a in da sta se oba ravsala in yvala. 2^to bosta oba stopila (ed sodnika za prekrške. iV torek zvečer je Janez P. jpnia razgrajal in vpil na svo- jinamo ter z različnimi ge- laiTii in posegi ogrožal njeno jriiost. Vabilo mu bo poslal pdnik za prekrške. »Milena je 18. oktobra hote- la da gre ven, Jožef pa, da fitane noter. Ker ga je imela jilena pravico odstranili iz fojega stanovanja, ker je bil ladležen in glasen, je to jasno [1 glasno zahtevala, glasni Jo- iepa se bo kot kršitelj javnega (da in miru moral zagovarja- ipri sodniku za prekrške. I Dušan V. je prišel 18. okto- ra zvečer domov zelo slabe olje. Ker so to njegovo razpo- loženje slišali številni sosedje, so se odločili, da vpitju nare- dijo konec. Prišla je patrulja in v hiši je bil spet mir. • V petek je Jolando K. s svo- jim obiskom »počastila« Kri- stina B. Naklonjenost ji je po- kazala tako, da jo je napadla. Tudi fizično. Zakaj? O tem bo Kristina pripovedovala sodni- ku za prekrške. • V petek popoldne so se v bližini Golovca ženske zgra- žale, a so vseeno gledale. In so videle možakarja, ki je imel hlače spuščene do kolen, ma- lo višje pa nekaj malega in mesnatega. Javna morala je bila s tem hudo napadena. • Andrej R. je 20. oktobra zvečer prijavil, da ga je v nje- govem stanovanju pretepel in ga ranil Andrej R. Andrej bo moral k sodniku za prekrške in najbrž še na zagovor na sodišče. • Aleksander S., Uroš V. in Dejan V. so imeli 22. oktobra malo pred peto na cesti v Škof- ji vasi bučen miting. Ker se je Dejan drl še potem, ko so prispeli možje postave in si ni dal dopovedati, da ob nede- ljah zjutraj mnogi ljudje še spijo, so ga odpeljali v prosto- re za pridržanje. M.A. Je bil res le carinski prekršek? Ovadeni Bojan Vodopivec trdi, da se ni izmikal carinskim dajatvam - Pogovor z novinarji pri odvetniku Alešu Mačku Po končani preiskavi in' kazenski ovadbi zoper tri osumljence je odvetnik Aleš Maček prejšnji četrtek skli- cal novinarje, da bi pojasnil, kako se je njegov varova- nec, podjetnik Bojan Vodo- pivec (36) iz Celja, znašel kot osumljenec za kaznivo dejanje, ki ga ni storil. Celjski kriminalisti so, kot smo že poročali, podali ka- zensko ovadbo zoper 36-let- nega podjetnika B.V., zoper voznika tovornjaka P.V. (31) in carinika J.Š. (33). Storili naj bi bili kazniva dejanja ti- hotapstva, zlorabe položaja in podkupovanja. Devetega ok- tobra naj bi bil P.V. iz Avstrije (preko prehoda Šentilj) pripe- ljal 43 palet z otroško hrano avstrijskega proizvajalca, to- vor pa naj bi bil vreden okoli 600 tisoč avstrijskih šilingov. Tovor naj bi bil nato odložil v Sloveniji, čeprav je bil name- njen kupcu v BiH. Ker je bil v tranzitu, zanj ni bilo treba plačati davkov, približno tri milijone tolarjev, torej vsoto, ki naj bi si jo B.V. protipravno pridobil, od tega »posla« pa naj bi imela korist tudi ostala dva osumljenca. Bojan Vodopivec in odvet- nik Maček sta na četrtkovem sestanku zatrjevala, da je ovad- ba preuranjena, da Vodopivec v desetih letih ni opravil niti enega tranzita, da je bilo av- strijsko blago vedno namenje- no le slovenskemu tržišču in slovenskim trgovskim firmam, večinoma Mercatorju in In- tersparu in da od avstrijskega proizvajalca letno uvozi za 720 milijonov tolarjev otroške hra- ne. Ta posel z Avstrijci je bil zanj ugoden, zato ni najti fi- nančnega motiva za očitano mu kaznivo dejanje. Tudi je nemogoče, da bi tolikšno ko- ličino otroške hrane lahko pri nas prodal na črnem trgu. Pra- vi, da je padel v »zmedo«, ki je nastala, ko se je prvič odločil za tranzit, za prodajo otroške hrane v BiH. Zaradi neureje- nega trga na tem območju je od kupca zahteval, da mu poš- lje bančno garancijo za plači- lo pošiljke, tega dokumenta pa ni prejel. Zato je prevozni- ka Toneta iz Maribora obve- stil, da tovor ne sme nadalje- vati poti do mejnega prehoda s Hrvaško, ampak naj šofer (dr- žavljan BiH) kamion raztovo- ri v Celju, kar je ta tudi storil in se vrnil proti Mariboru in državni meji, tam pa so carini- ki ugotovili, da je tovornjak, ki je bil zdaj prazen, enkrat že peljal čez carino in mejo. Bo- jan Vodopivec zatrjuje, da je storil zgolj carinski prekršek, ker o tem, da je otroško hrano odložil v Celju, ni obvestil carinikov in policistov. Pravi tudi, da osumljenega carinika sploh ne pozna, da ga je prvič videl na zaslišanju na sodišču, prav tako ne pozna prevozni- ka Toneta, sploh pa ne ve, kako so na mejnem prehodu ugotovili, da je tovornjak pra- zen. Obenem pa se sprašuje, zakaj je voznik na mejnem prehodu prijavil, da prevaža 43 palet z otroško hrano. Po- sebej pa je Vodopivec pouda- ril, da je bila vsa otroška hra- na, ki jo je uvozil, predhodno sanitarno pregledana, ta spor- na pošiljka pa je bila itak poli- cijsko zasežena. Okrožna državna tožilka je te dni obtožnico modificirala. Po njej sta zdaj v predkazen- skem postopku le še Bojan Vodopivec in šofer tovornjaka (carinika je izločila), na novo pa sta se pojavili dve neznani osebi. MARJELA AGREŽ Iskal nove žrtve Policisti PP Celje so 18. ktobra, v bližini železniške Dstaje v Celju, prijeli 53- etnega Celjana, osumljene- 9 več kaznivih dejanj go- ufije. Na osnovi opisa oškodovan- ?v, so ga prijeli v času, ko je nove žrtve. Po do zdaj branih podatkih naj bi osum- eiii v času od 1. avgusta dalje goljufal najmanj osem obča- ov. To so bile večinoma sta- ejše osebe, ki jih je poiskal v Dlnišnici in v okolici avtobu- ae in železniške postaje. Najpogosteje je goljufal ta- 0, da se je zasledovani žrtvi ribližal, jo ogovoril, med po- pvorom pa povedal, da je Del težave, ker se mu je zlo- mil ključ od stanovanja ali »tomobila, kjer je pustil svoj lenar. Seveda je vsakič poka- i\ ključ, ki je bil res zlom- h. Ker je bil torej brez de- narja, je občane prosil, naj mu pomagajo tako, da mu denar posodijo le za nekaj minut, da mu ključavničar izdela nov ključ. Bil je zelo ustrežljiv, saj je svoje žrtve, večinoma osebe, stare nad 70 let in iz okolice Celja, sam peljal domov. Ko so mu ti ljudje izročili denar (naj- pogosteje od 5 do 10 tisoča- kov), se je z njimi vsakič dogo- voril, da ga počakajo na dolo- čenem mestu, kjer naj bi stal njegov avtomobil. Seveda se B.G. tam ni pojavil, avtomo- bil, ki ga je osumljenec predla- gal kot mesto ponovnega sreča- nja, pa je bil vedno tam na- ključno parkiran. Ker policisti domnevajo, da je bilo na tak način ogoljufa- nih še več oseb, le-te naproša- jo, da pokličejo na PP Celje, na telefonsko št. 548-21-10 ali se tam osebno zglasijo. M.A. Me telefonirajte, ko vozite! Do 29. oktobra bo po vsej državi poostren nadzor "id uporabo mobilnih tele- '"nov med vožnjo, obenem •i bodo policisti nadzirali 'Idi uporabo varnostnega I Glavna cilja te akcije sta tanjšati uporabo mobilnih ^lefonov brez vgrajenega si- ^^ma za prostoročno komu- "ciranje ter povečati uporabo '^fnostnih pasov ter s tem ne- '''sredno zmanjšati število poš- ^dovanih oseb v prometnih ".^Zgodah. V nadzorih bo poli- uporabljala tako službena civilna vozila. Policisti bodo ^itve dokumentirali tudi z nadzornimi sistemi, vi- ^ kamerami in fotografski- ''i aparati. akcij i bodo sodelovale vse ''^licijske postaje. Svet za pre- '^•itivo in vzgojo v cestnem i|ometu ter Avto moto zveza 'Avenije. Od 1. maja 1998 je uporaba telefona med vožnjo (brez ome- njenega sistema) prepoveda- na. Za kršitev je predpisana denarna kazen 10 tisoč tolar- jev. Slovenski policisti so med rednimi kontrolami do sedaj izrekli 9.697 tovrstnih kazni, od tega 24 zaradi povzročitve prometne nezgode. M.A. prometnenezgode Neprevidno na prednostno cesto Na regionalni cesti zunaj naselja Tepanje se je v torek, 17. oktobra popoldne, pripe- tila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poš- kodovala. Nastala gmotna škoda znaša okoli pol mili- jona tolarjev. B. F. J. (66) iz Škofje Loke je vozil tovorno vozilo iz smeri Draže vasi proti Tepanju. V križišču s prednostno regio- nalno cesto je zapeljal na levo v trenutku, ko je iz smeri Slo- venskih Konjic pripeljal voz- nik osebnega avtomobila. 60- letni A. G. z območja Tepanja. V trčenju med voziloma se je voznik A. G. hudo telesno poš- kodoval. Smrtno čelno trčenje Na regionalni cesti Velenje - Šoštanj se je v sredo, 18. oktobra ob 5.30 uri, pripetila nezgoda, v kateri je ena ose- ba umrla. Dvaintridesetletni P.V. iz An- draža nad Polzelo je vozil osebni avtomobil iz smeri Šoštanja proti Velenju. Ko je peljal sko- zi semaforizirano križišče z lokalno cesto za naselja Loko- vica (na semaforju je utripala rumena luč), je zapeljal preko neprekinjene ločilne črte na nasprotni vozni pas. Takrat je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, 29-letni A.S. iz Velenja, voziU pa sta silovito čelno trčili. V nezgodi je voznik P.V. utrpel tako hude telesne poškodbe, da je bil takoj mrtev, drugi' voznik pa je bil lažje ranjen. Po zraku V potok Na regionalni cesti Šentjur - Planina se je v četrtek, 19. oktobra zvečer, pripetila nez- goda, v kateri so bile huje ali lažje poškodovane štiri ose- be, na vozilu in objektih pa je nastalo za okoli 80 tisoč tolarjev škode. C.F (27) iz Podlešja je vozil osebni avtomobil iz smeri Je- zerc proti Dobju. V blagem levem ovinku je zapeljal de- sno z vozišča in trčil v ograjo ob stanovanjski hiši. Potem je zapeljal na nasip ob potoku, kjer je vozilo poletelo v zrak in obstalo v potoku, obrnjeno na desni bok. Ker so bili potni- ki ukleščeni med zvito ploče- vino, so jih iz vozila rešili celjski poklicni gasilci. Voz- nik in sopotnik M.P. (36) iz Kostrivnice sta utrpela lažje poškodbe, hudo telesno poš- kodovani pa sta bili sopotnici U.K. (19) iz Celja in D.K. (16) iz Šentjurja. Izgubil oblast nad vozilom Na lokalni cesti zunaj na- selja Prelaska se je v petek, 20. oktobra popoldne, pripe- tila nezgoda, v kateri sta bili ranjeni dve osebi, ena huje. Na vozilu je škode za okoli 300 tisoč tolarjev. B.U. (43) iz Šaleka je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti Vinska Gora - Prelaska. Ko je zunaj naselja Prelaska pripeljal v nepregledni desni ovinek (v strmem klancu), je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na desni rob vozišča, kjer je vozilo drselo preko levega roba vozišča in čelno trčilo v drevo ob cesti. Voznik je utrpel hude telesne poškod- be. njegov sopotnik. 41-letni D.J. iz Velenja pa je bil lažje poškodovan. Padec z mopedom Na lokalni cesti zunaj na- selja Vrbje se je v soboto, 21. oktobra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je hudo telesno poškodoval voznik kolesa z motorjem. M.C. (40) iz Matk je vozil kolo z motorjem iz smeri Griž proti Vrbju. Na ravnem delu ceste je zapeljal na desno ban- kino, kjer je padel in se hudo telesno poškodoval. Trčil V smreke Na regionalni turistični ce- sti v Logarski dolini se je v nedeljo, 22. oktobra zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude tele- sne poškodbe. G.P. (18) iz Logarske doline je vozil osebni avtomobil iz smeri Rinke proti gostišču Lo- gar. V blagem desnem ovinku je zapeljal s ceste, trčil v bliž- nje smreke in se hudo telesno poškodoval. Nezgoda pri prečkanju Na Bežigrajski cesti v Celju se je v ponedeljek, 23. okto- bra popoldne, pripetila nez- goda, v kateri je hude telesne poškodbe utrpela peška. L.P. (71) je (zunaj označe- nega prehoda) prečkala Beži- grajsko cesto v bližini križišča k Intersparu. Takrat je iz sme- ri Plinarniške ulice pripeljala voznica osebnega avtomobila, 24-letna S.B. iz Celja. V trče- nju, ki je sledilo je peška utr- pela hude telesne poškodbe. M.A. Radarske kontrole bodo... • v petek, 27. oktobra ves dai - poostren nadzor na cestnem križu, • v soboto, 28. oktobra dopoldne, na območju Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Rogaške Slatine, • v nedeljo, 29. oktobra dopoldne, na območju Slovenskih Konjic, v popoldanskem času pa ha območju Velenja, • v ponedeljek, 30. oktobra dopoldne, na območju Žalca, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah, • v torek, 31. oktobra dopoldne, na območju Laškega, popoldne pa na območju Celja, • v sredo, 1. novembra dopoldne, na območju Šentjurja pri Celju, v popoldanskem času pa na območju Žalca ter • v četrtek. 2. novembra dopoldhe. na območju Celja, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah. 24 ZANIMIVOSTI v Sloveniji kar mrgoli lepih deklet Bilo je pred dnevi, ko je eden od najbolj znanih slo- venskih modnih fotografov Tomaž Ostanek, njegove slike so objavljene od Slovenskih novic pa do Hopla in še kje, izjavil, da pri nas v Sloveniji sploh nimamo toliko lepih de- klet, kot si predstavljamo. »Glejte,« je dejal, »greš po ce- sti in nenehno srečuješ sama lepa dekleta. Ena je lepša od druge. Potem pa k temu dekle- tu pristopiš kot profesionalec, kot fotograf, ki mora poiskati in fotografirati lepo dekle. In ugo- toviš, da ima prva krive noge, druga ima veliko in široko rit, tretja ima celulitis, četrta ima krivi nos in podobno. Skratka, srečuješ popolnoma normalne ljudi, popolnoma normalna de- kleta, ti pa moraš iskati nekaj posebnega, ker tisti, ki kupujejo revije, hočejo nekaj lepega. In iščeš naprej, pa ugotoviš, da je lepa vsaka deseta, res lepa vsa- ka stota in takšna, da bi lahko prišla na naslovnico, vsaka tiso- ča.« No, s tem sploh nismo hoteli prizadeti deklet, kje neki, so pač normalna in konec. Izgleda pa, da so lepotna tekmovanja ne samo privlačna, ampak tudi do- nosna, saj bi drugače težko ra- zumeli pravo poplavo raznih mišic. Največje in najbolj cenje- no je tekmovanje Miss Sloveni- je za miss sveta, ki ga organizira agencija Geržina Videoton Zdravka Geržine in na katerem je letos zmagala Saša Mere. Pred časom je bil takoj za njo izbor naj Slovenke, ki sta ga organizirala zdaj že pokojni časnik Kaj in agencija Nota, pardon, poznejša agencija NM. Franc Matjašič Nani zdaj organizira izbor naj nogo- metaša, na kanalu TV3 pa ima svojo televizijsko oddajo Naj nogomet, ki se je kar dobro prijela. Od mrtvih je vstal kranjski Leon Ribnikar, ki je prej imel revijo Sara, ta je že propadla, zdaj pa se z mane- kenko Vesno Dolenc trudi, da bi oživil tretje prestižno slo- vensko lepotno tekmovanje Kraljica Slovenije. Med tistimi, ki ga pripravljajo, je tudi dekle ponovnega smučarskega re- prezentanta Primoža Peter- ke, črnolasa in dolgolasa Re- nata Bohinc. Potem smo izvolili sloven- sko vinsko kraljico. Lepota je bila postranska stvar, čeprav lahko mirno priznamo, da so bile vse vinske kraljice doslej dokaj čedna dekleta. Je prevla- dovalo določilo, da morajo biti iz vinarske družine in da se morajo na vino kar precej spoznati. Potem je prišla kralji- ca športa. Dekle, ki se je prijavi- lo na ta izbor, je se moralo s športom aktivno ukvarjati. Po- tem ko smo že mislili, da je z lepoticarni konec, so na gradu Brežice, na razstavi sadja in cvetja Slovenije, za prvo slo- vensko sadno kraljico izbrali 23-letno Anito Pavlovič iz Ar- meškega. Pa lepotnih tekmovanj še ni konec. Tako bo v soboto, 3. novembra, v veliki dvorani SNG Maribor sklepno tekmo- vanje za miss Oriflame, narav- ne švedske kozmetike. Gospa Anna Todosijevič je zapisala, da so predtekmovanja poteka- la že vse od aprila in da imajo zdaj zbranih deset finalistk. Na finalnem delu bosta sodelovala Mario Galunič, ki bo vso zade- vo vodil, tam bo tudi Anika Horvat. Dobro, verjemimo, da so bila res vsa ta lepotna pred- tekmovanja, čudno je le, da zanje nismo vedeli. Vsaj tisti, ki so bližje tem tekmovanjem, ve- do, da vse, kar organizatorji povedo, ne drži. mm NINA KAVRAN-ADLEŠIČ Kdo je večji? Sara in Denis ponosna držita 1,5 in 1,3 kilogramska gobana, ki ju je njun očka Danilo Vodeb^ Štor našel v bližnjem gozdu. Gobi sta tako veliki, da jih mala junaka komaj še zmoreta. A Razstava naj pridelkov Kmetijska zadruga Petrovče je letos pripravila v dvorani Hmeljarskega doma razstavo in tekmovanje za naj pridelek. Več kot 50 pridelovalcev je prineslo pridelke, za katere so menili, da so največji ali najatraktivnejši. Posebna žirija je izbrala, stehtala in izmerila pridelke ter podelila praktične nagrade za najtežjo bučo, tehtala je kar 72,5 kg, in 1,8 litra velik cug Srečku Hriberniku iz Latkove vasi, za najdaljšo jedilno bučo, ki je merila 1,95 metra Milanu Žolnirju iz Vrbja, za 7,78 kg težko zeljno glavo Heleni Jošovc iz Petrovč, za 10,78 kg težko krmno peso Jožetu Mandeljcu iz Studenc in za 1,36 kg težak krompir Pepci Zajko iz Sp. Grušovelj. Razstavo so popestrili z gobami, ki so jih na ogled postavili petrovški upokojenci. T. TAVČAR Jože in Helena Brežnik z najlepšo in najtežjo gobo, ki je tehtala 1,44 kg. Srečko Hribemik, ki je zmagal z bučo in cugom, Ivan Majcen iz Arclina, ki je pridelal po teži drugo bučo in Milan Žolnir z najdaljšo jedilno bučo. vitezi belega^m^^^^^ NAŠI KRAJI IN UUDJE 25 Radio Celje še vedno v družbi najboljših Na festivalu nekomercialnih radijskih postaj Slovenije Radiu Celje eno prvo in dve drugi mesti letošnji že 11. festival ne- jjercialnih radijskih po- j Slovenije je bil minuli fa v Bohinju, v organiza- I Radia Triglav Jesenice, jajst nekomercialnih ra- ^h postaj je v posluša- trem strokovnim žirijam judilo prispevke iz letne jdukcije v desetih tekmo- Inih kategorijah. Radio Ce- je prvo mesto prejel v legoriji reportaž, drugo pa ntervjuju in v dnevno in- mativni oddaji. Ekipno je ^ka radijska ekipa osvo- lietrto mesto. i' festivalski žiriji so letos leli: novinar slovenske re- kcije londonskega BBC Bra- Kastelic, novinar in ured- pri STA Dušan Rogelj, rinarka Radia Slovenija in silka predmeta Radio na [ulteti za družbene vede tjana Pire, urednica, novi- :ka in producentka na Valu I Mija Škrabec Arbanas, finar RTV Slovenija Mar- I Jerman, televizijec, spe- !ist za računalništvo Zvez- 1 Martič, kreativni direk- oglaševalske agencije For- js Andrej Pompe, redak- ica televizijske oddaje o asih Katja Škoberne in pi- lelj, satirik, humorist ter bžnik Evgen Jurič. Ob za- ičku festivala so ugotav- i, da je kakovost slišanih spevkov v povprečju do- ^da pa pogrešajo drznosti, ime ideje in pogum. Obe- li, so dodali, so novinarji lokalni ravni premalo kri- li do lokalne oblasti, ieljski radijci so tudi letos movali v vseh desetih kate- ijah. V kategoriji reportaž, velja za eno najžlahtnejših linarskih zvrsti, je zmagala ortaža z naslovom Burek v skem parku novinarke Ma- sPodjed. Avtorica je v njej (Istavila malega človeka iz Jvskega Gaberja, ki kljub K da je ostal brezposeln, izgubil vere v življenje. Se- bi in družini ga osmisli s svo- jim nenavadnim konjičkom, izdelovanjem Jurskega parka iz lepenke in risanjem vseh mogočih junakov nanjo. Pre- prost in nepokvarjen kot je, obenem pa neposreden in trd- no verujoč v to, kar dela, je očaral tudi festivalsko žirijo in upravičeno pristal na pr- vem mestu. Poudariti je treba tudi odlično montažo oddaje, ki jo je opravil tonski tehnik Mitja Tatarevič. Drugo mesto je v kategoriji radijskega intervjuja prejela za pretresljivo zgodbo Lotke Pire Nataša Gerkeš. Intervju je naslovila: Teharsko ukrade- no otroštvo, v njem pa pred- stavila manj znano usodo te- harskih otrok, ki so jim starše pobili v tamkajšnjem taboriš- ču leta 1945, njih pa na silo odvedli v zbirni center na Gri- ček in jih od tam razselili po sirotišnicah po vsej Sloveniji. Vzeli so jim starše, imena, brate, sestre, drugorazredni so bili tudi kasneje, predvsem pa s tako bolečimi spomini na otroštvo, da se do leta 1992 za njih takorekoč ni vedelo. Od- dajo je tehnično posnel Bojan Pišek. Drugo mesto pa so celjski radijci zasedli tudi v katego- riji dnevno informativnih od- daj. Glede na to, da program temelji na regionalni infor- maciji, ki ji posvečajo še po- sebej veliko pozornosti, in ker so informativne oddaje, če so kakovostne, rezultat ce- lotne radijske novinarske in tehnične ekipe, so na to dru- go mesto še posebej ponosni. Informativni program je na- mreč tisti, ki jih bistveno ka- kovostno loči od komercial- nih radijskih postaj. Lani so za informativno oddajo pre- jeli tretje mesto, letos so na- predovali do drugega. Ekipno je z enim prvim, enim drugim in dvema tretji- ma mestoma,prvo mesto že desetič zapored zasedla ekipa Murskega vala, drugo mesto je pripadlo Radiu Glas Ljublja- ne, tretje sta si z enakim števi- lo točk razdelila Radio Štu- dent in Radio Triglav, četrta je bila ekipa Radia Celje, peta pa ekipa Radia Brežice. Tako se je Radio Celje že desetič uvr- stil med pet najboljših neko- mercialnih radijskih postaj Slo- venije. Ali je kakovost tudi merilo poslušanosti, pa boste presodili poslušalci sami. m NATAŠA GERKEŠ LEDNIK Novinarka Radia Celje Mateja Podjed in tehnik Mitja Tatarevič se veselita prvega mesta v kategoriji reportaž na festivalu nekomercialnih radijskih postaj Slovenije. Konec tedna so člani felinološkega društva Celje v Celj- skem domu pripravili tradicionalno mednarodno razstavo pasemskih mačk. Mednarodni sodniki so v soboto in nedeljo ocenjevali 154 mačk sedemnajstih različnih pasem iz sedmih držav. Zmago- valni pokal sta osvojili modra siamka z Madžarske in perzijska muca iz Avstrije, tokrat pa so se dobro uvrstile tudi slovenske mačke. SK Foto: SHERPA Mačja razstava Zaupajte svojemu poštarju - nagrajenci Med naročniki Novega tednika, ki so to postali v akciji Zaupajte svojemu poštarju, smo jih izžrebali deset, ki bodo prejeli majice provinca je fajn. Nagrajenci so: Matilda Strnad, Pilštanj 57, 3261 Lesično, Amalija Berginc, Luče 9, 3334 Luče, Vida Lukanc, Galicija 34, 3310 Žalec, Frančiška Šoster, Dol pod Gojko 37, 3213 Frankolovo, Milka Gajšek, Bodrež 46, 3231 Grobelno, Zvonka Vinkšel, Mencingerjeva 5, 3000 Celje, Ludvik Gačnik, Slatina 34, 3232 Ponikva, Alojzija llijaš, c. v Železnik 9, 3215 Loče, Marjanca Peternel, M. Zidanška 10, 3230 Šentjur, Kristina Sehur, Prapretno 27, Planina pri Sevnici. Nagrajenci dobijo majico Provinca je fajn v oglasnem oddelku NT&RC d.o.o. . Tremarski dukat na Lukeževi nedelji Pri Drakslerjevih v Tremar- jih pri Celju so pripravili 4. Lukeževo nedeljo, ki so jo letos poživili z uprizoritvijo operete Radovana Gobca Tre- marski dukat. Opereto so uprizorili člani KUD Zagrad z režiserjem Srečkom Mast- nakom. To ni bila klasična uprizori- tev operete, ampak predstava v štirih slikah, ki jo je dobro komentiral Jure Kraševec, igralci pa so njegove besede ponazarjali z igro. Uprizori- tev je številno občinstvo lepo sprejelo. Med posameznimi sli- kami je nastopil ansambel Tre- marski dukat s priložnostnimi napevi. V glasbenem delu pa so nastopili ansambel Jurij iz Šentjurja z mentorjem Tone- tom Videcom, mladi pevki 01- gica Trbovc iz Spodnje Rečice in Manuela Brečko iz Laškega, ansambel Marjana Kočevarja in Okrogli muzikanti, kot gost pa je prišel tudi popularni Hen- ček, ki ni igral na harmoniko, pač pa je med obiskovalce razdelil mlado vino cviček iz svojega vinograda. Predstavili so tudi tri nove razglednice naselja Tremarje in gostišča Draksler, prve po letu 1928. T. VRABL 26 INFORMACIJE INFORMACIJE 27 28 NASI KRAJI IN UUDJE Mladi gasilci v Socki v mesecu požarne varno- sti je Gasilska zveza Vojnik - Dobrna skupaj s PGD Socka pripravila v Socki tekmova- nje pionirskih gasilskih de- setin. Nastopilo je osem ekip iz občin Vojnik in Dobrna ter Škofje vasi. Med pionirkami je zmagalo Frankolovo pred Novo Cerk- vijo, med pionirji pa Nova Cerkev pred Socko in Vojni- kom. Najboljšim je čestital in izročil priznanja predsednik GZ Vojnik - Dobrna in župan Beno Podergajs. Osrednja gasilska vaja v me- secu požarne varnosti pa je zaradi tridnevne popolne za- pore ceste v Socki prestavljena na soboto, 4. novembra ob 16. uri. Taktična vaja bo v stari osnovni šoli v Socki, po vaji pa pregled gasilskega ešalona in tehnike ter demonstracija ga- šenja s postopkom uporabe so- dobnih gasilnih sredstev. TV V Tušu se ni ponovilo Gorenje Približno 40 gasilcev prosto- voljnih gasilskih društev Trnov- Ije, Ljubečna, Gaberje, Zagrad in Škofja vas se je z osmimi gasilskimi vozili in vso razpo- ložljivo opremo v soboto, nekaj minut po 10. uri, lotilo gašenja požara večjih razsežnosti v pod- jetju Engrotuš. Posledice? K sreči jih ni bilo, saj je šlo le za zanimivo in poučno vajo, ki so jo v podjetju v sodelovanju s prostovoljnimi gasilci pripravi- li tudi zato, da bi bili ob more- bitnem požaru čimbolje pri- pravljeni. Prav osveščanje ljudi, kako rav- nati v primeru požara, kako reše- vati ogrožena človeška življenja in čimbolj zmanjšati materialno škodo, so bili osrednji nameni skupne vaje, saj odgovornim v podjetju še ni zbledel spomin na nedavno katastrofo, ki jo je požar povzročil v Gorenju. Sicer pa se v oktobm, mesecu požarne varnosti, tudi v Celju vr- stijo številni prikazi dela prosto- voljnih gasilskih društev, široko pre- ventivno zasnovano akcijo pa so pripravili tudi v Zavodu za požar- no, reševalno in tehnično službo Celje. S prikazi gašenja požarov in reševanja so začeli v ponedeljek; še danes, v četrtek dopoldne, pri- pravljajo skupaj z osebjem nujne medicinske pomoči celjskega zdravstvenega doma prikaz reše- vanja iz vozil ob prometni nesreči, jutri, v petek ob 11. uri, pa na dvorišču zavoda ob Dečkovi cesti prikaz gašenja požara. Statistični podatki kažej^ je bilo lansko leto, kar se pJ ne varnosti tiče, s 3.582 pol nekje v slovenskem povprJ V naravi je zagorelo 990-U stavbe je ogenj zajel 1.497-i(! 471-krat je zagorelo na vožj zabeležili pa so še 624 dri« požarov. Požarna ogroženost močja je bila največja v spi ladanskih in poletnih mesej požari v naravi pa uničilfi 988 hektarov površin. Pri j gledu teh podatkov, pa ne prezreti sodelovanja in ponj gasilcev v kar 786 proitiej nesrečah, 26-krat so posr^ vali pri nesrečah v vodi Iri] vodi, 486-krat ob nesrečd nevarnimi snovmi ter dvakrj nesrečah v jami. . . 1. STAMRlI Reševalci so predstavili svoje delo Reševalna služba zdravstve- nega doma Velenje, ki ima sta- tus Prehospitalne enote (tak- šnih je v Sloveniji samo enajst), je poleg kadrovskih zmogljivo- sti tudi tehnično ena najmo- derneje opremljenih reševal- nih ekip v Sloveniji. Dejavnost reševalcev, ki so jo pred dnevi prikazali v Nakupo- valnem centru Velenje, je pri- tegnila precej občanov, ki so jim vodja reševalne službe Jože Za- pušek ter medicinsko osebje predstavili namen, način delo- vanja, opremo ter nujne ukrepe za ohranjanje življenja. V delav- nicah so merili krvni tlak, krvni sladkor ter prikazovali postopke oživljanja (umetno dihanje in masažo srca). Občani so si lahko ogledali tudi najmodernejše vo- zilo z vrhunsko opremo za pre- voz bolnika praktično brez tres- ljajev. JOŽEMIKLAVC Ce bi TIM gorel Minulo sredo so gasilci Prostovoljnih gasilskih društev Laško, Rečica, Rimske Toplice, Sedraž, Vrh nad Laškim, Zidani Most, Šentrupert in Jurklošter izvedli vajo gašenja v Tovarni izolacijskega materiala Laško, kjer naj bi »zagorelo« v proizvodnji termoizolacij. Prav v tej tovarni je aprila 1973, samo nekaj mesecev pred otvoritvijo nove tovarne, požar le-to skoraj uničil. Prvi gasilci so prišli na mesto požara v štirih minutah, najbolj oddaljeni pa v prej kot pol ure. Vaja je pokazala dobro pripravljenost in požrtvovalnost gasilskih skupin, ki se jim je zahvalil tudi direktor podjetja, Gregor Tratnik. M. Š. Srečanje gasilskih veteranov Gasilska zveza Žalec je ob mesecu požarne varnosti po- leg številnih aktivnosti pri- pravila tudi srečanje gasil- skih veteranov iz vseh 32 društev Spodnje Savinjske do- line. Srečanje so pripravili v Do- mu krajanov na Gomilskem. Zbrane je pozdravil predsed- nik komisije za veterane pri GZ Žalec Vlado Božič, nato pa sta spregovorila še predsednik zveze Franc Skok in poveljnik Franci Naraks. Ker je bilo sre- čanje tokrat v braslovški obči- ni, jim je spregovoril tudi bra- slovški župan Duško Goričar, nekaj pesmi pa so zapeli Do- broveljski fantje. Sledilo je družabno srečanje. Sreča žena gasilk pa je bilo v sobi prav tako na Gomilskem. T TAVČ NASVETI 29 kaj bi danes kuhali? ikusen por ^stenine s porom J 4 osebe potrebujemo: Ig prekajene mesnate sla- e, 750 g pora, 240 g vlože- paradižnikov, sol, poper, litra sladke smetane, 250 jokih rezancev, 4 jajca, 50 ijstrganega sira. fiprava: slanino nareže- 0 majhne kocke. Por oči- jo: odrežemo zelene dele. jc por zarežemo do sredi- nato ga oplaknemo pod |[om vode, da izperemo jljo, ki se nabere med listi, nato narežemo na tanke obarje. V ponvi segrejemo lo olja, na olju popečemo jino, da se scvre, dodamo ; ga na hitro prepražimo, em pa dodamo paradižni- malo vode, začimbe in po ji še malo jušne kocke. Ku- 10 na močnem plamenu v okriti posodi 5 minut, da [omaka zgosti in povre, por se zmehča. Prilijemo sme- jo, premešamo in kuhamo |je na srednjem plamenu, |)ližno 5 minut. Če je treba i premešamo. Skuhamo re- nče in jih odcedimo. Jajca [zvrkljamo s sirom, takoj [zamešamo med zelo vroče pce. Rezance damo v iedo, prelijemo jih s porovo pko in ponudimo s solato pmostojno jed. finjska pečenka s porom. a 4 osebe potrebujemo: 1 svinjine za pečenje (pleče), troke česna, sol, poper, 75 našla ali margarine, 12 do srednje debelih porov (1,5 Mprava: meso povežemo Btko, tako, da ima pečenka »obliko. Česen olupimo in [ežemo na tanke pramene. Dstrim nožem zabadamo v meso, v zareze vtaknemo če- sen. Meso nato natremo s so- ljo in poprom. V kožici, ki ima tesno prilegajoč pokrov, se- grejemo maslo ali margarino. Na maščpbi zapečemo pe- čenko, da z vseh strani porja- vi. Meso vzamemo iz kožice. Na maščobi potem opečemo očiščen in opran por. Pečemo le po nekaj stebel hkrati. Ko je ves por rjavo zapečen, ga zlo- žimo v kožico, na por pa da- mo pečenko. Kožico pokrije- mo, če se pokrov slabo prile- ga, damo pod pokrov še plast aluminijaste folije. Kožico s porom in pečenko postavimo na električno kuhalno ploščo in na nizki temperaturi počasi dušimo do mehkega. Por vsr- ka omako, ki se nabira med pečenjem in je zato prijetnej- šega okusa. Pečenko dušimo 80 do 90 minut. Ponudimo s kruhom ali s krompirjem v kosih. moja pokojnina )(lgovori o upokojevanju fov zakon o pokojninskem invalidskem zavarovanju, »elja od 1. januarja 2000, je »esel v slovenski pokoj- •ski sistem veliko spre- Hib. Čeprav se bodo določi- ^kona uveljavljala posto- ^ v naslednjih desetih le- ' marsikoga že sedaj zani- ^kdaj se bo lahko upokojil. Vaša vprašanja zato odgo- Peter Šalej, vodja oddel- ^ pokojninsko in invalid- ' zavarovanje pri celjski »ti ZPIZ. k mesec sem dopolnila 54 'ti imam 29 let in pol delov- dobe. Od marca 1966 do •obra 1971 sem bila prijav^ ^ na zavodu za zaposlova- kot iskalka zaposlitve in ' niedtem zaposlena le pol ' (za določen čas). V tem ^ sem rodila dva otroka. ®ba sem vložila vlogo za ^ otroka do enega leta sta- 'i- Zanima me, kako lahko ^^pim zavarovalno dobo kateri čas. Ko sem bila '^vljena kot iskalka zapo- slitve, mi je zavod našel delo za pol leta, oktobra 1971 pa za stalno, čeprav nima evidence, razen moje delovne knjige za čas pred letom 1970. Ali je smiselno dokupovati zavaro- valno dobo za otroka do tret- jega leta starosti, v tem prime- ru tri leta in pol, ali le iz naslova prijave na zavodu za že omenjeno obdobje? Zani- ma me tudi, kolikšen je zne- sek v tem mesecu. Ste ena redkih, ki ne sprašu- jete, kdaj bi se lahko upokojili, ker verjetno veste, da se žen- ske letos lahko upokojijo pri starosti 53 let in 4 mesece, če izkazujejo 35 let pokojninske dobe. Lahko je sicer pokojnin- ska doba tudi krajša, 15 ali 20 let, vendar pogoj upokojitve zavarovanec izpolni pri višji starosti. Štetje časa skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti v zavarovalno dobo je mogoče, če v tem času oče ali mati ni bil (a) zavarovan (a) na drugi podlagi, če je bil otrok v nave- denem času državljan RS in če je bilo njegovo stalno prebiva- lišče v Sloveniji. V kolikor so izpolnjeni vsi opisani pogoji, ni razloga, da vam obdobje prve- ga leta otrokove starosti ne bi bilo šteto v zavarovalno dobo. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dolo- ča, da se zavarovancu oziroma uživalcu pokojnine ob pogoju, da plača prispevke za obvezno zavarovanje, upošteva v zava- rovalno dobo: - čas, ko je bil prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot is- kalec zaposlitve ali brezposel- na oseba, in - čas, ki ga je prebil zunaj zavarovanja zaradi nege in varstva svojega otroka, mlajše- ga od treh let, če v tem času ni bil vključen v obvezno zavaro- vanje. Osnova in plačilo prispevka sta v obeh primerih (tako za nezaposlene oziroma iskalce zaposlitve kot tudi za osebe, ki so do tretjega leta otrokove starosti čuvale in negovale svo- jega otroka) enaka. Višina pris- pevka se določi ob upošteva- nju zneska najnižje pokojnin- ske osnove za mesec, v kate- rem je vložena zahteva, pove- čana za povprečno stopnjo prispevkov in davkov, ki se obračunavajo od osnove v viši- ni navedenega zneska. V vašem konkretnem prime- ru je glede na opisano popol- noma vseeno, iz katerega na- slova boste uveljavljali dokup zavarovalne dobe, saj je pris- pevek pcJVsem enak. Trenutno znaša za en mesec 26.605,03 tolarjev oziroma za eno leto 319.260,36 tolarjev. Opozoriti vas je potrebno, da boste mo- rali poleg zahteve za dokup nezaposlenosti in (ali) nege - varstva otroka (ki jo vložite na Zavodu za pokojninsko in in- validsko zavarovanje Sloveni- je, OE Celje) predložiti: - potrdilo zavoda za zaposlo- vanje za čas, ko ste bili prijav- ljeni kot iskalka zaposlitve ozi- roma brezposelna oseba (če boste dokupovali čas brezpo- selnosti), - izpisek iz rojstne matične knjige za otroka, - dokazilo o otrokovem dr- žavljanstvu ter - delovno knjižico. Po vložitvi zahtevka vam bo izdana odločba o možnosti do- kupa, iz katere bo razviden znesek prispevka, ki ga morate poravnati preko položnice v petnajstih dneh od prejema od- ločbe. V kolikor zneska ne pla- čate v tem času, se vam obdob- je dokupa ne šteje v zavaroval- no dobo. zdravnik svetuje Diete, ki varujejo pred boleznimi srca Prim. JANEZ TASIČ dr. med., spec. int. kardiolog Zdrava in polnovredna hrana je pomembna za pre- ventivo bolezni srca. Pravil- no izbrana hrana znižuje maščobe in holesterol v kr- vi, a tudi telesno težo, krvni tlak in krvni sladkor. Upo- rablja se veliko diet, a naj- bolj poznane so tiste, ki jih priporoča ameriško kardio- loško združenje (AHA). Ameriško združenje za kardiologijo priporoča več oblik zdravega prehranjeva- nja. Dieto I. stopnje priporo- ča vsem srčnim bolnikom, pa tudi zdravim. To je dieta, ki vsebuje v dnevnem obroku hrane manj kot 30 odstotkov maščob. Zasičenih maščob je lahko le 10 odstotkov, v dnev- nem obroku pa manj kot 300 mg holesterola. Dieto II. stopnje ^e pripo- roča ljudem z boleznijo ožilja ali povišanimi vrednostmi ho- lesterola. Dieta vsebuje le 20 odstotkov maščob, zasičenih le do 7 odstotkov, dnevni vnos holesterola pa je pod 200 mg. Mediteranska dieta, ki v programu preventivne bolez- ni srca in ožilja postaja vse bolj popularna, dovoljuje raz- lično hrano z dosti žit, veliko sadja, zelenjave, rib ter veliko olivnega olja. Dieta zmanjšuje tveganje za nastanek ponov- nega infarkta. Le telesna teža je pogosto kar velik problem, saj je dieta zaradi velike koli- čine oljčnega olja v dnevnem obroku dokaj kalorična. Ornish dieta je prehrana s strogo omejitvijo maščob in je primerna za bolnike s tež- kimi obUkami bolezni srca, s povišanim holesterolom, ki ne morejo ali nočejo uživati zdravil za zniževanje holeste- rola. Maščobe so omejene na manj kot 10 odstotkov dnev- no. Količino ogljikovih hidra- tov se v dieti poveča na preko 70 odstotkov v dnevnem obroku. Poleg diete je vklju- čena v program zdravljenja tudi redna in kontrolirana fi- zična aktivnost, najmanj tri- krat tedensko. DASH dieta (diet aproach to save hipertension-dietni pristop za kontrolo povišane- ga krvnega tlaka) je pomem- ben način kontrole in vodenja krvnega tlaka. Dieta vsebuje zelo malo maščob, veliko pa žit, sadja, zelenjave in proi- zvode bogate s kalcijem, pa tudi lupinarje, semena, stroč- nice, ribe, sojo in sojine proi- zvode. Izkušnje so dokazale, da se s takšno dieto hiperto- nija kontrolira z manjšim šte- vilom zdravil. Žitna dieta, ki je podobna dieti DASH, ne vsebuje žival- skih beljakovin. Zaradi eno- stavne priprave hrane postaja vse bolj popularna. Vsebuje veliko vlaknin, ki ščitijo pred številnimi boleznimi. V dnev- nem obroku vsebuje ta dieta 1200-1270 kal. 70 odstotkov je ogljikovih hidratov, 20 odstot- kov maščob, 10 odstotkov be- ljakovin rastlinskega porekla in 35 g vlaknin. V ZDA se končujejo razi- skave s to dieto z zelo spod- budnimi rezultati. Tudi pri nas smo že opravili podobno raziskavo, vendar na precej manjšem številu bolnikov. V program prehranjevanja z žit- no dieto smo vključili 150 bol- nikov po prebolelem srčnem infarktu, s povečanim hole- sterolom in trigliceridi. Žita in vsi dodatki so bili pripravljeni v enotnih paketih. Hrano so bolniki pripravljali po enakih receptih. Ob vključitvi v študijo so bolnikom določili krvni tlak, telesno težo, ITM (BMI ali body mass index - indeks te- lesne teže), celokupni hole- sterol, LDL in HDL holesterol, trigliceride in krvni sladkor. Večina je dobro prenašala dieto, le na začetku so neka- teri tožili zaradi napenjanja v trebuhu, flatulence (vetrov) in pogoste defekacije. Težave so pri večini izginile že v ne- kaj dneh. Po 14 dneh so prei- skovancem ponovno določili že navedene parametre. Starostna sestava: v prei- skovani skupini je bilo enajst mlajših od 40 let, osemnajst med 41 in 50, šestinštirideset med 51 in 60, štiriinpetdeset med 62 in 70 ter enaindvajset starejših od 70 let. Petnajst preiskovancev je izgubilo na telesni teži manj kot kg, enajst jih je izgubilo do 3 kg, 24 pa več kot 3 kg. Povprečna vrednost hole- sterola pred testom je bila 7.6 mmol/1, po testu pa 6.1 mmol/1. Trigliceridi so padli s 3.4 na 1.9 mmol/1. Sprememb pri HDL holesterolu pa ni bilo. Krvni sladkor je padel s 6.1 na 5.8 mmol/1. Ocenjevalo se je tudi subjektivno počutje. Zaključek študije je bil pre- senetljiv za vse. Varovalna dieta je bila enostavna in ce- novno ugodna prehrana, sprejemljiva za večino bolni- kov. Bolniki po končani dieti, ki je trajala najmanj sedem in največ 14 dni, nadaljujejo z enim ali z dvema obrokoma dietnega programa, kar omo- goča vzdrževanje pridoblje- nega stanja. Študija se je na- daljevala tudi v zdravilišču Šmarješke Toplice, kjer so po končanih raziskavah prikaza- li še boljše rezultate. Ta pro- gram prehranjevanja je postal sestavni del varovalne diete v zdravilišču, zanj pa so zainte- resirani tujci, ki prihajajo na rehabilitacijo z Nizozemske in Skandinavskih držav. Če imate tudi vi zdravstve- ne težave in ne veste, kako bi jih rešili, pišite na Novi ted- nik, Prešernova 19, Celje, za rubriko Zdravnik svetuje. Številne študije dokazujejo, da se s kontrolirano dieto (200 mg holesterola, 20 od- stotkov maščob, 60 odstot- kov ogljikovih hidratov, 10 odstotkov beljakovin) dose- gajo boljši rezultati pri kon- troli telesne teže in odpravlja- nju spremenljivih dejavnikov tveganja, kot pa s slabo vode- no. Rezultati dokazujejo, da je zdravljenje z dieto uspe- šnejše, če se bolnikov ne pre- pušča le navodilom o dietote- rapiji, temveč se jim omogoči uživanje hrane, kateri je dolo- čena kalorična sestava, pra- vilno razmerje beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov in je pripravljena po okusnih receptih. Več o različnih die- tah pa prihodnjič. 30 GLASBA Priokus madžarske glasbe Pred kratkim sta Mladin- ski center Celje in Klub štu- dentov celjske regije v pro- storih Mladinskega centra organizirala koncert dveh madžarskih skupin Color- Star in Masfel, v živo pa se je s svojo glasbo predstavil tu- di DJ Jutasi iz Budimpešte. Zasedbo ColorStar, ki pri- haja iz Budimpešte, sestavlja osem članov. Člani skupine so studijski in projektni glas- beniki, glasbo pa ustvarjajo tudi za filmsko in gledališko produkcijo. Skupina, ki deluje od leta 1996, izvaja trans, dan- ce in rave, acid ročk ter pro- gresiven ročk. S svojima CD ploščama so se uspešno predstavili na različnih festi- valih in na evropski koncertni turneji v Franciji, Nemčiji ter Belgiji, pred kratkim pa so gostovali tudi v Turčiji. Njiho- va albuma sta naprodaj po vsej Evropi, Združenih drža- vah Amerike in celo v Novi Zelandiji. Septembra so kon- čali še zadnja snemanja nove- ga albuma, ki ga bodo pred- stavili na promocijski turneji. Madžarska skupina Masfel deluje že dobrih deset let, do sedaj pa so posneli šest albu- mov. Šestčlanska skupina igra instrumentalno zvrst glasbe, kjer glasba prevladuje name- sto vloge solo pevca. V sklad- bah prevladujejo dinamika, nepričakovane spremembe in neujemajoče se ritmične for- mule. Meje glasbenih zvrsti so zabrisane v naravno mešanico različnih glasbenih trendov drum - bass, jungle, funk, funk - jock, acid jazz in- acid ročk. Njihovi nastopi so polni pro- strane dinamike, združeni z vznemirljivimi vizualnimi efekti, koncerte pogosto odi- grajo v kvadrofoniji na štirih odrih, tako da je občinstvo v samem jedru glasbe. DJ Jutasi je svojo glasbeno pot začel pred sedemnajstimi leti v različnih priznanih klubih v Budimpešti. S svojo glasbo je na sceno prodrl leta 1992 in v tem času sodeloval z ra?:ličnimi priznanimi DJ-ji. Pred tremi leti je sodeloval na avstrijski Free Parade, kjer je prvič nastopil pred 150 tisoč ljudmi. Istega leta je sodeloval pri nastajanju madžarskega filma, za katere- ga je napisal glasbo. Na nasto- pih se s svojo dance glasbo predstavlja v živo. SABINA KRANJEC ekspres ekspres • Ta teden bo izšel nov glasbe- ni izdelek najpopularnejšega italijanskega pevca Erosa Ra- mazzottija. Album »Stile libe- ro« bo njegov prvi LP po leta 1996 objavljenemu »Dove Ce Musica«, single »Fuoco nel fuoco« pa je v začetku meseca že naznanil ponovni Erosov pohod na evropske in latino- ameriške lestvice. • Najbolje prodajani ameriški solo artist, country super- zvezdnik Garth Brooks, se namerava vsaj za deset let umakniti s koncertnih odrov, precej počasi pa se pripravlja na izid svojega novega studij- skega izdelka. Založba EMI bo zato v kratkem ponatisnila njegovih prvih šest albumov, v kratkem pa se na trgu znaš- la tudi nekoliko spremenjena verzija njegovega dvojnega koncertnega albuma »Double Live«. • Na vrh nemške lestvice naj- bolje prodajanih singlov se je prejšnji teden takoj po izidu zavihtela najnovejša uspešni- ca ameriška R&B artista in producenta R. Kellya. Ta je do sedaj že nanizal nekaj pla- netarnih uspešnic, med njimi tudi kar s tremi grammyji na- grajeno »I Beli ve I Can Fly«, ki smo jo lahko slišaU tudi v »košarkarski« filmski uspe- šnici Space jam. • Donald Fagen in Waher Bec- ker, člana ene izmed vodilnih zasedb progresivnega ročka iz sedemdesetih Steely Dan, sta se letos po dvajsetih letih spet združila in posnela co- me-back album »Two Against Nature«. Prihodnji mesec bo- sta svojo vrnitev na glasbeno sceno potrdila še z dvojnim retrospektivnim albumom »Show Biz Kids« s 34 njunimi najvidnejšimi glasbenimi deli. • V največjega založnika nosil- cev zvoka se bosta v kratkem združila diskografska velikana Time Warner in EMI Music. Do takrat pa največji ostaja založ- niški konglomerat Universal, ki ga pri nas zastopa Multimedia. • Sredi drugega dela že vna- prej razprodane svetovne tur- neje, na kateri bo . ameriški boy-band 'N Sync predstav- ljal v več kot 10-milijonski na- kladi prodani album »No String Attached«, bo izšla ne- koliko spremenjena verzija tega LP-ja, ki se 30 tednov po izidu še vedno zadržuje med dvajsetimi najbolj prodajani- mi albumi v ZDA. • Prva izdaja pred nedavnim ustanovljene založbe Posthu- man records razvpitih ameriš- kih rockerjev Marilyn Man- son bo soundtrack drugega dela nizkoproračunske filmske uspešnice »Blair Witch«, »Book Of Shadbw: Blair Witch 2«. Prvi single »Suicide Is Painless« z omenjenega soundtracka bo- do seveda prispevali Marilyn Manson, ki bodo sredi prihod- njega meseca objavili tudi svoj nov album »Holy Wood«. • Offspring bodo v okviru ve- like svetovne turneje, na kate- ri bodo promovirali svoj naj- novejši album »Conspiracy of One«, januarja nastopili tudi v Ljubljani. Prvi single z ome- njene plošče, ki bo izšla 14. novembra, je že na voljo, gre pa za punkovsko poskočnico »Original pankster«, ki jo naj- dete na www.offspring.com. • Na isti dan pa bo izšel tudi dvojni koncertni album »Fa- miliar To Millions« s posnetki letošnjega nastopa skupine Oasis pred 70 tisoč glavo množico na znamenitem lon- donskem stadionu Wembley. Vzporedno z albumom bodo brit-pop prvaki na trg poslali še video kaseto in DVD. • Orlek se slabo leto po izidu LP-ja »Salamurca« spet od- pravljajo v studio, kjer bodo za založbo Nika posneli svoj sed- mi album, ki bo izšel v začetku prihodnjega leta. Še pred tem bodo domačemu trgu ponudili video spot, ki bo podprl izid njihovega tretjega singla s »Sa- lamurce«. Po songih »Na Kum« in »Porno polka« so se revirski folk-punkerji pod vodstvom Vlada Poredoša tokrat lotili ur- ne poskočnice »Tik tak«. • Petčlanska zasedba Ritem planet se po krajšem premoru spet vrača na domačo glasbe- no sceno. Fantje so pred ne- davnim za prvo skladbo »Ne- vihta« s prihajajočega albuma, ki nastaja v sodelovanju z Igor- jem Potočnikom iz skupine Ca- lifornia in Daretom Kauričem iz zasedbe Kingston, posneli tudi videopost, ki ga bo moč še pred koncem meseca videti na nekaterih izmed številnih slo- venskih TV postaj. • Karmen Stavec je v Logarski dolini posnela videospot za če- trti single z njenega lani objav- ljenega debitantskega solo al- buma »Ljubim te«. Gre za bala- do »Kamorkoli greš«, ki jo je napisal Martin Štibernik, s kate- rim je Karmen pred lefi nastopi- la v skupini 4 Fun. STANE ŠPEGEL Razpis za EMO ' Razvedrilni program TV Slovenija je objavil razpis za izbor pesmi, ki bo predstav- ljala Slovenijo na Evroson- gu 2001. Do 15. novembra morajo avtorji poslati pe- sem, ki ne bo daljša od treh minut in jo bo izvajalo naj- več šest nastopajočih na odru. V Razvedrilni program mo- rajo avtorji pesmi poslati au- dio kaseto ali DAT z demo posnetkom, besedilo in notni zapis pesmi ter fotografijo iz- vajalca, naslov morebitnega založnika, podatke o avtorjih in izvajalcih ter izjavo, da ni bila in ne bo objavljena in javno predvajana do februar- ja prihodnje leto. Strokovna komisija bo opravila izbor do 15. decembra, EMA 2001 za izbor pesmi pa bo 24. fe- bruarja. TV VODIC 31 32 TV VODIC TY VODIČ 33 34 TV VODIČ FILM - TELEVIZIJA 35 Emocije namesto pornografije Slovenec in Rusinja - sku- paj se pojavljata v filmu Dam- jana Kozoleta Porno filmu, na premieri v Celju pa sta imela za kratek pogovor. m Matjaž Latin je rojen leta 1970 v Mariboru, študiral je v Zagrebu, v zadnjih letih pa je predvsem režiral številne gle- dališke predstave v Zagrebu, Mariboru, Ljubljani in Ptuju. Satalia Danilova je rojena 1978 v Sankt Peterburgu v Rusi- ji, diplomirala je doma, na Gle- ;'dališkem in filmskem inštitutu, I igrala je v TV serijah in filmu Amerikanka. Najprej povejta, kako sta t sploh prišla do vloge v Porno filmu? Matjaž: Nikoli, razen morda I v osnovni šoli, si nisem želel biti igralec. Toda na študiju v Zagrebu smo Ven Jemeršič, Ja- mja Glogovac in jaz na VHS : kasete snemali kratke filme, v katerih smo nastopali tudi kot igralci. Ko je Kozole začel sne- mati film in ko je Magnifico, ki bi najprej moral imeti vlogo Charlieja, prevzel drugo vlogo, se je Ven, zadolžen za fotogra- Ifijo, spomnil name. Sam sem bil najprej šokiran - morda za- radi obrambnega mehanizma - dobil sem en teden časa, da se odločim, če naj sprejmem vlogo, pa je najprej niti nisem hotel. Nato sem rekel, pa daj- mo. Šel sem v to skoraj brez priprav. Mislim, da sem vnesel vvlogo nekaj, kar ustreza liku - I ne da bi spreminjal scenarij, toda poskusil sem dati vlogi svoj dialekt in sočnost in upam, da mi je tudi uspelo. Natalia: Z Damjanom sva se srečala na festivalu v Benet- kah, ko sem predstavljala Amerikanko. Ko je začel s pri- pravami za snemanje filma, se je spomnil name in me pokli- cal. Tudi glede na to, kar se dogaja na Internetu v zvezi s Pomo filmom (po. p.: obstaja uradna filmska stran, na kate- ri Charlie, filmski junak, daje seksualne nasvete različnim radovednežem), ali se vama zdi, da bi film rad Slovenijo požgečkal - oziroma kaj je po vajino glavna poanta filma? Matjaž: Film je provokati- ven, tudi zaradi naslova, če- prav namesto pornografije po- nuja emocije. Loteva se stvari, ki se jih sramujemo, čeprav ne preveč radikalno oziroma rav- no toliko, da se s Charliejem lahko marsikdo identificira. Film je življenjsko topel, zgod- ba o ljudeh. Drugače pa se lahko v njemu vidijo različne stvari: srbska revija Nin je v njem recimo videla metaforo za razpad Jugoslavije in siste- ma. Natalia: Poanta je lahko zelo različna. Po mojem je v tem, da ljubezen lahko naredi čudovite stvari in ozdravi ljudi - recimo Charlieja - čeprav lahko obe- nem zlomi tvoje življenje. To pokaže tudi zadnji prizor, v katerem Kalinko ne prizadene toliko to, da bo ostala prostitut- ka, ampak bolj razdalja med njo in Charliejem. Mislim pa, da ne glede na reakcije, ki so lahko od šoka do vzburjenja, film nikogar ne bo pustil hladnega. Ali bo igral tudi v Rusiji? Natalia: Da, igral bo na polet- nem filmskem festivalu v Moskvi. Matjaž: In tedaj bom tudi jaz poskusil priti tja. Kakšni so še vajini načrti za prihodnost? Matjaž: Ne bi rad presedlal - ostal bom pri gledahšču. Res pa je, da prav sedaj delam film po- gledališki predstavi, le ustavilo se mi je pri težavah produkcij- ske narave. Drugače bom na- daljeval z lokalnimi predstava- mi, verjetno se bom lotil tudi lutkovne predstave, večjih sprememb pa kljub nagradam ne bo. (op.p.: oba, Matjaž in Natalia, sta Stopova igralca le- ta.) Natalia: Upam, da bom do- bila še kakšno ponudbo za vlo- go, čeprav raje v gledališču kot filmu, ker imam gledališče raje; bolj pristen kontakt z občins- tvom je. Drugače pa načrtov niti nimam... maja sem rodila hčerko in ona me trenutno naj- bolj zanima. ' PETER ZUPANC Matjaž Latin in Natalia Danilova v Pomo filmu. Jaice, Brian in Anna ...so nerazdružljivi prijate- lji že od šestega razreda os- novne šole naprej. Toda čez leta se Anna odseli, onadva pa se zaobljubita vsak na svojo stran. Jake, ki je Jud, postane rabin. Brian posta- ne krščanski duhovnik. Pri- jateljstvo med njima je krep- ko kot vedno. Potem pa se Anna vrne kot odrasla in predvsem prelepa poslovna ženska in... nič ni več tako, kot je bilo. Edward Norton je tisti, o katerem skoraj mora biti največ govora v tem filmu. Fant, ki je zaslovel z vlogo v filmu Primal fear, v katerem je morilsko prelisičil Richar- da Gera, nazadnje pa je igral ob Bradu Pittu v Klubu golih pesti, se je tokrat prvič pre- skusil tudi kot režiser Morda je celo nenavadno, da je za svoj prvi projekt izbral tako blag scenarij, ki bi se ga še najlažje dalo uokviriti kot povsem nepretenciozno ro- mantično komedijo - glede na to, da so vsi njegovi ostali filmi precej testosteronski. Toda morda je pametno iz- bral - še tako ima težave s prepletanjem režiserske in igralske dolžnosti, in prezah- teven film bi mu verjetno mnogo bolj spodletel. Zdi se, kot da ni imel dovolj časa ali koncentracije, da bi se zmo- gel posvetiti obema dolžnost- ma. Morda mu gre tokrat režija celo bolj od rok. Govo- rim o enem redkih igralcev, ki mu igranje pijanosti ne uspeva. Ali nima izkušenj ali pa jih noče pokazati. V pogledu igre je to zanj korak nazaj. In film ima tudi dru- ge napakice. Ben Stiller (No- ri na Mary) je skoraj malo bolj odrski komik kot pa ra- bin, čeprav je drugače po- vsem znosen. In vsaj za silo prepričljiv. Jenna Elfman, ki je znana iz nadaljevanke s POP TV Dharma in Greg, je okej - vražje vilinsko simpa- tična. Če je vredna greha in s tem odpovedovanja Bogu, je seveda stvar osebnega oku- sa, toda jaz bi se z »grešni- ki« vsekakor strinjal. Film ima dramaturške probleme: doze komike in doze predra- matiziranja niso vedno do- volj dobro odmerjene. Film je poln klišejev, katerim se vča- sih izredno spretno izogne, čeprav... občutek imam, kot da je Norton ne režiser, am- pak smučar, ki vozi slalom med količki - klišeji, in prav- zaprav mu velikokrat uspe zvoziti ovinek, se izogniti količku tik pred karambo- lom, ampak, ne da se poma- gati - včasih kol na žalost pojaha. Ali lahko po vseh teh kriti- kah povem še kaj dobrega o filmu? Lahko. In to brez te- žav. Kajti film učinkuje na ravni, ki nima nobene pove- zave z racionalno analizo - recimo ji čustvena raven: do- volj je duhovit, vsaj mesto- ma pokaže dovolj inteligent- nega znanja o medsebojnih odnosih in predvsem je do- volj toplo prisrčen, da deluje, da ga odnesete s sabo iz kina kot nekaj prijetnega in po- življajočega. Za poznavalce režiserjev: v filmu se za kratek čas pojavi tudi Nortonov prijatelj Miloš Forman. PETER ZUPANC SKRITA KAMERA • Ljubitelji Formule 1, ki jih v Sloveniji ni malo, so končno dočakali konec maratonske sezone in zmago italijanske- ga moštva. Prenose, ki jih ima v zakupu POP TV, pa bo tudi prihodnjo sezono skoraj zagotovo posredovala naša največja komercialna TV. Ta- ko si bodo lahko vse številč- nejši gledalci, ki jih utruja Miran Ališič, od njegovega komentiranja odpočili. Ven- dar le do pomladi. Za utruja- nje gledalcev s komentarji drugih športnih prenosov pa bo še naprej skrbela nacio- nalna TV. •Vsemogočna urednica raz- vedrilnega programa na TVS Miša Molk menda ni prav Zadovoljna s tem, kako je Ivana Šundov izkoristila pri- ložnost, ki ji jo je ponudila z Vodenjem nove oddaje. Nje- na gledanost bi morala biti Višja, a kaj, ko je v soboto ob istem terminu več gledalcev ekranom pritegnil Jonasov niilijonarski' kviz - tisti, za •katerega je Molkova menila. da ne sodi na nacionalko in zanj prepustila nakup licence slovenskim komercialnim TV postajam. • Boris Kobal, priljubljeni av- tor in akter vlog v TV Popru, ali neokusni komedijant, mnenja so deljena, se vrača na male ekrane. Njegov po- skus skoka v politiko je bil namreč neuspešen. S tem, ko ga ljudstvo ni izvolilo za po- slanca, je sicer rešil oddajo, ki jo pripravlja v Kopru, a bo to vrhovnemu šefu v Ljubljani Janezu Čadežu spet povzro- čalo nočne more. Kobalov hu- mor je namreč naperjen v glavnem proti ljudskim politi- kom, s katerimi je Čadež sicer v zelo dobrih odnosih in zara- di njih že nekaj časa zahteva- jo ukinitev T V Popra. • »Oblast je slast in mast,« so prepričani nekateri, in kdor jo enkrat okusi, je težko brez nje. Velja tudi za Danico Sim- šič, nekdanjo voditeljico TV Dnevnika in bivšo poslanko, ki bo iz udobne službe na RTV (nihče ne ve, kaj točno je zadnje čase tam delala), spet presedlala med profesionalne politike v Državnem zboru. Ena plača manj je sicer maj- hen korak za TVS, je pa velik prispevek k blaginji naroda, ki so jo nam obljubljali pred volitvami. • Nekateri šefi v kulturniških krogih na TVS pa so si močno oddahnili, ker je bila za po- slanko izvoljena Majda Sirca, ki bi jo morala TVS, po tem, ko so jo odžagali kot državno sekretarko za kulturo, po- novno zaposhti. Njihovi stolč- ki tako zdaj niso več v nevar- nosti, pa še kakšen denar za financiranje kulturniškega programa si obetajo z njeno pomočjo. • Jure Pengov, trdoroki urednik dnevno informativ- nih oddaj na TVS, je v pogo- voru za najbolj brani sloven- ski časopis izjavil, da je v tej hiši težko biti novinar. Razlog naj bi tičal v objektivnosti in nepristranskosti, ki jo od no- vinarjev terja status nacional- ke. Vse več novinarjev pa je prepričanih, da je razlog za njihove težave prav »nepri- stranskost« urednika Pengo- va, ki se ga je oprijel vzdevek »rdeči komisar«. kino i Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: 26.10. ob 16.30 ter od 2Z10. do 1.11. ob 16. animi- rana komedija Kokoške na begu, 26.10. ob 18.30 in 20.30 ter od 27.10. do 1.11. ob 18. in 20. znanstveno fantastični ak- cijski film Možje X, od 2710 do 1.11. ob 22. slovenska ko- medija Porno film. Mali Union: od 26.10. do 1.11. ob 17., 19. in 20.45 sloven- ska komedija Porno film. Metropol: 26.10. ob 16. in 21. ter od 2710. do 1.11. ob 16., 21. in 23.30 romantična kome- dija Jake, Brian in Anna, od 26.10. do 1.11. ob 18.30 akcij- ski triler Samo še 60 sekund, 28.10. ob 10. animirana kome- dija Kokoške na begu. Kino Žalec: 2Z10. ob 20. in 29.10. ob 18. komični vestem Opoldanski obračun, 28. in 29.10. ob 20. športna drama Za vsako ceno. Gremo v kino! Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: Angelino Jolie smo nazadnje gledali v Zbiralcu kosti. Nagrajenci so: Valter Guček, Pod Gradom 6, Celje, Barbara Gradič, Gorica 8a, 3263 Gorica pri Slivnici in Andreja Kamplet, Grobelno 60, 3231 Grobelno. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. Nagradno vprašanje: Mel Gibson, ki je v Kokoškah na begu svoj glas posodil petelinu Rockyju, je prejel oskarja za režiser- ja in igralca v epski drami. Kateri? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 30. oktobra. Izžrebali bomo tri dobitni- ke vstopnice za ogled filma. 36 ZA AVTOMOBILISTE BMW z načrti, audi A2 z neicaj težavami BMW se že precej časa pri- pravlja na začetek izdelave malega beemveja. Avto ozna- čujejo kot serijo 2, z njo pa hočejo v razred, kjer sedaj svoje kupce iščeta recimo audi A2 in mercedes A razre- da. V zvezi s tem je znano, da BMW išče lokacijo za svojo tovarno bodisi doma bodisi v srednji Evropi, pri čemer naj bi prišel v poštev tudi Mari- bor oziroma TAM. 1 Pred meseci se je Slovenija precej trudila pri BMW doka- zati in predstaviti prednosti TAM. Nekaj kasneje je iz to- varne prišel odgovor, da se še niso odločili glede morebitne lokacije, se pa ve, da so v igri Madžari in še nekateri. BMW je sedaj sporočil, da bo izdela- va novega malega avtomobila stekla leta 2004 in letno naj bi naredili pribhžno 150 tisoč vo- zil. Cena še ni znana, domne- vajo pa, da ne bi smel stati več kot 40 tisoč mark. Ob tem pa iz Audija prihaja novica, da so nekoliko zmanjšali načrtova- ni obseg izdelave njihovega »malčka« A2. Tako bodo po novem vsak dan naredili 260 namesto 320 avtomobilov. Mali audi gre ta hip zlasti v Nemčiji nekaj slabše v pro- met, kar je menda tudi posle- dica dejstva, da so najprej po- nudili le 1,4-litrski bencinski, ne pa turbodizelski motor. Eden največjih salonov na Celjskem Tik ob dosedanjih prodajno-servisnih prostorih Avtocentra Košak na Bežigrajski cesti so pred tednom odprli nov avtosalon. Gre za enega največjih avtomobilskih salonov na Celjskem, ki obsega 1500 kvadratnih metrov pokritih površin in dva tisoč kvadratnih metrov parkirišč. Vrednost naložbe znaša dvesto milijonov tolarjev. Z novimi prostori so zadostili strogim normativom proizvajalca avtomobilov Citroen, ki ga zastopajo in bo odslej še bolj celovito predstavljen. Foto: GK Afera odpihnila Japonca Velika afera s pnevmati- kami ameriške tovarne Fi- restone (lastnik je japonski koncem Bridgestone) je kriva, da je 53-letni John T. Lampe, dosedanji podpred- sednik podjetja, nasledil Japonca Masatoshija Ona. Zaradi slabe kvalitete in trditev, da je v nesrečah, ki so se zgodile zaradi tega, umrlo vsaj sto ljudi, je tovar- na umaknila iz prodaje prib- ližno 6,5 milijona gum. To jo bo stalo vsaj 650 milijonov dolarjev, seveda pa utegnejo biti odškodnine veliko več- je. Zanimivo je, da so v vrti- nec potegnili tudi ameriški Ford, ki je opremljal svojega explorerja, najbolje prodaja- no terensko vozilo v ZDA, prav s pnevmatikami Fire- stone. Spomladi alfa romeo 147 Italijanska avtomobilska tovarna Alfa Romeo je v zad- njih letih temeljito prenovi- la svojo avtomobilsko po- nudbo: 156, pa 166, sedaj prihaja na vrsto alfa 147. Na- domestila bo alfi 145 in 146, predvsem pa pomeni prodor Alfe Romeo v nižji srednji razred, kjer so največje zvezde VW golf, opel astra, Citroen xsara ipd. Tovarna ta hip predstavlja samo trivratno izvedenko al- fe 147 z dolžino 417 centime- trov, medtem ko petvratno različico napoveduje za pri- hodnjo p5mlad. Oblika je de- lo domačih oblikovalcev, ki so se vsaj malo spogledovali z denimo alfo 6C 2500, pri če- mer je še posebej opazna ve- lika prednja maska z značil- nim Alfinim znakom. Zadek oziroma zadnja vrata so nare- jena skoraj tako kot pri alfi 145, vsekakor pa je to zuna- nja podoba, ki utegne biti marsikomu zelo všeč. Zasnova je znana, kar po- meni, da je motor nameščen spredaj in poganja prednji ko- lesni par: različice s stalnim štirikolesnim pogonom za se- daj nimajo v načrtu, niti ne govorijo o drugih karoserij- skih oblikah. Količnik zračne- ga upora je 0,32, na voljo je 14 barv zunanjosti in dve vrsti opreme, pri čemer pravijo, da bo avto eden najbolje oprem- ljenih v svojem razredu (serij- sko šest zračnih blazin, pa protiblokirni ABS ipd.). Motorji so za sedaj štirje, trije bencinski in en turbo- dizel iz Fiatove serije jtd, Osnovna dva imata enako gibno prostornino (1,6-11- tra), vendar enkrat 105, drugič pa 120 konjskih mo- či. Najmočnejši je 2,0-litrski motor, ki zmore 150 konjev, medtem ko turbodizel pri gibni prostornini 1,9 litra ponuja 110 konjskih moči. Menjalnik je ročni in petsto- penjski, za doplačilo pa je na voljo tudi Alfin seles- peed, se pravi avtomatika z možnostjo prestavljanja s posebnimi ročicami pod vo- lanom. Pri nas bo novi Alfin avt€ na voljo februarja ali marca (trivratna izvedenka), pri če- mer naj bi bil cenovno umeV čen med VW golfom in audi- jem A3. Novo orožje Alfe Romeo v nižjem srednjem razredu - alfa 147. Manj kraj v Nemčiji Lani so v Nemčiji ukradli 48.742 osebnih avtomobilov. To je bilo za 17 odstotkov manj kot leta 1998, ko je brez avtomobilov ostalo 58.646 Nemcev. Največ avtomobilov je bilo ukradenih v Berlinu, in sicer 5,9 na 1000 registriranih vozil, nato v Hamburgu (4,4 vozila) ipd. Zanimivo je, da so avtomobili po tej statistiki najbolj varni na Bavarskem, kjer je bilo lani ukradenih 0,7 vozila na 1000 registriranih avtomobilov. V Nemčiji menijo, da je zmanjšanje števila ukradenih vozil predvsem posledica boljše oziroma učinkovitejše zaščite. ZA AVTOMOBILISTE 37 Dirkač iz Renauita pred dvema letoma je jfancoski Renault prvič predstavil clia V6, ki je bil na Dgled kot študija avtomobila trophy. Šlo je seveda za dir- l^alno izvedenko, ki naj bi jo ^čeli prodajati tudi v »civil- „i« varianti. Sedaj je clio re- nault šport (RS) V6 nared in ga bodo začeli ponujati pri- hodnji mesec, kar velja tudi ^a slovenski trg, kjer raču- najo na prodajo dveh avto- mobilov do konca leta, pri- hodnje leto pa desetih. Cho V6 je na pogled, po zasnovi in tudi sicer, pravi dir- kač, pri čemer je treba pove- dati, da gre za skupno delo oddelka Renault Šport in bri- tanskega podjetja TWR (Tom Walkinshaw Racing), ki sode- luje tudi v Formuli 1 in še pri nekaterih drugih, večinoma športnih projektih. Clio V6 je od običajnega clia širši za 171 milimetrov, nižji za 66 mili- metrov, opremljen je s 17- palčnimi kolesi, vedno samo vtrivratni različici karoserije, z dvojno izpušno cevjo, I stranskimi odprtinami za do- vod zraka k sredinsko po- stavljenemu motorju ipd. Clio V6 po tistem, ko svoje doda Renault oziroma Renault Šport, dokončno izdelajo v tovarni v švedski Uddevalli, in sicer 12 na dan. Avto je v vsakem primeru ročno delo, poganja pa ga 3,0-litrski šestvaljnik s po štirimi ventili na valj, ki po- nuja 230 konjskih moči pri 6000 vrtljajih v minuti in z navorom 300 Nm pri 3.750 vrtljajih v minuti. Pogon je preko motorja, ki je nameš- čen takoj za voznikovim in sovoznikovim sedežem in pred zadnjo premo, speljan k zadnjima kolesoma, kar je dokaz želje po športno- sti. Clio V6 tako zmore naj- večjo hitrost 235 kilometrov na uro in do 100 km/h pos- peši v 6,4 sekunde. Menjal- nik je ročni in šeststopenj- ski, pri novomeškem Revo- zu pa pravijo, da bo verjet- no stal nekako 7,5 milijona tolarjev. Renaultova mrcina v civilni preobleki - clio šport V6. Elantra namesto lantre Južnokorejski Hyundai, vsekakor največja tamkajšnja avtomobilska hiša, se močni trudi obdržati svoj tržni polo- žaj v Evropi, s tem pa tudi v Sloveniji. Tudi to je razlog temeljite prenove lantre, ki se po novem imenuje elantra. Na voljo je kot štirivratna limuzina in kot petvratna kombilimuzina, pri čemer s svojimi 449 centimetri sega v povsem resni srednji avtomo- bilski razred. Navzven avto nima nič skupnega z nekda- njo lantro, drži pa, da je obli- ka dovolj svojska in s tem tudi zanimiva. Tudi notra- njost je povsem nova, za do- plačilo recimo ponujajo v us- nje oblečene sedeže, pa imi- tacijo lesa na armaturni plošči ipd. Motorna ponudba je za evropske razmere relativno skromna, saj bo elantra na voljo le z dvema bencinskima motorjema. Prvi ima pri gibni prostornini 1,6 litra 107 konj- skih moči pri 5.800 vrtljajih v minuti, drugi pa pri gibni pro- stornini 2,0 litra 141 konjskih moči pri okroglih 6.000 vrtlja- jih v minuti. Hyundai ob tem napoveduje še prihod 2,0-litr- skega dizelskega motorja s 111 konjskimi močmi, ki pa naj bi bil naprodaj prihodnje leto. Menjalnika sta dva (roč- ni in avtomatski). Slovenski zastopnik ome- njene južnokorejske avtomo- bilske tovarne je elantro že začel prodajati, upa pa, da se mu bo vsako leto posrečilo prodati od 500 do 600 avto- mobilov. Tako je osnovna va- rianta elantre na voljo za 2,32, najdražja pa za 3,2 milijona tolarjev. Saabi 9-5 na izredni pregled Sezona tako imenovanih izrednih pregledov avtomobilov še ni končana. Seznamu tovarn, ki so letos že poklicale avtomobile v servisne delavnice, se je sedaj pridružil tudi švedski Saab. Pregledati morajo približno 130 tisoč avtomobilov saab 9-5, izdelanih lani in predlani, ker bi lahko imeli težave z elektroniko. Koliko bo tovarno vse to stalo, še ni znano, gotovo pa ji ne bo pomagalo k večjemu ugledu. Na sliki: saab 9-5. 38 ZA RAZVEDRILO MODA 39 Estetski posladki za modne navdušence Modni navdihi za jesen-zimo 2000/2001 v produkciji VS Stylinga Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK V četrtek je celjski Narodni jpni znova oživel v znamenju pode in modnega druženja, ja tradicionalni prireditvi jodni navdihi pod pokrovi- jljstvom Mestne občine Celje, produkciji VS Stylinga in ^ji Vladimire Skale, so bile fikazane najnovejše kolekci- e oblačil in modnih dodatkov lajvidnejših blagovnih giamk iz tekstilne in usnjar- ske industrije, ki so kupcem ja voljo v trgovinah oziroma utičnih prodajalnah na Celj- I Že veličastna, šest metrov ši- Lka in štiri metre visoka bela ^na s projekcijo povečanih ^razov modelov, deklet VS (Stylinga, je bila navdihnjena z retro modnim stilom sedemde- setih in osemdesetih let. Osnov- no sporočilo so nadgrajevali itraktivni jesenski aranžmaji Milene Vodišek, poudarjeni z barvitimi svetlobnimi efekti Itudia Life. Asociacija na osemdeseta le- j se je porodila tudi ob pogle- hi na pričeske manekenk Hair Center Darja Kocmut iz 2e\ja) v stilu Madonninega new-looka iz njenega najnovej- šega glasbenega spota. Na večeru celjskega modne- ga druženja so se s kolekcijami za jesen-zimo 2000/01 predsta- vili: - Mura z blagovno znamko Le ona, ki združuje klasično z modnim, lepo s praktičnim in elegantno s samosvojim in Bu- ra Basic ter Carniolus za moške - takšne, ki ljubijo strogo poslo- ven ali bolj ležeren stil oblače- nja; - Leonardo iz Celja z ročnimi torbicami in obutev Peko iz Tržiča; - Modiana, ki kupca popelje v sproščenost intenzivnih barv; - Almira, ki predstavlja po- jem vrhunskih pletenin za vse letne čase; - Andraž iz Celja, ki je v prisrčni koreografiji plesnega studia Igen predstavil otroško modo za letošnje vragolije na snegu; - EK - Young Fashion iz Celja z modo za nove generacije mladih, dopolnjeno z znamka- mi Fossil Swatch »popolno oce- no časa«; - Obutev Borovo; - Esprit Celje z lepoto barv, všečnimi modnimi dodatki in mladostnim spodnjim peri- lom; - Egoist - pričakovana in napovedana blagovna znam- ka Petra Thalerja; - Thaler - čarobna in opojna zapeljivka v kreacijah Jolande Thaler; - Krznarstvo Eber - za za- ključek še krzno, najbolj me- hak in topel predmet (žen- skega) poželenja. Vsekakor uspešna modna prireditev s prijetnim zaključ- kom; pogostitvijo in druže- njem ob kozarčku vina Quer- cus iz Goriških Brd. Dogodek, kakršnih je v Celju žal še ved- no hudo premalo... Foto: GREGOR KATIČ Esprit Celje - lepota barv in dodatkov. Egoist, modna znamka Petra Thalerja. Ženska kot zapeljivka v kreacijah Thaler Celje. Nagradno vprašanje oktobra: POJEM TIPIČNE ANGLEŠKE ELEGANCE IN LETOS ZNOVA MODNA TKANINA - TVID JE DOBIL IME PO: a) slavni angleški manekenki iz 60 let Twiggy; b) škotskem tkalskem središču River Tweed. Zlatarjev! biki za Slovenijo Kaj bo pozlatilo dame leta 2001 ? - Zlatar z veliko kmetijo - Tri generacije zlatarjev med Celjem in Žalcem - Na otvoritvi 92-letni zlatar - Draguljarna Damiani spet računa na Celjana v Celju, zlatarski prestolnici Slovenije, je v štirih dneh pre- teklega tedna oživel spomin na čase velikih zlatarskih raz- stav. Pet mož iz Celja in Žalca, najtesneje povezanih z zla- tarstvom, se je predstavilo na Golovcu na razstavi Nakit 2001, ki so jo spremljali semi- narji in okrogle mize. Med sodelujočimi je bil celj- ski zlatar Vili Kragolnik, eden najbolj znanih in najstarejših te- ga dela Slovenije, ki je imel ot- voritveni govor. V časih, ko se je vajence lahko še pretepalo, je začel v mizarski delavnici v sre- dišču Celja, nato leta 1941 nada- ljeval kot vajenec slovitega zla- tarskega podjetja Knez & Pacc- hiaffo v Gaberju. Tam so spoz- nali njegov dar za risanje in oblikovanje, zato je po vojni nadaljeval v Zlatarni Celje, kjer je opravil mojstrski izpit. V za- četku šestdesetih let je odprl v Gosposki ulici zlatarsko delav- nico in prodajalno, od koder je odšel pred desetletjem uradno v pokoj. Kragolnik, danes izredno čili 74- letnik, je gotovo med najbolj delavnimi upokojenci mesta ob Savinji. Zadnje desetletje je na čelu podjetja Kragolnik & Kra- golnik d.o.o., kjer sta med 19 zaposlenimi sin Janko in hči Metka, dva od njegovih štirih otrok zlatarjev. V podjetju daje- jo še vedno prednost ročnemu delu, svoja lokala pa imajo v celjskem centru Interspar in Laškem (ta ima ime po hčeri). Na slovenskem trgu so prisotni s pomočjo svoje potnice, samo- stojne podjetnice Nataše Drozg, zadnje leto povezujejo prodajo prav tako s celjskim podjetjem Bet, ki skrbi še za izvoz. V lokalu v Gosposki ulici na- daljuje očetovo tatarsko delo sin, samostojni podjetnik Karli, v Košnici pri Celju ima proi- zvodnjo zlatarskih izdelkov sin Vili mlajši. Z zlatarstvom je bila dolgo tesno povezana soproga Vilija starejšega Ljuba, upoko- jenka, ki je bila v lokalu na Gosposki prodajalka in graver- ka. V prostem času ima upoko- jensld par veselje s cvetjem, si- cer pa so imeli v Medlogu pri Celju še pred leti veliko kmetijo, v kateri je bilo privezanih celo po 48 govedi. V času vojne za Slovenijo je daroval za potrebe nove slovenske vojske kar 9 bikov ter visok devizni znesek za otroške plinske maske. V zadnjem času ima veselje z gradnjo kapelice, v zahvalo za svojo srečno vrnitev iz ujetniš- tva na ruski fronti, kjer je trpel kot 17-letni fant, skoraj še otrok. Vili Kragolnik Generacija za generacijo Med zlatarji z razstave na Golovcu ter širše ima najdaljšo tradicijo družina Kragl. Med pe- timi razstavljavci je bil Uroš Kragl iz Žalca, ki je na čelu tamtojšnjega podjetja Zlatars- tvo Kragl & U d.o.o.. Uroš Kragl je že tretja generacija znane zla- tarske družine. Na razstavi je slovesno prere- zal trak njegov stari oče Ivan Kragl, 92-letnik, ki je med naj- starejšimi še živečimi zlatarji Slovenije. Delal je v zlatarni Knez & Pacchiaffo (tam je bil mojster Vilija Kragolnika), po vojni je nadijeval v Zlatarni Ce- lje in Zlatarni Trbovlje, kjer je Uroš Kragl Tone Žigon VI : I pokličite na nove številke: hišna centrala 03 42 25 000 direktor 03 42 25 106 urednica NT 03 42 25 104 urednica RC 03 42 25 102 agencija NT-RC studio Radia Celje telefaks tajništva telefaks agencije 03 42 25 175 03 49 00 880 03 54 41 032 03 54 43 511 KUČm NOV£! Novi tednik in Radio Celje imata nove telefonske številke. Novo številko imate tudi vi. Ko kličete, kličite nove številke. Ko navezujete nove stike, storite to z novo številko. Ne pozabite pa tudi na vse tiste, ki vas še kličejo na vašo staro številko. Sporočite jim, da imate novo. Pokličite jih - na njihovo novo! Nove telefonske številke izveste, če vtipkate: 086 i stara številka http://tis.telekom.si Telekom Slovenije \\ Bojan Skomina dočakal pokoj. Z njegovo stro- kovno pomočjo je začel pred več kot tremi desetletjj delati v zlatarski delavnici v Žalcu sin Ivan mlajši. Tam je nadaljeval družinsko tradicijo njegov sin Uroš, ki je rad sedel za tamkajš- njo zlatarsko mizo že kot osemletni fantič. Uroš Kragl je nato delal pri očetu eno desetletje. Pred do- brim desetletjem je ustanovil omenjeno podjetje za proi- zvodnjo zlatega nakita, kjer se poleg izdelovanja ukvarjajo tudi z oblikovanjem (kot edini v Slo- veniji s pomočjo računalniške tehnike, pri čemer se namera- vajo posvetiti oblikovanju še na drugih področjih). Z družino ži- vi v žkcu, koder se , rad odpravi na smučanje (v najm- lajših letih je bil član pionirske državne reprezentance) in gor- sko kolesarjenje. Včasih prevo- zi na pedalih do 40 kilometrov dnevno. Med zanimivimi razstavljavci v dvorani Celjanke so prav tako vzbujali pozomost izdelki celj- skega zlatarja Toneta Žigona. Je na čelu p(^jetja Žigon design d.o.o., s prostori na Slomško- vem trgu, nasproti pivnice Co- lumbus, v njem pa dela osem delavcev. V osnovnošolcu je Izdelava LOKACIJSKE in projektno tehnične dokumentacije PROJEKTNA DOKUMENTACIJA načrti konstrukcij, arhitekture instalacij LEGALIZACIJE OBJEKTOV, PROJEKTI PARKIRIŠČ ZA TOVORNA VOZILA, AVTOBUSE in ZUNANJE UREDITVE postopki za pridobitev lokacijskega ali gradbenega dovoljenja....podatki o cenah na naslovu ali na donnači strani: (tu najdete tudi presenčenje!) Efenkova 45, 3320 Velenje tel.:03/897-62-30 fax:03/894-62-31 P.E. CELJE Prešernova 23 tel: 03/492 56 70 lnfo@brp.si vwvw.brp.si ^ m Stane Gojznik najprej zorela želja, da bi postal pilot, vendar so pri njem ves čas opažali izraziti dar za risanje in oblikovanje. Tako je postal vajenec takrat ugledne in močne Zlatarne Ce- lje ter je po nekaj letih dela v montaži zlatega nakita nadalje- val v razvojnem oddelku. Tam je imel na skrbi nove modele nakita in unikatni nakit, ki je bil predstavljen na znanih razsta- vah ter tudi nagrajen. Tri leta pred stečajem Zlatarne Celje je postal samostojni kulturni dela- vec ter oblikoval in izdeloval nakit, ki ga je prodajal v svoji galeriji na Otoku ter drugod po Sloveniji. Od lani nadaljuje ustvarjanje v Žigon designu, kjer išče nišo med iskalci zahtevnejšega naki- ta, tako oblikovno kot po izde- lavi. Žigonov nakit je v trgovi- nah po vsej Sloveniji, s pomočjo podjetja Bet pa še v drugih dr- žavah. V podjetju dela v pisar- niškem delu njegova soproga Karmen, njun sin Žiga ki bo postal v tem šolskem letu eko- nomsko komercialni tehnik, pa se najbolj navdušuje za študij managementa. Žigonovi so Celjani, ki so bi- vali blizu dve desetletji v Žalcu, vendar so se pred mesecem dni vrnili v knežje mesto. V red^ trenutkih prostega časa daje prednost daljšim nedeljsi^ sprehodom, tudi na bližnje v hove ter plavanju v Laškem. Praga in Moskva Celjanu? Do razstave, za katero rafu, najo, da bo postala vsakoletna je prišlcr, ko sO začeli v celjsken zlatarskem podjetju Bet d.04j razmišljati o obeležitvi 10. oblq niče obstoja. Celjanu Bojanj Skomini, Id ga vodi, je poteij uspelo povezati nekaj zlatarj^ ki so sodelovali na prvi obujer zlatarski razstavi. Skominova zlatarska dela niča je na Lavi. Po izobrazbi' ekonomist ter je bil blizu dese letje vodja prodaje Zlatarne Q Ije. Ko se je pojavilo zasebni podjetništvo, je bil med prvin njegovo podjetje pa je imelo z cilj oskrbo zlatarske dejavnos s surovinami, repromaterialom, opremo in tehnologijo. Po maj kot letu dni je začel z lasti* proizvodnjo, dve leti usmerjen? izključno v izvoz, nakar so zj čeli izdelovati nakit še za doinai čitrg. Danes izvaža Bet približne eno tretjino svojih izdelkov ii izdelke drugih slovenskih izde- lovalcev ter zastopa tri tuje fin me. Tako je za razliko od dru gih razstavljavcev prvi ma podjetja Bet veliko na daljši! službenih poteh, med drugin na sejmih po razhčnih krajih Evrope. V podjetju je 18 zapo slenih, med njimi soproga Judi- ta, za katero rad poreče, podpira tri Betove vogale. Toliko o zlatarjih, ki potrebu- jejo še nekoga: lepoto zlatii izdelkov poudari privlačna eiq balaža. V Sloveniji je izdelova nje takšne emb^aže redkost, pri čemer je zanimivo, da stž oba domača izdelovalca s Celj| skega. V dvorani Celjanke se je predstavilo poc^etje SG Gojznili iz Gotovelj pri Žalcu, s franšiznoi trgovino v središču spodnjesa- vinjske prestolnice. Lastnik Stane Gojznik je na čelu podjetja, ki se ukvarja z izdelavo embalaže za nakit ter s svetovanjem, oblikovanjem in izdelavo opreme zlatarskih lo- kalov. Pri tem je Gojznikovo podjetje posebno ponosno na podobo, Id jo je dalo podružnid" slovite italijanske draguljarske hiše Damiani v Ljubljani. Sode lovanje z Damianijem se bo po vsej verjetnosti nadaljevalo, saj so v Italiji dali vedeti, da računa^ jo na Slovenca tudi ko bod() odprli podružnice v Pragi in Moskvi. Gojznik je ustanovil podjetje' pred dvanajstimi leti, pred tem je delal na drugem področju. V podjetju SG so začeli z izdelova- njem etuijev za očala ter se nato vse bolj posvečali zlatarski eru; balaži. Danes jo izdelujejo tudi za obnovljeno Zlatarno Celje med zvenečimi imeni poslov- nih partnerjev pa je tudi veliko ljubljansko družinsko podjetje Kuki, največji slovenski izdelo- valec pasov za ure mednarod- nega slovesa. Podjetje SG Gojz nik je po priporočilu Kukija raz- stavljalo celo na največjem mednarodnem sejmu ur in zla- ta v švicarskem Baslu. Gojznikovo podjetje je danes z embalažo in oprernljanjem prisotno tudi na trgih držav biv- še Jugoslavije in Avstrije. V pod- jetju dela prav tako soprog Edita, ki med drugim oblikuje embalažo. Stane Gojznik v pro- stem času veliko smuča ter ko- lesari z gorskim kolesom. BRANE JERANKO Foto: GREGOR KATIC N^C