heroin znova
ubijal
Stran 17
mška: razrešili
klančnika
Stran 2
super-zlati maturanti
s celjskega
Stran 4

ŠT. 29 - LITO 57 -	7. 2M2 - CENA 350 SIT	Odgovoma urednica WT: Ta^na Cvim
KO UDARI
STRELA
Stran 5
BOJAN
PRAŠNIKAR:
»ZA KATANCA
NAŠE LIGE NI
BILO«
Stran 9
CEUSKA
STOLETNICA
JE ZA SMEH
Stran 8
2
pOGODKI
uvodnik
Figa za zasluge
Usoda Staneta Klančnika, dolgoletnega upravnika počit-
niškega doma v Baški, je bila zapečatena mnogo preden mu
je dobro naoljeni glasovalni stroj mestnih svetnikov v torek z
modrimi kartončki pomahal v slovo. Mestna vrhuška se mu
je odrekla že tedne pred tem in bilo je pač samo vprašanje
časa, kdaj in s kakšno razlago bo padla njegova glava.
Morda je bil Klančnik res relikt minulih časov in se nje-
gov način dela v Baški ni ujemal s sodobnejšimi pogledi na
poslovanje, dom pa je jemal kot svoj pašaluk, kot so se radi
pridušali občinarji. Je pa ravno zaradi teh (neuradnih, da
ne bo pomote) očitkov vsaj nenavadno, da je prav Klančnik
ves čas opozarjal na pravne nedoslednosti, ki naj bi si jih
privoščila občina. Zanimivo je tudi to. da so se kot dober
gospodar, za kakršnega se najbrž imajo na Trgu celjskih
knezov, reševanja položaja doma v Baški lotili tik pred po-
letno sezono. Pa čeprav jih je Klančnik že konec lanskega
leta začel nadlegovati z opozorili glede težav s kategoriza-
cijo doma po hrvaški zakonodaji. Zato pa morata sedaj ob-
činski predstavnik za odnose z javnostmi skrbeti za zaloge
paštete, vodja oddelka za družbene dejavnosti pa kupovati
iverkeza postelje. Seveda bodo rekli, daje to za dobro otrok,
vseh teh nedolžnic dušic, ki so jim omogočili letovanje na
morju, oni pač ne smejo trpeti. Me prav zanima, kdo na
občini je lani decembra pomislil na te otroke. V volilnem
letu pa se vsak politik prelevi v božička.
Saj ne, da bi na vsak način želeli braniti Staneta Klanč-
nika. Morda je res relikt starih časov. In ravno zaradi starih
časov je že skoraj sramota, da so ga na občini odvrgli na
takšen aferaški način. Povabili ga niso niti na sejo, kjer so
ga odstavili. V starih časih, ko je občinska oblast (predvsem
prejšnja) pozabila, da imajo počitniški dom v Baški, je bil
prav Stane Klančnik tisti, ki ga je rešil pred zaprtjem in
morda še hujšo usodo. Ki ga je ohranil za otroke s Celjskega.
In če ga niso znali zamenjati na elegantnejši način, z manj
hrupa in smetenja, kaže to na izrazito netaktnost in poli-
tično nespretnost vrhuške v Narodnem domu. Še posebej v
volilnem letu.	SEBASTIJAN KOPUŠAR
Svetniki podprli
prenovo Baške
Mestni svetniki so v torek z veliko več žara razpravljali
o Viziji počitniškega doma v Baški, kot se imenuje načrt
obnove in poslovanja doma v prihodnjih letih. Načrt pred-
videva dobrih 718 milijonov tolarjev vredno novograd-
njo, pri čemer bi občina zagotovila dobrih 56 milijonov
tolarjev, najela za nekaj več kot 412 milijonov tolarjev
posojila, 250 milijonov pa bi pridobili s sovlaganjem
drugih zainteresiranih. Svetnike je skrbelo predvsem ali
bo občina ohranila večinski lastniški delež in ali bodo
lahko zagotovili nemoteno letovanje otrok. Tako so pod-
prli načrt prenove in dodali sklep, da se bo občina lotila
samo prenove v manjšem obsegu, če bi gradnja novega
objeta pomenila izgubo prihodnje poletne sezone. (SKO)
Preboldski tekstilci v
prisilni poravnavi
Večina upnikov Tekstilne tovarne Prebold je na včerajš-
njem naroku podprla prisilno poravnavo podjetja, kar po-
meni, da je, vsaj za sedaj, rešenih 376 delovnih mest.
Kot je znano, bo delo v tovarni izgubilo 165 ljudi, večino
tistih, ki bodo ostali, pa bodo prezaposlili v dve novi hče-
rinski družbi. V matičnem podjetju - Tekstilna tovarna Pre-
bold bo namreč odslej delovala kot skupina, bo delalo okrog
90 ljudi. Upniki so do tovarne prijavili 1,6 milijarde tolar-
jev terjatev, priznanih pa jih je bilo za 1,369 milijarde tolar-
jev. V celoti bo poplačanih 379 milijonov tolarjev terjatev
(ločitveni upniki in 145 milijonov terjatev zaposlenih), 146
upnikov, ki imajo za 86 milijonov tolarjev terjatev, se je
odločilo za poplačilo v blagu, vsi ostali upniki pa bodo do-
bili le petino terjatev, ki jih bo morala tovarna poravnati v
enem letu od pravnomočnosti prisilne poravnave. JI
Ponovno o podražitvi
Celjski svetniki so, potem ko je župan zadržal objavo sklepa
o podražitvi vrtcev, ponovno obravnavali sklep, sprejet na
prejšnji seji. Župan je sklep zadržal, ker so svetniki skleni-
li, da naj bi bili oproščeni plačila varstvenih uslug vrtcev vsi
tisti otroci, ki so zaradi bolezni odsotni več kot 15 dni,
namesto poprej veljavne odločbe, da so plačila oproščeni,
če zaradi bolezni izostanejo 30 dni. Ker bi takšna odločitev
proračun stala najmanj dodatnih 10 milijonov tolarjev, bi
bil potreben rebalans. Zato so sklep iz prejšnje seje razve-
ljavili in tako spet velja, da so plačila oproščeni starši, kate-
rih otroci so zaradi bolezni iz vrtca odsotni več kot 30 dni,
potrdili pa so 7-odstotno podražitev.	BS
Klančnik i
razrešen
Na seji celjskega mestnega sveta so Staneta Klančnika razrešili z mesta [
direktorja podjetja Celea	i
Celjski mestni svetniki so
na torkovi seji gladko in brez
zapletov opravili z vročo ju-
ho, ki se je v zadnjih ted-
nih kuhala v zvezi s počit-
niškim domom v Baški. Sta-
neta Klančnika so odstavi-
li z mesta direktorja druž-
be Celea, ki ima v lasti in
upravlja dom, na njegovo
mesto pa imenovali občin-
sko zakladničarko Danico
Doberšek. Klančnik, ki je
pred sejo napovedal, da bo
sam odstopil in razkril splet-
karjenje občine proti nje-
mu, je na zasedanje mest-
nega sveta - zamudil. Mor-
da zato, ker ga niti povabi-
li niso...
Mestni svetniki so brez
daljše razprave sprejeli po-
jasnila Damjana Vrečka,
predsednika nadzornega sve-
ta družbe Celea, ki je opisal
razloge za zahtevano razre-
šitev dosedanjega direktorja
Staneta Klančnika. Po njego-
vih besedah je nadzorni svet
od svoje prve seje letošnjega
11. februarja od Klančnika
zahteval celovit pregled de-
la in stanja družbe ter načrt
za njeno prihodnje delova-
nje, vendar tega ni dobil. Vsaj
ne v zahtevani obliki, saj naj
bi jim Klančnik, po Vrečko-
vih besedah, dostavil samo
delna in tudi drugače neu-
strezna poročila.
Zato so prejšnji petek na
dopisni seji predlagali sklep
o Klančnikovi razrešitvi z me-
sta direktorja. »Pristojnosti
v gospodarski družbi so ja-
sno določene,« je dejal Vreč-
ko, »direktor upravlja s pod-
jetjem in pripravlja gradivo
za nadzorni svet, ta pa oprav-
lja funkcijo nadzora. Brez
vpogleda v poslovanje ta ni
možna.«
Preden so mestni svetniki
Klančnik razrešili (18 glasov
za od 23 prisotnih) in na nje-
govo mesto do 31. 12. 2002
imenovali Danico Doberšek,
vodjo občinskega oddelka za
finance in proračun, so svo-
je pripombe izrazili le trije
svetniki. Marjana Kranjca
(LDS) je zanimalo, če in ko-
likšno odpravnino bo Mest-
na občina morala izplačati od-
stavljenemu direktorju, Bo-
rut Alujevič (LDS) je opo-
zoril, da bi morali besedo dati
tudi Klančniku, saj lahko dru-
gače mestni svet pravno od-
govarja, mag. Franc Knafelc
(ZLSD) pa je opozoril, da je
ocena nadzornega sveta o delu
Staneta Klančnika premalo
celovita, saj naj bi bil prav
on zaslužen, da dom v Baški
sploh še obratuje. Hkrati pa
se je strinjal z njegovo zame-
njavo, saj naj bi za upravlja-
nje doma potrebovali »vse-
stranskega človeka in dobre-
ga gostinca«.
Očitki z
zamudo
Klančnik, ki je do torka na-
povedoval, da bo zahteval be-
sedo na seji mestnega sveta
in pojasnil njegovo videnje
odstavitve, se je v Narodnem
domu pojavil šele sredi za-
sedanja, ko je bil po sklepu
svetnikov že bivši direktor.
Kljub temu je razdelil svoj
nesojeni nagovor svetnikom,
v katerem je sam prosil za
razrešitev ter hkrati »brez
dlake na jeziku povedal ne-
kaj golih resnic in razkril sce-
narij, zaradi katerega bom
razrešen«.
Po njegovih besedah se je
vodstvo Mestne občine za
njegov zamenjavo odločilo
zaradi štirih motivov:
»- ker sem javno nasproto-
val kršitvi hrvaške zakono-
daje in vseskozi opozarjal na
posledice zaprtja doma v Baš-
ki;
-	ker sem nasprotoval >me-
ga projektu<, ki ga je po poob-
lastilu župana Bojana Šrota
pripravil prokurist Lokalne-
ga podjetniškega centra (LPC)
Roman Šumak;
-	ker sem oddajal finanč-
ne načrte, ki jih je nadzorni
svet Celee na predlog proku-
ristke te družbe Danice Do-
bršek vztrajno zavračal, ti pa
so bili zaradi številnih nere-
šenih pravnih zadev samo igra
številk;
-	ker sem se županu Šrotu
zameril, ko sem javnost ho-
tel prepričati, da je brezplač-
no letovanje socialno ogro-
ženih otrok v Baški že zače-
tek njegovega osebnega pred-
volilnega boja in se financi-
ra iz sredstev davkoplačeval-
cev.«
V svoji utemeljitvi navede-
nih trditev si je Klančnik med
drugim pripisal velike zaslu-
ge, da je dom zadnjih deset
let sploh lahko obratoval brez
ustrezne registracije, to pa naj
bi mu uspelo »z več kot do-
brimi odnosi z lokalno skup-
nostjo...«, saj v tem času
»Mestna občina Celje za re-
gistracijo doma ni storila ni-
česar......kljub mojim vztraj-
nim zahtevam v poročilih.«
Klančnik priznava, da je ta
poročila preprosto prepiso-
val, saj je ugotovil, da jih nih-
če ne bere. Opozoril je tudi
na pravne nedoslednosti pri
statusu in likvidaciji Centra
interesnih dejavnosti (CID),
ki je do lanske jeseni uprav-
ljal s Počitniškim domom
Baška, preden je to vlogo
prevzelo podjetje Celea.
Po Klančnikovem »globo-
kem prepričanju« je zgrešen
tudi projekt prenove doma v
Baški, ki ga je pripravil LPC,
saj gre »za preveliko investi-
cijo, da bi verjel v pravljice
o ekonomski upravičenosti
tako velikih vlaganj v dom
za otroke« (ocenjena vrednost
projekta je 718 milijonov to-
larjev oziroma dobre tri mi-
lijone evrov, občinski delež
znaša 65 odstotkov, op. p.).
Ob tem pa po njegovih bese-
da prevelikokrat ni dobil ni-
ti »skromnega milijona tolar-
jev« proračunskih sredstev za
vzdrževanje objekta.
»fie
priznavam
tega sveta...€€
Klančnik je v svojem ne-
prebranem poročilu svetni-
kom pribil, da ne priznava
takšnega nazornega sveta
družbe Celea, ki »ne preveri
niti ene lažne trditve prota-
gonistov [moje odstavitve] in
se ne odzove niti na en pro-
tiargument, ki sem jim jih po-
šiljal na dom. Ocenjujem, da
člani nadzornega sveta niso
bili dorasli manipulaciji in
zavajanju.« Sklep nadzorne-
ga sveta (ki ga je predlagala
dosedanja prokuristka in
odshimal direktorica Do-
berškova), da je direktor od-
govoren za stoodstotno zase-
denost doma, se mu je zdel
nezrel in skregan s prepro-
sto logiko: »V praksi bi to iz-
gledalo takole - Milan in Štef-
ka prideta z Janezkom v šti-
riposteljno sobo, ker je ena
postelja še prazna, jim v so-
bo pripeljem še Hansa iz
Hamburga, saj smo hostel od-
prtega tipa.«
Seveda se Klančnik ni izog-
nil niti sporu o tem, koliko
postelj v Baški dovoljuje hr-
vaška zakonodaja glede na šte-
vilo stranišč. Po Klančniko-
vi interpretaciji sme biti na-
mreč polovica manj (okoli
70) od sedanjega števila (oko-
li 140) postelj, na Mestni ob-
čini pa so nasprotnega mne-
nja. Pravno prerekanje oko-
li spornih členov hrvaške'
konodaje bi se lahko.
Klančnikovem mnenju k(
čalo s posegom hrvaške j|
pekcije, ki bi zaprla dom,
občini pa zagotavljajo, da
tega zagotovo ne bo priJ
Klančnik, ki je še konec pn
njega tedna grozil, da bo s
poklical inšpektorje, sedaj
se je temu odrekel »zaradii
brobiti vseh otrok, ki letu
jo v Baški«, meni, da je »d(
ta trenutek lahko odprt le
radi mojih dobrih refere
na Krku«.
Eden od ključnih nes|
razumov med občino
Klančnikom je tudi vpra
nje financiranja deloval
doma. Klančnik trdi, da(
(lastnik doma do ustanc
tve družbe Celea) od obč
deset let ni dobil niti eni
tolarja za letovanj otrok,
šele za letovanje socia
ogroženih otrok, saj je
denar za ta namen prih;
iz Zavoda za zdravstveno
varovanje Slovenije. »BH
plačno letovanje social
ogroženih otrok je zgcH
o volilnem letu,« sklt
Klančnik o letošnji skuj
41 otrok. Ki pa so bili še<
od jabolk spora v Baški
šarici zaradi zgoraj omei
ne nejasnosti glede dovc
nega števila postelj v po
niškem domu.
Obljubljene s
tožbe
čeprav se zdi, da je s
kovim sklepom mestnih s
nikov zgodba o počitnišl
domu v Baški in njegov
starem direktorju konč<
pa se morebiti obeta še
no sodno nadaljevanje,
ne Klančnik je še v torek 1
zasedanjem sveta namreč
trdil svojo grožnjo, da bo:
ti posameznikom iz oŽ)
vodstva Mestne občine in
dem blizu njih vložil za:
no tožbo na sodišču. Č
ne bo zamudil na razpra^
SEBASTIJAN KOPU!
Nova direktorica Danica
Doberšek.
Razrešeni direktor Stane
Klančnik.
Št. 29-18. julij 2002
Dogodki
3
l/lacesnik privolil
v sanacijo plazu
Sodni izvršitelj Aleš Pečovnik ob asistenci policistov odredil sanacijo
Macesnikovega plazu - Brez nasprotovanja kmetov
elajte, kar hočete,« je
da odvrnil Peter Krivec
icesnik potem, ko ga je
li izvršitelj Aleš Pečov-
/ spremstvu dveh poli-
IV minuli petek »pova-
naj prostovoljno odkle-
Ijučavnico na zapori in
m omogoči nadaljeva-
sanacije Macesnikove-
»lazu.
jcesnik je ostal na doma-
netiji, zaporo s ključav-
vred pa so odstranili (ob
dejanju izvršitelj Pečov-
li dovolil prisotnosti no-
rjev) delavci celjskega
ietja za urejanje voda
/) in že v petek pričeli z
ki naj bi jih dokončali
?c poletja. Mozirski po-
ti, sedem se jih je zbralo
trižišču, ki s ceste proti
vici sv. Duha vodi k pla-
zu oziroma Macesniku, so
lahko dogajanja samo opazo-
vali, saj pričakovanega pro-
testa ni bilo. Izvršitelj Pečov-
nik je zagotovil, da bodo opra-
vili vsa načrtovana dela, ter
dodal, da bi v primeru, če bi
kmetje ponovno nasprotova-
li sanaciji, delavci takoj usta-
vili dela ter jih ob asistenci
policistov spet nadaljevali.
»Sanacija Macesnikovega pla-
zu je nujna in v interesu tako
države kot domačinov,« je pou-
daril izvršitelj Aleš Pečovnik.
,S petkovo privolitvijo Ma-
cesnika, ki je lastnik večine
plazovitega zemljišča, so se
v Podolševi končala večme-
sečna pogajanja o sanaciji pla-
zu, za kar je država oziroma
ministrstvo za okolje in pro-
stor v letošnjem letu name-
nila 52 milijonov tolarjev.
Plaz, ki že dvanajsto leto po-
časi, a vztrajno drsi proti Sol-
čavi, dosega dolžino slabih
treh kilometrov. Ogromno
gmoto so pred leti sanirali de-
lavci ljubljanskega Podjetja
za urejanje hudournikov, po-
tem pa je ministrstvo pogod-
bo za sanacijo podpisalo s
celjskim Podjetjem za ure-
janje voda, ki pa za dela ni
imelo soglasja lastnikov zem-
ljišč. Trije Krivci (Peter, Alojz
in Rok) so se načrtovani sa-
naciji upirali predvsem za-
to, ker naj bi po načrtu povr-
šinske vode speljah mimo
kmetije Roka Krivca, kjer naj
bi podrli del gospodarskih ob-
jektov. Država obljublja, da
bodo objekte zgradili na no-
vo, vendar solčavski kmetje
na obljube ne dajo kaj dosti
- zahtevali so pisno zagoto-
vilo, da toka površinskih vo-
da ne bodo spreminjali, in
poudarjali, da celotni sana-
ciji Macesnikovega plazu ne
nasprotujejo. Spori in poga-
janja so se vlekli več mese-
cev, celjsko oziroma velenj-
sko sodišče sta izrekla več od-
ločb in sklepov, kmetom pa
naložila tudi plačilo denar-
nih kazni. Pred slabim me-
secem dni je sodišče določi-
lo, da se mora sanacija pri-
četi ob asistenci pristojnih
policistov ter za sodnega iz-
vršitelja imenovalo Aleša Pe-
čovnika iz Velenja, ki je za
petek odredil začetek sana-
cijskih del. Petkovo dogaja-
nje na plazu je bilo tako, upaj-
mo, zadnje neprijetno doga-
janje pred dokončno zausta-
vitvijo Macesnikovega plazu.
URŠKA SELIŠNIK
Kdo pije in icdo plača?
l nepodpisanim telegramom odpovedana redna skupščina delniške družbe Jelen
torek bi se morali na
pščini, ki jo je sklical
iktor Franc Tomažič, se-
i delničarji konjiške
Žbe Jelen. Dan pred tem
"se delničarje, ki so pri-
li prisotnost na skupš-
i, s telegrami obvestili,
e skupščina preklicana,
i kratki obrazložitvi piše,
f skupščina preklicana za-
Ler so jo, po sklepu okrož-
a sodišča v Celju, sklica-
di mali delničarji. Obraz-
lev in sklep nadzornega
Ita, vezana na preklic
pščine, sta po sporočilu
.'legramu na vpogled na
avi družbe.
a odpovedani skupščini
bi delničarji med drugim
avnavali sanacijski pro-
družbe, imenovali no-
^lane nadzornega sveta,
delničarji pa so predla-
, tudi glasovanje o zaup-
I upravi družbe oziroma
^emu direktorju. Po mne-
jmalih delničarjev je rav-
no direktor odpovedal skupš-
čino, saj je vedel, da so mali
delničarji zbrali dovolj gla-
sov, da bi lahko preglasovali
predloge uprave in nadzor-
nega sveta.
Dosedanja predsednica
nadzornega sveta Majda Op-
lotnik nasprotno zatrjuje, da
je odločitev sprejel nadzor-
ni svet soglasno: »Seja nad-
zornega sveta je bila kores-
pondenčna. Ker je sodišče
kljub sklicu redne skupšči-
ne malim delničarjem odo-
brilo skUc izredne skupšči-
ne in ker je z enim sklicem
za milijon tolarjev stroškov,
sva z Vilijem Bezenškom so-
glasno odločila, da redno
skupščino odpovemo. To smo
naredili tudi zato, ker so nam
odvetniki očitali, da zanjo ni-
smo imeli dovolj dobro pri-
pravljenega gradiva, pa tudi
s sanacijskim načrtom del-
ničarji niso bili seznanjeni.
Kdor želi, si ga lahko sedaj
ogleda na sedežu družbe.«
Član nadzornega sveta,
predstavnik delavcev Boris
Klančnik, o korespondenč-
ni seji ni vedel ničesar: »Ne
vem, kdo je sploh napisal te-
legram, saj se ni podpisal.
Vsekakor pa odločitve ni
sprejel nadzorni svet. Majda
Oplotnik je bila namreč na
osnovi pravnomočnega skle-
pa z 22. junijem razrešena
zaradi nesprejemljivosti op-
ravljanja računovodstva pre-
ko privatne firme in hkratne
funkcije predsednice nadzor-
nega sveta. Sam o seji nadzor-
nega sveta nisem bil obveš-
čen. V imenu nadzornega
sveta je torej lahko odločal
samo en član. Vili Bezenšek.
Preklic skupščine je bil
očitno nezakonit in v interesu
pridobivanja časa za ilegalen
prevzem lastništva družbe.
Direktor gre v tej svoji želji
predaleč.«
V Jelenu očitno ne vedo
več, kdo je kaj in o čem kdo
odloča. Torej gostinci, ki ne
vedo, kdo pije in kdo plača.
Tako bo očitno do izredne
skupščine, ki so jo sklicali
mali delničarji 2. avgusta.
MBP
ukmanova
najbolj
; prijazna
akciji izbiranja najbolj
faznega državnega usluž-
tca je v juniju sodelovala
^ivna enota Žalec, kjer so
jvljani na glasovalnih li-
^h največkrat vpisali ime
inien Lukman.
^ torek je predsednik vla-
'dr. Janez Drnovšek Luk-
^ovi in devetim uslužben-
ci iz drugih upravnih enot,
o prejeli največ glasov v
H' in juniju, podelil po-
>na priznanja.
Zaokrožena podoba Term
z ureditvijo še 600 kvadratnih
metrov novih vodnih in obvodnih
površin, ki so jih odprli v soboto,
je zaključena celovita obnova in
razširitev Term Zreče po požaru
aprila lani. Skupno so v novo po-
dobo Term vložili blizu milijarde
tolarjev.
Nove površine so v celoti name-
njene otrokom. Ob treh manjših ba-
zenih so tobogani in različna igrala,
dovolj pa je tudi zelenih površin. Z
ureditvijo tega dela bazenskega kom-
pleksa niso samo izboljšali možno-
sti za pestra doživetja najmlajših, am-
pak so otroškega živžava razbreme-
nili ostale vodne površine.
Ob zaključku obnove so v Termah
za obiskovalce pripravili vrsto šport-
nih in zabavnih prireditev, vrstile so
se nagradne igre... »To bo tudi ostala
ena izmed stalnic v naši ponudbi,«
je zatrdila direktorica Term Marija
Deu Vrečer, upravičeno zadovoljna
z novo podobo Term.
MBP
Razprodaje!
v ponedeljek so se pričele za nekatere od nas dolgo
pričakovane sezonske razprodaje. Letos prvič so istoča-
sno znižali cene tekstila, obutve in nekaterih drugih bolj
ali manj iskanih izdelkov. Trgovci nas v svoje trgovine
vabijo z živopisanimi plakati, na katerih z ogromnimi
številkami piše deset, dvajset, trideset, ali celo več od-
stotkov popusta. Pa bomo Celjani v času razprodaj res
zapravili kakšen tolar več kot ponavadi? Ali si kdo mor-
da načrtno ogleda ponudbo trgovin in nato počaka na
čas popustov, preden >ogledan< izdelek tudi kupi? Sogo-
vorniki na celjskih ulicah so povedali svoje izkušnje.
Mateja Podpečan: »Na
razprodajah kupujem kar po-
gosto, največkrat si kupim ko-
palke, čevlje in ostala polet-
na oblačila. Ponavadi ponud-
be trgovin ne preverim vna-
prej, ampak kupujem po tre-
nutnem navdihu.«
Marko Petan: »Dragih ob-
lek ne potrebujem, na znam-
ke ne dam veliko in zato raz-
prodaje z veseljem obiščem.
Najraje sem kupoval v trgo-
vini z moško modo Igor, ki
pa so jo na moje razočaranje
pred kratkim zaprli.«
Gospa Terezija: »Na raz-
prodajah kupujem le, kadar
imam dovolj denarja. To pa
je na žalost bolj poredko, ker
s svojo pokojnino kar težko
shajam. Ko sem bila mlajša,
sem v času popustov večkrat
zavila v trgovine. Razproda-
je se mi zdijo dobra ideja.
ker si zaradi nižjih cen lažje
privoščiš nekatere sicer draž-
je izdelke.«
Sabina Kulič: »Na polet-
nih razprodajah si najraje ku-
pim kakšno majico. V trgo-
vinah pogosto oprezam tudi
za kakšnimi poletnimi san-
dali ali natikači.«
Kristjan Benčina: »V ča-
su razprodaj najpogosteje ku-
pujem čevlje in oblačila, na
primer srajce in majice. Ni-
česar si ne rezerviram vna-
prej, ampak se za nakup iz-
delka odločim šele na dan raz-
prodaj.«
Andrej Berkovič: »Na raz-
prodajah večinoma ne kupu-
jem in me tudi ne zanimajo
preveč. Če pa po naključju
naletim na ugodno ponudbo,
se ji ne odrečem in izdelek
seveda kupim.«
KATJA PETAN
Št. 29-18. julij 2002
4
Četrtina super-zlatih i
Celjskega
Najboljša generacija doslej - Med šestnajstimi maturanti, ki so osvojili vseh 34 točk, trije iz Celja in eden iz Veli
Teden zatem, ko so v ro-
ke dobili rezultate svoje us-
pešnosti dijaki, ki so letos
prvič opravljali poklicno
maturo, so maturitetna spri-
čevala v ponedeljek prejeli
tudi gimnazijci. Najboljša
generacija v zadnjih osmih
letih, so ocenjevali prisotjni.
Med letošnjimi zlatimi
maturanti so štirje s Celj-
skega; Neža Lebič (I. Gim-
nazija v Celju), Barbara
Rupnik (Gimnazija Celje-
Center), Kristina Zelič (Gim-
nazija Lava) in Jernej Ma-
zej (splošna gimnazija ŠC
Velenje). Povedali so, kako
so doživljali maturo in kaj
pričakujejo v življenju.
Kristina Zelič: »Matura se
mi ni zdela težka, mogoče
sem pričakovala težje nalo-
ge. Tudi pripravljala se nisem
posebej dolgo. Zdi se mi, da
smo se v štirih letih toliko
naučili, da ni bilo potrebne-
ga preveč učenja in je sprot-
no delo zadoščalo. Tudi šti-
riletni odlični uspeh pove, da
mi ni bilo treba 20 ur sedeti
za knjigami. Doslej sem po-
čela marsikaj: hodila nao-
krog s prijateljicami, se ko-
pala in se ne preveč obreme-
njevala z maturo, saj sem zau-
pala našim učiteljem, ki so
govorili, da dovolj znamo in
nam vlivali upanje. Z rezul-
tatom sem zelo zadovoljna,
saj ga nisem pričakovala. Štu-
dirala bom pravo v Ljublja-
ni, kar je že od nekdaj moja
največja želja. Nekateri me
malo strašijo, a verjetno zdaj
lahko zatrdim, da bo šlo. Ra-
da bi bila samostojna odvet-
nica, čeprav vem, da to na
začetku še ne bo mogoče. V
življenju želim veliko poto-
vati, kar začenjam že zdaj. V
nedeljo sem se s prijateljica-
mi vrnila s počitnic na Krfu,
zdaj pa bom šla še za šest ted-
nov na morje.«
Barbara Rupnik: »Zelo
sem vesela, zdaj mi je šele
prišlo do živega, potrebova-
la sem čas. Da sem sploh do-
jela, koliko točk sem zbra-
la. Res sem zelo vesela, bo-
mo videli, kaj bo čez par dni,
ko se bo prvotno navdušenje
poleglo... Študirala bom me-
dicino. Še prej pa grem na
dolge počitnice in počitek,
vendar še ne vem, kam toč-
no.«
Neža Lebič iz Laškega, ma-
turantka L Gimnazije v Ce-
lju je bila ob razglasitvi re-
zultatov že na morju, zato je
ravnatelj Jože Zupančič opi-
sal njen uspeh: »Neža je bila
vsa štiri leta odličnjakinja in
zelo aktivna v razredu. Ude-
leževala se je različnih tek-
movanj in bila uspešna tako
na jezikovnem kot na nara-
voslovnem področju. Študi-
rala bo medicino.« Njena sta-
ra starša Marijan in Majda
Lebič pravita, da je Neža dolgo
oklevala med prevajalstvom
in matematiko in se slednjič
odločila za medicino. »Ved-
no je imela same petice in
rada je pomagala sošolcem
pri učenju. Pred maturo se
je pripravljala tudi pri nas in
skupaj smo ponavljali in po-
glabljali zgodovino,« pravi
Nežin dedek, sicer upokojen
profesor zgodovine.
Jernej Mazej: »Na maturi
nikoli ne veš, kaj pričakova-
ti, zato se posebno niti nisem
pripravljal. Sprotno delo in
prisotnost v razredu zadostu-
jeta. Edino, čemur sem se bolj
posvečal, so bile matematične
naloge, ki smo jih dobili kot
priprave na maturo. Končal
sem tudi srednjo glasbeno šo-
lo, kjer sem se učil orgle. Ker
pa je poklic glasbenika ne-
gotov, nameravam študirati
fiziko, ki se mi zdi zelo živ-
ljenjska veda. Za počitnice
si bom privoščil - standard-
no - uživanje na morju.«
Na Celjskeil
zadovoljni!
Uspešnost spomladanskega roka mature je bil-^
8.303 dijakih, ki so maturo opravljali prvič, kari*
odstotna, kar je v primerjavi z lanskim letom za^
odstotka boljši rezultat. Poklicna matura je bila i
novost srednješolskega strokovnega izobraževanja,
Ijalo pa jo je 10.259 kandidatov, od tega 8.343 diu
in 1.912 odraslih. Dijaki so bih uspešni v 85 odstof
nekoliko manj odrasli. V primerjavi s prejšnjimi le'
letos tudi več zelo uspešnih maturantov; vseh 34
nih točk je zbralo 16 dijakov, 235 pa jih je s 30 ic^
točkami doseglo izreden šolski uspeh, za katereg^
do prejeli pohvalo. Letošnji zlati maturanti prihi^
iz 43 šol iz 31 slovenskih krajev, 16 najbolj uspešn^;
13 šol iz devetih krajev. Skupaj z zlatimi maturami
pohvale prejelo tudi 191 dijakov, ki so na poklicni^
turi dosegli vseh možnih 34" točk.	^
V	L Gimnaziji v Celju imajo 14 zlatih maturantot
super-zlati Neži Lebič z vsemi 34 točkami so več kc
točk dosegli še: Andrej Cokan, Jerneja Čelofiga, A
sandra Franc, Simon Karlovšek, Anja Knez, Matja'
jen, Nino Mimik, Gregor»Povše, Mojca Priča, Sij
Punčuh, Maja Sagadin, Uroš Štimulak in Benjamini
ster. I
V	Gimnaziji Celje-Center je 9 zlatih, ob Barbari T
nik (34 točk) še: Matej Bovha, Blaž Hrastnik, Vi
Korun, Tina Baloh, Iztok Caghč, Rok Hren, Jasna,
rent in Jasmina Staroveški.	I
V	splošni in strokovni Gimnaziji Lava je maturo ofi
Ijalo 153 dijakov, imajo štiri zlate maturante: ob|
stini Zehč (34 točk) so to še: Aleš Frece, Mirjaml
vat in Vesna Pinterič.
Z rezultati so zadovoljni tudi v ekonomski gimn,
Srednje ekonomske šole Celje, kjer je bila uspeš,
93-odstotna, prav nihče pa se ni odrezal tako slab(
bi moral maturo v celoti ponavljati.
V	ŠC Velenje so v vseh treh gimnazijskih prograi
splošni, tehniški in umetniški gimnaziji zabeležili,
ko 95-odstoten uspeh. Ob Jerneju Mazeju (34 toč
zlat še Klemen Steblovnik.
15, NI
Zasebno do mature
Na višji strokovni šoli
Abitura v Celju so predsta-
vili rezultate letošnjega de-
la, ko je bilo v tri njihove
šole in šest programov vpi-
sanih 855 kandidatov.
92 kandidatov je letos pr-
vič opravljalo poklicno ma-
turo, ki so jo opravili s stood-
stotnim uspehom in s popreč-
no oceno 3,81. Posebnost šo-
le je, da so pripravam na ma-
turo posvetili kar 100 dodat-
nih ur. Najboljša dijakinja je
bila Daniela Likar, ki je do-
segla 20 točk. V program
ekonomsko komercialni teh-
nik se je, ko je zaključila tri-
letno trgovsko šolo, vpisala
oktobra. Program, za kate-
rega je plačala 300 tisoč to-
larjev šolnine, je torej absol-
virala v osmih mesecih z naj-
višjim možnim številom točk
iz poklicne mature, torej iz
štirih predmetov.
Za študijsko leto 2003-4 po-
nuja Abitura ministrstvu za
šolstvo izvedbo programa vi-
soke komercialne šole. Ker je
teh v Sloveniji kar nekaj, so
program študija dopolnili in
mu dodali zlasti več študija
prava, bančništva, zavaroval-
ništva, marketinga in uprav-
ljavskih procesov, zato upa-
jo, da bo ministrstvo program
potrdilo, kljub pričakovane-
mu nasprotovanju ljubljanske
univerze. Dogovarjajo se že
tudi s predavatelji, ki priha-
jajo iz obeh slovenskih uni-
verz in tudi iz gospodarstva.
BRST
»Zdaj se bom odločila za Izredni študij, najbrž ob delu,« je povedala
najboljša maturantka Abiture Daniela Likar.
»Da<€ za gimnaziji v
Konjicaii in v Bistrici
Ministrstvo je dalo zeleno luč obema krajema - Končna odločitev oktobi
Tekma med Slovenskimi Konjica-
mi in Slovensko Bistrico za uvedbo
programa Gimnazija se je zaenkrat
končala neodločeno. Ministrstvo za
šolstvo je namreč ugotovilo, da obe
pobudnici izpolnjujeta pogoje za uved-
bo gimnazijskega programa. Ali bo-
sta torej v šolskem letu 2003/2004
zaživeli gimnaziji v obeh krajih?
Končna odločitev bo znana oktobra.
Takšen je bil tudi osnovni zaključek
nedavnega sestanka na Ministrstvu za
šolstvo, znanost in šport, na katerem
so se soočili predstavniki ministrstva.
Občin Slovenske Konjice in Slovenska
Bistrica ter ravnatelja Srednje šole Slo-
venska Bistrica in SlC Slovenske Ko-
njice.
»Pri odločitvah za uvedbo programa
Gimnazija se upoštevajo naslednji kri-
teriji: velikost okoliša, število otrok.
ki zaključujejo osnovnošolsko izobra-
ževanje, dostopnost šole oz. programa,
kadri in prostor ter s tem povezane in-
vesticije.
Ugotovljeno je bilo, da obe pobud-
nici izpolnjujeta pogoje, da pa bo tre-
ba vpis na šolah prestrukturirati in do
oktobra ugotoviti, ali bo zagotovljen
prostor za vpis prve generacije za šol-
sko leto 2003/04.
O razmestitvi programa Gimnazija v
Slovenski Bistrici in Slovenskih Konji-
cah bo dokončno odločeno v začetku
oktobra 2002, v skladu z rokovnikom
za vpis učencev v srednje šole za šol-
sko leto 2003/04, ki ga določi mini-
strica,« so nam sporočili iz kabineta mi-
nistrice.
Obe občini in obe šoli sta torej do-
bili zeleno luč za pričetek obsežnih
priprav - tudi zato, ker se na celjskem
območju vpiše v gimnazije 34 ol
kov otrok, ki zaključijo osnovd
lo, v Ljubljani pa že dosegajo 4
stotkov, kar je cilj za vso Slovi
Čeprav vedo, kaj morajo narediti]
stor, oprema, kadri), pa je v Si
skih Konjicah še marsikaj ned<
nega. Sprejeta ni še niti odloČi
tem, kje gimnazija bo. Najbolj I
sto se omenjata dve lokaciji - o
novni šoli ob Dravinji in v se(|
prostorih sodišča (občina nimaj
kršnih pristojnosti za selitev sod
Od rešitve tega vprašanja je Vi
meri odvisna tudi končna cenaj
bo treba plačati, kljub obljubljei
prispevku ministrstva. Konjiški ^
Janez Jazbec je previden: »Najp
mora sestati organizacijski odt
rešiti odprta vprašanja.«
MILENA B. P^
Št. 29-18. julij 2002
TEMA TEDNA
5
Pogorišče po
udaru strele
i Zagožnovih v Matkah je strela povzročila za petnajst milijonov tolarjev
škode - Najboljša zaščita še vedno strelovodi
(žica in Jože Zagožen
obote do ponedeljka ni-
zaprla oči. Kako bi jih
10 je bil še vedno priso-
strah pred nočnim neur-
, ki tudi do torka ni po-
alo! Kaj, če strela uda-
; enkrat, tokrat v stano-
Jski del? V sobotni noči
je požar zaradi udara
■le namreč uničil gospo-
sko poslopje. Škode je
>etnajst milijonov tolar-
agožnova kmetija stoji'
rajda na vrhu hriba, ču-
ita okoUška narava pa je
dno soboto spremenila
j obraz. »Bilo je petnajst
lut čez dvaindvajseto, rav-
smo stopih iz hleva v hi-
c je razlagal Jože Zago-
i. Še enkrat so pogledali
ivini, pod streho gospo-
skega objekta pa so spra-
še dva avtomobila, trak-
in prikolico. Zaradi mož-
;a neurja...
Že takrat je grmelo in bli-
lo. Ko šem pogledala ven.
sem na hlevu videla vodorav-
no žarečo črto. Takrat je hlev
že gorel,« je pripovedovala
Jožica 2^gožen. »Strela je
morala udariti v severni del
objekta. V tistem trenutku je
zmanjkalo tudi elektrike, ta-
ko, da niti gasilcev nismo mo-
gli poklicati,« je še dodala Za-
gožnova, preprosta in prijaz-
na gospodinja, ki se ji je na
obrazu videla zaskrbljenost
in utrujenost. Treba je bilo
poskrbeti za vse delavce, ki
jim pomagajo obnavljati
kmetijo. Na pomoč so pri-
skočili sorodniki, sosedje in
znanci. Trideset delavcev dela
od sobote naprej izmenično,
ponoči pa vedno dežurajo.
»Vsem smo hvaležni, ne vem,
kaj bi brez njih,« sta poveda-
la Zagožnova.
V treh minutah
je vse
pogorelo
Da na Zagožnovem hribu go-
ri, sta opazila dva mimoidoča
in poklicala pomoč, nato pa
prišla pomagat. Kako se je stre-
la zarisala nad Zagožnovo do-
mačijo, pa so videli tudi na dru-
gem hribu. Prvi gasili avto
je bil na kraju požara že tri do
štiri minute po klicu. Kasneje
je ognjene zublje krotilo okrog
sto gasilcev. »Prišli so hitro,«
je povedala Zagožnova, ki je
hkrati videla, da so bile tri mi-
nute dovolj, da je pogorelo sko-
rajda vse...
Požar je v celoti uničil zgor-
nji del hleva z ostrešjem, zgo-
relo je okrog petdeset ton se-
na, štiri tone slame in nekaj
kmetijskih strojev. Avtomo-
bila in živino so uspeh reši-
ti. »Živali smo v tisti naglici
gnali kar ven na prosto, kar
je bilo težko, saj se krave og-
nja prestrašijo in se potem
težko premaknejo. Eno so
morali potiskati kar štirje.
Hvala bogu, uspelo nam je
rešiti vsaj živino,« se je Jože
spominjal usodne sobote in
k temu pripomnil: »Kaj bi šele
bilo, če bi strela udarila v na-
veze, pomorilo bi mi kar pet-
deset krav in telic...«
»Takšnega bliskanja in gr-
menja tu ljudje sploh ne
pomnijo,« se je v pogovor
vključil Zagožnov sorodnik
Marjan Golavšek mlajši, ki
pomaga pri obnovi kmetije
že od sobotne noči naprej.
»Srečo smo imeli, da ve-
ter ni pihal proti hiši,« je do-
dala Jožica in pokazala na zid
stanovanjske hiše, kjer je na
ploščicah uničujoča vročina
naredila svoje. Hiša je od hle-
va oddaljena le nekaj metrov.
Če bi se požar razširil, bi zgo-
rel tudi bližnji objekt, v ka-
terem je bila včasih sušilni-
ca za hmelj. »Nevarnost je bi-
la, da bi zagorelo še enkrat.
Težave smo imeli z odstra-
njevanjem zgorelega in zo-
glenelega sena, ki je vedno
znova tlelo,« je razlagal gos-
podar. Pri Zagožnovih so
imeli v načrtu obnoviti hišo,
zdaj pa bo najprej na vrsti
hlev.
Med pogovorom beseda
nanese na dogodek izpred
mnogih let. Izvemo, da stre-
la na ta hrib ni udarila prvič.
Za dva Jožetova sorodnika je
bila usodna že leta 1906: »-
Ja, tam doli na njivi. Stara
mama je z mojima stricema
okopavala, ko je iz jasnega
neba udarila strela. Pravili so
mi, da je zadela strica v de-
sno stran telesa in nekako ubi-
la staro mamo in drugega stri-
ca. Ta, v katerega je udarila,
je ostal hudo ranjen, toda
živ,« nam je zaupal Jože.
SIMONA ŠOLINIČ
Lani je na Celjskem zagorelo kar 195-krat, od tega veči-
noma v različnih objektih. Kot vzrok je bila v 47 primerih
okvara električne napeljave, 28-krat pa je gorelo zaradi
samovžigov. Drugi razlogi za požar so še odvrženi cigaret-
ni ogorki, okvare stroja, otroška igra in ostalo. Strela pa je
lani na našem območju udarila enajstkrat. V vseh požarih
sta leta 2001 dve osebi izgubili življenje, tri pa so bile
lažje ranjene.
poda v noči na torek, 16. julija, je znova grmelo in bliska-
na Žalskem so spet švigale strele. V Dobriši vasi je strela
arila v električni drog in od tam preskočila tudi na bližnjo
inovanjsko hišo. Nastalo škodo ocenjujejo na okrog 200
Dč tolarjev. V Zabukovici je zaradi udara strele zgorela
irejša lesena garaža. Noč je bila neprespana tudi za družino
pčici ob' Savinji, kjer je zaradi strele zagorelo ostrešje
piovanjske hiše. Nastalo je za okrog pol milijona tolarjev
pde. Katastrofalno širjenje ognja so onemogočili gasilci.
(Neurje je divjalo tudi na območju Šentjurja, kjer je strela
(arila v elektroomarico vodovodnega zajetja v Pletovarju.
I divjanju strele na območju Slovenskih Konjic pa k sreči
Ibilo gmotne škode.
Jože Zagožen pred uničenim hlevom, v katerem je zgorelo seno In nekaj strojev.
Strelovodi še vedno
najbolj učinkoviti
žgoče sonce vsako poletje
tu in tam ohladijo tudi vro-
činske nevihte, kakršne so
bile v minulih dneh. S se- ,
boj prinašajo udare strele,
te pa požare in razdejanja.
Katera je najboljša zaščita
pred udarom strele?
»Strela je smrtno nevarna,
vendar je naše preživetje ve-
likokrat odvisno tudi od sple-
ta okoliščin. V nekoga lahko
strela neposredno udari več-
krat, pa bo ta vseeno preživel
- kot priča primer neke žen-
ske iz ZDA - nekdo pa lahko
le stoji v bližini objekta, ka-
mor je udarila strela in bo to
zanj usodno. Škoda, ki jo pov-
zroči strela, je odvisna od te-
ga, kam in s kakšno močjo
udari,« je povedal Simon
Stvarnik, vodja komerciale
pri podjetju Hermi - Rauter,
ki izdeluje strelovode. »Če bo
na primer udarila v senik, bo
ta skoraj zanesljivo zagorel.«
Pred direktnim udarom
strele ščitijo objekte strelovo-
di, kar je t. i. zunanja zaščita,
pred indirektnim udarom pa
ščiti notranja zaščita (za raču-
nalnike, telefone, televizije in
ostale električne naprave), ki
jo uporabljajo predvsem v več-
jih poslovnih objektih in trgov-
skih centrih.
»Za zavarovanje pred uda-
rom strele optimalne zaščite
ni. Še vedno je najboljši kla-
sični način varovanja objektov,
torej s strelovodi,« nam je po-
jasnil Zdenko Alt, tehnični di-
rektor pri Elektrosignalu. »Ob-
staja določilo, po katerem mo-
rajo biti zavarovani objekti, v
katerih se nahaja več kot pet-
deset ljudi, torej stanovanjski
bloki in nebotičniki, kinodvo-
rane, poslovni objekti, trgov-
ski centri, šole, telovadnice
ipd.. Zavarovati je treba tudi
objekte, ki so na izpostavlje-
nem mestu, takšne, v katerih
se nahaja vnetljiv ali eksplo-
ziven material, zaščiteni mo-
rajo biti dimniki televizijski
stolpi in vsi oddajniki.« Veči-
na teh naj bi strelovode ime-
la. Zbirnih podatkov o tem,
na kolikih objektih so postav-
ljeni strelovodi, pa ni.
V požarno polico sloven-
skih zavarovalnic je vklju-
čeno tudi zavarovanje za
udar strele v objekt. Zava-
rovanje za indirektni udar,
torej za telefone, računalni-
ke, televizijo, domofon ipd.
pa je treba skleniti dodatno.
Cena strelovoda za stano-
vanjsko hišo je odvisna od nje-
ne velikosti in od materiala,
ki ga boste pri gradnji upo-
rabili, za večjo hišo tako sta-
ne kakšnih dvesto tisočakov,
za večje objekte pa znaša tu-
di več kot dva milijona.
NATAŠA PEUNIK
Kljub hitremu prihodu gasilcev je požar uničil gospodarsko poslopje. Živino so uspeli rešiti.
(Foto:SHERPA)
Št. 29-18. julij 2002
6
gospodarstvo
O cel
Gobcu se ne
piše dobro
stečajni upravitelj predlagal ugotavljanje odškodninske odgovornosti
bivšega direktorja Korsa - Poplačanih bo le 65 odstotkov terjatev delavcev
Na prvem naroku za sla-
tinsko podjetje Kors, ki je
od aprila letos v stečaju, je
stečajni upravitelj Tomaž
Kos predlagal, da se ugoto-
vi odškodninska odgovor-
nost zadnjega direktorja
Igorja Gobca. Ta naj bi po
prepričanju delavcev, ki so
bili večinski lastniki Korsa
in so zdaj tudi njegovi naj-
večji upniki, povzročil pod-
jetju precejšnjo škodo, saj
naj bi se pred stečajem bolj
kot z reševanjem krize uk-
varjal z lastnimi posli.
Igor Gobec je lani za 3,2
milijona tolarjev od Korsa od-
kupil njegovo hčerinsko pod-
jetje Kors-Trgovina in potem
preko njega prodajal gradbe-
ni material v Rusijo. (Pred
prihodom v Kors je bil Go-
bec predstavnik Kovinoteh-
ne v Moskvi.) Delavci so ste-
čajnega upravitelja opozori-
li, da je direktor večinoma
delal za svoje podjetje, zato
mu je za reševanje težav v
Korsu ostalo bolj malo časa.
Tomaž Kos je stečajnemu se-
natu še predlagal, naj preve-
ri kupoprodajno pogodbo
med Korsom in Igorjem Gob-
cem, ugotovi pa naj tudi, ali
je bivši direktor povzročil
škodo tudi s tem, ko je za svoje
posle uporabljal blagovno
znamko Kors.
Prodaja hčerinskega pod-
jetja pa ni edina zadeva, na
katero je opozoril stečajni
upravitelj. Sporna se mu na-
mreč zdi tudi prodaja trinaj-
stih Korsovih stanovanj ne-
kemu podjetju z nepremič-
ninami pol leta pred uvedbo
stečaja. Cena za vsa stanova-
nja skupaj je bila dobrih 30
milijonov tolarjev, kar je pre-
cej manj kot znaša njihova
tržna vrednost, povrhu tega
pa je kupec doslej poravnal
le dobro tretjino kupnine.
Kos je napovedal možnost iz-
podbojne tožbe. Če bo to na-
redil in če bo v vseh pravdah
uspel, se bo v stečajno maso
najbrž nateklo nekaj milijo-
nov tolarjev več, kot kaže tre-
nutno stanje.
Tomaž Kos namreč ocenju-
je, da za 15.000 kvadratnih
metrov velik kompleks z ve-
čimi proizvodnimi halami in
poslovnimi prostori, ki ga bo
na javni dražbi sredi septem-
bra poskušal prodati v celoti
(po neuradnih informacijah
se za nakup zanima eno od
večjih trgovskih podjetij), ne
bo mogel iztržiti 297 mili-
jonov tolarjev, kolikor zna-
ša likvidacijska vrednost, am-
pak bo ceno moral znižati za
30 odstotkov Okrog 400 stro-
jev pa bo najverjetneje lah-
ko prodal le za polovično ce-
no, saj je trenutno ponudba
na tr^ velika. Kors na žalost
ni edino propadlo tekstilno
podjetje na Celjskem.
Skupaj z denarjem, ki so
ga dobili s prodajo zalog in
nekaterimi drugimi prilivi,
naj bi se v stečajno maso na-
teklo 320 milijonov tolarjev.
Od tega bo potem, ko bo od-
štel stroške stečaja, stečajni
upravitelj lahko v celoti po-
plačal le Banko Celje, ki je
ločitvena upnica, in največ 65
odstotkov priznanih terjatev
delavcev, ki sicer znašajo ne-
kaj več kot 322 milijonov to-
larjev. Ostali upniki, ki jim
je sicer bilo priznanih nekaj
čez 180 milijonov terjatev, bo-
do ostali praznih rok.
JANJA INTIHAR
Milijarda za
stroje in znanje
Emo Orodjarna kupuje novo opremo in načrtuje novo proizvodno halo
Letos spet 40-odstotna rast
v celjski Emo Orodjarni,
ki velja za največjo samo-
stojno in v celoti tržno us-
merjeno orodjarno v Slove-
niji, so se lotili obsežnega
investicijskega cikla, vred-
nega več kot milijardo to-
larjev. Prvi del projekta, ki
predvideva nakup nove teh-
nološke opreme, bodo za-
ključili že letos, v nasled-
njih dveh letih pa namera-
vajo zgraditi še dodatne
proizvodne prostore. Del de-
narja bodo porabili tudi za
izobraževanje zaposlenih.
Emo Orodjarna je eno ti-
stih podjetij, ki dajejo Celju
upanje, da se bo mesto sča-
soma vendarle postavilo na
noge in spet postalo močno
gospodarsko središče. V mi-
nulih letih se je uveljavila zla-
sti v nemški avtomobilski in-
dustriji, veliko naročil pa do-
biva tudi od proizvajalcev av-
tomobilov v drugih državah.
Direktor in solastnik podjet-
ja mag. Stanko Stepišnik pra-
vi, da je v vsakem novem
mercedesu, BMW-ju in še
mnogih drugih avtomobilih
najmanj en del, ki je bil na-
rejen z njihovimi orodji. Iz-
delali so tudi že nekaj sto oro-
dij za letalsko industrijo, kjer
so sicer večje zahteve, ven-
dar tudi do 50 odstotkov viš-
je cene. V Orodjarni so že
pred leti pridobili certifikat
kakovosti ISO 9001, od lani
imajo okoljski certifikat, že
nekaj časa pa v podjetju us-
pešno uvajajo tudi metodo 20
ključev.
Z novimi naložbami bo
Orodjarna zagotovo postala
še bolj konkurenčna v tuji-
ni, kjer že zdaj ustvari kar
95 odstotkov prihodkov. Do-
slej je vsako leto namenila
za naložbe, zlasti v nakup no-
ve računalniške opreme, od
200 do 300 milijonov tolar-
jev. Letos pa bo podjetje do-
bilo sodobne mehanično
krmljene rezkalne stroje in
opremo za testiranje orodij,
katerih vrednost znaša sku-
paj 600 milijonov tolarjev.
Z novim, 3.000 kvadratnih
metrov velikim objektom, ki
ga bodo zgradili ob obstoje-
čih proizvodnih prostorih, bo
orodjarna dobila prostore za
preizkušanje prototipnih de-
lov.
Kot je povedal Stanko Ste-
pišnik, je kar dve tretjini de-
narja za celotno naložbo za-
gotovilo podjetje samo, ne-
kaj je dolgoročnega bančne-
ga posojila, s 85 milijoni to-
larjev pa je projekt podprlo
tudi ministrstvo za gospodars-
tvo. Vendar so se v podjetju
morali zavezati, da bodo na
novo zaposliti petdeset lju-
di, od tega deset v razvoju.
Od lani so število zaposlenih
že povečali za 27, tako da jih
trenutno dela v podjetju že
137. Od tega jih ima visoko
ali višjo izobrazbo več kot pet-
deset.
V Emo Orodjarni so lani
kljub krizi v avtomobilski in-
dustriji ustvarili 1,3 milijar-
de tolarjev prihodkov od pro-
daje, kar je za dobrih 41 od-
stotkov več kot leto prej.
Stanko Stepišnik za letos spet
napoveduje 30- do 40-odstot-
no rast prihodkov. »Naročil
imamo dovolj. Včasih še ce-
lo preveč,« pravi.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Direktor Emo Orodjarne mag.
Stanko Stepišnik za letos spet na-
poveduje do 40-odstotno poveča-
nje prihodkov.
V Timu letos dividende
Delničarji laškega Tima so se odločili, da bodo 36,6
milijona tolarjev bilančnega dobička namenili za di-
vidende, ki bodo znašale 40 tolarjev bruto na delnico.
O preostalih 432 milijonih tolarjev bilančnega dobič-
ka bodo lastniki podjetja, med katerimi ima največji de-
lež Aktiva Group, odločali v naslednjih letih. Zaradi zmanj-
šanja števila članov nadzornega sveta s šest na tri so del-
ničarji na nedavni skupščini razrešili predstavnike kapi-
tala Gregorja Tratnika, Tadeja Počivavška, Matjaža Ko-
želja in Marjana Grešaka ter za nova člana nadzornega
sveta ponovno imenovali Gregorja Tratnika in Tadeja Po-
čivavška. Predstavnik delavcev bo Oto Srebot. Novemu
nadzornemu svetu bo 4-letni mandat začel teči šele ta-
krat, ko bodo spremembe statuta vpisane v sodni regi-
ster.	JI
Št. 29-18. julij 2002
GOSPODARSTVO
7
Lasoani
prevzemajo
Union
Za delnico ljubljanske pivovarne ponujajo 91.000
tolarjev - Vodstvo Pivovarne Laško prepričano, da bo
Interbrew prodal svoj delež
Fronta med laško in ljub-
ljansko pivovarno je spet od-
prta. Laščani so včeraj po sko-
raj enem letu tihega delova-
nja vendarle objavili javno
ponudbo za prevzem Unio-
na. Pravzaprav so objavili le
namero o ponudbi za odkup
vseh delnic, ki še niso v nji-
hovi lasti, za vsako pa so pri-
pravljeni plačati 91.000 tolar-
jev. To je za tisočaka več kot
je v zadnji ponudbi za od-
kup vseh delnic Uniona po-
nudil Interbrevv.
Po 91 tisoč tolarjev je Pivo-
varna Laško v torek že odku-
pila 99.000 delnic v skupni
vrednosti nekaj čez 9 milijard
tolarjev, ki so bile doslej par-
kirane pri njenih prijateljskih
družbah. S tem je svoj delež
v Unionu tudi uradno pove-
čala na dobrih 46 odstotkov.
V Laškem včeraj nihče od vo-
dilnih ni hotel dati nobene iz-
jave, Božidar Novak iz Spe-
ma pa je v njihovem imenu
povedal le to, da »v Pivovarni
Laško trdno verjamejo v pro-
jekt združevanja industrije pi-
jač v Sloveniji in da so pre-
pričani, da je javna ponudba
za prevzem Uniona poštena.
Prepričani so tudi, da bo bel-
gijska pivovarna Interbrevv
prodala delnice, ki jih ima v
Unionu.«
Kako se bo razpletla prev-
zemna ponudba, je torej za
sedaj še težko napovedati, saj
Interbrew, ki je lastnik
184.604 ali 40,9 odstotka vseh
Unionovih delnic, do včeraj
še ni komentiral najnovejših
dogodkov. Če bi ponudbo ven-
darle sprejel, (morda pa jo je
že na zadnjem srečanju s pred-
stavniki laške pivovarne), bo
nakup Uniona za Laščane, ki
naj bi jih po nekaterih infor-
macijah že dosedanji nakupi
ljubljanskih delnic krepko iz-
črpali, zelo velik finančni za-
logaj. Skupaj z delnicami, ki
so jih v torek odkupili od Go-
renja in Infond Zlata (skupaj
sta imela blizu 13 odstotkov
Uniona, ki sta ga lani odku-
pila od Radenske) ter podje-
tij Na jasi, Domenica Mari-
bor, G.Loc in MK Zelič Iztok,
bi jih stal več kot 30 milijard
tolarjev.
Ob zaključku redakcije
časopisa smo izvedeli, da
je Interbrevv Ljubljansko
borzo obvestil o nameri, da
bo v tridesetih dneh odku-
pil vse glasovalne delnice
Pivovarne Union, ki še ni-
so v njegovi lasti.
Nekaj denarja so že zbrali
z nedavno dokapitalizaci-
jo, na skupščini, ki bo 9.
avgusta, pa naj bi sprejeli
sklep še o enem povečanju
osnovnega kapitala, oziro-
ma o izdaji novih delnic.
Sicer pa glede na to, da so
se laški pivovarji v minu-
lem letu pokazali kot pra-
vi mojstri finančnih akro-
bacij, jim popolni prevzem
Ljubljančanov najbrž ne bi
smel povzročiti prevelikih
težav. Ali pa se bo spet za-
pletlo in se bo pivovarska
vojna ponovno razplamte-
la, tako kot se je pred na-
tanko enim letom, ko so
Laščani objavili nakup ne-
kaj manj kot četrtinskega
lastniškega deleža v ljub-
ljanski pivovarna.
JANJA INTIHAR
Merkur bo icončan do avgusta
Prenova nekdanjega Kovinotehni-
nega trgovskega centra na Hudinji v
Celju bo končana nekoliko kasneje
kot so v Merkurju sprva načrtovali.
Še vedno pa drži, da bo center, ki ga
bodo odprli predvidoma 30. avgusta,
postal največje Merkurjevo prodaj-
no središče v Sloveniji.
Kot so povedali v Merkurju, se je med
prenovo pokazalo, da bodo v skladiš-
ču, ki ga spreminjajo v prodajne povr-
šine, potrebni temeljiti gradbeni pose-
gi. Popraviti so morali streho in na no-
vo urediti vse napeljave, uvedli pa so
tudi nova sistema za ogrevanja in kli-
matizacijo. V vhodni avh bodo posta-
vili tudi dve stekleni panoramski dvi-
gali, celoten objekt pa bodo odeli v so-
dobno, tako imenovano screen fasado.
Center na Hudinji bo imel nekaj več
kot 14.000 kvadratnih metrov prodaj-
nih površin. Od tega bo 7.700 kvadrat-
nih metrov zasedel Merkur s ponudbo
za dom in za mojstre. MerkurDom bo v
prenovljenih skladiščnih prostorih, Mer-
kurMojster pa v sedanji trgovini. Celot-
na prva etaža objekta, ki meri 6.700 kva-
dratnih metrov, je namenjena najemni-
kom, vendar vsi lokali še niso zasedeni.
V centru, ki bo imel kar 520 parkir-
nih mest, bo zaposlenih 79 trgovcev.
Naložba je vredna 1,15 milijarde tolar-
jev.	JI
Nekdanji Kovinotehnin trgovski center na Hudinji bo dobil povsem drugačno podobo.
finance
Vrednostni papirji deinišicih družb
št. 29 -18. julij 2002
8
reportaža
Najmlajša celjska
stoletnica je za smeh
Olga Zelinka in njena poslanica vsem Slovencem - Da bi se smejali tudi sebi, ne le sosedu
v nedeljo je stopila na stopnico številka 100. Stoletnica
Olga Zelinka, Celjanka. Nič kaj ni podobna koreninam s
trimestnim starostnim številom. Izjemno čila, bistra in
dobrodušna je slavljenka, ki je na svet prijokala tam, kjer
piha burja, kjer je polno kamenja in kjer je zemlja skopa
z darovi. Na Krasu, prav blizu Opčin nad Trstom.
Zdaj je že dobrih sedem
desetletij Celjanka in Mest-
na občina Celje ji je v pone-
deljek pripravila izjemno lep
sprejem, za katerega so se
potrudili tudi v svetu Mest-
ne četrti Kajuh, pri društvu
upokojencev, organizaciji
Rdečega križa in borčevski
organizaciji. Čestitke, dari-
la, lepe želje... Stoletniku
pač ne sežeš v roke prav po-
gosto.
V celjski občini je stolet-
nikov ta čas le za vzorec in
Olga Zelinka je med njimi na
petem mestu glede na datum
rojstva. Pet stoletnih Celja-
nov torej, najstarejša med nji-
mi pa je ženska, rojena v le-
tu 1899.
Kraj z dvema
imenoma
Pisalo se je leto 1902, v
času rajnke Avstrije, ko se
je 14. julija v takratnem Re-
pentabru, zdajšnjem italijan-
skem Velikem Repnu (Rupin
Grande) rodila Olga in odraš-
čala v polkmečki družini s
petimi otroki. Kar kmalu je
morala prijeti za delo, naj-
raje pa se spominja dni, ki
jih je preživljala med kra-
vami na paši. In doživetij,
ko je tedanji gosposki nosi-
la v Trst mleko, jajca, ma-
slo. Pa seveda osnovne šo-
le, ki se je zanjo končala pri
dvanajstih letih. Začela se je
prva svetovna norost, s soš-
ke fronte so prihajala krat-
ka sporočila in žene so se ode-
vale v črnino. Vsi moški, sta-
ri od osemnajst do petdeset
let, so bili vpoklicani v voj-
sko. Olgin oče, po poklicu
kamnosek, jih je imel, na sre-
čo, že čez petdeset.
Vojna se je končala, prišli
so novi oblastniki in nov čas.
»Za nas je bilo veliko slab-
še. Pod Avstrijo Slovenci ni-
smo občutili zatiranja, Ita-
lijani pa so z nami ravnali
nečloveško, bili so prave be-
štije. Kar čez noč je bilo vse
brezposelno, revščina je na-
raščala in tako so ljudje mno-
žično odhajali na tuje, naj-
več v Argentino, doma pa
pustili žene, otroke. Čez čas
so jim poslah vozovnice in
naš kraj je bil še bolj pra-
zen,« se Olga Zelinka spo-
minja mladosti. In še danes
ne razume, zakaj ji njena ma-
ma ni dovolila, da bi šla v
uk za šiviljo. Biti šivilja so
bile njene sanje.
Šestnajst let je bila stara,
ko se je prva vojna konča-
la, pri sedemnajstih letih je
šla tudi ona od doma. Tudi
ona s trebuhom za kruhom
in skritimi pričakovanji v
srcu.
Graščinska
sobarica
Maribor. Tam jo je priča-
kala neka mamina znanka,
bil je 26. november 1919. Pri
njej naj bi ostala do nasled-
nje spomladi, ji pomagala pri
hišnih opravilih. Prišel je
maj, Olgi pa ni bilo veliko
do tega, da bi se vrnila do-
mov. Sla je na borzo dela in
se postavila v vrsto, pri oken-
cu pa je stala neka lepo oble-
čena gospa, ki je z uslužben-
ko govorila nemško, iskala
je primerno sobarico. Opa-
zila je Olgo, ji ponudila delo
in že sta sedli v »nobel« avto-
mobil ter se peljali proti Ra-
čam. Zagledala je ogromno
posestvo z mogočno staro
graščino, prostranim dvoriš-
čem in vsa je bila prevzeta
od silnih občutkov. Sprejel
jo je veleposestnik-graščak,
Tržačan, ki je govoril itali-
jansko in nemško, ona pa je
obvladala le materni jezik,
slovenščino. Ker pa je bila bi-
stra, je tudi to prepreko za
silo obvladovala. Olga je bi-
la graščinska sobarica, skr-
bela je za red in čistočo, tudi
strežbe se je kmalu navadi-
la, veliko je likala in šivala
za grajsko družino z dvema
majhnima otrokoma.
V Račah se ji je zgodila tu-
di velika ljubezen. Spoznala
je in se zagledala v Jožefa,
Čeha po rodu, ki je bil graš-
čakov osebni šofer. Zato ima
na ta čas zelo lepe spomine,
a bil je kratek. Po letu dni so
ji sporočih, da ji je umrl brat
in vrnila se je domov na Kras,
leto dni prejemala številna
Jožefova pisma in nekega le-
pega dne v marcu, pisalo se
je leto 1924, spet pripotova-
la v Rače. Poroka je bila 19.
marca, na Jožefovo.
Graščina
Jurklošter in
malo mesto
z možem sta si v Račah
spletla prvo družinsko gnez-
deče, po petih letih pa se
preselila v Jurklošter, kjer
je njen Jožef dobil novo služ-
bo, spet na graščini, vendar
mnogo manjši od tiste v Ra-
čah. Stanovala sta kar v po-
sebnih graščinskih prosto-
rih in doživela dan, ko se
jima je rodila hčerka Boža,
nato še sin Jaro. Spet pet let
v Jurkloštru in potem v Ce-
lje, zdaj so bili že štiričlan-
ska družina. Jože Zelinka,
po poklicu strojni mehanik,
je v tem mestu dobil delo
pri v neki zasebni avtome-
hanični delavnici. »Celje mi
je bilo sprva zelo tuje, zde-
lo se mi je premajhno za
mesto in preveliko za vas,
a sčasoma sem se nanj lepo
privadila in ga vzljubila.
Najprej smo živeli v delav-
skem Gaberju,« nam je med
drugim povedala slavljenka,
ko smo jo obiskali na nje-
nem domu v stanovanjskem
bloku v Kajuhovi ulici.
Olga je doma gospodinji-
la, skrbela za otroka-šolarja,
vmes pa šivala moške srajce
za celjskega trgovca Petka. In
potem še ena svetovna nori-
ja in morija.
Ujetnikova
žena
Jože Zelinka je bil komu-
nist, preganjan, za tedanje
imperialistične oblastnike
persona non grata. Leta 1942
so ga Nemci zaprli v zapore
zloglasnega celjskega Stare-
ga piskra, ga premestili za
rešetke na Borlu, pa spet v
Celje in nato v Maribor. Bil
je že na seznamu tistih, ki
ne bodo iz zapora nikoli več
prišli živi, a je streljanju po
čudežu ušel. Olga je v vsem
tem času štela neprespane
noči in v ubijajočem strahu
čakala, kaj bo prinesel nov
dan. Jože Zelinka se je po
pobegu pridružil partiza-
nom, v hosto so za njim odšli
Olga ter takrat devetnajstlet-
na Boža in dvanajstletni Ja-
ro. V znameniti akciji osvo-
bajanja zapornikov iz »Pi-
skra« v noči s 14. na 15. de-
cember 1944 je sodeloval
tudi Jože Zelinka-Očka.
Potem je prišla svoboda,
čas, ki se je mnogo prijazne-
je odvijal. Olga Zelinka je leta
1979 ovdovela.
Jubilejna
poslanica
Slovencem
Stoletnica Olga nam na
vprašanje, kako človek do-
živi sto let in ostane razme-
roma zdrav, predvsem pa
umsko bister in telesno kre-
pak, ni dala kakšnega poseb-
nega napotka. Ker ga nima.
Morda jo je v tako visoko sta-
rost pripeljala skromnos
zmernost, ugiba.
Še vedno ima dovolj mt
či, da sama pospravlja sv(
je stanovanje in sploh več
no del sama postori, še ve(
no rada kuha. Veliko ben
spremlja televizijske pn
grame in se vsak dan pod
na sprehod s snaho Min
Vedno je dobre volje, nje
obraz je vedno mehak. Dv
vnuka ima in dva pravnuk
vsi so ji v veselje.
In kaj si zdaj, ko je načel
novih sto let, še želi? »Vsei
otrokom in vsem ljudem ži
lim dobro. Danes je mnog
ljudi ubogih, brezposelnil
In želim si, da bi se Sloven
že enkrat nehali prepirati me
sabo, da bi stopili skupaj i
se čim več smejali. Tudi 9
bi, ne le sosedu,« nam je zai
pala in pri tem skorajda pi
zabila na zdravje. Torej, r
zdravje, gospa Olga Zelinfc
MARJELA AGRE
Foto: GREGOR KATl
»Ja kaj ste mi pa toliko vsega pripravili!«
»Na zdravje, Slovenci, pa ne se več prepirat!«
Št. 29-18. julij 2002
INTERVJU
9
»Za Katanca
naše lige ni bilofc
lovi selektor Bojan Prašnikar je prevzel reprezentanco v kočljivem trenutku
Najuspešnejši slovenski
lubski nogometni trener
bjan Prašnikar je doslej
tdil našo člansko repre-
entanco na devetih prija-
sljskih tekmah, v tretje pa
5 na selektorski stolček se-
b1 po odstopu Srečka Ka-
inca. Prva, in morda naj-
ečja razlika med njima, je
omunikativnost, pred-
sem z novinarji.
Ste za Novi tednik nare-
lli izjemo, ko ste takoj pri-
ali na intervju?
Selektorska funkcija je za-
[)tovo izpostavljena. Razlo-
DV za kakršno koli omeje-
anje pretoka informacij pa
|i. Ljudje morajo poznati
^oje mišljenje, dolžni smo
h obveščati o stanju v re-
rezentanci. Ta je, saj veste,
tvar celotne države.
Ostaniva še malo pri Ka-
incu. Je kdaj ošvrknil va-
p delo, kot to pogosto poč-
ie Brane Oblak?
' Ne, Srečko tega ni storil.
I saj sploh ni spremljal na-
h muk v domači ligi. Zanj
ovenska liga ni
hstajala. Na
ralce naše lige
; je ozrl le, ko
I imel druge re-
Itve. To je bil
lavni problem,
j smo ga akterji 1. SNL moč-
lO čutili. Nekaj nogometa-
ev, zagotovo pa Damir Pe-
Ič, namreč ni slabših od ti-
tih, ki so sedeli na primer v
,elgijski ligi.
■ Ste rojen zmagovalec, ki
ozna pot na vrh. A repre-
zentanca je svoj višek že do-
jCgla...
. Zdaj gre za iskanje novih
izivov. Še predobro se zave-
am, da bo dosedanje uspe-
..e zelo težko ponoviti. A slo-
venska reprezentanca pač ob-
taja naprej. V težkih razme-
ph sem vseeno prepričan, da
? stvari možno usmeriti na
lara, uspešna pota. No, brez
feče, ki je bila v zadnjem ob-
»bju prisotna v zelo veliki
peri, pa tudi ne bo šlo.
j Pred sprejemom selektor-
ke funkcije ste gotovo do-
bili precej ponudb za delo
v tujini?
Vabili so me v nemške, av-
strijske in hrvaške klube, ne-
katere ponudbe so bile tudi
finančno zanimive. A me še
vedno privlači domača sce-
na, ki mi je dala veliko. Do
nje čutim odgovornost, zato
želim storiti čim več.
Katera tekma svetovnega
prvenstva na Daljnem vzho-
du je na vas naredila pose-
ben vtis?
Takšne, ki bi res izstopala
in bi bila kot merilo, nisem
opazil. Odigranih je bilo kar
precej podobnih obračunov,
še najbolj zanimiv pa je bil
finalni.
Lahko »sestavite« najbolj-
šo slovensko enajsterico
vseh časov?
Ne, vzeti bi si moral pre-
cej časa. Pred letom '91 ni-
smo imeli svoje državne re-
prezentance. Do tedaj so iz-
stopali Brane Oblak, Danilo
Popivoda, Srečko Katanec in
Marko Elsner.
V Mariboru po posebnem
dogovoru ostaja-
te klubski trener
v prvem delu pr-
venstva. S kom
bi dopolnili moš-
tvo državnih pr-
vakov, če bi lah-
ko izbirali v vrstah CMC
Publikuma?
S konkretnimi imeni ne bi
rad »operiral«. So pa nekate-
ri igralci zelo zanimivi, v Celju
že imajo določen staž. V no-
vih izzivih bi še občutno na-
predovali, saj jih bo le zah-
tevnejše igranje prisililo v
skrajne domete.
Se lahko prvoligaška
pravljica v miniaturnem
Šmartnem nadaljuje?
Mislim, da se lahko. Je pa
dejstvo, da mora malo oko-
lje delati več od ostaUh, če
želi ostati v ostri konkuren-
ci. Nepisano pravilo je, da
je druga sezona med prvoli-
gaško elito najtežja.
Ste priljubljeni v Šmart-
nem ob Paki?
Kakor kdaj. Z večino so-
lidno sodelujem, vedno pa
se najde nekaj
skrajnežev, ki
mislijo drugače,
ponavadi popol-
noma napačno.
Vem le to, da kar-
koU naredim, naredim v naj-
boljši veri, da bo to dobro
za kraj oziroma za klub.
Na ekshibicijskem turnir-
ju na šmarškem stadionu
ste prikazali nekaj vrago-
lij z žogo, le da je vaš dres
sedaj širši...
Morda, vendar je moja te-
lesna teža enaka že sedem let.
Vem, da se premalo gibljem.
Veliko delam in čas mi ne do-
pušča, da bi se posvetil sebi.
Delu sem predan »maksimal-
no«, tako da mi zmanjka vo-
lje za telesno aktivnost. Ze-
lo jo pogrešam. Če je mož-
no, se odpravim smučat. To
je edini hobi, ki mi je še os-
tal.
Menda imate težave tudi
z iskanjem prostega časa za
oddih na morju?
Prvenstva se začenjajo ved-
no bolj zgodaj, priprave po-
sledično še toliko prej. Z že-
no Bernardo glede na njeno
službo nekako uskladiva ter-
min, počakava da sin Luka
zaključi s šolo, potem pa se
skupaj s hčerko Laro v me-
secu juniju odpravimo za te-
den dni v Premanturo.
Prav s sinovo nezgodo so
povezani vaši najtežji tre-
nutki v življenju. Kje ste iz-
vedeli za prometno nesre-
čo, ko je v bližini Šempetra
vlak trčil v avtobus osnov-
nošolcev iz Šmartnega?
Vračal sem se domov iz Ma-
ribora, pred Celjem pa sem
slišal za nesrečo. Pretreslji-
vi dogodki so se zame kon-
čali srečno, za tri
družine pa tragič-
no. Drvel sem
proti Šempetru,
sina pa ni bilo ne
v avtobusu ne na seznamu ti-
stih, ki so jih že prepeljali v
bolnišnico. Na prizorišču so
ležala tri prekrita trupla. Ob-
vestili so me, da Luka ni med
njimi. Oddrvel sem v celjsko
bolnišnico, sina pa so ravno-
kar pripeljali iz
operacijske so-
be. Poškodoval si
je glavo, rame, ro-
ke, a preživel
brez večjih po-
sledic. Z zadnjega sedeža je
letel po dolžini avtobusa, pre-
bil vetrobransko steklo in pa-
del ven. Čudež.
Nekaj takšnega, čudežne-
ga, ste uprizorili z maribor-
skim moštvom leta 1999, ko
ste se uvrstili v ligo prva-
kov. Kaj bi izpostavili?
Na povratni tekmi z Lyo-
nom so se vse naše dobre last-
nosti seštele, združile v ce-
loto za izjemen uspeh. Spo-
minjam se predvsem fanta-
stičnega vzdušja v Ljudskem
vrtu. Nato smo v skupini li-
ge prvakov iztržili celo zma-
go in remi. Moja mednarod-
na pot se je začela z Olimpi-
jo, nato nadaljevala z velenj-
skim Rudarjem v pokalu In-
tertoto, po dveh letih preiz-
kusov Maribora v kvalifika-
cijah za ligo prvakov pa je
zgolj zaradi trdega dela in te-
ga, da smo verjeli vase, priš-
la nagrada.
S pogledom izdajate va-
šo silno energijo. Ste tudi
zato lahko opravljali poleg
trenerskega tudi ostala de-
la, preden ste postali nogo-
metni profesionalec?
Urnik je bil zelo napet, ko
sem tri leta kot športni pe-
dagog prebil na I. Gimnaziji
Celje. Morda še bolj kasne-
je, saj sem bil 11 let ravna-
telj Srednje rudarske šole v
Velenju. Kasneje se mi je vsi-
lila dobra primerjava - tre-
nerski pokhc je kot rudarje-
nje.
Ste res po prijateljski tek-
mi, na kateri je
Publikum pre-
magal Ero s 5 :
O, nekomu odvr-
nili, da v Celju
Mariboru ne bo težko?
Določene relacije so mi
pač znane in res smo preprič-
ljivo vodili ter nato zamudi-
li priložnost za še večjo pred-
nost. Sami smo zapravili
zmago. Po izključitvi Golo-
ba smo nerazumljivo prepu-
stiU pobudo tekmecem. Ni-
smo še v najboljši formi, na-
črtovano zaostajamo za 14
dni, kajti delo z moštvom je
usmerjeno h kvalifikacijam
za ligo prvakov.
Bi vi v sobotnem obraču-
nu pustili na klopi celjska
igralca Simona Sešlarja in
Domna Beršnjaka?
Hm. V drugem polčasu sta
poskrbela za preobrat. Pa ven-
dar do izključitve bistvenih
sprememb ni bilo opaziti. Z
igralcem več sta izpolnila pri-
čakovanja. Sicer pa, z našim
katastrofalnim vratarjem
Murkom, jim je bilo marsi-
kaj lažje.
In kako sedaj gledate na
razvoj nadaljnjih dogodkov?
Razmerja v slovenski pr-
vi ligi so ostala podobna. Ma-
ribor je prvi favorit, a je tak-
šna vloga zelo težka. Na
Skalni kleti ponovno ni iz-
gubil, kar veliko pove. Ce-
ljani pa bi lahko oziroma
morajo prikazati še več, če
se želijo potegovati za naslov
državnega prvaka. Tu sta še
Olimpija in Koper, pričaku-
jemo pa lahko še kakšno pre-
senečenje.
Kaj boste storili z Zlatkom
Zahovičem?
Nič posebnega. Z njim se
bom temeljito pogovoril.
Moj cilj je, da v reprezentanci
igrajo najboljši, obenem pa
morajo sprejeti določene nor-
me. Če bo obstajal oboje-
stranski interes, težav ne bo.
Želim si, da bi Zahovič spet
zaigral.
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIČ
»Katanec se je na
igralce naše lige
ozrl le, ko ni imel
druge rešitve.«
»Nogometna
reprezentanca je
stvar celotne
države.«
»Želim si, da bi
Zahovič spet
zaigral.«
Prašnikar (drugi z leve) leta 1982 med pripravami Šmarčanov: trener in igralec.
Čas, Prašnikarjev večni tekmec.
Bojan Prašnikar
bo naslednje leto srečal abrahama. Še vedno stanu-
je v rojstnem kraju, Šmartnem ob Paki, od koder se je
kot trener vsakodnevno vozil v Mozirje (Elkroj), Ce-
lje (Ingrad Kladivar), Mursko Soboto (Mura), Ljub-
ljano (Olimpija) in Maribor (Pivovarna Laško). Delo
stratega moštva je prvič okusil v Šmartnem, a na klo-
pi ni sedel, saj je pred dobrima dvema desetletjema
obenem še uspešno tresel mreže nasprotnikov (naziv
najboljšega strelca slovenske lige je osvojil kar pet-
krat). Po osamosvojitvi je bil z Olimpijo državni pr-
vak dvakrat, z Mariborom pa štirikrat. Ob pokalu No-
gometne zveze Slovenije se je veselil trikrat, dvakrat z
vijoličastimi in enkrat z zmajčki.
Št. 29 - 18. julij 2002
10
MASI KRAJI IN LJUDJE
Pšenica je bogato obrodila
V Zrečah so slovesno poželi pšenico, ki je zrasla iz lani posejanih 2080 pšeničnih zrn
v soboto so se v Zrečah
vrstile prireditve pod skup-
nim naslovom Žetev 2002.
Osrednji del je bila žetev lani
posejanih 2080 pšeničnih
zrn v okviru projekta Zla-
ta zrna za novo tisočletje -
2000 zlatih zrn, ob tem pa
so pripravili tudi kmečke
igre, predstavila so se turi-
stična društva, obiskoval-
ci pa so si lahko ogledali še
mlačev na star način in za-
nimive razstave.
Prireditev z naslovom Zlata
zrna za novo tisočletje se je
pričela leta 2000 v Babincih
v občini Ljutomer, nadalje-
vala pa lani v Jurovskem Do-
lu v občini Lenart. V Zrečah
so lani posejali 2080 pšenič-
nih zrn, ki so jim jih prinesli
iz Jurovskega Dola, poželi pa
so 3601 pšenični klas oziro-
ma 3,05 kilograma žita. Pše-
nična zrna, ki so zrasla v Zre-
čah, bodo letos posejali in
prihodnje leto poželi v Can-
kovi.
Širok projekt obuja spomin
na žuljave roke naših pred-
nikov, ki so orali, sejali in
želi zlata zrna, ki nam daje-
jo vsakdanji kruh, hkrati pa
goji upanje, da nam teh zrn
nikoli ne bo primanjkovalo.
To je bilo tudi sporočilo vseh
dosedanjih prirediteljev, ki
so se zbrali v Zrečah. Prišel
je eden pobudnikov projek-
ta, predsednik Pomurske tu-
ristične zveze Štefan Dravec,
srp in brus je prinesel župan
Ljutomera Jože Špindler,
prišla je kraljica druge naj-
lepše slovenske cvetlice, vin-
ske trte, Tjaša Korošak... Priš-
la so turistična društva iz bliž-
nje in daljne okolice, doma-
če turistične kmetije, druš-
tvo kmetic... Enako prisrčno
kot zreški župan Jože Košir
je goste pozdravljal in gostil
tudi (kot pravi) Jurij Vodov-
nik.
Na kmečkih igrah se je po-
merilo 13 ekip, zmagali pa
so člani Turističnega druš-
tva Babinci. Na predstavitvi
kmečkih opravil in običajev
ni bilo zmagovalcev, so pa
vsi pokazali dobro mero
poznavanja marsikod že po-
zabljenega trdega dela in
pristnega veselja naših pred-
nikov.
Da ne bi pozabili starih
kmečkih opravil, v Zrečah
skrbi Folklorna skupina Kul-
turno umetniškega društva
Vladko Mohorič. Letos je v
sklopu prireditev Prazniki
ob kmečkih opravilih pred-
stavila mlačev na star način.
Folklorna skupina je bila
skupaj z GIZ LTO Rogla -
Zreče tudi glavna organiza-
torica sobotnih prireditev,
sodelovale pa so še Terme
Zreče in Turistično društvo
Babinci.
Poleg privlačnih predsta-
vitev na stojnicah, kjer je bi-
lo mogoče poskusiti tudi pre-
nekatero slastno jed, so si
obiskovalci lahko v avli kul-
turnega doma ogledali raz-
stavo potic ter zanimivo raz-
stavo fotografij, zbranih pod
naslovom Žetev, ujeta v po-
dobe časa.
MILENA B. POKLIC
Včasih zares, danes za hec... (Skomarje)
Na Pohorju so včasih tudi strehe pokrivali z lesom (skodlami). Člani Turističnega društva Kunigunda so
predstavili njihovo Izdelavo In uporabo.
V parku pri Termah so poželi 3601 pšenični klas.
Grajska nedelja
Prvo srednjeveško grajsko nedeljo je Turistično društvo Nova Cerkev pripravilo pri gra-
du Lemberg. Številni obiskovalci so se peš povzpeli do grajskega dvorišča, kjer so imeli kaj
videti. Na srednjeveški tržnici so domačini iz okoliških krajev ponujali svoje domače
dobrote, od kruha, meda do zdravilnih zelišč. Predstavljali so stare obrti, kot so kovaštvo
in podkovanje konj, predenje volne, žganjekuha, pletenje košev in košar, opletanje stekle-
nic, sodarstvo... Za zabavo so skrbele skupine, ki ohranjajo stare ljudske pesmi in starin-
ske plese, uprizorili so celo Županovo Micko.	Foto: GK
Dvorišče gradu Lemberg je bilo kar pretesno za pestro nedeljsko dogajanje.
Predenja volne se v današnjih časih lotijo le se ma-
lokje. Na Lembergu so obudili staro obrt.
Hoja s hoduljami je bila nekoč otroška zabava, ki!
lahko zanimiva kljub današnjim modernim Igrača'
Št. 29-18. julij 2002
11	MASI KRAJI IN LJUDJE

Visoka
obletnica
dvojčic
Sestri dvojčici iz Savinjske doline praznujeta 80. rojstni dan
; Savinjčanki Jožefa Go-
iavšek in Marija Kos, sestri
dvojčici, sta pred kratkim
praznovali 80. rojstni dan.
Skupaj z najbližjimi, saj sta
mami številnih otrok. Jože-
fa jih je rodila devet (med
njimi kar dvakrat dvojčke!),
Marija šest.
Veliko veselja je bilo tako
v Veliki Pirešici, kjer živi Jo-
žefa, kot tudi v Studencih pri
Ponikvi pri Žalcu, kjer je nje-
na sestra Marija. Jožefi, ki ima
20 vnukov in 14 pravnukov,
domači pripravljajo presene-
čenje. Marija je izvedela, da
bo veliko družinsko slavje na
Ponikvi, kjer bo tudi maša v
, zahvalo za lepo obletnico. Na
Marijinem slavju, ki bo, ko
se bo sorodstvo vrnilo z do-
pustov, pričakujejo približ-
no šestdeset ljudi. Nič čud-
nega, saj ima 12 vnukov in
eno pravnučko.
V teh dneh hitijo spomini
sester dvojčic še pogosteje
kot sicer v preteklost. Roje-
ni sta bili na manjši kmetiji
v Studencih pri Ponikvi, kjer
sta tudi odraščali. Dvojčici
sta prvo roj enki v družini z
devetimi otroki. Spominja-
ta se zelo skromnih gospo-
darskih razmer, saj sta mo-
rali takoj po končani šoli slu-
žiti kot dekli. Po poroki sta
se povsem posvetili družini,
domu in zemlji.
Od devetih otrok z njune-
ga doma danes še živi pet se-
ster, brata sta padla kot mla-
di žrtvi nacizma. Slavljenka-
ma zdravje razmeroma do-
bro služi. Prepričani sta, da
zaradi zdravil, ki jih morata
uživati, sicer bi bilo hudo.
Zato si za lepo skupno ob-
letnico želita predvsem
zdravje ter da z boleznijo
pozneje svojcev ne bi preveč
obremenjevali. Zaenkrat sta
svojcem obe še v precejšnjo
pomoč. Jožefa pomaga v gos-
podinjstvu in po malem na
zemlji, Marija se je v zadnjem
času omejila na prvo.
Obe druži še eno veliko ve-
selje. Obe sta zaljubljeni v iz-
delovanje gobelinov, Marijo
pa poleg tega posebej veseli
tudi izdelovanje ročno veze-
nih namiznih prtov. Takšni
upokojenci seveda nimajo ni-
koli časa.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIČ
Sestri dvojčici iz Savinjske doline sta pred tednom slavili 80. rojstni dan. Jožefa Golavšek In Marija Kos sta
si tako zelo podobni, da ju zamenjujejo celo nekateri vnuki.
Št. 29-18. julij 2002
12
nasi kraji in ljudje
Le solate nikar
Vrtnine, pridelane v Celju in bližnji okolici, še vedno vsebujejo preveč
kadmija
v občini Celje so bile zad-
nje sistematične raziskave
onesnaženosti tal opravlje-
ne v letu 1989, ko je Bio-
tehnična fakulteta iz Ljub-
ljane pod vodstvom prof. dr.
Franca Dobnika pripravila
tematsko karto onesnaže-
nosti zemljišč v celjski ob-
čini. Za tokratno sejo mest-
nega sveta je občinska eko-
loginja Nina Mašat pripra-
vila svežo oceno onesnaže-
nosti tal, ki je nastala na
podlagi rezultatov letošnje
analize vzorcev pridelanih
vrtnin na območju Teharij.
V nalogi izpred trinajstih
let so na 126 vzorčnih me-
stih ugotovili, da je zemlja
močno onesnažena, pred-
vsem pa so problematične
vsebnosti kadmija, svinca in
cinka. Ob teh so v zemlji našli
tudi ostanke pesticidov, fluo-
ridov, arzena in niklja. Naj-
bolj vprašljiva je bila kako-
vost zemlje v ožjem mestnem
središču in v ožji okolici,
predvsem v krajevnih skup-
nostih Trnovlje, Teharje in
Ljubečna, bistveno manj pa
je onesnažena zemlja sever-
no od avtoceste.
Zadnje raziskave pa so po-
kazale, da je bila v skoraj vseh
vzorcih rastlinskega izvora
močno povišana vsebnost
kadmija. Pri vrtninah ga je
bilo območju Teharij več kot
v primerljivih analizah v dru-
gih slovenskih občinah, med-
tem ko je vsebnost svinca po-
dobna vsebnosti z drugih ob-
močij. »Največji problem v
mestu je vrtičkarstvo, saj ugo-
tavljamo, da je prav na ob-
močjih, kjer je vrtičkarjev ve-
liko, zemlja močno onesna-
žena. Zato priporočamo, naj
vrtičkarji ne gojijo vrtnin, če
pa že, naj se izogibajo sola-
ti, špinači in korenju, ki ima-
jo visoko sposobnost spreje-
manja kadmija. Raje naj se
odločijo za stročnice, zelje
in paradižnik ali za sadjars-
tvo,« opozarja Nina Mašat.
Če so opozorilne vredno-
sti presežene, je lahko upo-
raba vrtnin, pridelanih na teh
območjih, tvegana za zdrav-
je. Zato bodo v občini še le-
tos opravili dodatne analize
90 vzorcev različnih vrtnin.
Na osnovi dobljenih podat-
kov bodo oblikovali ukrepe
za zaščito zdravja.
Še vedno veljajo vsa pri-
poročila, ki so jih objavili po
izdelavi tematske karte o one-
snaženosti zemljišč. Med nji-
mi so pomembna priporoči-
la o dovzetnosti zelenjave in
sadja za sprejemanje kadmi-
ja, o jesenskem posipanju
zemlje s hidriranim apnom
ali apnencem, pa tudi o za-
menjavi zgornjih dvajsetih
centimetrov zemlje s prever-
jeno neonesnaženo zemljo.
Oceno je v torek obravna-
val tudi mestni svet MOC, pri
čemer so svetniki zavzeto raz-
pravljaH o posledicah tako
onesnažene zemlje in na njej
pridelanih vrtnin na zdravje
Celjanov. Od strokovnih služb
so zahtevali dodatne analize
onesnaženosti zemlje v Med-
logu in na Teharjah, kar bo
omogočilo pridobitev pri-
merjalnih podatkov, takojš-
njo preverbo stanja in kako-
vosti zemlje v vrtcu v krajev-
ni skupnosti Kajuh, kjer naj
bi bila zemlja po podatkih
iz leta 1989 še posebej one-
snažena, mestni svet pa zah-
teva tudi začetek postopka za
zmanjšanje plačila katastr-
skega dohodka na prizadetih
kmetijskih površinah.
BRST
Svetnik Boris Jagodič je
predlagal, da bi na območ-
jih, kjer je zemlja še pose-
bej onesnažena, zasadili in-
dustrijsko konopljo, ki iz-
jemno dobro vsrkava tež-
ke kovine in bi zemljo »či-
stili« na ta način.
Milijarda za
knjižnico
Selili naj bi jo v Celjski dom, ki bi
mu dodali še prizidek - Naložba
vredna 6 milijonov evrov
Osrednja knjižnica Celje,
ki močno širi svoje dejav-
nosti in občutno veča šte-
vilo uporabnikov, se že vr-
sto let otepa s silno prostor-
sko stisko, tako za smotr-
no hrambo knjižničnega
gradiva, kot tudi za uredi-
tev čitalniških mest, prosto-
ra za prireditve in za uredi-
tev preglednejše izposoje.
Zato že vrsto let kar dežu-
jejo pobude za selitev knjiž-
nice oziroma za novogradnjo.
Načrti so doslej padali v vo-
do, zdi pa se, da je vse bliže
uresničitev zamisli, po kate-
ri bi do leta 2008 knjižnico
preselili v prostore Celjske-
ga doma, ki bi mu dodali tu-
di potreben prizidek. Z ure-
sničitvijo načrtov bi knjižni-
ca imela nekaj nad 5 tisoč
kvadratnih metrov površin
oziroma skoraj dvakrat več
kot sedaj, kar bi sedanje te-
žave knjižnice dolgoročno
odpravilo. Preselitev in no-
vogradnja pa bi stala vrtogla-
vih 6 milijonov evrov ali do-
bro milijardo in 300 milijo-
nov tolarjev, pri čemer naj
bi ministrstvo za kulturo, ki
z naložbo soglaša, že v na-
slednjem proračunu (za leto
2004) temu namenilo 566 mi-
lijonov tolarjev. Preostali po-
trebni denar naj bi pridobili
z denarjem drugih minisi
stev, sredstvi Mestne občin
Celje in drugih občin ter s prr
dajo obstoječih prostorov,,
V knjižnici so želeli zel
no luč za nadaljevanje akti
nosti za preselitev in dogn
ditev knjižnice, zato so prol:
lematiko predstavili mestne
mu svetu, ki je z nadaljevc
njem priprav soglašal, in poi,
daril, da je zagotovitev pg
gojev za delo knjižnice er..
od osnovnih celjskih prioi!
tet. Manj enotnosti je bil«
okoli preselitve v Celjsla
dom, zato bodo strokovni
službe še enkrat preveril^
možnost novogradnje, ki s.
ponuja na lokaciji ob Jurč
čevi ulici. V kratkem bo ži
pan imenoval tudi skupin
za izvajanje, spremljanje ii
realizacijo projekta Uredite
prostorov Osrednje knjižni
ce Celje.
BRSl
Osrednja knjižnica im
preko 24 tisoč članov, ki
knjižnici letno opravij
skoraj 300 tisoč obiskd
knjižničarji pa z njimi op*
vijo skoraj milijon transa
cij. V zadnjih šestih lel
so za 40 odstotkov povei
li obseg poslovanja.
Sank med biseri
Na Trgu celjskih knezov
že stoji poletni šank, ki naj
bi ga KUD Podn art, pred-
sednik društva je Nudovec
Boštjan Dermol, odprl v na-
slednjih dneh, predvidoma
v petek.
Čeprav je arhitekt Nande
Korpnik sprva nasprotoval po-
stavitvi klopi in kakršnikoli
gostinski dejavnosti na trgu,
ki naj bi imel predvsem pro-
tokolarni značaj, pa gredo do-
godki očitno svojo pot. Na-
mestitvi prometnih ovir, klo-
pi in hčnih stojal za kolesa je
sledila še postavitev šanka, v
naslednjih dneh naj bi med
bisere postavili še mizice in
stole. Prvotno so želeli gostiš-
če, ki se bo po uspešnici Nu-
de imenovalo Pri vodnjaku,
postaviti na dvorišču Knežje-
ga dvorca in v okviru predvi-
denega letnega kina. Ker tega
letos ne bo, so se odločili za
trg, zamisel pa je podprl mest-
ni odbor za prireditve. Gostiš-
če naj bi na trgu stalo le pole-
ti, v času prireditev Poletja v
Celju, če bo vreme lepo, pa
ga nameravajo pustiti odpr-
tega do konca MOS. Gostišče
bo pričelo delovati takoj, ko
bodo uskladili njegovo toč-
no lokacijo na trgu in prido-
bili potrebno opremo, odpr-
to naj bi bilo do 24. ure. Kljub
hvalevredni ideji za popestri-
tev ponudbe na trgu, kjer se
zadržuje vse več ljudi, pa je
pričakovati, da bo otvoritev
novega celjskega gostišča spro-
žila v javnosti številna nego-
dovanja, saj bo gotovo nov mo-
teči element v spanja željnem
Celju.
BS, Foto: G. KATIČ
Vajence
čakajo
službe
v Celju so v četrtek po-
delili spričevala 88 vajen-
cem, ki so letos že v tretji
generaciji zaključili šola-
nje po dualnem sistemu
poklicnega izobraževa-
nja, Šolali so se v Srednji
strokovni in poklicni šo-
li, Vrtnarski šoli, Poklic-
ni in tehniški gradbeni šoli
ter Kmetijski in gospodinj-
ski šoli Šentjur.
Med 28 poklici so se na
Celjskem po dualnem siste-
mu izšolali bodoči frizerji,
avto-mehaniki, zidarji, te-
sarji, vrtnarji, cvetličarji,
slaščičarji in slaščičarji-kon-
ditorji. Po ocenah iz ob-
močne obrtne in gospodar-
ske zbornice so vajenci os-
vojili dovolj teoretičnega, ob
tem pa zlasti strokovnega in
praktičnega znanja, potreb-
nega za uspešno delo. Kot
je povedal Zvonko Juter-
šek, predsednik Območne
obrtne zbornice Celje, ka-
tere člani so vajencem za-
gotovili tri četrtine učnih
mest, je zlasti slednje zelo
pomembno. Ker lahko obrt-
niki med šolanjem in delom
v obratovalnici vajence do-
dobra spoznajo, jih večino
že čaka služba.
IS
Nov svetovalni center
v Celju pripravljajo us-
tanovitev območnega sve-
tovalnega centra za otroka,
mladostnika in družino, ki
bi bil tretji tovrstni center v
državi.
V njem naj bi delovala sku-
pina strokovnjakov, ki bi in-
terdisciplinarno obvladova-
li vse dejavnike otrokovega
razvoja, preventivo, svetoval-
no in tudi terapevtsko delo-
vanje. Otrokom, mladostni-
kom in staršem naj bi ponu-
dili pomoč, ko se pojavijo te-
žave pri učenju, pri branju
in pisanju, gibalne težave,
čustvene motnje in podobno.
Ustanova naj bi ponudila več-
jo dostopnost vseh oblik po-
moči na celjskem območju,
kjer, podobno kot drugod po
Sloveniji, skoraj tretjina
otrok in mladostnikov potre-
buje občasno aU redno stro-
kovno pomoč te vrste. Cen
ter bi pokrival potrebe vsel
32 občin celjskega območji
in s tem 8144 otrok v vrtcil
nekaj nad 24 tisoč učence
in skoraj 14 tisoč dijakov,
centru bi moralo delati si
dem psihologov, dva specia
na pedagoga, dva socialna di
lavca, psihiater in socialni p<
dagog. Objekt za center in s(
financiranje stroškov naj 1
zagotovila občina Celje, a
talih 31 občin naj bi sofinai
ciralo stroške, ministrstvo t
šolstvo naj bi sofinanciral
del kadrov, ministrstvo 2
zdravje pa klinične storitv
Da bi center začel z deloil
bi potrebovali 105 milijone
letno, ker pa bi projekt a
čeli uvajati postopoma, bi
prvi fazi zadostovalo 40 i
pol milijona tolarjev.
BRS
Za male in velike
sončke
Poletni ponudbi različnih razvedrilnih in izobraževal
nih oblik, ki naj bi otrokom popestrile počitnice, se j'
pridružil tudi računalniški center B-2 iz Celja.
Pripravili so Sončkovo šolo računalništva, v kateri bodi
otrokom pomagali do znanja, kako čim bolje izkoristit
računalnik za resno delo, pa tudi za zabavo, ki je v navidez
nem svetu računalništva res ne manjka. Šolo so pripravili'
dveh stopnjah, na prvi bodo male sončke podučili o prvil
korakih v svet računalništva, na drugi pa velike sončke, 1*
so že delali z računalniki, naučili še kaj več. Tečaji bodi
trajali po 20 šolskih ur, stali bodo nekaj manj kot 29 tiso*
tolarjev, ponujajo pa možnost plačila na tri obroke. Pr^
tečaji za male sončke že tečejo, drugi bodo proti kond
avgusta, za velike sončke pa so namenili termin od 22. di
26. julija.	Bi
Št. 29-18. julij 2002
13	MASI KRAJI IN LJUDJE

Podelili diplome in spričevala
JPI, Ljudska univerza Žalec, je pripravila dvoje slovesnosti. Na prvi, ki je bila v Hotelu Žalec, so podelili 23 diplom
ilomantom študijskega centra Žalec, ki so uspešno končali študij programa Javna uprava na Visoki upravni šoli Ljublja-
Na podelitvi je zbranim najprej govorila direktorica žalske Ljudske univerze Pranja Centrih, nato pa še dekanica
loke upravne šole Ljubljana dr. Stanka Setnikar - Cankar. V krajšem kulturnem programu sta nastopili Oavtistki Mojca
=n in Diana Pajk ter plesna skupina Upis. Druga slovesnost je bila v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec. Na njej so 45
ednim dijakom podelili spričevala poklicne mature. Maturo so opravljali v programih ekonomski, gostinski in elektro
mik. V kulturnem programu so nastopili čehst Blaž Šmerc, violinist Vid Jelen in plesalka Katja Jakopič. T. TAVČAR
Diplomanti študijskega centra Žalec s Franjo Centrih in dr. Stanko Seinikar - Cankar.
_
Grad Zovnek je oživel
Jtarodavni grad Žovnek
d Brasiovčami je znova
Ivel. Prvi dom znameni-
grofov Celjskih je bil pri-
rišče glasbeno - gledališ-
ga večera, ki sta ga or-
nizirala Šolski center Ce-
in občina Braslovče.
J programu z naslovom
Ijski portreti v šansonu in
i so nastopili sedanji in
nekdanji dijaki Šolskega
centra Celje (pretežno gim-
nazije) ter profesorici Jana
Kvas in Darja Poglajen. Ja-
na Kvas je napisala besedila
in glasbo za šansone, ki jih
je sama tudi izvajala. Njen
nastop so vokalno in instru-
mentalno spremljali dijaki
Gimnazije Lava ter Karel
Kvas, instrumentalni točki pa
sta prispevali tudi Martina
Gajšek in Nada Nenezič.
Darja Poglajen je bila reži-
serka prireditve in mentorica
dijakov, ki so odigrali od-
lomke iz Župančičeve Vero-
nike Deseniške in Kreftovih
Celjskih grofov v njeni pri-
redbi. Prireditev je povezo-
vala Petra Debelak.
TT
l^astopajoči z braslovškim županom Dušanom Goričarjem In ravnateljico Šolskega centra Celje
Marijo Marovt.
Gasilski muzej v Gotovljah
^ okviru praznika Krajevne skupnosti Gotovlje je Prostovoljno gasilsko društvo Go-
^^vlje odprlo gasilski muzej. Na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi žalski župan Lojze
osedel, poveljnik Gasilske zveze Žalec Franci Naraks in drugi, je o novi pridobitvi
"vorii predsednik PGD Gotovlje Edo Kugler. Med drugim je poudaril, da so opremo, ki
" JO gasilci uporabljali v preteklosti, našli na podstrešju gasilskega doma in v marsika-
hiši krajanov. Da bi vsa ta oprema bila na vpogled, so se odločili, da jo uredijo in
Stavijo v muzej. V prostor, kjer je sedaj gasilski muzej, so gasilci vložili veliko prosto-
dela.	T. TAVČAR
Gališki
dnevi
kulture in
zabave
v KS Galicija v žalski ob-
čini so letošnje Gališke dne-
ve, ki so potekali ves mesec,
sklenili z gasilskim tekmo-
vanjem in srečanjem kraja-
nov KS Galicija, ki so ali bo-
do letos dopolnili 50 let.
Približno trideset se jih je
najprej udeležilo maše v far-
ni cerkvi, nato pa so se s še-
stimi zapravljivčki odpeljali
na prireditveni prostor v Ve-
liko Pirešico, kjer je bila na-
to zabava za vse krajane te kra-
jevne skupnosti. Na gasilskem
tekmovanju se je pomerilo de-
set moških in pet ženskih de-
setin, najuspešnejši sta bili de-
setini PGD Socka pri Novi
Cerkvi. V mesecu dni se je zvr-
stilo več kulturnih, športnih
in drugih prireditev. Najbolj
odmevne pa so bile likovna-
kiparska delavnica, srečanje
narodno-zabavnih ansaml3-
lov, tek prijateljstva, trim ko-
lesarjenje, kresna noč na Šent-
jungertu, srečanje abraha-
movcev in gasilsko tekmova-
nje.	T. TAVČAR
Tako so se abrahamovci z zapravljivčki pripeljali v Veliko Pirešico.
Prvi v Sloveniji
člani in gostje ZŠAM Sa-
vinjska dolina so svoj sta-
novski praznik praznova-
li v soboto na avtopoligo-
nu združenja v Ločici ob Sa-
vinji.
Slovesnost so pričeli s pa-
rado oldtimerjev, nato pa je
nekaj pesmi zapel moški pev-
ski zbor združenja pod vods-
tvom Mije Novak. O prazni-
ku je spregovoril predsednik
združenja Ivo Serdoner, ki je
med drugim dejal, da bo
ZŠAM Savinjska dolina kma-
lu praznovalo pol stoletja, le-
tos pa praznujejo 25. letni-
co avtopoligona. Pri tem je
posebej poudaril, da je bil to
prvi avtopoligon v Sloveni-
ji. »Naša zavest,« je dejal Ser-
doner, »nas je že takrat vodi-
la k uporabi sodobnih me-
tod in sredstev pri vzgoji mla-
dih voznikov in skrbi za pro-
metno varnost. Tudi razde-
litev skupne občine Žalec na
šest manjših na naše delo ni
vplivala. S tako odprtim de-
lom smo postali prepoznav-
ni v širši celjski regiji in tudi
v slovenskem prostoru.«
V nadaljevanju so podelili
priznanja in odlikovanja. Sre-
brno značko so prejeli Jože
Kreže, Orlando Sardini,
Branko Zagoričnik, zlato
značko Ivan Gominšek, Jan-
ko Štorman, Maksimiljan
Bombek, Ivan Čremožnik,
Leopold Drča, plaketo tova-
rištva Anton Basle, Jakob
Marn, Zvone Podpečan, pla-
keto srebrni venec Mija No-
vak, Rafael Rehar, Vinko
Grobelnik, plaketo zlati ve-
nec Franc Štirn. Posebni priz-
nanji sta prejela SIP Šempe-
ter in Ljubo Žnidar, župan ob-
čine Polzela. T. TAVČAR
Jakob Marn prejema plaketo tovarištva iz rok predsednik združenja
Iva Serdonerja.
IZ OBČINSKIH SVETOV
Priznanja častni občan ne bodo
podelili
POLZELA - Svetniki Občine Polzela so na zadnji seji obrav-
navali tudi predlog komisije za mandatna vprašanja, voli-
tve in imenovanja o letošnjih dobitnikih priznanj Občine
Polzela, ki jih bodo podelili ob občinskem prazniku. Potr-
dili so predlog komisije, da prejmejo plaketo občine Lado
Košec, Ladislava Zupane in Združenje šoferjev in avtome-
hanikov Savinjska dolina, grb občine pa Slavko Lenič. Priz-
nanja Častni občan letos ne bodo podelili.
Za kanalizacijo 1100 EUR
POLZELA - Vsi tisti občani v občini Polzela, ki se bodo v
prihodnje priključili na kanalizacijsko omrežje, bodo mora-
li pri izgradnji primarnega in sekundarnega omrežja plačati
delež v višini 1100 EUR. Tudi vsi tisti, ki so že priključeni na
kanalizacijsko omrežje, bodo morali pred uradno priključi-
tvijo objekta na javno kanalizacijo poravnati delež sofinanci-
ranja. Plačevali bodo lahko obročno. Takšen sklep so spreje-
li polzelski svetniki na zadnji seji občinskega sveta. TT
Št. 29-18. julij 2002
14
MASI KRAJI IN LJUDJE
Razsodba z
arbitražo
»Če bi morali prevzeti večji del dolga, bi to za nas
pomenilo bankrot,« meni župan Občine Dobje Franci
Salobir
Potem ko se je iz skupne
šentjurske občine pred šti-
rimi leti izločila Občina Dob-
je, obema občinama še do
danes ni uspelo sprejeti in
potrditi delitvene bilance, v
kateri bi si razdelili premo-
ženje in medsebojne nepo-
ravnane obveznosti. Potreb-
na je arbitraža in v Šentjurju
se je v ponedeljek prvič se-
stala 3-članska skupina, ki
bo skušala najti najbolj
sprejemljivo rešitev.
V	občinah Šentjur in Dob-
je so sicer brez večjih težav
dosegh soglasje, da za deli-
tev premoženja upoštevajo
ključ 94 proti 6, kakršno je
novo razmerje med obema
občinama po površini in po
številu prebivalcev. Ta ključ,
so prepričani Dobjani, bi bil
najbolj pravičen tudi pri de-
litvi vseh obveznosti; tudi po-
plačila leta 1996 najetega po-
sojila za modernizacijo ce-
ste Trate-Dobje.
V	takrat še skupni šentjur-
ski občini so za ureditev sla-
bega kilometra cestnega od-
seka pri izvajalcu del, celj-
skem cestnem podjetju, na-
jeh 42,5 milijona tolarjev po-
sojila. Posojilo je bilo namen-
sko, ves denar pa porabljen
za cesto. Po letu 1997 je po-
sodabljanje ceste zaradi po-
manjkanja denarja zastalo, ta-
ko da so dela dokončali in
uredih odvodnjavanje že v
novi, samostojni občini Dob-
je. »10 milijonov tolarjev, ko-
likor je stala fina preplasti-
tev in dokončanje del pri od-
vodnjavanju, smo tudi v ce-
loti plačali iz našega, dobjan-
skega proračuna,« je odločen
župan Franci Salobir, »gle-
de na to, da je naš letošnji
proračun težak skromnih 88
milijonov tolarjev, pa bi prev-
zem večjega dela dolga za ob-
čino pomenil bankrot.«
Šentjurčani so, nasprotno,
prepričani, da bi bilo popla-
čilo kar 94-odstotnega dele-
ža posojila krivično in na to
ne pristajajo. Znesek se zdaj
z zamudnimi obrestmi seve-
da iz meseca v mesec veča in
za ponedeljkov sestanek ar-
bitražne skupine natančna
številka ni bila izračunana.
Sklicujejo se na zakon o lo-
kalni samoupravi, ki med
drugim določa tudi, da se na-
ložbe financirajo po dejan-
ski legi novozgrajenega ob-
jekta. »Ker je cestni odsek
Trate-Dobje v dobjanski ob-
čini, naj posojilo poplačajo
v Dobju,« pravi šentjurski žu-
pan Jurij Malovrh.
Kot kažejo podatki, naj bi
del posojila - tako je bilo do-
ločeno s sklepi šentjurskih
občinskih svetnikov prete-
klega mandata - poplačali že
v letih 1997 in 1998. Vsako
leto naj bi vrnili po 16 mili-
jonov tolarjev, vendar je iz
zaključnega računa za leto
1998 razvidno, da je bilo po-
plačanih le 8 milijonov to-
larjev.
Odločitev, ki bo sprejem-
ljiva tako za Šentjurčane kot
za Dobjane, bo zato morala
prinesti arbitraža. V arbi-
tražno skupino je šentjurska
občina predlagala Zdenko
Batistič, Dobjani Mirana
Gajška in Vlada RS Božo
Dakič Ivančič, vsi trije pa
bodo v naslednjih dneh pre-
jeli potrebno manjkajočo
dokumentacijo. Pričakova-
ti je, da se bodo že pred kon-
cem poletja znova sestali in
odločili.
IVANA STAMEJČIČ
Klinčki in idini
na taboru
Mladinski odsek Klinček
Planinskega društva Laško
je v prvi polovici julija pri-
pravil tokrat že tretjič pla-
ninski tabor za učence do-
mače OŠ Primoža Trubarja
in srednješolce. Tabor so po-
stavili v osrčju Kamniško-
Savinjskih Alp, v bližini pik-
nik centra Pri Jurju.
Rdeča nit tabora, ki se ga
je udeležilo 17 otrok, je bila
varno gibanje na izletih in tu-
rah v gorah, spoznavanje gor-
ske flore in ekologije, orien-
tacija v naravi in neomejena
družabnost. Tabor so vodili
Damjan Kolšek, Marjan Ča-
ter, Tomaž Mavri, Darja Je-
ran in Petra Šuster ob po-
moč mentorice Dragice Čre-
pinšek, planince pa je
spremljala tudi višja medi-
cinska sestra Karolina Pra-
protnik.
Devetdnevni planinski ta-
bor so dodobra izkoristili za
številne pohode, vzpone in
ture, obnovili osnovna pra-
vila za varno hojo v gorah,
si vzeli čas za spoznavanje
zdravilnih rastlin, otroci so
se preizkusili kot plezalci,
manjkalo pa ni niti družab-
nosti ob tabornem ognju ter
ustvarjalnih delavnic. Naj-
daljša, 12-urna tura nai
višji vrh Kamniško-Sav
skih Alp 2.558 metrov vi
Grintovec je udeležence
bora pripeljala tudi do p
ninskega krsta. Poseben d
ki bo mladim planincema
jetno ostal najdlje v spoi
nu, pa je bil »narobe« a
tek, ko so tabor prevzel
svoje roke, siceršnja voi
na ekipa pa jih je posluh
ubogala.
Predzadnji dan tabora
otroke obiskali starši in si
paj so odšli v Kamniško 1
lo na izlet k slapu Orglice
si ogledali staro zapušče
partizansko bolnico, popf
ne pa so sledile igre brezr'
ja, v katerih so mladi kli
ki premagali starejše klij
Foto: DAMJAN KOL?
I
Kažipoti, Ici jim velja slediti
Na območju šentjurske občine so pred dnevi namestili posebne označevalne table, ki
opozarjajo na pomembnejše kulturne in turistične znamenitosti. Za namestitev 27 označe-
valnih tabel so poskrbeli v občinskem oddelku za družbene dejavnosti, kjer so pripravili
tudi seznam znamenitosti, na katere velja obiskovalce Šentjurja in okoliških krajev še
zlasti opozoriti.
IS, Foto: MATEJ NOVAK
Javoršica vabi
V soboto po 9. uri pripravljajo v Loki pri Žusmu veliko akcijo čiščenja in urejanja
okolice partizanske bolnice Javoršica.
Krajevna borčevska organizacija iz Loke pri Žusmu in Mladi forum ZLSD za Šentjur in
Kozjansko sta se že pred časom lotila obnove in ureditve okolice partizanske bolnice
Javoršica. Objekt nameravajo v občini uvrstiti na seznam kulturnih spomenikov, obnov-
ljen in z urejeno okolico pa bi lahko postala Javoršica tudi del bližnje, že urejene poti »Po
poteh XIV. divizije«, po kateri zadnje čase krene vse več turistov oziroma obiskovalcev
Kozjanskega.	IS
Pitje po Evropi v Šentjurju |
Pod lipo, na vrtu Ipavčeve hiše v Zgornjem trgu so Šentjurčani prejšnji teden spoznav
kako se pije po Evropi. V avtorski črni komediji Pitje po Evropi, sta Valter Dragan
Matjaž Javšnik na svojstven, komično dovršen in cinično obarvan način navdušila'
činstvo.	.	IS, Foto: MATEJ NOV'
Št. 29-18. julij 2002
15	MASI KRAJI IN LJUDJE

Bogata etnološka dediščina
v prvi poletni etnološki delavnici popisali kar 180 starodavnih objektov šmarske občine
Minuli teden se je na ob-
Jčju šmarske občine od-
lala prva poletna etnološ-
delavnica, v kateri je so-
lovalo sedem udeležen-
ih, pretežno študentov et-
llogije na Filozofski fa-
ilteti v Ljubljani. Delav-
po, katere namen je bilo
identiranje stavbne de-
^čine, sta pripravili celj-
a območna enota Zavo-
1 za varstvo kulturne de-
^čine in Občina Šmarje pri
Išah.
Etnološka dediščina obči-
I je bila sicer popisana že
:a 1990, vendar ne v celo-
Zajemala je 40 od skupno
i naselij, popisanih pa je bi-
96 objektov, s čimer so se
larčani uvrstili med obči-
i z bogato etnološko dediš-
[10. Udeležence delavnice,
so jih nastanili na turistič-
jkmetiji Bizjak na Tinskem,
tako čakalo precej dela...
»Objekt popišejo, fotogra-
•ajo in se z lastnikom po-
)vorijo o preteklem stanju
)jekta, o zgodovini doma-
je in podobno,« je pojasni-
istrokovni vodja tabora Bo-
!na Hostnik s celjskega za-
da, ki je ves čas bdela nad
ladimi raziskovalci. V ted-
1 dni so, razdeljeni na tri
lupine, obdelali deset na-
•lij in popisali skoraj 180
bjektov: »Z opravljenim de-
im 3em zelo zadovoljna, žal
pa je to le južni del šmarske-
ga območja. Ostaja nam še
ves srednji in severni del,« je
dodala Hostnikova.
Popisi bodo osnova za pro-
storsko ureditvene načrte, ra-
ziskave Zavoda za varstvo kul-
turne dediščine in razglasi-
tvene akte. »Če najdemo ob-
jekt, ki ima vrednost kultur-
nega spomenika, podamo
predlog za razglasitev, ki ga
izpelje občina,« je povedala
Hostnikova. »Na osnovi pred-
loga je tako lahko kasneje v
primeru prenove lastnik te-
ga objekta upravičen do so-
financiranja. Hkrati pa ga to
zavezuje, da mora upošteva-
ti navodila in smernice, ki
mu jih priporočamo.«
Na področju Zibike, kjer
so delovali mladi etnologi,
je bil pred skoraj tremi de-
setletji epicenter potresa, za-
to niso našli kakovostnih ob-
jektov oziroma kulturnih
spomenikov. »Našli pa smo
ogromno dediščine, ki je že
večinoma v kategoriji arhiv-
skega varstva, kar pomeni,
da je na meji preživetja,« je
pojasnila Hostnikova.
»Skrajni čas je torej bil, da
smo se tega lotili. To bi mo-
ralo biti narejeno že veliko
prej,« je še menila sogovor-
nica.
Pred odhodom smo po vti-
sih na kratko povprašali še
udeležence.
Saša Rinčelj, Teharje:
»Hodimo po terenu, slikamo,
sprašujemo ljudi o tem, kdaj
so objekti nastali, čemu so
služili, itd. Vse to zabeleži-
mo in obdelamo podatke. Za
sodelovanje na delavnici sem
se odločila, ker tudi sicer štu-
diram etnologijo, občasno pa
delam na Zavodu za varstvo
kulturne dediščine v Celju.
Kakšni so vtisi? Delavno,
hkrati pa smo spoznali nove
kraje, ljudi... Mislim, da
imamo sedaj povsem druga-
čen odnos do podeželja, še
posebej zato, ker večina ude-
ležencev prihaja iz mest.«
Mitja Erbežnik, Škofja Lo-
ka: »Moje dekle študira et-
nologijo in tudi sodeluje v tej
delavnici. Tako je tudi mene
navdušila zanjo, čeprav štu-
diram ekonomijo. Kar hitro
so me uvedli v delo. Malo sli-
kam, se orientiram po zem-
ljevidu, zapisujem opise
stavb... Tega se kar hitro nau-
čiš, če pa česa ne znam, vpra-
šam, tako da ni nobenih prob-
lemov. Ko sem prišel sem,
sem bil kar malce presene-
čen, saj sem prvič v teh kra-
jih. Vsekakor pa je zanimi-
vo spoznati drugačne načine
življenja.«
Nina Zdolšek, Ponikva:
»Z ljudmi smo sodelovali brez
vsakih problemov. Vsi so ze-
lo odprti, prijazni... Pustili
so nam fotografirati stavbe.
pomagali so nam pri ugotav-
ljanju mest, na katerih se na-
hajajo stavbe, in nam sveto-
vali, kje še lahko najdemo
kakšno dediščino. Teren je
res velik, tako da je bilo dela
precej. Na tovrstnih delavni-
cah bom gotovo še sodelo-
vala. Septembra bom namreč
diplomirala, sicer pa itak ob-
časno delam na zavodu za
varstvo kulturne dediščine.«
BOJANA JANČIČ
Trije od sedmih udeležencev delavnice: Mitja Erbežnik, Nina Zdolšek In Saša Rinčelj.
PZ OBČINSKIH SVETOV
Sosvet za varnost
ROGATEC - Rogaški svetniki so na zadnji seji sprejeU
bep o ustanovitvi Sosveta za varnost. Deloval bo na celot-
am območju občine Rogatec, njegov namen pa bo zagoto-
|ti čim večjo varnost lokalne skupnosti. Sosvet bo sestav-
alo devet članov, od tega dva s policijske mejne postaje
ogaška Slatina, predstavnik Občine Rogatec, trije pred-
:avniki krajevnih skupnosti, predstavnik osnovne šole in
va predstavnika drugih organizacij. Občinskega predstav-
fka naj bi imenovali na prihodnji seji sveta. (BoJ)
Vračilo dolga še letos
ROGATEC - Svetniki Rogatca so na seji minuli teden sprejeli
redlog delitve premoženja nekdanjega šmarskega stano-
anjskega sklada. Novo delitveno bilanco je pripravila fi-
ančna služba šmarske občine, za Občino Rogatec pa pred-
Ideva vrnitev dolga občinama Šmarje pri Jelšah in Rogaška
latina v skupni vrednosti 11,5 milijona tolarjev. Omenjene
bveznosti je Občina Rogatec že zajela v proračun in naj bi
11 brez težav poravnala, izvirajo pa iz posojila za gradnjo
3rih stanovanj v Rogatcu v lanskem letu. (BoJ)
Zagon Turizma Rogatec
ROGATEC - Zavod Turizem Rogatec, ki bo skrbel za pro-
mocijo kraja in turističnih storitev, bo pričel delovati pri-
odnji mesec, ko bo urejena tudi pisarna v trgu. Za direkto-
co zavoda so svetniki na majski seji imenovali Suzano
'l^ar, minuli teden pa so sprejeli še finančni načrt in načrt
za to leto. Zavod se bo financiral iz sredstev občinske-
3 proračuna, lastnih prihodkov in projektnih sredstev mi-
istrstev za gospodarstvo in kulturo. (BoJ)
Dražja komunala
Rogatec - Po slatinskih so predlog komunalnega pod-
■^ja OKP iz Rogaške Slatine o povišanju cen komunalnih
^oritev sprejeli še rogaški svetniki. Vodarine bo tako s 1.
^''jem dražja za dobrih 7, zbiranje, odvoz in odlaganje
dpadkov pa za dobrih 14 odstotkov Cena kanalščine naj bi
višja za 18, občinski prispevek pa za 7 odstotkov. (BoJ)
Namesto tople
hrane sendviči?
Med šolskimi počitnica-
mi naj bi v osnovni šoli
Kozje obnovili in razširi-
li kuhinjo z jedilnico in
sanitarijami. Obnovo v
vrednosti okoli 25 milijo-
nov tolarjev naj bi kon-
čali do začetka prihodnje-
ga šolskega leta, vendar
se je zataknilo z odobri-
tvijo denarja v višini do-
brih 11 milijonov tolarjev,
ki naj bi jih prispevalo mi-
nistrstvo za šolstvo in
šport.
Ravnatelj OŠ Kozje Ivan
Špendler je pojasnil za-
plet: »Ker gre za interven-
cijsko investicijo, mora
sredstva odobriti vlada in
to naj bi naredila do kon-
ca tega tedna. Ministrstvo
za šolstvo in šport je pre-
gledalo in ovrednotilo
kompletno dokumentaci-
jo za obnovo kuhinje, zdaj
pa je na potezi vlada. Več-
krat je že posredovala tu-
di občina, žal doslej neus-
pešno. Dokler ne dobimo
zagotovila o odobrenih
sredstvih, ne moremo za-
četi z deli oz. objaviti raz-
pisa, saj moramo za grad-
bena dela imeti vsaj tri po-
nudbe. Lahko se zgodi, da
kuhinja z jedilnico in sa-
nitarijami ne bo obnovlje-
na do začetka šolskega le-
ta in bomo morali na dru-
gačen način poskrbeti za
prehrano več kot 200 šo-
loobveznih otrok. Delno si
bomo pomagali s kuhinjo
v vrtcu ali pa s hladnimi
obroki, saj toplih ne bo-
mo uspeli zagotoviti.«
TV
Obnova kapele pri
gradu Podsreda
Nekdanji obrambni stolpič ob gradu Podsreda so doma-
čini obnovili in v njem uredili kapelo. V sodelovanju med
naravnim parkom Zgornji bavarski gozd in Kozjanskim par-
kom so gostje iz Nemčije darovali kip sv. Florjana, ki krasi
notranjost kapele. Slovesnosti z blagoslovom, ki ga je opra-
vil župnik Lojze Weingerl iz Podsrede, so se udeležili pred-
stavniki sedmih domačih gasilskih društev in tri iz Nemči-
je. Vsa dela pri obnovi kapele in ureditvi okolice so postori-
li domači gasilci. Obnovljena kapela predstavlja tudi uredi-
tev enega najlepših razgledišč v Kozjanskem parku in je nov
korak v procesu obnove in programskega oživljanja spome-
niškega kompleksa gradu Podsreda.	TV
modri telefon
Neživljenjsico
uresničevanje
zaicona
Bralec M. F., samostojni
podjetnik iz Celja, sicer ob-
čan Laškega, se je boleče sre-
čal z uresničevanjem spre-
menjenega zakona o
zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarova-
nju, ki je uvedel ukrepe zo-
per samostojne zavezance,
neredne plačnike prispev-
kov za zdravstveno zava-
rovanje, ki je začel veljati
22. junija.
»24. junija mi je zbolel
otrok. Zdravila na recept ni-
sem mogel dobiti, ker sem
se znašel med nerednimi
plačniki zaradi 1900 tolar-
jev neplačanih obveznosti.
Sicer redno poravnavam vse
davke in prispevke. Tudi ta
dolg sem takoj poravnal na
davčni upravi in se s potr-
dilom odpravil na celjsko
enoto Zavoda za zdravstve-
no zavarovanje Slovenije.
Potrdilo mi ni prav nič po-
magalo, ker nobena od
dveh delavk, ki edini lahko
deblokirata podatek o ne-
plačništvu v računalniku, ni
bila v službi. Naslednji dan
je bil praznik, tako da sem
lahko problem rešil šele tret-
ji dan. Menim, da je takšno
uresničevanje predpisov to-
go in neživljenjsko. Morali
bi določiti ustreznejši limit,
kdaj postaneš »neplačnik«,
predvsem pa zagotoviti, da
na zavodu ne bi prihajalo
do nepotrebnih zapletov in
slabe volje.«
V celjski enoti ZZZS so
nam pojasnili, da je primer
našega bralca M. F. osamljen.
Sergeja Rajh, vodja oddel-
ka za izvajanje obveznega
zdravstvenega programa:
»M. F. nas je obiskal na sa-
mem začetku uveljavljanja
zakona, ko še nismo imeli
ne ustreznega programa ne
pooblaščenih oseb. Poobla-
stila so dodeljevali šele 1. ju-
lija. Po tem datumu do te-
žav ne prihaja več, samostoj-
ni zavarovanci pa so tudi ob-
veščeni, da je limit, ob ka-
terem so uvrščeni med ne-
redne plačnike, tisoč tolar-
jev,« je zagotovila.
MBP
Sosedove veje
Bralca zanima ali lahko
segajo drevesne veje s so-
sednjega vrta na njegovo
zemljišče.
Barica Zidar, odvetnica iz
Celja odgovarja: »Lastnik ne-
premičnine ima pravico od-
straniti veje in korenine s so-
sedovega drevesa, ki raste v
zračni prostor njegove ne-
premičnine oziroma v nje-
govo nepremičnino, če ga
motijo. Preden to stori, mo-
ra o svoji nameri obvestiti
lastnika drevesa in mu dati
na razpolago primeren rok,
da veje in korenine sam od-
strani. Če lastnik drevesa
prepove ali prepreči lastni-
ku sosednje nepremičnine,
da izvrši svojo pravico (ki
pa obenem ni tudi dolžnost
lastnika drevesa), lahko last-
nik prizadete nepremičnine
s tožbo zahteva dopustitev
odstranitve vej in korenin.«
BJ
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Ivana Stamejčič.
Na telefonsko številko 031/569-
581 jo lahko pokličete vsak dan
med 10. In 17. uro. Svoja vpraša-
nja za Modri telefon lahko med po-
nedeljkom In petkom zastavite tu-
di po telefonu 42-25-190.
Št. 29-18. julij 2002
16
KULTURA
Provokacija uspela?
Premiera za eno gledalko - Očitki Jureta Lukaščika na račun celjske občine
v okviru poletnih prire-
ditev V Celju je bila v pone-
deljek ob vodnjaku v Mest-
nem parku na sporedu pre-
miera plesne predstave Od-
sevi v zrcalu v koreografiji
Jureta Lukaščika. Gledal-
cev ni bilo, zato je Lukaš-
čik posebej za naš časopis
©dplesal le del, sicer 45 mi-
nut trajajoče predstave.
Odsevi v zrcalu predstav-
ljajo plesno tehniko butoh,
ki izvira iz japonskega tra-
dicionalnega gledališča. Sce-
no pa so oblikovale slike Bo-
ruta Hlupiča Hollanda. Mla-
di umetnik je tudi tokrat izra-
zil »nezadovoljstvo nad ne-
podpiranjem neodvisnih
umetniških ustvarjalcev« in
povedal nekaj pikrih na ra-
čun celjske občine, ki se do
njih po njegovih besedah ob-
naša izjemno mačehovsko.
Lukaščik je tudi nezadovo-
ljen s prizorišči, namenje-
nimi dogajanju poletnih
kulturnih prireditev. »Glede
na to, kako sta opremljena
in vzdrževana tako Stari grad
kot Knežji dvor, mi je vsee-
no, ali plešem na njihovih
odrskih deskah ah tukaj sre-
di parka na betonu,« nam je
pojasnil.
Janja Romih, predsedni-
ca odbora za kulturne pri-
reditve pri Mestni občini Ce-
lje odgovarja: »Opremljeni
sta le dve prizorišči, vsa dru-
ga, ki jih izberejo ustvarjal-
ci, tudi opremijo in vzdržu-
jejo sami.«
Večji del očitkov, ki leti-
jo na celjsko občino so pred-
vsem povezani z odločitvi-
jo, ki naj bi podpirala neod-
visne kulturne ustvarjalce.
Tega sklepa pa mestni svet-
niki še niso sprejeli. Izraža-
nju nemoči ustvarjanja so bi-
le namenjene tudi Provoka-
cije 1, 2 in 3, ki pa so imele
bore malo, nič ali enega gle-
dalca. Res pa je tudi, da Lu-
kaščik letošnje poletje ni na-
pravil kakšne posebne rekla-
me za svoje delo. »Prepro-
sto zaradi tega, ker nimam
sredstev za promocijo. Ne
morem namreč razumeti, ka-
ko lahko 75 odstotkov sred-
stev, namenjenih za poletni
festival, namenijo komuna-
li in vzdrževanju in le 25 od-
stotkov, kar je v številkah 4,
5 milijonov, umetnikom. To
se mi zdi nepojmljivo in se
sprašujem, ali pristojni res
ne znajo razpolagati z denar-
jem,« pravi Jure Lukaščik.
Za izvajanje njegovih provo-
kacij to poletje pa mu je od-
bor za prireditve namenil sto
tisočakov.
Lukaščik je sprožil tri
upravne spore proti MOC, za
vsak projekt po enega. Ple-
sno gledališče Celje je celj-
ski občini namreč poslalo tri
projekte: založniškega, film-
skega in plesnega. »Toda vsi
trije projekti so bili ocenje-
ni z manj kot štiridesetimi
točkami, kar pomeni, da jih
finančno niso podprh,« po-
jasnjuje.
»Zavedamo se, da umetni-
kom in kulturnim delavcem
ni lahko, zato moram pove-
dati, da se še z nobenim
umetnikom nismo toliko uk-
varjali kot ravno z Lukašči-
kom, toda slednjič smo ugo-
tovili, da vedno znova najde
kaj novega, kar mu ni po vo-
lji. Ne glede na to, kar nam
-očita, imamo pri organiza-
ciji festivala stvari čiste,« pra-
vi Janja Romih.
NATAŠA PEUNIK
^ prejeli smo
Skrhani meč 2.
Pišem v zvezi z odgovo-
rom Mihe Alujeviča na moj
članek (ali, če mu je tako
ljubše, kritiko) z naslovom
Skrham meč. To se čutim
dolžan storiti, ker g. Aluje-
vič očitno ni razumel neka-
terih poudarkov v članku, po-
leg tega pa se je spustil na
osebno raven in me s tem se-
veda pozval k temu pisanju.
Najprej tole. Članek seve-
da je kritika, pač v smislu
ocene predstave. Predstava
»Celjski meč za Sveto kro-
no« pa je bila javno uprizor-
jena in je kot taka podvrže-
na kritiki. Četudi slabi. To,
da je nastala kot produkt
kreativne delavnice, je ne-
pomembno. Sploh glede na
to, da udeleženci delavnice
le sledijo navodilom režiser-
ja, ki je v tem primeru pro-
fesionalec. Osebno me igra
niti ni motila, čeprav se je
tu in tam komu kaj zatakni-
lo in nekateri od nastopajo-
čih res niso posebej nadar-
jeni. Seveda je pri tem po-
membno, da je vse skupaj
delavnica, saj so igralci na-
stopali ljubiteljsko. Med nji-
mi ni bilo poklicnih igral-
cev, le nekaj dolgoletnih čla-
nov različnih gledaliških sku-
pin, predvsem KUD Zarja Tr-
novlje. Vendar so ti svoj del
opravili povsem v redu, če
že ne zgledno. Razen tega so
mi čebelice šepnile, da sta
bila na razpolago le dva vi-
kenda časa, kar za vajo ni
dosti. Kar nadalje pomeni,
da so bili igralci zelo anga-
žirani, da so spravili sij
kar si je g. Alujevič ^
slil.	I
No, tukaj pa je prob,
Predstava je bila namre
vožena že v srži. Česar |
klicni režiser z dovolj n
njami ne bi smel privol
Priporočam mu, naj v b'
če ne režira po lastnih'
stih, saj je vsaj »Meč«^
stavno slab. Konec koj
pa ni diplomirani scen^
tako da mu tega ne gfi'
meriti. Enako g. Aluje\j
koreograf, zato ne veni'
ko se je lahko spustil ^
tvarjanje koreodrame.f
žanru kvečjemu v pos^
Malce migetanja z roka^
plesanje kola, pa magai
rovniškega, še ne nared
reodrame. Za pošteno i
jo, ki je je g. Alujevič i
vomno in že večkrat di
zano sposoben, pa n
mem, da ni bilo časa.
Pa dobro, bodi do
pljuvanja. Kot je g. A:
vič že izpostavil, to Ce;
med sabo vse preradi:
nemo. In vsekakor si m
lim vplivati na izvedbe
dalj njih tovrstnih dela^
saj menim, da so Celju
ristne in so nasploh pr,
redu način za zabijanje
sa, nemara pa celo za iz
nitev ali izpopolnitev
ter učinek na občinstvo,
navijam pa, da si profi
šnih spodrsljajev ne brs
privoščiti. Pa basta!
GREGOR STAMEJi
absolvent kulturolc
Plesni korak enega plesalca za eno gledalko. Jure Lukaščik v Mestnem
parku.
Življenje in smrt
Odmevna postavitev razstave v Galeriji sodobne umetnosti
Razstava, Hommage Tisni-
karju, ki jo je Galeriji sodobne
umetnosti Celje posredova-
la slovenjgraška Galerija li-
kovnih umetnosti, odprli pa
so jo 11. julija, privablja v
teh dneh v hlad galerije šte-
vilne obiskovalce, ljubitelje
in poznavalce likovne umet-
nosti. Na ogled je zajeten del
iz umetniškega opusa slikar-
ja Jožeta Tisnikarja ter dela
kiparja Mirsada Begiča in sli-
karja Zdenka Huzjana.
Obe galeriji, celjska in slo-
venjgraška, že vrsto let zelo
dobro sodelujeta in si izme-
njujeta razstave in druge ob-
sežnejše projekte, ki jih pri-
pravljata.
Razstava Hommage Tisni-
karju je avtorsko delo kusto-
dinje Milena Zlatar, ki že vr-
sto let spremlja delo zdaj že
pokojnega Jožeta Tisnikarja,
kot tudi Huzjana in Begiča,
ki sta na vrhuncu ustvarjal-
ne moči. Hodita samosvojo
pot in se ne podrejata pre-
menam trenutne aktualnosti.
Postavitev pričujoče razsta-
ve, Hommage Tisnikarju, pa
je nastala zelo spontano. Tra-
gična nesreča, v kateri je leta
1998 preminul samonikli sli-
kar Jože Tisnikar, je spodbu-
dila k ustvarjanju na to temo
še druge slikarje, ki se ukvar-
jajo z vprašanjem človeške ek-
sistence: rojstva in smrti. Ta-
ko tudi Zdenka Huzjana in Mir-
sada Begiča, ki se v svojih opu-
sih dotikata te, morda na prvi
videz pesimistične, a realne te-
me. Ob spoznavanju Tisnikar-
jevega opusa sta nekatera svo-
ja dela posvetila temu velike-
mu slovenskemu umetniku.
Tesnoba in »nič«, ki sta v
medsebojni odvisnosti in
grožnja niča, ki je posebno
občutenje, so vodilo skozi
razstavo del treh umetnikov,
čeprav je »Tisnikar zavezan
iskreni elementarnosti, Be-
gič intelektualni percepciji
s katero beleži stanja člove-
kovega bivanja, pri Huzja-
nu pa iluzija postaja resnič-
nost - skozi telo slike ozre-
mo odsev metafizike. Vse tri
pa povezuje izrazna moč in
čustvena intenzivnost...«-
pravi kustodinja Milena Zla-
tar.
Občutenje tesnobe in niča,
ki prevevata gledalca ob og-
ledu razstave, je tisto, kar že-
lijo umetniška dela tudi spo-
ročiti. Luščenje bistva osta-
ne sleherniku za razmislek
ob odhodu iz galerije. Ponu-
jena priložnost je do 3. av-
gusta.
MATEJA PODJED
Upoicojensici zbor zaicijučii sezono
člani pevskega društva upokojencev so zaključili sezono. Svoj zadnji nastop so imeli
v soboto, 29. junija, ko so prepevali na proslavi Združenja veteranov Slovenije. Zbor je
zaključil sezono z novo zborovodkinjo prof. Barbaro Arlič, ki je vnesla nov način petja
in se priljubila vsem članom zbora in tudi poslušalcem. V pretekli sezoni so imeli 24
koncertov in nastopov, kar zmore le malokateri zbor pri nas. Kar dvakrat v enem mese-
cu jim je uspelo napolniti dvorano Narodnega doma.
Za naslednjo sezono vabijo v svoje vrste nove pevce, ki so že peli v kakšnem zboru in
bi želeli nadaljevati s petjem. Avdicija bo 5. in 6. septembra ob 17. uri v glasbeni
dvorani, Gregorčičeva 6, Celje.
Zgoščene
podobe bistva
Na 29. mednarodnem
kongresu ekslibristov v
Frederikshavnu na Dan-
skem, ki bo od 29. avgu-
sta do 1. septembra, bo Slo-
venijo zastopal likovni pe-
dagog, slikar in grafik Ar-
pad Šalamon, ki zadnja leta
ustvarja v Slovenskih Ko-
njicah, v Velenju pa še ved-
no vodi grafično delavni-
co. Gre za eno najpomem-
bnejših svetovnih srečanj
avtorjev in predstavitev
njihovih ekslibrisov.
Društvo Exlibris Sloveni-
ae Ljubljana in Arpad Šala-
mon «ta za kongres izdala
publikacijo, v kateri je 34
njegovih najboljših ekslibri-
sov po izboru Milene Koren-
Božiček, Kornelije Križnič
in Leona Koporca.
Arpad Šalamon, ki je
spoznaval čare grafike tudi
pri pionirju slovenske gra-
fike Božidarju Jakcu, je z
ekslibrisi začel leta 1952,
po tem pa se do leta 1994 z
njimi ni ukvarjal. Takrat je
začel sodelovati na vseh jav-
nih razpisih, na katerih je
prejel številne nagrade. Da-
nes je vključen v številne
svetovne zbirke ekslibrisov.
»Šalamonovim idejam očit-
no zelo ustrezata iskanje bis-
tva izražanja in zgoščenost
obravnave snovi. Prav s tem
je tudi dozorel v enega naj-
pomembnejših slovenskih
ekslibristov,« je zapisala Mi-
lena Koren-Božiček. Sicer
pa je Arpad Šalamon za svoja
dela prejel že veliko priz-
nanj, diplom, nagrad in pla-
ket doma in v tujini. N.je-
gova grafična dela so v raz-
ličnih zbirkah zasebnih zbi-
rateljev, muzejev in galerij
širom po Evropi, Aziji,
Združenih državah Ameri-
ke in Južne Amerike.
MBP
Št. 29-18. julij 2002
KRONIKA
17
Heroin znova ubijal
Zaradi prekomernega zaužitja heroina umrl 18-letni Darko B. iz Žalca - To je že letošnja četrta smrtna žrtev zaradi
predoziranja
Da so v Žalcu droge re-
sen in zaskrbljujoč prob-
lem, so mnogi že večkrat
opozarjali. V občini so že
pred časom zagotavljali,
da veliko delajo na področ-
ju ozaveščanja o nevarno-
sti uporabe drog in na po-
dročju preventive. Darko
B. iz Žalca pa je v ponede-
ljek, 15. julija, v celjski bol-
nišnici izgubil borbo s
heroinom. Star komaj
osemnajst let.
Darko je otroštvo preživel
v Bevkovi ulici v Žalcu, pred
kratkim pa se je s starši pre-
selil drugam. Toda vez s šte-
vilnimi prijatelji ga je sko-
raj vsak teden pripeljala na-
zaj v Bevkovo. »Tu so se zbi-
rali, bilo jih je več v družbi.
Včasih so se čudno obnaša-
li, toda večjega prepira ni-
koli ni bilo,« nam je pove-
dala neka stanovalka v delu
Žalca, kjer se je družba za-
drževala.
Neuradno smo izvedeli, da
je v omenjeni stanovanjski so-
seski več primerov, ko naj bi
se posamezniki zaradi odvi-
snosti od mamil zdravili tudi
v komunah in da se takšni pri-
meri vrstijo že leta. Nekega
mladeniča naj bi ovadili zara-
di vpletenosti v preprodajo ma-
mil in je še vedno za zapahi.
V pogovoru z nekaterimi
stanovalci je bilo čutiti, da
jih je za svoje otroke pošte-
no strah. Nekateri izmed njih
so jih pred objemom droge
rešili v zadnjem trenutku.
Usodni
odmereic
Darko naj bi končal trilet-
no šolo za avtomehanika.
Prejšnjo sredo naj bi se dogo-
voril z 20-letnim 1. L.-, prav
tako iz Žalca, da gredo v Ce-
lje kupit kolo. Na poti nazaj
pa naj bi si priskrbeli še ma-
milo. V svojem stanovanju naj
bi 20-letnik pripravil odme-
rek heroina in polovico dal
Darku. Ta je po zaužit ju iz-
gubil zavest. I.L. naj bi se ta-
krat prestrašil in po telefonu
poklical nekega prijatelja, češ
da je Darko kar zaspal.
»Menda so mu rekli, naj po-
čaka kakšno uro, da je to nor-
malno, da oseba po zaužit ju
heroina tako reagira, da se bo
že zbudil, a se Darko tudi po
eni uri ni ovedel, zato naj bi
20-letnik poklical na pomoč
še enega prijatelja, 18-letnega
D. K. Skupaj naj bi ga oživlja-
la z umetnim dihanjem, toda
Darko ni odprl oči,« smo iz-
vedeli. Po dveh urah so po ne-
zavestnega Darka prišli z re-
ševalnim vozilom in ga odpe-
ljali v celjsko bolnišnico. Očit-
no pa so bile poškodbe zaradi
predoziranja takrat že preve-
like in Darka, kljub zdravniš-
ki oskrbi, niso mogli rešiti. Za
njegovo življenje so se zdrav-
niki borili vse do nedeljskih
večernih ur.
Dvajsetletnika so celjski
kriminalisti že ovadili zara-
di omogočanja uživanja ma-
mil. Zakon za takšno kazni-
vo dejanje predvideva kazen
od treh mesecev do pet let
zapora. Lani je bilo na Celj-
skem več kot 160 kaznivih
dejanj, povezanih s prepove-
dano drogo in štirje smrtni
primeri zaradi predoziranja,
trije s heroinom. V letošnjem
polletju pa statistika kaže že
šest predoziranj, od tega so
tri osebe umrle. 18-letnik je
tako že četrta smrtna žrtev
letos zaradi prevelikega od-
merka mamil.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Prevelik odmerek heroina in nova žrtev, tokrat 18-letni Žalčan.
Kradejo iz
avtomobilov
Je na delu nova organizirana skupina vlomilcev v
osebne avtomobile?
V	nočeh minulega tedna
se je v Celju povečalo števi-
lo vlomov in tatvin iz oseb-
nih avtomobilov.
V	torkovih večernih urah
je iz osebnega avtomobila,
parkiranega pri pokopališ-
ču v Celju, izginila ženska
torbica z dokumenti in de-
narjem. Torbico z denarjem
in poslovnimi dokumenti pa
so odnesli tudi iz osebnega
avtomobila Audi 90, lastni-
ka M. B. iz Žalca, ki je v Stri-
tarjevi ulici pustil odklenjen
avto. Oškodovan je za okrog
90 tisočakov. V četrtek po-
noči so v Kersnikovi ulici v
Celju vlomili v osebni avto
znamke Zastava Jugo 45.
Lastnik T. S. pogreša avto-
radiokasetofon vreden
okrog 45 tisoč tolarjev. Sre-
di dneva pa je nekdo v Vrun-
čevi ulici v Celju vlomil v
osebni avto Hyundai coupe
ter odnesel žensko torbico
z dokumenri in denarjem.
Neznanci so vlamljali tudi
v Oblakovi, Prežihovi in
Trubarjevi ulici. Iz vozil so
kradli torbice, denarnice, na-
hrbtnike in mobilne telefo-
ne. Skupno nastalo škodo
ocenjujejo na več kot 100 ti-
soč tolarjev. Policisti zato
opozarjajo na večjo previd-
nost pri puščanju različnih
osebnih stvari v osebnih av-
tomobihh. Lani je bilo to-
vrstnih kraj na Celjskem več
kot dvesto.
S tovornjaicom v avto
Na glavni cesti Laško-Zi-
dani Most izven Velikega Šir-
ja sta bili v prometni nesreči
v petek, 12. julija, ranjeni dve
osebi, od tega ena huje.
Voznica osebnega avtomo-
bila je pri odcepu za gostišče
^ Velikem Širju zavijala levo
in pravilno ustavila ob sredin-
ski črti. Za njo se je z avto-
"lobilom ustavila tudi 58-let-
T. R iz Celja. Voznik to-
vornega vozila 22-letni D. M.
iz BiH, ki je pripeljal za nji-
ma, je spoznal, da se ne bo
mogel pravočasno ustaviti, za-
to je zavil levo na nasprotni
vozni pas. Iz Rimskih Toplic
je takrat pripeljal 21-letni B.
P. iz Slovenskih Konjic in si-
lovito trčil v tovorno vozilo.
21-letnik se je pri tem huje
poškodoval, njegov sopotnik
M. B. pa je dobil lažje telesne
poškodbe. Cesta je bila zapr-
ta dve uri.
Hujša prometna nesreča se
je zgodila dan prej tudi na
lokalni cesti Frankolovo-
Črešnjice, kjer je 52-letni F.
J., voznik kolesa z motorjem,
med vožnjo padel in se pri
tem hudo ranil. 17-letni F. B.
je istega dne padel med vož-
njo s kolesom z motorjem v
Rogaški Slatini. Mladoletnik
je zapeljal desno na bankino
in nato v obcestni jarek, kjer
se je huje ranil.
Radarske kontrole bodo...
•	jutri, 19. julija, dopoldne na območju Šentjurja, po-
poldne na območju Mozirja;
•	v soboto, 20. julija, dopoldne na območju Rogaške
Slatine, popoldne na območju Celja;
•	v nedeljo, 21. julija, dopoldne na območju celotne celj-
ske regije, popoldne na območju Laškega;
•	v ponedeljek, 22. julija, dopoldne na območju Velenja,
popoldne na območju Žalca;
•	v torek, 23. julija, dopoldne na območju Celja, popold-
ne na območju Rogaške Slatine;
•	v sredo, 24. julija, dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne na območju Velenja;
•	v četrtek, 25. julija, dopoldne na območju Žalca, po-
poldne na območju Celja.
mini krimiči
Vztrajni vlomilci
Pri Starem gradu v Slovenskih Konjicah so v noči na pe-
tek, 12. julija, iz brunarice, ki jo lastnik M. A. poleti upo-
rablja za gostinski lokal, odnesli dva zaboja piva, mikrova-
lovno pečico, radiokasetofon, plinsko jeklenko, aparat za
kuhanje kave, žar, nekaj kuhinjske posode, električno bla-
gajno, več škatlic cigaret in več steklenic različnih alkohol-
nih pijač, vse skupaj vredno okrog 300 tisočakov. Kdo si je
vse to privoščil, še ni znano. V isti noči so vlomili tudi v
brunarico tenis kluba AS, na Šaleški cesti v Velenju. Tudi tu
je nastalo škode za okrog 300 tisoč tolarjev, saj je vlomilec
odnesel 20 tenis loparjev in športne copate. Nepridiprav je
v noči na petek obiskal tudi trgovino v Topolšici in odnesel
večjo količino različnih cigaret, več vrečk pralnega praška
in nekaj salam, v skupni vrednosti okrog 250 tisoč tolarjev.
Dobili mulce
v soboto, 13. julija, so trije najstniki v večernih urah vlomili
v vrtec Ciciban v Koželjskega ulici v Velenju in hoteli odnesti
fotoaparat, kalkulator in nekaj kaset, vse skupaj vredno okrog
50 tisoč tolarjev. Njihov vlomilski podvig se je hitro končal,
saj so jih policisti prijeli na kraju samem in jim ukradene
predmete zasegli. Zoper vse sledi policijsko-vzgojni ukrep.
S terencem s ceste
V nesreči, ki se je zgodila v ponedeljek, 16. julija, na
lokalni cesti Konjski Vrh - Loka pod Raduho, je ena
oseba umrla, ena pa se je lažje ranila.
Voznik osebnega avtomobila je med vožnjo po lokalni ce-
sti, na makadamskem cestišču v desnem preglednem ovin-
ku, zapeljal na desni rob vozišča in zdrsnil s ceste po strmini.
Z vozilom je obstal 20 metrov v globini, zagozden med dre-
vesi. Med prevračanjem je iz vozila padel 20-letni J. B. iz
Luč, ki je na kraju nesreče umri, medtem ko se je 21-letni A.
U. iz Luč lažje ranil. Policisti še ugotavljajo, kdo je vozil. Na
Celjskem je to letos že petindvajseta smrtna žrtev v prometu.
•	Začudeno je oni dan po-
gledal Celjan, ki je v svoji ga-
raži zagledal neznano vozilo.
Policisti so ugotovili, da ne
gre za neznani leteči predmet,
ampak le za osebno vozilo,
ki ga je nekdo tam parkiral.
Če ta rad podarja vozila kar
tako, mu sporočamo, da je na-
ša garaža še vedno prazna...
•	V Celju so se povečale tu-
di tatvine iz osebnih avtomo-
bilov. Dolgi prsti odnašajo
predvsem denarnice in doku-
mente. Čakamo pogumneža,
ki bo tatove pričakal pri vo-
zilu in jih s palico po betici
ali pa voznike, ki se bodo spa-
metovali in v vozilih ne bodo
več puščali vrednejših stvari.
Očitno je oboje še daleč.
•	Konec tedna je neznanec
vlomil v skladišče v Rogaški
Slatini, a je kaj kmalu stisnil
rep med noge in jo pobrisal.
Prestrašil ga je namreč alarm.
Lahko bi se znašel in na kra-
ju počakal varnostnike in jih
nadrl, kje se obotavljajo ta-
ko dolgo. Tako, kot je to pred
meseci storil moški, ki je za
svojo ljubico iz trgovine ukra-
del liziko, še prej pa pokli-
cal policiste in jim pojasnil
svoj namen. Po prihodu pa
jim jih je napel, češ naj se
drugič bolj podvizajo...
•	V ponedeljek je občan-
ka pred gostinskim lokalom
pri celjskem sodišču v Pre-
šernovi ulici v Celju našla
ovojnico z denarjem in jo pri-
nesla na policijsko postajo
Celje. Tam jo lahko lastnik
tudi dvigne, a bo moral še
prej povedati, koliko denar-
cev je v ovojnici, da bo do-
kazal lastništvo. Če se last-
nik še ni oglasil, lahko pri-
čakujemo naval ljudi na po-
licijsko postajo. Upajmo, da
bo kdo uganil vsoto, mi je
namreč nismo...
Št. 29-18. julij 2002
cvetke
18
^PORT
Sešlar in Berši^aic
upravičila (ne)zaupanje
Spodbuden uvod treh moštev s Celjskega - Rudar prvi na lestvici - Veliki točki Publikuma in Ere po zaostankih za dva gola
že v prvem od triintride-
setih krogov so gledalci na
Skalni kleti videli spektaku-
larno predstavo, ki nikogar
ni pustila ravnodušnega.
Zaostanek dveh golov so Ce-
ljani nadoknadili v končnici
srečanja, z evrogoloma
Domna Beršnjaka in Simo-
na Sešlarja, ki sta tekmo za-
čela na klopi. Iz izgublje-
nega položaja so se rešili tu-
di Šmarčani za Bežigradom,
drugi zadetek pa dosegli ce-
lo z igralcem manj. Najbolj
prepričljiv je bil Rudar, ki pa
Ob jezeru z Ljubljano ni imel
težkega dela.
Pet točk je za uvod in gle-
de na dva težka tekmeca ze-
lo soliden izkupiček.
Poletni
trilerček
še preden so se namestili
domači navijači Ultras Arma-
da in diagonalno gostujoče
Viole, je trener Marijan Pu-
šnik šokiral s postavo: na klo-
pi bosta čakala Simon Sešlar
in Domen Beršnjak. Skoraj
tri tisoč gledalcev je že v 3.
minuti videlo gol, ko je vijo-
ličasti Vranšan Miha Golob
izkoristil podajo Indiča, celj-
sko izenačenje pa takoj zatem,
ko je podajo Brulca in napa-
ko vratarja Murka izkoristil
Andrej Kvas - v skoku je s 13
metrov z glavo le podaljšal let
žoge. Sodnika Milana Mitro-
viča je prevaral Ermin Rako-
vič - odigral je prekršek nad
sabo, kot da bi skočil v ba-
zen, razjarjeni vratar Publi-
kuma Aleksander Šeliga pa
je prejel še rumeni karton. Do-
bro odmerjeni strel Samirja
Dura z bele točke bi skoraj
obranil, nemočen pa je bil v
40. minuti, ko je Dura odlič-
no našel Rakovič - 1:3. Pred
odmorom le dobra stvar za
domače, zaradi igranja z ro-
ko je prvi rumeni karton pre-
jel Golob, in kasneje bo to
usodno za goste.
Rakovič bi bil nedvomno
igralec tekme, če bi jo v 50.
minuti »zaključil«, toda Šeliga
je čudežno preprečil četrti gol.
Prelomnica derbija je bila v 73.
minuti, ko je Golob znova na-
memo (in res povsem nepotreb-
no, na sredini igrišča) žogo
preusmerjal z roko. F^iblikum
je z igralcem več kot orkan za-
vel proti skrčeni mariborski
obrambi. Bombi Beršnjaka (iz
obrata) in Sešlarja je Murko pos-
premil le s pogledom - 3:3. Za-
radi dogodka v 84. minuti (Vi-
doviča je zrušil Murko), ko je
zaradi šibkega in nenatančne-
ga strela zapravil enajstmetrov-
ko, pa se je Sešlar po petih mi-
nutah sodnikovega podaljška
prijel za glavo: »Malce sem bil
žalosten, saj bi lahko celo zma-
gali. A dosegli smo veliko. Malo
je ekip, ki bi proti državnim
prvakom izničile minus dveh
golov. Zgrešena enajstmetrov-
ka mi je še dodala motiv. Če si
pravi, se ti trud poplača. Meni
se tokrat je!«
V celjsko garderobo se je
zrinil predsednik maribor-
skega kluba Jože Jagodnik:
»Čestitam, bili ste sijajni!« Do-
bil je pločevinko piva za 21.
Beršnjakov rojstni dan.
Enajst strelov s kota so izvedli
Celjani, njihov kapetan Be-
bast jan Gobec pa je odigral
150. tekmo: »Z obiskom smo
zelo zadovoljni. Prevelika že-
lja nam je v prvem delu »od-
sekala« noge. Trener nam je
ob odmoru dejal, naj zaigra-
mo bolj sproščeno.« Predsed-
nik Marjan Vengust ni skri-
val veselja: »Mislim, da je eki-
pa odlično pripravljena. Vseh
90 minut je držala isti ritem.
Manjka ji le še kanček psi-
hološke stabilnosti.« V petek
bo Publikum gostoval v Šiš-
ki. Prva zmaga? Vse ostalo bi
bilo precejšnje presenečenje.
Idealen
začetek
Za prenovljeno, mlado »ru-
darsko« zasedbo je bil prvi tek-
mec po meri. Novinec v ligi,
Ljubljana, pa se je pokopal
kar sam. Milan Andželkovič
je že v 15. minuti dobil drugi
rumeni karton in vse je bilo
postlano za velenjsko ofenzi-
vo. Josip Ribič, Alen Muja-
novič in Mirnes Šišič so us-
pešno zaključili akcije, ki so
bile plod učinkovitega dela na
sredini igrišča garačev Ame-
la Mujakoviča in Željka Spa-
sojeviča. Gostitelji so celo za-
mudili priložnost za še izdat-
nejšo zmago, saj so dvakrat
zadeli okvir gola, nekajkrat
pa so proslavili vratarja Pej-
koviča. Trener Marjan Mar-
janovič je bil kar vzhičen, saj
si lepšega začetka niti ni mo-
gel želeti: »Ker so igralci iz-
polnili vse, kar sem jim za-
dal, so navdušili navijače. Že-
limo ustvariti prepoznaven
slog igre, zato smo tekmece
stiskali že pred njihovim ka-
zenskim prostorom. Izredno
sem vesel.« Objektivnejšo sli-
ko o zmožnostih lastnega ka-
dra bo dobil v nedeljo v Novi
Gorici.
Šokirali
Braneta Oblaka
Prejeta »petarda« na Skal-
ni kleti v prijateljski tekmi s
Publikumom Šmarčanov ni
dotolkla. Za Bežigradom je
bilo vse pripravljeno za zma-
go Olimpije, ki je povedla z
2:0. Erini nogometaši pa se
niso vdali. »Gromozansko
smo si želeli, da izenačimo.
Po prekršku nad Rupnikom
sem izvedel prosti strel, žoga
je zadela Kokola v roko, sod-
nik pa je na belo točko poka-
zal šele, ko je vratar Mavrič
zrušil Smajloviča. Streljal
sem tudi z enajstih metrov in
po znižanju zaostanka nismo
popuščali, čeprav smo imeli
igralca manj. Repovž je bil
prestrogo izključen. Žogo pred
kazenskim prostorom sem si
kot izraziti levičar preusme-
ril na desnico, s tem presene-
til branilca, vratar Mavrič je
želel prijeti žogo, a mu ni us-
pelo. Odbitek je >Smajo< pos-
pravil v mrežo. Prepričan sem,
da bomo v nedeljo premaga-
li moštvo Korotana in se v le-
pi luči predstavili domačim
navijačem,« je nekaj dejstev
opisal eden od junakov Eri-
nega podviga Matjaž Štancar,
ki je pred mesecem dni slavil
rojstvo sina Roka.
Šmarčani so zaustavili me-
dijsko zelo dobro podprt
»vzpon« Olimpije in trener-
ju Branetu Oblaku razkrili
največje pomanjkljivosti nje-
govega moštva. Erin novi pro-
sti branilec Gregor Blatnik
se je po daljši odsotnosti že
ujel, skupaj s soigralci pa se
bo moral zelo potruditi pri
reševanju kože trenerja Ma-
rijana Bloudka.
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIČ
Celjski biser Domen Beršnjak, vedno lačen žoge.
Po pričakovanjih je bila Skalna klet polna
»Penal« za goste, Šeliga pa odločen, a za las prekratek...
...In za domače, a Sešlar premiačen.
Enajsterice kroga na Televiziji Celje
in v Novem tedniku
Skupaj s športnim uredništvom Televizije Celje smo se odločili, da po vsakem krogu lige
Simobil izberemo najboljšega igralca, najboljšega trenerja in najboljšo enajsterico kroga.
Sestavljajo jo nogometaši moštev s Celjskega, iz CMC Publikuma, Ere Šmartno in Rudarja
iz Velenja. Nogometaše smo razporejali po igralnem sistemu 3-5-2. Ob koncu sezone bomo
sešteli uvrstitve posameznikov med ekipe tedna (prinašajo eno točko) in med igralca kroga
(tri točke), nato pa na slavnostni prireditvi proglasili najboljšega igralca, idealno enajsterico
po igralnih mestih in tudi najuspešnejšega trenerja.	DEAN ŠUSTER
Igralec kroga: Gregor Blatnik (Era Šmartno) Trener kroga: Marjan Marjanovič (Rudar)
Št. 29-18. julij 2002
mrnmr................
ŠPORT
19
Hoteli niso
za odličja
V judo kampu na Lopati so se gostje iz evropskih držav
pripravljali na novo sezono
; Prejšnji teden je bil na
.opati judo kamp Zelene
loline, ki ga je organiziral
udo klub Sankaku pod
radstvom Marjana Fabja-
la, znanega celjskega ju-
loista. Ta kamp se je raz-
dl iz poprejšnjega turnirja
želene doline, ki poteka že
sedem let.
Iz precej bornih korenin je
)0gnal pomemben športni
logodek, ki je združil kar 85
bdoistov iz evropskih držav,
)biskala pa ga je tudi svetov-
ja prvakinja v kategoriji do
52 kilogramov z Japonske.
obiskovalcev je bilo naj-
več Nizozemcev, kar 43 jih
e pripeljal Fabjanov nasprot-
lik iz bojev, drugače pa oseb-
li prijatelj in vodja enega več-
jih nizozemskih judo klubov
Jan de Rooy.
Udeležba je bila res pestra.
Poleg Nizozemcev je bilo v
kampu tudi nekaj Belgijcev
m Italijanov ter Japonka, tre-
nerka v kampu, ki si je hudo
poškodovala koleno. Vendar
zagrizene judoistke to očit-
no ni pretirano motilo, saj
je težki poškodbi navkljub
shodila že po slabi uri. Psi-
hična pripravljenost in neiz-
merna volja sta pač pogoj za
uspeh v tem borilnem špor-
tu. Sicer pa poškodb, seveda
z izjemo nekaj modric, ni bi-
lo, je zagotovil Fabjan.
Jan de Rooy je menil, da
je takšen kamp dobra pripra-
va za bodoča prvenstva in na
novo sezono, ki se prične av-
gusta. V ta namen bodo obi-
skali še nekaj evropskih dr-
žav. Klub, ki ima nosilca me-
dalje z evropskega prvenstva
in osem nizozemskih prva-
kov v različnih kategorijah,
si pač ne more privoščiti ne-
ljubih presenečenj. Navse-
zadnje so prav Nizozemci pr-
vi premagah Japonce, ki so
bili dotlej nesporni prvaki v
judu.
Ekipa, ki je bila na obisku
pri nas, je razmeroma mla-
da. Le dva sodita v skupino
seniorjev, preostali so bodi-
si juniorji bodisi kadeti. Jan
de Rooy je povedal, da je bil
kljub napornemu treningu
kamp zanj tudi dopust, saj
je obiskal starega prijatelja
v deželi, ki mu je zelo všeč.
Trening v kampu je bil ze-
lo naporen, saj so vadili kar
šest ur na dan. Sestavljen je
bil iz treh sklopov: kondi-
cijskega, tehničnega in bor-
benega. Prvi je potekal v
bližnjem gozdu, kjer ima
klub Sankaku ustrezne fit-
nes naprave in trim steze.
Tehnični in borbeni trening
pa sta potekala v prostorih
kluba oziroma v šotoru pred
njim. Za vse je skrbelo dva-
najst trenerjev, ki so prav
tako prišli iz različnih dr-
žav.
Očitno je kamp dovolj pri-
vlačen, saj ga obiskujejo ljud-
je, ki so sicer vajeni hotelov
s štirimi zvezdicami, v Celju
pa morajo taboriti kar v vo-
jaških bivakih. Za potrebno
opremo se je Fabjan namreč
obrnil kar na vojsko. Od njih
si je sposodil tako šotore, v
katerih so bivali udeleženci,
kot tudi poljsko kuhinjo, kjer
so si pripravljali hrano. Ce-
loten vtis je bil pravzaprav
precej špartanski, kar pa je
za judo kamp nemara kar pri-
merno. Fabjan upa, da se bo
kamp »prijel« in se čez čas
tudi razširil. Ljudi namreč
privabljajo znatni uspehi klu-
ba, ki se na različnih tekmo-
vanjih še ni uvrstil na manj
kot sedmo mesto.
Pripravo kampa je podpr-
la tudi občina in različni
sponzorji. Fabjan meni, da
izvedba kampa takega obse-
ga ne bi bila izvedljiva brez
njihove pomoči, saj že najem
enega šotora stane okrog
250.000 SIT. Vendar pa te-
mu borcu očitno ne gre za
finančni, ampak za športni
uspeh.
GREGOR STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Nizozemski trener (levo) je nadziral tehnični del treninga.
Prijatelja in nasprotnika: Marjan Fabjan in Jan de Rooy.
Treningi so bili naporni, še zlasti, ko so se ženske pomerile z moškimi.
NA KRATKO
Katarina za dve stopnički
London: Na ženski teniški lestvici WTA je vrh ostal nes-
premenjen. Še vedno so v vodstvu štiri Američanke, sestri
Serena in Venus Williams, Jennifer Capriati in Monica Se-
les. Najbolje uvrščena slovenska igralka Tina Pisnik je na-
predovala za dve mesti in je zdaj 43., Velenjčanka Katarina
Srebotmk pa je prav tako pridobila dve mesti in je uvrščena
mesto za njo.
Povprečna izida za solidni
uvrstitvi
Gorica: Na mednarodnem mitingu v Italiji je uspešno na-
stopilo nekaj slovenskih atletov. Član celjskega Kladivarja
bi k' 1 m ^^	^ kopja (69,81 m), njegov
klubski kolega Miro Kocuvan pa četrti v teku na 400 metrov
ovire (54,68).
Nagradi odskakljali na tuje
Velenje: Domači konjeniški klub je pripravil tridnevni
mednarodni turnir v preskakovanju ovir. Udeležilo se ga je
bb tekmovalcev iz šestih držav, s 110 konji. Zadnji dan si je
najprestižnejši tekmi, Nagrado mesta Velenje in Nagrado
1 remogovnika Velenje, ob Škalskem jezeru ogledalo 2500
ooisKovalcev. Zmagala sta Egipčan Mohammed Borai z Le-
zandrom m Avstrijec Roland Englbrecht na Futuri 2. Naj-
bolje uvrščeni Slovenec Sandi Smolnikar je osvojil 4. in 3.
Poslanci premagali Laščane
Marija Gradec: V okviru Piva in cvetja je bila drugič zapored tekma v malem nogometu
med znanimi Laščani (Zdravko Martun, Srečko Lesjak, Zdenko Leljak, Tomaž Blagotin-
šek. Dani Lapornik, Pavel Teršek, Jože Podergajs in Srečko Klemene) in poslanci DZ
(Dušan Vučko, Tone Andrelič, Bogdan Barovič, Miran Jerič, Jožef Kavtičnik, Branko Kele-
mina, Milan Kopušar, Ciril Pucko in okrepitev Vid Kavtičnik). Začetni udarec je izvedel
laški župan Jože Rajh, tekma pa se je končala tako kot lani z izidom 5:2, vendar tokrat v
korist poslancev. Tako kot pred časom na Skalni kleti v tekmi med župani in direktorji je
znova blestel Milan Kopušar, šoštanjski župan, ki je dosegel 4 gole.
Foto: MAJA SOJČ
ptiOllAMA
NOGOMET
1.SNL
1. krog: CMC Publikum -
Maribor Pivovarna Laško 3:3
(1:3); Kvas (6), Beršnjak
(74), Sešlar [88). Rudar-Ljub-
ljana 3:0 (1:0); Ribič (31),
Mujanovič (64), Šišič (90),
Vega Olimpija - Era Šmart-
no 2:2 (0:0);Štancar (61, 11-
m), Smajlovič (88). Vrstni
red: Rudar, Primorje, Koper
3, CMC Publikum, Maribor
Pivovarna Laško, Era Šmart-
no, Vega Olimpija, Dravo-
grad, Gorica 1, Mura, Koro-
tan, Ljubljana 0.
ŠPORTNI
KOLEDAR
PETtK19.7.
NOGOMET
1. SNL, 2. krog, Ljublja-
na: Ljubljana - CMC Publi-
kum (18).
NEDEUA21J.
NOGOMET
1. SNL, 2. krog, Šmartno
ob Paki: Era Šmartno - Ko-
rotan (17), Nova Gorica: Go-
rica - Rudar (17).
Št. 29-18. julij 2002
Vrhunec vsakoletnega Piva-Cvetja je tudi veličasten ognjemet z gradu
Tabor in hriba Krištof. Letos je dobil še nekoliko skromnejšo različico z
gradu Tabor v petek zvečer.
Prsti so spočiti, dajva si še noge...
Alenka in Blaž s kozarčkoma rujnega po ohceti nazdravljata skupnemu
življenju. V katerem, kot pravi Alenka, bosta Imela vsaj 5 otrok. Blaž pa
se je strinjal...
Okoli 100 kubikov nesnage je 15 delavcev Komunale Laško pospravilo v petih dneh prireditve. Laške ulice
so bile vsako jutro pomite do osmih.
Maligan party; dobro obiskana
ki se jim je popiti zlatorog že I
Št. 29-18. julij 2002
kateri so se ustavljali tisti z 0.00 kot oni
I- Menda je rekorder napihal preko 3,5...'
Lani preko 700. letos še 200 več vpisov v Knjigo Laščanov. Kljub temu. da sta bili za vpis pripravljeni dve knjigi,
je bilo v sredo zvečer vseeno treba kar nekaj časa čakati v vrsti. Med vpisanimi »Laščani« je tudi Italijan, ki že več
kot poldrugo desetletje ostaja zvest Zdravilišču Laško in laškemu pivu. zase pa pravi, da je zasvojen z Laškim.
Nebo nad Laškim; polno balonov, ki so jih v zrak spustili ob otvoritvi
Piva-Cvetja.
Na trgu ni prostora, pa dajmo kar po mizah.
Pivovar, dve cvetlici in pivopivec; živi kipi, ki jih Mitja Fabijan v Laško
posebej za PivoCvetje pripeljal iz Ljubljane in Novega mesta.
Št. 29-18. julij 2002
22
PISMA BRALCEV
prejeli
smo
Jez
denarjem
res vse
mogoče?
Vedno znova si zastavljam
vprašanje, ali res lahko z de-
narjem zmoreš vse: odpreti
vsa vrata, dobiti vse, delati
vse, kar ti pride v glavo itd.
Nekateri so z denarjem po-
medli vse manire. Brez po-
sebne brihtnosti in šol se po-
čutijo pomembne. Kupijo si
določene statusne simbole,
pa je svet njihov, so oblast.
Eden takih simbolov so tudi
motorna kolesa. Tri dni so
jih nekateri občudovali, ko
so se razkazovali po mestu.
Predvsem pa jih je bilo moč
slišati. Dve noči je trajala ta
divja zabava do štirih zjutraj.
Ni bila dovolj samo glasna
in obupna glasba. Motorji so
vreh in pokali iz izpušnih ce-
vi, da je bilo kot na fronti.
Le kdo je tisti mogočnež, ki
je dovolil tako zabavo sredi
naselij in ki se ni vprašal, ka-
ko bodo vikend preživeli do-
mačini. Mislim, da ta ni ve-
del, kako potekajo tovrstne
zabave. Ali pač? Ali pa je bi-
lo plačilo za najem prostora
tako dobro, da se ob tem ni
bilo vredno kaj dosti spraše-
vati. Z ozirom na to, da mo-
toristi »gostujejo« povsod sa-
mo enkrat, ker jih potem no-
čejo nikjer več, upam in že-
lim, da jih tudi na Ljubečno
ne bo več.
Ja, denar res zmore vse!
M. K.,
Škofja vas (naslov je v
uredništvu)
Zaključni
izlet na
Travnik
Kljub temu, da letošnje
pozno pomladansko vreme
ni posebej vabilo v hribe, se
mladi planinci planinskega
krožka Osnovne šole Ljubeč-
na nismo dali kar tako. Na
zaključni planinski izlet, ki
je potekal drugo soboto v ju-
niju, smo povabili svoje star-
še, in jim v spremstvu vod-
nikov in spremljevalcev po-
kazali, kako vztrajni in »na-
debudni« planinci smo.
Jutranja ura je vabila v Sa-
vinjsko dolino, adrenalinska
vožnja po cesti, polni serpen-
tin, iz Ljubnega ob Savinji do
Robnikove planine, pa je bi-
la za izkušena šoferja mačji
kašelj. Hoja po gozdni mar-
kirani poti na Mali Travnik,
ki se dviguje 1532 metrov vi-
soko, ni zahtevala posebnih
naporov, vendarle pa so ne-
kateri otroci pustili svoje star-
še krepko za sabo. V orien-
tacijskem kvizu in vzponu čez
Široko Trato na sto metrov
višji Veliki Travnik, so pla-
ninci pokazali nekaj svojega
planinskega znanja, tako iz
poznavanja gorskih rastlin,
orientacije v naravi in opre-
me mladega planinca; seve-
da pa niso pozabili na pravo
planinsko himno. Iz Joško-
vega stolpa na Velikem Trav-
niku so proti severu opazo-
vali pravljično in skrivnost-
no goro Kralja Matjaža, Pe-
co. V oblakih se je proti se-
verovzhodu skrivala koroš-
ka lepotica Uršlja gora, na za-
hodnem delu pa veličastne
Kamiško-Savinjske Alpe. Pri
koči na Malem Travniku je
sledil planinski krst, nato še
podelitev pohval planincem,
iskanje skritega zaklada pa
je prineslo sladke nagrade.
Planinski golaž je teknil re-
kordnim 145-im udeležen-
cem pohoda; v času nogo-
metne mrzHce, pa tudi brez
žogo-brcanja ni šlo.
PETRA GREGORC,
Mladinski odsek Planinske-
ga društva Celje
Celje -
policijsko
mesto...
... namesto, da bi bilo
Knežje, kot ga marketinško
prodajajo različne celjske
kulturno - turistične organi-
zacije.
Sicer pa je Celje postalo tak-
šna »vukojebina« (kot mi je
nedavno prišepnil znan Ce-
ljan), da se ga kriminalci in
lopovi enostavno izogibajo,
saj ni zanimivo delovati v me-
stu, kjer morajo - moramo
meščani iti »s kurami spat«.
Celje je, skratka, postalo
»mesto senc mož v modrem«.
Zakaj? Zato, ker se je v zad-
njem mesecu zvrstilo niz do-
godkov, v katerih je / bi (mo-
rala? sic!) posredovati celj-
ska policija.
In v^i dogodki so bili kul-
turno - turistično - družabno
obarvani. Ni šlo za kakšne
racije, kjer bi iskali drogo oz.
kriminalne subjekte. V mi-
slih imam skorajšnjo prepo-
ved zadnjega žura pri Zamor-
cu (15. 6.), nato prekinitev
sobotne prireditve Knežjih
noči (22. 6.) in nenazadnje
konflikt v znamenitem KLj-
UBU ( 5. 7.).
Če vzamem vse dogodke
pod lupo sociološke reflek-
sije, ugotovim, da je šlo v vseh
primerih za subjekte civilne
družbe, ki so delovali vsak
iz svojega zornega kota (11-
terati, glasbeniki, celjski zna-
meniteži). Vsi so delovali z
namenom, da bi s svojim
prispevkom prispevali k ži-
vahnejši podobi Celja, ki bo
sedaj po 20. uri (zagotovo)
vročinsko-depresivno delo-
valo na vsakega zabave želj-
nega Celjana.
Trenutno so nas reševali
Žalčani in Laščani z izvrstno
in tradicionalno (brez - po-
licijsko) organizacijo dobrih
žurov tja do ene, druge ure
ponoči, ko temperatura pa-
de na znosnih 25 stopinj C,
da lahko človek (v kakršnem
koli stanju se že nahaja) leže
k nočnemu počitku. Kdor bo
preživel julij in avgust v Ce-
lju, se bo pač moral zadovo-
ljiti ob ponudbi celjskih go-
stinskih lokalov in paziti, da
bo ob 22. ure še vedno tre-
zen in bo »žulil« eno pivo vsaj
tri ure in bo kot takšen zado-
voljeval svojevrstnim krite-
rijem hore legalis, ki jo v zad-
njem času izvaja nihče drug
kot celjska policija. Zakaj je
temu tako, bi se dalo morda
povprašati v Ljubljani (mor-
da na Generalno policijsko
upravo)?! Kakorkoli že, zdi
se mi, da celjsko policijo da-
jejo simptomi lažje nervoze
in psihoze, ki se odražajo v
notranjih odnosih oz. na re-
laciji CE- LJ. Saj bo bolje, tu-
di to bo minilo!
Če ne prej pa okoli velike-
ga šmarna (15. 8.), ko se bo-
mo lahko udeležili romar-
skih pijank v bližnji in dalj-
ni okolici Celja •- policijske-
ga mesta.
GREGOR URANIČ,
Celje
Pomagaj si
sam in bog
ti bo
pomagal
Lepo nedeljsko popoldne
v oktobru, sprehod z moji-
mi tremi otroki. Veselje, saj
smo se prvič odpravili na dalj-
ši sprehod z dojenčkom. Nato
močan hrup avtomobila, cvi-
ljenje gum, udarec in... že
smo obležali v jarku.
Pobrala sem se, poiskala
otroke, jok, vpitje in pogled
na voznika, ki je bil pijan!
Pogleda nanj ne bom nikoli
pozabila. Imeli smo srečo.
Preživeli smo. Bile pa so poš-
kodbe: zlom gležnja, poče-
na lobanja dojenčku, odrg-
nine, modrice, udarci... Se-
daj pa strah, groza, bojazen,
da se kaj takega ponovno ne
pripeti. Ne nam, ne komur
koli drugemu. Pravijo, da se
naključja ne ponavljajo. Am-
pak...
V torek, 9. julija, smo se
okoli osmih zvečer vrnili do-
mov. Otroci so odšli k bliž-
njemu kmetu po mleko. So-
sed nam je povedal, da je nek-
do totalno pijan pripeljal, da
se je zaradi dostave tovornjaka
ustavil, da je padal po cesti,
se opotekal, prevračal v ja-
rek. Zgrozila sem se ob mi-
sli, da bi takšen nadaljeval
vožnjo. Pa jo je nameraval.
To je bilo zame preveč. Po-
klicali smo policijo (enake-
ga mnenja je bila tudi naša
soseda, ki je dobila enak od-
govor kot jaz). Oglasil se je
dežurni policist. Povedali
smo mu, da namerava pija-
na oseba nadaljevati vožnjo.
Pa je rekel samo to, da naj
mu vzamemo ključe, da lah-
ko tudi sami kaj naredimo,
da ni treba vedno čakati na
policijo!
Šokiralo me je. Dejala sem
mu, kaj se nam je zaradi po-
dobnega primera zgodilo in
da bi vseeno želela, da pri-
dejo ukrepat. Ker je še ved-
no vztrajal pri tem, da mu
lahko sami preprečimo vož-
njo, sem se mu za nasvet zah-
valila in povedala, da sem ra-
zočarana.
Seveda smo imeli sosedje
razpravo, kdaj pridejo mož-
je v modrem. Ali šele takrat,
ko je treba pobirati trupla?
Na koncu naj napišem sa-
mo še to, da so prišli v sre-
do, 10. julija zjutraj. Nekdo
je namreč poklical može v
modrem, ker si je sosed do-
volil pripeljati material (po
cesti je namreč po novem
prepovedano voziti s tovor-
njaki).
BRIGITA VIZJAK,
Škofja vas
pritožna
knjiga
Grenka
izkušnja v
bolnišnici
Bolnišnica je kraj, kamor
prihajamo, ko potrebujemo
strokovno pomoč. Mož Slav-
ko Štajner se je 21.7.2000 s
težavo odpravil tja, prvikrat
v življenju, pri svojih šestde-
setih letih.
Poškodoval si je komolec,
ki mu je zelo otekel. Po na-
potku zdravnika iz ZD Žalec
sva se odpravila v Celje. Zdrav-
nik v bolnišnici, ki ga je spre-
jel, je ugotovil, da je potreb-
na čimprejšnja operacija.
Pred operativnim posegom
je potrebno opraviti določene
preiskave. Ko sem naslednji dan
poklicala v bolnišnico, da iz-
vem dejansko stanje, me je dok-
tor zasul z informacijami, da
ima mož previsok krvni tlak,
da ima močno povišan sladkor
v krvi in zelo obolela jetra. Raz-
ložil mi je, da njegovo stanje
ni primerno za operacijo, da
gre domov ob 12. uri in da naj
ga pozdravim doma. To so bi-
la njegova skopa navodila. Od-
puščen je bil iz bolnišnice, brez
zdravil, in če ne bi pravočasno
prišla ponj, verjetno tudi brez
obleke. Prosila sem, naj ga ob-
držijo do popoldanskega časa,
ko si bom uredila prevoz, da
ga pridem iskat in mu prine-
sem oblačila. Dobila pa sem
zelo osoren odgovor, da mora
iz sobe ob 12. uri.
Panično sem pričela iska-
ti prevoz, da bi do moža pris-
pela pravočasno. Ko sem
vstopila v njegovo sobo, sem
slišala sestro: »Tisti pri oknu
gre domov.« Še isti trenutek
je moral končati s kosilom
in odiri. Kako hudo mi je ta-
krat postalo pri srcu, ko sem
prišla do spoznanja, da si, ko
zboliš, si zgolj samo še »ti-
sti«, samo številka, ki jo je
treba čimprej odstraniti iz so-
be in tako osebju olajšati de-
lo. Hladen, osoren odnos
osebja do bolnikov je značil-
nost poškodbenega oddelka
celjske bolnišnice. Kadar je
človek bolan, je najbolj ran-
ljiv in vsaka težka beseda boli
mnogo bolj, kot bi sicer.
Po dveh dneh bivanja do-
ma je Slavko dobil visoko tem-
peraturo, zato sva se po na-
potku dr. Cukljatija odpra-
vila v bolnišnico Slovenj Gra-
dec. Tam so moža sprejeli
ljudje. Toplina, prijaznost,
strokovnost tam nima mej.
Stanje se je možu hitro
zboljšalo in kmalu sva se oba
naučila živeti z injekcijami
inzulina, tudi Slavkovi prsti
so kmalu veselo poplesavali
po njegovi harmoniki.
Danes Slavka ni več med
nami, odšel je hitro, brez slo-
vesa. Soba, polna instrumen-
tov, v kateri je Slavko s pri-
jatelji ustvaril toliko lepega,
pa sameva. Izkupiček od pro-
danih instrumentov bom na-
menila tej prijazni ustanovi
na Koroškem, Splošni bolni-
šnici Slovenj Gradec.
MARIJA ŠTAJNER,
Podlog v Savinjski dolini
Nikoli več
v salon
pohištva
Celles
Avgusta lani sem v salonu
pohištva Celles v Štorah ku-
pila Gorenjevo kuhinjo Na-
da. Trgovec mi je napisal pre-
dračun v znesku 385.000 to-
larjev. Sklenila sva pogodbo,
saj sem kupila kuhinjo na če-
ke, in sicer 70.000 tolarjev
pologa ter 8 krat po 47.320
tolarjev. Trgovec mi je ves čas
trdil, da na čeke ne zaraču-
navajo obresti. Ni pa me opo-
zoril na plačilo prevoza in
montaže. Doma sem ugoto-
vila, da mi je zaračunal obre-
sti v znesku 64.000 tolarjev,
zato sem klicala v salon po-
hištva. Trgovec mi je rekel,
da se moram pogovoriti z last-
nikom, do katerega pa mi ni-
kakor ni uspelo priti, ke ga
naj ne bi bilo tam. Ko sem
želela njegovo telefonsko šte-
vilko, da bi se z njim pogo-
vorila, mi je trgovec rekel,
da te številke nima. Še več-
krat sem poskusila priti do
njega, vendar vedno brez us-
peha. Šele z opozorilom, da
denarja ne bom nakazala, se
mi je oglasil. Trdil mi je, da
so mi zaračunali obresti. Ka-
sneje so v salon pohištva kli-
cali še moji sorodniki, saj
smo se hoteli prepričati, če
imajo res obresti na čeke. Tr-
govec je vsem povedal ena-
ko - da pri plačilu s čeki ne
zaračunavajo obresti. Le za-
kaj jih je potem zaračunal me-
ni, smo se spraševah.
Po mesecu dni in pol so
nam pripeljali kuhinjo, za ka-
tero so starši plačali prevoz,
vendar brez štedilnika, ki
sem ga sočasno naročila. Prav
tako ni bilo pomivalnega ko-
rita, čeprav smo se dogovo-
rili zanj. Klicala sem v salon
pohištva, rekli s mi, da tiste-
ga štedilnika nimajo na za-
logi in bi morala nanj čakati
še vsaj mesec dni. Zato so mi
predlagali, naj si izberem
drugega. Šla sem tja, naroči-
la drugega in morala dopla-
čati 9.000 tolarjev. Računa
za doplačilo nisem dobila.
Prav tako še nisem prejela ra-
čuna za pohištvo in pogodbe
za izstavljene čeke.
Čez dva dni so nam posla-
li montažerja. Pri montaži sta
montažerju počila dva ele-
menta, pa tudi ostali elementi
so bili slabo nameščeni. V ti-
stem času pa sem prejela re-
klamni časopis Celjski ogla-
snik, kjer je bil reklamni og-
las z navedbo, da sta prevoz
in montaža brezplačna. Ko
je montažer končal delo, je
zahteval plačilo montaže v
znesku 29.500 tolarjev. Ker
računa ni imel pri sebi, mu
nisem hotela plačati. Ker sta
bila dva elementa počena, je
staršem predlagal, da nam
zniža ceno montaže, najprej
za 5.000 tolarjev, nato pa za
10.000 tolarjev. Ker naj bi bi-
la montaža brezplačna, se s
tem plačilom nismo strinja-
li. Klicala sem v salon pohiš-
tva zaradi reklamacije dveh
elementov in želela imeti no-
va. Po dogovoru z g. Hrušo-
varjem je prišel k meni na
dom ter mi šele takrat dosta-
vil račun in pogodbo, čeprav
je od nakupa minilo že več
kot poldrugi mesec. Dogovo-
rila sva se za reklamacijo, ta-
krat mi je prinesel še račun
za montažo v znesku 34.500
tolarjev. Ko sem ga vprašala,
od kod tolikšna razlika, mi
je odgovoril, da je v ceni vklju-
čen še davek. A kje ste še vi-
deli račun brez obračunane-
ga davka? Tega računa mu ni-
sem hotela poravnati, saj naj
bi bila montaža brezplačna,
na kar sem ga tudi opozori-
la, vendar mi je rekel, da bje
ta reklama vejala samo za ku-
hinje Svea, kar pa v reklami
ni bilo nikjer omenjeno. Ker
mu računa nisem hotela po-
ravnati, je g. Hrušovar gro-
zil mojim staršem: »Saj ve-
ste, kaj bom naredil, če mon-
taže ne plačate«. Ko je odšel,
so starši opažih, da je z mi-
ze, brez moje vednosti, po-
bral predračun. Ker sem ime-
la že vsega dovolj, sem se obr-
nila na tržni inšpektorat, kjer
so ugotovili, da je storil več
prekrškov.
Zaradi te izkušnje bom v
bodoče bolj previdna, kje in
kako bom kupovala pohištvo.
V.G.
(naslov je v uredništvu)
zahvale -
pohvale
Zahvala
Zahvaljujem se vsem gasil-
cem in ostalim krajanom kra-
jevne skupnosti Virštanj, ki
so v nedeljo, 9. junija poma-
gali pri iskanju moje hčerke
Mateje.
Posebej pa se zahvaljujem
g. Žanu lleku, delavcem po-
licije, Antonu Šarlahu, Fran-
ciju Grubelšku in Ivanu Tru-
peju.
GRETA ŠELEKAR
Lepi izleti
Minilo je deset let odkar sva
od vas dobila prvo vabilo za
izlet upokojencev. Udeležila
sva se vsakega od njih. Vsako
leto si ogledamo drug kraj.
Včasih si niti nisva mogla
predstavljati, da ima naša Slo-
venija tako lepe kraje. Teh le-
pih izletov pa nismo deležni
samo bivši uslužbenci, ampak
tudi njihovi par-tnerji.
Za vse čudovite izlete, bo-
gate pogostitve vam iskrena
hvala, če ravno je beseda pre-
malo za vse, kar nam prire-
dite. Zahvaljujeva se vam tudi
za novoletno darilo, vabilo
in za pivo.
Vsem skupaj v kolektivu
Pivovarne Laško pod vods-
tvom Toneta Turnška iskre-
na hvala za vse z željo, da bi
bili še naprej tako uspešni.
AVGUST IN PAVLA
TERŠEK
Popravek
v reportaži »Srečo je tre-
ba deliti, pivo čimprej po-
piti« v prejšnji številki No-
vega tednika smo v podpi-
su k sliki naredili napako.
Ob nagrajencu Francu Štar-
klu je stala vnukinja Jasmi-
na s stricem in ne fantom
Marjanom, kot smo po-
motoma zapisali. Za napa-
ko se opravičujemo.
Št. 29-18. julij 2002
Ob tiktakanju
iiitreje bije srce
Zagnani slovenski urarji na obisku pri velikih švicarskih mojstrih
Vsak urar si gotovo želi
videti najboljše od najbolj-
šega na svojem področju in
to je gotovo že dolgo vrsto
let švicarsko urarstvo. V Slo-
veniji je registriranih pre-
ko 100 urarjev, kljub temu
pa je bilo lažje stopiti čez
prag tujih vrhunskih pod-
jetij kot pa pri nas najti večje
število somišljenikov, ki bi
bili pripravljeni oditi na tak
ogled.
Turnejo smo začeli v nemš-
kem Tribergu na jugozaho-
du države, ki je v srčiki nemš-
ke proizvodnje kukavic in še
danes velja za enega svetov-
nih centrov. Obisk verjetno
največje ure s kukavico na
svetu, kjer je le kukavica tež-
ka preko 100 kg in največje
kolo mehanizma presega vi-
šino dveh metrov, je bil od-
ličen začetek poti, ki je dal
slutiti, da se bo vse lepo izte-
klo. V enem večjih nemških
urarskih muzejev v Furth-
vvangenu je mladi vodič na-
šo skupino poučil o nemški
urarski zgodovini in zgodo-
vini urarstva nasploh.
Naslednji dan smo obiskali
podjetje IWC Schaffhausen na
severu Švice, živo legendo,
ki je svoj čas imela zastopni-
ka tudi v Celju. Moderna proi-
zvodnja ohišij, komplicira-
ni mehanizmi, enkratno stroj-
no, predvsem pa ročno gra-
virani pokrovi, mostovi... da-
jejo še danes tej firmi sloves,
ki pa ga urarska kriza ni pu-
stila nedotaknjenega. Nasled-
nja postaja - romantični mu-
zej v Le Loclu (francosko go-
voreči del Švice), je prav ta-
ko posvečen urarstvu. Na og-
led je od več kot stoletje sta-
rega orodja, zgodovinsko po-
membnih javnih ur pa do naj-
modernejšega računalniškega
prikaza delovanja komplika-
cij, vmes pa praktično vse,
kar kaže čas.
Od muzeja do
modernega
podjetja
Dopoldne naslednjega dne
smo začeli v enem največjih
urarskih muzejev na svetu, v
La Chaux de Fonds, kjer hra-
nijo takšne znamenitosti, za
katere tudi z vsem našim zna-
njem brez prijetne vodičke
ne bi našli vseh odgovorov.
Restavratorska delavnica v
muzeju mu daje poseben čar
in spoštovanje do stroke, ki
tudi pri slovenskih strankah
spet počasi dobiva na stari
veljavi. Popoldanske obvez-
nosti so nas popeljale nazaj
v Le Locle, kjer je manjši od-
delek podjetja Audemars Pi-
guet. Z renesanso vrhunskih
mehanskih ur v zadnjem de-
setletju so ponovno dobili za-
gon m prav zdaj gradijo do-
datne hale, kjer bodo lažje
in udobneje nadaljevali to,
kar odlično počnejo zadnjih
127 let. Zanimivo je, da se
kriza zaradi cenenih ur tak-
šnih asov, kot so pri AP, prak-
tično vsa ta leta ni dotaknila
in skozi ves ta čas je lastniš-
tvo ostalo v družini Aude-
mars. Celotno kolesje vodi
dama, ki pa ni osamljena, saj
vedno več svetovnih podje-
tij vodijo ženske. S tehnič-
nega stališča pa je Audemars
Piguet zanimiv kot eden iz-
med petih vodilnih proizva-
jalcev mehanizmov s kom-
plikacijami kot je npr. večni
koledar (mehanski indikator
datuma, ki upošteva tudi pre-
stopna leta), tourbillon ne-
mirka (poseben sistem ne-
mirke, ki vpliv težnosti
zmanjša na minimum), re-
peticija (ob potegu vzvoda na
strani ohišja mala kladivca
»povedo«, koliko je ura) in
še kaj.
Srečanje
sorodnih duš
Tudi naslednji dan se je za-
čel urarsko obetavno. Zgo-
daj dopoldan smo trkali na
vrata Jaeger Le Coultreja v Le
Santierju, ki zaposluje pre-
ko tisoč ljudi.
Ker se je prejšnji dan naš
primorski kolega dogovoril
z avtorjem knjige o Aude-
mars Piguetu, da lahko itali-
jansko izdajo knjige dobimo
v njihovi recepciji glavne to-
varne v Le Brassusu, smo se
mimogrede oglasili še tam.
Gospod Wehrli, soavtor ome-
njene knjige, je očitno že
prejšnji dan ocenil, da smo
res trčeni na ure in nam je
organiziral še ogled hišnega
muzeja ur. Najboljše od naj-
boljšega je sledilo v spodnjih
prostorih muzeja, kjer so nam
predstavili komplet štirih sta-
rinskih žepnih ur Audemars
Piguet, ki jih je g. Wehrli po-
stopno kupoval na avkcijah
in od zasebnih zbirateljev, da
je zaokrožil posebno zbirko
neprecenljive vrednosti. Me-
ka za urarske oči in veselje
ter ponos g. Wehrlija, ki je v
nas našel sorodne duše.
Kralj med
urami
Pot nas je vodila naprej, v
Ženevo. Ker najboljše vedno
pride na koncu, je Patek Phi-
lippe ostal za zadnji dan na-
še ekskurzije. Ogled tovarne
je očaral vse v skupini in po-
trdil to, kar vsak lastnik Pa-
teka že dolgo ve - Patek je
kralj med urami. Pedantnost,
doslednost, trmasto vztraja-
nje pri najboljšem od najbolj-
šega, kompliciranje v najbolj
žlahtnem pomenu besede je
prisotno na vsakem koraku.
Pot do doma ni bila krat-
ka, vendar je minila v odlič-
nem vzdušju ekipe, ki je v
meni potrdila dejstvo, da Slo-
venija kljub vsemu premore
urarske zanesenjake, ki spo-
štujejo svoj poklic in so želj-
ni znanja.
DAVID LEČNIK
Na poti po urarski Švici
smo bili: Matjaž Leban, Ce-
ljan, ki ve o urah več kot
velika večina urarjev in si
je pri celotni zadevi nako-
pal na glavo še organizaci-
jo spanja in vožnje, Erih
Tamše, spoštovani starosta
skupine iz Velenja, Janez
Plantarič iz Škofje Loke, ki
smo ga med potjo poimeno-
vali »podnevi tih kot miš-
ka, ponoči glasen kot lev«
(zaradi njegovega grmenja
med spanjem), Darko Leč-
nik iz Maribora, Miloš Ste-
govec iz Lucije in David Leč-
nik iz Celia.
Pet slovenskih urarjev z vodičko (šesti slika) pred urarsko zgradbo
Patek Philippea.
Št. 29-18. julij 2002
24
GLASBA
Fens festival
Mladi talenti Radia Celje v nedeljo na festivalu v Izoli
v Kopru to soboto pri-
pravljajo večer Nove scene,
medtem ko bo najstniški in
otroški Fens v nedeljo v Izo-
li. Za mlade, že uveljavlje-
ne in neuveljavljene izva-
jalce, lahko glasujete pre-
ko Interneta. Na strani
agencije Plahutnik so na-
mreč objavljene vse sklad-
be, po poslušanju pa lah-
ko enkrat dnevno kliknete
na tisto, ki vam je najbolj
všeč.
Olgica s Črnim
vrancem
Na Najstniškem FENS-u
bo med drugim nastopila Ol-
gica Trbovc iz Laškega. Na-
slov njene pesmi je Črni vra-
nec. Glasbo in besedilo je na-
pisala Viktorija Petek, bese-
dilo pa Dušan Zore. Olgica
se s solo petjem ukvarja že
od 4. leta starosti, bolj resno
pa se je s petjem začela uk-
varjati po predstavitvi v od-
daji Radia Celje Full Cool De-
mo Top. Pred približno dve-
ma letoma je izdala svoj pr-
venec Ne bom jokala, zdaj
pa ima posnetih že sedem
skladb za novi album. Nasto-
pala je tudi že na koncertih
Natalije Kolšek, Viktorije, Je-
žek šovu, na raznih veselicah,
otroških prireditvah... Olgi-
ca je že lani sodelovala na
Najstniškem MMS-u, pred-
lani pa je zmagala na festiva-
lu Črtica s skladbo Razvaje-
na od sonca.
Barbika
Na Otroškem Fensu bo
med drugim nastopila tudi
Barbara Leber - Barbika, ki
bo zapela skladbo Ko sama
sem doma. Avtor pesmi v ce-
loti je Celjan Igor Korošec.
Barbara Leber je desetletna
deklica iz Zelč pri Vojniku.
Je ena od številnih mladih na-
dobudnih pevk, pa tudi pev-
cev, ki so se prijavili na Full
Cool Demo Top Radia Celje.
Barbara Leber je ena tistih de-
klic, ki so naredile še korak
naprej. Pred dnevi je pri za-
ložbi Coda Celje izšla njena
prva plošča z naslovom Bar-
bika.
Plesni par
Poteko
Barbiko bosta na Otroškem
Fensu spremljala tudi plesal-
ca Kaja in Urh Poteko. Kaja
in Urh sta dvojčka, ki se pred-
stavljata kot plesni par Tvvins.
Trenirata v Plesnem valu Ce-
lje, kjer že pet let aktivno ple-
šeta latino in standardne ple-
se, prej pa sta plesala pri Ani
Volk Pezdir. Redno se udele-
žujeta vseh državnih tekmo-
vanj. Na Mednarodnem tur-
nirju Urška open v standar-
du v kategoriji mlajših mla-
dincev sta osvojila prvo me-
sto. Pohvalita se lahko tudi z
drugimi dobrimi uvrstitvami
od prvega do šestega mesta
na državnih kvalifikacijskih
turnirjih.
SIMONA BRGLEZ
Foto: GREGOR KATIČ
Barbara Leber
Reggae je zakon
Soča Reggae River Suns-
plash festival je ob sotočje So-
če in Tolminke privabil na
tisoče oboževalcev jamajških
ritmov, ki so od čertrtka do
poznih nedeljskih ur poziba-
vali boke, se prijazno nasmi-
hali drug drugemu, najbolj
pogumni pa so z zeliščnimi
smotkami nadišavili svež
obrežni zrak. Morda je tudi
slednje pripomoglo, da je šti-
ridnevno rajanje minilo brez
vseh zapletov, čeprav se je po
neuradnih ocenah na Suns-
plashu zbralo več kot deset
tisoč ljudi. Glavni zvezdi fe-
stivala sta bila slovita Mad
Profesor in Lee Skratch Perry,
ki pa nista navdušila, zato pa
sta bili toliko bolj sočna pr-
va dva zelo jamajško zvene-
ča večera, brez muh pa ni bi-
lo niti nedeljsko ska poigra-
vanje večinoma slovenskih
skupin. Rekorde so doživele
soške plaže, saj so napol go-
la in gola telesa napolnila vse
možne kotičke. Organizatorji
so letos zmogli gnečo in se
pripravili na boj z umazani-
jo, zato so letošnje higienske
razmere prenesle tudi strog
inšpekcijski pogled, za raz-
liko od lani, ko se je ob na-
valu ja-pobov in ja-dečev Ri-
ver Sunsplash spremenil v
blatnidol.	SKO
Foto: TRIARTES
EKSPRES, EKSPRES
Dan pred uradnim izidom
v ZDA je prejšnji teden tudi
pri nas izšel nov studijski iz-
delek kultne kalifornijske
funk-metal naveze Red Hot
Chilli Peppers. Tri leta po v
skoraj deset milijonski nakla-
di prodanemu predhodniku
Californication so Flea, Ant-
hony, Chad in John svoje no-
ve stvaritve tokrat odtisnili
na LP By The Way, ki ga je že
prejšnji mesec najavil istoi-
menski single.
Nick Carter
Na prvem solo albumu
Nicka Carterja, člana me-
gauspešnih floridskih dečkov
Backstreet Boys, bo tudi
duet z Britney Spears. Naj-
bogatejša in najslavnejša de-
vica se je tako maščevala svo-
jemu bivšemu (platonske-
mu?) ljubimcu Justinu Tim-
berlakeu, ki si kruh služi v
konkurenčni fantovski sku-
pini 'N Sync, po zadnjih in-
formacijah pa ljubimka s pet-
najst let starejšo Janet Jack-
son.
Raperja Murat & Jose, ki
sta pred kratkim za založbo
Multimedia posnela LP prve-
nec, sta se nepričakovano uvr-
stila na lestvico najbolje pro-
dajanih plošč na Slovenskem.
Fanta sta se zavihtela na osem-
najsto mesto, s spotom Spre-
dizadi pa sta zakraljevala tu-
di na Videostopnicah.
DJJXL
Na vrhu angleške lestvice
single plošč že četrti vztraja
nizozemski DJ JXL s prired-
bo Elvisove uspešnice A Little
Less Conversation iz leta
1968, največ albumov so ta
teden prodali razvpiti brit-
pop prvaki Oasis, na oni stra-
ni velike luže, v ZDA, pa na
vrhu obeh najbolj prestižnih
Billboardovih lestvic kraljuje
raper Nelly s pesmijo Hot In
Here in LP-jem Nellyville.
lan Astbury
Po treh desetletjih se na glas-
beno sceno spet vrača legen-
darna skupina The Doors.
Seveda brez že leta 1971 pre-
minulega Jima Morrisona, ki
ga bo nadomestil lan Astbury,
nekdanji član ročk atrakcije
The Cult. Gospodje bodo pr-
vič skupaj nastopih 6. sep-
tembra v Los Angelesu, za pri-
hodnjo pomlad pa celo
grozijo z novim albumom in
turnejo.
Goran Bregovič je z Orke-
strom za vjenčanje i sprovo-
de posnel album Tales and
Songs From Weddings and Fu-
nerals. Na plošči, ki je zapol-
njena z zvoki Balkana in Me-
diterana, je moč slišati tudi
kralja ciganske godbe Šaba-
na Bajramoviča, Zdravka Čo-
liča, Goran Demiroviča in še
nekaj pri nas manj znanih pev-
cev z območja bivše Juge.
Simple Minds
Simple Minds se odprav-
ljajo na svetovno turnejo v ok-
viru katere bodo 4. avgusta
nastopili tudi na hrvaškem
otoku Krk na open-air festi-
valu Ročk On Ročk. Poleg
Simple Minds, ki bodo zago-
tovo zagodli tudi kakšno no-
vo uspešnico s pred nedavnim
objavljenega albuma Cry, bo-
do razgrajali še odsluženi bri-
tanski novo-valovci Stran-
glers, ata alternativcev Iggy
Pop in nekaj domačih rocker-
jev	(SŠ)
Nude,
poletje in
spoti
Nude za poletje in začetek
jeseni obljubljajo kar dva no-
va videospota. Končano je sne-
manje za pesem Polja sanj z
albuma Drugačna gravitaci-
ja. Prvi del so posneli na ljub-
ljanskem Barju, drugi del pa
vključuje adrenalinske sko-
ke z bungeejem z najvišjega
mostu v Sloveniji - Solkan-
skega mostu. Vsak izmed fan-
tov je moral skočiti kar tri-
krat. Spot bo na ogled konec
poletja, režiral pa je znani re-
žiser Tomaž Štrucl.
Že v prihodnjih dneh pa bo-
mo lahko videli spot za sklad-
bo Budala. Po uspehu omenje
ne skladbe na glasbenih les-
tvicah in odzivu na koncertih,
se na premiero pripravlja tudi
spot zanjo. Spot Budala bo si-
cer majhno presenečenje, ker
ga sprva niso nameravali po-
sneti, vendar so se po krajšem
premisleku vendarle odločili,
da ga vseeno posnamejo. Kak-
šen bo, naj do predvajanja os-
tane skrivnost, pravijo fantje,
bo pa zagotovo prvi tovrstni
pri nas. Fantje v spotu ne na-
stopajo, videti pa bo moč drz-
ne akcije posebnih kaskader-
jev. Budalo je režiral Terens
Močnik.	S.B.
Št. 29-18. julij 2002
GLASBA
25
Moder viteški
pohod na Ptuj
Tudi najstarejši sloven-
ski festival domače zabav-
ne glasbe, 33. Ptuj 2002, je
bil v znamenju dveh an-
samblov s Celjskega, Vite-
zov Celjskih in Modrijanov.
Obe skupini sta osvojili vse
najpomembnejše festival-
ske nagrade.
Vitezi so osvojih najvišjo
nagrado strokovne komisije,
zlatega Orfeja za najboljši an-
sambel, Modrijani z Dobrne
pa so dobili nagrado občins-
tva za najboljšo melodijo Bra-
neta Klaužarja in Jožeta Ga-
liča V mojih si mislih vedno
ti ter Korenovo plaketo za naj-
boljšo vokalno izvedbo.
Nagrado strokovne komi-
sije za najboljšo melodijo je
dobil ansambel Pogum iz
Škocjana, najboljše besedi-
lo pa je napisal Marko Ko-
čar, Babičin vrt v izvedbi an-
sambla Špik. Nagrado Mar-
jana Stareta, ki jo podeljuje
Društvo pesnikov in pisate-
ljev, pa je dobil Ivan Sivec.
Nastopilo je dvanajst an-
samblov, s Celjskega še Vaš-
ki veseljaki iz Dobja, Atom-
ček iz Podčetrtka in Podkraj-
ski fantje iz Velenja.
Tretjič zapored je bil festi-
val na prostem pred Mestno
občino Ptuj, zbralo pa se je več
tisoč navdušenih ljubiteljev do-
mače zabavne glasbe. Organi-
zator Radio Tednik Ruj je svoje
delo zastavil zelo resno, tako
da je prireditev odlično uspe-
la, hkrati pa smo dobili kase-
to in ploščo z novimi melodi-
jami, česar so najbolj veseli
radijski poslušalci. Tudi festi-
valska noč po festivalu je mi-
nila v znamenju Celjanov, saj
so igrale Navihanke, zmago-
valke iz Vurberka.
TONE VRABL
Vagabundi praznujejo
Ansambel Vagabundi
bo v petek, 19. julija, v No-
vi Cerkvi praznoval deset-
letnico delovanja. Na kon-
certu v domačem kraju,
kjer so začeli, bodo ob Va-
gabundih nastopili an-
sambli Gamsi, Nagelj, Vi-
ta, Štirje kovači. Vitezi
Celjski, Primož Založnik,
Modrijani in še nekateri
drugi. Jubilejni večer z Va-
gabundi se bo začel ob 20.
uri.
Vagabundi so prvič urad-
no nastopili novembra leta
1992, doslej pa so na odre
stopili več kot 1200-krat,
največkrat v Nemčiji, Av-
striji, Švici, Nizozemski,
Italiji in na Danskem, tri-
krat so bili na Kitajskem in
dvakrat v Ameriki. Na
nemškem govornem po-
dročju so imeli dvanajst te-
levizijskih oddaj. Izdali so
tri kasete in dve plošči v slo-
venskem ter prav toliko v
nemškem jeziku.
Vagabundi igrajo vse zvr-
sti glasbe, njihova posebnost
pa je izjemno bogat sprem-
ljevalni program. Letos na-
črtujejo štiri turneje po
Nemčiji, sodelovanje na
Oktoberfestu, v Pekingu in
na otoku Hainan ter gosto-
vanje v Kanadi. V skupini
vse od ustanovitve igrajo
Franc Božnik, Jani Rednak,
Dani Gregorc, Tomaž Maj-
cen, Srečko Ošlovnik in
vodja Sandi Majcen. Sled-
nji si želi, da bi imeli več
časa za nastope v Sloveniji.
TONE VRABL
TV OKO ZA ODROM
Zdravko Geržina iz mariborske agencije Geržina Video-
ton Prireditve (desno), ki od vsega začetka spremlja Modri-
jane, pojasnjuje Blažu Švabu, da so tudi tokrat dobili nagra-
do občinstva. »Saj to ni res!« je bolj resno, kot veselo sprejel
novico Blaž, ki z Rokom, Petrom in Franjom sestavlja od-
lični kvartet. V rokah že drži listino o Korenovi plaketi za
najboljše petje, voditeljica Ptujskega festivala Danica Go-
dec pa pripravlja še eno napoved za Modrijane, ki so v valu
navdušenja nagrajeno pesem Braneta Klaužarja in Jožeta
Galiča V mojih si mislih vedno ti zapeli kar dvakrat. Ob-
činstvo je bilo navdušeno.
Predsednik organizacij-
skega odbora 27. festivala
Graška gora poje in igra, ki
bo 18. avgusta, je za obja-
vo pripravil spisek nasto-
pajočih, ki se bodo pote-
govali za več nagrad. An-
sambli bodo zaigrali eno
novo melodijo, ki bo izšla
tudi na festivalski plošči,
druga melodija pa bo z že
igranega repertoarja. Letos
bo udeležba izredno kva-
litetna, saj so se prijavili
mnogi ansambli, ki osva-
jajo nagrade na drugih fe-
stivalih in so trenutno v sa-
mem vrhu aktualne sloven-
ske narodno zabavne glas-
be.
Na Graški gori bodo na-
stopili (to ni vrstni red):
Družinski trio Pogladič, Si-
cer iz Mengša, Rosa iz Slo-
venj Gradca, Družinski trio
Frančič, ansambel Marja-
na Drofenika s Sladke go-
re, ansambel Primoža Za-
ložnika iz Vitanja, Cvet iz
Radeč, Fantje z Graške go-
re, ansambel Simona Plaz-
la z Graške gore. Jasmin z
blance. Modrijani z Dobr-
ne, Veseljaki iz Dobja,
Kvartet Habrovi fantje iz Zg.
Savinjske doline, Lipovšek
iz Velenja, Kvintet Špica iz
Zgornje Polskave, Pogum
iz Škocjana, Navihanke iz
Laškega, Rokovnjači iz Lu-
kovice. Bratje Dobrovnik
iz Dobrovelj in Unikat iz
Gorice pri Slivnici.
Program bo posnela VTV,
v zabavnem delu pa bo na-
stopil ansambel Slak. Prire-
ditev se bo začela ob 14. uri.
TONE VRABL
Franci Zeme vabi v Šentrupert
Eden najstarejših slovenskih aktivnih
glasbenikov Franci Zeme iz Tomaža pri
Vojniku, ki kljub krizi še vztraja s svojim
ansamblom, pripravlja v nedeljo, 21. juli-
ja, ob 16. uri pri gostišču Kocman v Šen-
trupertu nad Laškim predstavitev nove ploš-
če in kasete Od vasi do vasi.
»Za Šentrupert sem se odločil zato, ker je
to zibelka radijskih oddaj Vrtiljak polk in
valčkov ter mnogih drugih prijetnih glasbe-
nih srečanj,« je utemeljil izbiro kraja za pred-
stavitev nekaj novih in nekaj »starih« uspe-
šnic večno »zeleni« muzikant Franci Zeme.
Njegovi gostje bodo ansambel Vitezi Celj-
ski, ansambel Marjana Drofenika, Tremar-
ski dukat z Rečiškimi pevci. Zvončki iz Pod-
volovjeka (vodi jih Bojan Zeme) in Vaški ve-
seljaki iz Dobja, ki so uspešno nastopih v
Števerjanu in na Ptuju. Za humor bo poskr-
bel Franček Travca, sicer pa neumorni Fran-
ci Zeme pripravlja še vrsto presenečenj.
TONE VRABL
Presrečni Vitezi celjski, ki so dvema velikima zmagama na Festivalu slovenske polke in valčka v Ljubljani
ter festivalu v Števerjanu dodali še tretjo, na Ptuju. V enem letu še nikomur ni uspel tak podvig.
Modrijani z Dobrne (v narodnih nošah) in Pogum iz Škocjana (nagrada za najboljšo melodijo) so kljub
konkurenci veliki prijatelji. Oboji bodo nastopili tudi na 27. festivalu na Graški gori.
Št. 29-18. julij 2002
26
TV VODIC
^ banka celje Vsak dan z vami!
NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE
ČETRTEK, 18. JULIJA,
OB 14.20: FILMSKO PUTNO
Tudi poleti v kino!
Oddaji Filmsko platno lahko prisluhnete
vsak četrtek ob 14.20 uri. Tokrat vam bosta
filmski kritik Peter Zupane in Simona Brglez
predstavila aktualne filme: Številke za umor.
Igra usode in Maratonci tečejo častni krog. S
pravilnimi odgovori si boste lahko prislužili
tudi vstopnice za ogled omenjenih filmov. V
tokratni oddaji bosta Peter in Simona gostila
direktorja Celjskih kinematografov Bojana Vi-
voda, ki bo med drugim povedal, kako na-
preduje gradnja multikina, nekaj besed pa
bomo namenili tudi Festivalu slovenskega fil-
ma, ki naj bi se vrnil v Celje.
"""mSTi?!......J--——
OB 19.30: ŠTUDENTSKI SERVIS
Delo in ugodnosti za dijake
in študente
v oddaji Študentski servis, ki jo vodi Si-
mona Brglez, lahko vsak petek ob 19.30 uri
slišite celovito ponudbo študentskih in mla-
dinskih servisov v celjski regiji. Objavljamo
ponudbe Študentskega servisa Maribor, po-
slovalnic Celje, Žalec, Velenje in Slovenske
Konjice. Slišite lahko tudi ponudbo Mladin-
skega servisa Kluba študentov Dravinjske do-
line, Mladinskega servisa Velenje, posloval-
nice Žalec, Študentskega servisa Celje in Štu-
dentskega servisa Študent iz Celja. Poleg del,
ki jih imajo na voljo, študentski in mladin-
ski servisi dijakom in študentom sporočajo,
kakšne ugodnosti in popusti so trenutno pri
njih na voljo.
Habrovi fantje
Habrovi fantje s Krnice pri Lučah organi-
zirano prepevajo dobra tri leta, letos pa so
izdali kaseto in ploščo »Pozdrav planinam«
z dvanajstimi ljudskimi, ponarodelimi in
lastnimi pesmimi. V skupini prepevajo Jože
Pančur s sinovoma Alešem in Jožkom, bra-
ta Ivana pa je zamenjal Peter Prek. Habrove
fante, za katerimi je že več kot sto nastopov
doma in v Avstriji, bo predstavil Tone Vrabl.
TOREK, 23. JULIJA,
OB 23.00: SAUTE SURMADI
Mike Oldfield in Deep Forest
Avtor oddaje Boštjan Leben bo predstavil
dve novi plošči Treslunas pevca Mika Old-
fielda in Music Detected skupine Deep Fo-
rest. Oba albuma sta si žanrsko podobna,
zvoki pa so primerni za nočno uro, letni čas
in povišano temperaturo.
TEDENSKI SPORED [Bml 90,6 95,1 95,9 100,3
ČETRTEK, 18. julija
5.00 Zočetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 740 Tečajni-
co, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 9.10
Med zaprošenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek,
12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 14.20 Filmsko platno,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700
Kronika, 1745 Jock pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni pro-
gram, 24.00 SNOP - skupni nočni progrom lokalnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK, 19. julija
5.00 Zočetek jutranjego programa, 5.30 Narodno-zobav-
na melodijo tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RoSlo, 740 Tečajni-
co, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 9.40
Halo, Zdravilišče Dobrno, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme
Zreče, 12.00 Novice, 13.40 Holo, Zdravilišče Loško, 14.00
Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odme-
vi RoSlo, 17.00 Kronika, 1745 Jock pot, 18.00 20 vročih,
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski ser-
vis, 23.00 Dee Jay Time, 24.00 SNOP - skupni nočni pro-
gram lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 20. julija
5.00 Začetek jutranjega progromo, 5.30 Narodno-zabav-
no melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RoSlo, 740 Tečajni-
co, 8.00 Poroalo, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice,
14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldne-
va, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo,
1700 Kronika, 17.45 Jock pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni
progrom, 24.00 SNOP - skupni nočni progrom lokalnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDEUA, 21. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobav-
na melodijo tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 700 2. jutranjo kronika RaSlo, 8.00 Poroči-
lo, 8.45 Jock pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00
Domačih 5,12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 19.10
Večerni program, 24.00 SNOP - skupni nočni progrom
lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDEUEK, 22. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobav-
na melodijo tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 700 2. jutronjo kronika RaSlo, 740 Tečajni-
co, 8.00 Poročilo, 8.25 Poročib PU Celje, 8.45 Jock pot, 10.00
Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice,
12.15 Bingo jack, 13.15 Bingo jock, 14.00 Regijske novice,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 1700
Kronika, 18.00 Vaše najljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večerni
program, 19.15 Vrtiljok polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni
nočni program lokalnih in regionalnih rodijskih postaj Slo-
venije
TOREK, 23. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobov-
no melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kroniko RoSlo, 740 Tečajni-
co, 8.00 PoroSlo, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 10.00
Novice, 12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport
danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 1745
Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni progrom, 23.00 Saute
Surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionolnih rodijskih postaj Slovenije
SREDA, 24. julija
5.00 Zočetek jutranjego programa, 5.30 Narodno-zo-
bavno melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo
OKC, 6.45 Horoskop, 700 2. jutronjo-kronika RaSlo, 7.40
Tečajnico, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock
pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 13.30 Mali 0,14.00
Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in
odmevi RoSlo, 1700 Kronika, 1745 Jock pot, 19.00 Novice,
19.10 Večerni program, 23.00 Dobro Godba, 24.00 SNOP
- skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih
postaj Slovenfie
^ banka celje Vsak dan z vami!
TV VODIC
27
28
T V VODIC
banka celje Vsak dan z vami!
^ banka celje Vsak dan z vami!
TV VODIC
29
30
NASVETI
KAJ BOMO JEDLI
Poletno lahkotni
Poleti nam prijajo lahke
in osvežilne jedi. Tokrat po-
nujamo nekaj takšnih pred-
logov.
Ribja juha
Za pripravo te ribje juhe
lahko uporabimo več vrst
morskih rib.
Za 4 osebe potrebujemo:
500 g čebule, strok česna, 40
g masla ali margarine, 750 g
rib, sok pol limone, 3 para-
dižnike, pol litra vina, 500 g
krompirja, sol, poper, 2 na-
geljnovi žbici.
Čebulo in česen olupimo,
oboje drobno sesekljamo. V
primerno veliki kožici segre-
jemo maslo ali margarino, na
maščobi pa prepražimo če-
bulo, da postekleni, dodamo
česen in še malo prepražimo,
vendar naj česen ne zarume-
ni. Ribe očistimo, pokaplja-
mo jih z limoninim sokom
in narežemo na kose. Para-
dižnike prelijemo z vrelo vo-
do, olupimo jih in razreže-
mo. Krompir olupimo. K
prepraženi čebuli damo ri-
be, zalijemo z vinom, soli-
mo, popramo in dodamo
nageljnove žbice. Na majh-
nem plamenu kuhamo juho
30 minut.
Jajca z
jogurtovo
omaico
Za 2 osebi potrebujemo: 2
lončka jogurta, 2 stroka če-
sna, žlico limoninega soka ali
kisa, peteršilj, sol, poper, 4
žlice kisa, 4 jajca, 2 žlici pa-
radižnikove mezge, 5 žlic be-
lega vina, ščepec sladkorja,
mleto sladko papriko.
Jogurt razmešamo s str-
tim česnom, limoninim so-
kom ali kisom, s seseklja-
nim peteršiljem, soljo in po-
prom. V loncu zavremo li-
ter vode, osolimo in jo oki-
samo. Jajca ubijemo vsako
posebej v zajemalko, pre-
vidno položimo jajce v vrelo
vodo. Jajca kuhamo 6 mi-
nut. Poberemo jih iz vode,
odcedimo, zložimo v plitvo
skledo. Prelijemo jih z jo-
gurtovo omako. Paradižni-
kovo mezgo zmešamo z vi-
nom, soljo, poprom, slad-
korjem in papriko. Prelije-
mo čez jajca. Ponudimo s
krompirjem in solato.
Zeliščna
omaka in
krompir v
oblicah
Za 3 osebe potrebujemo:
750 g krompirja, sol, 3 trdo
kuhana jajca, 200 g kisle sme-
tane, 2 lončka jogurta, pol
kozarčka belega vina, 1 če-
bulo, šopek peteršilja, drob-
njak, koper, poper.
Krompir kuhamo v solje-
ni vodi do mehkega. Med-
tem olupimo trdo kuhana
jajca in jih drobno seseklja-
mo. Zmešamo jih s kislo
smetano, jogurtom in vi-
nom. V omako zamešamo
sesekljano čebulo in sese-
kljana dišavna zelišča. Oma-
ko popramo in solimo. V
skledo damo kuhane krom-
pirje, omako ponudimo v
skodelici. H krompirju z ze-
liščno omako ponudimo še
zeleno solato.
Sladoled iz
skute
Za 6 oseb potrebujemo: 250
g sladke smetane, šopek sve-
že mete, 250 g skute, 2 lonč-
ka jogurta, 2 vrečki vanilije-
vega sladkorja, 3 žlice ma-
relične marmelade.
Smetano stepemo, da je tr-
da, metine lističe drobno se-
sekljamo, nekaj lističev pa
prihranimo za okras. Skuto
gladko razmešamo z jogur-
tom, vanilijevim sladkorjem
in marelično marmelado.
Dodamo še sesekljane me-
tine hstiče in nazadnje tudi
stepeno smetano. Zmes da-
mo v skledo ali več majhnih
posodic. Za 3 ure postavi-
mo v zamrzovalnik. Med za-
mrzovanjem nekajkrat pre-
mešamo, da je sladoled po-
tem rahlejši. Okrasimo z me-
tinimi hstiči in ponudimo za
sladico.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Št. 29-18. julij 2002
NASVETI
31
Ariadnin modni labirint
Zakaj ženske ljubijo trendovske detajle iz zank in prepletank, je uganka, ki bi jo radi razvozlali zlasti moški...
Trak, vrvica, vezalka ali
nit se kot prikupno, naga-
jivo, drzno in vabljivo pre-
pleten detajl pojavlja na le-
tošnjih poletnih oblačilih
oziroma modnih dodatkih.
Nič novega, pravzaprav.
Zgodovina mode namreč
beleži prve prepletanke že
v 15. stoletju.
So pa te »skupaj držeče«
reči od nekdaj burile domiš-
ljijo. Zlasti moških, ki jih
ob pogledu hitro zasrbijo pr-
sti, da bi potegnili za usod-
ni konec niti. Še posebej, če
je na koncu hrbta, na dekol-
teju ali namesto zadrge na
krilu...
Vsekakor zapeljiva reč, ki
spominja na zgodbo o
Ariadni in njeni niti. Iz sta-
rogrške mitologije se je spo-
minjamo kot hčerke kralja
Minosa, ki je s klobčičem niti
pomagala atenskemu juna-
ku Tezeju najti izhod iz la-
birinta.
Stran z gumbi,
tu so trakovi!
v modni labirint vas to po-
letje vabijo prepletene ideje
mnogih slavnih kreatorskih
imen, seveda z nenapisano
opombo, da se lahko z njimi
poigrate na povsem svoj na-
čin.
Takšen atraktiven zavezal-
kan detajl, ki lahko nado-
mešča gumbe ali zadrge, pa
vendarle zahteva... no, saj že
poznate »lajno« o estetskih
grehih. Kakšnega si zaradi to-
lerantnega počitniškega ča-
sa sicer smete privoščiti, a
pretiravati le ne kaže. Kljub
zatonu minimalizma lahko
namreč iz današnje modne
perspektive takšno predizaj-
niranje pospremi zgolj iro-
ničen smehljaj. Torej, ne pre-
vežite in prepletite se kar vsev-
prek, temveč, če si niste či-
sto na jasnem, posnemajte
ideje slavnih kreatorskih
imen.
Givenchy je svojo najno-
vejšo kolekcijo prepletel spre-
daj, namesto gumbov. Vro-
čo Versacejevo mini obleki-
co držijo skupaj le na prsih
prepletene niti. Stella Mc-
Cartney je z njimi povezala
top-majčke. Z usnjenimi tra-
kovi po vsej dolžini in širini
je prepleteno krilo Yvesa Saint
Laurenta, ki je spomladi pri-
redil poslovilno modno re-
vijo. Julian Cope je navdušil
s širokim pasom, ki se na-
mesto s sponko »zapenja« s
prepletenimi trakovi, podalj-
šanimi v dolge rese. Gucci je
visokopete sandale opremil
s kar šestdeset centimetrov
dolgimi trakovi, ki se okrog
noge zavežejo v stilu staro-
rimskih sandalov.
Iz modnega v
ljubezenski
labirint?
In izpeljanke, ki so pri-
merne tudi za domačo pre-
novo vašega starega oblači-
la? Razporke na capri hla-
čah zadaj ali ob strani po-
daljšajte, s kovinskimi zati-
kači preluknjajte in vpelji-
te trakove! Prepletite po is-
tem vzoru odprt hrbet, ro-
kav na preprosti beh srajci,
razporek na krilu...
Skratka, poigrajte se s pra-
vo osvežitvijo sezone, preple-
tite si modne počitnice, mor-
da se zapleteni v modni labi-
rint zapletete še v ljubezen-
skega... Pa naj še kdo reče,
da moda ni zapletena reč!
Pripravila:
VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
32
FILM
Številke za umor
Sandra Bullock
je poleg glavne vlo-
ge prevzela tudi
vlogo producentke
za Številke za
umor. Mirno torej
lahko sklepamo,
da film brez njene
bi bil posnet. Če
že, pa v povsem drugačni ob-
liki, kar bi v bistvu pomeni-
lo drug film. Koliko na slab-
šem ali boljšem bi torej bih?
Glavna junakinja, Cassie,
»hijena«, kot jo kličejo, ima
svoje kompleksnosti in ostri-
ne; toda zaradi Sandre se mal-
ce preveč razširi po filmu.
Lahko bi jo bilo manj, sploh
pa njene preteklosti. In itak:
če si boste med gledanjem Šte-
vilk za umor predstavljali
preveč ljubko in srčkano San-
dro Bullock, kako divja in se
muči na znojnem policij-
skem treningu, ali pa če bo-
ste kasneje imeli težave s ku-
povanjem tega, da se kot po-
licistka ne more braniti pred
civilnim vsiljevanjem... po-
tem bo tale triler udaril po-
vsem mimo vas. Sandra je
predznak za vodenje filma v
lepšo, a manj zanimivo smer.
Na srečo je tistega ob njej
ali celo mimo nje dovolj za
nekaj krepkejših vtisov. Pred-
vsem vtisov na račun obeh
morilcev, Michaela Pitta in
Ryana Goslinga; do neke me-
re zaradi njune igre in do večje
mere zaradi njune motivaci-
je. Pa zaradi aktualnosti nju-
nega primera. Dva študenta,
oba inteligentna, oba bogata.
oba navidezno
brez kritičnih
točk v svojem živ-
ljenju, morita za-
to, da bi »dokaza-
la, da zmoreta.« Iz
»filozofskih vzro-
kov«. Tako vsaj tr-
dita sama. Čar je
v njunih razlikah, podobno-
stih in prepletenostih; čar je
tam, kjer odpove njuno zna-
nje. Kljub svojemu izjemne-
mu znanju - morda prav za-
radi njega - namreč ne zmo-
reta niti ugibati, da je krutost
pravzaprav edina pot do ču-
stev, ki sta jo sposobna pre-
poznati, druge poti so jima
namreč preplehke, preeno-
stavne... ah preveč oddalje-
ne. Namigi na homoseksual-
nost v njunem odnosu pa so
dovolj jasni. Ameriško psiho
od daleč gleda Nebeška bit-
ja, Agatho Christie in Hitch-
kocka. Umor kot nadomestek
nepriznanih čustev ali celo
seksa; umor kot orodje za iz-
bris strahu. Umor kot samo-
potrjevanje v okolju, ki zato,
ker ne dopušča manjših dru-
gačnosti ali celo le odstopanj,
izzove večje. Toda na koncu
samo borba za preživetje sko-
zi manipulacijo in znova pou-
darek na policistko in nauk -
vsaka od prej omenjenih
zgodb in avtorjev so šli dlje v
svoji perspektivi - in nikoli
Murder by numbers... pri če-
mer so naši prevajalci bolj za-
deli poanto filma od ustvar-
jalcev.
PETER ZUPANC
CELJSKIH 5 PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (8.7. do 14. 7.)
Gremo v kino!
Bruce Willis je svet reševal v filmski seriji Umri pokončno.
Nagradno vstopnico dobijo Mateja Kamenšek iz Laškega,
Blaž Antloga iz Male Pirešice in Patrik Trobiš iz Gotovelj.
29. nagradno vprašanje: Denzel Washington, ki ga ja re-
vija Empire uvrstila med sto najbolj seksi filmskih zvezd, te
dni rešuje sina (John Q.). Vi pa naštejte vsaj dva filma, v
katerih je še zaigral.
Bizarno in obskurno
Dnevi art filma prvič pod zvezdami poletnega Celja
Zavod za kulturne priredi-
tve je »zakrivil« filmske ve-
čere pod milim nebom, pred
filmskim platnom na dvoriš-
ču knežjega dvorca, kjer se
nocoj (v četrtek) med 21. in
24. uro končujejo dnevi art
filma. Začeli so se minuli to-
rek.
Organizator je ponudil
filmskim sladokuscem zavr-
žene, pozabljene in izrabljene
filme iz tridesetih do šestde-
setih let prejšnjega stoletja,
ki jih ni bilo moč videti nik-
jer drugje. In kje jih je orga-
nizator izbrskal? »Iz video-
teke Virus v Pragi«, pravi Ne-
venka Šivavec, ki si je posnet-
ke prva ogledala in jih za gle-
dalce tridnevne filmske po-
kušine tudi odbrala za ponud-
bo Poletja v Celju, knežjem
mestu.
Nevenka Šivavec, sicer ku-
stodinja Likovnega salona,
znana po provokativnih in al-
ternativnih postavitvah raz-
stav v Likovnem salonu, me-
ni, da so »tudi v sodobni li-
kovni umetnosti ta čas kaže-
jo >in< trendi video in filmske
umetnosti, ki želijo pokaza-
ti zgodovino filma.«
Za prvi poskus predstavi-
tve art filmov so se pri zavo-
du omejili le na ameriški
avantgardni in underground
film. »Na takoimenovano ho-
livudsko >B< produkcijo, ki pa
je v današnjem času lahko še
kako zanimiva. Kakor tudi
njihovi avtorji. Na primer Ed
Wood, ki menda velja za naj-
slabšega režiserja vseh časov
in njegov film Glen or Glen-
da, ki govori o spremembi
spolov. Tedaj revolucionar-
no, danes aktualno. Toda -
to je privedlo v zadnjih letih
do dejstva, da je Ed Wood po-
stal kultna filmska osebnost,
prav tako njegovi filmi, ki se
zdaj na veliko kupujejo in
analizirajo, kako je mogel s
tako malo denarja narediti
popolnoma nore in smešne
filme,« ugotavlja Šivavčeva.
V izbor je bil uvrščen tudi
film Russa Meyerja, Beyond
the Valley of the Dolls in Sa-
ma Newfielda The Terror in
Tiny Town, ki je pravi we-
stern, v katerem nastopajo sa-
mi pritlikavci.
Med avantgardnimi avtor-
ji so v tridnevni nočni film-
ski maraton uvrščeni tudi
kratki filmi pionirjev ame-
riškega filma, kot so: Maya
Deren, Kenneth Anger in Ir-
wing Klaw. Skupna točka teh
filmov, nekateri so črno-be-
h, drugi že barvni, je, da so
vsi po vrsti nizkoproračun-
ski, narejeni poceni, tehnič-
no slabo, da so kopije slabe,
a prav te pomanjkljivosti so
znali ameriški filmski delavci
izkoristiti in začeli so te fil-
me vrteti bolj v malih ali ce-
lo zaprtih krogih. »Za slado-
kusce. Ker gre predvsem za
avtorje, ki so odstopali od
pravil holivudskega filma in
so si želeli ohranjati predvsem
osebno svobodo izražanja pri
ustvarjanju filma, zato tudi
niso dobili dovolj denarja za
produkcijo in to se tem fil-
mom vidi. Tako bomo vsak
večer zavrteli nekaj krajših
filmov in še en celovečerni
film, vse iz obdobja tridese-
tih, štiridesetih in šestdese-
tih let prejšnjega stoletja. Če
bomo pritegnile filmske sla-
dokusce, se bomo s kinote-
ko Virus iz Prage za prihod-
nje poletje dogovorili za iz-
posojo filmov za naslednja
desetletja iz 20.stoletja,« na-
črtujejo pri Zavodu za kul-
turne prireditve Celje.
Na vprašanje, ali utegne
taka ponudba filmov Celja-
ne zanimati, Nevenka Šiva-
vec odgovarja, da ima Celje
kar dovolj filmskih zanese-
njakov, ki jih bodo takšne
obskurnosti zanimale. A ne-
kaj filmov je prav »lepo gle-
dljivih«, dodaja in se pri gle-
danju ne bo potrebno preti-
rano truditi in se prebijati
skoznje.
MATEJA PODJED
Ed Wood v filmu Glen or Glenda
PRIHAJAJO
Igra usode
Serendipity
IGRAJO John Cusack, Kate Beckinsale
REŽUA Peter Chelsom
SCENARIJ Marc Klein
ZVRST romantična komedija
DOLŽINA 90 minut
Johnatan Trager [John Cusack) in Sara Thomas {Kate Bec-
kinsale) se srečata v nabito polni veleblagovnici v predbo-
žičnih dneh leta 1990: med njima preskoči iskrica in kmalu
preživita prijeten večer na Manhattanu, čeprav ju doma ča-
kata partnerja in ne da bi se predstavila drug drugemu. Na
koncu večera se morata posloviti in Johnatan predlaga, da
si izmenjata telefonski številki. Sara je proti, saj bo po nje-
nem usoda odločila, ali se bosta spet videla. Čez nekaj sta
Johnatan in Sara tik pred poroko, a vsak s svojim partner-
jem. Vendar močno dvomita v svojo odločitev in začneta
delati vse, da bi se našla.
Številke za umor
Murder by Numbers
IGRAJO Sandra Bullock, Ryan Gostling, Michael Pitt,
Ben Chaplin
REŽIJA Barbet Schroeder
SCENARIJ Tony Gaytonl
ZVRST triler
DOLŽINA 120 minut
Cassie {Sandra Bullock), vrhunska policistka s skrivnost-
jo, zagrize v preiskavo izprijenega umora mlade ženske, ki
naj bi ga zagrešila nadarjena gimnazijca. Nadrejeni pa močno
dvomijo v njeno presojo...
Maratonci tečejo
častni krog
Maratonci trče počastni krug
IGRAJO Danilo Stojkovič, Pavle Vuisič, Bogdan Diklič,
Mija Aleksič, Miča Tomič, Jelisaveta Sablič, Zoran Rad-
milovič. Bora Todorovič, Melita Bihalji
SCENARIJ Dušan Kovačevič
REŽIJA Slobodan Šijan
ZVRST 'umebesna' komedija
DOLŽINA 120 minut
Nekateri mu pravijo najboljši srbski film vseh časov. Ne-
katerim je to drugi najboljši film Slobodana Šijana in za pr-
vega oklicujejo Ko to tamo peva. V vsakem primeru pa je
zadeva kultna. Danilo Stojkovič, Pavle Vujisič in Mija Aleksič
v filmu, iz katerega še smrt odide nasmejana, v zgodbi o petih
generacijah pogrebnikov in njihovem boju s konkurenco, v
zgodbi, kjer še prihodnost postane pojem za drug način us-
mrtitve. Ogled na velikem platnu je redka in zato dragocena
priložnost. V sezoni, ko na platnu ljubijo in sovražijo le še
najstniki, še toliko bolj. Zato tudi posebna omemba: Mara-
tonci znova tečejo častni krog v kinu od danes naprej. (PZ)
Št. 29-18. julij 2002
ZAAVTOMGBILISTE
33
pO vectri vectra GTS
Oplova vectra se že vozi
po slovenskih cestah, sedaj
pa tovarna predstavlja še
najmočnejšo izvedenko z
oznako GTS. Za to različi-
co je tovarna potrebovala do-
datnih 15 mesecev razvoja.
V primerjavi z običajno vec-
tro ima GTS nekohko drugač-
ne žaromete, zajetne reže za
dovod zraka pod motornim
pokrovom, na prtljažnih vra-
tih je spojler ipd. V notranjo-
sti sta najprej opazna športna
sedeža, drugih izjemnih in na
prvi pogled opaznih razlik pa
seveda ni. Nekoliko drugačen
je volanski obroč, na katerem
so tipke za številne funkcije
(radijski sprejemnik ipd,.).
Merilniki so kromirano obrob-
ljeni, nasploh pa drži, da se
nova vectra dokazuje z opaz-
no notranjo prostornostjo ozi-
roma udobjem.
Za vectro GTS bodo na vo-
ljo štirje motorji, v vrhu je
novi 3,2-litrski bencinski šes-
tvaljnik z 210 KM, za katere-
ga pri Oplu pravijo, da bo naj-
hitrejši doslej. Prav zaradi
obilice moči, ki jo ponuja no-
vi motor, ima vectra GTS za
20 milimetrov nižje podvozje
in tudi bolj neposreden vo-
lan (kar pripomore k večji
natančnosti). Pri Oplu ob tem
ne pozabijo povedati, da je
ena najbolj inovativnih stva-
ri oziroma dodatkov pri tem
avtomobilu IDS ali Interac-
tive Driving System, ki kom-
binira delovanje različnih
elektronskih sistemov, kot so
recimo protiblokirni zavor-
ni sistem ABS, pa sistem za
nadzor zaviranja v ovinkih
GBC, program za večjo sta-
bilnost vozila ESP plus ipd.
Mimogrede je treba poveda-
ti, da so karoserijsko vzvoj-
no čvrstost povečali kar za
74 odstotkov, kar se bo vse-
kakor poznalo pri boljših voz-
nih lastnostih.
Po sedanjih napovedih bo
vectra GTS k nam pripeljala
oktobra, kakšen mesece ka-
sneje kot na najpomembnejše
evropske trge.
Opel vectra GTS
Mitsubishi: do dobičica
čez nelcaj let
Nemško-ameriški kon-
cem DaimlerChrysler (DC)
ima že nekaj časa glavno
besedo v japonski avtomo-
bilski hiši Mitsubishi, saj
je v njegovih rokah 37-od-
stotkov te tovarne. V teh
dneh pa je prišlo do menja-
ve na krmilu Mitsubishija,
saj je izvršni direktor po-
stal Rolf Eckrodt, sicer Ne-
mec po rodu in verjetno tu-
di državljanstvu.
Novi izvršni direktor pra-
vi, da ima DC možnost po-
večati svoj delež v Mitsubis-
hiju, vendar se to verjetno ne
bo zgodilo. Razlog je v pre-
majhni marži, ki je v zadnjem
času znašala 1,3 odstotka, pri
DC pa menijo, da bi morala
biti kar pet odstotkov. Tako
bi se nabralo več denarja ozi-
roma dobička. Novi izvršni
direktor sicer meni, da bo
Mitsubishi bolje posloval v
. poslovnem letu 2004/5, ven-
dar bo to odvisno predvsem
od gospodarskih razmero ta-
ko v ZDA, kjer je Mitsubishi
kar uspešen, kot na Japon-
skem.
DC je postal pomemben so-
lastnik Mitsubishija lani, ko
se je japonska tovarna znaš-
la v velikih težavah zaradi
škandala z dolgoletnim pri-
krivanjem serijskih napak.
DC se je lotil velikega pre-
stukturiranja tovarne, saj je
odpustil kar 9500 delavcev
in za 15 odstotkov znižal
stroške. V naslednjih letih naj
bi tovarna na Japonskem
predstavila kar deset novih
avtomobilov, v Evropi pa šti-
ri. Sicer pa velja, da je eden
najuspešnejših mitsubishijev
vseh časov še naprej terenec
paj ero.
Mitsubishi pajero pinin
Prihaja novi
renauit espace
Na slovenski in seveda
tudi druge trge se vozijo ob-
novljeni velikoprostorski
avtomobili Peugeota, Ci-
troena, Lancie in Fiata.
Prav zaradi tega ne držijo
križem rok pri Renaultu,
ki je bil v zadnjih letih ta-
ko rekoč izjemno uspešen
s svojim espaceom. Re-
nault sedaj pripravlja po-
vsem novo izvedenko es-
pacea, ki se bo na svetu po-
javil v začetku prihodnje-
ga leta in mu bodo rekli es-
pace IV.
Novi velikoprostorec se
bo od prejšnjega razlikoval
seveda po zunanji podobi
oziroma obliki, saj bo pov-
zel nekaj karoserijskih po-
tez vel satisa in morda avan-
tima. Predvsem pa bo nare-
jen na osnovi vel satisa in nič
več iz plastike kot prej (iz-
delovali so ga v Matrini to-
varni), pač pa iz pločevine.
Zanimivo je, da si bo mogo-
če za dodaten denar omish-
ti tudi veliko strešno okno,
ki bo merilo nič manj kot
2,16 kvadratnega metra,
medtem ko naj bi espace v
najboljšem primeru ponujal
prostor sedmim potnikom.
Notranjost bo drugačna, ze-
lo moderna, vsekakor bo
vsaj malo spominjala na no-
vorojenca avantima.
Kot pravijo, bo na voljo s
štirimi motorji. Bencinska
bosta V6 s 245 KM in štiri-
valjnik s 165 KM, sledil pa
jima bosta dizelski šestvalj-
nik, ki bo razvijal 180 KM in
še 2,2-litrski dizel z vbrizga-
vanjem goriva po skupnem
vodu ter s 150 KM. O cenah
se še nič ne ve.
34
MALI OGLASI - INFORMACIJE
^^^MiUISI - INFORMACIJE
35
36
MALI OGLASI - INFORMACIJE
INFORMACIJE
37
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so
rodile:
2.7.: Maja BRITOVŠEK IZ
Šoštanja - deklico, Natali-
ja GOLOB iz Maribora - deč-
ka, Stanislava HODNIK iz
Celja - dečka, Damijana
HREN iz Zreč - dečka, Bo-
jana KREVZEL iz Šmartna
ob Paki - deklico, Xiaozhen
YE iz Celja - deklico, Tat-
jana JAZBEC iz Sevnice -
dečka.
3.7.: ŠpelaKRAJŠEK iz Žal-
ca - deklico, Mateja ŽGAJ-
NER iz Rogaške Slatine - de-
klico, Brigita ŠTOBER iz Na-
zarij - dečka, Zejnepe SELIMI
iz Rogaške Slatine - dečka,
Marija SKOK iz Nazarij - de-
klico, Damjana FUNKEU iz
Laškega - deklico.
4.7.: Vera NAGODE iz Sev-
nice - dečka, Mateja JAGO-
DIČ-PAVLIN iz Vranskega -
deklico. Maja JERIČ iz Žal-
ca - dečka.
5.	7.: Mateja VERBOVŠEK
iz Polzele - deklico, Klavdi-
ja KOBLIČ iz Laškega - de-
klico, Alenka BUČAR iz Lat-
kove vasi - dečka, Brigita
ROSC iz Luč - dečka, Mojca
PETEK iz Laškega - deklico.
6.	7.: Frančiška MOČENIK
iz Grobelnega - dečka, Jasna
Lapornik iz Laškega-deklici,
Klavdija BLAŽIČ iz Kozjega
- deklico, Marta PAČNIK iz
Celja - deklico, Tadeja FAR-
KAŠ iz Rečice - deklico, Na-
taša SKORNŠEK iz Mozirja -
dečka.
7.	7.: Cvetka HRASTNIK iz
Laškega - deklico, Matejka
DROFENIK iz Rogaške Sla-
tine - dečka, Mihela POD-
GORŠEK iz Frankolovega -
dečka, Kristina ŠIPEK iz Laš-
kega - deklico, Brigita JE-
LENC iz Štor - dečka, Nexh-
mije JESHARI iz Šentjurja -
deklico, Maja POSL iz Gro-
belnega - dečka.
8.	7.: Metka ROMIH iz Go-
rice - deklico, Alenka SINI-
GAJDA iz Šoštanja - dečka,
Samanta KRANER iz Žalca -
deklico, Frida BURKELC iz
Rogaške Slatine - deklico, Na-
taša TURK - RIGA iz Velenja
- deklico.
9.	7.: Sabina HERMAN iz
Rimskih Toplic - deklico, Lea
ŠKOLNIK iz Šmarja - dekli-
co.
10.	7.: Aleksandra ZGO-
NEC IZ Šentjurja - dečka, Sa-
bina CVIKL IZ Velenja - de-
klico, Petra PRATNEKER iz
Štor - deklico, Anja DRO-
FENIK iz Celja - dečka, Vil-
ma KRK iz Griž - dečka, Mo-
nika MIKLAVC-FLORJAN-
ČIČ iz Prebolda - dečka, An-
dreja KAKAŠ iz Slovenskih
Konjic - deklico, Nataša
DESTOVNIK IZ Šentjurja -
dečka, Ksenja KAVČIČ iz Pe-
trovč - dečka.
H. 7.: Helena ZOREČ iz
Šempetra - dečka, Mojca
ŽNIDARŠIČ iz Vranskega -
deklico.
: POROKE
Celje
Poročili so se: Miloš RAV-
NIČAN iz Bezovja nad Zre-
čami in Tamara CEHNER iz
Celja, Janez ČEPERLIN iz Zg.
Rečice in Andreja BOŽNIK
iz Hrenove.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Jernej
ČOKL ip Katarina MASTNAK
oba iz Šentjurja, Ludovic Di-
dier Roger TESTANIERE iz
Francije in Alenka ČATER iz
Vodruža.
Velenje
Poročila sta se: Franci
SREBRE iz Ložnice in Lidija
GRIL iz Laz.
B SMRTI
Celje
Umrli so: Janez ZIDAN-
ŠEK iz Suhadola, 80 let, Ma-
rija VOGA iz Repuša, 77 let,
Josip NOVAK iz Brega pri
Polzeli, 65 let, Ladislav
KRIVEC iz Zagrada, 58 let,
Ivan ZAVERLA iz Liboj, 85
let, Julijana LAH iz Celja, 88
let, Ivan-Marjan BEZGOV-
ŠEK iz Celja, 58 let, Kristi-
na POSEDEL iz Ločice pri Sa-
vinji 80 let, Jožef KOLAR iz
Kasaz, 69 let, Elizabeta
JAKOP iz Ljubnice, 80 let,
Marija DROFENIK iz Celja,
71	let, Jovan DJORDJEVIČ
iz Celja, 74 let, Justin REJEC
iz Zreč, 82 let, Lidija
ARTEU IZ Šešč pri Prebol-
du, 47 let, Ivan HRIBERŠEK
iz Kasaz, 47 let, Marija
GAJŠEK iz Ložnice pri Žal-
cu, 68 let, Dragutin LUGA-
RIČ iz Prelog pri Šmarju, 64
let, Ivo MARINC iz Prebol-
da, 74 let, Janez MIRNIK iz
Arje vasi, 76 let, Marija
BASTL iz Mozirja, 94 let,
Darko FERČEC iz Trlična, 48
let.
Velenje
Umrli so: Anton KOS-
TANJŠEK iz Bovš, 73 let, Jo-
žef JERIČ iz Velenja, 76 let,
Stanislav PODKRIŽNIK iz
Florjana, 70 let, Branislav
TASIČ iz Celja, Jožefa MIK-
LAVC iz Bočne, 81 let, For-
tuat BAŠ iz Kamenč, 77 let,
Gvidon JELEN iz Andraža
nad Polzelo, 81 let in Dejan
LJUBENKO iz Velenja, 18
let.
Šentjur pri Celju
Umrla sta: Karel Jožef
IVAKIČ iz Hruševec, 69 let
in Ana ROZMAN iz Zlateč,
72	let.
Št. 29-18. julij 2002
38
ZA RAZVEDRILO
INFORMACIJE
39
DESKANJE
PO SPLETU
Igre na
spletu
Med popularnejšimi a-
plikacijami na svetovnem
spletu zavzemajo častno
mesto spletne igre. To so
tiste vrste igre, ki jih ni tre-
ba naložiti v računalnik,
temveč jih poganjamo kar
v brskalniku. Običajno so
to precej enostavne igre,
narejene v java ali flash,
oziroma shockwave teh-
nologiji, kar pa za igral-
ca ni pomembno. Edini po-
goj je namreč, da uporab-
nikov brskalnik tako ali
drugače podpira eno izmed
teh tehnologij. Lepota ce-
le zadeve pa je seveda v tem,
da so največkrat brezplač-
ne.
Zbirko takšnih spletnih
iger ponujajo v imeniku All-
GamesFree.com (http://
www.allgamesfree.com).
Stran je karseda enostavna,
brez odvečnega čveka in pa-
metovanja. Na njej sem na-
šel zgolj tisto, kar je najpo-
membnejše, ustvarjalci pa so
se zavedali, da je v tej zvrsti
spletnih strani pomembno
upoštevati pravilo, ki pravi,
da ena slika pove več od ti-
soč besed. Vsaka igra je pred-
stavljena z naslovom in krat-
kim opisom ter dovolj veli-
kim posnetkom zaslona, da
je moč takoj razbrati, za kaj
pri igri sploh gre.
Zbranih iger je precej, raz-
vrščene pa so po kategorijah,
po popularnosti in po ured-
niškem izboru. Slednji je
morda še najbolj zanimiv, saj
so uredniki najbrž še najbolj
podrobno pregledali in tudi
odigrali vsako igrico pose-
bej. Za začetek vam torej pri-
poročam, da se poskusite v
tej kategoriji, nato pa se od-
pravite še drugam - če vas bo
igralska mrzlica seveda še dr-
žala.
Igre so razvrščene v na-
slednje kategorije: arkadne
igre, casino, klasike, smešne,
sestavljanke (puzzli), dirkal-
ne, streljačine in športne. Tu-
kaj ni veliko za dodati, na-
slovi povedo vse. Nekatere
igre so zelo zanimive, oseb-
no pa so mi najbolj pri srcu
tiste iz kategorije sestavljank.
Tukaj ne gre zgolj za klasič-
ne sestavljanke, temveč bolj
za igre tipa Mah Jong ali Col-
lapse, skratka za igre, ki zah-
tevajo predvsem logično, a
največkrat niti ne preveč na-
porno razmišljanje in vas
utegnejo prikovati pred za-
slon za nekaj uric, ne da bi
se tega sploh zavedli. Seve-
da ni s streljačinami nič na-
robe, še posebej če je treba
v teh pasjih dnevih izpod čela
izpustiti kaj prekomerne pa-
re. Tudi klasične igre so po-
vsem v redu, še posebej, če
ste kdaj na svojem Spectru-
mu ali C64 preigravali ka-
tero izmed njih.
Še droben nasvet za vse ti-
ste, ki imate klicni dostop do
Interneta in ste se že pridu-
šali, da so impulzi dragi in
da je nemogoče sproščeno
igrati, če veš, da nekje daleč
proč nek števec nabija tolarč-
ke na tvoj račun: ko je igra
enkrat naložena in ste se od-
ločili, da se ji boste posvetili
za dlje časa, mirno izključi-
te svoj modem. Celotna igra
se namreč nahaja v brskalni-
ku, tako, da ne potrebuje več
dodatnih podatkov. Seveda
pa se bo treba za nalaganje
nove igre ali dodatno brska-
nje po tem imeniku zopet
priključiti nazaj.
VASJA OCVIRK
vasja@slowwwenia.com
Gledališče
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje - Hermanovo gle-
dališče: 20. 7. ob 10. uri pre-
miera plesne predstave Karlj-
ček palček.
Knežji dvorec Celje: 18.
7. od 21. do 24. ure Kinote-
ka. V primeru dežja bo ki-
noteka v Galeriji sodobne
umetnosti Celje.
Stari trg Slovenske Konji-
ce: 20. 7. ob 10.30 uri lut-
kovna igrica Posebni ježek,
lutkovno gledališče Kolenc iz
Vač.
Koncerti
Velenjski grad: 18. 7. ob
21. uri Viktorija. Gost veče-
ra bo Marijan Zgonc.
Razstave
OŠ Rečica ob Savinji:
Zdravilišče Olimje Podčetr-
tek: razstava likovnih del Vla-
da Parežnika iz Mozirja, do
31. 7.
Galerija Borovo Celje: raz-
stava likovnih del Jožeta Ba-
raccljinija, do 25.7.
Razstavni prostor NLB
Šoštanj: razstava Draga
Medveda, do konca septem-
bra.
Grad Slovenska Bistrica:
Jure Cekuta pod naslovom
Nove poti, do 1. 9.
Galerija sodobne umet-
nosti: Jože Tisnikar, Zden-
ko Huzjan in Mirsad Begič,
do 3. 8.
Galerija likovnih del mla-
dih - Stari grad Celje: raz-
stava nagrajenih likovnih del
V. mednarodnega razpisa na
temo Konj revije Likovni svet
iz 44 držav sveta, do 31. 7.
Razstavni paviljon zdra-
vilišča Rogaška: razstava li-
kovnih del Darje Cvikl.
Velenjski grad: razstava ob
35-letnici smrti slikarke El-
de Piščanec do 28. 9.;
Galerija Borovo v proda-
jalni Borovo razstavlja Jože
Baracchini, do 24. 7.
Osrednja knjižnica Celje:
razstava Vedute celjskih kra-
jev v 19.stoletju, do 15. sep-
tembra.
Center Celja in galerija
Volk: 6. 7. ob 11. uri otvori-
tev razstave Celje - knežje me-
sto, do 31. 7.
VODNIK
Likovni salon Celje: raz-
stava Tekstilij Janje Urbane,
do 10.8. in Vstop prost 3, do
20. 7.
Galerija Mozaik: razstava
likovnih del iz stalne zbirke.
Galerija Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje:
razstava likovnih del slikar-
ske šole Umbra, do 31. 7.
Mladinski center Celje:
razstava del akademske slikar-
ke Damjane Stopar, do 31. 7.
Kulturni center Ivan Na-
potnik Muzej Velenje: raz-
stava Monitorjev muzej ra-
čunalništva in informatike,
do sredine septembra.
Muzej novejše zgodovine
Celje - Hermanov brlog: ob-
časna razstava prometna pot
v Hermanov brlog, do 31. 7.
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje: razstava Zjutraj pred
ogledalom, do 20. 9.
Muzej novejše zgodovi-
ne Živeti v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka.
Hermanov brlog Prometna
pot v Hermanov brlog do 31.
7. Stari pisker Zatirani, a nik-
dar poteptani; atelje Josipa
Pelikana Josip Pelikan v pla-
ninah.
Pokrajinski muzej Celj-
ski strop - razkošje mojstra
Almanacha in etnološka raz-
stava V podobe ujeti indigo.
Delavnice,
seminarji...
Mladinski center Celje:
18. in 19. 7. od 10. do 11.30
plesna delavnica (3.-6. raz-
red) Power Dancers, od 11.30
do 13. ure plesna delavnica
(7. razred do srednješolci) Po-
wer Dancers, od 16. do 18.
ure Kreativnost v odnosih; od
22. 7. do 24. 7. od 9. do 14.
ure Izdelovanje mozaika, od
16. do 17.30 ure Izdelovanje
mozaika in od 16. do 17.30
ure delavnica stepa.
Ostalo
Atrij Majolke: 24. 7. ob
20.30 pogovor s Tonetom
Partljičem.
Knežji dvorec Celje - dvo-
rišče: Dnevi Art filma, prvi
cikel 16. 7. od 22. do 24. ure.
drugi 17.7. od 21. do 24. ure.
V primeru dežja bo kinote-
ka v Galeriji sodobne umet-
nosti.
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje - Hermanov brlog:
vsako soboto ob 10. uri do
konca avgusta, lutkovne, ple-
sne in gledališke predstave za
otroke.
Mladinski center Celje:
20. 7. od 18. do 23. ure Film-
ski večer-animirani filmi.
Šmocl Uško: 18. 7. Kino
Šmocl: ob 18. uri risani film
in ob 21. uri triler; 19. 7. ob
19. uri Indijski večer, ob 20.
uri modna revija sarijev in
ob 21. uri predavanje z dia-
pozitivi; 20. 7. ob 21. uri pred-
stava Trgovci skupine Dejmo
stisn't teater; 21. 7. ob 13. uri
šah; 22. 7. Mednarodni tabor,
do 29. 7.
Stari trg Slovenske Konji-
ce: 19. 7. ob 21. uri večer s
folklorno skupino »Sedmik-
vitek« iz Republike Češke.
. KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 18. 7. do 24. 7.
ob 18.30 in 21. uri triler Šte-
vilke za umor.
19. 7. in 20. 7. predstavi za
ponočnjake ob 23.15 roman-
tična komedija - predpremie-
ra Vse o fantu.
Mali Union: 18. 7. do 24. 7.
ob 20.30 yugo komedija Ma-
ratonci tečejo častni laog.
Kino Metropol: 18. 7. do
24. 7. ob 18. uri komedija No-
vi frajer in ob 19.30 in 21.30
romantična komedija Igra
usode.
Kino Šmarje pri Jelšah:
19. 7 in 21. 7. ob 20. uri ZF
akcija Spider man.
Kino RTC Unior Zreče:
19. 7. nočni kino ob 21. uri
am. akcijski film Spider
man; 21. 7. ob 18. in 20 uri
ter 22. 7. ob 20. uri am. ak-
cijski film Spider man.
Stari trg Slovenske Konji-
ce: 18. 7. ob 22. uri letni ki-
no Princ osvaja Ameriko.
Kino Žalec: 20. 7. ob
18.30 drama Kačji pastir in
ob 20.30 najstniška komedija
Konec šole; 21. 7. ob 18.30
najstniška komedija Konec
šole in ob 20.30 drama Kač-
ji pastir.
PLANINSKI
KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatar-
ne Celje vabi 27. do 28. julija
na Repov kot - Planjava - Bra-
na. Odhod bo v soboto, 27.
julija, ob 5. uri z avtobusne-
ga postajališča ob Glaziji. Pri-
jave do 22. julija na tel. 03
545-29-27 ah 040 324-669.
Repertoar SLG za sezono
2002/2003
Miro Gavran: KREONTOVA ANTIGONA
UUBEZNI GEORGA WASHINGTONA
Režiser Marjan Bevk
Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR
Režiser Žehmir Mesarič
Miroslav Košuta: VITEZ NA OBISKU
REŽISER Miha Alujevič
William Shakespeare: TROLIUS IN KRESIDA
Režiser Dušan Jovanovič
Jean Baptiste Poquelin Moliere: TARTUFFE
Režiser Mile Korun
Ervin Fritz: MIRAKEL O SVETI NEŽI
Režiser Vinko Moderndorfer
Fran Levstik: MARTIN KRPAN
Pripovedni večer za enega igralca
Strokovni sodelavec Miha Alujevič.
KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493 05 30
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
CSD-MATERINSKI DOM
Telefon 425-63-00 in 425-63-18
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju
Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
Podjetje NT&RCd.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03)42 25 190,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka žiro računa; 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvo-
de.
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi.
Računalniški prelom:
Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo);
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
Uredništvo: Marjela Agrež,
Milena Brečko-Poklič,
Simona Brglez, Janja Intihar,
Bojana Jančič, Brane
Jeranko, Gregor Katič,
Sebastijan Kopušar, Mateja
Podjed, Urška Selišnik,
Branko Stamejčič, Ivana
Stamejčič, Simona Šolinič,
Tone Vrabl.
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 190
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
Št. 29-18. julij 2002
40
ZANIMIVOSTI
Izi je zažigal v mesečini
Pivovarna Laško je v času Piva in cvetja gostila tudi vse svoje ekskluzivne in »navadne« kupce
Več kot štiristo velikih in
malih kupcev laškega piva
iz domačih logov in po de-
setih letih spet drage nam
Jugoslavije je pred enim
tednom plesalo natanko ta-
ko, kot je »špilal« direktor
Celjskih mesnin Izidor Kri-
vec. No, prav vsi že niso ple-
sali, čeprav je Izijeva Noč-
na izmena zažigala z reper-
toarjem, ki bi se ga razve-
selila vsaka obmorska te-
rasa. Jih je pa veliko vsaj z
nogo udarjalo po taktu. Z
rokami niso mogli, saj je z
vrčkom piva hudo težko
ploskati.
Dogajalo se je drugega dne
tradicionalnega laškega »Ju-
lijfesta«, na graščinskem dvo-
rišču, kjer so uslužbenci pi-
vo varnine prodaje za zeleni-
mi mizami pojili in hranih
svoje goste. Čez pivo, ki so
ga ponujala v drzne trikoje
oblečena dekleta, seveda ni
rekel nihče nič, nekoliko več
pripomb pa je bilo slišati na
račun hrane. Lojze Oberžan,
ki je imel v rokah večino or-
ganizacijskih niti, si je namreč
omislil slow food, nad kate-
rim pa večina ljudi južno od
Kolpe ni bila najbolj navdu-
šena.
Med množico nam nezna-
nih obrazov in postav se je
vsake toliko pojavilo oblič-
je katerega od domačih di-
rektorjev. Med prvimi je pri-
šel Dolfe Naraks iz žalske Ža-
ne, ki se je v zadnjem letu že
močno pobarvala v Mercator-
jevo rdečo barvo. Podjetje je
sicer še vedno samostojno in
v Žalcu pravijo, da bo tako
še kakšno leto ali dve, oziro-
ma do Naraksove penzije, ko
se bo doslej edini direktor Ža-
ne najbrž ves predal svoje-
mu najljubšemu športu - gol-
fu. Velik ljubitelj udarjanja
bele žogice po zelenih tratah
je tudi Izidor Krivec, ki se
je pred nekaj leti odlično
odrezal celo na svetovnem
amaterskem prvenstvu v Ar-
gentini, kamor je odpotoval
z dobrim poslovnim in si-
ceršnjim prijateljem Zdrav-
kom Počivalškom iz Term
Olimia. Južnoameriška drža-
va se jima je globoko vtisni-
la v spomin ne samo zaradi
zelo dobre uvrstitve, ampak
tudi zaradi velikanskih in
slastnih govejih zrezkov. Boj-
da sta jih na dan pojedla za
več kilogramov.
Začetnih udarcev golfa se
je letos začel učiti tudi direk-
tor Engrotuša Aleksander
Svetelšek, ki pa ga v Laškem
tokrat ni bilo. Je pa zato pri-
šel zagonetni in za novinarje
neulovljivi, vendar vedno na-
lezljivo nasmejani Mirko
Tuš. Očitno sta si s Svetelš-
kom nastopanje v javnosti
razdelila tako, da direktor En-
grotuša hodi tja, kjer je tre-
ba kaj javno povedati, last-
nik pa se udeležuje družab-
nih prireditev. Mirko Tuš obo-
žuje bordanje, letos pa se je
z desko spuščal celo po za-
sneženih strminah Kavkaza.
Da se še ni navadil na prek-
mursko ravnico, pa je bilo
mogoče razbrati iz nekoliko
odsotnega pogleda znanega
celjskega stečajnika Zlatka
Hohnjeca, ki so ga Laščani
marca letos posadili na vo-
dilni stolček v Radenski. Nje-
gov odhod med Prekmurce
je mnoge presenetil, vendar
je treba vedeti, da je Hohnjec
zelo blizu pivovarjem, zla-
sti Tonetu Turnšku, saj je bil
lani imenovan v nadzorni svet
Vitala, ki je prav tako kot Ra-
denska v večinski lasti Pivo-
varne Laško. Hohnjec si je z
Radensko naložil zelo težko
nalogo, napovedi o prevze-
mu, ki vsake toliko pridejo
iz hrvaške Jamnice, mu ne
napovedujejo mirnih časov,
čeprav je prvi mož pivovar-
ne večkrat zatrdil, da se o pro-
daji Radenske niso z nikomer
pogovarjali.
Zelo na kratko se je za eno
od zelenih miz na graščinskem
dvorišču, po katerem se je dva-
krat sprehodil tistega večera
zelo elegantni Tone Turnšek
(ko je vstopil, se je ozračje
kar malce naelektrilo), use-
del tudi generalni direktor Ere
Gvido Omladič, ki mu gre os-
vajanje južnih trgov dobro od
rok. Morda celo bolje kot Laš-
čanom. Omladič jo je kmalu
»podurhal« na Aškerčev trg,
kjer so njegovi Velenjčani za-
sedli skoraj polovico klopi
pred glavnim odrom in kjer
je pivovarna dala zelo čedno
urediti poseben prostor za svo-
je posebne goste. Med njimi
tudi za člana uprave Banke Ce-
lje Dušana Drofenika, ki se
je v Laško pripeljal naravnost
s počitnic na Ažurni obali.
Foto: GREGOR KATIČ
Dolfe Naraks
Mirko Tuš
Brhke Mariborčanke so navdušile tudi Toneta Turnška.
Izidor Krivec
Gvido Omladič (levo) in Zlatko Hohnjec (desno).
Št. 29-18. julij 2002