NASLOV—ADDRESS Glasilo K. S. K. Jsdnots 6117 St. Clair Avenme Cleveland 3, Okšo Telephone: flTliiwn MS Kranjsko * Slovenka Katoliška Jednoto Je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki Posluje že 52. leto SODELUJTE V SEDANJI NASI 'D. U.» KAMPANJII ZA DOSEGO ZMAGE KUPUJTE VOJNE BONDE ^ o afcžr 1 OFFICIAL ORGAN [ .^a^aSST "* of THE grand carniolian slovenian catholic union ^^ NO. 29 — ŠTEV. 29 CLEVELAND, OHIO, 18. JULIJA (JULY), 1945 VOLUME XXXI — LETO XXXI Novi grobovi v Clevelandu Grozodejstva Nemcev j KONFERENCA VELIKIH TREH V BERLINU 114. (lan naie Jednote otsdam, Nemčija. 17. julija motanih zadev, katere se mora PStlfil 28 dORlOVIIIO Rudolph Novak 16. jul. je umrl, po kratki bolezni v Emergency Clinic bolnišnici poznani rojak Rudolph Novak, star 45 let. Stanoval je na 17206 Neff Rd. Bil je rojen v Clevelandu iz znane Štefan Novakove družine. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Albino roj. Križman, ki je urednica Zarje, glasila Slovenske ženske zveze, dve hčeri: Corrine in Gloria Jean, sestro Mrs. Alice Novak ter štiri brate: Frank, Steve, Louis in John ki je vardni vodja 23. varde. Bil je nadzornik v mestnem Wildwood parku zadnjih par let. Na pogreb je včeraj dospela iz Jolieta, 111. Mrs. Josipina Muster, blagajničarka SlZ. kot zastopnica omenjene organizacije. i. Antonija Mlakar V četrtek popoldne dne 12. julija je nagloma umrla v Glendale, Calif., poznana Cle-velandčanka Antonia Mlakar, rojena Russ, stara 52 let. Doma je bila iz Travnika, pošta Loški potok, po domače Štefanova, odkoder je prišla v A-meriko pred 32 leti. S svojim možem Je vodila procerijsko trgovino in mesnico na Sylvia Ave., nato sta se pa preselila fia Hubbard Rd., v Madison, O., kjer ji je mož Joseph umrl pred sedmimi leti. Lansko leto se je Mrs. Mlakar radi rahlega zdravja podala v Californijo, kjer je kupila nekaj posestva. Pozimi je prišla domov, uredila gospodarske stvari in pred d vem i meseci je pa zopet od_ šla v Californijo, kjer se je nameravala nastaniti za stalno. Ž njo je šel sin Joseph, ki se je kmalu vrnil v Cleveland. Tukaj zapušča sina Josepha, brata Johna in Louisa, tri sestre: Mary Prijatelj, Jennie Lesko-vec in Frances Zupančič, v Pennsylvaniji pa brata Jima. Truplo je bilo pripeljano v Cleveland in bo položeno k večnemu počitku na Calvary pokopališče v petek dopoldne. William Vesel Po kratki bolezni je umrl v Mt. Sinai bolnišnici William Vesel, star 27 let, stanujoč na 21510 Kenyon Drive, Maple Heights. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Marie, starše Charles in Cecelia roj. Kikel, tri brate: Pfc. Charles v Nemčiji, S/Sgt. Edward v Floridi in Alberta, sestro Lillian omož. Knobl in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Clevelandu ter je bil zaposlen pri Jack & Heintz Co. Mihael Gričar 11. jul. popoldne ob pol petih je umrl pionir newburške naselbine Mihael Gričar, star 79 let, stanujoč na 7906 Marble Ave. Doma je bil iz Srednjega gričevja, fara št. Peter pri Novem mestu, odkoder je prišel sem pred 50 leti. Bil je član društva Bled št. 20 SDZ, Slava št. 173 SNPJ in Sv. Imena. Pri American Steel & Wire Co. je delal do leta 1928. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Agnes, sinova Mike in Cpl. Frank, hčere: Alice Swi. talski, Agnes Golias in Olga Penner ter vnuke. V Pennsylvaniji zapušča sestro Ano Kna- lzdelovali so milo iz človeške masti Gdansk, Poljska, 8. julija.— Danes so si časnikarji tukaj o-gledali eksperimentalni laboratorij za izdelovanje mila iz človeške masti. Ta strahotni prostor je eno izmed redkih poslopij, ki je o-stalo nepoškodovano v starodavnem mestu. V laboratoriju stoje nedotaknjeni parni kotli, ostanki izdelanega mila, posode razsekane človeške masti in mesa. Sadovi nacijskih grozot v okolici tovarne Vse okrog tovarne ležijo človeške kosti in lobanje kot živa priča grozot; naciji teh niso mogli pobrati in so jih enostavno razmetali v bližnje tovarne. Nihče, ki si ogleda to grozotno tovarno, ne more niti za trenutek dvomiti, kaj se je v nji godilo in kakšnemu namenu je služila. Neki pomočnik z imenom Si-gmund Mazur, ki je delal v laboratoriju in bil zajet, je povedal marsikaj, in dovoljeno nam je bilo izpraševati napol blaznega moškega. Kar nam je povedal, je izpolnilo podrobnosti dogajanj v tej tovarni. Posode človeške masti in mesa V kleti smo našli velike tanke, ki so bili do vrha napolnjeni s trupli Poljakov in Rusov, ki so bili obešeni, ustreljeni ali obglavljeni, in katerih trupla so bila porabljena za laboratorijske svrhe. Videli smo tudi cele skladovnice glav, ki so bile odsekane obglavljenim žrtvam. Sigmund Mazur, s katerim smo govorili na glavnem stanu tajne policije, nam je povedal, da je bil ravnatelj neki profesor Spanner, ki je dospel v laboratorij 15. februarja 1944, nakar se je začelo izdelovanje mila iz Človeške masti po posebni formuli, katero je prinesel s seboj. Formula za izdelovanje mila iz človeške masti V tovarni je bila najdena na. tipkana formula za izdelovanje mila iz človeške masti, ki se je glasila: Deset do 12 funtov masti, 10 litrov vode, 1000 gramov močne sode in 1000 gramov calcium aksida za kos mila. Dodaj pest navadne sode. Kuhaj tri ure v kotlih in potem dodaj pe. rišče kuhinjske soli. Kuhaj iz-nova in pusti, da se ohladi. Odstrani pene. Razreži milo na kose in prekuhaj znova v dveh ali treh litrih vode od ene in pol do dveh ur. Zlij na pladenj in pusti, da se ohladi. Potem razreži na kose za uporabo. Soda, ki je ostala, se .lahko znova porabi za čistilne svrhe. Za odstranitev neprijetnega duha dodaj pred shladitvijo še ben-zalhyde." Mazum je med bedastim smejanjem pripovedoval, da mila, ki je bilo izdelano v tej tovarni, ni prodajal na črnem trgu, ker bi bil ustreljen radi kršenja racijskih naredb, da pa sta njegova mati in sestra rabili to milo in da jima je "u-gajalo." ITALIJA NAPOVEDALA VOJNO JAPONSKI Rim, 14. julija. — Tukajšnje zunanje ministerstvo naznanja, da je Italija napovedala vojno svoji bivši zaveznici-Japonski, ta napoved stopi v veljavo jutri. Ker ima Italija še nekaj svojega vojnega bro-dovja, bo dala isto zaveznikom na razpolago. Italija že več let ni bila naklonjena Japonski, kajti še v jeseni leta 1943 so bili ondi vsi italijanski diplomatski uradniki aretirani. POMOČ ZA 25,000 NEZAKONSKIH OTROK London. — V Angliji se je organiziral Narodni odbor za pomoč neporočenim materam in njih otrokom. Lansko leto je bilo rojenih v Angliji 52,000 nezakonskih otrok, za katere je treba preskrbeti strehe in vzgoje, je govoril sodnik Watson na radiu. KAZENSKO TABORIŠČE ZA AMERIŠKE VOJAKE Izven Marseillesa živi v velikem taborišču kakih 2000 a-meriških vojakov in častnikov, ki delajo pod zelo strogo disciplino. Tja jih je poslalo vojaško sodišče za ta ali oni pre-grešek. 52 jih je obsojenih na smrt. 120 na dosmrtno ječo, ostali pa bodo sedeli po nekaj let do 20 let. V taborišču postopajo z njimi tako, dav si z dobrim ponašanjem morejo tudi znižati kazen. Vsak ujetnik je pod strogim nadzorstvom zdravnikov in psihiatrov, da doženejo, ako bo kdo še mogel opravljati poštena dela navzlic sedanjemu prestopku. Njih vsakdanje življenje se prične ob 5:45 zjutraj in je končano ob 9:30 zvečer. V tem času imajo dovolj vežbanja, u-čenja in raznega dela. Dobivajo dobro vojaško hrano in v zdravstvenem pogledu je zanje kar najbolj preskrbljeno. Dopovedati pa jim hočejo, kako slabo bo zanje, če bodo nečastno odpuščeni iz vojaške službe, ker izgubijo državljanstvo, nasprotno pa imajo vse priložnosti, da dobe dobro delo in zaslužek, če bodo častno odpuščeni. VES NAROD" JE FOTOGIA F IRAN Na Japonskem imajo postavo, po kateri je vsak državljan dolžan poslati notranjemu ministrstvu svojo fotografijo. Družinski očetje morajo skrbeti za to, da so fotografirani tudi žena in otroci in da so njih fotografije poslane ministrstvu Vsaka fotografija pa zastara čez pet let in je treba poslati novo. Tako ima japonsko notranje ministrstvo več ko 80 milijonov fotografij. Med njimi so tudi fotografije prebivalcev iz Koreje in Mandžu-kua. Na narobni strani sleherne fotografije pa so najvažnejši podatki tiste osebe. felc, v starem kraju pa brata in sestre. Joseph Boldan V četrtek dne 12. jul. je umrl zadet od mrtvouda, Joseph Bol. dan, star 53 let, po domače Beleč. Stanoval je na 669 E. 159. St. Doma je bil iz vasi Sela, fara Hinje pri Žužemberku, odkoder je prišel v Cleveland pred 33 leti. Delal je v Mills Co. Tukaj zapuša brata Martina in sestri Frances Modic, 1107 E. 64. St. in Johana Prijatelj, 1234 Norwood Rd. DELAJTE TOČEN NASLOVI Kakor vsa večja mesta, tako je tudi naie mesto Cleveland zadnji čas razporedilo vse svojo poštno podružnice v različne poštne okraje (zones) $ što-vilkami. To se je ukrenilo zaradi bolj hitrega poslovanja pri razdelitvi došle pošte ker manjka klerkov in pismonoš. Uredništvo našega lista spada v poštni okraj ali zono št. 3. Zato prosimo tajnike, tajnice krajevnih društev in vse dopisnike, da naj vedno oznaUJo poleg imena Cleveland še št. 3. Tako označite to številko tudi na karticah, U Jih pošiljate če Jo kaka sprememba naslova članov. Naslov naj bo torej: Glasilo K. S. K. Jednote 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. Obrambno-varčevalni bondt serije E se dobe v tako nizki zre. lostvi vrednosti kot tf5; nakup, na ceiia istih pa je 118.76. Ameriki preti nevarnost vsled voJm. Vsak državljan Je dolžan, da po mroji zmožnosti kupi Obrambne bond« in znamke (Defense Bonds and Stamp«) SVOJI K SVOJIM! — DRŽITE SE VEDNO TEGA GESLA I DWBHENA NAZNANILA DRUŠTVO SV. ANE, ST. m WAUKEGAN, ILL. Članicam našega društva se naznanja, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da bomo imele skupno »poved dne 28. julija, sv. obhajilo pa 29. julija pri o-mi maši. Vsaka naj gre kar v cerkev, potem pa skupno pristopimo k obhajilu, da s tem polastimo patrono našega društva sv. Ano. Pridite v obilnem številu. Vabljene ste tudi na sejo dne 22. julija;* na tej seji bo prečitan račun zadnjih šest mesecev. Pozdrav! Frances Terček, tajnica. DRUŠTVO SV. ANE, ŽT. 139, L A SALLE, ILL. Naznanjam vsem našim članicam, da bomo imele skupno sv. obhajilo v nedeljo 22. julija med prvo sv. mašo ob pol osmih. Ta maša bo brana za vse žive in mrtve članice našega društva. Vse članice ste pro-sene, da se udeležite v velikem številu, da na ta način počastimo god patrone našega društva sv. Ane. Bolne članice so sedaj sestra Jennie Brudar, ki je že del j časa pod zdravniško oskrbo. Stanuje pri sinu Henriku na 1118 C reve Coeur St. Sosestra Mary Jermene v De Pue je srečno prestala težko operacijo, sose-tra Mary Urbani j a se zdravi v bolnišnici že 14 mesecev. Vsem bolnim želimo, da se jim kaj skoro zopet povrne ljubo zdrav je. Članice ste pa prošene, da jih kaj obiščete. Prihodnja seja bo v nedeljo 12. avgusta; prosim, da bi se malo bolj udeleževale seje. Sosestrski pozdrav vsem članicam ! Anna Klopcič, tajnica. DRUŠTVO SV. ANE, ST. 170, CHICAGO, ILL. Kako vam je znano, obhajamo ta mesec god sv. Ane, patrone našega društva. V ta na. men bo darovana sv. maša za vse žive in mrtve člane in članice v cerkvi sv. Štefana ob 8. uri in sicer na 26. julija. Prijazno ste vabljene, da se udeležite te sv. maše in, če vam je le mogoče, tudi sv. obhajila. Skupno prosimo sv. Ano, patrono našega društva, da se kmalu konča ta nesrečna vojska, da se srečno vrnejo domov naši sino vi in hčere. Nadalje vam tudi naznanim, da bom poJbirala asesment v pondeljek, to je 23. julija, od 12. ure naprej, in sicer pri meni na domu, 2843 S. Pulaski Rd. Ne hodite torej v cerkveno dvorano v nedeljo 22. julija, ker me ne najdete tam. Ta iz-prememba velja samo še za mesec julij in avgust. Kateri pa res ni mogoče priti plačat na dom, iz kakršnega koli vzroka, pa naj mi pošlje denarno nakaznico (money order). Kakor sem slišala je prišel na dopust iz Nemčije sin sestre Mary Tivadar, Ignatz. Gotovo je bilo veselo svidenje, obenem pa tudi razočaranje, ker je moral k vojakom njen drugi sin Edward. Vse najboljše v vojaški službi, Eddie. Iz nemškega ujetništva se je srečno in zdrav vrnil sin sestre Barbare Vucko, John. Tako je tudi na kratkem dopustu Mike Persa. Njegovi starši pa tudi željno pričakujejo Josepha, ki ga že dolgo niso videli in se je bojeval v Nemčiji. Želja nas vseh je, da bi se že skoraj vrnili vsi naši slovenski domov k svojim družinam. Zdaj pa naj malo opišem, kako sem bila iznenadena, ko me je prišla obiskat iz daljnega mesta Bridgeport, Conn., žena mojega brata Frances Bran-koviteh, s katero se nisva videli že 24 let. Zmerom sem si želela videti jo, in končno se mi je želja izpolnila. Seveda, počitnice so bile kratke in mi ni bilo v tem času mogoče raz- kazati zanimivosti mesta Chi-caga. Toda eno željo, kakor mi je zaupala, sem ji pa vendar izpolnila. Ta njena želja je bila videti ameriške Brezje, naš Lemont. Rekla je, da je že toliko lepega slišala o našem Lemontu, da ga hoče na lastne oči videti. Torej v sredo, 4. julija, smo se podali proti Lemontu; nam, ki smo v Chicagu, je to kakor doma, zanjo pa je bila dolga pot. Najprej smo se ustavili pred semeniščem in vstopili v lepo tiho cerkvico. Ko smo se vračali iz cerkvice, se ustavimo v čakalnici, nakar nas brat An. tonin vpraša, ali smo imeli kaj južine. Jaz, ki navadno rada govorim, sem rekla, da če imajo kaj dobrega, se kar priporočamo. Ko smo prišli v obed-nico, smo se kar začudili; na mizi vabljivo domače meso, solata, krompir, fižol in še dobra pijača zraven. Oh, kako se nam je prileglo, ko doma samo enkrat na teden vidimo kak večji kos mesa. Iskreno se zahvaljujemo Rev. Amibrozichu in bratu Antoninu za prijaznost in postrežbo. Po končani južini se podamo na hrib proti Lurški votlini in Baragovemu kipu. Tam vidite vse vrste rož, ena lepša od druge. Roke, ki oskbujejo vse to, morajo imeti posebno moč, da vsaka rožica raste in cvete in razliva svojo dišavo naokrog. Ko smo si vse to ogledali, se podamo na Mount Assissi. Tudi pri častitih sestrah si hočemo vse ogledati. Krasna stavba na hribu! Tudi v tej cerkvici malo pomolimo, potem pa si gremo ogledat krasni križev pot. To je nekaj tako lepega, da se ne more popisati, lastita sestra, žalibog, da ne vem njenega imena, nam je omenila, da je vse to ogromno delo samo ene sestre, ki je kamen na kamen polagala, nakar je nastalo dvanajst postaj križe-vega pota. Ustavimo se, da kupimo nekaj spominkov, potem si pa gremo ogledat dom sv. Jožefa. Prijazna sestra Leo nam je pokazala vsako sobico, v katerih stanujejo stari ljudje. Vse sobice šo zelo snažne in prijazne, nimajo pa nobene več na razpolago. Dolgo nisem mogla pozabiti posebno tri stare ženice s svetimi rožnimi venci v rokah; e-na je stara 93 let, druga 91 in 86 let. Res, lepa starost! Tukaj pri častitih sestrah je res pravi dom za stare in onemogle. Škoda, da nimajo večjega prostora, ker selzmerom priglašajo novi, pa jih ne morejo sprejeti. Tudi tukaj nam je sestra Leo postregla z dišečo kavo in prigrizkom, za kar Vam iskrena hvala. Poskušala sem torej, draga Frančika, opisati Tvoje bivanje med nami. Upam, da boš še dolgo imela v spominu ta kratek obisk. Ce ostanemo živi in zdravi, pa se vidimo drugo leto v Bridgeport, Conn. H koncu pa želim vsem Anicam vesel god, in prijazno prosim vse tiste, ki ste zaostale z mesečnim asesmentom, da bi dolg poravnale kakor hitro mogoče, ker drugih opominov ne bom pošiljala. Pozdravljene! Anna Frank, tajnica. DRUŠTVO SV. KRISTINE, ST. 219, EUCLID, OHIO Zadnja naša seja dne 8.julija je bila še precej dobro obiskana navzlic temu, cfca je bilo vsepovsod privlačno in so šli ljudje vsled lepega vremena na vse strani. Torej priznanje onim našim članom, ki so prišli na sejo in s tem pokazali svojo dobro voljo do društva; tako je prav! Le povejte še ostalim, da je res lepo, ko se enkrat na mesec zberemo skupaj, malo pogovorimo in tudi razvedrimo. Tako so bili tudi računi prečitani. Ni dosti finančnega napredka, ker nič ne priredimo v sedaj ih časih. Da pa ne bomo kar tako zaspali, vas prosim, da bi se malo pobrigali za novo članstvo, ker nam smrt vedno redči število skupnega članstva. Letos smo izgubili že dva člana iz odraslega oddelka, br. Frank U-netiča in br. Josipa Vihteliča; zato je treba to vrzel nadomestiti. Ce veste torej za kakega sorodnika, znanca ali soseda, ki še ni nikjer zavarovan, nagovorite ga za pristop v našo Jednoto in naše društvo. S pozdravom, T. Zdešar, tajnica. -o- Vesti iz slovenskih naselbin li univerze Pittsburgh, dne 1. julija pa je nastopila svojo pripravno službo kot zdravnica v bolnišnici. Mulberry, Kansas. — Tukaj je umrl Louis Aidnik, star 72 let, doma v Skocjanu na Dolenjskem in v Ameriki 42 let. Zapušča ženo, tri sinove in tri hčere. Barberton, O.—Po petih letih in devetih mesecih je bil častno odpuščen iz armade Leo Bregar ml. On se je udeležil bojev v Afriki, Italiji in Nemčiji. Z japonskega bojišča pa je prišel na 30-dnevni dopust njegov brat Cpl. Adolph J. Bregar. Claridge, Pa.—Tukaj je umrl Frank Novak, star 68 let in rojen v Dolšah pri' Novem mestu. Ely, Minn.—Družina Joseph Mavetz st. je bila obveščena, da je bil njen sin Sgt. Frank L. Mavetz 12. jun. ranjen na filipinskem otoku Mindanao. Pri vojakih je že 41 mesecev in v tem času še ni bil doma na dopustu. -o-- DRUŠTVO SV. ANE, ŠT. 218, CALUMET, MIC H. Kakor vsako leto, tako bomo tudi letos imele skupno sveto obhajilo na praznik sv. Ane, naše društvene patrone, zato bo spoved za članice v sredo, 25. julija, drugi dan 26. (v četrtek) pa skupno sv. obhajilo med sv. mašo ob 8:30, ki bo darovana za vse naše žive in pokojne članice. Zato prosim pred vsem one, ki niste bile navzoče na naši zadnji seji, da to naznanilo vpoštevate. S pozdravom, Mary Gregorich, tajnica. Red Lodge, Mont.—Dne 17. jun. je umrl v bolnišnici John Mayer, star 69 let in doma iz Spodnjega Križa pri Žužemberku na Dolenjskem. Zapušča %e-no, sedem odraslih hčera in sina in več vnukov, v Bear Creeku, Mont., pa brata. Duluth, Minn. — V bolniši-ci St. Mary's je dobro prestala operacijo žena Marka Slogarja iz Elyja. — V isti bolnišnici je že dalj časa žena Matha Pluta iz Chisholma. Cliff Mine, Pa.—Iz nemškega ujetništva sta se vrnila William Pivk in Albert Suša. — V okrajni bolnišnici^Umrl Frank Stražišar, star 67 let, doma od Cerknice. Carlinville, lil.—Dne 12. jun-je umrl v bolnišnici Jefferson Barracks v St. Louisu Steve Kosanovich, star 56, rodom Srb. Tukaj zapušča ženo, v Peoriji brata, v starem kraju pa dva brata. Duluth, Minn.—V bolnišnici St. Mary's se še vedno nadaja žena Marka Slogarja, kakor tudi Matt Oberstar, ki se je močno pobil v rudniku. Oba sta z Elyja. — V isti bolnišnici se nahaja Mike Stufic (Skufic?) iz Du-lutha, kakor tudi Mike Miško vich iz New Dulutha. Prvi je bil pobit v neki nezgodi, drugi pa je bolan« — že več tednov se nahaja v isti bolnišnici tudi Jos. Polič iz Fledwooda, Minn., kjer ima farmo. — V Soudanu (Tower ju) je umrl Anton Stepan, star 67 let in rojen tukaj. Poleg žene in velike družine zapušča tudi očeta, ki je že v visoki starosti in je vzgojil okrog 20 sinov in hčera. North Braddock, • Pa. — Dne 23. jun. je po kratki bolezni umrl Frank Remus, rojen tukaj in star 25 let. Zapušča starše, dva brata in štiri sestre. Gilbert, Minn.—Dne 26. jun. je na svojem domu umrl Andro Fande ,star 67 let in bolan dva meseca in pol. Doma je bil iz vasi Brag, pošta Tupalič na Gorenjskem, od kjer je prišel v Ameriko letrf 1909. Zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri. Chicago. — V Pullmanu, je 20. jun. naglo umrla Ana Golo-bič, stara 70 let, doma od Celja na štajerskem, v Ameriki od leta 3904. Zapušča moža, dva sinova v vojni, (tretji je padel na bojišču) in dve poročeni hčeri. — V Šo. Chicagu sta se poročila Sgt. John Petrič iz New Yor-ka in bivši vojni ujetnik v Nemčiji ter Pauline Kete. Chicago. — Dne 4. jul. je ze, iz katerih se prikaže žena s umrl Steve Marich, doma iz težkim tovorom — polnim ko- BRATJE ENE DRUŽINE NA ŠTIRIH FRONTAH (Poizvedba.) Mrs. Amalia Zunter, 1310 Union Ave., Sheboygan, Wis., nam piše sledeče: 'Cenjeno uredništvo! Prosim, da priobčite to pismo v Glasilu; to pismo sem nedavno prejela od mojega nečaka Ivana Jeraja, doma iz Spodnjega Pobrežja pri Rečici ob Savinji, Spodnje Štajersko. Kar se tiče tega pisma, bi rada poizvedela kje se nahaja njegov brat ALOJZ JERAJ, oziroma tudi moj nečak. Glede njega sem se že obrnila na A-meriški Rdeči križ, toda brez uspeha, ker ne vem za njegovo identifikacijsko številko, ^ko se dotičnik še nahaja morda v Ameriki in bo čital te moje vrstice, ali če morda kdo drugi ve za njegov naslov, naj mi izvoli to sporočiti." Mortean, 7. jan. 1945 Draga teta! Gotovo se boste čudili od kod prihaja to pismo; po tako dolgem času spet enkrat en glas iz Evrope, na katero se gotovo le večkrat spominjate, namreč na svoj rojstni kraj, ter na svoje drage,# kako jim gre v tem razburkanem času. Res, čudna so naša pota, katerih mi ni mogoče podrobno opisati, kako nas je usoda raz-tresla po celem svetu! Od naše družine smo štirje bratje, ki pa ne vemo danes natanko eden za drugega; samo toliko vem, da se vsi štirje borimo proti našemu največjemu sovražniku —Nemcu na raznih, fronteh. Jaz se nahajam v vrstah francoske vojske, brat Francek je v Jugoslaviji v njeni armadi, Tonče je nekje med Rusi, a brat Lojze pa nekje na Vaši strani. To vemo, da je še živ, toda od njega že nad dve leti ni nič glasu. Prosim Vas, da mi sporočite, če se je mogoče kaj Vam javil. Za mene tudi doma nič ne vedo že celih osem mesecev; pa se jim za enkrat še ne morem javiti, toda upam na to v kratkem. Kako je kaj pri nas, doma, mi ni znano. Naj zadostuje to za danes, pa drugič zopet kaj več. Ce jim boste morda kaj Vi pisali, pa jih pozdravite tudi v mojem menu. Želim Vam srečno novo leto in Vam pošiljam mnogo pozdravov tja v daljni svet. Ivan Jeraj." DOGODEK MINULIH NNI (Domoljub 18. okt. 1939) Megla, sama gosta megla, ki rosi na velo listje. Kot izmo-zgana in ostarela stara mati se zdi narava, katere zelenje je zamorila slana. Tu in tam za-šeleste suha stebla zrele koru- in mokrote. Bose in prstene noge tišče v mokre coklje in hukajo v prezeble ročice. Naje mlajša dva sta ostala doma, eden v zibelki in Cilka ob njem, štiriletna rutnenolasa, ki malemu kričaču vneto prigovarja, da mama že pride. Prav sert do njive se razlega jok, zdaj jokata kar oba mladiča. A mama ne sme čuti — preveč ima še danes dela. Sama je ostala, za vse sama. Le kako naj vse naredi, če bi morala poslušati in streči še onemu v hiši, ki kriči. Mož je že.štirinajst dni pri vojakih, najstarejši sin je neko noč šel in ga ni videla več. Pač ji je še pisal, da mu je dobro tam v tujini, da bo poslal denarja in sploh same lepe reči. A ona je čitala med vrstami—videla je pred seboj vsega izčrpanega od prenapornega dela, videla ga je vsak hip pred seboj. Otožno so se zarile njene oči v meglo, kakor bi hotele prodreti vse do njegovih oči tam daleč v tujini. Spotaknila se je ob bučo in se zavedla — zopet je preteklo par sekund; raznežen obraz, ki je pričal o prečutih nočeh in o veliki materinski ljubezni do svojih črvičkov, je zakriknila in sklenila, da sedaj ne bo več mi slila, samo delala. A kako? Tu ima pred seboj osemletnega Janezka, ki, kakor da razume trdo življenje, prav resno obi ra in smuka storže; še solze, porojene od mraza in bolečine na nogi, so se mu posušile. Revna obleka starejšega Pepe ta, ohlapna in prav nič topla, krije mlado telesce. Treba je flanele za srajce, nima čevljev in še v cerkev ne more, in tople hlačke — ah, kako naj vse to nabavi za osem otrok. Da bo iz starih nogavic sešila oblekce za Cilko, je sklenila. A drugi9 Srce se ji krči ob misli, da se ji bi Janezek prehladil in — u-mrl! In pomisli na vsakega in vsako posebej v spoznanju, da bi ji bilo za vsakim zelo hudo, čeprav zdaj često ni kaj dati v lonec. A misel na obupanega soseda, ki ima samo dva, enega gluhonemega, enega polsle pega in bebastega otroka, ki pravi, da bi jih imel rajši deset zdravih kakor le enega takega, ji butne v vest in si prizna: Hvala Bogu, da so zdravi bo že šlo naprej. Samo da se že kmalu vrne mož. "Ne bova se več prepirala*" sklene že vna prej. Kake malenkosti so bile nekoč povod za kršenje miru in soglasja. Zdaj bo drugače! — Voz je poln. Popravi jarem in z zateglim "hej!" odpelje domov. Prekmurja. Zapušča ženo. šem obranih koruznih storžev. Clairton, Pa.— Dne 29. jun. j Za njo se zaletavajo drug v je Sophie J. Smrkolj napravila drugega otroci s polnimi koša-zdravniški izpit v zdravniški šo- rami, vsi drgetajoči od mraza NOVA ODKRITJA V POMPEJIH Še vedno je živo zanimanje s katerim znanstveni pa tudi preprosti svet spremlja usodo nekdaj slavnih mest Pompeji in Herkulanum v Italiji, ki sta izginili 1. 79. po Kr. in sicer v nekaj urah, ko j-e izbruhnil Ve zuv in ju prekril z gorečo lavo in živim pepelom. Raziskava j a so sedaj privedla že tako da leč, da nam bodo raziskovalci najbrž kmalu podali tako po polno sliko teh dveh starih rimskih mest, kakršne ne moremo dobiti o marsikaterem srednjeveškem mestu. Znani zgodovinar Egon Cezar comte Corti in njegov sodelavec profesor Maiuri pripravljata veliko delo o Pompejih in Herku-lanumu. Sicer je knjižnih del o teh mestih že nešteto, toda nobeno ne podaja celotne slike, zlasti ne o življenju in dogodkih neposredno pred popolnim koncem. Kdor se hoče seznaniti z življenjem teh dveh mest, danes ni več navezan na sodobna literarna dela, ampak mu izkopanine povedo še veliko več. Raziskovalci so prišli že tako daleč, da so mogli sestaviti že po-polen adresar, ali seznam prebivalcev takratnih Pompejev. O več kot 400 osebah, ki so vse po imenih znane, je z vso toč- del, kaj naj napravi, slednjič pa se mu je zdelo najbolj varno, če o pojavu obvesti svojega predstojnika, ki pa prav tako kot on ni nič vedel, kaj bi bilo treba v tem primeru napraviti. Grof Lambert pa je med tem brezžično vodil svoje letalo okrog visokega stolpa. Dvakrat je obletel njegov vrh, nato pa se je mirno obrnil spet proti travniku Juvisy, ves čas je letal nekako v višini 250 m. Po nekaj minutah je zbeganim meščanom izginil izpred oči in mirno pristal pred svojim primitivnim hangarjem. To so videli sedanji meščani Pariza pred 35 leti. In so o tem govorili na vsa usta mesece in mesece. Dandanes pa brni dan za dnem nad Parizom nebroj velikanskih potniških letal, pa skoro nihče več ne dvigne glave, da bi jih opazoval . . . —-o- TUDI RIBE SE LAHKO PREHLADE Na prvi pogled se to čudno sliši, toda opazovanja so pokazala, da je le res. Ribe so sicer zelo odporne za počasne toplotne izpremembe, kakor nastopajo z vremenom ali z iz-preminjanjem letnih časov, zelo pa občutijo, da se temperatura vode nagloma izpremeni, če n. pr. pridejo iz gorkih jezer v mrzle reke. Ako n. pr. ribo preložiš iz vode, ki je samo za tri stopinje hladnejša, se more prav temeljito prehla-diti. Opazi se to po tem, da se ji odluščijo celi kosi kože in mrtvo vise od nje, dokler ne na te kipe je naravnost prese- j odpadejo. netljiv. Pogled tega pa so iz- j Ker smo že pri ribah, ome-kopavanja pokazala pot še na- nimo še to, da ribe zelo pogo-daljnim raziskavanjem. Poleg stokrat menjajo zobe. Odpade-trupel so v lavi našli tudi veli-| jo jim kot da je to šala, sevc-ko listin, zlasti testamentov, ki da pa jim narava prav tako hišo jih ti meščani Pompejev j tro daje nove zobe. Zato zlepa imeli pripravljene in v njih oz- ni dobiti ribe, ki bi ji kaj zob načujejo svoje nepremičnine, manjkalo. hiše in vile pa tudi razne dra-! ■ o _ gocenosti. Raziskovalci upajo, da bodo našli vsakemu truplu tudi še njegov dom, čeprav so j nekatere hiše danes še pod pepelom. Tako bo po združenem delu kmalu stopilo pred človeštvo to razkošno mesto, ki je bilo ob svojem naglem in nenadnem koncu na višku svoje slave in blagostanja. -o- nostjo dognano, kje so na dan katastrofe stanovale in kako so se ob nesreči obnašale in kje so iskale zavetja. Značilno pa je, da so vsi, ki so iskali zavetje v kleteh, našli smrt v svojih skrivališčih. V vili meščana Diomedesa so v kleti našli 32 ljudi, vsi prebivalci hiše, od hčerke hišnega lastnika pa do zadnjega sužnja, kar vse so mogli spoznati in ločiti po obleki. In vsi ti so počakali raziskovalce na tem kraju svoje zadnje ure — sama fcaglonela trupla. Imeli so s seboj celo dokajšnje zaloge hrane, toda vse je bilo nedotaknjeno. Oči-vidno so nameravali v kleti o-stati dalj časa, pa so jih strupeni hlapi, ki so vzhajali iz lave in pepela zadušili, ne da bi se kdo hrane dotaknil. Glede spoznavanj najdenih trupel in njihovega položaja je raziskovalec Fiorelli iznašel nov postopek, ki je za taka dela velika pridobitev. Trupla je namreč ob katastrofi preplavila tekoča lava, ki se je na njih hitreje ohladila in strdila kot pa so trupla trohnela. Tako so v strjeni lavi ostali negativni od-tiski teles in obrazov, ki jih je Biorelli dal previdno napolniti s tekočim mavcem. Tako je dobil kipe, ki so bili najtočnej-ši posnetek nekdanjih pompe-janskih meščanov. V muzeju v Pompejih je veliko teh odlitkov, ki kažejo presenetljive kretnje nesrečnih ljudi, ki so se pred strašno smrtjo na vse mogoče načine skušali ubraniti prihajajoče groze. Pogled PRVI LETALSKI POLET NAD PARIZOM V Parizu še živi rod, ki je do- [ živel najslavnejši dogodek pred 35 leti, ko se je nad Parizom pojavilo prvo letalo. Rod, ki je to letalo videl, se je danes na letala že povsem navadil, saj neprestano brne nad velikim mestom. Takrat pa je dogodek vse mesto spravil na noge in se je o njem govorilo dalj kot o kakem potresu. Bilo je zadnje dni novembra 1. 1909. V Parizu je živel grof Lambert, po rodu Rus, ki nikakor ni mogel preboleti, da mu je Francoz Bleriot odnesel zmago s tem, da je prvi preletel Rokavski preliv. Tudi grof Lambert je bil namreč med takratnimi letalci zelo znana o-sebnost, zato ta tega poraza ni mogel preboleti. Padlo pa mu je na um, da bi se povzpel s svojim lefalom nad Pariz in taw ko meščanom, ki so bili vsi pod vtisom Bleriotovega uspeha, pokazal, da tudi on nekaj zmore. To se mu je zdelo dovolj močno maščevanje. Ne da bi komu kaj povedal kaj namerava, se je na letališu, to je travniku Juvisy pri Parizu, vsedel v svoje letalo "Golob"' in odletel. Cez nekaj trenutkov so presenečeni Parižani že slišali nad strehami strašno br. nenje in ko so pogledali kvišku, so videli velikanskega ptiča, kako veličastno plove okrog Eiflovega stolpa. Na ulicah je nastala velikanska zmeda. Ženske so zagnale divji krik, po-gumnejši moški pa so brž obvestili reševalno postajo. Stražnik na Eiflovem stolpu, ki je opravljal svojo službo v najvišjem nadstropju, sprva ni ve- 'v BLAG SPOMIN prve obletnice smrti mojega nepozabnega moža in našega dragega očeta JOSIPA M AREN, SR. Mesec julij spet je tukaj, spet poletja kaže kras, a za nas ni več veselja, ker si Ti zapustil nas. Eno leto Te zemlja krije, božja volja to je bila, truplo Tvoje že trohni; da Te več med nami ni. Saj ni dneva, ne minute, da ne bi bili v duhu tam, kjer počiva truplo Tvoje, dom Tvoj grob je zdaj hladan. Ljubi soprog, dragi oče, mirno spavaj pod zemljo; nam pa želja preostane: da se enkrat združimo! Žalujoči ostali: Helen Maren, soproga; Josip Jr., Frank, Stanley, Victor, sinovi. Helen, Angela, Mary, Mildred, hčere. Gilbert, Minn., 18. jul. 1945. POSLEDICE VOJNIH POROK Naš elevelandski sodnik za domače zadeve George P. Baer navaja slabe posledice številnih porok tekom vojne. Tako je bilo v Cuyahoga okraju letos tekom zadnjih treh mesecev izdanih 2,248 poročnih dovoljenj, medtem ko se je v isti dobi vložilo 1,744 prošenj za razporoko ali ločitev zakona. Na 4 poroke odpade touej troje razporok. -o- PREMOG BO DRAŽJI Washington. — Ker je vojni delavski urad odobril premo-garjem UMW unije (povišanje dnevrte mezde za $1.37 in pol centa, bo vsled tega na boljšem okrog 70,000 premogarjev na polju trdega premoga; to bo povzročilo tudi višjo ceno tega premoga za 75 centov pri toni. Kjer so vladali celjski grofje Celje v preteklosti Med slovenskimi mesti ima Celje zelo pomembno vlogo, saj zaostaja po številu prebivalstva, po gospodarski in kulturni moči samo za Ljubljano in Mariborom. Ta pomen se opira na središčno lego, na prometno važnost in široko in razmeroma bogato zaledje. Ta dejstva so se v resnici javljala tudi v celjski preteklo, sti. Celje je zelo staro mesto. Kdo ga je ustvaril, tega ne ve-mo.i Vsekakor je obstajalo že v* I. tisočletju pred Kristusom, za Ilirov in Keltov. Tedaj je dobilo tudi svoje ime, ki se je v malo izpremenjeni obliki o-hranilo do današnjega dne, kar te znak. da naselbina nikdar ni popolnoma propadla. Že najstarejše Celje je bilo na današnjih tleh. 'v kotu med Savinjo in Vogla j no, razvijalo se je zaradi mnogih ugodnih okolnosti, čeprav so ga često ogrožali valovi bistre in neugnane Savinje. Velik razmah je doživelo Celje v rimski dobi. Bilo je središče obširnega ozemlja, ki je segalo od dolenjskih gričev do pohorskih vrhov, od mirne Sot-le do povirja Savinje. Rimsko Celje po svoji velikosti ni zaostajalo za današnjim mestom in je imelo mnogo odličnih stavb, celo okolne griče so krasile vile rimskih in poroma-njenih vaščanov. V Ločici pri Celju je bilo več desetletij veliko taborišče II. rimske legije, ki je po trdni cesti lahko dospela celo do Donave, severne meje mogočne svetovne države. Rimska oblast na celjskih tleh je bila več stoletij v polnem sijaju. Rimska kultura, ki se je tu bohotno razvijala, je imela tri stoletja poganski značaj. Okrog leta 300 po Kr. pa se je v mestu vkoreninilo krščanstvo. Kmalu je živelo tu toliko kristjanov, da je postalo mesto, važno krščansko sredi šče; bilo je sedež škofa. Ko so pred več ko 30 leti gradili v bližini kolodvora sedanje poštno poslopje, so pri kopanju temeljev zadeli na obsežne ostanke dveh rimskih cerkva, manjše, starejše in večje, mlajše. V mo. žarku pod oltarjem so se čitala imena pobožnih kristjanov, ki so dali svoj dar za veličanstvo božje hiše. V severni steni žup ne cerkve v Št. Pavlu pri Preboldu je danes vzidana plošča škofa Gaudencija, ki je bil brezdvomno celjski višji pastir To so popolnoma stvarna dejstva. Vrh tega pa govori o krščanstvu v rimskem Celju tudi pobožna legenda o svetem Maksimilijanu, čigar rojstna hiša naj bi bila stala na tleh sedanjega kapucinskega samo stana in ki naj bi bil končal svoje mučeniško življenje po- leg sedanje, njemu posvečene cerkvice. Več stoletij trajajoča doba preseljevanja narodov je zada la rimskemu Celju smrtni uda rec. Mesto se je razrušilo razvaline, prebivalstvo se je po večini razbežalo, škof Ivan sam je iskal zavetja v Istri. Prihod slovanskih plemen je zaključil burno dobo. Na celjskih tleh se je razvilo novo, čeprav skro mno življenje. Kako se je razvijalo v prvih stoletjih po slovanski naselitvi, nam ni pobli-že znano. Verjetno je, da je celjsko ozemlje pripadalo državi kneza Vojnomira. Okrog leta 800 je prišlo v sestav francoske države. Boji z Obri so se odražali na celjskih tleh in Madžari so po letu 900 izrinili iz celjske okolice nemške gospode. Le polagoma so si zopet pridobili prejšnjo oblast. Tedaj je na celjskih tleh nastalo središče obsežne politične pokrajine, ki je segala na jugu globoko v Dolenjsko in na severu preko pohorskih slemen, Savinjski mejne krajine. Tedaj so bili Krajini na čelu mejni grofi, ki so bili iz slovenskega koroškega rodu sv. Heme. Ko je nemški kralj odpravil Savinjsko mejno krajino je začasno prestalo samostojno politično življenje, toda trajno se ni dalo zadržati. Po zanimivih in dramatičnih zgodovinskih dogodkih so postali gospodarji vsemu slovenskemu ozemlju Habsburžani. Na celjskih tleh pa je bila njihova oblast šibka in je končno celo prestala. Iztrgal jim jo je iz rok mogočni rod Celjskih grofov, ki so naprej gospodarili na Žovneškem gradu pri Braslovčah. Ko so leta 1331 po svojih sorodnikih Vobržanih dobili v svojo posest Celje, t. j. grad in trg pod njim, se je začela njihova sijajna pot proti moči in slavi. Postali so silno bogati, dobili so najprej grofovski in nato še knežji naslov, po svojem bogastvu pa so presegali mnoge vladarje tedanjih dni. Ali kaj drugega bolje priča o pomembnosti tega rodu kot dejstvo, da je imel eden izmed Celjanov za ženo poljsko, eden bosansko in eden (t. j. poslednji izmed njih, Ulrik II.) srbsko princezi-njo, da je bila Celjanka Ana poljska, Barbara pa celo rim-skonemška cesarica, ogrsko-hr-vatska in češka kraljica. Celjski grofje so bili v fevdalnem sestavu rimsko-nemške države, to je res. Prav tako je res, da se kmetom pod njihovo oblastjo navadno ni dobro godilo, saj se v tem pogledu niso ločili od drugih fevdalcev. Nadalje je res, da jih glede na dobo, v kateri so živeli, nikakor niso vodile nacionalne težnje. Toda za-molčati ni mogoče vsaj zgodovinsko pomembnega dejstva, da elo nemški zgodovinarji, ne odrekajo verjetnosti mnenju, da izvirajo Celjani iz slovenskega rodu Selško-breških grofov, ki mu je pripadala sv. He-ma, in da so kazali posebno težnjo, razširiti svojo oblast preko jugoslovanskih dežel. Če je bil morda tudi manjši odpor, v bistvu na stvari ne menja nič. Celjski grofje so gospodovali na trdnem Gornjeip Celju, imeli so pa svoj grad tudi v mestu samem, v sedanji vojašnici Kralja Petra. O Celjskih grofih vemo, da so bili močno posvetni gospodje, toda tudi Bogu so izkazovali svojo čast. Ustanovili so mnogo samostanov in cerkva širom slovenske in hrvatske zemlje. V Celju samem so zgradili cerkev sv. Andreja, sv. Maksimilijana in sv. Duha, nad krajem pa cerkev sv. Miklavža. Popolno ma so dali prenoviti cerkev sv. Daniela, kjer je poleg mnogih duhovnikov deloval župnik, ki je bil navadno arhidiakon ali namestnik cerkvenega pogla varja, oglejskega patriarha. Posebno naklonjenost so posvečali Celjski grofje minorit skemu samostanu. V samostanski Marijini cerkvi je našla ve čina grofov in njihovih rodbin skih članov večno počivališče. Tu se še danes lahko vidijo njihovi telesni ostanki, ki pričajo o minljivosti vsega telesnega V minoritski cerkvi je tudi glasnik leta 1456 zaklical tuž-ne besede: Danes grofje Cel j ski in nikoli več! To se je zgodilo ob pogrebu pokojnega gro fa, ki ga je v Belgradu umoril Ladislav Hunjadi, da bi se iz-nebil nevarnega tekmeca, ki mu je iztrgal iz rok vladno oblast celo na Ogrskem. Glasnikove besede so oznanjale težko bodočnost. Vsa posest Celjanov je pri šla v roke Habsburžanov, ki so si obdržali vladno oblast iz- umrlega rodu, medtem ko so obširna posestva polagoma raz dala. Gornje Celje se je zdaj spremenilo v trdnjavo, ki so se je bali Turki in pod katero so trepetali zatirani kmetje. Ko končno trdnjava ni bila več potrebna, se je Gornje Celje ok rog leta 1750 jelo spreminjati v razvalino. Habsburški na mestnik, vicedom, pa je prebi mestnega obzidja razvijala naselbina, ki je dobila mestne pravice že od Celjskih grofov (1451), vendar je ozemlje mestne občine obsegalo tudi obsežen okolni svet. Marsikatera burja je šla v naslednjih stoletjih preko Celja. Poleg požarov, povodnji in kuge mu niso prizanašali ne zunanji ne potranji boji. Reformacija je duhove v njem močno razburkala. Protestanti so bili drzni in so si hoteli urediti bogoslužje v mestu. Ker to ni šlo, so se umaknili v Go-iče pri Žalcu, kjer so si na plemiškem zemljišču zgradili zares lepo in dobro utrjeno svetišče s šolo in domom za predi-kanta. Toda protestantizmu v katoliški slovenski pokrajini ni bilo z rožicami postlano. Leta 1600 jim je protireformacijska komisija s sodelovanjem Zalča. nov in okolnih kmetov njihovo svetišče uničila. S tem je padla njihova trdnjava, katoličani so pa kmalu dobili novo versko postojanko: škof Tomaž Hren je leta 1615 blagoslovil na gričku nad Savinjo ležečo lepo kapucinsko cerkev. Temu božjemu hramu se je kmalu pridružil še eden: Ko je leta 1679 razsajala kuga, so se meščani zaobljubili in začeli graditi cerkev sv. Jožefa na ličnem gričku nad mestom. Mesto je še vedno obdajalo Jbzidje. Ko je postalo nepotrebno, so ga proti koncu XVIII. stoletja večinoma podrli. V mesto je začel prihajati nov duh, v smislu moderne dobe je polagoma napredovalo. Vlada je sredi XVIII. stoletja sicer uničila provincialno samostojnost celjske grofije, tola v novi upravi je mesto ohranilo svoj centralni pomen ter je dolgo prednjačilo Mariboru. Dobilo je najprej okrožni urad, končno pa je obdržalo okrajnega še okrožno sodišče. Postalo je tudi važno kulturno središče: dobilo je gimnazijo in v okviru normalke se je razvilo učiteljišče. Celjski župnik je dobil naslov opata, ki je bil v Celje prenesen iz Starega Trga pri Slovenjem Gradcu. Za pomembnost Celja je značilno dejstvo, da se Anton Martin Slomšek dolgo ni mogel odloči-ci o tem, ali naj prenese sedež lavantinske škofije iz Št. Andreja na Koroškem v Maribor ali v Celje. Ugodnejše okolnosti so odločile v prid Mariboru, toda velikemu vladiki je bila velika uteha, ko je lahko ljubljenemu Celju, kjer je preživel svoja dijaška leta, dal novo versko postojanko v naselbini očetov lazaristov, ki je nastala poleg cerkve svetega Jožefa; tu sem so kmalu jeli trumoma prihajati pobožni verniki. V drugi polovici XIX. stol. je postalo Celje jako nemirno. Doba nacionalnih bojev je razdelila prebivalstvo v slovenski in nemški tabor. Da je večina mestnega prebivalstva izvirala iz slovenske bližnje in dalj nje okolce, o tem se ne da dvomiti. Nekaj je pač bilo v mesto nemških, pa tudi čeških in italijanskih naseljencev, obrtnikov in trgovcev, ne glede na uradni-štvo, učiteljstvo in vojsko. Toda vladajoči sistem je povzro čil, da se je večina mestnega prebivalstva, čeprav je živela sredi popolnoma slovenske o-kolice, izrekla za pripadnost k nemškemu taboru. Bilo je pa v mestu tudi mnogo zavednih Slovencev, med izobraženci, med srednjimi in delavskimi sloji. Borba, ki so jo ti Slovenci vodili ne samo za svoj obstoj, ampak tudi za narodni, gospodarski in kulturni namen ter Slovencev na Spodnjem Štajerskem sploh, bi zaslužila vestnega in podrobnega opisa. Dejstvo, da so se Slovenci v Celju leta 1906 razdelili po svetovnem nazoru v dve skupini, tej borbi ni moglo škodovati, kajti ne ena ne druga skupina ni pozabila, da imata poleg posa- bilo svoj slovenski obraz, je na-1nju ljudi nekaj lepega in ne-stalo v resnici normalno stanje, odpadlo je, kar je bilo ne-organskega, čeprav se še rahle sence vlečejo. Ali življenje napreduje. Z njim napreduje moderno Celje kljub težavam, ki so se rodile posvetovni vojni, in jih svetovna gospodarska ter politična križane da premagati. O napredku pričajo nove kulturne ustanove, o njem govore cele naselbine v okolici, izkazujejo nam ga pa tudi velike trgovine in nove tovarne, napredujoča regulacija Savinje in znaten tujski promet. Mnogo bi bilo še seveda treba napraviti Ni še prepozno, čeprav čas hiti. Ko se je mesto leta 1935 zo-» pet združilo z okolico, od katere so ga bili ločili leta 1850, se je zelo okrepilo: število prebivalstva je naraslo na okrog 20,000, povečala se je teritorialna možnost razvoja in zrasla je davčna moč. Celjski muzej V vrsti celjskih kulturnih zadev tvori muzej eno izmed najvažnejših in najbolj perečih vprašanj. To vprašanje je zelo staro. Rodilo se je tedaj, ko so baš ustanovljeni muzej namestili v zanemarjenih in propadajočih prostorih bivše normalke, t. j. že leta 1882. Odtlej pa do danes so se redko ponavljali klici po prikladnih prostorih kot po življenjski nujnosti. O prvi priliki se mora tem klicem v neomejeni meri ustreči; ko bo zgrajeno novo sodno poslopje, bo morala mestna občina storiti vse, tia se lepo, toda v slabem stanju se nahajajoča "grofija" preuredi v muzejsko posiopje. Vsi drugi interesi se morajo ob tej priliki umakniti muzejskim. Dovolj dolgo je bil muzej, pastorek. Celje mora tedaj dobiti muzej, ki bo verno ogledalo ne samo mesta, ampak tudi vse pokrajine, ležeče med Pohorjem in Savo, med Sotlo in po-virjem Savinje, muzej, ki ne bo služil samo pouku, ampak tudi vzpodbudi. Tedaj se bo moralo začeti sistematično muzejsko delo. \ Grešili bi ako bi trdili, da se zdaj v muzeju ne dela. Znana so odkritja prof. Bfodarja, ki se vrše v zvezi s celjskim muzejem, oziroma pod okriljem Muzejskega društva. Toda tudi predmetov iz dob, ki se je ne dotika Brodarjevo delo, se je v povojni dobi v muzeju mnogo nabralo. Lapidarij se je obogatil z mnogimi rimskimi napisi in lepimi reliefi, muzej je pa dobil veliko zbirko orožja, novcev, narodopisnih in zgodovinskih predmetov, prav tako ima že tudi znaten arhiv. Pravi razmah pa je nemogoč. Ko bodo ustvarjeni ugodni pogoji, bo vsaka izmed teh skupin sedaj nakopičenih predmetov postala plodna celica in celjski muzej se bo v nekaj letih lahko dostojno pridružil muzejem v Mariboru in Ljubljani. Oblast in javnost naj ne po zabita, da jima je muzej lahko v čast ali v sramoto, zato naj storita vse, da se celjsko muzejsko vprašanje v dogledni dobi reši v primerni in dostojni obliki. val v gradu ob Savinji. Tu se meznih tudi skupne cilje, je poleg njega y tesnih mejah' Ko je ob prevratu Celje do-'gorciah ter ustvarjajo z življe Ptuj. mesto starih umetnin Sredi zemeljskega raja, pre lepega zelenega Dravskega po lja kraljuje ob vznožju slikovitega gradu naš prijazni Ptuj Ko je ljubi Bog blagoslavljal to zemljo, jo je obdaroval s toliko ljubeznijo in s tako dobrohotno roko, kakor malokateri kraj naše domovine. Livade, borovi gaji, temni gozdovi sre brna Drava in njeni tisočeri o-točki, ki se kakor otroci igrajo v njenih valovih ob vznožju Slovenskih goric in Haloz, so darovi, ki so prepleteni z zdra vicami v zidanicah in z nepre stanim smehom klopotcev po pozabnega. Zato je bil Ptuj z okolico že v kameni in bronasti dobi naseljen. Že predrimska, panon-skakeltska naselbina je imela bržčas ime Poetovio, ki je stal nekje pri Hajdini. Z juga je Avgustov pastorek Tiberij za-ojeval Poetovio in takrat je Ptuj dobil svojo prvo taborišče, kjer je taborila najprej VIII., potem še XIII. legija. Tu so proglasili Vespazijana za cesarja. Izredno ugodna lega kraja je pripomogla, da ga e cesar Trajan okrog leta 100 po Kr. povzdignil v mesto z na-lovom Colonia Ulpia Trajana Poetovio. Poetovio je igral v tisočlet-nam rimskem imperiju važno vlogo, posebno v drugem in tretjem stoletju so korakale legije na ogrožene meje ali se borile v borbah za cesarski prestol. Tudi Konstantin Veliki je šel skozi Poetovijo proti Rimu in že ob zatonu rimske moči in slave je tukaj porazil Teodozij svojega nasprotnika Maksima. Vpetem stoletju so Goti skoraj po vsem oplenili in porušili mesto. V Poetoviju se je rodila mati zadnjega rimskega cesarja Romula Avgustula tako, da je tudi njegova Usoda tesno povezana z razpadom zapadno-rimskega imperija. V rimski dobi je bil Ptuj pomembna postojanka v vojaškem, gospodarskem, kulturnem in verskem oziru. Ohranjeni so nam ostanki Mitrovih in drugih svetišč, kakor tudi starokrščanski spomeniki, saj šteje med svoje mučenike ptujskega škofa in cerkvenega učenika sv. Vikto-rina. Skozi Ptuj so prodirali v dobi preseljevanja divji barbarski narodi v sončno Italijo in pri teh pohodih je utonilo nekoč slavno mesto v pozabi j e-nje. V šestem stoletju so prišli v naše kraje stari Sloveni, njih plug je .,,preoral okrvavljene grude, da je vzklilo novo življenje. Ljudsko izročilo pravi, da sta tod potovala slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod v večno mesto Rim ter da njuna roka blagoslavljala naš rod in zemljo. Komaj dvesto let le je tx*ajalo sonce svobode pod domačim gospodarjem Slovencem, ki je poplačal ljubezen do domače grude s svo jo glavo. Nato so solnograški škofje dobili mesto v posest, a so ga morali trdo braniti pred tolpami divjih Madžarov. V teh bojih so se najbolj odlikovali ptujski gospodje, odličen vitežki rod in veliki ljubitelji umetnosti, kajti o njih priča mnogo cerkvenih ustanov. Pobožna Methilda, vdova Friderika III. Ptujskega, je leta 12-jO postavila v možev blagor dominikancem lepi samostan na severnem koncu mesta. Ostanki prvotne cerkvene in samostanske stavbe z lepimi arhitektonskimi znamenitostmi iz XIV. stol so še dobro ohranjeni. V XV. stoletju so skromno zgradbo precej razširili in takrat je tudi nastal znameniti gotski križni hodnik s čudovitimi gotskimi sklepčniki in okni. Pomembna je še lepa freska Marinega oznanenja. Koncem XVII. stol. so samostan ponovno prezidali. Presbiterij, ki je bil doslej obrnjen proti vzhodu, so preložili proti zapa-du. Najdragocenejši del stavbe je še vedno lepi baročni re-fektorij iz XVIII. stol. Cesar Jožef II. je ukinil dominikanski samostan in do leta 1928 so ga uporabljali večinoma za skladišče, zasilno bolnišnico in kasarno, dokler ga ni mestna občina kupila in v njem nastanila mestni Ferkov muzej, ki spada med najznamenitejše u-stanove naše države. Bogate zbirke in kulturnozgodovinski spomeniki privabljajo vsako leto veliko obiskovalcev in tujcev. Poleg tega samostana so Ptujski gospodje še zgradili 1. 1239 lepi minoritski samostan, ki je praznoval pred nekaj leti svojo 700-letnico obstoja. — Cerkev s samostanom je nasta-ta v dobi zrele gotike, kar zlasti vidimo v gotsko zidani apsidi. Važen je lepi, pozlačeni kip Matere božje z Jezuščkom v naročju pred glavnim oltarjem. Gotske freske, ki so jih tukaj pred leti odkrili, zavzemajo po svoji starosti in dragocenosti prvi mesto v Sloveniji. Novejši del cerkve s pročeljem je dal sezidati koncem 17. stoletja stol. p. Gašper Dieti. Na veličastni fasadi s štirimi o. gromnimi stebri stojita kipa a-pcstolskih knezov sv. Petra in Pavla, nad njima pa je v o-krašeni vdolbini lep Marijin kip. Svojevrsten kras predstavlja tihi križni hodnik v samostanskem poslopju, veličastni refektorij pa s svojimi bogatimi štukaturami in freskami bo vsakogar očaral. Marijino soho na trgu pred cerkvijo so postavili v spomin na srečno odvrnitev turške nevarnosti leta 1664. Poleg obeh samostanov zaslu. ži pozornost v prvi vrsti še starodavna mestna župnijska cerkev sv. Jurija, ki stoji na temeljih starokrščanske bazilike. — V 9. stoletju, ko je Ptuj bil še v oblasti Panonskih knezov Pri-bine in Koclja, gorečih pristašev slovanskega bogoslužja, je tu že stala majhna cerkvica, ki pa je žal pozneje v vojnah zgorela. Solnograški škof Konrad I. je dal mesto z gradom obnoviti ter tudi nanovo pozidati cerkev. Ostanki te romanske cerkve so deloma še dobro vidni. Okoli lea 1312 je bil dovršen sedanji lepi gotski kor in sem spada tudi osmerokotni presbiterij. Živahni barok se izživlja na lepi, deloma pozlačeni prižnici in železni ograji kapelice Matere božje. Končno moramo še omeniti sloviti gotski krilni oltar, ki je nekoč bil pozabljen v krstni kapeli ter je danes razstavljen v mestnem muzeju. Nastal je okoli leta 14&) in ga pripisujejo solno-graškemu mojstru Konradu Laibu. Pred cerkvijo zagledamo o-gromni mestni stolp, nekoč del utrdb, danes zvonik. Ob njem je pritrdil kurat Simon Povoden, zaslužni ptujski zgodovinar, rimske spomenike že pred sto leti. Najvidnejši znak starodavnega Ptuja je znani Orfejev spomenik pred mestnim stolpom, približno 5 metrov visok in 1.82 metrov širok rimski nagrobnik iz pohorskega mramor* ja, ki predstavlja grško pravljico o Orfeju, ki privablja z zvoki svoje lire okrog sebe gozdne živali. Tudi \grad Gornji Ptuj je vreden obiska. Že Rimljani so na vrhu grajskega hriba imeli svoje utrdbe, ob prihodu novih gospodarjev Slovanov jim je bil za stražišče, kar sklepamo po tamošnjih najdbah in sta- roslovanskem grobišfeu iz X. stol. Večkrat je doživel tudi razne prezidave. Ko je kamnoseška rodbina de Lalio izvršila nove ptujske utrdbe, je tudi naše mesto na široko odprla svoja vrata renesanci in takrat je dobil tudi grad svojo sedanjo obliko. Zelo posrečena so notranja grajska vrata, izdelana po načrtu S. Peruzzija leta 1570. Takozvani Leslijev del gradu je mlajšega izvora. (XXVII. stol.). Že pri vstopu grajske arkade nemo zre na nas z gotskega nagrobnika sanjavo lice Friderika V. Ptujskega, zadnjega svojega rodu, ki je preminul v Gospodu na dan sv. Treh kraljev 1438. Manjši grajski muzej hrani znamenite najdbe iz rimske in staroslovanske dobe. V viteški dvorani je nameščena dragocena slikarska galerija orientalskih mogotcev, večinoma Turkov. Preskrasni so dragoceni nizozemski in francoski gobelini s prizori z Odiseje in pokrajin. Če tako romamo po ptujskih ulicah, vidimo na vsakem koraku slavno preteklost in zaman bomo iskali razkošnih pa-tricijskih para. Nekdanji Ptuj-čani so zidali manj bahato in zato tem solidne j še, ne za desetletja, ampak za stoletja. O-pazimo pa povsod še mnogo lepih starih hiš, ki pričajo, da našim prednikom dober okus ni bil tuj. Umetnostni zakladi našega mesta zgovorno pričajo, da je Ptuj tudi v srednjem in novem veku igral vidno vlogo. Sredi XIII. stoletja je spadal Ptuj nekoliko časa pod Ogrsko, odkoder je prešel zopet v roke solnograških škofov, ki so ga naposled prodali Habsburža-nom, dokler ni prešel ob razsu-lu Avstrije leta 1918 zopet v slovenske roke in pripadel Jugoslaviji, po svoji naravni legi in narodnosti svojega prebivalstva. ; NEKAJ ZANIMIVEGA O KAČAH Kače nimajo ušes, slišijo pa z jezikom, toda njih sluh ni kaj prida. Donavin Miller, kf nabira živali za kalifornijsko zoološko družbo, mnogo eksperimentira s kačami klopotačami in je dognal, da ne vidijo dalje od 20 čevljev, slišijo pa do 30 čevljev daljave. Na podlagi svojih poskusov je prepričan, da nimajo posluha. Slišijo le glasove, ki prihajajo v taki smeri, da jezik ujame vibracije, ki jih povzroča zvok. -o-- ŽUPANSKI KANDIDAT V NEW YORKU New York. — Za županske volitve, vršeče se meseca julija v tem mestu, je prijavil svojo kandidaturo tudi sodnik Johnah J. Goldstein, bivši pripadnik republikanske stranke, zdaj pa kandidira na demokratskem tiketu. Na zgornjem zemljevidu je s puščicami označen kraj, kjer so avstralske čete pričele prodirati v Borneo, a pri Tutongu so bili ustavljeni radi močvirji. Ti oddelki so bili na poti proti oljnim vrelcem v Siriji. Drugi oddelki pa so pristali v Weston in od tam prodirajo proti Beaufort, kjer so največje japonske zaloge kaučuga. "MAŠILO LIK. JEMOTF IsfaaJs rmkc Jednote t Tilinfciini driarah ameriških «117 stt. clair avenue urednUtvo m UFRAvmflrvo CLEVELAND t, OHIO. Jr V sC rokopisi ia oglasi morajo biti v nošam uradu maj poznejše do ■ priobčitev v številki nastopnega tedna. Za Slane na leto.. Mivotatnai Za nečlane m Ameriko.. Za Kanado In ...40 M $2.00 $3.00 OFFICIAL ORGAN OF AND PUBLISHED BY THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the U.S. A In the Interest of the Order Iaued every Wednesday office: 0111 err. CLAIR avenue Fbone: HEnderson Mia CLEVELAND 3. OHIO Terms of ■atoertpOoo: For members, yearly.. For nonmembers in U. Foreign Countries----- S. A. ..$0.84 ..$2.00 ..$3.00 8t LISTNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA Vedno stara pesem! Od čas« do časa moledavamo in prosimo naše dopisnike, da naj bodo točni v pošiljanju svojega gradiva. Vsak teden je pri vrhu na levi strani Glasila označen sledeči stavek: Vsi rokopisi in oglasi niorajo biti v našem uradu najpozneje do sobote opoldne za priobčitev v številki nastopnega tedtui. Žal, da nekateri dopisniki te naše prošnje ali ne vidijo, ali pa iste nočejo vpoštevati! Zadnji teden smo prejeli neko važno naznanilo šele v torek dopoldne, ko smo imeli že vse strani lista zaključene. Krivda neobjave dotičnega naznanila ni bila torej na naši strani. Oddaljene dopisnike, ki imajo že proti koncu tedna pripravljen kak rokopis, prosimo, da naj pismo oddajo po zračni pošti (Air mail), od bližnjih strani pa po Special Delivery, pa bomo dobili pismo pravočasno, na dopise, prejete šele v ponedeljek, se pa nikakor ne moremo ozirati. Poročila o smrti članov-vojakov Skoro vsak teden se pripeti kakšen novi slučaj v vojni padlega našega člana, kar navadno pokojnikom v počast objavljamo z njegovo sliko na prvi strani. Ko tajniki (ce) o tem poročajo na glavni Jednotin urad, naj tudi nam takoj pišejo po-drobosti in priložijo zraven sliko umrlega ali iz civila, ali pa v uniformi. Stroške za nabavo klišeja plačamo mi in sliko vrnemo po vporabi. Več slučajev je že bilo (tukaj v Clevelandu), da so sorodniki pokojnega vojaka objavili običajno Naznanilo in zahvalo v nekem lokalnem slovenskem dnevniku in tam izrazili zalivalo tudi naši Jednoti za točno izplačano posmrtnino. čudno! Ali bi ne bilo bolj umestno tako zahvalo objaviti v Jednotinem glasilu? Prvič, bi bil tak oglas v našem listu ceneji in bi ga čitalo mnogo več (18,900) naročnikov širom raznih ameriških držav nego ga čitajo v onem lokalnem dnevniku največ Cleve-landčani. Držite se torej lepega gesla: "Svoji k svojim!" Pošiljanje lista v staro domovino Hvala Bogu, zdaj, ko je po končani vojni v Evropi zopet odprta poštna zveza z Jugoslavijo, lahko tjakaj pošiljamo zopet naš list. Pred vojno smo imeli v bivši Dravski banovini (sedanji Sloveniji) nekaj nad 200 naročnikov. Večina istih je bila narejena v zameno enega ali več listov, ki so prihajali k eni družini. Tudi sedaj se bo lahko to pošiljanje na tak način vršilo. Ker je pa negotovo, je-li dotični Vaš sorodnik še živ na starem naslovu v domovini, zato čakajte na njegov odgovor. Pri zamenjavi enega naročnika nam izvolite za celo leto doposlati 52 znamk po 3c, kajti toliko znaša poštnina, denarja za poštnino nam ni treba pošiljati, ker ga je treba vknjiževati in kupovati poštne znamke. Sedaj je naš prvi naročnik v osvobojeni Sloveniji stric našega brata Joe Zorca, vodje atletike KSKJ. — Janez Zore v Brezju št. 11, poŠta Dobrova pri Ljubljani; sledite mu še vi! DOMOV SE VRAČAJO ... Tudi tekom sedanje vojne je prišlo v javnost nekaj novih, lepih vojnih in patriotičnih pesmic, katere narod rad prepeva. Ena izmed teh, zelo ganljiva je tudi "When t'he Lights Go On Again" (Ko zopet luči zažarijo se bodo fantje vračali). Da, luči so ponekod zopet zažarele začetkom letošnjega maja, ko so zavezniki spravili na kolena ošabne Nemce s Hitlerjem vred, še prej pa ošabnega Mussolinija. Da, od tedaj ondi luči zopet žarijo in naši fantje se vračajo zmagonosni — domov. Nekateri izmed teh bodo za stalno doma ostali, drugi so pa na potu proti Pacifiku, da ondi ugonobijo še japonskega zmaja. Mnogo izmed vračajočih je pohabljenih, na tisoče se pa naših hrabrih borcev ni vrnilo, ker počivajo v tuji zemlji na vojaških pokopališčih. Blag jim spomin! Luči zmage so zagorele tudi v naši stari, sedaj svobodni domovini, zato se širom dežele naše razkropljeno ljudstvo z veseljem vrača domov. Toda kakšno bo zanje razočaranje! Lepe rojstne vasice ni več na površju, ker jo je vojni moloh uničil. Kje se nahajajo njih sorodniki, oče, mati, otroci, bratje, sestre? Tudi teh nekaterih ne bo mogoče več najti, kajti vojne žrtve v Jugoslaviji so bile ogromne! Približno 1,800,000! Med temi je žal tudi ogromno število naših rojakov in domačinov Slovencev! Takega povratka in takega razočaranja naša Slovenija še ni doživela. Vračajo se oni naši reveži, ki so več let težko preživeli v nemških lagerjih kot sužnji; vračajo se begunci iz Severne Afrike in drugih krajev, bosi, raztrgani in brez domovja, ker ga je vojni požar uničil. V resnici, usmiljenja vredno ljudstvo! Mnogi izmed teh in drugi imajo na svojo srečo svoje sorodnike tukaj v Ameriki; zdaj, ko je zopet poštna zveza z Jugoslavijo odprta, Vam bodo gotovo pisali in potožili svoje gorje. Usmilite se jih po svoji moči in pomagajte jim! Denar pravzaprav danes ondi mnogo ne šteje, ker ni potrebnega bla-Jra in potrebščin na razpolago. Morda bo tudi sedaj mogoče pošiljati v stari kraj zopet zaboje z blagom kakor je bilo po prvi svetovi vojni? Seveda, za takoj še misliti ne smemo, ker ameriška vlada rabi vse ladje za prevoz vojaštva; upamo pa, da se bo to zgodilo. Torej v kratkem lahko pričakujete od njih kako poročilo, ki Vas bo morda iznenadilo; odgovorite jim kmalu in prižgite jim luč tolažbe in pomoči. KAMPANJSKE NAGRADE Za sedanjo kampanjo "Društvenih uradnikov in uradnic" (D. U.) so določene prav lepe nagrade. Uradniki in uradnice posameznih skupin, ki bodo vpisali največjo vsoto v dolarjih izražene nove zavarovalnine, bodo ob zaključku kampanje upravičeni do sledečih nagrad: Prva nagrada........... .$100.00 Druga nagrada .......... 75.00 Tretja nagrada .. ......... 50.00 Četrta nagrada .......... 25.00 Poleg omenjenih nagrad so pa tudi določene MESEČNE nagrade in sicer: Prva mesečna nagrada.....$25.00 Druga mesečna nagrada.....20.00 Tretja mesečna nagrada____15J00 Četrta mesečna nagrada.... lOJOO Te vrste nagrade -e bo plačalo uradnikom in uradnicam vsake posamezne skupine, ki bodo vpisali od meseca do meseca največjo vsoto nove zavarovalnine. \ Poleg gori označenih nagrad se bo pa plačalo še poseben "bonus" onemu uradniku(ici), ki bo vpisal $15,000, ali več nove zavarovalnine. "Bonus" po $1.00 se bo plačalo za vsakih $1,000.00 nove zavarovalnine in sicer: Zavarovalnina Bonus $15J000.00 ................$15.00 16,000.00 ................ 16.00 17,000.00 ................ 17.00 18,000.00 ................ 18M 19,000.00 ................ 19.00 20J000.00 ................ 20.00 itd. V veljavi ostanejo tudi navadne nagrade kot so bile do sedaj v veljavi, namreč: Za Za Za Za Za Za Za Za ODRASLI ODDELEK $ 250.00 zavarovalnine $ 500.00 1000.00 1500.00 2000.00 3000.00 4000.00 5000.00 zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine 1.00 2.00 4.00 6.00 8.00 12.00 16.00 20.00 MLADINSKI ODDELEK Za vsakega člana pristopilega v mladinski oddelek in ki se zavaruje v razredu "AA" ali "BB" se plača $1.00 nagrade. Za one člane in članice mladinskega oddelka pa, ki pristopijo v rjazrfd "CC" (Twentg Payment, Life) ali pa v razred "FF" (Twenty-Year Endowment) se bo plačalo sledeče nagrade: Načrt CC Načrt FF Za $ 250.00 zav. $2.00 $ 3.00 Za 500.00 zav. 4.00 6.00 Za 1000.00 zav. 6.00 10.00 Zgodovina katol. Cerkve v Združenih državah ameriških (V prvih treh stoletjih obstanka)- Leta 1528—Prvi frančiškanski misijonarji dospeli v P'lori-do. Leta 1540—Frančiškani začeli spreobračati Indijance v Novi Mehiki. Leta 1565—Prva katoliška fara ustanovljena v mestu St. Augustine, Florida. Leta 1600—Katoliški misijonarji došli v Južno Kalifornijo. Leta 1609—Prva daritev sv. maše na Neutral otoku blizu obrežja Maine. Leta 1634—Angleški in irski katoličani ustanovili naselbino St. Mary's v Marylandu. Leta 1646—Jezuitje nadaljujejo s svojim misijonskim delovanjem v Maine. Leta 1665—N e k a j newyor-ških Indijancev prestopilo v katoliško cerkev. , Leta 1757—Škof Petre iz Londona prevzel apostolsko vi-karstvo ameriških kolonij. Leta 1763—V Marylandu je živelo 16,000 katoličanov, v, Pennsylvaniji pa 7,000. Leta 1769—Frančiškan Ju-nipero Serra začel misijonariti v San Diego, Ca]., kasneje ustanovil tudi mesto San Francisco. Leta 1774—Kontinentalni kongres priporočil versko toleranco. Leta 1776—Skoro vsi katoličani pridružili se revolucionarjem proti Angliji. Leta 1785—Priporočilo zakonskega načrta, da tudi katoličani lahko izvršujejo državne službe. Leta 1787—Trije katoličani, Thomas Fitzsimmons, Daniel Carroll in Charles Carroll podpisali konfederacijo, izjavo neodvisnosti in konstitucijo. Leta 1787—V e r s k a enakopravnost sprejeta v konstitucijo. Leta 1789—Cerkev presvete Trojice odprta za Nemce v Philadelphiji, Pa. Leta 1789—Škofija Baltimore, Md., ustanovljena. Leta 1790—Številno duhovnikov raznih narodnosti dospelo v Združene države. Leta 1791—Francoski redovniki sv. Sulpicija nadomestili jezuite in ustanovili svoje semenišče v Baltimore, Md. Leta 17'93—Škofija v N'evv Orleanšu, La., ustanovljena. Leta 1807—Število katoličanov 150,000 in 80 cerkva. Leta 1808—Škofija Baltimore povzdiguj ena v nadškof i-jo. Škofija Boston, Mass., New York, N„ Y., in Philadelphia, Pa., ustanovljena. i. Leta 1820—Škofija Charleston, S. C., ustanovljena. Leta 1821—Škofija v Cincinnati, O., in v Richmond, Va., ustanovljena. Leta 1826—Škofija v St. Louis, Mo., ustanovljena. Leta 1829—Škofija v Mobile, Ala., ustanovljena. * * * Leta 1944 je štela katoliške Cerkev v naših državah 23,419,-700 vernikov, 14,731 cerkva in 36,745 'duhovnikov. i ki 111 Angel j ske glave. Otrok: "Mamica, so to tudi angel j ci na podobi, kateri imajo samo glave in peruti?" Mati: "Da, moje dete." Otrok se začudi in pravi: "Pa, mati, kako pa napravijo, kadar se hočejo vsesti?" Američani na jap otožnih vnan jih postojankah Ko se bodo možje naših oboroženih sil, ki so pomagale iz-vojevati vojno v Evropi, združili s svojimi tovariši na Pacifiku, bodo spoznali, da imajo pred seboj precej drugačno bojevanje kot je bilo ono v Evropi. V Evropi, izvzemši invazij o,na obalah Normandije, so se bojevalli le na kopnem. Na Tihem oceanu pa so sile Zed. držav po otočjih, to se pravi, bitke so zdaj na enem, zdaj na drugem otoku in cilj je predvsem zavzetje strateških otokov in točk med skupinami o-točij. Okupirani otoki potem tvorijo med številnimi pacifič-nimi otočji pot, ki vodi h glavnemu in končnemu cilju, japonskemu domačemu ozemlju samemu. Ena teh poti je blizu azijatske celine, a druga zunaj na Pacifiku. Iwo Jima, ki leži na otoškem prehodu zunaj na Pacifiku, je oddaljen 750 milj od otoka Ho-neshu v južni smeri — in ta o-tok je eden največjih japonskih domačih otokov. Z otoka lwo pa je mogoče tudi napadati Tokijo. Otok Iwo spada v skupino tako imenovanega Vol-canoe otočja, na zemljevidu pa predstavljajo to otočje le tri majhne pike. Ta mala otoška -kupina ni bila do tega stoletja niti obljudena, toda radi strateške pozicije in varnosti teh otokov za Japonsko, so bile na otoku Iwo zgrajene obrambne utrdbe. Japonska je tudi izgradila na tem otoku letališča, ker ostala dva otoka nimata za to primernega terena. Iwo, kot ostala dva otoka Vulkanske kupine, meri le nekaj kvadratnih milj površine, katera sestoja iz vulkanskega kamenja n usedlin. Otočič nima pravega pristanišča in tudi sveže vole primanjkuje; na pustem terenu ne raste skoraj nobena ze enjad. Na širšem severnem Jelu otoka se dviga kamenita planota, in iz duplin te skalne planote izpuhteva žveplena pa ra. Na nižjem delu otoka je gora Surabachi, 500 čevljev vi soka vulkanska skalina, vrhu katere vihra sedaj ameriška za-stvaa. Prizor vzpostavljenja ce zastave je za vedno u podob ljen v fotografiji, katero vidimo na reklamnih letakih za 7. vojno posojilo, ter v revijah in drugih publikancijah. Letali šča na Iwo Jima sedaj služijo kot baze za lovska letala, ki ščitijo bombnike iz Marijanskih baz, obenem pa letališča služi jo tudi kot vzletišča v povečanih zračnih napadih na Japonsko. Osem sto petdeset milj v iztočni smeri leži od otoka Iwo leži Okinawa, 330 milj južno od otoka Kyushu, ki je najjužnejši domači japonski otok. — Oba otoka Iwo in Okinawa ležita na isti črti zemeljske oble kot Bahamsko otočje in Florida. - V nasprotju v Vulkanskim o-točjem je " Rjukjuških otokov nagosto naseljenih. Skupna površina tega otočja meri samo 935 kvdratnih milj. Ljudje so živeli na teh otokih že stoletja. Pečajo se večina z majhnim kmetijstvom. Z velikim trudom pridelujejo v ozkih predelih med gorovjem in v obrežnih krajih sladkorni trs, sladki krompir (sweet potatoes), riž in slično. Ukvarjajo se tudi po potrebi z živinorejo. Industrija na teh otokih je malega obsega ter zadošča domačim potrebam. Izdelujejo pa tudi panamske slamnike, tkejo svilo ter se ukvarjajo z izdelovanjem razne suhe robe. Največja nezgoda za otoško prebivalstvo so pacifični tajfuni ali vrtinasti viharji, ki se pojavijo vsako leto in često udarijo naravnost preko otokov in to v času leta, ko so pridelki še na polju. Otok Okinawa, ki je največji od teh otokov, je 70 | milj dolg in od dve do 18 širok. Podnebje je razmeroma milo. Na severnem'delu so gozdovi in planjava. Osrednji del otoka je bogat in dobro kultiviran. Glavno mesto je Nahav Drugo mesto na otoku je Shuri. Po bojih, ki so trajali 82 dni, so a-meriške čete zavzele ta strateško važni otok, s katerega imajo sedaj naše zračne in pomorske sile bližnji dostop do Japonske. Na otoku, pri Nahi, ki je sedaj razdejana, je važna mornariška postojanka, radi katere so Zed. države stremele, da ta otok zavzamejo. Otočje Rjukjus je bilo predmet japonske agresije že v letu 1607, ko so Japonci vzeli otočje Kitajcem. Vendar pa so bili otoki priključeni japonskemu cesarstvu šele leta 1876. Doslej so prebivalci otočja nihali med podaništvom Kine in Japonske. Kako pa izgledajo japonski domači otoki z Okinawe in Iwo Jima, teh dveh ugodnih točk, za kateri so mladi Američani tako drago plačali? Otok Kyushu, severno od O-kinawe, je srce sistema japonske domače obrambe. Tu je največja koncentracija sovražnih letališč, vsled česar je ta otok smatrati kot stražo, ki varuje dostope do industrialnih centrov na severu, ter do Koreje, Mandžurije in Severne Kine na Azijski celini proti vzhodu. Drugi otok poleg Kyushu je Shihoku,, otok, ki izgleda, kakor da tiči v krempljih mnogo obsežnejšega Kyushu. Oba ta dva otoka pa ločuje od otoka Honshu domači morje, znano pod imenom Inland Sea, ki sestoja iz mnogih jezer in katere-rega obrežje sega V dolžino 260 milj. Industrije in ladjedelnice, ki jih imajo Japonci ob tem krasnem obrežju, so bile docela varne, dokler niso Američani začeli izvajati zračnih napadov z ogromnimi bombniki B-29. Ožine v tem natrpanem japonskem morju so bile namreč močno utrjene. ♦ Severno od japonskega notranjega morja leži oni del o-toka Honshu, na katerem je mesto Yokohama in prestolnica Tokijo, in kateri je direktno severno od otoka Iwo. Honshu je največji člen v verigi otokov, ki tvorijo srce japonskega cesarstva. Obstoja možnost, da bo vojna proti Japonski že v svojem končnem štadiju razvoja v času, ko bodo dospeli v pacifiške predele fantje, ki so se borili v Evropi. _ FLIS. -o- Nepravi prijatelji V življenju našem čestokrat nas slepijo prevare, ko štejemo prijatelje — li nove, ali stare. Kar mladih je, neskušenih, pa stare, nas — učijo, češ: jajce več kot puta ve — pa s tem se le smešijo. Na videz res ima obraz prijazen, se smehljaje, a v srcu Sika kakor gad — bi pičil te najraje. Prijatelja se takega varujte, ogibajte; ko nudil vam desnico bo: pa mu — klofuto dajte!-- Ivan Zupan. Velikan na potu navzdol (Napisal H. J. Laski za ONA) (Profesor Laski je preds. angleške delavse stranke. Tekom volilne kampanje, ki se je končala dne 5. t. m., so ga kon-zervativci posebno ostro napadali.) Na Angleškem se je zdaj začela doba štirih tednov, ki bodo v političnem pogledu čas čakanja, kajti do predvečera 27. julija ne bo nikdo vedel, kakšen bo značaj novega angleškega parlamenta. Prepričan sem, da je mnogo tehtnih razlogov za naziranje, da se je dežela odločno obrnila proti levi, toda nihče ne more z gotovostjo pHerokovati, ali bo zadosti za poraz Churchilla in njegovih tovarišev. V splošnem pa je mogoče reči, da je malo indikcij, da si je liberalna stranka v teh volitvah opomogla. Tudi komunisti niso napredovali. Vojaki pa bodo najbrž v veliki večini glasovali za delavsko stranko. Ako trdim, da je bila najbolj vznemirjajoča pojava v tej kampanji Churchillovo obnašanje, se pri tem nikakor ne vdajam težnjam svojega političnega prepričanja. Preko noči se je ta velikan, katerega so bile vse politične stranke radte volje pripravljene spoštovati, prelevil v ozko-srčnega in prenapetega politikama. ki je nepremišljeno delil na levo in desno, vse mogoče obtožbe in brez vsakega o-botavljanja sprejel dogmatič-no trditev — najnevarnejšo v demokracijah — da je on sam nenadomestljiv. Z barbarsko nevljudnostjo je nastopal napram svojim bivšim socialističnim tovarišem, tako da nam bo zelo težko vrniti se v normalne politične razmere. Tekom kampanje ni v nobenem slučaju, niti v pogledu domače, niti v pogledu zunanje politike, povedal nekaj novega. Strast pa ga je zavedla, da je izdal .svoje divje sovraštvo do komunizma, kar je pokazalo vsemu svetu, da je v njem še vedno mnogo tistega starega Churchilla, ki je po zadnji vojni nepremišljeno zapravil na tucate milijonov v fantastičnih podpornih akcijah uporniškim avanturistom, ki so se borili na Ruskem. Tako je Churchill sam dokazoval angleškim volilcem resnico, katero je bil sam nekoč tako sijajno izrazil: Človek, ki je zmožen dobiti veliko vojno, bo redko zmožen, da ustvari dober in pravičen mir. Vzbujalo je pomilovanje, ko smo gledali tega izredno velikega moža, kako se je izneveril svoji lastni veličini. Churchill sam je v štirih tednih bolj temeljito zrušil sloves svoje poštenosti in velikodušnosti, kot bi bil kdorkoli drugi mogel uspeti v teku dolgih let. Morda še bolj važno je to, da je bilo v interesu naših demokratičnih institucij, da se odigrajo te prve volitve po desetih letih na trezen in resen način, toda on je to preprečil, kjerkoli je le mogel. Edini Anthony Eden se je v tem pogledu razlikoval od njega in drugih njegovih pristašev. Kjer je Churchill nastopil, povsod so ga pozdravljale velike ljudske množice kot simbol zmage v Evropi. Toda volilci so to svoje navdušenje strogo ločili od navdušenja za Churchillovo kampanjo za volitve. Kako je prišlo do tega, da je Churchill tako nastopil Ali je bil tako prepričan, da mora zmagati, da mu ni bilo do tega, kako globoko razžali volilce? Ali so ga tako popolnoma premotili politični svetovalci kot lord Beaverbrook, ki nimajo smisla za pametno razpravljanje? Ti ljudje so namreč prepričani, da je mogoče vprizori-ti množično histerijo preprosto z večnim ponavljanjem vedno istih topih fraz, ter da oni, ki najbolj glasno vpije, mora na vsak način poraziti svoje na-sprotike ob volitvah. Ali je morda Churchill zopet pijan oblasti, da misli, da je zločin, ako si usodijo politiki, veliki ali mali, izzivati njegovo avtoriteto? Vsekakor je bil priprav" ljen — on, ki je bil na dan zma. ge največja osebnost na evropskem odru — razgrajati vprav v firerjevem stilu. . . Zdaj mu nobena stvar ne more dati nazaj tise prejšnje nedotakljive veličine. In nobena stvar ni demokraciji tako nevarna kot strmeljenje za zmago z metodami, ki so tako protislovju z njenim duhom in cilji. » i K.S. K. I MMa. DL. «M a driiTi HUOOŠB. *M U. GLAVNI URAD: Ml-JN N. OHIGAGO OT- JOUST. IU«. Telefon ▼ glavnem uradu: Joliet 6448: stanovanja davnega ^ft^ti 8448. Od ustanovitve do 31. maja, 1945, znaša skupna izplačana podpora $9,639 192 Solventnoet 129.91% OLATNI ODBORNIKI Glavni predsednik: JOHN 817 Kast "O" 0t, Postdo, (Mo. Prvi podpredsednft: JOHN ZKFRAN. 2728 W. 15th St, Obloago, DL DrugI podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 4715|Hatfleld Bt, PlUsUu tli. Pa. Tretji portprertwilnik: JOSEPH LEKSAN. 186-22nd St, N. W, Bartsrtoo. O. Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK. P. O Bok 207. Hty. Peta podpredsednica: JOHANAMOHAR. 1138DUliz«ham Ave, Bheboygan. Wis. Šesti podpredsednik: OEOROE PAVLAKOVICH. 4878 Pearl St, Denver 18. Oolo. Glavni tajnik: JOSIP 7-at.ar 351 n. Chicago Bt, Joliet tu, Pomotnl tajnik: LOUIS ŽET.E7.NTKAR, 881 N. Chicago St, Joliet. UL Glavni blagajnik: MATT P. SLANA. 881 N. Chicago Bt, Johet, DL Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 418 N. Chicago Bt, Johet. UL Vrhovni sdravnlk: DR JOS. E. URSICH. 1801 W. Cermak Rd, Ctrtn—o a DL - NADZORNI ODBOR predsednik: OEOROE J. BRINCE. 812 Adama Ave, Eveleth. Mlnn. prva nadaornloa: MART B. POLUTNIK. 1711 B Milk St, Lormln. O. DrugI nadnraOc: PRANK IOKAR. 1289 Hawthorne Bt, PttWborgh. Pa. Tretji nadsornlk: JOHN PEZDIRTZ. 14804 Pepper'Ave, Cleveland. O. Četrta nadaornlaa: MART HOCHEVAR, 21241 Mllsr Ave. Cleveland. O. FINANČNI ODBOB Predsednik: JOHN GERM. 817 Best "CT Bt, Pueblo. Cola Tajnik: JOSIF ZALAR. 851 N. Chicago Bt, Joilet. HI. Prvi odbornik: FRANK J. OQSPODARICH. 800 Ruby Bt, Joliet, m. DrugI odbornik: MARTIN SHUKLE. 811 Avenue "A," Eveleth. Mlnn. Tretji odbornik: RUDOLPH O. RUDMAN, 400 Burlington Rd, WUklnsburg. Pa Četrti odbornik: OEOROE J. BRINCE. 512 Adams Ave, Eveleth. Mlnn.. POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN. 1102 Jancey St, Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL. 117—6th St, & W, Chisholm. Mlnn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St. Pueblo, Oolo. Tretji porotnik: JOHN OBLAK. 215 W. Walker St, Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH, 1847 W. Cermak Rd, Ohloago. DL Peti porotnik: JOHN BEVEC. Alexander Ave, Strabane, Pa. Sesti porotnik: LUKA MAfANICH, 2524 K 109th St, South Chicago. OL UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 8117 St Clair Ave, Cleveland. O VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC. 1045 Wadsworth Ave, North Chicago. PL NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JXAN M TEZAK. 457 Indiana St, Joliet, UL Vsa pisma ln denarne zadeve, tikajoče se Jednote. naj ae pošiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA. 351 N. Chicago St, JoMet, UL; dopise, društvene *esti, razna naznanila, oglase ln naročnino pa na GLASILO K. S. K JEDNOTE. 8117 St. Clair Ave. Cleveland 8. Ohio.____ Naznanilo o umrlih N Ime tr <3 « C a r B xi C «2 ca m 0 V m *£ •s 04 B P ^ 0 ~ i- t. >-•0 2 > m 2 fi ■j > N a v) S O Odrasli oddelek 175 176 177 178 179 180 181 182 183 184 185 186 187 188 189 HM) 191 192 193 194 195 John Kovač Michael Dime James J. White Frank Kovacic Jacob Zupan Carolina Stanich Joseph Mikolich Stanley Brodnik John W. Skoff Frank Malich Amalia Tahija Anna Dukovcic Johana Semrov Joseph Adamitch Rose Germ Theresa Anzlovar Agnes Skender John Lucich Johanna Trobec Albert Rink Mary Urbancic 22096 $ 500 6- 3-45 70 52 30156 500 12-28-44 32 226 7926 1000 5-23-45 62 12 5516 1000 6- 6-45 74 5 8469 1000 5-22-45 80 38 D4942 1000 6-11-45 52 55 33576 500 5- 8-45 28 72 C3075 500 5-11-45 30 169 CC392 1000 1-13-45 22 2 2493 1000 5-31-45 75 50 DD44822 1000 6-14-45 56 13 7764 1000 5-28-45 66 246 Dl 100 1000 6-22-45 68 29 C395 500 6-20-45 41 169 C1748 1000 6-11-45 37 7 5168 1000 6- 2-45 65 120 1746 500 11- 6-44 79 21 18305 1000 6-15-45 62 176 13038 250 6-17-45 71 197 C2596 500 6-18-45 25 188 DD41629 250 6-30-45 49 79 I Indianapolis, Ind. Cleveland, O. ; Forest City, Pa. La Salle, 111. Kansas City, Kan. Indianapolis, Ind. I Ely, Minn. I Cleveland, O. Joliet, 111. Pittsburgh, Pa. Biwabik, Minn. Etna, Pa. Joliet, 111. Cleveland, O. Pueblo, Colo. Forest City, Pa. Presto, Pa. Detroit, Mich, i Rice, Minn. Homer City, Pa. i Waukegan, 111. 344 345 348 347 348 349 350 351 Catherine Stefancic Ann« Spelic Caroline Urbancic Mary Vouri Mary Pistakur Mary Zallar Rose Prijanovich- Johnson Matt Filipic I2006A 12616 DD1483 DD43853 DD42755 C860 625 D1195] D2807 5-25-45 6-11-45 6- 4-45 5-16-46 6-18-45 6- 1-45 5-16-45 5-31-45 5-20-45 100.00 100j00| 100.00 100.00 100.00 100.00 50.00 50.00 250.00 168 160 160 160 170 184 103 202 210 Bethlehem, Pa. Cleveland, O. Cleveland, O. Cleveland, O. Chicago, 111. Brooklyn, N. Y. Cleveland, O. Virginia, Minn. Universal, Pa. Operirani in poškodovani Ime r v O Ct o c -o ca._. . T* J* 8*8 o Mesto 286 Nick Blazonin 287 Anton Osvald 288 John P. Idzakovich 289 Magdaline Jakel 290 Joseph Krist 291 Emma Schajatovic- Gotez 292 Frank Jurjovec 293 Ray Hostinsky 294 Frank Bevec 295 Blase Kusterle 296 Karoline Murcich 297 Anne Jenko 298 William Rupar 299 Joseph Supancic 3(H) Joseph Gorsha 3< 1 Joseph Erdeljac 3^2 Frank Jug 303 Joseph Zavodnik 304 Antonia Polensek 305 Mildred Porento- Nelson 3 6 Victor Simec 3)7 Rev. Frank G. Schweiger 3< 8 James J. White 309 Mary Grom 310 Anna Logar 311 Justina Paul 312 John Papesh 313 Helen Kozele 314 Sophie Ivansek 315 Frances Kerzie 316 Margaret Sainich 317 Jennie Stefancich 318 Josephine Setina 319 Katherine Rukavina 320 Joseph Jerman 321 Barbara Starasinic 322 Frank O'Donnell 323 Frances Zust 324 Julia Fritz 325 Mathew Halar 326 Frank Jelovnik 327 Anthony Zupančič 328 Steve Tivadar 329 Elizabeth Grandovic 330 Frank O'Donnell 331 Frances Novak 332 Math Tkalcich 333 Mary Jermene 334 Prank Line 335 Joseph Jackicich 336 Barbara Starasinic 337 Dorcine Baldessari 338 Angeline Sustersic 339 Elizabeth Spolar 340 Jerca Urbas 341 Johanna V. Mervar 342 Mary Maurin 343 Caroline Murcic 34352 5-16-45 S 75.00; 3353 6- 4-45 50.00 17662 5-12-45 50.00' 12867 4-10-45 50.00 33422 4-24-45, 100.00 CC44367 13916 FF45241 D3139 DDI 343 12008 12008A CC44682 31697 34536 DD42257; 23776 30127 19442 12303 10-14-44 5- 8-45, 5-10-45 4-12-45| 12-30-44 5-II-45' 5-20-45: 5-21-45 4- 5-45 6- 4-45 3-21-45! 5- 3-45 4-16-45 4-l6-45j 100.00 50.00 100.00 100.00 250.00, 100.00 100.00 75.00 75.00 100.00 50.00 75.00 75.00 100.00 20 I Ironwood, Mich. 59 Eveleth, Minn. 64 Etna, Pa. 161 Gilbert, Minn. 214 i Cleveland, O. 237 Milwaukee, Wis. 1 \ Chicago, 111. 153 Strabane, Pa. 153 , Strabane, Pa. 153 Strabane, Pa. 168 Bethlehem, Pa. 93 Chisholm, Minn. 197 Rice, Minn. 25 ! Cleveland, O. 25 Cleveland, O. 64 Etna, Pa. 148 Bridgeport, Conn. 20 Ironwood, Mich. 120 Forest City, Pa. D2381 4-27-45 100.00 206 Chicago, 111. 26633 5-28-45 75.00 1 ! Chicago, III. 22896 7926 CC41345 CC43462 10824 30284 DD1216 CC43938 DD1339 CC43610 9223 11579 7510 D2565 3214 DDI 623 DD41392 D4170 13322 ! 19471 j 25322 DDI 139 28019 D3682 DD41392 FF46039 D10 35365 7797 I 20758 D4987 HH46010 DD43306 9669 1 12318 17603 12529 12008 5-25-45 5-21-45 5-26-45 5-15-45 5-24-45 5-18-45 5-15-45 6- 5-451 4-18-45 6- 5-45 5-11-45 5-14-45, 5-28-45 5- 8-45 5-28-45 6- 7-45 6-14-45 6-20-45, 5-19-45 5-31-45 6-13-45 5-31-45 5-25-45 6-14-45 6- 6-45 5- 5-45 5-23-45 -F940- 5-24-45 4-23-45 6-12-45 6- 6-45 4-19-45 '5-28-45 5- 7-45 6-21-45- 4 12 79 85 100.00 100.00 100.00 100.00 100.00 85 100.00 146 100.00 188 100.00 226 Tower, Minn. 1 Forest City, Pa. Waukegan, 111. Lorain, O. Lorain, O. Cleveland, O. Homer City, Pa. 1 Cleveland, O. 100.00 50.00 50.00 75.00; 100.00 75.00 100.00 50.00 100.00 100.00 50.00 100.00 100.00 50.00 100.00 75.00 100.00 100.00 100.00 125.00 100.00 50.00 100.00 100.00 50.00 75.00 50.00 100.00* 156 I 160 191 I 191 i 203 3 I 3 ! 5 I 25 ' 56 i 109 144 146 148 183 5 ! 56 112 139 169 43 50 i 56 63 81 120 ; 162 164 Chisholm, Minn. Kansas City, Kan Cleveland, O. Cleveland, O. Ely, Minn. Joliet, 111. Joliet, 111. La Salle, 111. Cleveland, O. Eveleth, Minn. W. Aliquippa, Pa. Sheboygan, Wis. Cleveland, O. Bridgeport, Conn. Ambridge, Pa. La Salle, 111. Leadville, Colo. Ely, Minn. La Salle, 111. Cleveland, O. Anaconda, Mont. Pittsburgh, Pa. Leadville, Colo. Cleveland, O. Pittsburgh, Pa. Forest City, Pa. Cleveland. O. F.veleth, Minn. IZPLAČANA IZREDNA PODPORA Zaporedna številka 0 Društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, Illinois, za John Kobe, cert. št. 7289, izplačalo $10.00. IZPLAČANA STAROSTNA PODPORA Zaporedna Številka 2 Društvu sv. Družine, št. 5, La Salle, Illinois, za'Mary Kracker, %ert. št. 8495, izplačalo $194.04. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. -0- ročilo, ki ni bilo nikdar zanikano, je govorilo o slabih slut njah katere je imel kralj radi svoje osebne varnosti. Pisal je knezu Juriju, ki je danes kralj Anglije, tako da je ta interveniral pri Scotland Yardu. Toda francoska Surete Nati-onale je odklonila ponudbo angleške tajne policije, da bi sodelovala pri zaščiti kralja A-leksandra. Po umoru so prizadevanja francoske tajne policije, ki je poskušala naložiti vso krivdo na ramena marše j-ske policije, izpodletela. Marše jski občinski svet je odgovoril z naslednjo izjavo: "Ker so se po Parizu razširile govorice, da se je marsej-ska občina protivila nekaterim korakom glede varnosti in zaščite kralja Aleksandra, je občina mesta Marseille primora-1a, da izjavi, da ni bila vpraša. ia za svet v pogledu organizacije sprejema kralja; da iso )ila vsa navodila za vdrževanje .niru dana iz Pariza od Surete Nationale; končno, da župan nesta Marseille ni bil povab-jen, da se vdeleži parade." Toda to še ni bilo vse. Pre-.'ektura Bouches du Rhone je udi obtožila pariško tajno po-icijo. Izjavila je, da so bile narsejske oblasti zahtevale, da e treba obdati kraljev avtomo-)il s posebnimi agenti na motornih kolesih, toda da je bil a predlog odbit od uradnikov >ariške tajne policije. Čemu? Komu je bilo na tem, la se znebi Kralja Aleksandra :n Barthoua? Kdo je začel iz-podkopavati francosko demokracijo že tako zgodaj? Ali je >ila tu nadel upe ta kolona, ki je imela že svoj vpliv v ogrod-iu države? Ali je mogoče, da so nekatere tuje države podpi-ale rovarenje Paveličeve tolpe, mu odpirale dostop do sti-cov in zvez, mu dajale potne liste, denar, orožje — in navodi- Morilec po poklicu (Napisal John Roman) Vsakdo je vedel, da se konec bliža. Vojaški pritisk zaveznikov na tretji' raj h je naraščal na vseh straneh. Na bregovih modre Donave je plesal Hitlerjev Dunaj svoj zadnji pijani vojni valček po motivih, ki so jih svirali topovi Rdeče armade. Ena ruskih kolon pa je bila naperjena proti Zagre bu. Partizani maršala Tita so se mu bližali z druge strani. V eni zagrebških palač je takrat ždel mož, ki je le štel uhajajoče minute. Morilec po poklicu je bil, ki si je bil iz umorov u-stvaril kariero. Njegovo ime: Pavelič — Ante Pavelič. V prepletanju dogodkov teh zadnjih let je bil igral vlogo, ki pripada zločincu v kriminalnih romanih. Njegovo ime se je pojavljalo nenadoma na najbolj nepričakovanih krajih — v knjigah internacionalne policije, v dnevnikih diplomatov in celo v zapiskih vojnega napora Zedinjenih držav. V mojih arhivih se nahaja zbirka fotografičnih posnetkov dokumentov, ki vežejo oba kontinenta. Vsi so nekako povezani z imenom Ante Paveliča. Kot diktator Hrvaške je bil obenem v zvezi s političnimi tajnostmi Horthyjeve Madžarske, z Mussolini j evo črno sobo in z umorom kralja Jugoslavije in francoskega zunanjega ministra. Do njega tudi privede raziskovanje pokoljev nešte. .ih ljudi v jugovzhodni Evropi. Njegovo ime spada v ona poglavja zgodovine, v katerih so diplomati po poklicu nadomeščeni z morilci po poklicu. Paveličev največji "uspeh" je bil umor Aleksandra Kara-djordjeviča, kralja Jugoslavi-. je. Najprej je bil nameraval imoriti Aleksandra dne 14. lecembra 1933, ko je bil kralj na obisku v Zagrebu. Toda načrt je spodletel in lov se je na-laljeval. Leta 1934 je 6il Aleksander na potu v Zofijo na Bolgar-kem. Kraljevi zaupniki so pozneje pripovedovali, da se je odkrito bal, da ga bodo umori-i. Na zahtevo kraljeve tajne policije je bilo vrženih v zapor na stotine sumljivih oseb na Bolgarskem. Ta korak ni predstavljal ničesar" nov|ga; ob slovesnih prilikah doma, ko se je sprehajal Aleksander po u-licah, so ostala okna zaprta, vrata zaklenjana in orožniki so stražili na tlaku, stoječ komaj par korakov drug od drugega. Ta običaj je bil seveda tudi zelo značilen za politično ozračje na Balkanu, kjer je bil Pavel ič na delu. V Francipi je Pavelič končno le dohitel Aleksandra. Dne 9. oktobra 1934 je prispel kralj Jugoslavije v Marseille, kjer je čakal nanj francoski zunanji minister Louis Barthou. — Velike množice ljudstva stf^ča-kale na ulicah. V sijajnem avtomobilu sta se napotila naprej. Bilo je ob štirih popoldne. In par minut pozneje sta bila kralj in francoski zunanji minister preluknjana od morilskih krogel. Zakaj je bila takrat francoska policija tako popolnoma odsotna? V odgovoru na to vprašanje je skrit tudi ključ za ozadje vse Paveličeve kariere in — sil, ki so ga podpirale. Londonski Daily Mail je objavil brzojavko enegasvojih u-rednikov na Balkanu. To po- la? Naivno bi bilo, danes postavljati ta vprašanja le retorično. Navzlic temu pa je bilo mnogo podrobnosti odkritih šele po padcu Rima, ko je začelo poslovati italijansko visoko sodišče za kaznovanje fašističnih zločinov pod načelstvom grofa Sforze. Ko se je nahajal Pavelič na višku svoje karijere, je deloval Mussolini s pomočjo svoje črne sobe — dočim je imel Hitler seveda svojo lastno mašino. Črna soba je bila tajni oddelek italijanskega zunanjega mini-sterstva. Predpriprave na vojno so bile v teku. Črna soba se je ba-vila s petokolonaškim oddelkom teh predpriprav. Kovala je zarote proti Veliki Britaniji. S pomočjo svojih agentov na Francoskem je izkoriščala slavohlepne ambicije admirala Darlana, Josipa Darnand-a, Marcel Deat-a in maršala Pe-tain-a. Črna soba je preskrbela francoskim 'cagoulard-jem' zaloge orožja na italijansko-franciski meji (dočim so nacisti delali isto v Jura pogorju blizu švicarske meje). Črna soba je izdelala tudi načrte za invazijo Albanije in Grčije — in kovala zarote, da bi oslabela Jugoslavijo. Pavelič je bil eno najvažnejših orodij te črne sobe. Njegova naloga je bila, da razbije Jugoslavijo, ali pa jo vsaj omehča v pričakovanju dogodkov, ki so imeli priti. Njegovo orožje: Agitacija prenapetega hrvaškega na-Jcionalizma; širjenje neizpros- nega sovraštva napram Srbom; splošni terror. Pavelič je bil v Marseille-u kratko pred umorom Aleksandra in Barthou-a. Pripravil je teren za umor — ter se nato vrnil nazaj v Italijo, še predno je bil atentat izvršen. Nekateri njegovih 'dečkov' so bili ujeti. Pri preiskavi se je pokazalo, da so bili opremljeni z orožjem italijanskega izdelka. Francozi so poskusili postaviti Paveliča pred sodni stol. Toda Mussolini je ekstradicijo odklonil. Ante Pavelič—izreden gangster, ki je ibil vse svoje življenje morilec po poklicu — je izšel iz vrst frankovske stranke. To je bila stranka, katero so bili ustvarili strokovnjaki habsburške monarhije v svrho povečanja sovraštva med Srbi in Hrvati—radi načela: deli in vladaj. Po razpadu dvojne av-stro-ogrske mornarhije leta 1918 je postala Paveličeva domovina Hrvaška sestavni del Jugoslavije. Pavelič je začel stremeti za oblast leta 1921, ko je ustanovil novo proti-srbsko stranko— hrvaško narodno zvezo. Leta 1927 je bil član jugoslovanskega parlamenta. Malo pozneje je umoril enega članov poslanske zbornice. Skrival se je 6 tednov ter se nato vrnil in ustrelil še dva druga poslanca, v trenotku ko sta se pogovarjala na hodniku v zbornici. Nakar je pobegnil v Italijo. Živel je v razkošno opremljeni vili, katero mu je dal na razpolago Mussolini. Od tam je dajal potrebna navodila svoji tolpi morilcev, ustašem. Mussolinijeva črna soba mu je dobavljala denar in orožje. Preko svojih agentov v Jugoslaviji si je pridobil vpliv nad drugimi terorističnimi družbami. Madžarski diktator Horthy (kateremu je bilo tudi na tem, da oslabi Jugoslavijo, proti kateri je imel teritorij ale zahteve) je bil tudi uslužen napram Paveliču ter mu je dal na razpolago vežbališča za njegove izvedence v ubijanju. Fašistični častniki madžarske armade so jih pomagali vežbati. Hor-thy-jeva politična policija pa jih je opremila s ponarejenimi čehoslovaškimi potnimi listi. Paveličeve ustaške tolpe so postajale doma, v notranjosti Jugoslavije, čedalje bolj aktivne. Pognale so v zrak vlake in mostove, železniške postaje in druga poslopja. Paveličevi morilci so iz zasede pobili skoro 5000 srbskih in hrvaških uradnikov še predno je bil njihov vodja politično zares vpliven. Ko pa je postal gospodar so sledili brutalni pokolji deset-tisočev. Jugoslovanska vlada ga je bila obsodila na smrt v odsotnosti. Prišel je nazaj s pomočjo nemških in italijanskih bajonetov kot zmagoslavni diktator Hrvaške — sanje, ki so se uresničile, uspeh dosežen z umori. Gangsterizem ameriškemu ljudstvu ni neznana stvar. V manjšem obsegu je spoznalo njegov pomen in njegov okus, ko so se odvijale karijere Al Caponeja, "Legs" Diamonda, John Dillingerja, in v dogodkih v zvezi z Murder, Inc. Toda le nezdravo politično ozračje in socialne razmere v Evropi so zamogle ustvariti na tem kontinentu dvojčka Murder, Inc., in sicer na političnem polju— ter ga opremiti s ključi dq tajnih diplomatskih spletk. Paveličveo delovanje je bilo predmet grenkih in ogorčenih razprav v Društvu narodov. Ti-tulescu iz Rumunije in Beneš iz Čehoslovaške sta jih označila kot "mednarodne zločine." Toda Paveličevo ime ni bilo nikdar omenjeno. Zamolčana so bila tudi imena onih višjih, za katere je opravljal svoj posel. Zahteve diplomacije tega niso dovoljevale. Prepuščeno je bilo torej zgodovini, da privleče vse na dan — ter da obenem objacni, da je mordala Liga narodov, ki ni imela nobene prave oblasti in tudi ne podpore vseh demokratičnih dežel, na koncu koncev neizogibno odpreti vrata med narodnemu gangsterizmu. Pavelič je pristen vzgled poklicnega morilca. Toda on in njegovi krvniki so mogli delovati le na terenu, katerega sta mu pripravila Hitler in Mussolini. Pavelič je značilen za one razmere na svetu, v katerih se fašizem razvija, tako da mo rajo v njih poklicni morilci nadomestiti poklicne diplomate. -o- Nemci na češkem morajo nositi znake London. (ONA). — Nemški in madžarski kolaboratorji so prisiljeni v enem praških mestnih okrajev, da se podrede natančno istim splošnim pravilom ki so veljala prej za Žide-- tako da morajo celo nositi posebne znake. V 12. praškem administrativnem okraju je izdal lokalni narodni odbor naslednji seznam določb, katerega je javil poročevalec lista Manchester Guar-dian-a: 1. Prizadete osebe, nemški in madžarski izdajalci, morajo od svojega 14. leta naprej nositi svastiko na belem polju. Znak mora biti velik 4 unče v kvadratu. 2. Te osebe ne bodo mogle dobiti normalnih knjižic za ra-cioniranje, smejo v vozove poulične železnice le, ako gredo na delo, in ne smejo sesti. Hoditi ne smejo po tlaku ter ne smejo v javne parke, gozdove, brivnice, gostilne, zabavišča a-li čitalnice. 3. Kupovati smejo le od 11. dop. do 1. pop. in od 3 do 4 popoldne. Prepovedano jim je, posluževati se pralnic ali čistilnic. Prestopki bodo kaznovani, in sicer kupec prav tako kakor prodajalec. Policijska ura za te osebe je ob osmih zvečer. 4. Predati morajo svoje radio aparate. Prepovedano jim je, vdeleževati se denarnih transakcij. 5. Nemci nimajo pravic do odmerkov tobaka in ne smejo kaditi na cesti ali pri delu. ČIŠČENJE NACIZMA V BERLINU Berlin. (ONA). — Dne 9. julija sem imel intervju z majorjem Valentinom Lipnickim, ki je zvezni častnik maršala Žu-kova za občevanje z dr. Alfred Wernerjem, nemškim velikim županom v Berlinu. Major Lipnicki mi je povedal, da Rusi trebijo nacizem in naciste cesto za cesto, in da je ruska politična policija že aretirala na tisoče sumljivih oseb. "Major Lipnicki je mlad oficir in govori nekoliko nemščine. Povedal mi je, da je njiho-v a metoda navidezno izredno enostavna, obenem pa presenetljivo uspešna. V splošnem posluje zadovoljno. Rusi so postavili na čelo vsakega berlinskega mestnega dela Nemce, katere so sami o-svobodili iz ujetniških taborišč. Ti Nemci so- s svoje strani zopet izbrali potrebno število ljudi, katerim zaupajo, ter jih postavili kot nadzornike v uli-oče, katere so jim najbolj znane. Vsak teh cestnih nadzornikov mora dobaviti oblasti popoln seznam članov nacijske stranke, ter na kratko navesti njihove osebne podatke. Tako se je Rusom posrečilo ujeti že na tisoče nacistov. Major Lipnicki mi je tudi povedal, da so ruske oblasti izven Berlina uredile veliko ujetniš-ko taborišče, v katerem so nastanili za bodoe žico najnevarnejše naciste. Vsi bodo pa sojeni pred nemškimi sodišči, iz-vzemši le oni, ki so se pregrešili proti Rdeči armadi. Razgovarjala sva se tudi o govoricah, ki se širijo v drugih okupacijskih zonah, govorice, katere širijo Nemci, o baje bru- talnem obnašanju Rusov in o nesoglasju, ki baje obstoja med Rusi in zapadnimi zavezniki. Brez vsakega razburjenja mi je ruski major povedal, da gled^ prve obdolžitve more reči le toliko, da Nemci tudi v ruski okupacijski zoni širijo vesti o grozotah, katere baje delajo ameriške in angleške zased bene čete. Kar se pa tiče nemških trditev o nesporazumih med zavezniki, je izjavil ruski major, da bi bilo najboljše sredstvo, da se vsem takim govoricam polnoma izpodbije tla pod nogami, ako bo uvedena med rusko in anglo . ameriško administracijo v Berlinu čim ožja zveza in sodelovanje. NEKAJ PRAVIL ZA ŽIVLJENJE Vljudnost spada med neobhodne čednosti v naem življenju; prava vljudnost je znak resnično čednostnega človeka. V današnjem svetu se skoro zd, da je vljudnost postala še redkejša kakor čednost. Vedno moraš biti prvi vljuden ti in predvsem moraš ponuditi prvi roko malemu človeku. Če ti pa kdo vljudnosti ne izkazuje, prelomi z njim, naj je še tako povezan z njim po zunanjih o-koliščinah ali notranjih odno-šajih in naj je dotičnik še tako sposoben ali zaslužen. Življenje te bo naučilo, da je vljudnost potrebna tako med prijatelji kakor med sovražniki. Zakaj med sovražniki lahko prinese koristi, če pa so prijatelji nevljudni drug nasproti drugemu, se prijateljstvo kmalu ohladi in izpači v malo-vredno ali pretirano "znanstvo." soW in- zahteva večkrat samo-Vljudnost potrebuje naporne šole in zahteva večkrat samo-premagovanja. Toda brez nje ni mogoče izhajati v življenju.' Bodi ti samo po sebi umevno pravilo, da si dober z malim človekom, če je skromen, in da si nasproti velikemu zdržan, kakor uči tudi Tomaž Kemp-čan. Prijaznost z malim človekom, uslužnost nasproti srednjemu in opreznost nasproti velikemu! Ne smeš pa pozabiti, da si veljkemu dolžan prav tako tisto ljubezen do bližnjega, o kateri govori Kristus, kakor malemu. Hvaležnost je nekaj tako redkega in povprečnemu človeku zoprnega, da se moraš v njej posebno vaditi. Plemenit človek je vedno hvaležen in to ga dviga bolj nad človeka velike množice, kakor katerakoli Člruga čednost. Tebi pa ne sme biti prav nič mar, ali ti je kdo hvaležen ali ne. Veliko si pridobil, če se boš tako visoko povzpel. Ljubezni ne zahtevaj od nikogar. Čut za občestvo in domoljubje sta eno in isto, ako domoljubje resnično zasluži to ime. Mi smo državljani dežele, kjer se patriotizem javlja v posameznih trenutkih, dočim se čut za obči blagor zdi vsem nekaj smešnega. Jaz pa pravim: če si patriot, bodi to resno, kakor bi rekel svojemu vernemu znancu : če si katolik, bodi to res. Jaz ne dam veliko na človeka, ki v vojni hrabro brani svojo domovino, dočim jo v mirnih časih neprestano slabi z nerga-rijo in z vničevanjem. S svojo domovino ne snaeš dobro postopati šele, če jo napade sovražnik. Če ljubi mir, hodi tudi za mirnega časa pokonci in bodi hraber, prav tako, kakor moraš to biti v vojni. Henry de Montherlant: Service inutile, 1939. -o- Iz otročjega življenja Oče: "Števo! Danes se ne smeš iti kopat, ker se pritožu-ješ, da te trebuh boli!" Števo: "Oj oče. to nič ne ško-di, saj znam na hrbtu plavati." E. MISLER: Smrt v Ba jkalskem jezeru * Nekega spomladanskega večera sva sedela z Vasilijem Porfirovičem in sva kramljala Beseda je dala besedo in Vasilij mi je tole pripovedoval: Bil sem železniški uradnik na postaji Mirovaja ob Baj kalskem jezeru—tako je začel ta ruski slikar ▼ kavarni Orlando di Lasso v Monakovem. Oči so mu zamišljeno zrle v daljo in so se koj nato zaprle, ko da bi v duhu zagledale grozotno sliko. Bilo je v času rusko-japon-ske vojne, ko so se mi lasje v eni sami uri obeleli. Da, v eni sami uri, gospod! Vasilij Por-1'irovič si je s trudno kretnjo pogladil bele lase, pri čemer sem občudoval njegove bele roke, ki so se z nedosegljivim mojstrstvom slikale grpzotne podobe. Njegove slike, ki niso bile primerne slabotnim živcem, so povsod vzbujale pozornost. Vse svoje slike ustvarjam na podlagi samega spomina, zakaj grozoto sem doživel tako, kakor je nemara še nihče ni doživel. In iz te grozote je nastala moja umetnost, saj nisem bil prej nikoli slikal in se tega tudi nisem učil. Torej — bil sem železniški uradnik v Mirovaji. Nedaleč od kolodvora se razteza velikansko jezero, ki je šest'vrst dolgo, in "sTo in petdeset vrst široko in je videi kot morje s zeru, da je to naravnost zločinsko, zakaj led je začel že pokati. Cez štiri dni nato so prišli orožniki in Nikolaja Ivanji-ča so potegnili s postelje, in ga odvedli, jaz pa sem prišel v čuvajnico prav sredi jezera. Obsodili so me, da sem moral podnevi in ponoči videvati in poslušati drdrajoče vlake, ki je v njih sedelo na tisoče mladih vojakov, kateri so dmeli doma matere in neveste. Led pa je kot meni v posmeh pokal in včasih je zabobnelo krog čuvajnice, kakor da bi streljali s topovi. Nekega jutra sem odkril veliko, dolgo in široko razpoko na ledu, ki je bil na tem mestu le še za meter debel. Brzojavil sem na kolodvor v Mirovaju. Obljubili so mi, da bodo koj poslali inženirje. Pa je še nadalje bobnel led in so se še nadalje prevažali vlaki z nič hudega slutečimi ljudmi. Včasih mi je bilo, da bi bil stekel proti vlaku in zakričal: "Stoj!" Obljubljenih inženirjev ni bilo, južni vetrovi so bili zme raj bolj topli, led je bil razpo-čen vedno bližje tračnic. A spet in spet so hrumeli vlaki mimo mene Nekoč ponoči sem se mahoma prebudil. Bilo je ko da bi jili vojaki prav tik mene ustre lil z najtežjim topom. Led se je tresel pod mojimi nogami Pogledal sem na uro: zdaj zdaj bi moral priti prihodnj vlak s četami. Neprestano je grmelo pokalo in škripalo krog njih mladih srcih. V tej uri so postali moji lasje beli ko sneg. Kamor koli sem se ozrl, povsod sem ppd ledom videl stisnjene pesti smrti. Spoznal sem ,kaj je grozota. Vasilij Porfirovič je kčonla in se zazrl v daljo. Spet so se mu zaprle oči, spričo podobe iz njegovih spominov. -o- svojimi viharji in valovi sredi mene. Bil je en sam pekel po siberske pušče. Na severnem bregu živijo velikanski morski psi in jezero je zaradi množice rib po vsem svetu znano. Dan in noč so hrumeli prevozi čet v Irkutsk in prisiljeni so bili, da so narejevali ovinek več ko tisoč vrst krog jezera, kar je povzročalo več dni trajajoče zakasnitve. To je pa zelo dražilo ruskega vrhovnega poveljnika ki mu je na vzhodu precej slaba predla in prišla mu je na mar blazna misel: tebi nič je ukazal, naj se čez jezero položijo tračnice. Moj predstojnik, stari Nikolaj Ivanjič, si je ves divji ru-val brado, ko so dan in no<; vlaki dovažali pragovnike in tračnice. Nenadoma so se iz kajočega se ledu. Zgrabil sem za plašč in smuknil v škornj Stopil sem pred čuvajnico. Zu naj je sijala mesečina, da je bi lo svetlo ko podnevi, led se j modričasto lesketal. Nenadoma so se mi lasje na ježili pod kučmo, po hrbtu me je mrzlo spreletelo. Kakih tri 3to metrov od čuvajnice se mi je režal odsvit lune iz jezera— voda. Planil sem takoj k brzojav ni napravi, prsti so mi ko razbičanem plesu zabobnali po tipalniku. Brzojavil sem eno in isto: "Ustavite vlak! Ustavi le vlak!" Pa ni bilo nobenega odgovora. Niti ne potrdila sprejemu brzojava. Kakor nor sem tulil v telefon. Nihče se tovornih vlakov valili hribi sa- mi ni odzval, mega jekla in lesa, inženiri soj Planil sem iz čuvajnice. Po prihajali in so resnih obrazov rogljivo je zrla podoba lune iz vrtali v led na jezeru, ki je bil vode, iz temne vodene ploskve mestoma tudi po dva metra de- kjer so plavali kosi ledu. Trač bel. Iz lukenj so spravljali na nice so neizprosno vodile v čr dan velike ribe in si jih na raž-nju pekli v tej ledeni pustinji. Nekega dne, okrog Božiča je oddrdral prvi vlak s tisoč mladimi ljudmi čez led. Nikolaj Ivanjič je ves bled in stisnjenih ustnic strmel za dolgim vlakom, ki je hrumel naravnost čez jezero. no vodo, signalni drogovi so ka kor razlomljene vžigalice vise li nizdol, žice so tvorile obupen klobčič Lasje so se mi ježili pod kuč mo. Hotel sem klicati, kričati tuliti, pa ni bilo glasu iz mojega grla. Skušal sem obit veliko jamo v ledu, da bi pre- Tako se je odslej dogajalo | prečil vožnjo vlaku. Kar gore nagrmadenega ledu so me u stavile, plezal sem čez nje, padal, a vse je bilo zaman. — V vodi so plavali kosi ledu, vse je grgralo in vrelo krog mene in grmel razpokani led. Šumenje se je bližalo. Spet sem hotel zavpiti, a moj klic je zamrl v grmenju. Vlak je kakor dolg zmaj vozil, sem pomislil. Ze sem zaslišal pošastno sopihanje lokomotive, in sem spoznal, da vlak ne vozi počasi, ampak da hrumi $ sto-kilometrsko brzino v jamo ledu. V vagonih ni bilo luči, ljudje so spali in so sanjali o materi, o nevesti v Kurshu, v Ca-ričinu, v Vjatki — brezskrbni fantje so drveli v smrt. Vrgel sem se v sneg in skril obraz med dlani. Bližalo se je hrumenje topotanje, nato gre-ganje, šumenje in sikanje, na to tišina. Zdaj je prišlo tisto grozno. Ko sem odprl oči, sem videl, kako sta zadnja vagona počasi zavozila v globino. Potem je vlak izginil in z njim mladi fantje, ki so bili spali. Ledenomrzla voda Baj-izalskega jezera jih je objela, globina je ubijajoče segla po iz dneva v dan, iz noči v noč. Na sto tisoče mladih ruskih fantov se je prepeljalo čez blesteč o se varljivo ploskev jezera, ne da bi slutili, da je pod njimi tisoč metrov globoko brezdno z neštetimi lačnimi velikimi ribami. Spet in spet se naju z načelnikom polaščala groza ko so v ledenomrzlih nočeh speči ljudje sanjajoč o svojih materah in nevestah, brzeli mimo naju. Tedaj sva občutila bližino smrti, ki je stiskala pod ledom svoje bele, od mraza okorele roke. Takrat, gospcd, sem začel slikati, ne da bi se bil kdaj tega učil. Videval in slikal sem smrt, ki je prežala pod ledom. Podnevi sem moral gledati smejoče se obraze v vagonih, ki so mislili, da imajo pod nogami zvesto, zanesljivo zemljo domovine, a ne globokega jezera z lačnimi ribami. Ko je prišla pomlad in so zapihali toplejši vetrovi, se je Nikolaj Ivanjič usedel in je napisal pismo železniški upravi. Pisal je, da ne more taja več gledati, da vozi vlak po je V boju s somi "Ali znaš plavati?" me je vprašal moj davni prijatelj Bili Glandish, ki je bil član ameriške letalske družbe, ko sem ga prosil kake službe pri družbi. "Plavati?! Zakaj pa? Saj iščem nameščen j a kot pilot, in ne kot kopališki uslužbenec." 'Škoda!" je odvrnil BiH. "Ce bi me prosil kopališke službe, bi te mogel mgooče nastaviti. Torej: ali znaš plavati?" Seveda," sem odločno odgovoril. "Pa še prav izvrstno znam plavati; nekoč mi je na neki tekmi tisočglava množica burno vzklikala, ko sem skoraj 200 metrov daleč nenehoma plaval." "Zares?" Bil1 se je vzrado-stil. "Zares, dragi moj. Šele kasneje so dognali, da sem bil prav za prav zadnji na cilju." "Nikar se tako bedasto ne ša li!" me je zavrnil BiH. "Če ne znaš tako izvrstno plavati, se boš tega pa še naučil. — Poslu šaj! V Floridi, v Key Westu, je sijajno kopališče. Neizmerno razkošje, vse blazno drago, vse le za višje desettisoče. . . Moj prijatelj ima to kopališče v na jemu in je že obogatel. A zdaj je vse narobe. Pred tedni nam reč se je raznesla govorica, da so se blizu obale pojavili morski somi. Moj prijatelj, Bryan, ta, ki ima kopališče v najemu, pa mi sli, da je to bržkone delo njegovih tekmecev in trdi, da je bilo poslednjega soma ondi vi deti še pred štiridesetimi leti Brez dvoma menijo letoviščni ki, da jim ni žal nekaj dolarjev a žal bi ji mblio le, če bi izgubili kako nogo ali roko. Pa je Bryan sklenil, da izvede nekak poseben načrt, ki bi na mah pobil vse te trapaste govorice. Vzel bi v službo kakega letalca s prvovrstnim letalom, ki bi začel loviti tiste some, ki živijo le domišljiji kopalcev. Celo težko strojno puško bi mu dal na krov letala. Vse skupaj bi bila seveda velikanska reklama. Letalcu pa bi pretilo samo to, da ne bi zbolel za sončarico ali da ne bi dobil spalne bolezni, saj se bržkone v prihodnjih 200 letih ne bo nikoli več prikazala ta zverina, če je ne bomo s silo izvlekli iz kakega živalskega vrta. Torej, preudari!" — nakazal dvojno plačo. Tega dne je bilo obrežje nabito polno ljudi. Resnični som bi se bil brez dvoma prestrašil takšne množice in bi bil sam od sebe ušel. Joe, moj monter, mi je zavrtel propeler. Nato je siknilo letalo, nalahno se dotikajoč valov, a hipoma je švignilo kvišku ko blisk. Vesel sem bil, da sem mogel razkazati ljudem svoje izredne .letalske zmožnosti in jim povzročiti malo strahu in groznice. Ko sem se nekajkrat preko-picnil, zavrtel, švigal sem in tja ko ptica, sem le za nekaj metrov nad glavami množice šinil nizdol. Odpočil sem si in medtem so pripravljali poslednjo poglavitno točko: Klanje bom natančno nad in bitka s somi (iz gumija). njim in bom mogel streljati na Pet takih somov je bilo po- zverin0 £e ga dotlej ne bo že razdeljenih po morski površi- dohitela. vodno gladino. Ondi še zmeraj plava Joe proti obrežju. A njegovo kre-tanje ni več tako umirjeno in mirno. Ko da ga preganja strah in groza, bliskovito hiti s poslednjimi močmi k obali. In nato zagledam tudi jaz o-stro trioglato hrbteno plavut, ki reže valove niti sto metrov za Joejem. Z roko potegnem ročico za plin. Motor zatuli, požene letalo naprej. Letalo besno od-hrumi in se na levi skoraj dotika vode. Nato se vendar nekako dvigne in tedaj na vso naglico odbrzim k Joeju. Roka mi počiva na ročici strojne puške, a streljati še ne morem. Joe je točno v črti za strel pred menoj. Le sekunde bodo odlo ni. VeČina občinstva se je oborožila z daljnogledi. Dva soma naj bi s škripcem na motor potegnili k bregu, čim bi se prizor začel. Druga dva naj bi Že sem ondi. Zdi se, kakor da je som svoje žrtve popolnoma svest. Pripravi se za naskok, prevali se na hrbet, da je videti njegovo velikansko Cez štirinajst dni sem bil že novi službi. Zares je bila Byranova zamisel izvrstna in vse, karkoli se je prištevalo h ?ospoščini, je hitelo v njegovo kopališče, ki ga je "stražil neki slavni vojni letalec. . ." Prve dni je bilo prav zabavno. Bryan mi je preskrbel odlično letalo najmodernejšega tipa, ki sem ga prav z navdušenjem preizkušal Naslednje tedne sem se dal občudovati in sem se izvrstno zabaval. A potem, ko se na noben način ni hotel pokazati noben som, ki bi ga bil mogel preganjati, je začela pojenja-vati tudi groza gostov pred njim in Bryan se je že skoraj domislil, da je moja služba odveč. Ker sem imel pa šele za jesen na razpolago drugo službo, sem sklenil, da si utrdim svoj položaj. Nasvetoval sem Bryanu, naj priredi svojim gostom letalski shod, meeting. Jaz bi proizvajal najprej umetalne polete in bi potem s strojno puško napadel nekaj somov (ki bi bili seveda iz gumija ponarejeni). Bryan je bil za ta načrt tako navdušen, da bi mi bil skoraj vlekla dva čolna za seboj, a žrelo in šine prav na Joeja _ petega bi imel Joe na vrvi. Se- Med obema je le za dva metra veda vse tako, da bi občinstvo razdalje. jaz ga ne morem ne opazilo potvare. Stavil sem streljati kaj pa, da ne bo nobena zverina živa priplavala na breg. Ko sem bil nekako petsto metrov visoko, sem dal dogovorjeni znak. Spodaj so se o-'razceTra Plina! Letalo potegnem navpično navzdol. Desna stran z vso silo telebne na orjaško, ,sivo gmoto pod: menoj. Les se Potegnem za višin- glasile sirene kar sicer pomMsko krmilo in še enkrat na ves ni svarilen klic, da so somi v' bližini. Tedaj so začeli delo- vati motorni škripci in tudi o-ba motorna čolna in Joe so se zagnali v tek. Najprej sem zviška planil na dva najhitrejša soma, ki ju je vlekel škripec. V višini 200 metrov je začela regljati moja strojnica. Prvi som se je koj pogreznil v valovje, z drugim sem pa imel več opravka. Že sem ga preletel, medtem -ko se je zverina nemoteno bližala obrežju. Moja čast je bila prizadeta! Nameril sem letalo v plosko krivuljo. ' Moj gumijasti nasprotnik ni bil niti za deset metrov oddaljen od obrežja, ko začne strojna puška V drugo regljati. Tudi sem pobil! Že se bližata oba motorna čolna, vsak vleče soma za seboj. Spet se pogreznem nizdol. Zdaj se mi posreči, da se jima približam s strani. Ta dva sta bila na mah uničena. Ostane torej le še Joe, ki plava s svojo zverino za seboj, še dokaj dale čod brega. No, s te strani mi za mojo stavo pač ne grozi nobena nevarnost! A nekaj vendar ni v redu. Množica gledalcev se zgane na mah, ko da bi jo oplazila strela. Nato pa se razlegne krik groze, ki prevpije celo ropot mojega motorja. Na sedežu se obrnem in se zastrmim v plin odprem motor. V moje veliko začudenje me letalo sluša, da poletim v višino. Vsa vodna gladina pod menoj je rdeča. Videti je, da je desna stran letala orjaško zverino naravnost raztrgala. Za nekaj metrov vstran kobaca Joe. Ves je prepaden, a popolnoma nepoškodovan. Jaz pa se mučim, kako bi pristal z razbitim, razcefranim letalom. (Peter Hali). -o-- LIBERALCI ZAHTEVAJO A BDI K AC I JO KRALJA LEOPOLDA Bruselj, Belgijja. — Člani eksekutivnega odbora liberal-tega ne stranke so sprejeli resolucijo z zahtevo, naj se kralj Leo- CEVI POD ROKAVSKIM ZALIVOM \ V Londonu je bilo nedavno prvič naznanjeno, da je 20 cevi pod Rokavskim prelivom iz An--glije v Francijo zalagalo zavezniške armade z gasolinom, katerega je prmajalo nad en milijon galon na dan. Nekaj tednov po vpadu v Francijo je bilo položenih nad 780 milj cevi, kar se more imenovati eno največjih inženirskih podjetij tekom vojne. Od jugovzhodne obali Anglije je bilo v Bologne položenih 16 po tri palce debelih cevi, v Cherbourg pa štiri. - L KUHARSKA KNJIGA RECIPES OF ALL NATIONS RECEPTI VSEH NARODOV nova izdaja stane sedaj $3.00 I3P Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega 2a one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v tem čimbolj izvežbati in izpopolniti. Knjigarna Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York 11, N. Y. pold odpove prestolu. Voditelji levičarskih grup so zapretili z oklicem generalne stavke, če se bo vrnil v Belgijo. Leopold se nahaja v Solnogradu, Avstrija. VLOGE r tej posojilnici Sarin** * LMB OstysnUfan. W—htagtw. D. a Sprejemamo osebne in druttrsns vloga. LIBERALNE OBRESTI St CUir Saving! ft Loan Co, OK St drir Aren— . HEad. U7I CLEVELAND t. OfflO r- K. S. K. JEDNOTA POSOJUJE DENAR {lanom in neilanom na zemljifta in posestva po k% obresti brez kake provizije alibonnsa Naročite si dnevnik! V Clevelandu Izhaja ie nad 40 let slovenski list z Imenom "AMERIŠKA DOMOVINA" V teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en SLOVENSKI DNEVNIK Ako ie niste naročeni m "AMERIŠKO DOMOVINO" nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih. "AMERIŠKA DOMOVINA" je primeroma telo poceni. Za vse leto vas stane samo $6.50; za pol leta $3.60, za četrt leta $2. Naročite si Jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Posojila so napravljena na tak nalin, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije piiite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS NAROČITE IN ČITAJTE priznano najboljšo slovensko družinsko revijo "Novi Svet" * * * Prinaša zbrane članke, črtice In najlepše zanimive povesti. Posebno J« zanimiv "SLOVENSKI PIONIR," ki prinaša zgodovinske podatke slovenskih naselbin in slovenskih družin v Ameriki. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez tega zanimivega In pomenljivega slovenskega mesečnika. Stane letno sa Ameriko $2; sa Kanado $3. Naročnino sprejema: ★ ★ ★ i« NOVI SVET 99 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. 534891535391235323532353534853535348485348534848535348485323 48485348902323535323484848482353235353484853532348234823535348 48235353534853532353235348534848234848532323485353485353232323532348234823533223535353 232353534853125323532323535348535353534848232323232348535348484848482323232323232353 OUR 0 PAGE "The Spirit of a "Rejuvenated KSKJ" UNRRA TO DELIVER 3,895,000 TONS OF RELIEF SUPPLIES TO EUROPE Washington. — In a report ped and when it will be ship- submitted recently to the com mittee on supplies of the United Nations Relief and Rehabilitation Administration, Roy F. Hendrickson, deputy director general for supplies, stated that preliminary estimates of supply and shipping requirements for the second half of 1945 to six liberated European countries receiving UNRRA assistance total 3,895,000 gross metric tons valued at $913,000,-000, to be supplied by contributing countries, including the United States. "This is more than three times as large as the program through June, when supplies delivered or on their way to countries receiving UNRRA assistance will have totalled 1,-229,113 metric tons valued at $256,300,000," Mr. Hendrickson said in his statement as relayed to the Office of War Information. Out of the 3,895,000 tons of supplies from July through December 1945, if the quantities can be obtained, Albania would receive 91,000 metric tons valued at $19,000,000; Czechoslovakia 884,000 tons valued at $196,000,000; Italy 99,000 tons valued at $29,000,-000; Greece 1,034,000 tons valued at $171, 000,000; Jugoslavia 858,000 tons valued at $242,000,000; and Poland 929,000 tons valued at $256,-000,000, the Hendrickson re- ped," Mr. Hendrickson pointed out, "will depend on a number of factors, including availability of supplies and shipping, port facilities and transport facilities to carry them inland." In the last analysis, he declared, "the success of the program will depend on the extent to which UNRRA will receive the full and unequivocal support of its members, especially of the major supplying governments. • By the end of June, the report sets forth, the relief and rehabilitation supplies financed by UNRRA and delivered or on their way to the countries requiring UNRRA's financial assistance will amount to 1,220,000 tons distributed as follows: Czechoslovakia 76,753 tons valued at $28,600,000; Greece 786,138 tons valued at $132,-400,000; Italy 76,630 tons valued at $13,400,000; Jugoslavia 199,001 tons valued at $47,-90,000; Poland 88,938 tons valued at $33,400,000, and UNRRA camps in the Middle East 1,663 tons valued at $600,-000. In addition, approximately $10,000,000 worth of supplies were procured directly from the military nearest to the Middle East camps, while supplies were also delivered for the emergency relief program in western Europe, and medical supplies and seed have been port revealed. "What will actually be Ship- shipped to China. INDIFFERENCE TO SPIRITUAL WELFARE OF OTHERS IS HERESY By Sister M. Clare, SND "Do you and your wife go to Mass every Sunday, Mr. Jackson?" "Of course we do." "Receiive the Sacraments regularly?" "Absolutely." "Are your neighbors regular church members too?" "Listen, nine-tenths of the people in our neighborhood never go to church." • "What are you doing to help them save their souls?" "Now see here, we live our lives; let them live theirs." "Do your social and business friends know you are a Catholic?" "Religion is a private affair. Keep it out of business and social life. That's the only way t*> get along in this world." "That's like paying the baker for the bread you put into your body and forgetting that God'gave you the body to put the bread into, as Father Rumble neatly puts it in his 'Radio Replies.' It seems to me you are working overtime to make people overlook the fact that you have any religion. How can you live a real Christian life, as you think you do, and always go along with the crowd?" "Oh, my wife is an expert at never letting religion and social duties conflict. She always knows the right thing to do or say. I just follow her lead. At the plant when the fellows start talking about religion, I just say, 'Now listen, fellows, let's not start an argument.' And what I say goes down there." And there, dear folks, is an illustration of the great modern heresy of indifference, which Hilaire Belloc years ago called a "bLight over the harvest." We love Christ, we value His friendship, and yet we go out of our way to keep others from becoming intimate with Him, or even knowing Him. Won't many of us be in quite a sorry predicament at the last judgment when our spiritually starved neighbors find out we knew Christ intimately all the years we lived among them and that we kept it a deep secret from them? Sharing our religion wiith our neighbors and interfering with someone else's religion are two quite different things. This indifference of so many Catholics to the spiritual welfare of their neighbor is definitely unchristian and it is un-America too. There is a whale of a difference between an obnoxious, oppressive evangelism, and that warm Christian charity which constrains a true lover of Christ "to transfuse some of his life into others who either have none or only » little," to quote the earnest words of Pope Pius XI. About 15 years ago Jacques Debout wrote a very clever satire on "My Sins of Omission." Folks who are very careful not to attempt any kind of aposto-late, who use extreme tact in avoiding every religious question or even the most transparent allusion to the supernaural would profit much from a perusal of his book which has the pertinent subtitle, "An Average Catholic's Examination of Conscience." "Screwtape's Letters," by C. S. Lewis, would be a fine companion volume. Both books are'written in reverse— and therefore are as pleasurable as they are painful. --o- Buy War Bonds and Stamp* TO CELEBRATE PATRON FEAST New York, N. Y. — The pa-tronal feast of our society, the Feast of St. Anne, will be observed on Sunday, July 29, at the 10 o'clock Mass in St. Cyril's Church, New York. Please, members, make an effort to be present at this Mass which will be offered for the living and dead members. Prove to St. Anne, who will look down upon us, that we are proud to have her as our patron saint. She was chosen by God to be t'he mother of Mary; His own and our blessed Mother. How happy she will be if there is a good attendance. Kindly don't forget to wear your badges. After Mass dues will be collected in the Church hall. As a last reminder, please don't forget Sunday, July 29; we have a date with St. Anne at 10 o'clock. Please don't disappoint her! Emmy Toncic'h. MOTHER TONGUE English, they say, is the language most used, Most spoken, most written, most cruelly abused. The plural of box we all know is boxes, Yet the plural of ox is oxen, not oxes. A goose is a goose, but two are called geese, But why isn't more than one moose quoted meese? A mouse and his family are mentioned ^Miee; But the plural of house is houses, not hice. The plural of brother is brothers or brethren, And yet we say mothers, but never mothren. The plural of man? The answer is men. The plural of pan? Who'd dare to say pen? If more than one tooth we designate teeth, Then why isn't more than one booth termed as beet'h? If one thing is that and three things are those, Then why do we swear at the cats and not cose? A now in the plural is sometimes the kine, But who ever spoke about two vows as vine? You can readily double a foot and have feet, But try as you might, you can't make root reet. AN OPPORTUNITY Buying more life insurance is buying more income. It does not add to a man's problems— it subtracts from them. It is not taking money away from the family today—it is guaran- Remsgar - Jesenovic AWARDED BRONZE STAR MEDAL Cleveland, O. — Staff Sergeant Charles S. Katkic, member of the 101st Airborne Division, veteran of Bastogne, was awarded the Bronze Star Medal for achievement during the battle for that city Jan. 16. Assuming command of his platoon when the leader was injured, Sgt. Katkic deployed his group to envelop a portion of the town of Hardigny, organized the men in a defensive position and established strong points on commanding ground near that town. Katkic entered service in March, 1942, and now is somewhere in Germany. A brother, 1st Lt. Nick, 'has returned from the C.B.I, theater, where he was a pilot. He is now stationed at Fort Dix, N. J. Thoy were members of St. Vitus Parish. j KILLED ON CEBU ISLAND Cleveland, O. — The War Department notified Mr. and Mrs. Michael- Silc, 1273 Norwood Rd., that their son, Pvt. Anthony J. Silc, was killed on Cebu Island in the Philippines March 29. He had previously been reported missing. Pvt. Silc, 20, served with r.n infantry division of the American Division. He was graduated from East Technical High School and was employed by the Warner and Swasey Co. before entering the service August 1943. He had been overseas since March, 1944. A memorial Mass was said for him in St. Vitus Church. Waukegan - North Chicago, 111.—For her marriage to William F. Jesenovec Ph.M. 1/c, USNR Miss Florence Remsgar chose a wedding gown of white marquisette and lace. She carried a prayer book and white orchid and her veil was fingertip length. Tne Rev. Michael Cepon heard their vows at a 9'oclock Mass in Mother of God church June 23. The bride is the daughter of Mr. and Mrs. Jerry Remsgar, 1044 McAlister Ave., North Chicago. Her father, Mr. Remsgar, has been a life long KSKJ member and is a member of the Board of Trustees of St. Joseph's Society, No. 53, at Waukegan. Her bridegroom is the son of Mr. and Mrs. I. F. Jesenovec, 1222 Adams St., North Chicago. Mr. Remsgar gave his daughter's hand in marriage. Her junior maid of honor was Dolores Jesenovec and Margaret Kevorkian and Mrs. Fred Marcelain served as bridesmaids. Dolores was dressed in a pink net frock and the bridesmaids wore gowns of Nile green marquisette. They teeing money to them in the future and more money than is carried pink carnations with available under almost any other plan. It is not a burden —it is a blessing. It is not adding a new liability—it is adding a new asset. It isn't a mortgage on future income—it's a guar- Nile green streamers and all wore matching headdresses. Robert Remsgar served as best man and Mr. Marcelain was the usfier. The wedding reception was antee of future income. It is held in the Mother of God hall not getting ready to die—It island was attended by about 250 getting ready to live. It is not i guests. The newlyweds are more spending—it is more Jiving at the Remsgar home, saving. It is not "owing more j The bride, a graduate of Wau-money"—it is "owning more kegan Township High school, money." It is not taking liv- is employed at Great Lakes ing from life today—it is put- Naval Training center, where ting living into life tomorrow, j her husband presently is sta-It is not a duty—it is a privi- tioiwd. He, too, is a Wauke- A WOMAN'S PRAYER O Lord, Who knowest every step of mine, Help me to bear each cross and not repine; Grant me fresh courage every day, Help me to work always Without complaint! O Lord, Thou know(^t well how dark the way, Guide Thou my footsteps lest they stray; Give me-fresh faith for every hour, Lest I should ever doubt Thy power And make complaint. Give me a heart, O Lord, strong to endure, Help me to keep it simple, pure; Make me unselfish, helpful, true, In every act, what'er I do, And keep content! Help me to do my woman's share, Make me courageous, strong to bear * Sunshine or shadow in my life; Sustain me in the daily strife To keep content!—Anon. lege and an opportunity. — Colonial News. -o- Money talksl United State« War Savin in Bonds and Stamps about "Vmorrl" gan Township High school graduate. The bride and groom are members of St. Joseph's Society, No. 53 KSKJ. Wounded on Okinawa Cleveland, O.—Marine Pfc. Louis Pastorcich suffered injuries on Okinawa May 19, his parents, Mr. and Mrs. Mike Pastorcich, 1221 Addison Rd., have learned; Pfc. Pastorcich, 22, entered service in Sept. 1941, and went overseas last August. He has two brothers in service: Pfc. Mario, now home on furlough, and Cpl. Joseph, in Germany. A new KSKJ member today means a bigger KSKJ tomorrow. A bigger KSKJ tomorrow means a better KSKJ—and a better KSKJ should be the aim of every member! JOLIET ACTIVITY CLUB 10 HOLD PICNIC IN PARISH PARK SUNDAY Joliet, 111. — The Joliet K. S. K. J. Activity Club will hold a picnic July 22, at the Parish Park on Raynor Ave., and invites all supreme officers and all KSKJ members of Joliet and Rockdale. It is hoped that members will attend in order to show a little interest in our young folks. An interesting program of entertainment that will please both young and old ha* been planned. At a recfent meeting the following officers were elected: Betty Jane McCarthy, president; Nan Dolinshek, 1st vice-president; Marie Culik, 2nd vice-president; Therese Ambrose, secretary; Lorraine Matkovec, recording secre- tary; Irene Felix, treasurer; ! Trustees: Betty Lillek, Rose Marie Legan, Mary Ann Resi-dori. Captain, Lorraine Živec; Lieutenants: Marion Bu-thala, Dolores Pasdertz. The chairman of activities is Helen Metesh. The officers were installed July 17 with Joseph Zalar, supreme secretary, serving as installing officer. Following the installation a party was given in honor of 10 members who graduated this past June. Don't forget the picnic, Joliet and Rockdale members. Come out and support our young people. Jean M. Tezak, Director of Juvenile and Women's Activities. SAVE-A-LIFE QUIZ 1. The best way to hitch a tractor to a machine or a trailer is to: a. Have someone stand on the ground behind the tractor to direct and lift the tongue of the machine, b. Have the driver use an iron bar with a hook on the end to lift the tongue, c. Cet the tractor stand and push the machine up to it. 2. If you have to crawl under your car to work on it the safest way to do it is to: a. Jack up the car. b. Dig a nole under it. c. Block up the car. 3. According 'to all available reports, what farm machine is involved in the most accidents? a. Plow. b. Mower, c. Tractor. 4. What is the most common and frequent occupational disease? a. Dermatitis, b. Silicosis, c. Pink eye. 5. What is the "Buddy system" of swimming? a. Going swimming with a buddy instead of a sweetheart, b. A new stroke developed by Buddy Finagill. c. Never going swimming alone but always taking a buddy or friend along with you. 6. The safest waf to lead a bull is: a. With a rope. b. With a staff, c. With a steel chain. 7. The hours when industrial workers are most prone to accidents are: a. Right after starting in the morning, b. Just before quiting time. c. Three hours after starting in the morning and three hours after lunch. 8. Electric irons which were not disconnected are estimated by the National Fire Association to have caused how many fires every day in the United States? a. IO.^j. 40. c. 120. 9. If you should come into contact with poison ivy, what should you do? * a. Wash the affected parts with copious quantities of water and strong soap. b. Bandage the affected parts immediately to keep the air out. c. Paint the affected parts with iodine. 10. The major industry with the highest accidental death toll in 1944 was: a. Manufacturing, b. Farming. c. Construction. (Answers on Page 8) -o- Missing in the Pacific Cleveland, O. — Motor Machinist's Mate Daniel R. Sta-kich, 26, has been reported missing in action in the Pacific. He served aboard the submarine USS .Trigger, which the Navy has announced is overdue and presumed lost. Graduate of Cleveland Trade School, Petty Officer Stakich was employed by Sommer and Adams Co. before enlisting in Nov. 1942. He had been overseas since May, 1943. A brother, Radioman Peter, is in the Pacific. ANY BONDS TODAY? By Grade Allen and George Burns Illustrated by Ed Reed JAKES PAWN 5 HO P ED REED "I ho4*kpd I ho other ud h««ght m War our page War KITCHEN By FRANCES JANCER 1110 Third St. La Salle. 01. aids TO SUCCESSFUL MARRIAGE OUTLINED Montreal. — Devotion to | Christ is the strongest defense against mental alienation in marriage, the Rev, Edward Dowling, S. J., recognized authority on socio-political sub- compatability in marriage, the lecturer said the first is in the soul of the husband, changing his native discouragement to courage. "If this is done by the wife, the desire to associ- jects, declare^ at the Catholic; ate with her will result in the Summer School at Loyola Col-'second desired reaction, which lege here last week. The writer of this column I Pius II, in his encyclical on had the pleasure of visiting at I Christian marriage, the speak-the Rival's Club Lodge near er said, touches this mental Wilmington, Illinois, recently, Icompatability and common aim where she found that joviality I when he says that the lov prevailed, although the facesi which binds man and wife of the boys gone to war were I "must have as its primary pur-missing. I pose that man and wife help This club is dedicated to leach other, day by day, in th< se merry souls who make forming and perfecting them drinking a pleasure — who helves in the interior life . achieve contentedness long be- that they may grow in true fore capacity, and who, what- iove towards God. . . this mu ever they drink, prove able to :uaI inward molding of hus-carry it. enjoy it, and remain 5and and wife> this determined ladies and gentlemen It is sit- Lffort to perfect each other uated on the banks of the Kan- >an in very real gense kakee River a short distance L sajd tQ be ^ chief reag()n from tne city of Wilmington. and purpose of matrim Here they enjoy fishing, boating, ball games, and farming their own vegetables, plus use of the lodge Casino. The upper deck contains about 20 provided matrimony be looked at not in the restricted sense as instituted for the proper | conception and education of bunks, where members of the :he chlld' but more wide1^ as Rivals Lodge may spend a Phe blending of life as a whole week end there. This upper and the mut"al interchange deck is restricted to men only. and sharing thereof." The following are a few re- That the wife is the aggres-cipes to put in the file of their sor and leader in the mental lovely kitchen. union in marriage was stress- Deviled Hamburgers ed b>' the speaker. 112 lbs. chuck beef, ground, "The Psychic incomplete 1 3 cup chili sauce, 2 teaspoons ness in the woman," Father prepared mustard, 2 teaspoons Dowling pointed out, "is most bottled horseradish, 2 tea- frequently loneliness, Vhich spoons minced onion, 2 tea- calls for association. In the spoons Worcestershire Sauce, man it is discouragement, a 11 i teaspoons salt, fat or salad which calls for encourage-oil. . ment. Combine the first/seven in- "The leader, aggressor and gredients. Shape int^ 10 cakes director in the matter of men about 2 inches in diameter, tal union is the wife, which is Brown in a little hot fat in a just the opposite in the case of skillet for 4 minutes on each physical union, side or broil in a broiler for 3| As to reactions in mental to 4 minutes. Serves 4 to 6. Vegetable Casserole then heat thoroughly. Serves 4 cups shredded green cab- 4. 1 No. 2 can of beets may be bage, 1 No. 2'-j can of toma- used instead of the fresh ones, toes, 2 teaspoons salt, 1 tea- Dutch Apple Cake spoon granulated sugar, 1 ta- 1 cup sifted all-purpose blespoon minced onion, 2 ta- flour, 1V2 teaspoons baking blespoons melted butter or powder, 14 teaspoon salt, 3 ta-margarine, 2 cups cooked blespoons granulated sugar, yA white rice, Vi cup soft bread crumbs, 2 tablespoons grated American Cheddar cheese. Cook the cabbage uhtil tender, drain. Meanwhile combine and cook the tomatoes, j spoons melted butter or mar-salt, sugar, onion and 1 table- garine. is in the wife and her loneli ness. Men are not encouraged, and made to feel big, except superficially, by being told they are big. The only thing which makes a man feel big is littleness. This imposes upon the wife, the moral problem of being little without being a cup shortening, 1 egg, 14 cup milk, 3;<4 cups pared, cored, sliced tart apples (about 3 apples) , 14 teaspoon cinnamon, J/4 teaspoon nutmeg, 2 table- spoon of the butter for 5 minutes. Arrange the cabbage, Sift together the flour, baking powder, salt and 1 table- tomatoes, and rice in alternate I spoon of the sugar. Cut in layers in a 11-j qt. casserole, i shortening with two knives or Combine the crumbs with the a pastry blender until the mix-cheese and the remaining 1 ta-|ture is like coarse cornmeal. blespoon butter, and sprinkle Stir in combined egg and milk over the top of the casserole, j with a fork. Spread in a greas-Bake in a moderately hot oven ed or oiled pan about 10 by 6 375 degrees for 45 minutes, by 2 inches. Arrange apples Serves 6. in parallel rows on top, with Z'ppy Beets ;the pointed edge down. Sprin- 2 bunches small beets (10 kle with the cinnamon and nut-to 12), 1 •> cup light or heavy meg combined with the re-cream, 3!2 teaspoons horse- maining 2 tablespoons of sug-radish. 112 teaspoons salt. iar. Then sprinkle with but-Prepare, then cook beets ter. Bake in moderately hot whole, drain, {hen rub skins j oven of 400 degrees for 40 to off under cold running water. [45 minutes or until apples are Cut as desired. Heat cream, I tender. Serve warm, cut in horseradish, and salt together jslices, with vanilla sauce. Will in a saucepan. Add beets, serve 6. 1st ANNUAL AMERICAN SLOVENE GOLF TOURNAMENT SUNDAY, JULY 29, 1945 SUBURBAN COUNTRY CLUB Green Bay Road, Waukegan, 111. Entry Fee $2.00 Name.....................................Hdcp. Mail Entry To Chairman Frank J. Ogrin Jr. 1039 Park Ave. North Chicago, 111. doormat — in other words, of being humble. Here the Christian wife has a great method and model in Christ. "If the wife can see Christ in her husband — . .as long as you did it to one of these least brethren, you did it to Me' — and if she can see herself as Christ views her, then the problems of her husband's courage, her loneliness, their social, financial and physical compatabilities are a long way toward being solved." Discussing various stepping stones and stumbling blocks Father Dowling remarked: "No man can ever understand why a woman prefers a cheap gardenia to an expensive washtub for her anniversary. Smart men don't try to understand this. No woman can understand what dollar does to a man. A debt is washtubs to his discouragement. "The two great hidden dangers of marriage occur in the soul of the man — discouragement — and the body of the woman — fatigue. Fatigue is the discouragement of the body, and discouragement is fatigue of the soul. Among devices leading to mental compatability, Father Dowling said, are certain joint mental and spiritual activities. He cited among these: night prayers together (not vocal), Saturday confession together, letters to each other even when living together. "The content of these letters should gradually deepen from things to thoughts. The four stages of intimacy in letters are: 1— What the writer is doing. 2— What the writer is thinking. 3 — What the writer is thinking about the person written to. 4 —What the writer is thinking about himself or herself." CAMPAIGN PRIZES PRESIDENT TRUMAN WAS A POOR BOY Like so many of our presidents, President Truman was born a poor boy. He worked on a farm, driving a pair of mules. But he drove them well. Indeed, it has been said that no one could plow a straighter furrow than- did young Harry Truman. His birthplace was in the small tewn of Lamar, in the State of Missouri. The sma'l white 'house of his birth is still standing. When he was a young man Harj*y Truman served overseas during the first world war. He rose to the rank of captain. Until he became Vice-President last January, President Truman was a Senator in Washington. He received a great deal of fame for the good work that 'he did as head of what was called the Truman Committee. The people who know him say that President Truman is a simple man. He is modest, hardworking and loyal. President Truman is the first president to come from the State of Missouri. Most of our presidents have come from Ohio and Virginia. At the end of the present KSKJ membership campaign prizes will be awarded to the officers of the societies in each group securing the greatest amount of dollars of new insurance written: 1st Campaign Prize.......$100.00 2nd Campaign Prize......$ 75.00 3rd Campaign Pri^e......$ 50.00 4th Campaign Prize.......$ 25.00 In addition to the above awards, the following additional monthly prizes will also be given: 1st Monthly Prize.........$25.00 2nd Mnothly Prize.........$20.00 3rd Monthly Prize.........$15.00 4th Monthly Prize.........$10.00 The above prizes will be awarded to the officers of each group writing the highest amount of insurance from month to month. As a further incentive to the officers, a special "CAMPAIGN BONUS" will be paid to every society officer whose total amount of insurance is $15,000.00 or more. The bonuses will be paid at the rate of $1,000.00 of new insurance, e. g., Insurance Bonus $15,000 ..................$15.00 ItijOOO.................. is .00 17,000 .................. 17.00 18M00.................. 18.00 19J000 .................. 19.00 20J000 .................. 20.00 Besides the campaign prizes the customary cash awards will also be paid for each new member secured during the course of the campaign: . ADULT DEPARTMENT $ 250.00 Insurance........$ 1.00 500.00 Insurance ........ 2.00 1000.00 Insurance ........ 4.00 1500.00 Insurance........ 6.00 2000.00 Insurance........ 8.00 3000.00 Insurance........ 12.00 4000.00 Insurance........ 16.00 5000.00 Insurance........ 20.00 For each NEW JUVENILE member ("A A" and "BB" types of Certificate) $1.00 cash award will be given. In the case of Twenty-Payment Life ("CC" Certificate) and Twenty-Year Endowment ("FF" Certificate) cash awards will be as follows: Insurance "CC" "FF" $ 250J00 ......... $2.00 $ 3.00 500.00 ......... 4.00 6.00 1000.00 ......... 6.00 10.00 a>y bonds today? by bob " Illustrated by Gregory ITAlessio "Nothing, thanks, rm savin* my ntanej tor War I |nst came to to toat myself." ds, and RELIGION AND VACATION Answers to Save-a-Life Quiz 1. Have driver use an iron Lar. 2. Block up car. 3. Tractor. 4. Dermatitis. 5. Never going swimming alone. 6. With a staff. 7. Three hours after starting and three hours after lunch, i 8. 40. A new KSKJ member today means a bigger KSKJ tomorrow. A bigger KSKJ tomorrow means a better KSKJ—and a better KSKJ should be the aim of every member! 9. Wash the affected parts. 10. Farming. The Evangelist, Albany The philosophy of Vacation is an easing up of strain or routine to restore waning energy or interest. The change in routine, scenery, occupation or association is for the purpose of revitalizing our physical and mental forces. It is also called recreation, that is, to re-create what has begun to show signs of wear or loss of vitality. That is why a surcease in religion cannot be included as part of vacation. We cannot take a vacation from religious living any more than we can take a rest period from breathing. It is the essence of our spiritual life. Spiritual life does not become ennervated by the continuous and industrious ex-arcise of religious principles. It prospers and grows strong.' Fulfilling our religious obligations is to the spiritual life, not what the grind of daily physical or menal work is to .he material life. It is as eating and "drinking without .vhich our physical being would deteriorate and die. Those who reckon vacation .s a time for a "blackout" of the Ten Commandments or even a "brownout" of a few of them, are putting religion on a purely material or social plane. They are trying to do in their private lives what Hitler, Stalil, Mussolini and their ilk at-empted to accomplish in their political programs—to give re- ensemble. for Catholics, "Mass on Sunday" has been, traditionally, the weak point of vacation fidelity, with the usual excuse of "too far from a church." Restrictions in A coupons and travel facilities have applied a bit of a remedy. But whether it is the Third Commandment or the Sixth or other gravely binding obligaion, vacation gives no alibi for a creature's neglect of duty to his Maker and Eternal Judge. MEN WHO BOUNCED OUT Take two coins that are exactly alike. One is genuine and the other is counterfeit. How can you tell them apart?, The secret service men tell us we should throw them on a table. The coin that doesn't bounce is counfterfeit. The coin that bounces is the real thing. Life tests men in the same way—by their bounce! The men who do not possess real worth, quit. The men of value bounce. Lincoln was defeated many times, yet always bounced back and finally bounced into the White House. Edison failed many times in his effort to invent the incandescent lamp, yet he always bounced back and tried again — and finally won. In the Hall of Accomplishment, you'll find inscribed the names of men ligion the status of a phase of j who bounced, police department the police department or a problem of the economic order. It would be amusing, were it not so tragic, to see certain types of Catholic, and many self-nominated serious Christians, so courageous and vociferous in defending religion as an innate natural right against the invasion of state absolutism, and condoning their own impertinence in treating religious obligations as variable as the color of a hat or a necktie Emerson wrote: "What you are, thunders so loud I can't hear what you say!" The counterfeit coin looks like the genuine, but it isn't, it won't bounce. A man may talk and i look like a winner, but the way he actually lives is the test that counts. Meeting "hard knocks, defeats, and set-backs of life with bounce is the supreme test of character and worth. Be a man with Camp Edwards, Mass.—The cook at Camp Edwards shows a coupk of WACS Just how he salvaged all waste fats from the kitchen. Combhtsd Army and Navy salvage in 1944 totaled approximately 52,000,0001-»- to match the current apparei BOUNCER!—Waco. MONEY TO LOAN If you intend to borrow money on your home, borrow it from KS.KJ. The KJS.KJ. loans money to members and non-members on improved Real Estate at 4% interest without any commission. Payments on principal in monthly installments. For additional information write to: K. S. K. J. 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS