leto LUm. številka no.
V lluMjnni, v sreflo 13. molu mi.
cena arn no
hhafa vsak dan popoldne, IzTzeaUt aodalfo ln praznika. — Inaaratl: do 30 petit ä 2 D, do 100 vrst
ID 50 p, večji insefati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratnl davek posebej. — nSlovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, ss Inozemstvo 360 D
i
Upravnlstvo: Knaflova nllca štav. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Knaflova nllca st. S, I. nadstropje. — Telefon štev. 34.
BasT~      Poštnin« platana v gotovini.
prsti kernptiii in iekori
Radikali zahtevajo predložitev posebnega zakona proti korupciji in sinekuram. — Kratka skupščinska seja. — Opozicija se poteguje   za   upravna   mesta   v Državni hipotekami banki.
— Beosrad, 12. maja. (Izv. Ob 12.30.) Na dnevnem redu današnje šefe je ena sama točka: volitev 5 članov v upravni odbor Državne hipotekarne banke. V parlamentarnih klubih se je že včeraj razvila načelna debata o javnih in častnih funkcijah, ki jih opravljajo narodni poslanci pri raznih privatnih in javnih upravah. Povod tei debatj fe dala ravno Državna hipotekama banka. Zelo živahna in načelna debata $e je razvila v radikalnem klubu. Pridela se je že na včerajšnji seji. Ministrski predsednik z. Nikola Pašič zagovarja načelo, da niso v skladu z dolžnostmi in delom narodnega poslanca razne sinekure pri podjetjih in sličnih upravah. "Radikalni klub je včeraj poveril posebnemu odboru, da sestavi načelen sklep slede korupcije in sinekur {korita narodnih poslancem in da predloži listo petih Članov za Državno hip. banko.
Danes ob 9.30 dopoldne se je radikalni klub zopet sestal na posvetovanje. Pes!. Jovo S u š i č je v imenu odbora za določitev kandidatov v upravni odbor banke podal poročilo z odbo-rovimi predlogi. Konstatira. da narodni poslanci ne morejo istočasno vršiti še dru^e funkcije, ki sploh niso v skladu z dolžnostmi narodnega poslanca. Radikalni klub naj odobri in sprejme predlog, po katerem je treba zahtevati od vseh nar. poslancev, da polože svo-fe častne in druge funkcije pri raznih privatnih, dobičkonosnih in drugih podjetjih in upravah. Naglašati je potreba, da ie tak predlog zelo umesten, ker opozicija vladnim strankam dan za dnem očita korupcijo. Od opozicije je treba dalje tudi zahtevati, da isto stori.
O predlogih oosl. Sušica se je v fchibu razvila živahna debata, ki je tra-fala skoraj do opoldne. Ministrski predsednik Nikola Pašič je izrazil svoje posebno zadovoljstvo nad tem predlogom. V debato so posegli poslanci dr. Velizar Jankovič, Tomo Popovič, Cir-ftovič, Vujičič, Ljuba Popovič in drugi.
Soglasno je nato klub sprejel sklep, da se vladini poslanci odrečejo vsem sinekuram. Ljuba Popovič je obenem predlagal, da se naroči pravosodnemu ministru, da izdela poseben zakonski načrt, po katerem bi bila narodnem poslancem zabranjena udeležba pri privatnih podjetjih.
Odbor petnajstorice je nato predlagal radikalnemu klubu, da se delegirajo od strani narodne skupščine štirje člani narodno radikalne stranke in sicer: državni svetnik Sardelič, državni sivetnik Sava V u 1 e t i č, predsednik kasacijskega sodišča Mihajlo J o v a n o v i č in R. O g n j a n o v i d iz Skoplja. Peto mesto se prepušča samostojnim demokratom.
Radikalni klub je nato prešel k voli tv j odborovega predsedništva. Za predsednika radikalnega kluba je bil izvoljen posL Ljuba Ž i v k o v i č, star borec in prijatelj ministrskega predsednika. Na jutrišnji seji izvoli radikalni klub še štiri podpredsednike in štiri tajnike.
Samostojnodemokratski klub pod predsedstvom Svetozarja Pribičeviča je na današnji seji razpravljal o politični situaciji in določil Milana Kosti-ča. načelnika v pravosodnem ministrstvu, za kandidata v upravni odbor Državne hipotekarne banke.
Opozicija se je včeraj in danes zelo poganjala, da bi bila tudi ona deležna volitev članov v Državno hipotekar-no banko. Proporcijonalno je zahtevala gotovo število mest v banki. Vladine skupine so to zahtevo odklonile. Opozicija je zato sklenila, da se glasovanja vzdrži.
Današnja plenarna seja narodne skupščine je bilo zelo kratka. Predsednik Marko T r i f k o v ič je selo otvori! opoldne. Trajala je pol ure. Skupščina je v smislu dnevnega reda izvolila gori omenjene kandidate v upravni odbor Državne hipotekarne banke. Ker je bil dnevni red izčrpan, je predsednik nato sejo zaključil.
■
Avstriji is Smisli leteli
Tnačilna izjava dr. Beneša o samostojni AvsMji in priključitve-nem problemu. — Dr. Beneš proti donavski federaciji. — Komentarji dunajskega tiska o konferenci M^Ie antante.
—- Bukarešta, II. maja. (Tzv.) Pred svojim odhodom je zunanji minister dr. Beneš sprejel dopisnike inozemske« ga tiska ter jim o rezultatih konference podal zelo značilen ekspoze. Dr. Beneš je nag'asal:
Konferenca držav Male antante ni bila ničesar izrednega ter ni cbr^.vnas vala ničesar senzacionalnega. Njen pomen tiči v splošnem položaju Evro« pe. Konferenca se je sestala v trenotku velnvažnih političnih dogodkov. Ti do=> godki so: 1. odklonitev ženevskega pro? tokoma od strani Anglije; 2. izvolitev Hindenhurga za nemškega državnega predsednika; 3. dogodki na Bolgarskem in 4. češkoslovaško * poljski sporazum.
Zunanji minister dr. Beneš je v lapidarni izjavi nato preciziral stališče Ma'e antante napram Avstriji. Povdar* jal je:
Konferenca Male antante je razprav* ]faTa avstrijsko vprašanje v zvezi na živliensko zmožnost te države, na pri* ključitev Nemčiji in na finančno ozdravljenje. Moje mnenje je, da je Avstrija življenja zmožna. Po polomu avstro^ogrske monarhije so bile marši* katere zr.eze prekinjene. Porušeno je bi1© ravnovesje. Današnja generacija mora nositi težke posledice tega polo* m a. Novo formulo za gospodarsko sodelovanje Avstrije in nasledstvenih dr= žav lahko najdemo, ne da bi kršili go-rpodersko in politično samostojnost t zznih držav, ne da bi ponižali Avstrije Lot svobodne države.
Moja politika gre za tem, da se do* s^že skupno sodelovanje raznih teh ^.žav. Treba je rešiti vprašanje, kako
naj dobi primerna formula za to so* '"-'ovanje. To je v interesu Avstrije. 1 rkor tudi nasledstvenih držav.
M a1 a an tan ta vztraja pri svojih te* meljnih poetičnih smernicah, vztraja pri načelu ohranitve statusa quo v go; spodarskem in političnem oziru in ohranitve mirovnih pogodb.
Sam osebno sem bil> sem in ostanem odločen nasorotnik vsake donavske i**
deracije. Po mojem nazoru si take fedes racije tudi ne želi nobena nasledstvenih držav. Kako moremo ustanoviti kako federacijo, če je nikdo ne želi?
— Dunaj, 12. maja. (Izv.) Dunajski tisk več ali manj v ogorčenja polnih člankih komentira odločno in jasno be* sedo, ki jo je spregovorila MaTa antanta napram Avstriji. Večina listov drugače ignorira v nedeljo izdani komunike, ki ga vsebinsko ne priobčuje. marveč se spušča v polemiko proti Mali antanti. Izjavo Male antante o avstrijskem pro-blemu označa *Neue Freie Presse» za novo ponižanje Avstrije. Mala antanta je po trditvi tega lista v komunikeju zelo nemilostna proti Avstriji, proti Madžarski pa vporabMa najstrožjo gra* jo. List podtika dr. Benešu, da se je izjavil: ^Avstrija samo izsiljuje in Ma* la antanta ne sme temu pritisku pod* leči!» P majski krogi splošno niso za? dovoljni s sklepi Male antante. ki se nanašajo na avstrijski prob!ern. Mala antanta odklanja priključitev Nemčiji, odklanja ustanovitev donavske cedeTa* cije in predlaga, da se uvede"?o pogaja« nja med Avstrijo in posamnimi na&lcdU stvenimi državami. Popreje pa mora Av* stri j a tudi odstraniti vso boliševisko propagando, ki se širi z Dunaja v na* sledstvene države.
Defenzivna pogodba med Jugoslavijo in Romunijo
— Beograd, 12. maja (I»v.) Današnje »Vreme* objavlja iz Bukarešte informacijo, ki Jo je prejel njegov dopisnik iz zelo sane-gljSvegra vira. Poročilo naglasa, da je romunski zunanji minister Duca pod globo, klm vtisom zadnjih dogodkov na Bolgarskem predlagal zunanjemu ministru dr. Ninčiču sk!erltev posebne defenzivne zveze med Romunsko in kraljevino SHS. Ta zveza bi bifa naperjena proti Bolgarski. Sklenjeno je, da se to vnrašanje naknadno temeljito proudt
Halo antanta fobtor miru o Europl
Konferenca končana« — Odhod zunanjih ministrov iz Bukarešte. — Zanimiva izjava ministra dr« Ninčiča zastopnikom tiska. —
Izzivanje Madžarske.
— Beograd, 12. maja. (Tzv.) K on* ferenca Male antante v Bukarešti je bila včeraj formalno končana. Zunanji ministri so se včeraj dopoldne odpe* ljali na veliko posestvo ministrskega predsednika Bratiana v Florici. Tam so razpravljali zadnjo točko programa: razna tekoča posebna vprašanja, ki se tičejo Češkoslovaške in Romunske, Romunske in Jugoslavije itd.
Zunanji minister dr. N i n č i 6 je snoči ob 22. s svojim spremstvom zapustil Bukarešto. Na kolodvoru se je od nje??a prisrčno poslovil zunanji mi* nister Duca.
Zunanji minister dr. Beneš je ob 24. odpotoval s svojim spremstvom. Tudi od njega se je prav iskreno po* slovi! minister Duca.
Na včerajšnjem sestanku sta mi* nistra dr. Ninčič in Duca obravnavala posebne jugoslovensko * romunske za* deve. tako vprašanje narodnih manj* sin in vprašanje okrepitve gospodar* skih stikov med obema državama. Do* sežen je tudi sporazum tjlede gradnje železniškega mostu pri Prahovu.
— Bukarešta, II. maja. (Tzv.) Po končani konferenci so snoči zunanji ministri Male antante snrejeli zastop* nike inozemskea tiska. Vsi ministri so pedali zelo obširne v bistvu soglašajo* če iziave o nalogah Male antante.
Zunanji minister je povodom spre* jem a novinarjev podal izjavo, v kateri konstatira, da je bila sedanja konferen* ca Male antante nenavadno plodonosna ter da vsi ministri Male antante po* vsem sog:ašio v vseh aktualnih medna« rodnih nrohlemih. Raznrave so se pred* vsem tikaTe sosednih drž?.v: Bolgarske, Madžarske in Avstrije. Uspešna poga*
Priprave za ve
jania za sporazum med Češkoslovaško in Poljsko pozdravlja Mala antanta z najiskreneišim zadovoljstvom. Odno* šaji med Malo antanto in Poljsko po* stajajo vedno bolj in bolj prisrčni. Ma# la antanta vztraja na stališču, da Bol* garska razpolaga z zadostnimi sredstvi za obrambo proti boljševiški nevarno* sti. Ni nikakega razloga za novo povi* sanje bolgarske \ ^»jske, kar bi bilo go* tovo v nasprotju z neuillsko mirovno pogodbo.
Glede Madžrske je zunanji minister dr Ninčič konstatiral, da Madžarska doslej še nikdar ni točno in vestno izvrševala svoiih obveznosti, izvirajočih iz določb irianonske mirovne pogodbe. Minister dr. Ninčič se mora posebno čuditi iz:avi p.rofa Beeth'?r.a. ki zahte* va reviziio trianonske mirovne pogod* be z motivacijo, da je bila Madžarska k podpisu te pogodbe s sito prignana in da je pogodbo nodnisala pod priti-skom razmer. Madžarska ztorahlja svoj državni proračun v gotove milita; ristične namene. Madžarska ima večje efektivno stanje svoje po pogodbi dos voljene vojske. To stanje se krije pod policijo in žandarmerijo.
Na vprašanje nekega italijanskega novinarja glede odnošajev med Italijo in Malo antanto, je zunanji minister dr. Ninčič izjavil:
Odnoš>ji Male antante in Italije so najboljši, kakor le morejo biti. Speci* ialn-o odnošaji med Jugoslavijo in Ita* liio so zelo prisrčni, osobito odkar je bila sklenjena prijateljska pogodba med obema državama. S to pogodbo smo dosegli prav dobre uspehe.
Slične izjave sta podala tudi dr. Be* neš in Duca.
Korenita omeäifev proporcifonalne^a sistema. — Zaščita vladine večine. — ČeKri narodni socialisti za odteravo proporca.
— Praga, 11. maja. (Izv.) Z o žirom na težkoče, ki so nastale v vladini koaliciji radi raznih spornih vpraranj, med katerimi za* vzema zadeva uvedbe posebne carine na uvoz žita in moke. je ačunati, da pride v češkoslovaški republiki še letos do novih volitev. Stranke koalicije so se načelno že odločile, hočejo pa pred razpustom parla* menta izvršiti revizijo volilnega reda, ki naj bi se spremenil tako, da bi bila podana večja garancija za zmago vladinih strank. Oficijelni program češkoslovaške socijalfc stične stranke (narodnih socijalistov) «Ces* ke Slovo« poudarja, da je treba zčsigurati vledino večino in onemogočiti osebne karu didafure.<e »Češke S^vo« se načelno izreka za odpravo proporcionalnega sistema, če3 povsem napačno je naziranje. da je majo* ritetni princip protidemokratičen. Volilni red mora zasigurati vodstvo države in ne sme biti s preveliko zaščito manjšin naper* jen p-eti sestavi trdne veČine. Tudi s prin* cipom vezanja list organ narodnih socijas litstov ni več zadovoljen. Češ da favorizira nastajanje vedno novih strank. Treba pa je politično cepljenje, ki se pojavlja na Če* škem. kar najbolj omejiti.
Kakor je izvedel Vaš poročevalec, gre pri reformi volilnega reda praktično pred* vsem za to, da se onemogoči porast nove obrtniške stranke, ki grozi narodnim soci* jalistom. Kramarevi stranki in deloma tudi
socijalnim demokratom odvreti precej tere* na. in pa da se na Slovaškem zajezi separas tistični pokret, odnosno izključijo od poli* tičnega uspeha razne separatistične skupine. Novi volilni red naj zato še poostri princip privilegiran i a in monopoli zir an j 3 velikih po* litičnih sfrznk, ki je že v sedanjem volilnem zakonu izredno povdarjen. Glavna točka volilne reforme, glede katere je prišlo med vladnimi strankami že do načelnega kom. promisa, bo obstoja'a v tem. da bedo stran* ke, ki pri volitvah ne dosežejo najmanj 10 % vseh v državi oddanih giesovf izklju* čene od vsakega volilnega uspeha. Taka stranka ne dobi v parlamentu nobenega mandata, pa če bi tudi bili njeni kandadati v crem ali drugem volilnem okrožju izvos Ijeni. Povrh bo morata Še plačati relativen del vclilnih stroškov, ki jih ima država.
Z uvedbo te določbe bodo male stranke kot konkurentinje pri volitvah kratkomalo izbrisane in velike stranke zasigurane pred opasnostjo cepljenja, Z nameravano volilno reformo upajo današnje vladine skupine za* jamčiti si večino tudi v novem parlamentu. Opozicija je vsled teh namer češkoslovaške vlade silno razburjena ter pripravlja narav* no naljutejšo borbo proti reformi, katero proglaša za naireakcijonarnejšo akcijo vla* dajočega »strankarskega absolutizma« na Če* škem«.
Zaratoički proces o Sofiji končan
Drakculčfte smrtne obsodbe. —
mirjenje
— Sofija, 11. maja. (Izv.) V soboto Je t»il proces proti zarotnikom, ki so bili obteženi organizacije ia soudeležbo pri atentatu v katedrali Sv. Nedelje, končan pred vojaškim sodiščem. Sodišče je razsodbo tz raznih političnih motivov preložilo na da. nep. Med prebivalstvom j*; vladalo najna-pete j še zanimanje za ?zid tega procesa. — Varnostne oblasti so odredile vse za vzdrževanje javne g" a mira m r«?da. Po mestu so p&truljirale ves dan močne konjeniške patrulje. Vojaštvo je bilo v pripravljenost!. Policija je obkolila ulice rred vojaškim tri-bunalom. Ves popoldan je čakala mnogo, številna množica, da vidi obtožence, ki to jih proti večeru pripeljali iz zaporov pred vojaški tribunah
Vojaško sodišče je ob 20. seSIo. Pripeljali so obtožence. Po%rat.kih formalno, stflj jo predsednik vojaškega sodišča pre cital sodbo. Sodba je drakoničiUL in »e v bistva rliMri' t
Dramatični prizori. — Vzne-▼ mestu«
Obtoženi Stanko D«mitrov, Dimitrij Grnčarov. Nikolaj Petrini in dr. Marko Friedmann se obsojajo na 115 let težke je. m in na 1 milijon levov denarne globe zp radi udeležbe in sodelovanja pri ilegalnih organizacijah. Obsojajo se dalje na smrt na veSalih na javnem mestu zaradi prlpad. nosti Osrednjemu odboru ilegalne komunistično - agrarne organizacije in zaradi soudeležbe pri atentatu v cerkvi Sv. Nedelje.
Peter Abadžijev (nazvan Vaško) se obsoja na smrt na vešalih na javnem mestu kot Izvršitelj atentata.
Cerkovnik Peter Zagorski se obsoja na smrt na vešalih zaradi podpiranja atentatorjev, todd ne na javnem mestu.
Obtoženi Dimitrije Daskalov se obsoja zaradi soudeležbe na 15 let težke ječe in na globo 50.000 levov.
Obtoženi Blagoje Tamburov se obsoja na 3 leta težke Ječe in n« globo 30.000 le.
Obtoženi dr. Koen se obsojt* *a smrt na vešalih na javnem mestu zaradi podp-. ranja atentatorja Mlnkova.
Vs! obtoženci so dalje obstojem* solidarno plačati državi in ponesrečencem pozne je ugotovljeno odškodnino.
Motivacija sodbe je zelo obširna. Sod ba v bistvu konstatira   obstoj ilegalnega odbora frontovcev, ki so imeli za končn' cilj porušiti javni red in  mir v državi ? umori vodilnih oseb.
V Sofiji je po objav: :<-.<n>.> r!;»>ta.}o ve. liko vznemirjenje. Olwo • bfla tnlco no
jsno prečitanu H razloga favne varnosti
Razgrlasu eodhe so prisostvovali od oh. tožencev etrrmo odvetnik  dr.  Marko Fried mann,  cerkovnik    Zagorski,  zdravnik dr Koen, Dimitrij Daskalov in  Blagoje Tam burov. Ostali obtoženci so bili obsojeni *n eontumatlam. Nekateri so pobegnili !n m še skrivajo. Petrin in Gm čarov sta bila on tajen način v policijskih zaporih umorjeni, še pred prič et kom procesa.
Med eitanjem sodbe so se odigravat pred sodiščem dramatični prizori. Dr. Friedmann je ihteč vakliknil: »Moja ubogi žena!*: Njegova žena se nahaja zaprta v policijskih zaporih. Dr. Koen ?n Zagorski sta se onesvestila in zgrudila na tla. V 24 urah imajo obtoženci pravico vložit! pH tožbo na kasaeljski dvor. ki takoj *-kl**pn o pritožbi. Kakor javljajo listi, se obsodb* izvrši v sredo popoldne na trgu nrecl kafte dralo svete Nedelje. Značilno je. da st? dva izmed obsoi>ncev po pokolonfn Žida -— Friedmann in Koen — kar dokazuje, d? so gonilna sila komunističnega pokreta. kj. kor v Rusiji, tako tudi v Bolgnriji — ž!dje
ZRAČNI POLKT NA SEVERNI TEČAJ PRELOŽEN.
— Dunaj. 12. maja. (»Neue Freie Presse« objavlja brzojavko Roalda Amundsena. ki je prispela s Spitzbergov. Brzojavka pravi: Tu vlada še stroga zima s hudim mrazom m slabimi ledenimi razmerami. Zato smo sklenili preložHi nameravani zračni polet na severno točko na poznejši ugodnejši čas. Upamo, da poletimo koncem ma> ja ali začetkom junija.
mmmt ii ■ i^MM« n.iai   ■■.....mi——ii._____ _ ..■_____^w
Borzna poročila.
Ljubljanska borza«
Lesni trg.
Smrekove oz. jelove deske 30 mm, 4( mm, 50 mm, 60 mm m ante, fco meja, denar 5S5, blago 585. zaključki 585, smrekovi ali jelovi hlodi od 23 cm prem. naprej, fco me. ja: denar 250. hrastovi frizi od 4—9 cm, od 25—(50 cm I in II fco meja: denar 1380. bu kova drva, suha 1 m dolž. fco meja: denar 25, hrastove vozovne deščice 43 in 53 min za 2.65 m dolž. naprej I in II fco meja: denar 1450. blago 1450. zaključki 1450.
2ITNI TRG
Pšenica Rosafe rinruza, par. Ljubila;1, blaso 480; pšenica avstralska riniuza, par. Ljubljana: blaso 475: pšenica Hard VVint-.-r. rlnfusa, par. Ljubljana: bla.i:o 495; otrobi pšenični. drobni, par. Ljubljana: blago 190 koruza promptna, par. Ljubljana: denar 23 rž Western, dob. junija, ico Ljubljana: bJa-go 460: krompir beli, fco dol. postaja: bU-2o 125: krompir rumeni, fco štai. postaja-blago 15; krompir rdečkast, ico staj. postaja: blago 135.
Efekti:  2 in pol odstot. drž. rent.. za vojno Škodo, denar 176.75, blago 176.75. zaključki  170.75,  7 odstot.  invest.   i>os. iz 1. 1921. denar 62, blago 63.50, Celjska po. gojilnica d. d., denar 200, blago 205, Ljub. ljanska kreditna banka, denar 225, Merkan titna banka, denar 110, blago 125, Prva hr vatska  štedlonica,     denar 810, blago S25 Kreditni zavod, denar 190, blago 200, Stroj, ne tovarne in livarne, blago 134, Trbovedj-ftka premogokopna družba, denar 375, Združene papirnice, denar 110, blago 120. Stavbena, denar 265, blago 2S0.
Zagrebška borza.
Devize: Curih 11.88—11.98, Praga 1S1.5: — 183.95.   Pariz 320.50—3.25.50, Newyork 61.17—61.97,   London 297.75—300.75. Trsi 252.05—255.05, Berlin 14.625—14.775. Dona 0.0863—0.0875.
Efekti : 7 odstot. invest. posoj. 1921 62.25—62.75, 2 in pol odstot. drž. rente zj» ratnu štetu 178—179. ljubljanska kredi^n:; 243—248, Centralna banka 15—16, Hrvatska eskomptna banka 105—106. Kreditna bati ka. Zgb. 106—108, Hipotekama banka 60.5! —60.55,    Jugobanka 99—100, PraStedlonr 805—815. Sliavenspka banka 70—72, Eksplo atacija 38—41,  šečerana.  Osijek  595- 605 Iste d. d. 59, —. Niha g 45—50, Gutma? 390, —.—, Slavofcs 170. —.—, Slavonija 5- v —.—,    Trboveljska 380—390, TJnion. pirr niltn 430—440.
Inozemske borze.
— Curih, 12. maja. Predborza: Beograd 8.375—8.425, Pariz 26.95—27.05, Londur 25.06—25.07, Newyork 516.50—517. Mffau 21.21—^1 23, Praga 15.275—15.32.
— Trst, 12. maja. Predborza: Bcograc 39.50— 30.60. Pariz 126.50—127. I oido> llS.PrT-M8.15, Newyork 24.S4~24.38, Praga 72-72.25, Curih i7l-4H puaaj ü£Hfö
49
71
stran 2«
»SLOVENSKI  NAROD« dne 13. maja 1925
L'v 107
OTVORITEV  NEMŠKEGA  MUZEJA   V  MONA KO VEM.   RazobeSene zastave na kupoli nemškega muzeja v Monakovem. V ozadju nunska cerkev.
se
češkoslovaške narodne demokracije, katerega uspešni potek je znova poka* zal enotnost in trdnost stranke, kar ni bilo po godu nasprotnim strankam, ki so v svojih listih napovedovale pred občnim zborom, da pride do sporov in do razbitja stranke. Svoje domnevanje so opirali na takozvano <*moravsko opozicijo», katero tvori samo nekoliko osebnosti, uveljavi j a jočih svoje v kul* turnih in gospodarskih vprašan i ih raz* Hkujoče se nazore (dr. Ensliša). Toda ti so na zboru sami izjavili, da ni nji* hov namen, ogrožati enotnost stranke. tCar se tiče notranje politike, je pola* gal zbor važnost na to. da bi imela na* ša država narodno lice. odločno se je izjavil proti privzetju Nemcev v vlado in v ospredje je postavil vsenarodni. slovanski, socijalno pravični in kultur* no napredni program narodne demo* kracije, katera organizira ne samo mestno prebivalstvo. obrtništvo in trgovstvo. uradništvo. marveč tudi kmetijstvo in delavstvo. Zlasti organi? zacije delavstva, t. zv. ^Narodna udru* ženja (^s N D» v poslednji dobi raste* io in se širijo tudi v industrijskih kras iih na severu Češke in na Ostravskem. CO stališču zbora napram vprašanjem zunanje politke smo priobčili 7. t. m. brzojavna poročila Opomba ur.)
V češkoslovašik poetiki provzroča velike težkoče politika ljudske stranke, ki jo vodi Hlinka in ki je v zvezi z madžarskimi življi ter se giblje okoli avronomistične politike, naglašajoc zla* sti češkoslovaški dualizem. Take poli* tike so naveličani tudi mnogi narodno zavedni pristaši strrnke. ki težko pre^ našajo močni vpliv madžaronskih živ* Ijev. zlasti na osrednji list stranke «Slovak», kateremu je slavni urednik madžaron Tuka. Te dni je prišlo v Bratislavi do politične senzacije: izšel ie novi dnevnik «Slovesky (slovaški) Xarod». katerega glavni urednik je do* sedanji urednik «Slovaka». katoliški duhovnik Jur Koza Matejev. Potrebre novce za izdajanje li^tn. okli 3 milijone Kč, mu je daroval, kakor sam poroča v uvodniku prve listove številke, me* cen, katerega imena ne navaja. Radi tega so nastale različne domneve: ime* novan je bil minister Hodža, ki pa to zanika,  naveden je bil  min. Mičura:
goče Ürnffl teden od glasuje naredbo o
zemljedelskih carinah. V tem slučaju bi bilo pričakovati, da večina v soci* jalno demokratski stranki izsili demi* sijo ministrov ali da se vsaj izvede rekonstrukc i j a !: abineta.
Kakor poroča «Vecer», se je vrnil ministrski predsednik Svehla dne 7. t. m. s svojega bivanja na jugu. Njegovo zdravstveno stanje je zadovoljivo; kdaj pa prične zopet uradovati, ni znano.
Med novinarji posameznih slovan* skih narodov, zlasti pri nas, v Jugo* slaviji in v Poljski, je bila v zadnjem letu znova izražena želja, da bi se stvo* rila zopet organizacija novinarjev, v kateri bi bili zastopani vsi slovanski narodi v svrho gojitve vzaiemnih sti* kov. V zvezi češkoslovaških novinar* jev v Pragi se je zato vršilo dne 7. t. m. posvetovanje, na katerem se je skleni* Io, ustanoviti novo vses'ovansko zvezo novinarjev. Predložena so bila pravila iz izročena sekcijam v sprejetje; ko se to izvrši, prične zveza dedovati.
Univ. prof. MUDr. Jos. V. Drozda je doživel 6. t. m. svojo 75*Jetnico. Ju* bilant je delal do prevrata na Dunaju, kjer je odkrito nastopal kot Čeh in Slo van, bil voditelj češke manjšine, bil zelo priljubljen v jugoslovenskih kros gih na Dunaju, zlasti so ga radi imeli
dijaki zbog njegovo ljudomilosti. Dn* najski krogi so ga gledali po strani in na Dunaju ni dočakal svojega imeno* vanja za profesorja, dasi je bil priznan za znanstveno kapaciteto.
Odlični češki kemik dr. Bohuslav Brauner, profesor na Karlovi univerzi, je proslavil 8. t. m. svoje 70. leto. Obo* gatil je češko kemično vedo s svojim delovanjem in zvest tradicijam svojega očeta, ki je imel posebno vlogo 1. 1848., je kazal povsodi svoje češko in slovan* sko čustvovanje. Kot znanstvenik se je povspel do svetovnega imena. Kot na* vdušen gojitelj športa spada med prve borce Češkega alpinizma v slovenskih Alpah, kamor nrihaja na poletno biva* nje, z*?.sti na Bled.
Češko kiparstvo je zadela nenado* mestljiva izguba s smrtjo prof. Jana Šturse. Umetnik velikih kvalitet je končal svoje življenje v 44. letu, ko se je dvigal do najlepšega umetniškega vstvarjanja. Cela vrsta njegovih del priča, kaj bi bil lahko se storil za češko kiparsko umetnost. Med nejznameni* tejšimi njegovimi deli so: spomenik Hane Kvapilove, spomenik selške vsta* je v Ujezdu, Svat. Čecha na Kral. Vi* nohradih. B. Smetane v Litomvšlu J. A. Komenskega za Amsterdam itd. J. K. S.
Pismo iz Prage.
Češkoslovaška narodna demokracija. — Politika ljudske stranke v novem razvoju. — Nemci za Hindenburga. — Secesija komunistične' stranke. — Predvolilna agitacija. — Vseslovanska novinarska zveza. — Jubilej dr. Drozde in dr. Braunerja. — Smrt kiparja Šturse.
V   Brnu   se   je  vršilo   zborovanje    težko je reči, kdo je bi! oni darovalec.
Razgovorov se je udeleževal tudi «vi* sok uradnik», bivši policijski ravnatelj dr. Klima, na katerega delovanje v av* strijskih časih se praški krogi z nevo** Ijo spominjajo. List se naziva neod* vi~ im «v cmeri ljudske strartke» in trdi, da je noče razbiti. Kar se tiče pro* grama, se je izrazil jasnejše edino le v vprašanju avtonomije, da se to z dosedanjo politiko ne sklada in da mora biti radi tet?a za formulacijo raz* umnega :n izvedljivega programa. Za listom stoji tudi Juriga. mlajše duhov* ništvo in dijaštvo. V vsakem slučaju ^ir^ tu za pozornosti vreden dogodek, kajti to je prvi pojav neskladnosti iz notraniosti ljudske stranke in ni izklju* čeno. da je s tem položen temelj za nov razvoj političnih razmer.
Izvolitev Hindenburga za predsed* nika so sprejeli Nemci pri nas z veli* kim zadovoljstvom. Ojačila se je nji* hova aspiraciia in iz izjav njihovih po* slancev ie očitno, da niso izginili nji* hovi načrti, po katerih bi se odtrgali od čsl. republike k Nemčiji. Hinden* burgu so bile poslane s ponemčenega ozemlja brzoiavne čestitke in med gra* tuTanti so bili tudi poslanci t. zv. akti* vističnih strank, kakor primer agrarne str ke.
V komunistični stranki se razmere po razsodbi v Mcskvi niso poravnale in boj v nie j se nadaljuje. Izven stran* ke so sedaj Štirje poslanci (Bubnik, Wrrenbrunn, Rouček in Križ) in od* haia posl. Kučera, ki je izjavil, da se treba potruditi za odstranitev doseda* njega vodstva stranke. Secesija izdaja tednik »Hlas nravdy<r, ki bo od 15. da* J je dnevnik. Ta akcija se ne sme pod* cenievati, kajti secesija ima v svoji sredi odličnejše voditelje delavstva, ki so pri njem priljubljeni, kakor Rou* ček, ki bo najbrže glavni urednik lista.
Čeprav imajo biti parlamentarne volitve šele v aprilu prihodnjega leta, se vendar ^e sedaj javlja predvolilna agitacIja OČrtno nod vplivom stalno se vzdržen »čih vesti, da pride do volitev jeseni. PredvoMlpa agitacija meče sen* co na vido v koaliciji, ki že brez tega trpi na posledicah nesporazumov v vnrašaniu o uvedbi zemljedelskih ca* rin. Doslej se o stvari dalje razpravlja in širijo se že celo vesti, da vlada mo*
Pros ve ta
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani.
Drama: Začetek ob 20. zvečer.
12. maja, torek: zaprto.
13. mala, sreda: Narodni poslanec. Red D.
14. maja, četrtek: zaprto.
15. maja, petek: Drama gostuje v Beogradu.
16. mala, sobota: drama gostuje v Beogradu.
17. maja, nedelja: drama gostuje v Beogradu.
18. maja. ponedeljek: zaprto.
Opera: Začetek ob % 20. zvečer.
12. maja. torek: Mignon. Red
13. maja, sreda: Olumači — male Ide (balet). Red B.
14. maja, četrtek: Carmen. Red E.
13. maja, petek: Gostovanje Hudoze-stvenikov: Na dnu. Izven.
16. sobota: Oostovanje Hudožestveni-kov: Ženltev. Izven.
A.
Cvetje
— Klavirski koncert. Svetislav Stan-Cic\ visoko nadarjeni učenec nedavno umrlega Busonlja, pianist in skladatelj, je včeraj v Filharmoniji kot V. koncert v abonmaju priredil klavirsM koncert, kl bi prav gotovo zaslužil zanimanje na§e rmbTtke. BH pa je naravnost sramotno slabo obiskan. Res Je, da smo že na koncu eezlje. da imamo muzlke nreko grla, toda lastnih. obCTidcvanja vrednih talentov, bi vendar ne smeli bojkotirati. Morda pa publike ravno zaradi tega ni bilo. ker Je Stančic" naš rojak? Spored Je obsegal pester ni* klavirskih skladb Bacha (duhovito prirejenega od Stanclea), Lriezta (Sonato v h-molu), Busonlja (Indijanski dnevnik). Debussvja (Preludes). za nas popolnoma norega Španca ATbeniza (El AlbaicinV po Stanzten prfrelenega Sirilo (Sulta) in Konjovica (Pesem in Ples) ter Skrjabtna (Sonata St.. 4 v fls-dnru). Program Je bil morda pre-pester, nekoliko predele. Izostal bi Tahko T^lsrt, tudi Debussvjeve tri preludtje že poznamo. Zelo interesenten je bili Bach v Stancicevl predelavi, bfzarnl. zlasti ritmično zanimiv! motivi rdečekožcev Busonija. žareč, iskreč Debussv. temperamenten, vroč Albeniz. posebno trd oreh za pianiste, barvite predelave Staneičeve ftirole tn Konjovica. za spoznanje preveč virtuozno. m na zunanje občuteni Skrjabin. Stande" ima briljantno tehniko. Zrli se ml, da Je vtrtu-oznost pri njem nelroliko preveč podčrtana. Njegov pedal Je silno zveneč in Sumeč, zato so nekatere partije bile nekoltko zalite, zabrisane. Ima ogromen udar, ljubi predvsem krepke izraze, vendar pa Je tudi mehkim, liričnim momentom kos. Ima tz-čisčen okus visofco glasbeno inteligenco, kolosalen spomin. Mlad Je 5e, a vendar g-a že lahko prištevamo k našim naJodliCnej-Sim pianistom. —č.
— Gostovanje Hudožestvenlkov v Lhrb-IJanl. Prvi večer v petek 15. t. m. vprlzore Hudožestveniki Maksim Gorkfjeve slike iz ilvljenja v 4 dejanjih »Na dnu«. V tej igri nam Gorki s pestrimi barvami slika veliko-mestni proletarijat in nam z vso resničnostjo pretiočuje ljudi, ki jih je usoda vrgla z vso brutalnostjo na najnižjo točko, to je na dno življenja. Med najrazličnejše tipe :eh velikomestnik revežev oriroma. sam Bog ve od kje, tujec Lnka. Z dobro besedo hi zgledom hoče vplivati na vse njihove napake in strasti, tolaži trpeče in ošteva grešnike, toda brez uspeha V kratkih štirih slikah se odigrava med drugim tudi kratka, o burna ljubezenska tragedija potepuha Pepela, njegove ljubice Vasiiise in njene sestre Nataše. Ko je njihova drama končana, odide tujec Luka hogve kam in Življenje teh ubogih stvorov, prebivalcev vellko-mestnega proletarskega nočnega azila poteka zopet po starem v grehu, boju in trpljenju. — V igri nastopi okrog 20 članov. Glavne vloge pa so v rokah gg. Križanov-ske, Grečove, Tokarskaje, Adamajtisove, Dnjeprove in Pavlova, Masalitinova, Bak-šejeva, Komisarova, Sarova, Sjerova in drugih. Igro režira N. O. Measalitmov, slikar pa je A. G. Andrejev.
— Premijera baleta »Cvetlice male Ide« v naš! operi. V sredo zvečer vrši se v na si operi premijera baleta -»Cvetlice male Ide«, kojega vsebina je posneta po ljubki An-derselovi pravljici. Izredno lepo in zanimivo glasbo napisal je skladatelj Klenav. In-sciniral in naučil je balet baletni mojster g. Trobiš. Orkester vodi kapeinik Nefat. Balet ima sledečo vsebino: Mala Ida pripleše v sobo s cvetlicami. Z vrta pride dijak in j? pripoveduje pravljico o cvetlicah: ponoči, ko spi, plešejo na vrtu cvetlice. Ida in dijak zaplešeta, kar vstopi stari svetnik in ju pokara. Ida ga prosi, da-li sme iti z dijakom na sprehod. Strogi svetnik j? tega ne dovoli: dijak se poslavMa od nje m ji razkriva svojo ljubezen. V sobi se je stemnilo. Ida ostane sama in se igra s svojo punčko. Toda ne more zaspati. Zunaj se čuje veselo petje mladine, katero mala Ida pozdravlja. Punčko položi v omaro in leže spat. Žarek sveti nanjo in počasi se sobica izpremeni v vrt, poln cvetia in dreves Cvetlice rajajo in plešejo. Dimnikar pokuka izpod mize in cvetMce beže pred njim, on pa gre k omari, vzame iz nje punčko in zapleše ž njo... Prideta kralj in kraljica, ki se jima cvetke priklanjajo. Kralj ukaže pa-žu, naj zbudi malo Ido. Ta gre, jo poljubi in Ida se zbudi. Pride zopet dijak, ki zaraja z Ido, in nato ju kraljevska dvojica poroči. Vesela svatovščina. Cvetlice se jima klanjajo. — Ida se je zbudila iz prelepih sanj. Vstane in odgrne zaveso; njene lepe cvetlice leže ovenele po tleh... Še enkrat zapleše z njimi, vsa blažena, kakor njene sanje, pripleše do mize in skrite svojo lepo glavico med cvetke. Balet Ima dve sliki, v prvi nastopijo: Japlleva, Svobodova In Trobiš, v drugi pa poleg imenovanih še Lutrova,   Moharjeva,   Maslova in Golvfn.
Baletni zbor pa predstavlja razne cvetlice Pred baletom se poje opera »Glumači*. -Predstava se vrši za red B.
— Oratorijski koncert, katerega Izvaii pevsk* zbor Glasbene Matice ljubljanske, se vrši v ponedeljek dne IS. In so vstopu'« za njepa v predprodaji v Matični knjigarni
— Knez Serebrjanl. Roman iz Časov Ivana Gioznega. Ruski spisal A 1 c k s e i K Tolstoj, prevede! Al. B e n k o V11. Cena za ude Družbe sv. Mohorja broS. Din 31.— vez. Din 40.— ; za neude broš. D';i 41.30 vez. D:n 53.40. — Ta ob^c^rsi Mfodovin: roman je iz.^el kot 3. zve rek •Moliorjr* e knjižnice«. Krasni roman, ki je bi! :ia Ruskem uveden v vse šole in ljudske knjižnice. Je tako zanimiv, da ra ne moreš odložiti, ko si ga pričel brati. V tej Izredni knjisci se jasno zrcali ruska duša in nam da-
slutiti to. kar je prišlo med vojno; krvava revolucija. Ta knjisa je naravnost potrebna za vsako knjižnico !n za v- • i po, samnika. ki zbira lepo čtivo. Cen* ie za debelo knjigo (31 pol obsega) zelo nizka. (Ta roman je pred več kakor 30 let! izhaja! kot
pod! ist et
Uredi.)
TJetnjl, hf itrtfi Htro/o vrednost
Različne pomanjkljivosti kože. kakor tudi staranje obara poz>zroča navadno i2Suievanjeko5-
nih tkanin.
LR EM A Sl*IO\
(Creme SI MOS \ vzdržuje mehkobo in prožnost kože s tent, da ji da mladost in lepoto.
Ja izvrstna krema se mora uporabljati še na vlazm koži po storjeni toaleti, tako da le rahlo drgnjenje s prstom zadostuje, da prodere v kožo. Ker kožne potne luknjice jo popolnoma ab-sorf/ira/o. ne pušča ta krema sa seboj nobenega sledu barvanja ali blestetnostu
Prodaja se povsod
prašek in milo SlMO\i
Pariamerte SI MOS. .59 Fg. SL Marita, Pars
Julijsko
— Propadamo. -^Goriška Straža* daje Slovencem dobre nauke, da ohranimo, samo Če bomo gospodarsko močni in samostojni, tudi svojo narodnost. List žigosa oi-irnčevanje, zapravljanje, brezmiselno. lahko življenje in vskl'ka: Otresite se zaprav-!}:vosti in poprimite se varčnostil Vse lepr m prav, dostaviti le treba, da h propadanju prisnvea tudi zdražbarska politika gospode okol: -»Goriške ?traže*. Tudi te se treba otresti goriškim Slovencem.
— V Renčah je bi! v nedeljo sklep strokovne nadaljevalne šole za zidarje z otvoritvijo rastave šolskih izdelkov. Sola rodi vedno dobre uspehe.
— Predavanja. -Zveza prosvetnih društev* priredi naslednje tedne v Gorenji Soški dolini serijo znanstvenih predavanj s kinematografom. Prvo predavanje bo ime? tolminski zdravnik g. dr. Alt. S e r j u n Predaval bo o jetiki.
— Delitev skupnih zemUlšč. Za komisarja za ugotavljanje in likvidacijo skupnih zemljišč je imenovan g. dr. Milost, ki je v razgovoru z zastopnikom »Edinosti« rekel, da je vprašanje delitve in preureditve zelo mnogostransko. najprej pridejo v po-štev prošnje, že vložene pri oblastih, in pridejo pri ureditvi gotovo do svojih deležev vsi prizadeti. Na okrožnico, ki jo ie odposlal na županstva, niso dospeli še odgovori.
— Vsled nalivov porušena cesta. Med Krajema Kamno in Smast se je vsled nalivov porušila cesta v dolžini 200 metrov. Ondotno prebivalstvo ie po tem slučaju hudo prizadeto hi potrebna te takojšnja vspo-stavitev ceste za promet na levem bresu Soče. Poslanec dr. Wilfan je v tel zadevi interveniral pri civilnem geniju.
— Izseljenlškl tečaj pil Sv Luciji se H zaključil te dni. Vdeležvalo se ga je 17 gojencev. Predavnj je bilo 14. Tikala so se tesarske stroke. Predaval je inž. CoHarht \i Trsta, po italijansko seveda. Z uspehom je bil zadovoljen odposlance Iz Rima, ki je povedal, da se bodo slični tečaji ponavljali in raztegnili na mizarstvo in mehanično stroko.
OSKAR M.
46
^^a%pad car siv a
Vornan zadnjega avstrijskega cesarja.
»Mnenja sem, da je to bolj nevarno za Vas in Vaše tovariše, ker sem sedaj spoznal Vaše anarhistične težnje.«
»To je Vaše mnenje?« Coletti se te tiho, a rezko zasmejal. Iz tega smeha je zvenela radost hudobneža ob uničevalnem delu. »Hočem Vam nekaj pokazati, hočem izpolniti svojo obljubo.«
Coletti je odprl predal pisalne mize in vzel iz njega sveženj papirjev.
»Morda bo Vas to zanimalo, gospod grof. To je imenik voditeljev srbskega tajnega društva »Črne roke«. Težnja te organizacije je, da se uje-dinijo vsi balkanski Slovani in da se avstrijski Slovani osvobodi habsburškega gospodstva. Ta organizacija se razteza preko vseh balkanskih držav. Odstavitev nemškega kneza Battenberškega v Bolgariji je prav tako njeno delo, kakor abdikaciia kralja Milana v Srbiji. Tu imate pisma ruskih ministrov, ki s carjevo vednostjo obljublja?} temu narodnemu pokretu podporo Rusije. Tu so poročila ruskih nihilističnih zvez o napredovanju njihovega gibanja, o predstoječih akcijah propagande dejanja. Tu so poročila slovenskih in čeških sokolskih zvez, o njih propagandnem in vzgoievalnem delo-
vanju. Kakor vidite, združujemo v svoji organizaciji vse revolucionarne struje. Vsa stremljenja političnih gibanj se nahajajo v naši službi. Je to ves svet obsegajoča, mogočna zveza, h kateri morate pristopiti ali pa morate računati, da Vas uniči.«
Grof Wolkenstein je zadovoljno prikimal. Dovolj jasni ste, Coletti. Da ste svojo obljubo napol izpolnili, me veseli. Imam dovolj povnda, da bom stvar še nadalje zasledoval. Da bi jaz pristopil k Vaši anarhistični zvezi, na to pač sami ne verjamete!«
Coletti je zmajal z glavo. »Ne smatram Vas za dovolj pametnega. Da boste stvar še nadalje zasledovali, meni ni treba posebe zatrjevati. Mnenja pa sem, da v to ne boste našli potrebnega časa.«
»Ali naj bo to grožnja?« Grof se je mogočno vzravnal, da je prišla do popolne veljave njegova silna postava.
»Bolj v svarilo!^ jc ravnodušno pripomnil Coletti in zopet shranil svoje spise. »Mislim si, da ste prišli semkaj oborožen od glave do pet. Jaz sem brez orožja in v tem slučaju bi pač ne bila umestna nobe«ia grožnja-«
Wolkenstein je malo razmišljal. »Povejte ml, Ooletti, kaj pa zahtevate za svoje dokumente? Morda pa se Ie pobotava!«
»Lahko si mislite, da razpolagam z bogatejšimi sredstvi, kakor Vi, Wolkenstein. Prihranite si svoje predloge! Kar hočem doseči, to dosežem tudi proti vaši volji.«
»Bomo videli! Preveč ste izdali, da bi bili ne-
dotakljivi. »Ozrl se je na Tonija, ki je pozorno in strumno stal ob vratih, in rekel: »Dva sva proti Vam, lahko Vas prisilim.«
Coletti je segel v predal na pisalni mizi in vzel iz njega cigareto, ki si jo je prav nerodno prižgal.
»Ne stanujem v tej hiši sam. Srbija je pravna država. Roparski napad Vas spravi v konflikt z oblastjo!«
Mir, ki ga je kazal Ooletti, je Wolkensteina osupnil. Mož se je zavedal da je na varnem. Odločilen korak se je zdel kot predrznost.
»KonČajva najin razgovor. Vsekakor bom stal na braniku. Svarim Vas pred napadi, ki me bodo vedno našli pripravljenega. Imam še toliko vpliva, da lahko posvarim srbsko vlado pred Vašo agitacijo.«
»Samo glejte, da ne zaidete na nepravo mesto. < Coletti je puhal od sebe močen oblak dima. »Sicer pa mi je bil Vaš poset v veliko čast. Glejte, da ne pridete prekasno domov. Gospodična Lora bi bila lahko v skrbeh, ako bi izostali.«
Wolkenstein je v>dšel proti vratom, ki mu jih je Toni odprl. Ves ta čas pa ni izpustil iz vidika svojega nasprotnika. Njegova previdnost pa je bila, kakor se je zdelo, nepotrebna. Coletti je mirno obsedel na svojem stolu. Wolkenstein je stopal po stopnjicah nizdol. Na stopnjicah in v veži ni bilo videti žive duše. Samo vrata v klet so bila otvor-jena. Brez vsakega namena sta obstala in se zagledala v mračne hodnike s temnimi oboki. V tem trenotku so se odprla vrata, ki so vodila v
vežo in cela množica liudi je molče in s tihim gne-vom navalila na nju. Še predno sta mogla poteg-liti orožje, so ju neznanci za?e!i in ju vrgli prekc stopnjic v klet. Tesno drug ob drugem sta se trka-ila po stopnjicah navzdol. Zgcraj so se hrešče zaprla vrata, zapah in ključavnica sta zaškripala Gosta tema, ki bi se dala skoraj prijeti, ju je ob-ela. Tipaje naokrog, se je dvignil Wolkenstein. Od padca so ga boleli vsi udje. Pozorno se 5e ibtipal in se prepričal, da se kljub bolečinam, ki •;b Čutil, ni rÄsiK* n.-iSk^d^"^ P-'f^t^sMo ga je tiho hreščanje Tonija, ki je še ležal ob njegovih nogah, ne da bi se ganil. Sklonil se je nad nepremično telo in ga obtipal z veščo roko. Prepričal se ]e, da se mu ni zgodilo nič hudega. Roke in noge niso bile zlomljene. Navdala ga je tolažilna nado, da se je Toni samo onesvestil in da se bo v kratkem zopet zavedel. Segel je v žep in potgnil iz nrga škatljico voščenih svečk, ki jih je rabil za pn7;ga-nje smodk. Prižgal je svečko in ob n*eni slaM svet-lobi še enkrat preiskal hropečega služabnika. Pa-zen poštene otekline na čelu, ni na^^l nobene rnn3. Z drgnjenjem in gnetenjem je skušal zopet oživiti nezavestnega. S precejšnem trudom se mu je to tudi posrečilo. Toni je globoko vzd:hn;l. se vzravnal in z začudenimi očmi zrl v ugašajoč plamer voščene svecice.
»Saperment, to so bili kozolci, ki sva iih delala gospod grof, predno sva priletela semkaj. »Zr trenotek je moča!, nato pa pripomnil: »Prvi serr pač priletel doli jaz, gospod grof ste padli name. Zato sem se tudi boli potolkel.*
>it*v 107
»> L u v n N 5sA i N f\ KUUt one lö. maja ira>.
Dnevne vesti.
V Liubtjanu dne 12. maja 1925.
— Predavanja o Ligi narodov. Včeraj popoldne se je vršilo v zbornični dvorani ljubljanske univerze predavanje o Llgt narodov. Predaval je gosp. Gjorgje Popovlo, član sekretariata Lige narodov   v ženevL Predavanja se je udeležilo   večjo Število akademske omladine.    Univ. prof. Pltamlc je najprvo pozdravil ta predstavil stašatelj-stvu g. Popoviča. ki je nato orisal nastanek ideje Lige narodov od starih začetkov do modernih časov. Razvoj Človeštva lahko delimo v tri dobe.   V   prvi dobi Je vladalo brezpravje in nasilje tako napram držav, liauom kakor med državami- V drugi dobi se je upostavil pravni Astern med državljani in med državo. Med državami samimi pa se je obranila prvotna doba brez prav Ja in medsebojnega nasilja. V sedanji tretji dobi se polagajo temelji nekake meddržavne pravne organizacije, k!  naj  uredi medsebojno Siri jen ie držav na pravnfb podlagah To je zmis 1 Lige narodov.  Sedanja Liga narodov se je ustanovila po Wilsonu in za-parlnih zaveznikih na mirovnih konferencah v Parlrn 1. 1919—1920  Predavatelj je nato prešel k notranji   organizaciji Lige narodov ter zlasti podrobno opisal delovanje sveta Li^e narodov tn sekretarijata Liga narodov Šteje danes 55 članov-drZav Letno potroši za vse svoje ogromne naprave, komisije ln potrebe 21 milijonov tv*e frankov,   kar   je   predavatelj statistično Trpravicn ti dokazal, da le neznaten pno zet- Sekretariat  Lige narodov    šteje 350 uradnikov, od teb dve tretjini žen. ostanek mcS. Predavatelj se je dotaknil tudi vprašanja narodnih manjšin in omenil,   da je naSa diplomacija v tem vprašanju pošto pla sila snretno tn da uživa v Ligi narodov največje spoštovanje. Zlasti glede m a. kedonskec-a vprašanja Je omenil,    da se J Liga narodov pridružila stališču naš«* vlade, ki zanfka obstoj bolgarske manjšine v naši državi, kakor Je   obratno opetovano zahtevala   iu  dokazovala  bolearska vlada. V naši državi ni Bolgarov. Makedonci so •sli narod kot Srbi, Hrvati rn Slovenci. Liga narodov zavisi od volje Članov, torej od držav, ki jo sestavljajo. Nima avtonomne volje, nego je skupen izraz volje vseh držav. Zlasti nima posebne sankcije.   Ligo narodov bo treba podpreti z javnim mnenjem vseh kulturnih držav, da omogočijo pravno ureditev meddržavnih odnošajev. Predavatelj je na koncu pokazal na dosedanje nsr»e. he. zlasti ne admin:? t rat I vnem polju. L"ga, narodov je organizirala  celo vrsto humanitarnih in sorlialnih mednarodnih naprav. Po tej poti bo dosegla v bližnji bodočnosti največje   u«q>ehe.   Zanimivo   predavanje p. Popoviča je sJuftatelistvo kvitiralo z dolgotrajnim aplavzom.
— Mezdno glbame in shod natakarjev.
Včeraj smo poročali, da je nastalo med natakarji v  Ljubljani  gibanic  radi odprave napitnine. V to svrho ie sklicala Zveza natakarjev ra Slovenijo danes zfutraj javen shod v kavarno Central, kjer je zavzela svoje «tnb"Šče dede uvedbe noveza plačilnega sistema. Na shodu, ki je potekel precej birmo, se fe predvsem razpravljalo o gmotnem pO?ož*aju natakarjev ter se je zlasti podčrtavalo dejstvo, da ie procentualni pla-ČPni sistem uveden razen v Ljubiiani že po vsej državi. Zato je Zveza natakarjev za Slovenijo odločena, da si fevojnje te pravice tudi v Ljubljani in upa. da najde tako pri javnosti, kakor nri delodajalcih razumevanje! Končno je bila sprejeta se ta-le resolucija: Ugotavlja se  da ;e položaj ^ata-karskih uslužbencev v Sloveniji še slabši kakor V drugih pokrajinah Jugoslavije. Zveza protestira proti temu, da bi bili zaposleni tuji delavci v natakarskf obrti, dokler vlada med domačimi brezposelnost.    V Zvezi r.atakarjev(ic) v Sloveniji ie na razpolago zadostno Število natakarskili uslužbencev s potrebnimi  kval'rikacijani  ta poznavanjem tujih jez;kov, zato zahteva: t.) Da se sisti-ra odlok ministrstva za socijalno politiko o dovoljenju prihoda izr.czemskih natakarjev v našo državo, dokler vlada brezposelnost v naši državi. 2.) Uslužbence se nuj zaposluje samo potom Zveze natakarjcv(:c) za Slovenijo. 3.) Kavarnarji. hotelirji in restav-raterji naj sprejemajo v službo samo domače delavce in pred vsem tiste, ki so že dalj časa brez kruha. Zbor je sklenil, da se ta rezoluclja izroči ministrstvu   za socijalno politiko, velikima županoma v Ljubljani in Mariboru ter delavski zbornici v Ljub*;ani.
— Kongres članov JugosTov. - češko-s!ov. Lfg v Ljubt;ani in Mariboru se bo vr-SH v nedeljo 24. t. m. v Celju. Namen tega kongresa ie. da se poglobijo stiki med obema ligama in najdejo peta, kako bi se dalo uspešneje delovari za Čim najrevnejše kuturno, a tudi politično zbližanie jugoslo-venskega fn češkoslovaškega naroda. Ti kongresi nai postanejo retlna institucija. Vsako leto naj se sestanejo vsi oni naši kulturni delavci, ki jim je pri srcn jugoslo-vensko - češkoslovaška In slovanska vzajemnost, da se dogovore o smernicah za nadaljnje svoie delovanje. Celjski kongres je zaenkrat zamišljen kot sestanek delavcev na polju jugoslov.-češkoslov. zbližanja v Slovenlii, kasneje pa naj postane ta kongres zbirališče vseh, ki delajo na tem polju v Jugoslaviji vobče. Na ta kongres se povabita tudi »Češkoslov. Obec« v Ljubljani in »Cešky Uub« v Mariboru, katerih
cilji so spnredni s smotri obeh lig.
— Nov kazenski zagovornik. Višje deželno sodišče ljubljansko je sprejelo dr. Ludovika Grobeloika, za Ribnico Imenovanega notarja, na njegovo prošnjo v imenik kazenskih zagovornikov Bvojega okoliša.
— Nov odvetnik. Dr. Ciril KraSe-v e c je bil vpisan dne 6. maja t. 1. v ime-aik odvetnikov s sedežem v Cerknici pri
Rakeku.
— Mariborska Glasbena Matica v Beogradu. Danes zjutraj je dospel v Beograd zbor mariborske -»Glasbene Matice*, ti šteje 80 pevcev ln pevk. Na kolodvoru 1h je poziravllo peveko društvo »Stanko-rlč«. Zajutrek Imajo gostje v hotelu Pe-rogradu«, kosilo pa v hotelu »Marinkovič«. opoldne je izlet s parni kom v Zemun. —
Koncert je v Narodnem pogorišču ob 20.30, po koncertu večerja. Jutri v sredo ob 9. po-lože Mariborčani venec na grob skladatelja Mokranjca. po kosilu pa odpotujejo v Novi Sad, kjer prirede tudi koncert,
— S svojega potovanja v inozemstvo se je vrnil g. dr. Ni ko Zu panlč, predsednik NK3 za ljubljansko oblast.
— V Zagrebu so odpravili napitnino. Med zagrebškimi gostilničarji, restavrater-ji in kavarnarji in organizacijo natakarjev je prišlo do sporazuma glede odprave napitnine po vseh gostilnah in kavarnah. —
Plačilni natakarji imajo pravico po vseh. kavarnah in gostilnah gostom zaračunati 12 odstotkov od zapitka. Ti odstotki se potem razdele po gotovem ključu med vse uslužbence. Natakarji prejemajo dalje oft lastnikov lokalov 2 odstotka brutto izkupička in 1000 DLn stalne mesečne plače.
— Zlet na Plitvička jezera priredi o binkoštih *Hrv. planin&rsko društvo.^. Odhod iz Zagreba 30. t. m., povratek L junija. Računati Je z veliko udeležbo. O binkoštih torej ne kaže hoditi na Plitvička jezera, ker se bo tamkaj težko dobilo prenočišče. Opozarjamo na to one, ki so o Duhovih nameraval! na Plitvička Jezera.
— KonJJ za bofjSevlke. Sovjetska vlada je na Madžarskem kupila 5000 konj za svojo armado, hoteč jih preko Poljske prepeljati v Rusijo. Poljska vfedtf pa je prevoz konj prepovedala. Tod\ Rusi so si znali po magati iz zagate. Konji so btll odpremljenl v Avstrijo fn od tu preko nagega ozemlja iv« Reko. odkoder gre +ran«*port e parnilrom v Odeso. Tako je bilo pretekle dni preko Rakeka prepeljanih 270 konj za rdečo armado, ne da bi za to vedele naše oblast!. Dovoljenje za tranzit konj preko našega ozemlja je dobila od jugo-Sl. kunzrnlata m Dunaju šped. tvrdka Srhenker & Comp., zagrebška žel. direkcija pa je odredila, da se prvi transport pospešno odpravi. Na Ra. keku pa je bil transport od naših obmejnih oblasti ustavljen in sicer na podlagi odloka notranjega ministrstva, ki prepoveduje tranzit vojnega materija!a za sovjetsko Rusijo. Notranje ministrstvo je uvedlo sedaj preiskavo v svrho ugotovitve, zakaj da je zagrebška žel. direkcija izdala ukaz za pospešitev transporta sovjetskih konj preko našega ozemlja, Istotako je tudi uvedena nreiskava, kako je mogel naš gen. konzul na Dunaju izdati dovoljenje za tranzit konj. določenih za rdečo armado.
— Ogled steklarne v Zagorju priredi
trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubi rani na praznik dne 21. maja. Odhod z glavnega kolodvora ob 7.50 zjutraj. Zbirališče pred kolodvorom ob 7.20. Obvezne prijave najkasneje do soboto 16. trn. 973
— Pokopallščne hPene. Na pokopališču v Dravljah je doslej neznan storilec pokradel 15 medenih kroglic, pritrjenih na ogra.fi grobnice rodbine Suva.
— Beg kaznjencev. Iz zaporov kaznilnice v Le-Dogiavi na Hrvatskem je pobegnil Jurij Kureš- rodom iz Podbrežja, srez Ptuj, ki je bil v Zagrebu radi tatvine obsojen na Teto dni zapora. — Iz zaoora v Kovinu ie r>obegnit 56-letni Franio Müller.
— Radfoprogram za 1?. maj 1925. London (365), Chelmsford (1600) in vse druge angleške stanice: 20—23 koncert v spomin rojstnega dne Artbura Sulüvan (13. V. 1842) Zürich (515): 13.30 koncert, 2r>.30 internacionalni večer pesmi z gg. Maxim Orloff (Petersburg), Max Sie^rist (glasovir): (Weber: Die drei Pintos - Vielleicht) Goldmark: Königin von Saba, Nina od Rengolese (1710), Caro mir- ben od Giorani (1774). Don Sebastian od Donizettü    Rubinstein: Noč in vjetnrk. Feldmann: Kutscher lasst die Rappen laufen. Paris-Radio (1750): 12.30 koncert. 21.45 muzikalxni roman »Luise. Bru-xeles (255): 17 koncert, 2P.15 lirična drama: Leroux. Rorra (425): 20.30 koncert: Rossini Wilhelm Teil, Meyerbeer: Die Afr'kanerin. Gonnod:  Faust,  Schubert:  Ave  Maria. 2 sopranski ariji:-Caccini in Pcnrolesi, Men-delsohn: Fruhlingslled, Jessel: Das Gefolge der Rose, Marinetti predava o svoji novi futuristični liriki, Puccina. La feminila, Ma-scagni: Cavalleria rusticana. Wieniawski: ruska pesem, Grečnaninov: Tužna je stepa in uspavanka. Kitara: Mascagni: Cavalleria rusticana. Varšava (385):    18—19 koncert, Wien  (530):  11,  16.10 koncert, 20.30 komorna glasba (Kreutzer: Septet, Schubert: Oktet) 22 30 večerni koncert Berlin (505): 11.12.50, 16.30—18 koncert,   20 romantična opera Der Freischütz.   Breslau (418): 12.05 —12.55, 17—18, 20.30   koncert. Frankfurt (470) m Cassel (288):  16.30—17.30 baike, 17.30—19, 20.30—21.30, 22—23 koncert. Harn bürg (395), Hannover (296) in Bremen (330) 14, 16.30 koncert, 20 opereta »Die Czardas-fürstin«, potem plesna glasba. Königsberg (463): 16 30—18, 20—21 (konzervatorij) koncert. Leipzig (454) in Dresden (292): 16.30 — 18 bajke, 18 30—19.30 koncert, 20.15 operetni večer,   22.15—23.30   plesna glasba. München (4S5) in Nürnberg (340): 19 30— 20.30. 21.30—22   22.15—23 koncert, 23—24 plesna glasba. Munster (410): 20 30 komorna glasba Stuttgart (443): 17—18.30 bajke, 20—21 koncert, 21.15—22 kabaret Mazuran.
— Krema za ČevIIe »Neosan« Je plod
izkustev več desetletij. 50/L
Iz Lfohljane.
— Petdesetletnica. Vč>raj je slavil eden naših dolgoletnih naročnikov, g. Ivan M i h e 1 č i č, elektrotehnik In posestnöc na Lepi poti št .12, svojo petdesetletnico. Bil je mnogo let Instalater ljubljanske elektrarne, na kar se je osamosvojil ter ustanovil svoje elektrotehnično podjetje. Izvršil je 2e mnogo električnih naprav po deželi povsem v zadovoljnost naročlteljev. G. Ml-helčlč je zvest in navdušen naprednjak tn je svoj ča* — kot posestnik v Rožni dolini — z vso gorečnostjo deloval v naprednih društvih: pri C. M. družbi. Sokolu in Olepševalnem društvu. Posebno zadnje društvo mu je bilo jako pri srcu ter se ima Rožna dolina marsikaj zahvaliti njegovi inicijati-vj ifll delavnosti. Ustanovil je tudi društvo
mioliU ol^hnfkov, dt*ar predsednik Je jnbi_ laut. Zvestemu našemu naročniku kličemo: še na mnoga leta!
— Politično in gospodarsko društvo za šentpeterskl in kolodvorski okraj je imelo svoj redni občni ibor dne 29. aprila t. L Udeležba je bila prav lopa. V imenu glav. nega strankinega odbora je prišel g. R i b -nikar k zborovanju. V govoru Je povdar-Jal, da Je to društvo eno prvih, ki je na političnem polju zavzelo med ostalimi društvi vodilno mesto. Dotaknil se je škodljive po. Iitike Radieeve stranke in naših pogubo, nosnih politikov SLS, k! toliko ovira konsolidacijo države na znotraj kakor tudi na zunaj. — Predsed. Türk povdar ja pravil, no državno poirti-ko ministrov dr. žerjava Sn Pribičeviča. — Pojasnila se je sedanja vez med radikali tn JDS. — Razpravljalo se je o podrobnem delu tega društva in gospo, darskih potrebah tega okraja. — Letna Članarina znaša sedaj Din 10. Izvoljen je bil soglasno ta-le odbor: predaed. Jos. Türk, — L podpred. Mirko U r b a s, — IL ppred-sed. Mirko F e g i c, — tajnik št. Legat, blagajnik Fr. Ur le p, dalje 16 odbornikov in 8 namestnikov, kakor tudi namestnik tajnika ter 2 pregledovalca računov. — Bi v. šemu večletnemu tajniku gosp. Fr. Fol j. š a k u izreka odbor posebno zahvalo za nje. gtjvo neumorno delovanje ln obžaluje, ker ni mogel radi bolezni prevzeti tajniških poslov. — Da bo mogel odbor uspešno delovati, je dolžnost članstva, da ga podpira z nasveti in kar v največjem številu prihaja k sejam širšega odbora in k obč. zboru. Zahrbtno streljanje ne koristi razvoju stranke, pa tudi okraju n&. — Zdravo!
— Za mestne siromaka ljubljansko, trnovskega okraja je darovala obitelj Fran D e r e n d e, trgovca in tovarnarja, namesto venca na krsto K. Casperjeve Din 300. — Za mestne siromake je poklonil Din 100 nadupravitelj državne bolnišnice Henrik Logar namesto venca na grob svojemu prijatelju mestnemu arhitektu Cirilu M. Kochu.
— K vceraJsnjemu poročilu o Jurjeva-nta na Ljubljanskem gradu se nam poroča, da se Jurjevanje Šentjakobsko - trnovske podružnice Ciril - Metodove družbe vrši prihodnjo nedeljo 17. maja, ker se preteklo nedeljo ni moglo vršiti zaradi slabega vremena.
—- Preveč »božje kaolflce« si je privoščila posestnica Leopold;na M. iz Šiške. V precej vinjenem stanju je kolovratila včeraj popoMne po Celovški cesti ln je dvakrat padla tako močno na tla, da se je onesvestila fn so jo morali z rcSilnim vozom prepeljati v bohVco.
— Še reveža okradejo! V ubožnico v .Tapljevi ulici sta prišla 10. t m. dva ne znanca, ki sta pričela prijazen razgovor z mestnim ubožcem Matijo Stergarjem. Rekla sta: »Dajmo za pol literčka.« »No pa zložimo denarce.« Je men'l Stergar. In so se zedinili. Stergar je potegnil fz žepa hranilne knjižice in jima izročil nekaj denarja, da crresta po v'no. Neznanca sta izkoristila priliko ter sta Stergarjn. ki je močno slaboviden, ukradla iz knjižice 270 dinarjev Revež je tatvino šele opazil, ko je bilo prepozno.
— Pobeg od doma. Dne 8. t m. sta
pobegnila od doma v Ljubljani 16-letni Marjan Pozmk in 14-letnJ Igor Zupan, dijaka I. državne gimnazije v Ljubljani. Oba sta odš^a v smeri proti Gorenjski.
— Aretiran potepuh. V Šiški je bil aretiran brezposelni, že večkrat predkaznova-nl potepuh in uzmovič Fran Cuš\ ki je spal na klopi. Stražniku je navedel tudi napačno ime. Izroče ga sodišču, ker ima več delik-tov na vesti.
— UdruženJe iugoslovensklh Inženiera i arhitekta, Sekcija LiubTana, vabi na članski sestanek, ki se vrši v petek dne 15. maja t. 1. ob 2. uri v restavraciji Zvezda v zadevi letošnje glavne skupščine UJIA v Skoplju. Na tem sestanku bo tudi aktualno predavanje g. prof. Antona M e 11 k a o temi: »Današnje stanje v Južni Srbijta. Gostje dobro došli. — Upravni odbor. 97In
— Izobraževalni tečaj za služkinje. Za služkinje, ki prihajajo iz hribovskih krajev in ki ne znajo dovolj računati, pisati in citati, priredi »Splošno Žensko drušvo« v Ljubljani brezplačen dvo- ali trimesečni tečaj. Tečaj se bo vršil v društvenih prostorih po dvakrat na teden od 8. zvečer naprej. Priglasiti se je do 20. t. m. pismeno na ^SploJno žensko društvo«, Rimska cesta št 20, ali pa ustmeno ob torkih, četrtkih in sobotah od 5. do 6. zvečer v knjižnicah, Rimska cesta 9, pritličje.
— Zaka] je bila o d god en a planinska tombola? 1.) Radi premalega števila raz-pečanih srečk, 2.) Radi premnogih prireditev, ki so M 10. maja na dnevnem redu 3.) Radi dežja. Vsi ti tn drugi momenti so tako tehtni, da se je bilo bati izgube. Naj to naši prijatelji vpoštevajo. Tombola se Pa mora odigrati 17. maja. To je zadnji Belo-kranjcem rezervirani datum. Ta dan se vrši tudi v hotelu 'Tivoli* velika vrtna veselica. Natančen program sledi. 967n
— Družbi sv. Cirila In Metoda je darovala v spomin blagopokojne ge. Ivane La-pove rodbina Letnar 100 Din. V isti namen rodbina F. Benedik 100 Din. Iskrena hvala!
Iz Celja.
—c Iz zdravniške službe. Dr. Anton Grebene in dr. Stanko P e r p a r sta postavljena za zdravnika-pripravnika v Javni bolnišnici v Celju.
—c Sestanki demokratske stranke, Redni sestanek krajevne organizacije JD3 za mesto Celje se vrti v sredo, dne 13. i. m. ob 20. v klubovti sobi Celjskega doma. Redni sestanek JDS za celjsko okolico pa v četrtek, dne 14. t. m. ob 20. v gostilni Pun-cer na Spodnji Hudtnjl.
—e Močen naliv s treskom in gromom smo imeli v ponedeljek med 17. in 18. uro zvečer. Vode so pri nas zaradi deževja zadnjih dni zopet močno narastle ln se je, če deževje ne poneha, zopet bati povodnji-Pač nenavadno vreme za zadnji pomladni čas.
—c Celjska carinarnica ostane. Glasom
brzojavne odredbe generalne direkcije carin O br. 22.251 s dne 9. maia 1925 Je likvi-
dacija carinskega oddelka v Celja ustavljena in se poslovanje nadaljuje. Ta ukrep je
bil izvržen na intervencijo celjskih gospodarskih krogov ter ljubljanske Trgovske in obrtniške zbornice v Beogradu ter ga je s zadoščenjem pozdraviti,
— Podužnlca Udruženja vojnih invalidov, kraljevine SHS v Celju, priredi dne 7. junija t, I. veliko javno tombolo, združeno s koncertom v mestnem parku. Ker je Čisti dobiček prireditve namenjen za Podporni sklad podružnice, se vsa druga p. n. društva vljudno naprošajo, da na ta dai ne prirejajo enakih prireditev. 972n
če ne verjamete, da eden par nogavic z žigom in tnamko (rdečo, modro aH zlato)
traja kakor štirje pari drugih^ Za*o kupite eden par in pre pričajte   se.   Dobivajo   se v
r»roda'a!nah. IV
Iz Maribora.
-HM Smrtna kosa. V nedeljo 10. L m. je po daljši in mučni bolezni preminula gdč. Olga G 1 u 5 i č, uradnica Mariborske t'skarne. — V nedeljo je umrl v bo'nici 3?. Matija Polak. tr^^vec in posestnik V Ormožu. Pokojni je bi! zaveden narodnjak. Njegovo tfuplo je bilo prepeljano v Ormoi. Blag jima spomin!
—m Tombola poStnlh uslužbencev se je vršila v nedeljo ob precejšnji udeležbi občinstva. Prvo tombolo. 6000 D'"n vredno spalno opravo je zadela Šivilja Ana Jere-mic, 4500 Din vreden šivalni stroj brivski vajenec Herman Dreksler, moško kolo krojač A. Valetlč, kuhinjsko posodo Vinko 2iv-ko, učitelj na Podbrežju in V. dobitek (4 m bukovih drv) z;dar Josip Pelicon.
—m Odpeljana krava. V LajtersbeTgu je bila viničarju Franu Pihleriču iz hleva odpeljana krava, vredna 5500 Din.
—m Poskusen samomor. Na mestnem pokopališču je službujoči stražnik zalotil G. Z., ki se je skušala obesit; na drevo. Ženska, ki je dejanje menda skušala storiti v duševni zmedenosti, ie bila oddana na opazovalni oddelek.
Sodišče
Odmev trboveljskih dogodkov. -Dr, Turna obsojen.
Po obsodbi trboveljskih komunistov r Celju je napisal odvetnik dr. H. Tuma v »Slovencu^   (št. 277)  članek pod naslovom *Caveant eonsules«, kjer so bil! tud! sledeči inkriminirani stavki:    »S tem je dano dvojno kršenje ustave, težko zadeto Čustvo pravice ljudstva. Delavstvo mora btt! uver-Jeno, da so javna oblastva. ki so v prvi vrsti klicana čuvati ustavo tn zakon — oboje kršila, da Je sodstvo podvrženo uprav'*. — Zaradi tega članka je državno pravdnrätvo obtožbo po 5 104 srb. k. z. dr. Tumo kot pisca in Fr. Krem žar ia kot odeovornega ured-nika. KremžaT Je obsodbi utekel pod plašč posTančeve Imunitete. Obtoženi dr. Tuma priznava, da je spisal in dal v »Slovencu« priobčiti inkriminirani članek, zaerovarja pa se. da je pri tem izhalal kolikor toliko fz znanstvenega m juridičnega stališča in da se inkriminirani članek ne more tolmačiti drugače,    kakor upravičeno kritiko in kot tezo, da mora ljudstvo, posebno pa še delavstvo bfti prepričano, da se je s tem, ker državni pravdnik ni predlagal v smislu § 56 k. p. r. skupnega preganjanja delavcev m OrjnnaSev.   in   sicer   pred   istim sodiščem (poroto) !o ker je okrožno sodišče v Celju 5 delavcev na predlog državnega pravdni-štva obsodilo po zakoau o zaščiti države, istočasno pa je sodna uprava ustavila postopanje proti Orjunašem — zakon kršil v dvojnem smislu in da se je sodna uprava neupravičeno vtikala v zadevo. — Za svoje hude obdolžltve sodstva in drž. uprave pa obtoženi  ni   niti  skušal   doprinesti dokaz resnice. — Po daljšem posvetovanju je senat spoznal dr. Tuma krivim ter ga obsodil na 250 Din globe in povrnitev sodnih stroškov. Obsojeni je prijavil ničnostno pritožbo glede krivde in kazni.
Konec idile Milana Laziča
Beogradska kronika, ki ima dnevno beležiti zanimive, pestre ter nenavadne dogodke, je obogatela za nov, neobičajen slučaj. Gre za moža, ki je živel popolnoma v miru in slogi z dvema Ženama, ena je bila njegova legitimna sporoga, druga njegova »teta«. Junak tega malega romana je Beo-gradčan Milan Lazič.
Bilo je nekako pred petimi leti, ko je Milan stanoval pri mladi vdovi Slavki N. In se je dogodilo, kar se cesto dogaja. Milan se je zaljubil v mlado in petlčno vdovo in preživela sta nekaj medenih mesecev. Toda ljudje so res čudne mentalitete. Das! je Milan nesmrtno ljubil vdovo Slavko, se je poleff te zaljubil še v lepo devojko Perso J. Ta prva Milanu ni bila preveč naklonjena m sele, ko ji je obljubil zakon, so postale njune vezi tesnejše, intimnejše. Milan, ki je bil v ostalem poštenjak, je Slavki priznal, da se poroči s Perso. Ta je bila sprva konsternirana, sledili so dramični nastopi, jok, solze ln grožnje. Ali Milan ie ostal neizprosen, vstrajal je pri svojem. Vdala se je vdova Slavka v božjo voljo, obenem pa Je skovala rafiniran načrt ter stavila Milanu ta-le predlo*:
On, da naj se le poroči s Perso, po poroki pa pride ona. Slavka, k njemu in jo bo svoji mladi Ženi predstavil za sestro svoje matere, torej svojo teto. Na ta način bo tudi ona, Slavka, lahko stanovala pri njem. Milan se je navdušeno odzval predlogu Slavke, ker mu je srce še vedno nekoliko feUo Tanki Na ev en tu eine nosU*dice <*Ji oe-
priirke, ki bi lahko nastale, Milan ni računal, na mater svoje -tete« Še mani, zakev ta je stanovala tamo daleko . . .
In se je zgodilo. Milaii je poročil Perso nato se je k njemu preselila vteta« in življenje Cele trojice, /.lasti pa Milana, je bil«, odlično. Živeli so v Ijubavi. miru in slo^ polna štiri leta ...
Pretekle dni pa se je primeril usodni slučaj, ki je razrušil ljuhavno in zakonsko idilo prijatelja Milana. Ta ic namreč praznoval krstno slavo svojega hišnega patro-na in tega dne je prispela — o groza it strah — nejegova mati. sestra* tete Slavke. Milana je malodane zadela kap. Pa h  znal pritajiti  in  ie  ljubeznivo sprcjti majko, upajoč, da mu njegova dobra zvezda pomaga. Pri kosilu pa je prišla sleparija na dan. Proslava hišnega patrona jc končala burno...    Jok tn stok Ln končno rabuka. Persa je sedaj zapustila moža ir, Milan s »teto« Slavko   se sentimentalno spominja pretekle lepe idile...
Ustreljen dourovoljec
(Stanovanjska tragedija}
Na gradu Gradina, ne daleč od Osijek,i je bil v soboto ustreljen znani bogataš in vojni dobro vol jec Petar Sudžukovič. Ustrelil ga je v sflobranu odstavljeni občin«!; notar Dragutin Grandavec.
Sudžukovič je prišel kot dobrovolje«. pred leti iz Amerike in je kupil grad Gradina za 500.000 Din. Cim se je naselil v gradu, je skušal  notarja Grandevca, ki jc tudi   tam   stanoval,   izriniti   iz stanovala Oba  moža sta se zato Cesto prepirala ?r. Sudžukovič* je grozil Grandavcu, da nsmrl njega in njegovo rodbino. Pred dnevi se z j je celo dejansko lotil in ga s kosom opeke poškodoval na glavi. Nekaj  Časa nato t imel   Grandavec  pred  nasilnežem mtr.
V soboto 9. t. m. pa je Sudžukovi< Grandavca zopet insultiral ter dvakrai ustrelil v vrata njegovega stanovanja. Baš toliko, da ni ustrelil tega hčerke. Uro pozneje je Grandavec previdno odprl vrata, misleč, da je Sudžukovič že odšel. Ta pa je ostal oa preži in je v družbi nekega kolonista ponovno napadel notarja. Streljal je nanj. V silobradu se je Grandavec umaknil v stanovanje, snel s stene puškt ter ustrelil na Sudžukovlča. ki se je smrtne zadet zgrudil na tla. Drugi napadalec ie zbežal.
Cim so dobrovoljci iz Gradine in okolice culi o drami, ki se je odigrala v gr;<-du. so navalili na grad, hoteč Grandavca linčati, Orožniške in vojaške patrulje so ga komaj rešile pred napadalci, ki so v svoji besnosti obmetavali tudi patrulje -kamenjem.  Grandavca so  izročili sodišču.
Sport
KOLESARSKE IN MOTORNE DIRKE N* CERNOMERCU PRI ZAGREBU.
V nedeljo so se vršile na černomercu pri Zagrebu kolesarske in motorne dirke, katerih so se deloma udeležili tudi Slovenci, ki so zavzeli več mest. Popularna Öa-rešič in Hribar nista štartala. V nastopnerr podajamo rezultate:
Kolesarska dirka juniorjev 3200 m: 1. Viktor Markulin (Motokotu raški klub, Zagreb) 5*58;   2. Makso K a m a t n i k; 3. Ivan L o z e r t.
Dirka motorjev do 150 cem n* 4000 m: 1. Max Radič (»Edelwefs«, Maribor) 4'34VK; 2. Šoštarko 5'34.
Dirka motorjev do 250 com n<-4800 m: 1. Ivan Kopa (Moto klub »Stove-nijac, Ljubljana) 4,312/*; 2. M. Radič (»Edelweis«, Maribor) 5'17.
Kolesarska dirka seniorjc\ na 2400 m: 1. Biazy   (»Orao«, Zagreb)
Dirke motorjev do 350 cem ni-6400 m: 1. Ropert Sotler (Motokoturaški klub, Zagreb) 5'124/^; 2. Franc O g r i n (Ljubljana); 3. Ivan Kopač.
Kolesarska dirka za prven stvo Zagreba na 8000 m: 1. Koloma:. Sovič 14'313/^: 2. Anton Banek; 3. Rudolf O r e č k i. Dukanovid u 7. krogu odstopil.
Dirka motorjev za prvenstvo Zagreba na 16.000 m: 1. Antun Štrban (Motoklub, Zagreb) 12'2S; 2. Milan Varlay (Motokoturaški klub, Zagreb) — Sotjer je imel mnogo izgledov, da odnese prvenstvo, ali smola — gumidMekt.
Dirka motorjev do 500 cem nu» 8000 m: 1. Rupert Sotler 7'3; 2. O g r i a 3. K r u š n j a k.
Handicap na 4800 m: 1. Daku.no vič;   2.   Rudolf   Truban;   3.) Rudo: Orečki.
Dirka motorjev do 1000 cem na S000 m: 1. Rupert Sotler öMO1/*; 2. Anton Štrban; 3. Ogrin (Ilirija, Ljubljana).
Dirka kolesarjev z motor-nim vodstvom na 10.000 m: 1. Koloman Sovič 15*42: vodič So št ar ko SI.; 2. Dragutin Cesarec 10'22/^; vodič Pavli j a; 3. Antun Banek, vodič R e m o -v a č e k.
Tolažilna dirka kolesarje\ na 3200 m: 1. Kosmatin (Primorje); 2 Glavič (Primorje); 3. Kranjc.
— Sturm. Graz : Ilirija.    V soboto ir.
nedeljo igra graški Sturm dve nogometni tekmi z ilirjo. Sturm zavzema vodilno mesto med graškimi in avstr, štajerskimi klubi in predstavlja v vsakem oziru prvorazredno moštvo, ki bo stavilo Ilirijo pred častne tod.i zelo težko nalogo. 975n
Po svetu
— 20.000 državnih uradnikov hoče odpustiti predsednik Zjedinjenih držav, kakor se zatrjuje, iz štedilnih vzrokov v državner gospodarstvu.
♦ Nagrada za glavo bančnih roparje* Senat v Illinoisu v Ameriki je sprejel zakon, po katerem se določa za glavo vsakega bančnega roparja nagrada okob 8000 frank, fonda, nalašč v to svrho naloženega. Nagrado dobi, kdor pripomore k Drijctiu tatu. ta tudi. kdor ^rioelie mrtvega
tSLOVÜiNSKT NARODi dne 13 maja 1925.
strv. 107
Gospodartsvo
Koliko te po sveto popije
Minula nedelja je bila pri nas v znamenju treznosti in našim javnim činiteljem gre vse priznanje, da so se lotili problema, kako izkoreniniti zlo, ki enako razjeda In teži vso človeško družbo. Alkohol je najhujši socšjalni bič, ki pa igra žal precej važno vloao tudi v narodnem gospodarstvu. Da ravnost prepriča, kcliko denarja vržejo pijanci proč, si hočemo v naslednjem ogle-dati statistične podatke o voorabi alkohola v evropskih državah.
Mednarodni urad za borbo proti alkoholizmu v Lausanni je napravil statistične urade raznih držav, naj mu pošljejo podatke o domači izdelavi, uvozu in izvozu alkoholnih pijač v letu 1919—1922. Na podlagi teh podatkov je mednarodni urad izračunal povprečno letno vporabo piva, vina, mošta
In žganja na vse prebivalce z ene strani, z druge pa za vse moške nad 15 let. Ce hočemo dobiti splošno sliko o vporabi alkohola v vsaki poedini državi, mora spremeniti porabljene količine vina, piva, žganja itd. v čisti alkohol in sešteti te količine. Da izračuna, ko'iko alkohola odpade na vsakega moškega v starosti nad 15 let, je mednarodni urad odštel od celokupne konsu-macije eno tretjino, če vpoštevamo splošno pravilo, da porabijo ženske dvakrat manj alkohola, nego moški, deca pod 15 let ga pa sploh ne uživa. Na podlagi teh računov je Izdal mednarodni urad za pobiranje alkoholizma brošuro, iz katere je razvidno, koliko porabijo poedine države alkohola letno:
v litrih
Avstrija Angleška Belgija Bolgarska
Nemčija Italija Španska Norveška^
Romunija
iMadžarska Francija Če h oslov. Švedska Jugoslavija
žgnnia
3,400.000 2,170.000 2,270.000 1.170.000 2,490.000 2,190 000 5.930.000 0 740.000 1,090.000 1,740.0 0 4,640 000 4f660.0a> 4,2 iO 000 0.320.000
vina
20,500000 1,500 000 7,300.000
15,400.000 3,200.000
96,600.000
85,400 0OO 3,800 000 7/20 '.000
35,600 00 143,200 000 3,200 000 0,620.000 7.000.000
piva Skupaj čistega alkohola
4VO0.0OO • ■.......5 7TO000
81,300.000............... 6,170 000
160.600.000............... 8,930.000
2.700.000 48.700 000 2,900.000 1,500.000 30,300 000 2,000.000 6.900.000
2,540.000 2.660.000 13,770.« 00 15.8^0000
1,950.000 1,350.000 5,730.000
25,800.0 0 ............... 17,610 000
47,800.000 ............... 3,052000
31,200.000 ............... 3,03 .000
5,000 000 ............... 1,220.000
Ce primerjamo te številke, vidimo, da popijejo od naštetih držav največ žganja na Španskem, najmanj pa v Jugoslaviji, kar pa ni verjetno, ker je rakija zlasti v južnih krajih zelo priljubljena in smo torej nvnenja, da se je mednarodni urad glede Jugoslavije zmotil ali da so ga i-nasamarili« Baši statistiki. Vina popijejo največ v Franciji. — 143 litrov povprečno na osebo, na -\ sakega moškega v starosti nad 15 let pa rovprečno celo 2S6 litrov letno, torej malone en liter dnevno. Franciji sledita Italija In Španska. Vzrok, da pijejo ti narodi toliko vina. je bržkone v zelo razvitem vinogradništvu; poleg tega je pa ponekod tudi pomanjkanje pitne vode. Malo vina se polije na Angleškem in Švedskem. Piva po-
pijejo največ v Belgiji (na vsako osebo od-3 pade 323 litrov letno!) dalje v Angliji. Nemčiji, Češkoslovaški, Avstriji, Švedski in Norveški. Celokupna konsumacf'a alkoholnih pijač, izražena v čistem alkoholu, je pa največja v južnih državah — Franciji, Italiji in Spanski. Na zadnjem mestu so Norveška, Romunija rn Jugoslavija. Tudi tu mora biti pomota, ker se Jugosloveni žal še ne moremo prištevati med trezne narode. Menda so nam hoteli gospodje v Lausanni napraviti kompliment, aH pa so iz navade postavili Jugoslavijo na zadnje mesto, kakor delajo večinoma vedno, kadar nas hočejo primerjati v tem ali onem pogledu z drugimi državami.
—g Italijansko - jugoslovenska trgovina \ peto 1924. Lani je Italija uvozila iz Jugo-:-'aviie za 557 milijonov rir blaga (leta 1923. amo za 489 milijonov lir). Izvoz iz Italije Jugoslavijo je znašal 370 mil. lir (leta T 923. pa 336 mil. lir). Med državami, ki lajveč uvažajo v Italijo, je bila Jugoslavija na desetem mestu, med kupci italijanskega iilaga pa na osmem.
—g Tržišče vina. Naše domače tržišče vina je navezano izključno na trgovino v državi, poleg tega je pa velik zastop v prometu. Na Češkoslovaško so prodne neznatne količine. V okolici Vršca notirajo 9% bc-fa vina 5.50—5.70 Drn, 10% črna vina 4 Din, hrvatska vina notirajo med 4—8 Din, med-timurska 10 Din, srbijanska med 7—10 Din Titer. V marcu je znašal naš izvoz vina 118 ton, v vrednosti 742.000 Din.
—g Tečaji eksotičnih valut. Ker se v denarnem prometu cesto pripeti, da pridejo v našo državo razne valute, ki sicer ne notirajo na naših borzah priobčujemo infor-
macijske tečaje eksotičnih valut: frank? (alžirski) Din 2.36, avstralski funt 26220— 262 80, bolivar (BoHvia) 7 Din, južnoafriški funt 244.70—245.30 Din. kanadski dn'ar 54.20—54 30 Din, ceylonska rupa 5.25 Din, argentinski pezo 19.23—19 27 Din, portugalski milreis 1.31 Din. brazilski milreis 4.38 Din, indijska rupa 13.11 —13.14 Din, Čilski pezo 3.50 Din, egiptovski funt 252.23—2>2.80 Din. Te tečaji so veljali v aprilu, dočim so se za maj znatno spremenili.
—g Boj proti industrijskemu dimu. Znanstveno preskuševališče mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu je predložilo stalnemu mednarodnemu odseku tega zavoda predlog češkoslovaškega profesorja Stoklasa. ki hoče boj proti industrijskemu dimu, izročiti mednarodni komisij* v pre-motrivanje, da se doženejo škodliivi učinki tega dima na ljudi, živali in rastline, na kar bi se mogla ustvariti pravna podlaga za povrnitev škode.
Pangermanska iresfenta
Zano je, da so se nedavno fuzijoni* rala vsa pangermanska društva v Av« stri j i. »Deutscher Schul verein« in »Süd* mark« sta dobili novo, skupno ime »Deutscher Schulverein Südmarkte. Fu* zijonirana pangermanska društva so že pristopila k zelo intenzivnemu delu. Njih namen je najprvo germanizirati slovenske elemente v Avstriji, nato pa sodelovati pri germanizaciji elementov v naši državi. Iste cilje imajo tudi pro* ti drugim narodom, proti Italijanom in Madžarom. Vendar je njih glavna ak» cija naperjena proti Slovanom, in si* cer proti Slovencem na Koroškem in Hrvatom na Gradiščanskem.
»DSS« ima svoje agitatorje in eks* ponente tudi v naših krajih, med Nem* ci kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven*
cev. Tudi preko mci prehajajo držav* ijani avstrijske republike in širijo pan* germansko iredento med nemškimi dr* žavljani naše kraljevine. Nedavna eks* kurzija dunajskih študentov v našo dr* žavo, takozv. Balkanreise je služila iste* mu cilju. Zanimivo je. da so dijaki te ekskurzije, predno so se podali na pot, prejeli almanahe in knjižice, kjer so stale na prvi strani famozne panger* manske pesmi, kakor »Deutschland, Deutschland über alles . . .« in drup*e. Tudi ni treba pozabiti, da j^ ekspedi* cijo vodil znani profesor zgodovine na dunajskem vseučilišču dr. übersber* ger, ki je nekoč skupno s slovitim pro* fesorjem Redlichom vodil besno kam* panjo proti Srbom in pozival Evropo, da kaznuje »razbojnike« in »ubijalce«.
Ti intelektualci nemškega Šovinizma so tedaj nesramno klevetali narodno di* nastijo Karadžordževičev in kralja Ale* ksandra.
Avstrijska vlada ne samo da toleri* ra nego tudi favorizira iredentistično akcijo »DSS«! Na Gradiščanskem pre* ganjajo člani te organizacije naš narod in mu vsiljujejo knjige, ki globoko ra* nijo njega nacijonalna čustva. Poleg tega prete našemu narodu z velikim germanskim carstvom, ki se bo razpro* stiralo od Trsta do Črnega morja.
Te dni smo oreje'i prepis poročila o delovanju »DSS« v Burgenlandu. Tu se poroča o akciji tekom 1. 1924 in 1925. V poročnih pravi poročevalec: »Gradi* ščansko (BurgenlanJ) potrebuje enako akcijo, kakor Koroška. Tudi v Burgen* landu žive razne struje, ki so neprii:u teljsko razpoložene proti Nemccn*. Tamkaj biva 16.000 Madžarov in 40.000 (hvala Bogu, da še to priznajo!) Hrva* tov. Zato je razumljivo, da smo tej po* krajini posvetili polno pažnjo. Z zado* voljstvom ugotavljamo, da so tamošnje ob!asti razumele našo akcijo. V 17 kra* jih smo osnovali »DSS« knjižnice. V to svrho smo porabili tudi knjige iz Berlina. V šoli smo uvedli brezplačne ure. Priredili smo nadaTje izlete z mla* dino in jo uvajali med nemško prebi* valstvo. Stik mladine z odraslimi je učinkoval blagodejno. Pri tem pa ne srremo pozabiti na brate onkraj meja«.
Iz istega noročila se razvidi, da je »DSS« vzdrževala 300 knjižnic. Na j ve* čja je v Gradcu z 8000 zvezki. Dohodki te knjižnice znašajo letno 51 milijonov kron. Poročilo pravi nato: »Povsem nrirodno je. da smo v prvi vrsti skrbeli za obmejne kraje. Pomagali pa smo tu* di bratom pod tu i im *?ospodstvom z do* brimi knjigarni.« »DSS« je osnovala tu* di lastno tiskovno zardugo.
»DSS« razpolaga z lastnim časopi« som »Südmarkbundeszcitung«. To je mesečnik, ki poroča o položaju nemštva pod tujim gospodstvom in ki služi pro* pagandi preko mej. List izhaja v 10.000 izvodih. Posamezne številke prinašajo družinski del in pa iredentistično pri* logo s političnim dodatkom. Razen te* ga izdaja »DSS« še en list za Koroško. Po fuziji nameravajo sedaj te ireden* tistične organizacije pokreniti še druge liste. Na Dunaju izhaja »Deutschost Tageszeitung«.
Ta iredentistična društva imajo svo* jo loterijo, radio itd.
»DSS« ie razširila svoje de'ovanje tudi na Vojvodino in je v tesnih »ku1* turnih« zverah s tamošnjimi Nemci. Nemci i/ Vojvodine nastopajo točno no navodilih iredentistov v Avstriji in Nemčiji. Vsi dedujejo na to, da se v naših krajih permanstvo okrepi, bodisi kulturno, bodisi gospodarsko. Pri tem nastopajo z dvolično, domišljavo krila* tico: »Germaniziranje je idealiziranje!« S sličnimi gesli prikrivajo svoja prava iredentistična stremljenja . . .
Tem akcijam pangermanskih društev na naših meiah in v notranjosti naše države moramo posvetiti največjo raž* njo. Maskirajo se z raznimi kulturno* humanskimi in snortno * turističnimi ustanovami, pri tem pa izvršujejo v bi* stvu agitacijo za politično in imperija* listično nemško invazijo, ki še ni izu* mrla s porazom Avstriie in Nemčije. Ta invazija se je noiačala zlasti v zad* njem času z izvolitvijo Hindenburga in z glasno agitaciio za priključitev A v* striie k Nemčiji . . .
Nanram vsem tem pojavom moramo v bodoče postati čuječi ter nanje od* ločno reagirati!
To in ono
Dvanajstletni mnž
Pred leti se je preselil s kmetov v Kopenhagen lastnik hotela Viktor Sindal, ki je imel v življenju povsod smolo. Hotel je moral prodati, v mestu tudi ni imel sreče in ko je pred dvemi leti čital v novinah o ustanovitvi družbe, ki naj bi ustanovila dansko naselbino v Nicarazue, se je Sindal z drugimi nesrečneži izselil v divje kraje tropične Amerike. Družba ga je poslala naprej, da se seznani z ondotnimi razmerami. Ker je bilo potovanje drago in si je moral mož izposoditi nekaj denarja, je pustil svojo rodbino v Kopenhagnu ter odpotoval z najcJarejš-Im  sinčkom.  lOletnim Carifom.
Po prihodu v Ameriko si je kupil Sin-dnl skromno posestvo ter se je z vso vnemo lotil poljedelstva. Izseljenci so se naselili v okolici ter se tolažili z nado na lepšo bodočnost. Se pred prvo žetvijo so divjaki napadli in opustošili dansko naselbino. Nekega učitelja, ki se je naselil blizu Sinda-lovih, so divjaki umorili, njegovo gospodinjo pa zversko mučili. Ker je izšelience povsod preganjala nesreča, so zapustili do-tični kraj ter se preselili nekateri v mesto Blucfiels, drugi pa v Managua, Večina kolonistov je pogrnila v tragičnem podnebju, ostanke ponesrečene akcije so pa danske oblasti prepeljale v domovino. Sindal se nI hotel vrniti s svojo nesrečo, nego si je kupil novo posestvo v Cona del'Oro. Pisal je svojcem redko in iz njegovih pisem je bilo razvidno, da trpi in da noče priznati novega brodoloma.
Te dni je pa prejela njegova soproga iz Nicarague pismo, ki ga je pisal v februarju sinček Carif. Deček piše materi: »Mila mamica. Robert in Kaji! Sporočam ti, da *e tvoj dragi mož podlegel mrzlici. Tvoj mož in naš oče je umrl 14. t. m. Dan je bil dolg, solnce je zahajalo in oče je šel za njim. Ko je bil oče mrtev, smo ga oblekli v najlepšo obleko in položili na oder, kjer so gorele štiri sveče, dokler ga niso odnesli. Ko je ležal mrtev, sem ga pokril z veliko dansko zastavo. Večkrat mi je dejal, če bi se kaj pripetilo, naj vse prodam in odpotujem takoj domov in da ste lahko veseli, da nisfe prišli za nama v te kraje. Trajalo bo še dobre tri mesece, predno se ločim od mačehe tujine, ker nima tu nihče denarja. Vrnem se k vam sigurno in brez nevarnosti. Pozdrav od očetovega groba. Pri pogrebu
je bilo vse v redu. Končam to pismo In pišem kmalu zonet. Iskrene pozdrave, moja mrla mamica! Vaš Carif.«
Sindalova je hitela s pismom v zunanje ministrstvo in danski konzulat v Bluefield-su je dobil brzojavni nalog, da takoj po'sce dečka ter ga pošlje domov. Iz Bluefieldsa do Cony de Oro je treba najmanj teden dni jahati na konju, tako da bo morala nesrečna mati še dolgo čakat, predno dobi razveseljivo vest, da so našli 121etnega moža, ki je moral Že v zgodnji mladosti temeljito spoznati, kako težka ie borba za obstanek.
Sreča
Menda ni na svetu Človeškega bitja, ki bi si ne želelo biti srečno. Instinkt žrvljen-ske sreče in notranji nagon po sreči je nam dala že narava sama, ko je nas poklicala na svet. Cilj je samo eden, pač pa je rrnogo najrazličnejših potov, po katerih hodijo ljudje za srečo. Ze stari Seneca, Ca-ligulov in Neronov sovrstnik pravi v svojih samogovorih o blaženem življenju (De vit-* beata): »Kdo, dragi brat Gallio, si ne žeii srečno živeti? Ali manjka nam spoznanja kako priti do sreče. Nič ni težjega, nego postati deležen te prave srečec.
Ta stari rimski milijarder, opozfcijonal-ni žurnalist, pesnik in filozof sodi o sreči zato tako strogo, ker si vsak člavek svojo srečo drugače predstavlja, Ce najde kdo srečo v ljubezni, jo Išče potem kje drugje, v bogastvu, v zdravju, slavi itd. Danes hrepenimo po oddaljeni sreči in nočemo ničesar vedeti o bližnji In dosegljivi sreči, jutri zopet nasprotno. Sreča se menja Časovno In krajevno. Ko se je začela zapadna kultura, je bil ideal človeške sreče nekaj posvetnega, gospodarskega, gmotnega. Pozneje se je ta problem spremenil v nekaj idealnejšega. Danes pa ne rešuje več vprašanja sreče narodni gospodar, temveč filozof. Tudi najradikalnejši programi sooijal-nega življenja imajo svoje korenine v filozofiji. Celo najbolj zagrizeni marksist vč, da to vprašnje ne more biti rešeno z bogastvom, nego z razvojem in napredkom človeškega intelenta, z vzgojo In Izobrazbo, torej s pomočjo filozofije. Danes priznavajo vsi trezni ljudje, da se da človeška sreča doseči z vzgojo človeškega duha in telesa. Glede tega bi se filozofi še domenHi. Ali pota, ki naj jih človek hodi, so še vedno ze-
lo problematična, še vedno indivfdalno razdeljena. Ena vodi na desno, druga na levo, tretja si izbere zlato sred:no. Kdo more biti nezmotljivi vodnik in popolnoma zanesljiva avtoriteta? Zdi se, da nihče in da se bo pojem človeške sreče Še vedno spreminjal po ljudeh, času, njihovih potrebah in zahtevah. In tako lahko čez 2000 let zopet ponovimo Senecove besede: *5aj niti ne veš, brat Gallio, kako težko je biti deležen prave sreče!«
Dete brez velikih možoanev
L. Ediclen in B. Fischer opisujeta ta-!e izreden in zelo zanimiv slučaj: Po obdukcij trupla nekega 41etnega deteta se je izkazalo, da v glavi ni velikh možganov. Medicinska literatura pozna doslej saino en tuk slučaj in sicer pri nekem psu, ki so n "j pri operaciji Izrezali velike možgane. D . .-ni pes je živel po operaciji Še tri leta, vendar pa se ni mogel gibati. V gobec so mu vtaknili cev, da so mu mogli dajati hrano. Uboga žival se je vrtela po cele ure in ko je bila utrujena, je omahnila in zaspala. Svoje naravne in druge potrebe je opravljala čisto mehanično. Sploh zavedno i* reagira'a pojave v okolici.
Mati dotičnega detet3 je izjavila o nje-govem življenju to-le: »Dete je ležalo s prekrižanimi rokami več mesecev, ne da bi dalo od sebe kak znak. da se zaveda. Rok sploh ni znalo rabiti. Ko ie bilo staro dve leti, ja začelo silno kričati in stekati. Morala sem mu obvezati glavo, da se je malo pomirilo. Opazila nisem na njem nobenega znaka o stanju duševnosti, iz katerega bi se dalo sklepati, da se vsaj malo zaveda, kaj se godi okrog njega. Od rojstva do smrti je ostalo neizpremnjeno, bilo je ka kor mrtvo«.
Ta slučaj Jasno kaže, kolikega pomena so veliki možgani kot središče živčnega si-stema za vretenčarje, zlasti za Človeka. Omenjena zdravnika pravita, da je dete brez velikih možgan bolj nesposobno za vsako kretnjo, nego riba ali žaba z enakiiu nedostatkom.
Diamant kot jubilant
Leta 1475., torej pred 450 leti, je našel Louis van Berguem tu Brügge tajnosti bru-sitve tn delitve dijamanta in na tej podlagi je vstvaril umetnost, da se izbrusi dragoceni kamen v Jazette. V javnost je stopil kmalu na to s svojo iznajdbo v Antverpnu in Amsterdamu. Od takrat dalje cvete amsterdamsko brušenje dijamantov. Z njim se je razvijala trgovina z dijamanti. Dandanes je cena dijamanta, kakor vsakega drugega Llaga odvisna od množine, ki pride na trg. Posebni komisarji sortirajo blago po vodi in teži, ločijo male kamne od karatnih kamnov ter podajajo tako podlago za določitev cene, ki se izvrši potem s strani trusta veletrgovcev in diamantnega sindikata v Londonu, kjer je glavni sedež trgovine z dijamantom. Londonski sindikat pa nakupi skoro sam vse kamne in je torej neizogiben za vse trgovce in iuvelirje na glavnih tržiščih. Največji dijamantni konsum imajo Zjedmjene države v Ameriki. One sprejemajo okoli 70% celotne dijamantne produkcije na svetu. Leta 1921. je znašal ameriški dijamantni uvoz 10.5 milijonov dolarjev, potem pada vsako leto. Skupno pride v trgovino na leto surovih dijamantov v vrednosti okoli 36 milijonov frankov, ki predstavljajo v brušenem stanju približno petorno ceno. Svetovno bogastvo na diamantih se ceni na 38 ton surovega materijala.
* Rezerve zlata Iz ruske carske dobe. Iz Pariza poročajo, da se v tamkajšnjih ruskih krogih zopet bavijo z vprašanjem, kaj se je zgodilo z rezervo zlata Izza zadnje carske vlade. Pravijo, da ie odvedla s seboj češka legija okoli 16 milijonov od razkritega primanjkljaja 150 milijonov zlatih rubljev. Nadalje se zatrjuje, da je bila poslana večja svota ruski banki v Sangaju katere ravnatelj je neki Poljak, ne da bi bilo znano, na čegav račun je svota vpisana.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPVS
Sprejme ee dobro izurjen   1434
krojaški pomočnik.
KLIMANEK,   Šelenburgova ulica 6.
Barvni trakovi, ogljeni, indigo in povoščeni papir, hektografičm zvitki in aparati, podloge za stroje pri Lud.
Šelenburgova 6|'.
Telefon st. 980
CDMCDMCDm
mcDucDmcDU
jjraca Holländer (Subotica)
preporučuju bogato skladište perja za ioreane i jas-tuke od najjeftinije do najfinije vrste. Najbolje poznata eksport firma, potpunu garanciju pruža, — Brza i tačna
poslusra.
54 L
PRODAJA HUNA ISTRUGARE.
Na osnovi lešenja vanrednog zbora akcionara Ujedinjenih Industrija A. D. 1 odobrenja Gospodlna Ministra Trgovine i Industrije Broj 5536 od 14. prošlog meseca objavljujemo, da prodajemo društveno imanje sa industrijskim postrojenjima Mlinom i Strugarom u Lazarevcu — Šopiču kraj železnic ke stanice L a za reva c iz slo-bodne ruke. — Za uslove i ostala obaveštenja obratiti se TehniČkom Preduzeču „Razvitak" inž. Dr*g. D. Sldanski i Komp. Beograd, Kralja Aleksandra ul. br. 10. n dvo-rištu levo.
1416
Ukvtdacioni odbor.
Večja množina drv
se kupi. — Istotam se proda krasen lovski voz.
— Naslov pove uprava «SIov. N are da». 1428
Mesečna soba,
opremljena, na podstreš* ji. — se takoj odda (sa* ♦no gospodu). — Korsi* ka. Vrt-iču 3. 1429
Prazno sobo
ali opremljero — išče za« konski   par   brez otrok
— Plača sc event. za poi leta naprej. — Ponudbe pod «15. mai 1925 14?5» na upravo »Slov. Nar.«.
Pozor!      Pozor!
Stare obleke, čevlje, pc* hištvo — plačam najno* lie — Dopisnica zado« stuje;   pridem   na dom.
— Drame, Gallusovo na* brežje 29, Ljubljana. 1419
Učenca
sprejmem takoj v trgo* vino z železnino, starega 14 let in ki je dovršil osnovno šolo z dobrim uspehom. — Fran Gu* 5tin. Metlika 1413
Trsljikovo lubje
lapuh, ovčjakovo lubje, srčno moč, podleskovo se ne itd — kupuje V. H. Rohrmann, Ljubljana, Sv. Petra nasip 27 (za vodo). x-*23
Modistka
kot kompanjonka z malo vsoto ali brez — se sprej* me. — Ponudbe pod »Iz* vri ena/1424» na upravo <£!ov. Naroda».
Sprejme se dobrega
mehanik
za motor i c in avtoma« bde. — «Trfbuna», tovar* na dvokoles in otroških vozičko", Karlovska ce* st«i 4, Ljubljana. 1430
Tko traži odmor
tome naj topli je se pre* poruča Hotel * Pension «Rökan» na Jadranskem meru — Selce Hrvatsko primorje kod Cerkvenice. Fišite po prospekt, ko j i Vama kretom pošte ša* lje  vlasnik A. Beranek.
1426
Najceneje
se podpletajo raznovrstne nogavice — Pred Škofi* jo 1/1. 60/L
Predtiskanje
ročnih del najmodernejših vzorcev po izvanred* no nizkih cenah. — Pred
Škofijo l/I. 61/L
V zlato vrednost
naložiš denar in milijo« nar postaneš prej ali slej, ako kupiš turške srečke. Vsaka zadene. — Pismo pod «Izguba nemogoča 1374» na upravo »Slov. Naroda«
Oirolkl YOilökl
spoitni in luksusni, po naj-n žji ceni in največja zaloga. Prodala na obroke, ceniki franko. — .Tribuna, F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska c. 4.   a* L
PRAVI HOLANDSKI KAKAO |_
G R O O T E S
C I PORABI MNZUTlKlJl, MJOKUSNElSl W NAJCENEJŠI.
PojKüs ras preprifa! «*» Zahtnajte ga tiovsod!
fiBBBBBBBBBEaBEBBBBEHa
Oklic.   s 25 5
1427
One 28. mafa 1925 ob 8. in naslednje dni se bodo prodajali na licu mesta v Virmašah št. 49 pri Škofji Loki z javno dražbo predmeti, kakor: pisarnišk? oprema, pisalni stroj, osebni avto in vozovi, konjska oprema, različno orodje ter strojni deli in pritikline za mizarski in žagarski obrt
K draženja se bo začelo pozivati šele pol ure rx> zgoraj navedeni uri, med tem se lahko ogledajo predmeti
Okrajno sodišče ▼ Škof u Loki, odd. L,
dne 11. maja 1925.
C9S5SBS5BISSBEBSBElBSSBBr:
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
.4JY