MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK _ _ . _ ^ 99 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. nri / Velja mesečno prejeman _ _ v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Ogla- J J se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 1L409 Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 TBf* ''S* '■ ......................................... ■ %3 JU Japonska kampanja proti Franciji in Rusiji Tokio, 23. junija. V zadnjem času se obrača japonski gnev predvsem proti Franciji in sovjetski Rusiji. Japonski tisk navaja, da postaja Francija, ki je bila doslej nevtralna, glavna dobaviteljica vojnega materiala za maršala Čangkajška. To oskrbovanje se vrši preko Indokine, kjer so bojda koncentrirane močnejše francoske pomorske sile. Tudi so baje pričeli v tej francoski koloniji z mobilizacijo domačinov. Japonski tisk objavlja številke o velikih kreditih, ki so bili te dni odobreni za to kolonijo. Tokijski tisk je pričel radi tega z veliko kampanjo proti Franciji, o kateri pravi, da se je sedaj popolnoma priključila taboru japonskih sovražnikov. Maršal Čangkajšek je dobil navodno zadnje dni preko Indokine velike množine raznega vojnega materiala, med drugim tudi 70 velikih hidroplanov, ki so po trditvah tukajšnjega tiska francoskega izvora. Razen tega navaja japonsko časopisje, da je dobil maršal Čangkajšek okoli 100 letal iz Anglije ter Amerike, 150 letal pa 'iz. sovjetske Rusije. Maršal Čangkajšek ražpoTaga radi tega z velikimi letalskimi silami, kar bo Japonce prisililo, da izvršijo potrebne letalske operacije v Kitajski. čuje se, da se Japonci pripravljajo sedaj za nova letalska bombardiranja kitajskih mest, četudi so v zadnjem času radi protestov od vseh strani s takšnimi bombardiranji prenehali. Japonska, kjer je bil sedaj razglašen program splošne mobilizacije, ki predvideva veliko varčevanje, zmanjšanje potrošnje, zlasti glede sirovin, bi se čividno hotela s takšnim novim bombardiranjem maščevati za te nove dobave vojnega materiala maršalu Čangkajšku. Kampanja japonskega tiska pa je usmerjena tudi k sovjetski Rusiji. Zopet je stopil v ospredje stari spor glede ribarjenja japonskih ribičev v vodah sibirskega primorskega področja. Tega spora, ki traja že več desetletij in ki se od časa do časa vedno znova pojavlja na dnevnem redu. doslej ni bilo mogoče rešiti na kompromisen način. Za Japonce je ribištvo v teh vodah, kjer je ogromno rib, naravnost vitalne važnosti. V Rusiji Pa se tega dobro zavedajo in zahtevajo vedno znova koncesije za pravico ribarjenja na drugih področjih. To priliko pa je izrabil japonski tisk za sunek v drugo smer. V japonskem časopisju so izšle namreč senzacionalne vesti o tem, da je daljnevzhodni maršal Bliicher interveniral pri Stalinu in Voro-šilovu v tem smislu, da se sovjetska Rusija končno odloči za udarec proti Japonski. Za to je sedaj najugodnejši čas, bi se ne bo tako hitro vrnil. Po mnenju maršalu Bliicherja ne bi bila namreč Japonska'trenutno v stanju, da bi vodila Vojaške operacije na dveh tako razsež-Pih frontah. Posledica tega bi bil neizogiben japonski poraz na vojnem polju. Poledica bi bila, da ne bi Japonska mogla več vzdržati svojih pozicij v Mandžuriji, Koreji in Kitajski. v V tej najnovejši kampanji japonskega ^asopisja tiči nedvomno precej strahu, jčodnji meseci na kitajskih bojiščih so pobožali, da ni vojskovanje lahka reč in da je treba.danes računati z dolgotrajnostjo borb, kar je izpričala tudi španska držav-bonska vojna. Radi tega ni nič čudnega, C{-‘ se takšna bojazen odraža v stolpcih laponskega tiska, ki je silno občutljiv za možnosti neslutenih reakcij z nasprotne strani. Le iz tega vidika lahko presojamo po- Angllla ne bo zašlltila svojih trgovskih pa z nimi edinkami 275:141 ZA CHAMBERLAINOVO POLITIKO. LONDON, 24. junija. Si- ■ se je v spodnji zbornici zaključila debata o zunanji politiki Chamberlainove vlade, četudi si je opozicija prizadevala, da bi uveljavila svoje teze glede angleškega stališča v španskem problemu. Državni podtajnik Butler je ob zaključku debate ponovno zatrdil, da ne misli angleška vlada na to, da bi zaščitila angleške trgovske ladje v španskih vodah z edini-cami vojne mornarice, ker bi se tak postopek lahko tolmačil kot vmešavanje Anglije v špansko državljansko vojno. Anglija hoče tudi vnaprej ostati zvesta svoji uspešno uveljavljeni politiki nevme-šavanja. Po Butlerjevih izjavah je vladna večina stavila predlog, da se po opoziciji sprožena debata zaključi. Za ta predlog je glasovalo 275 poslancev, dočim je dobila opozicija 141 glasov. V parlamentarnih krogih tolmačijo to glasovanje kot posredno zaupnico spodnje zbornice Chamberlainovi vladi. Preložitev obiska angleške kraljevske dvojice v Parizu LONDON, 24. junija. Po včerajšnjih pogajanjih med Parizom in Londonom se je sklenilo, da se spričo smrti matere angleške kraljice obisk angleške kraljevske dvojice v Pariz, ki je bil prvotno določen za čas od 28. junija do 1. julija, preloži na dneve od 19. do 22. julija t. 1. Kraljica Elizabeta bo koncem julija navzlic smrtnemu slučaju v kraljevski rodbini spremljala svojega soproga v Pariz, tako da ne bo v programu slovesnega sprejema in bivanja angleške kraljevske dvojice v Parizu nikakšnih sprememb. Dr. Milan Stojadinovič v avdi enci na Brdu BEOGRAD, 24. junija. (Avala). Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, ki se je pred dvema dnevoma vrnil s svojega potovanja po Ita- liji, je bil snoči sprejet v avdienco pri knezu namestniku Pavlu na dvorcu Brdu pri Kranju. Postopno razžidenje višjega poljskega uradniškega kadra VARŠAVA, 24. junija. V Krakovu izhajajoči list »Glos narodu« objavlja poročilo, da je bil zborni poveljnik general Berhard Mond upokojen. Ta upokojitev je zbudila precejšnjo pozornost, ker je bi! vpokojeni general nearijskega porekla. V smislu komentarjev tiska se smatra ta upokojitev kot posledica naraščajoče pro-tisemitične miselnosti v poljskih odločilnih krogih. »Gazeta Polska«, osrednje glasilo narodnega tabora, se zavzema za protisemitično politiko in postopno razžidenje višjega poljskega uradniškega kadra. Angleški krediti Italiji za nakup kanadskega žita LONDON, 24. junija. »Daily Express« doznava iz Rima za možnosti kredita Italiji glede nabave kanadskega žita, na drugi strani pa srednjeevropskim ter balkanskim državam. Ti krediti naj pripomorejo k splošni stabilizaciji v Evropi. Rimski dopisnik omenjenega lista poroča, da se je nedavno mudil v Londonu bivši italijanski finančni minister Volpi. Če bodo pogajanja z londonsko City glede kreditov dobro uspela, potem bo Italija lahko kupila na londonskem žitnem tržišču večje količine žita, kolikor bo Ita- liji potrebno za prehrano prebivalstva. Anglija je dobro proučila stanje posevkov v Italiji, predno je ponudila Rimu kredite. S tem pa bo moral stopiti v veljavo angleško-italijanski velikonočni pakt. List opozarja na obisk bivšega romunskega ministrskega predsednika Tataresca v Londonu ter mislijo, da se bo sklenila slična pogodba z Romunijo kakor s Turčijo. S pravočasnim kreditiranjem malim državam hoče Anglija prispevati k splošni stabilizaciji evropskih prilik. Bonnet napoveduje francosko-turško-sirijski vojaški pakt PARIZ, 24. junija. Zunanji minister Bonnet je v nekem govoru napovedal svoje bližnje potovanje v Ankaro. Ta obisk naj bi bila manifestacija prisrčnih odnosa jev med Francijo in Turčijo, katerih predstavniki v aleksaudretskem san-džaku razpravljajo sedaj o zelo važnih vprašanjih v zvezi z velikim načrtom, po katerem se predvideva pakt med Francijo, Turčijo in Sirijo, ki bi imel svoje vo- jaško ozadje in o katerem vodijo sedaj pogajanja francoski in turški vojaški strokovnjaki. CARIGRAD, 24. junija. V tukajšnjih krogih ne tajijo, da je položaj v Aleksan-dretti zelo napet radi zadržanja komisije Društva narodov ter ni izključeno, da bo 1 určija radi tega izstopila iz Društva narodov. jav ogromnih plakatov na številnih mestih japonske prestolnice, v katerih se poziva japonski narod k vojni proti sovjetski Rusiji. V plakatih se navaja, da je uspešna vojna na kitajskih bojiščih nemogoča brez udarca proti sovjetski Rusiji. In ta vojna je, kakor pravijo ti plakati, neizogibna... Nadomestne surovine »Del. politika« poroča v št. 57: »Kakšne vrste je blago iz nadomestnih surovin? V Nemčiji se sedaj izdeluje blago iz nadomestnih surovin. Ljudje pa ne nosijo radi izdelkov iz tega blaga in raje hodijo v starih zakrpanih oblekah, česar poprej ni bilo videti. Hlače iz takega blaga stanejo sedaj 22 mark, dočim so stale poprej enkrat, narejene iz pravega blaga, 10 mark. Za to pa se ti zgodi, da te take hlače, ker je blago trdo in v šivih reže, čez dan ogulijo na kolenu do krvi. Narejena obleka je stala leta 1932. 30 do 45 mark, sedaj 70 do 80 mark. Pod 150 mark sploh ni dobiti obleke. Takozvane »jan-kerce« stanejo najmanj 25 mark. Delovni suknjič, ki je stal nekoč 2.50 do 3 marke, stane sedaj 5.50 mark in celotna delovna obleka, ki je stala poprej 6 do 7 mark, stane sedaj 12 mark. Zgodi se pa, da si delavec delovno obleko v vodi zmoči. Ako jo da preko noči, da se osuši, nastanejo iz dolgih hlač dokolenke. Razen tega se tudi zožijo: ako jih delavec poskuša natakniti na noge, se mu blago na celem razpara.« Balokovič — BosiFak V »Novostih- št. 169 beremo: »Poročali smo o aferi, ki je nastala radi tega, ker je kmetsko pevsko društvo »Bosiljak« vzelo za svojega pokrovitelja umetnika g. Balokoviča. »Bosiljku« so stavili ultimat, ali da se odpove temu pokroviteljstvu ali pa da bo izključen iz »Hrv. sloge«. Sedaj pa se je, kakor poročajo, v teku več razgovorov ugotovilo, da gre za nesporazum: Balokovič ni bil izbran za pokrovitelja Bosiljka, ker spada to v kompetenco glavne skupščine, ampak je bil le na odborovi seji določen za ustanovnega člana z običajno članarino 1000 din. 1 o ugotovitev je vzel na znanje tudi predsednik Seljačke Sloge g. Herceg in je prišlo sedaj navodilo, da ustanovi vsaka vas čučerske župe svoj posebni del, da ne bo njegovo področje identično z »Bosiljkovim«. Glavno je, da je spor rešen in da so vsi penezi ostali v blagajni.« Ruška politika »Del. politika« piše v št. 57: »S časom se spoznamo. Zadnjič smo poročali, da je g. kaplan ruške delavce proglasil za same komuniste. Izkazalo se je, da se je imenovani gospod takrat zmotil, ker je v nedeljo, dne 19. t. m. s prižnice udrihal le po socialistih. Torej je bilo prvotno prepričanje neutemeljeno. K tisti politični pridigi naj pripomnimo: Ako bodo Ruše res zgorele vsled napuha, se socialistom te katastrofe ni treba bati, ker beseda napuh ne obstoja v njih besednjaku. Tudi o zmagi ali propadu socializma ne bo odločalo ruško delavstvo samo, veliko manj pa g. kaplan. Mogoče je g. kaplan prepričan, da bo propad socializma izbojevala pred kratkim ustanovljena četa slovenskih fantov v Rušah. Kristus, pridi in poglej, če je tempelj Gospodov čist...!« Med zmotami Beograda in Zagreba ~ »Kmetski list« poroča v št. 25: »Z osebnega »a idejni teren. Narodni poslanec Cvetic Jože je napisal pred nekaj dnevi pod naslovom »Med izdajstvom in muče-ništvom« sledeče, tudi za naše podeželje vsega uvaževanja vredne misli. Cvetic pravi: „Naše politično življenje bi morali vsaj ob dvajsetletnici Jugoslavije prenesti z osebnega na idejni teren. Ljudje so pri nas še vedno prebičevičevci, tnač- jesttodotske Betezke Uredbo o cestnih fondih, ki jo je ministrski svet na predlog gradbenega ministra predpisal dne 22. t. m., se bo pri čela izvajati dne 1. julija t. 1. Glavne določbe uredbe smo priobčili že v včerajšnji številki. Kontingent 200 vagonov masti in slanine nam je dovolila Nemčija. Radi izvoza slanine in masti v Nemčijo so cene debelim svinjam na naših tržiščih znatno poskočile. Izvoz aluminija iz Jugoslavije. V ši-beniškem pristanišču je ladja »Dinara« natovorila 8 vagonov aluminija, ki je namenjen za Anvers. Porast klirinške marke ustavljen. Poročali smo o naglem naraščanju klirinške marke. Narodna banka je sedaj z intervencijo ustavila nadaljnji porast ter klirinško marko zadržala na 15.50. Tvornica »Kristal« v Mariboru, ki je last Zadružne gospodarske banke, za preteklo poslovno leto ni izkazala nobenega dobička. Osijek dobi novo klavnico. Gradbeni stroški bodo znašali 7,400.000 dinarjev. Potrebni stroji se bodo dobavili v Češkoslovaški. Kiiring. Narodna banka je dne 22. t. m. izplačala klirinško nakazilo z Italijo št. 14.203 od 1. marca t. 1. Naši izvozniki morajo torej skoro 4 mesece čakati na izplačilo svojih terjatev. SK Rapid v Celju. Mariborski Rapid gostuje v nedeljo 26. t. m. v Celju, kjer bo odigral proti celjskim Atletikom prijateljsko tekmo. 600.000 dolarjev je zaslužil črnec Joe Louis z zmago nad Nemcem Schmelin-gom, ki je dobil »samo« 150.000 dolarjev. Okoli 250.000 dolarjev pa so pobrali prireditelji. Ostavka mariborskega poverjenika sodniškega odbora LNP. Mariborski poverjenik SOLNP g. Kopič je podal ostavko. Isto je storil tudi celjski poverjenik SOLNP. SK Amater:SK Železničar. V nedeljo 26. t. m. bo na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti obratna tekma za juni-orsko prvenstvo LNP med SK Amaterjem iz Trbovelj in SK Železničarjem. Tekmo sodi g. Konič. Gradjanski na Poljskem. Zagrebški Gradjanski je perfektuiral turnejo po Poljski, kjer bo odigral 5 nogometnih tekem. JHuiske jtouite 5000 dinarjev škode trpi trgovec To-bijas v Pacinju, ki so mu doslej še neznani rokomavhi odnesli iz trgovine razno špecerijsko in manufakturno blago. kovci, pašičevci itd. Opredeljenje za po-edinca prinaša često razočaranje pristašem, a skupnosti škodo, ker človek greši in naj je tudi vodja. Ideja ne more »grešiti«. Naše politične stranke bi morale biti nositeljice idej, pa ne bo razočaranj v političnem svetu. Služba ideji, ki se ji stranka ne more odpovedati brez cene svojega razpada, lahko vnese potrebno navdušenje v naše politično življenje. Nobene pogreške Beograda, ne zmote Zagreba (in Ljubljane) ne morejo omajati volje iskrenega nacionalnega človeka, da bi i vnaprej ne služil jugoslovanski ideji. Res je, tako Beograd, kakor Zagreb (in Ljubljana)' so često zahtevali od nacionalnega človeka, da bi bil izdajalec jugoslovanske misli. Drugi pot so od njega zahtevali, naj bo mučenik za jugoslovansko misel. Biti izdajica jugoslovanske misli pomenja se odpovedati veri v bodočnost Jugoslavije. Biti mučenik za jugoslovansko idejo, ko ona slavi dvajsetletnico svojega obstoja, poinenja žalost in sramoto. Pa obstoja tolažba! Ni to edina alternativa, glede katere se moramo odločiti. To so skrajnosti, a resnica se navadno nahaja nekje na sredi. To pot se nahaja resnica na sredi pota med zmotami Beograda in Zagreba, med izdajstvom in mučeništvom — v iskreni, ali tudi pametni službi brezkompromisne jugoslovanske politike.”« Stouauska ošaoeja Zlata Praga v blesku sokolske in slovanske Zlata Praga je vsa v prazničnem razpoloženju. Množice se zbirajo, da prisostvujejo prazniku sokolstva, jubilejnemu vsesokolskemu zletu, ki bo nudil nekaj, česar slovanstvo še ni videlo. Naši naraščajniki so že odšli ter se bodo v nadaljevanju zletnih slovesnosti priključili onim 30.000 dečkom in deklicam, ki so v soboto in nedeljo nastopili v okviru jubilejnega vsesokolskega zleta. 586.000 potnikov je prispelo zadnje tri dni v Prago, to je za 50.000 več, kakor pri vsesokolskem zletu leta 1932 v treh glavnih zletnih dneh. Nad 200.000 ljudi je bilo zbranih na zletišču. In vendar ni bilo nobene nesreče, nobenega incidenta. Češka organizatorna sila in sposobnost se je znova sijajno izpričala. Preko 200 inozemskih novinarjev je prijavljenih za udeležbo na zletu. Med njimi je 50 francoskih novinarjev. Napovedan je prihod drugih številnih francoskih kulturnih delavcev in pisateljev, pa tudi odlični predstavniki vseh slovanskih narodov. V sredo 6. julija bo zaključni zletni dan. Dopoldne bo po Pragi impozanten sokolski sprevod, popoldne pa bo na zletišču nastop jugoslovenskih, češkoslovaških in romunskih vojaških oddelkov. Zlata Praga bo te dni pokazala vsemu svetu strnjenost volje ter ustvarjalne sile slovanstva. Zapiski ob robu Bolgari Prejeli smo: Branjevke in prekupče-valke: »Hvala Bogu. Bolgare smo pregnale. Kmalu bomo lahko cene zvišale.« Gospodinje: Škoda da ni Bolgarov: pri njih smo le ceneje kupovale; pa sveže je bilo vse. Zdaj bo vse dražje, ker pojdejo branjevke s cenami kvišku. Kmetice iz okolice: Nam niso Bolgari nič škodili. Kar imamo mi, tega oni nimajo, in narobe. Mestna blagajna: Nam je vseeno, kdo prodaja. Vsakdo plača »štand-reht« enako. Tržni očetje: Branjevkam in drugim je treba ustreči. Volitve so pred durmi. Idtevci iolmsk&vuU £ep tektHGi fakti uspehfHutskepa sekai- &kem aktažia Mursko sokolsko okrožje je 16. junija izvedlo tekme članstva in naraščaja na ljutomerskem sokolskem telovadišču. — Tekme je vodil marljivi okrožni načelnik br. Slavko Stopar, ki je otvoril tekme s primernim nagovorom. Organizacija tekem je bila brezhibna. Udeležba tekmo valcev je bila zelo lepa in uspeh kljub raznim težkočam, s katerimi se bori danes sokolstvo, prav dober. Tekmovalo je pet vrst članov in štiri vrste moškega naraščaja. Tekmovala so društva oz. čete Ljutomer, Veržej, Štrigova, Cven in Mala Nedelja. Zal, da je radi tehničnih ovir izostala Gornja Radgona. Tekmam je prisostvovalo številno ljutomersko občinstvo, ki jih je spremljalo z velikim zanimanjem. Izid tekme je bil sledeč: Člani: V srednjem oddelku je dosegla jutomerska vrsta 1755 točk ali 66%, prvo mesto br. Joško Horvat 470 točk ali 94%, drugo br. Hudina Drago 390 točk ali 78%, tretje mesto pa br. Pohl Evald 350 točk. V nižjem oddelku je dosegla prvo mesto kombinirana vrsta Ljutomer-Veržej s 1984 točkami ali 82%, drugo mesto Mala Nedelja s 1693 točkami ali 70%, tretje mesto Cven s 1130 točkami ali 60%. Med posamezniki: Prvo mesto Seršen Stanko — Veržej 550 točk ali 91%, drugo mesto Bunder) Fran — Veržej 535 točk ali 89%, tretje mesto Škrjanc Ludvik — Mala Nedelja 498 točk ali 83%, četrto Vlomilci so poskušali še isto noč vlomiti pri nekem trgovcu v Levanjcih, pa so rili prepodeni. Orožniki vršijo poizvedbe. Žrtev prometne nesreče je postala posestnica Marija Šegula, ki jo je neki ko-esar povozil na banovinski cesti proti Leskovcu v Halozah. Nezavestno in s težkimi poškodbami na glavi so jo od-premili v ptujsko bolnišnico. mesto Potočnik Jakob — Ljutomer 460 točk ali 76%, peto mesto Rajh Dušan — Cven 450 točk ali 70%. Naraščaj: 1. mesto vrsta Ljutomer — dijaki 2513 točk ali 84%, 2. mesto Ljutomer — obrtni naraščaj 1735 točk ali 60%, 3. mesto Ljutomer — dijaki 1689 točk ali 56%. Med posamezniki: 1. mesto Kolarič J. 533 točk, ali 88%, 2. mesto Vujec Peter 533 točk ali 88%. 3. mesto Titan Bela 520 točk ali 86%, 4. mesto Soršak Zlatko 514 točk ali 85%. Po končanih tekmah so se vršile prija-telske tekme v odbojki. Tekme so nam pokazale, da so vrli ljutomerski Sokoli preko zime pridno delali v sokolskih telovadnicah na vseh poljih telesne vzgoje. Zdravo! —ko. utmeeske M»/Ue III !■■■! II— Odhodnica davčnega upravnika br. Martinaka. Davčni upravnik br. Viktor Martinak je bil premeščen po službeni potrebi v Črnomelj. Sokolsko društvo se je od svojega marljivega tihega delavca prisrčno poslovilo v sredo zvečer v Sokolskem domu, kjer se je zbralo številno članstvo, da se poslovi od marljivega Sokola, ki je imel mnogo prijateljev in znan cev tudi izven sokolskih vrst. Br. Martinak je živel v Ljutomeru polnih 12 let. Odhod br. Martinaka je povzročil v ljutomerskem Sokolu veliko vrzel. Sokolskemu društvu Črnomelj na pridobitvi izrecno čestitamo, br. Martinaku pa želimo tam istih uspehov ter zadovoljstva. Priporočljiv zdravnik. — Gospod doktor, zakaj ste pa preložili ordinacijo na šesto uro zvečer? — Ker moj bolnik prej nima časa. Darulte za azilni sklad PrLI Divjaški razbojniški napad. Ni se še poleglo razburjenje radi drznih roparskih napadov v Žikarcih in Dupleku, o čemer smo izčrpno poročali, že beleži kriminalna kronika nov drzen roparski napad, ki se je izvršil v pretekli noči v neposredni bližini Maribora, in sicer v Zrkovcih, kjer je postala žrtev nezaslišanega roparskega napada daleč naokrog znana gostilničarka Neža Selova. Kmalu po 1. uri zjutraj sta mlajša moška vdrla v gostilniške prostore znane Selove gostilne in sicer na ta način, da sta s silo odstranila železni križ na oknu. Ko sta na ta način prišla v notranjost gostilniških prostorov, sta pretaknila vse omare in predale ter sta očividno stikala samo za denarjem. Ko v gostilniških pro- i BENET A je priporočljiva pijača, ki pospešuje prebavo. storili nista našla nobene gotovine, sta vdrla v spalnico gostilničarke Neže Selove, ki je sama spala v hiši. Selova se je roparjema postavila po robu in se je razvila srdita borba med žensko in obema moškima. Med borbo pa je gostilničarka spoznala enega od roparjev, nekega Alojzija R., ki je bil svojčas pri njej zaposlen. Ko ga je Selova poklicala po imenu, se je ropar tako ustrašil, da je pobegnil. Medtem pa je drugi ropar vrgel gostilničarko na tla ter jo teptal z nogami. Z zadnjimi močmi pa se je gostilničarki posrečilo, da se je otresla roparja in zbežala na prosto. Na njene klice »Na pomoč« je prihitela služinčad, nakar je tudi drugi napadalec pobegnil. Zanimivo je, da je bilo že pred dvema tednoma v omenjeno gostilno izvršen vlom in gre očividno za iste storilce. Nežo Selovo so odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je zadobila pri roparskem napadu težke notranje poškodbe, razen tega pa ima strto roko. Tezenski orožniki so takoj uvedli obširno in intenzivno preiskavo ter so že izsledili in aretirali Alojzija R., dočim drugega napadalca še »Oh, moja stara kitajska vaza!« »Kaj bi s tem. Jutri prinesem gospe novo za — šest dinarjev.« Vrtiček. —Kaj pa počenja vaš vrtiček, sosed — E, — danes smo ga pojedli za ot Andrej Gabršček Sinoči je preminil v Ljubljani zadet od kapi zaslužni narodni borec goriški, novinar, publicist ter organizator slovenske literature Andrej Gabršček. Njegovo ime bo ostalo trajno zapisano v zgodovini našega naroda, zlasti goriških Slovencev. Življenje Andreja Gabrščka je bilo en sam delovni dan. Neverjetno je, kaj je Andrej Gabršček v svojem življenju in delovanju dosegel ter ustvaril. Bil je novinar, prevajalec, urednik, ti-skarnar, literat, založnik, organizator in politik. Vse njegovo delovanje je bilo usmerjeno k temu, kako med našitn go-riškim ljudstvom dvigati nacionalnega duha ter čuta za vseslovansko vzajemnost. Andrej Gabršček je izdajal v Gorici Sočo«, ki jo je urejeval z razgledne točke nacionalne, napredne ter vseslovan- ske usmerjenosti. Kot lastnik goriške narodne tiskarne je zalagal nešteto knjig ter zbirk, pa tudi prevodov iz slovanskih literatur. Ta njegov založniški sistem je pomenil program. Neutrudno delaven je bil Andrej Gabršček in gre precejšnja zasluga tej njegovi neugnani delavnosti, da je naš goriški rod dozorel do tolike stopnje zavesti in nacionalne vnetosti ter napredno revolucionarne usmerjenosti. Že med vojno se je Andrej Gabršček zatekel na Dunaj, kjer je organiziral dunajske Slovence. Za časa njegovega bivanja na Dunaju so bili dunajski Slovenci najbolj strnjeni in najbolj zbrani. Zatem pa se je Andrej Gabršček preselil v Ljubljano. Navzlic visoki starosti mu neugnana delavnost ter iniciativna razgibanost ni dala mirovati. Izdal je »Goriške Slovence« v dveh zvezkih, v katerih je zbral ogromnega gradiva, ki se nanaša na politično, gospodarsko, kulturno in socialno zgodovino goriških Slovencev. To po njem zbrano gradivo je tako izčrpno in temeljito prirejeno, da predstavlja najdragocenejši donesek k zgodovini goriških Slovencev v zadnjih desetih letih. Toda Gabršček se ni s tem zadovoljil. Vsak dan je zahajal v licejske knjižnico v Ljubljani, kjer je zbiral iti pripravljal gradivo za svoja nadaljnja dela o Trstu in Istri. Sredi dela pa je potrkala bela žena. Ko se je včeraj Andrej Gabršček potožil bratu odvetniku dr. Franju Gabrščku, da mn zadnje dni nagaja srce in da je v skrbeh za svoje zdravje, ga je nenadno obšla slabost. Predno so ga prepeljali v bolnišnico, je Andrej Gabršček na posledicah srčne kapi preminil. Prepeljali so ga v mrtvašnico ob zavetišču Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Z Andrejem Gabrščkom stopa s do-zornicc našega narodnega življenja ve-lezaslužen narodni delavec one stopnic, kakršni se med narodom pojavljajo le v dobi velikega upanja ter usodnega od-ločevanja. Ves narod mu bo trajno hvaležen za to, kar je ustvaril v neomejeni in neizčrpni ljubezni do svojega rodu. Slava Andreju Gabrščku! 1 mšm&e in d Tatovi, ženitbeni sleparji in „proroki“ se zagovarjajo pred malim kazenskim senatom Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je morala danes dopoldne zagovarjati tričlanska tatinska skupina, ki je tekom lanskega leta do letos meseca februarja strahovala prebivalstvo Slovenskih goric in Prekmurja. Na zatožni klopi so sedeli 231etni pekov-ssi pomočnik Jakob Fišer, 221etni delavec Milan Peš in 291etni delavec Viktor Loparnik, vsi brezposelni in brez stalnega bivališča. Obtožnica jim očita, da so izvršili okoli 50 tatvin in vlomov. Kradli so vse, kar jim je prišlo pod roko. Na ta način so se preživljali skoro leto dni. Svoje tatinske pohode so raztegnili na vse Slovenske gorice in Prekmurje, pojavili pa so se tudi v Celju in v mariborski okolici. Toda navedeni obtoženci se n:so samo udejstvovali kot tatovi in vlo-rmlci, marveč so se preživljali tudi s pro-rokovanjem iz kart ter na ta način izkoriščali praznovernost ljudi. Obtoženi Loparnik pa je obljubljal raznim ženskam tudi zakon in je na ta način izvabil razne manjše zneske. Skupna škoda, ki so jo povzročili s tatvinami in drugimi goljuf-nimi manipulacijami presega vsoto 20.000 dinarjev. Pri razpravi so vsi obtoženci v glavnem priznali svoje grehe. Obtožen je bil še 261etni brezposelni delavec Karel Vršič, ki pa je pobegnil, in se je postopanje proti njemu izločilo. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Čemer, prisedniki so bili s. o. s. dr. Grmovšek in Lečnik, obtožbo pa je zastopal državni tožilec dr. Hojnik. Jakob Fišer je bil obsojen na 9 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, Milan Peš na leto dni in 5 mesecev robije ter na 31etno izgubo častnih pravic, Viktor Loparnik pa na 4 leta robije ter na 41etno izgubo častnih pravic. Jakob Fišer in Milan Peš sta kazen sprejela, dočim se bo Loparnik pritožil. Ob svežem grobu Antona Kunsta Turobno in pretresljivo je bilo slovo od tragično ponesrečenega podnadzorni-ka tuk. mestne policije g. Antona Kunsta. 2e dolgo pred napovedano uro se je pred mestno mrtvašnico na Pobrežju zbrala ogromna množica ljudi, da pospremi blagega in nepozabnega pokojnika na njegovi poslednji poti. Po opravljenih cerkvenih obredih so dvignili krsto, vso posuto s cvetjem in venci, nakar se je izpred mrtvašnice razvil dolg in turoben mrtvaški sprevod, ki je krenil do Kun-stove družinske grobnice. Krsto so ob špalirju nadstražnikov nosili policijski stražniki, dočim se je v sprevod polnoštevilno uvrstilo uradništvo tuk. mestne policije z zastopnikom polic, predstojnika nadkomisarjem Kosom na čelu, nadalje uradništvo tuk. obmejnega komisa-rijata, večje število rezervnih oficirjev, orožništvo, finančni organi, gasilci ter v častnem številu zastopani Maistrovi borci. Od odprtem grobu se je v iinenu Zveze Maistrovih borcev poslovil od pokojnika kot vrlega nacionalista in zavednega nacionalnega delavca zvezin predsednik prof. dr. A. Dolar. V svoj globoko občuteni govor je dr. Dolar zajel kratek oris pokojnikovega življenja iz predpre-vratne dobe. S toplimi besedami se je pomudil zlasti pri dobi naših osvobodilnih bojev, ko je pokojni Kunst kot mlad nacionalist in prostovoljec stopil v krog Maistrovih borcev ter se aktivno udeleževal takratnih bojev pri Št. liju, Plaču in na koroški fronti. Maistrovi borci so izgubili z njim zglednega bojnega tovariša, čigar spomin bo živel trajno v analih naših takratnih osvobodilnih bojev. Vzornemu nacionalnemu delavcu, vestnemu uradniku in zvestemu, odkritemu tovarišu, skrbnemu družinskemu očetu naj bo domača jugoslovenska zemljica lahka! Himen! V zadnjem času so se v Ma riboru poročili: Purkeljc Franc, zasebni uradnik, Krčevina, in Rjavec Marjeta, učiteljska abiturientka, Studenci; Ogrizek Ivan, tovarniški strugar, Radvanje-Nova vas, in Krajnc Marija, hči pleskarja drž. žel., Radvanje; Ploj Oton, tkalec, ih Meglič Alojzija, tkalka, oba Pobreška 26; Hirschman Jože. občinski delavec, in Hostinger Marija, delavka, oba Studenci; Rojko Jožef, zidar, in Kren Katarina, gostilničarka. oba Pobrežje; Makoter Janko, pomožni deiavcc drž. žel., in Pergor Terezija, kuharica, oba Pobrežje; Eerlič Frančišek, sin posestnika, in Zorjan Marija, hči posestnika, od Sv. Jurija v Slov. goricah. Bilo srečno! Tombola Sokola Pobrežje 3. julija t. I. Vpisovanje na lil. deški narodni šoli na Ruški cesti (za novince) se vrši v petek 1. julija t. 1. od 8. do 12. ure. Starši naj prinesejo s seboj krstni list otroka ali izpisek iz krstne knjige in svoj domovinski list. Kino Union. »Charlie Chan v Egiptu«, senzacijski film napete vsebine. Skrivnosti faraonskih grobov v dolini smrti. Mladina stopa Matura na drž. realni gimnaziji. Včeraj popoldne je bil končan višji tečajni izpit na državni realni gimnaziji. Izpitom je predsedoval ministrski odposlanec g. prosvetni načelnik v p. dr. Leopold Poljanec. K izpitom se je prijavilo 43 pripravnikov in 30 pripi-avnic; ustnega izpita je bilo oproščenih 5+2 pripr., za dva meseca je bilo odklonjenih 8+5 pripr.; vsem ostalim pripravnikom in pripravnicam je bila priznana zrelost za fakultet-ske študije. Ti so: Bertalanič Janez, Bre-že Bogomir, Ceh Branko, Dolinšek Karel, Duh Maks, Frank Stojan, Golob Martin, Lebar Radislav, Lipovšek Anton, Ro-glič Milan, Škofič Drago, Turk Frančišek, Vodopivec Ivan (oproščen ustnega izpita), Košuta Srečko, Dernovšek Marko, Dolenec Bogdan (oproščen ustnega izpita), Fabjan Konrad, Feinig Ivan, Finž-ger Marjan, Gošler Karl, Hren Boris (oproščen ustnega izpita), Klinar Vladimir, Knez Rihard, Kogelnik Drago, Kohn-stein Rudolf, Lengar Zvonko, Ločičnik Albin, Polak Mitja, Puklavec Ivo, Ribič Rudolf, Roth Mirko (oproščen ustnega izpita), Šalda Zdenko, Vrečko Zvonko (oproščen ustnega izpita), Lovše Milivoj, Černovšek Jožica, Draganič Renata, Gogala Smiljana, Hinterlechner Mirjana. Hirsch Elizabeta, Janžekovič Zora, Kre-sevič Danica, Ličen Vida, Makuc Vlasta, Miovič Desanka, Nebesar Marija, Pašku-lin Vera, Perkič Irmgarda, Plaskan Emilija, Prapotnik Janisiava, Prekoršek Milena. Princi Marija, Remec Ana, Skvarča Sonja, Sobotkiewicz Zdenka, Sotlar Danica, Stare Ivana, Weber Marija, Wo-mer Mira (oproščena ustnega izpita) in Zisel Herta (oproščena ustnega izpita). Matura na Drž. trgovski akademiji v Mariboru. K letošnji maturi, ki se je vršila v času od 7. do 23. junija pod predsedstvom direktorja zavoda, se je priglasilo 33 kandidatov in sicer 32 rednih učencev in učenk ter 1 privatist. Izpit so položili: Bajec Teodor, Ban Albin (privatist), Božič Dagmar, Brecelj Marija, Dasko Viktor (z. odliko), Dujec Marija, Frangeš Ida, Frangež Elizabeta, Grabner Marija, Gril Marija, Heričko Pavel, Hvala Marija, Jaki Olga, Jug Emil, Kocjan Adela, Kuhar Vida, Lah Adolf. Laufer Josip, Luthar Karel, Orel Milena, Plečko Ivan, Polanec Aliče (z odliko, oproščena ustnega izpita), Sekula Martina, Svenšek Maks, Šumer Karel, Voršič Klara, Zei Dušan, Zorčič Alojz. Pet kandidatov ima popravni izpit meseca septembra. POŠTNI URADNIKI otvarjajo dne 29. t. m. ob 11. uri svoje planinsko okrevališče na Petkovem sedlu (Hočko Pohorje). Ljubitelji zelenega Pohorja pridite k otvoritvi te nove pohorske postojanke. Razstava risb in ženskih ročnih del na drž. nepopolni mešani realni gimnaziji bo odprta za občinstvo v nedeljo dopoldne in ponedeljek popoldne do 5. ure. Vabijo se starši, sorodniki in prijatelji mladine. Uspeh učencev(nk) na drž. trgovski akademiji v Mariboru koncem šolskega leta 1937738. Koncem šolskega leta je bilo 189 učencev(nk). Od teh je 90 učencev ter 99 učenk. — Uspeh je sledeči: Odličen 7, prav dober 20, dober 90, zadosten 34. Izdelalo je razred 151 ali v procentih-79.89%. Ni izdelalo 7 ali v procentih 3.76%. Popravne izpite ima 31 ali v procentih 16.35%. Vpisovanje na II. deški narodni šoli bo v četrtek dne 30. junija od 8.—11.'ure. Novinci naj pridejo v spremstvu odraslih, ki naj zanje predlože krstne liste in potrdilo o cepljenju proti kozam. Meja kliče! Kam? v Marenberg! Zakaj? Ker tudi tu živimo Slovenci, ki bomo v uvod proslav dvajsetletnice naše svobode vprizorili v nedeljo dne 26. junija ob pol 16. uri narodno igro »Deseti brat« na prostem po priredbi brata Sor-nika iz Ruš. Nacionalni Maribor s svojimi sokolskimi in obilnimi drugimi društvi pohiti v naš obmejni Marenberg po geslu: »Le naprej brez miru!« Naj bo čvrsta naša meja. Zdravo in na svidenje! Sokol Marenberg Vuhred. Pevcem Ipavčeve župe. Koncert v parku bo v soboto 25. junija zvečer. Nocoj pri ugodnem vremenu od pol 9. do 10. promenadni koncert v mestnem parku. Igra vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. kapetana J i r a n k a. VI. redni občni zbor stavbne zadruge »Pohorska železnica« bo dne 11. julija 1938 ob 19.30 .uri v restavraciji »Novi svet« (Povodnik) v Jurčičevi ulici v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Ci-tanje zapisnika o zadnjem občnem zboru, 2. poročilo načelstva in nadzorstva, 3. odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1937, 4. predlogi in slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, sc vrši pol ure kas neje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki sklepa ve ljavno, ne glede na število navzočih čla nov. Zadnji čas je, da se prijavite za prekrasne »Putnikove« izlete Maribor z luksuznimi avtokarji: 26. junija: Okoli Pohorja in v Mežiško dolino Din 85.—. Od 28. do 29. junija: v Logarsko dolino (2 dni) Din 120.—. Od 2. do 3. julija: v Ma-riazell (2 dni) Din 200.—. Dne 6. julija: G raz Din 100.—. Prospekti, vse informacije in prijave: »Putnik« Maribor-Ce-lje-Ptuj. Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri v soboto 25. t. m. sledeče vreme: Še nadalje spremenljivo oblačno, lokalne nevihte. Glavni trg. Mi kibici, ki nadzorujemo dela na Glavnem trgu in se zanimamo kako in kaj bo, smo zadnjič slišali od nekega tam nastavljenega dober dovtip (vic). Na vprašanje, kako se bo tlakoval Glavni trg, je odgovoril: Vozne ceste s kockami, srednji otok bo asfaltiran, druga dva otoka pa bosta tlakovana z »mačjimi glavami«. Neki hudomušni poslušalec je vzkliknil: Čisto pravilno; mačje glavice so zgodovinske, gotovo hoče kdo te zgodovinske mačje glavice še poznim rodovom ohraniti. Mi drugi kibici pa smo si mislili: Čisto prav od gradbene uprave, da občinstvo malo poteguje; iznenadenje bo itak prijetno, ko bomo koncem koncev videli lepe s kockami tlakovane ceste in asfaltirane otoke. Saj drugače ne more biti. Vendar pa menda ne bomo uporabljali v času betona in asfalta »mačjih glavic«, pa naj bodo te še tako zgodovinske. Svilo za obleke, nove vzorce "«<»L JOSIP SRAJ, MARIBOR palaia banovinske hranilnice Zagorijo naj kresovi dne 4. julija na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda v dokaz naše čuječnosti in v bodrilo bratom v zamejnih in obmejnih pokrajinah! Lična serija mariborskih posnetkov je izšla pravkar v znani zalogi mariborskih razglednic F. Novaka v Gosposki ulici. Posnetki so zelo lepi ter se v njih odraža vsa lepota in privlačnost Maribora. Iz policijske službe. Policijski agent II. razreda Farne Kokol pri predstojni-štvu mestne policije v Mariboru je napredoval za policijskega agenta I. razreda. Za policijskega stražnika pri pred-stojništvu mestne policije v Mariboru pa je imenovan Jožef Pogorevc. Vojni dobrovoljcl. Finančni zakon za leto^ 1938/39 podaljšuje rok za vlaganje prošenj za dobrovoljsko uverenje. Prizadeti vojni dobrovoljci, ki bi bili po zakonu priznani in to samo oni, ki so se za časa svetovne vojne prostovoljno borili v srbski ali črnogorski vojski, dobrovoljci bataljona kapetana dr. Pivka, dobrovoljci iz Nocera Umbre in Murmana, se radi tega obveščajo: 1. da rok za vlaganje prošenj, da se onim, ki že imajo ne-boračko uverenje, isto zamenja v borač-ko uverenje, neha 30. junija 1938; 2. da je rok za vlaganje novih prošenj za do-brovoljska uvercnja podaljšan do 30. septembra 1938 in 3. da so prizadetim vsa potrebna pojasnila in tiskovine na razpolago pri sreski organizaciji zveze vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, Frančiškanska ul. 10+ Iz banovinske službe. Za banovinskega pripravnika je imenovan Franc Cestar, doslej pisarniški dninar pri banovinski bolnišnici v Mariboru. Premeščen je banovinski cestni nadzornik Ciril Zupe od sreskega cestnega odbora Krško k sres-keniu cestnemu odboru Ormož. Vpoko-jen je zdravnik združene zdravstvene občine Ljutomer dr. Franc čeh. Premeščen je asistent banovinske bolnišnice v Šibeniku dr. Miroslav Houška k banovinski bolnišnici v Murski Soboti. V višjo skupino je napredovala upravno pisarniška uradnica pri sreskem načelstvu Maribor levi breg Sonja Solarovič. RENETA je brezalkoholni jabolčni sok. Drava izroča svoje žrtve. Pri Pušen-c.h, občina Ormož, je Drava naplavila moško truplo, ki je bilo že popolnoma v razpadu. Truplo, na katerem ni videti nobenih znakov nasilja, je po mnenju zdravnika ležalo v vodi najmanj tri tedne. Pri utopljencu, ki je star okoli 20 let, niso našli nobenih dokumentov, iz katerih bi bila razvidna identiteta. Truplo so pokopali na tamošnjem pokopališču. Lestva in kolo. V Zgornjem Radvanju je treščil z lestve 571etni železničar Ga-brijan Lovrenc s toliko silo na tla, da si je pri padcu strl desno nogo v gležnju. — V Gubčevi ulici tik tvornice Jugosvila pa je po_ nesrečnem naključju zavozila delavka Žižek Terezija, stanujoča na Pobrežju, Gubčeva 30, s svojim dvokolesom v neko žensko, ki je v trenutku prekoračila cesto in jo podrla na tla. Dočim se povoženi ženski ni pripetilo nič zlega, je kolesarka padla s svojega kolesa tako nesrečno, da si je pri padcu strla levo nogo pod kolenom. Obe ponesrečeni ženski so naši reševalci odpremili v tuk. splošno bolnišnico, kjer se sedaj zdravita. 10 zapovedi za zakonske žene Društvo avstralskih deklet je izdalo nedavno deset zapovedi za zakonske žene. Vsak zakon bo baje srečen, če se bodo žene ravnale po tehle zapovedih: 1. Vzdržuj svoj in svojega moža dom v redu in poceni. 2. Zanimaj se za njegovo delo. 3. Vzgajaj sama otroke. 4. Skrbi v prvi vrsti za svoje zdravje na ljubo možu in otrokom, toda ne bodi sitna in ne vzdihuj, kadar ti tiič ni. 5. Ravnaj s služkinjo kakor s človeškim bitjem in ne pritožuj se možu čez njo. Nobenega moža ne zanimajo skrbi v zvezi z gospodinjstvom. 6. Bodi po možnosti zmerom dobre volje. 7. Čitaj knjige in časopise in zanimaj se za dogodke izven svojega doma. 8. Bodi mikavna. Ne nosi doma starih .oblek in copat. f 9. Ne bodi naduta. | 10. Ne godrnjaj. Čudna pota. 1 Nevestin oče: »Opozarjam vas, mladi (gospod, da moja hčerka ne more računati i z veliko doto. V najsrečnejšem primeru dobi dva milijona dinarjev.« Ženin: »Ali ima to naloženo na hranilni knjižici?« Oče: »Ne, na stečki državue loter+je.« Mmvsfota Zdravilni vpiiv jogurta. Mnogo ljudi ne ve, kako je za naše zdravje škodljiva slaba prebava, in ne sluti, da so zaradi nje vsi deli našega telesa preutrujeni in ne morejo opravljati svojih nalog, kakor b' jih morali. V debelem črevesu je mnogo bakterij, ki povzročajo gnitje in razkrajanje. Pri zdravi prehrani in dobri pre bavi niso te bakterije nevarne našemu telesu. če pa je prehrana nepravilna, se bakterije gnitja in razkrajanja razmnožijo v debelem črevesu v tako velikanskem številu, da postanejo hudo nevarne. Te bakterije izločajo namreč strupe, ki prehajajo v kri. Prav ti strupi so vzrok poapnjenja žil, obolenja na jetrih in ledvicah. Verjetno je, da so povod tudi drugim nevarnim boleznim. Znano je, da imajo v Bolgariji silno mnogo stoletnikov, in sicer jih je ob petih milijonih vsega prebivalstva kar 4800. Nasprotno sliko nam kaže Nemčija, ki šteje okrog 72 milijonov prebivalcev, pa ima komaj 70 ljudi, ki so dosegli sto let. Tega čudnega razmerja nikakor ne moremo pripisovati boljšim zdravstvenim razmeram v Bolgariji, temveč samo užiVanju jogurta (bolgarskega kislega mleka). Bolgari uživajo jogurt kot hranilo in poživilo vsak dan. — Prvi, ki je opozoril človeštvo na zdravilni vpliv jogurta, je bil profesor dr. Meč-nikov, upravitelj Pasteurjevega zavoda v Parizu. Profesor Mečnikov je namreč ugotovil, da povzroča prekomerno uživanje mesa hude motnje pri prebavi. Kolikor telo mesnih beljakovin ne prebavi, jih bakterije v debelem črevesu lahko razkrajajo. Pri tem se razvijajo strupi, ki lahko preidejo v kri in tako povzročijo zastrupljenje in polno drugih bolezni. — Profesor Mečnikov je dalje ugotovil, da lahko z uživanjem jogurta preprečimo, odnosno onemogočimo gnitje in razkraja nje v debelem črevesu. Zdajšnja znanost stoji na stališču, da jogurt uničuje in odstranjuje vse one črevesne bakterije, ki so škodljive za naše telo in odstranjuje vse strupene snovi, ki nastanejo v čreve-sih pri presnavljanju. Z uživanjem jogurta si torej podaljšujemo življenje. Jogurt je naravna mlečna pijača, ki jo dobimo iz kravjega, ovčjega, kozjega ali bivolje-ga mleka, ki ga segrejemo na 60 do 70 stopinj (pasteriziramo, nato pa denemo vanj čiste mlečnokislc bakterije. Mleko se potem skisa, da je podobno našemu kislemu mleku. Jogurt je lahko prebavljive mlečna hrana, ki jo predpisujejo zdravniki tudi bolnikom s tifusom, slabo prebavo, sladkorno boleznijo, raznimi živčnimi boleznimi. pljučnim katarom, slabokrvnostjo in drugimi boleznimi. Ker ima jogurt mnogo mlečne kisline in se njegove bakterije v črevesju hitro razmnožujejo, se s tem preprečuje večji porast gnilobnih bak terij. Jogurt je torej tudi razkuževalec črevesja. Potenje nog je nadležna stvar. Prekomerno potenje nog povzroča v nogah razna obolenja, neznosen smrad pa učinkuje neprijetno. Mnogokrat povzroča potenje preozka obutev. Ker ne more znoj izhlapeti, se začne usnje samo razkrajati, kar povzroča potem še hujši smrad. h in sueta Volitve stanejo kandidatnih list za mestih ^ strmimi in še ne zgrajenimi ulicami uporabljajo nosilnice. V obliki nosilnega stola jih uporabljajo zlasti na podeželju. Štirje ga nosijo, peti pa teče za njimi za zamenjavo. V notranji Kitajski jc človek še vedno prava tovorna žival. Na hrbtu in na ramah prenašajo Kitajci Tiskanje kandidatnih list za nedavne volitve v češkoslovaški prestolnici je stalo lepe denarje. Izračunali so da sojz nosilnimi palicami težke tovore Kjer s ranke izdale samo v lagi za letake m jS0 p0(j nekoliko boljše, uporabljajo samo-^7-470 111 Propagandni material bolnice. Najbolj uporabljeno prometno sredstvo je dvokolesna taljiga, ki jo vlečejo konji ali pa govedo. V velike daljave pa je gotovo še najbolj zanesljiva kamela. Narodno predstavništvo v Urugvaju je Karavane skrbe za promet po veliki pu-izvolilo za novega državnega poglavarja >:"avi J0 Alfreda Baldomira, za podpredsednika države pa finančnega ministra Cezarja Charlone. Oba sta nastopila svojo službo 19. junija. Novi prezident Urugvaja Živi mrtvec Pred 16 leti je bila Katarina Smutsova --------- (še skromna pevka v zboru nekega pari- Poročna darila za bodočo škega gledališča. Tam se je seznanila s ;svojim poznejšim možem, mornariškim J co «ana j kapitanom. Njen zakon je bil srečen, toda Šestnajstletna sestra egiptovskega kra-: 'raJal ni dolgo. Zakonsko srečo je uničil lia Faruka, princesa Favzija je prejela izj‘lul hi govorilo se je, da je utonila njegov oče. perzijski šah Riza Pahlavi. !vsa Posadka. Katarina je dolgo žalovala Šah je poslal svoji bodoči sinahi tri ču- možem in ni se hotela drugič omožiti, dovite nize biserov, njegov sin pa kra-! ^ rn>la se 3e h gledališču in postala slavna sen prstan, lepo ročno zrcalo in rokopis pevka. Svojega moža ni mogla nikoli pozabiti. Po dolgih letih je pa našla letos pred svojim domom v Adelaidi mrliča, v katerem je spoznala svojega moža. Pri sebi je imel pismo, v katerem je bilo opisano, kako se mu je bilo posrečilo rešiti se med nesrečo na morju. Nanj je padlo več sodov in zelo ranjenega so prepeljali na Javo. Kot pohabljenec je prispel čez več let v Adelaido, kjer je izvedel, da je postala njegova žena med tem slavna pevka. Da bi ji ne bil v napotje, se ji ni več javil, da bi mislila, da je res mrtev. Ko se mu je pa približal konec, je sklenil umreti pred njenim domom. Katarina je počastila zvestobo svojega ljubljenega moža na ta način, da mu je dala postaviti 16 m visok spomenik s srcem na vrhu. iameUfodoBtauatjo Čudno je to. Nežica stoji s sivolasim dedom pred kletko in si ogleduje severnega medveda. Čez nekaj časa vpraša deda: »Zakaj se pa ta medved imenuje severni medved?« »Ker ima belo dlako,« odgovori ded »Saj si tudi ti bel, pa ti nihče ne reče severni ded!« ga zavrne Nežica. korana, ki ima vsako stran okrašeno s slikami. Poleg tega je prejela nevesta od svojega ženina smaragdno ogrlico, njegov portret in sliki obeh prestolonaslednikovih sester. Razno Podprimo nabiralno akcijo za gradnjo doma matičnega Sokola VSA TAPETNIŠKA DELA in popravila izvršuip hitro, solidno in poceni »Obnova«, F. Novak. Jurčičeva 6. 3809 Kolera v Šanghaju Zdravstvene oblasti v Šanghaju so ' je čisto inR^S0 nadome-proglasile kolero za epidemično bolezen, j stilo svežega sadia- 3274 kajti od 20. maja, ko so se pojavili prvi ■■»uu——— primeri te bolezni, je zbolelo 123 oseb. j RABITE VITAMINE ' Od tega je bilo 76 primerov v medna- j Potein poskusite sladki kmeč rodnih koncesijah. Japonske patrulje pri-1 J0"0*1 Pekarne Rakuša, Ko- vedejo vsakogar, ki ga zasačijo na cesti, k zdravniku, da ga cepi proti koleri. Od tega postopka so izvzeti samo inozemci v Hongkewu, delu Šanghaja, katere samo nagovarjajo, naj se dado cepiti proti koleri. Vsak potnik, ki hoče odpotovati v kakšno pristanišče, pod japonskim nadzorstvom mora, preden nastopi potovanje, pokazati spričevalo, da je bil cepljen proti koleri. roška c- 24. Posest .3541 Sampanf, rikša Kitajci danes že zdavnaj niso več narod pomorščakov. Nekoč so pluli do Ma-lake, da tam zamenjajo svoje blago z evropskimi trgovci. Najbrže so Kitajci tudi odkrili Ameriko z zapadne strani. Ta velika potovanja so danes prenehala. V vzhodnoazijskih obalnih vodah mrgolijo danes jadrnice, ki jih imenujejo džunke. Džunka je najpreprostejše vozilo: štirioglata plavajoča skrinja, na njej je jadro. Neverjetno so okretne in v pristanišču Hongkongu kar mrgoli teh džunk. Sampa-ni so nizki čolnički, katere uporabljajo tudi za stanovanja. Ti sampani posredujejo v glavnem promet med parniki in obalo. Te ženejo z vesli. Po kitajskih rekah imajo tovorne in potniške sampanc. V velikih kitajskih pristaniščih je promet že moderniziran. Poleg avtomobilov, cestnih železnic in avtobusov pa je še mnogo zelo preprostih vozil, in sicer rikša, ki je dvokolesni voz. Tega vlečejo kuliji. Ta voz imenujejo tudi »kočijo vzhoda«. V HIŠA na Pobrežju na obroke ati pa se da v najem- Vprašati pri hišniku, Slomškov trg 3. 3857 Sobo odda SOBO s štedilnikom oddam takoj ali s 1. julijem- Masarykova 22. pri Mariboru. 3850 Stanovanje Rešite se reume, uživajoč! Nima smisla mučiti se z reumatižnimi slabostmi, ker se jih r»> elahko »znebite z en-kratnim lečenjem v V.aražd nskih Topli-cah. Nizke cene: sobe od Din 20'—, kopeli Din 10"—, oskrba 25.— do 35'— dnevno. Zahtevajte takoj prospekte od ravnateljstva kopališča Varaždinske Toplice LEPO STANOVANJE eno ali dvosobno, oddani s 1- julijem- Studenci Ciril-Mctcdova 17- ,3852 Sobo išle OPREMLJENO SOBO s štedilnikom iščem. Ponudbe pod »Takoj« na upravo lista-3854 Službo dobi POSTRE2NICO mlajšo, sprejmem- Dvofako-va 1 -IV (Kralja Petra trg), Bizjak. 3853 KUHARICA ali podkuharica z večletno prakso dobi takoj službo v gostilni. Naslov v upravi lista. 3859 SARDINE kvalitetne znamke, dokler zaloga traja: 1/10 kg škatlja . . . Din 1/8 „ „ . . . „ 1/5 „ n . . . „ 1/4 n » * * • » 1/2 „ „ • • . „ 1 it tt ' • ■ n Obročki 1/12 kg škatlja 1/8 „ „ 1/5 „ „ Oglejte si izložbo ostalih ribjih špecijalitet in primerjajte cene. Z. OriDERLE Gosposka ul.20,Telef.29-10. kaperci Leniča • Radi, radi. Same eminence sicer niso, ali dobro je šlo? -Hvala Bogu! Kje pa je gospod Spina? Vavrena in Eribort sta umolknila. V tem so stopili v sobo. »Revež, v vsem ima smolo,« je spregovoril resno Vavrena. In kako je študiral! Kaj bo začel?* Gospodična Elis je imela skaženo veselje. Gotovo je mislila, da bo Spina, ki je tako vztrajno študiral, zdelal. Čakali so ga, ni ga bilo. Ni nam hotel kaziti veselja,« je menil Vavrena,« ni res, današnji dan me ne veseli tako, kakor bi me veselil, če bi se tudi Špina lahko veselil v. nami.« Spina pa je v tem sedel v grajskem parku pod staro jelko. Opiral je glavo v dlani in gledal nepremično v tla. Iz udarca, ki ga jc zadel, se je že zbudil. Premišljeval je, kaj naj stori. Sedel je dolgo in končno odšel počasi iz parka. Po mestu je stopal hitreje in se ni oziral; mislil je, da se vsi obračajo za njim, šepetajo in ga posmehljivo gledajo! Doma je dobil samo gospodično Elis. Prinesla mu je kosilo, znašala mu je, kar je imela, izpita ni omenila. Špina je malo jedel. Obrnil se je k gospodični in dejal: »Ali že veste —« »Vem in se čudim. Tako marljivi ste bili.« »Hm, je že tako.« »Škoda leta.« »Ne bom ponavljal. — Vse me preganja.« »In kaj boste začeli?« »V samostan pojdem —« je dejal tem- no in odločno. »Pa saj imate iz verouka slab red.« »Pri usmiljenih bratih me bodo že sprejeli.« »Za božjo voljo, gospod Špina.« 1 oda že se je odločil. Razložil ji je. da nuna nobene podpore, da si mora vsak grižljaj bridko zaslužiti. Čemu bi se mučil — ničesar ne pričakujem, ne upam, in ako ostanem tu, bi se spet tako izteklo, ker tu nimam pokoja —« Umolknil je. Gospodična Elis je sočutno dejala: »Poznam našo nesrečo in vem —« Filozof je sunkoma dvignil glavo. »Vi veste? No — zdaj se mi bodo šele smejali!« > Ali gospod Špina, kaj pa mislite o meni?« Utihnil je. Na videz je bil miren, za! brezbrižnim licem pa sc je skrival vihar1 Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA uredstavnik ravuatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru čustev. Kmalu je vstal, odšel v svojo sobico. Gospodična Elis je z globokim sočutjem gledala sloko postavo v obnošeni obkKi. Piopali filozof je obstal pri oknu svoje sobice in gledal zamišljen na trg. Tam je bilo nenavadno živo. Študentje v gručah so se sprehajali veseli in živahno razlagali z rokami. Pomikali so se vozovi s študentovskimi skrinjami, poieg pa so hodili očetje, meščani, deželani v najrazličnejših nošah. Vsi so prišli po sinove, da jih odvedejo domov, kjer bodo uživali srečni vesele počitnice. Ponj ne pride nihče; nima hiše, ne očeta, ne skrbne, dobre matere, nikogar, ki bi ga prijazno povedel na počitnice. Pogled mu je obstal na nasprotni strani trga; pred hišo je stal kmečki voz. vanj jc bil vprežen močan rjavček. ___________________________________ (Dalje.) Tiska Mariborska tiskarna d.