The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmageJ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) ŠTEV. (No.) 197 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 12. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 12, 1933 LETNIK (VOL.) XLII INFLACIJONISTI UTEGNEJO PRITI PONOVNO S SVOJO ZAHTEVO, KO SE BO V JANUARJU OTVORILO ZASEDANJE KONGRESA. _ NAČRT, KAKO SE BO U-REDILO VPRAŠANJE DOLARJA, JE V DELU IN OBJAVIL GA BO PREDSED NIK SAM. Washington, D. C. — Tisti, ki so pred par tedni glasno zahtevali, da mora predsednik Uporabiti svojo pravico, ki mu .io je dalo zadnje zasedanje kongresa, in uvesti denarno inflacijo, so sicer prenehali z glasnim klicanjem; nikakor pa še niso utihnili popolnoma in pričakuje se, da bodo dvignili svoj glas ponovno meseca januarja, ko se bo zopet pričelo zasedanje kongresa. Pri tem zasedanju bržkone Predsednik ne bo imel s kongresom tako lahkega dela, kakor ga je imel spomladi, ko se je vsaka njegova želja skoraj brez vsake opozicije odobrila. Mnogo kongresnikov si je Predsednik med tem odtujil, in Ricer pred vsem s tem, ker ni Razdeljeval vladnih korit, kakor so pričakovali in kakor so Po večini delali drugi predsed ^iki, ko so prišli na krmilo. Pri dodeljevanju vladnih služb se -Roosevelt namreč ni toliko oziral na strankarsko pripadni-štvo prosilcev, marveč bolj na njih zmožnosti, kar je bilo v resnici nekaj nenavadnega, za kar pa se bodo skušali mnogi Politiki bržkone maščevati nad njim in mu pri prihodnjem zasedanju nagajati v njegovih načrtih. Roosevelt si pa očividno ne dela iz tega skrbi. Zaveda se namreč, četudi ne bo kongres enotno1 stal za njim, da ima s svojim veto še vedno toliko nioč, da lahko prepreči skoraj vsak zakon, ki bi ga skušali u-Porni kongresniki postaviti Proti njegovi volji. Predsednikov veto se namreč more razveljaviti edino s tričet.rtinsko večino obeh zbornic. Denarno vprašanje je eno tistih točk, v katerem bo imel Predsednik preglavico s konusom. Težko pa, da bi zagovorniki "divje" inflacije zma-Sali. Kako se bo pravzaprav to Vprašanje rešilo, je danes še skrivnost. Točasno se izdeluje načrt zanj, in ko bo načrt izde-'"n. ga bo objavil predsednik sam, kakor se je izrazila neka vplivna osebnost. Ugotavlja se toliko, da ima predsednik še ^edno namen, doseči tiste cene življenjskim potrebščinam, ki So veljale v letu 1926, in na Podlagi tega se bo rešilo tudi vprašanje vrednosti dolarja. -o- IZ REVŠČINE ZAPUSTILA DVOJČKA New York, N. Y. — Pretekli Ponedeljek so našli v tukajšnjem mestu dva zapuščena o-°ka, stara devet dni, o kate- RANJEN OD NAPADALCA ZADOŠČENJE ZA JAPONSKO Nevarnost, da se med Japonsko in Rusijo ukinejo diplomatski odnošaji. Tokio, Japonska. — V tukajšnjih vladnih krogih je vzbudilo silovito ogorčenje, ko so se pred par dnevi v Moskvi objavili v sovjetskem vladnem organu dokumenti, iz katerih da je razvidno, da ima Japonska izdelan načrt, da se s silo polasti kitajske vzhodne železnice v Mandžuriji, glede katere so se v Tokio vršila pogajanja med Japonsko in Rusijo, ki pa so se zaradi nesporazuma morala prekiniti. Ta pogajanja so imela namen, da določijo načrt, po katerem bi sovjeti prepustili novi državi Mandžukuo svoje pravice, ki so jih imeli pri tej železnici. Iz tajnih dokumentov, ki so prišli v roke sovjetski vladi, se pa razvidi, da so Japonci namenoma stavili take nesprejemljive zahteve, da bi na ta način imeli izgovor za nasilno rešitev vprašanja, Češ, da sovjeti niso bili pri volji, da bi se pogodili. Objava teh dokumentov je tako razburila japonsko javnost, da utegne priti med obema državama do nevarne napetosti. Kakor se je izrazil neki govornik v vojnem minister-stvu, bo Japonska v kratkem poslala sovjetski vladi ostro noto, v kateri bo zahtevala zadoščenja za "skrajne izmišljotine", kakor naziva Japonska dokumente, ki so bili objavljeni v Moskvi. Od odgovora, ki ga bodo poslali sovjeti na to noto, bo odvisno, kak bo nadaljnji korak Japonske. Ako ne bo dobila zadovoljivega zadoščenja, je mogoče dvojno: Ali se bodo sedaj prekinjena pogajanja glede železnice končala popolnoma, ali pa je možno celo, da se ukinejo diplomatski odnošaji med obema državama. Istočasno je vlada tudi odločila, da se izžene iz Japonske dopisnik sovjetskega lista, v katerem so bili omenjeni dokumenti objavljeni. -o- KRIŽEM SVETA _ London, Anglija. —• Kakor sporoča delavsko minister-stvo, je bilo v Angliji v septembru zaposlenih 86,000 več oseb kakor v avgustu. V primeri s tem časom lanskega leta pa je število brezposelnih padlo za pol milijona in jih je zdaj še 2,336,000, — Varšava, Poljska. — Tukajšnja država je igrala vlogo posredovalke med Rusijo in Rumunijo, da se je med obema sklenil nenapadalni pakt. Sklenitev tega pakta je nekaj izrednega, kajti med obema državama ne obstojajo nikaki diplomatski odnošaji. — Friedrichshafen, Nemčija. — V ponedeljek ponoči se je vrnil zrakoplov Graf Zeppelin s svojega poleta v Brazilijo. — Napravil je to pot v 71 urah. Prihodnjo soboto nastopi zrakoplov svoj polet v Ameriko, kjer bo obiskal tudi Chicago. -o- Iz Jugoslavije, SMRTNA NESREČA NA CELJSKEM KOLODVORU: LOKOMOTIVA JE RAZTRGALA 79-LETNEGA NOSAČA. — V ŽUŽEMBERKU JE ZOPET GORELO. — SMRTNA KOSA. — DRUGE VESTI IZ DOMOVINE. Slika kaže avstrijskega kanclerja Dollfussa, ki je sicer majhen po postavi, toda skrajno energičen. Mož je bil pred kratkim dvakrat ranjen od nekega napadalca, o katerem domnevajo, da je stal v službi nazijev. PREISKAVA 0 POŽARU V Berlinu se obravnava zbornici. bo nadaljevala j požaru v drž. Berlin, Nemčija. — Obravnava državnega vrhovnega sodišča proti peterim obtožencem, ki se imajo zagovarjati glede požara, ki je bil letos pomladi podtaknjen v poslopje državne zbornice, se je iz Leipziga v ponedeljek zvečer premestila v tukajšnje mesto, kjer bo moral nizozemski komunist Van Der Lubbe, ki je priznal, da je podtaknil požar, ponoviti na licu mesta celi potek svojega čina. Mladi obtoženec do zdaj trdovratno taji, rih so ugotovili, da sta dvaj- cl ne mogel preživljati. MAŠČEVANJE GANGSTER-JEV Chicago, 111. — Znani gangsterski vodja Gus Winkler je baje nameraval izdati svoje tovariše in jih izročiti oblastem, da s tem reši samega sebe. Izkazalo se je namreč, da je pokojni bil voljan pričati glede poštnega ropa, ki se je 6. dec. lanskega leta izvršil v tukajšnjem mestu. Prizadeti pa so mu brez dvoma hoteli zamašiti usta in tako so ga počakali, ko se je s svojim avtomobilom pripeljal pred poslopje na 1414 Roscoe St. Ko- je izstopil in korakal preko ceste proti poslopju, je pripeljal mimo neki zaprt truk, iz katerega je bilo oddanih vanj 72 strelov. PREDSEDNIK POLJSKE REPUBLIKE SE POROČIL Varšava, Poljska. — V torek se je 65 let stari predsednik tukajšnje republike, Ignac Mos-cicki, poročil z Mary Dobrzan-ska. Dasi je ženska 30 let mlaj-, ša od njega, se vendar trdi, da se je zakon sklenil iz prave ljubezni. In ta ljubezen da se je porodila iz medsebojne simpatije. Oba sta namreč veliko prestala v življenju. Predsednik je v kratkem času izgubil svojo ženo, svojega sina in svojega zeta. Ona pa se je še v nežni mladosti proti volji svojih staršev poročila z nekim častnikom, ki pa se je pozneje pokazal, da je pravi razuzda-nec. Starši deklice so bili vsled njene nesreče tako potrti, da sta izvršila samoumor, ona sama pa se je razporočila. Ker manj dan. 24 ur zakasnjeno vsak MRS. ROOSEVELT PRIPOROČA NAKUPOVANJE Washington, D. C.— Na časnikarski konferenci pretekli ponedeljek se je Mrs. Roosevelt obrnila v prvi vrsti na ameriško ženstvo in mu priporočala, naj pospešuje trošenje denarja z nakupovanjem, da s tem poživi ameriško' industrijo.. Ženske da lahko v tem oziru veliko store, kajti 86 odstotkov vseh nakupov v Ameriki izvrše ženske. ZA NADALJEVANJE SVETOVNE RAZSTAVE Chicago, 111. — Pretekli po- gala glavo, odrezala obe nogi | skriti kmetje, ga zvezali in in desnico ter razbila košaro, ki jo je imel pri sebi. Glava in roka ste odleteli več kot tri čevlje daleč od trupla. — Košara, ozir. kovčeg, je bil last Marije Grmek, ki se je vračala iz Belgrada, kjer je njen mož uslužben, na svoj dom v Ivrče-vino pri Ptuju, pa se je morala med potjo ustaviti v Celju, kjer je bila v bolnici operirana in se je ravno vračala iz bolnice proti domu. — Pokojni Martin Jerinšek je bil zaposlen že 44 let kot železniški nosač in zapušča ženo in dve o-drastli hčeri. -o—- prepeljali v bolnico. -o- Napaden Na Dolešnjski cesti v Ljubljani je bil napaden 351etni zidar Valentin Vižintini, ko se je vračal domov na Rudnik. Napadalci so ga obkolili in mu prizadejali več ran z nožem, da je moral v bolnico. -o- Usoden padec Postestnik Franc Malik na Starih Slemenih pri Celju, je delal seneno kopico. Ko je bil že visoko gori, se je kol, na katerega je bila kopica pritrjena naenkrat zlomil. Malik je tako nesrečno priletel na tla, da si je zlomil levo podlehthico. -o- Dolga doba kratke poti Pet let je potrebovala dopis-v plamenih. Da niso prišli na j niča s trgovskim naročilom za pomoč sosedje, ki so začeli no-'nekega trgovca v Ljubljani, ki je dobil naročila iz Ljutomera na Štajerskem. Oba poštna ži- V Žužemberku je gorelo Dne 19. sept. je na doslej še nepojasnjen način pričel goreti skedenj posestnika Leopolda Fabjana, ki je bil naenkrat ves siti vodo v škafih in oblivali poleg stoječo hišo, bi bila zgore- nedeljek se je vršil na svetovni I la še hiša, ker se je bila pričela ga, ljutomerski iz 1. 1928 in METEORJI POVZROČILI PANIKO Lisbona, Portugalska. — 'Nepopisen strah in trepet je prevzel prebivalstvo mnogih portugalskih vasi, ko je v ponedeljek ponoči pričel padati na zemljo cel roj svetlih meteorjev. Ljudstvo je menilo, da padajo zvezde z neba in v paničnem strahu je pričelo begati po cestah. Domneva se, da so bili ti meteorji ločeni deli repa kakega kometa. -o-- razstavi takozvani chicaški dan. Na ta dan se je pričakovalo, da bo udeležba posekala ves dosedanji rekord, toda neugodno vreme je račune prekrižalo. Kljub temu pa je doseglo število obiskovalcev nad 131,000. Ta dan je obhajalo mesto tudi spomin velikega požara, ki je leta 1871 uničil Chicago. — Na dvorišču dvorane znanosti je imel župan Kelly že vnemati. Skedenj je zgorel j ljubljanski 1933, se na dopis-z vsem, kar je bilo notri. pisnici prav razločno poznata. Trgovec, h kateremu je dopisnica prišla, je moral plačati'tudi kazenski porto, ke-r se je poštnina od takrat povišala, -o- Prebivalstvo Jugoslavije Ob uj edin j en ju leta 1918 je štela Jugoslavija pribfižno 11,621,026 prebivalcev. Pri ljudskem štetju 1931 so jih našteli nad dva milijona več, to je 13,930,918. Po podatkih od decembra meseca lanskega leta jih je bilo že 14,296,431. Od govor, v katerem je izrazil za-[tedaj se je prebivalstvo zopet htevo, da se nadaljuje razstava i pomnožilo in ga sedaj štejejo ITALIJA SE PRIPRAVLJA Rim, Italija. — Velike premestitve čet se bodo v prihodnjih dneh izvršile v Italiji. Za-varovati nameravajo predvsem ,ni ga proučiti, severno mejo in zato bo posla še za eno leto, češ, da je veliko dobrega prinesla mestu, in bo prihodnje leto brez dvoma vladalo za njo enako navdušenje. Uradniki razstave se o načrtu Še niso izrazili; toliko pa se Ivendar doznava, da bi bili volj približno na 14,340,000. Smrtna kosa V Podbrezjah na Gorenjskem je umrl Ivan Markelj, posestnik in mlinar ter daleč oko-jli poznan kot vzoren katoliški ako bi bila to^mož. — V Ljubljani je umrl nih 20,000 mož v Bočen, kjer njen mož še živi, je bila potreb- j bodo stalno nastanjeni. Govori na posebna dispenza od katoli- se, da je ta odredba posledica škega kardinala, da se je pred- napetih odnošajev med Nemči-sednik mogel poročiti z njo. »jo in Avstrijo. splošna javna zahteva. — Celotni sedanji teden na razstavi je v prvi vrsti namenjen Chicagi. -o-- jlRITE "AMER. SLOVENCA"! Bernard Perko, višji železniški uradnik v pokoju, star 63 let. -o- Uboj za ubojem Maribor, 11. septembra. — Komaj nekaj dni je, ko se j« izvršil nesrečen uboj v RaČah in že se je izvršil drugi tak žalosten primer v bližnjem Fra-mu. — Pri nekem posestniku je namreč bila zbrana večja družba fantov, kjer so spili nekaj litrov vina ter se že nekoliko vinjeni podali proti domu. Na poti je prišlo med njimi do malega prepira in so se tudi spoprijeli. Kovaški pomočnik Anton Stern je zbežal na bližnje dvorišče, za njim je pa tekel Ladislav Lorenčič, ki je vihtel na Šternom kol. Spoprijela Žrtev rfapada sta se in pri tem je Lenčič tako V ljubljansko bolnico so pri- udaril Šterna po glavi, ela je ta peljali 231etnega sodarja Fran-'nekaj ur po dogodku izdihnil. t i1-1 11i,,........s^ Najstareiši in najbolj, priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. Reševanje denarnega vprasanja-Ruso-iaponsKa napetost ^mfiW^t^-.--__-xmrn l V nedeljo, 15. oktobra v, šolsko dvorano sv. Štefana ČmČEK prepeva, ne more več spat, v trgatev ve-leva, spet poj demo b.rat . . . NEDELJA, nedelja bo ura veselja,, ko v naši dvo.r.ani trgatev se znani. GROZDlCE rudeče, sadove kipeče bo trgal zastonj kmetic in baron. ROJAK ne pozabi, trenutek porabi, če grozdja ne utegneš, pa vince potegneš: VINCE bo reklo, pregladko bo teklo, bo žalost spodilo in radost rodilo. ROJAK ne pozabi, nedelja je dan, ko daš vse bridkosti in b.rige na stran. ZABAVA SE PRIČNE OB O&MIH ZVEČER. Domača godba bo udarjala takt in zidano voljo budila, Vabim Vas prav prijazno. P. ALEKSANDER, svetoštefanski župnik, iAt^fcvXOM 91031, by Edgar Rico BUrroujjho, Inc. All rights reserve«. wm! SLOVENEC avgustovo solnce. Key je-solnce. zdaj že zgubilo svojo moč, ni upati, da bi se v tem letu odtopile ... Dopisi važnega pomena za liitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Joe Fatur je pa res srečen: j Že drugič je to leto v bolnici! ( Ni to šala, če pravim, da je sre- j čen. Sam se tega zaveda. Kajti ( če bi tista masa, ki je v jami y nanj padla, bila kamen in ne ^ premog, b,i Jo,e že mirno poči- { v^l na pokopališču sv. Jožefa. * Tako pa je upanje, da s? kraa- ^ lu zopet pozdravi. Družina Simon Pintarjeva se; je iz Reliance preselila v Rock1 Springs, kjer ji želimo polno uspeha in sreče pri podjetju. ; Zabavni večer oltarnega društva sv. Ane je bil prav zanimiv in kratkočasen: le želimo, da bi se še druga društva za čela malo gibati in priredila kakšne zabave. 1 Izmed naših lovcev, ki v lepem številu odhajajo proti severu na jelene, koze, medvede in drugo tako zverjad, je eden j prvih pripeljal kot svojo trofejo, zmagoslavni plen — Frank Pivik, velikega medveda, ki je v izložbenem oknu v Universal Store. Čast vam, Frank! Kaj bo pa drugič? Joe Retel ima pa jelena. Rožnivenska pohožnost, ki jo imamo skozi ta mesec vsak dan zjutraj — med sv. mašo sv. rožni venec, po sv. maši litani-je in blagoslov — je še precej povoljno obiskana, kakor za začetek. Vendar bi bila obilnejša udeležba z^željena. Vsaj sto bi jih imelo še zadosti prostora v cerkvi. Starši, če že vi ne morete priti, pa hi vendar otroke svoje, manjše in večje, poslali sem in tj,a, če že ne vsak dan prosit Miater božjo, Kraljico sv. rožnega venca, potrebnih milosti. S tem pokažete svoje praktično krščanstvo, ki ga je tako zelo potreba med nami. Poleg tega pa: ali ne' potrebujete ničesar, kar bi si lahko izprosili od nebeške ' Matere z J molitvijo, sv. rožnega venca ?■ P. Z odra je skočil V Jablancih pri Novem mestu je 141etni posestnikov sin Alojzij Česa*' po.pravljal o.de.r na skednju. Po končanem delu je skočil doli in sicer ravno na slamoreznico, katere ni opazil, ker je bila zakrita s slamo, in si odsekal skoro dve tretjini stopala. --o- Kap jo je zadela Na trgu' pred stolnico v Mariboru se je zadeta od kapi zgrudil 75-letna gospodinja Marija Kovačič. Nezavestno so spravili v bolnico, kjer so, ji skušali pomagati, kar se pa ni posi'ecilo. Nesreča 15-letni Miroslav Osojnik iz Nove vasi pri Ptuju je obiral sadje. Nenadoma mu je pod nogami zmanjkalo tal, da je revež padel na tla, kjer je obležal z zlomljenimi rokami in 'zlomljeno desno nogo. -o-- Radi denarja V okolici Beograda je skočil v S^vo in utonil dolgoletni luradnik Državne hipotekarne banke Ivan Anastasijevič. Pred letom dni je podpisal menico za 50,000 Din nekemu syojemu jtovarišu, katero bi moral sedaj sam plačati. To ga je prignalo do nesrečnega dejanja, -o- Rimske izkopine na Dolenjskem Ko so pred kratkim kopali pr hiši Alojzija Gorca v Prapre-jčah pri Št. Lovrencu "Na Kazini," so naleteli v globini dobrih :treh čevljev na rimski grob, \ katerem je bila lončena posodf s pepelom in ožganimi kostmi Našli so tudi malo stekleničke in nekaj starih rimskih novcev — Pravijo, da je bil v stari! časih tukaj rimski Kastel, okol O svobodi tiska v A. S. Nič težjega ni, kakor ustreči in zadovoljiti dopisnike vsakega lista. Ljudje se radi svobodno izražajo v tisku. So pa, | irmogi, ki dostojne meje pri izražanju ne poznajo. V polemi- ■ Icah se razvnamejo in posledice so, da začno padati prav težki ! argumenti, ki prav pogosto prekoračijo mejo dostojnega izražanja. Takih grehov pri polemikah v vseh naših listih brez iz- ; jeme večkrat kar mrgoli. Ce urednik skuša iz raznih polemik take grehe eliminirati, je kajpada huda zamera. ^ 1 Našemu listu se je že večkrat predbacivalo tuintam, češ, samo na nasprotnike pazite, če pa kdo hoče kaj kritizirati lastne vrste, ki so tudi večkrat kritike potrebne, pa to odklanjate. Res smo to storili tuintam,_ ker smo smatrali, da kake zadeve manjšega splošnega značaja ni vredno vlačiti v javnost. Pa so se vedno oglasili kritiki, češ, če je tako, potem pa mi sploh nimamo niti enega svobodnega časopisa, v katerem bi se smela napisati resnica v gotovih slučajih. Uredništvo je to zadevo premišljevalo in premišljevalo. In \endar za njo ni take rešitve, ki bi bila vsem po volji. Ni mo-joce. Stori in napravi tako ali tako, na eni strani je gotovo zamera. A kljub vsem zameram moramo javno povedati to, da je list Amer. Slovenec neodvisen političen katoliški list. Kot tak mora biti neodvisno glasilo svojega katoliškega naroda, ki ga vzdržuje. Po daljšem prsmišljanju- in po sklepu na letošnji Jetni seji našega tiskovnega društva, smo prišli do zaključka, da mora biti list neodvisen in biti na razpolago za svobodno, do-■tojno izražanje katoliških Slovencev v Ameriki. Držati se mora trdno katoliških načel in v okvirju istih voditi svoje delovanje v prid svojega naroda v tej zemlji. j ' Z ozirom na to, da bo vladala enakost in enakopravnosti pri izražanju v listu od strani dopisnikov in člankarjev pri raznih polemikah, je vodstvo lista določilo, da za naprej objavlja vse dopise in članke polemičnega značaja le kot plačane oglase. Vsi taki dopisi morajo biti pisani v dostojnem tonu in podpisani. Uredništvo ne sprejema za iste nobene odgovornosti, lažen le v toliko, kolikor zahteva zakon, in pa, da ne bodo pisani proti katoliškim načelom lista. Za vse drugo so popolnoma odgovorni dopisniki sami in uredništvo prav nič. Uredništvo lista si le pridržuje pravico v vsakem takem (slučaju, da objavi izjave obeh prizadetih strank v smislu gori omenjenih določb ter pridržek pravice, da tako polemiko ustavi v vsakem slučaju, vsaki stranki, kakor hitro se spozna in dokaže na eni ali drugi strani namenoma krivično napadanje ali zavijanje. Tega pravila torej se bo uredništvo lista v vseli polemikah strogo držalo. Pristavimo naj k temu le še to, da čim manj bo takih polemik v našem listu, tem bolj bo uredništvo veselo. Hitler in Mussolini polnita v Evropi bombo s prav nevarnimi eksplozivnimi snovmi. Bati se je, da bota v tej bližini začela prej ali slej praskati vžigalice . . . * * sls Pravijo, da je v deželi še nad 2800 bank, ki so ostale po bančnem moratoriju zaprte. Premoženja v njih so baje zamrznila tako hudo, da jih ni moglo odtopiti niti vroče julijsko, niti 40-URNA POBOŽNOST IN DRUGE NOVICE Dtenver, Colo. V nedeljo, 1. oktobra, se jc pričela v naši cerkvi Kraljico sv. Rožnega Venca tOurna po-božnost, ki je trajala tri dni, to je nedeljo, ponedeljek in torek. Vsaki dan te pobožnosti smo imeli dve sv. maši, zvečer ob 8. uri pa večerno pobožnost. Naš g. župnik Rev. Father Judnič je dobil za te dni pomočnika, nam vsem dobro poznanega in priljubljenega č. g. Rev. Cirila Zupana iz Pueblo, Colo., ki je daroval vsaki dan ob 9. uri sv. mašo, pri tem imel tudi jako lep govor, kakor tudi je imel govore vse tri večere. Ves ostali čas je bil pa v spovednici. — Tako, da čeprav je č. gospod precej v letih, je bil vendar i umrl. vedno pripravljen za spoved. Poleg Rev. Cirila Zupana so bili pri večernih pobožnostih tudi še angleški .duhovniki, po, dva1 ali trije, in vsaki večer je bil tudi govor v angleškem jeziku. Govorili so različni gg. duhovniki. V imenu č. g. župnika Rev. Judniča in vseh faranov, se ( vsem čč. gg. duhovnikom prav i lepo zahvalim, posebno še č. g. Cirilu Zupanu, za ves trud in I lepe pridige v času štirideset- , urne pobožnosti. Vsi imamo t radi Rev. Cirila Zupana in smo j mu hvaležni, ker takrat, ko smo faro ustanavljali, nam je pri tem veliko pomagal in se (trudil, da imamo tako lepo cer-| kev. Bog ga ohrani še mnogo (let. ,, , Dne 24. septembra je umrl v Kaliforniji denverski rojak Louis Udovich, star komaj 31 let. Njegova soproga je dala njegovo truplo pripeljati v Denver, kjer so njegovi starši Mr. in Mrs. Udovich. Pogreb se je vršil iz naše cerkva dne 4. oktobra nti Mount Olive pokopališču, kjer je bil položen k večnemu počitku. Pogreba se !je udeležilo veliko rojakov iz Denverja in drugih znancev in prijateljev. — Pokojni zapušča soprogo, in dYe hčeri, katerih ena je stara U, druga pa 10 let, kakor tudi starše in dva brata, Antona in Viljema, ter več drugih sorodnikov. — Naj mu sveti večna luč in v miru naj počiva, žalujočim sorodnikom in domačim pa naše soža-Ije. Geo. Pavlakovich, zast. SIROM JUGOSLAVIJE Ogenj Pri Št. Joštu na Kozjaku je neke noči izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju župni-šča. Ogenj je uničil gosppdar-. sko poslopje z vsemi letošnjimi pridelki in gospodarskim . orodjem. Z veliko težavo se je , , posrečilo rešiti živino in obvarovali, da se ni vžgalo župnišče, . ki stoji v neposredni bližini. . — Ogenj je bil podtaknjen. : I -0-. Toča na Dolenjskem Iz Št, Ruperta na Dolenjskem poročajo, da je nedavno padala v tamošnji okolici kot o.reh debela toča, ki je napravila ogromno škodo po ondpt-nih vinogradih. Zlasti so bili prizadeti kraji: Draga, Ilom, Trstenik, Straža, Praproče, Škrljevo, Viher in še nekaj drugih okoliških vasi. -— Lani je vzela suša, letos pa toča, da se kmetu vedno slabo godi. -o- Konj ubil otroka Mimo vrta posestnika Modi-ca v Mateni pri Igu, je pripeljal posestnikov sin iz vasi konja. 121etni Modicev sin Janez je popravljal ograjo in ko je Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije., je isšel ifl smo ravnokar prejeli novo posiljatey. in ga Imamo zopet v. zalogi. Vs?m onim, ki so zadnje č^se istega naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti. —Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30.c, in se naroča od Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West Cermak Road, Cbicagq, III. prišel konj mimo, je poskočil in udaril Janeza tako nesrečno v glavo, da je ta obležal nezavesten in sq ga prenesli v hišo, kjer je kmalu za tem TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Tarzan je prijel veliko ltačo za vrat, jo stisnil. Ta pa uvidevajoč, da jo je napadel bolj nevaren nasprotnik, kakor ja gorila se je hitro odvila od gorile in .se hitro jela ovijati okrqg Tarzana, da ga stisne s svojim moSfiim telesom. Toda Tarzan je z eno roko tiščal kačo za vrat, z drugo pa je z nožem prerezal kačo na dva dela. Velika gorila je bila od kače tako pretisnjena, da j p vsa upehana in ongtpagkt obležala na tleh. Že je kača zategovala svojo ogromno telo okrog Tarzanovep telesa, ko se je šc le temu posrečilo prerezati debelo truplo kače in njeno močno hrbtenico. Bila .jc to borba na življenje in smrt, v kakoršni Tarzan doslej šc ni bil Pihala in sikala je velika kača, a Tarzan njene glave ni izpustil iz svoje jeklene roke, Tiščal jo je in držal na vso n}op, dokler jo ni Jovski nož prerezal na dvoje. Malo je manjkalo, da ni kača premagala tudi njega. Ko bi se ji bil posrečil morda še en zateg okro.g Tarzana, bi ga stisnila in mu tako vzela vsc> moč in bi zadušila in mu zdrobila telo in kosti. . . Prodno se je Stimbol postavil po koncu, mu je Tarzan že izpulil iz nožnice lovski nož in skočil gorili na pomoč, ki se jc valjala po tleh vsa ovita in stisnjena od velike trapične kače. Stimbol, ki je zrl na ta prizor ni mogel verjeti svojim očem.. Mlad porjaveli od solnca ožgani goli človek razun z malo leopardovo kožo ovit boli človek se je boril z veliko kačo. ■rgsteasa GTT r pffnHM STi [»MERIKANSKI SL'OVENEC 1BbKŠ in najstarejši slovenski »te1 v Ameriki' E Ustanovljen teta 1S»1< ___.ja vsak dan razun nedelj, pone- llljkov in dnerov po praznikih. * fcdaja te tiska: EDINOST PUBLISHING CO. 1 Naslov uredništva in uprave: }849 W. Cermak Rd.r Chicago Telefon: CANAL 5544 Ifei:;,:.. ——• Naročnina: Za celo leto_______________$5.00 Za pol leta____2.50 Za četrt leta--------------1.50 Za Vhfcago. Kanado in Evropo: Z» celo leto--$6.00 Za pol leta____3.00 Za četet leta-----1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1191. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Pbone: CANAL 5544 Subscription: For one year ____________________________$5.00 For half a year------2.50 For three months------------1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year-------$6.00 For half a year_______________3.00 Rnr three months ____1.75 JBEos. w« oo mm part Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. četrtek, 12. oktobra 1933 ROCKSPRINGŠKE NOVICE Rock Springs, Wyo. Zdaj se je pa pričel tisti čas, ko se ne more noben človek, če 1 je normalen seveda, pritoževa- ' ti, da je prevroče. Ko začneipo, J prihajati k rožnivenski pobožnosti, vemo in čutimo, da je to tisti čas, ko se nam obeta bela odeja, ki pokriva cele pokrajine in dežele. Dasi so rože in zelenjave klonile pod ledenim dihom jutranjih slan, se pa listje še z zadnjimi silami in močmi krčevito oprijemlje svojih vej. Vendar list za listom pada. Tako pada tudi življenje eno. za drugim. Mrs. Katarina Taučar- je že pred leti začela bolehati, vedno je prihajalo hujše in hujše; dolgo časa je upala in upala, pa končno, spoznala, da bo njena bolezen za smrt. Lepo pripravljena 4. oktobra je sledila klicu dekle božje. Pokojna je bila rojena v fari Lučne na Gorenjskem. Stara 48 let, zapušča žalujočega moža, dva sinova in eno hčer. Pripadala je k društvu sv. Ane JKJ. Pogreba se je u-deležila velika množica sorodnikov, prijateljev, sosedov in | znancev. Sveti ji večna luč, L preostalim pa iskreno, globoko sožalje. j Mali John Pivik, sin Mr. in Mrs. Matija Pivik, je bil vpričo } botrov Anton in Marija Pivik sprejet v katoliško cerkev. — John Porenta iz Superior je tu-- di prišel povedat, da bosta Ign. c,Lovše in Terezija Čaru prinesla * njegovega prvorojenca, ki ga 1 naj pokrstimo za John Kober-■ ta. Friderik John Radoševič se " je tudi pridružil svoji nekaj 2 starejši sestrici, da se bo imel " s kom igrati čez par let. Joe iKruljac in njegova žena sta t j namesto malega Friderika ob -"jljubila zvestobo Bogu in sv. ka-a toliški cerkvi. Vsem staršem " častitamo in želimo obilo vese-" Ija in božjega blagoslova z nji-'-ihovimi fanti. John Radoševič, mladi in podvzetni hrvaški rojak, se je preselil v svoj dom, ki si ga je n i sam postavil; da bi zadovoljno •i i in srečno prebival v njem on, t- njegovi otroci ter otrok otroci )- do tretjega in četrtega rodu. li Kari Božnar — lep fant — sin Mr. in Mrs. Frank Božnar, b kar ni mogel pozabiti Kristina Kozole, ko jo je bil enkrat vi-)- del. Začel je zahajati na njen dom, in ko se je bil preje zares s Kristino samo dogovoril, je i- pa povprašal stariša, če bi mu i- dali Kristino, da mu bo lajšala breme življenja. Ko je bilo vse lepo urejeno, sta pa Kari in io Kristina postala mož in žena. i- Obilo sreče in blagoslova od ti Očeta vsega dobrega! pa hiše, ker kmetje ko orjejo, pod njim, po sedanjih njivah večkrat naletijo na stare rimske predmete. Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga! Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga! NAROČNIKOM V GREANEY, MINN. Vsem našim naročnikom v Greaney, Minn., in tamošnji o-kolici naznanjamo, da je spre-Ijela -za naš list zastopništvo Mrs. Katarina Kochevar na |Greaney, Minn., katera je pooblaščena, da pobira naročnino za list Amer.. Slovenec in ^glase, sprejema naročila za jknjige in slovenske plošče naše knjigarne. Vsem našim rojakom jo najtopleje priporočamo, da ji gredo, pri agitaciji za katoliški tisk na roko- Uprava AmeK- Slovenca. (17) DENAR j pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sve-J ta po dnevnem kurzi*. Zadnje dneve stalno raste in «e cene pogosto spreminjajo. Računamo po ceni onegfi dneva, ko denar prejmen^o. Včeraj so bile naše cene: Dinarii: Za vplačila < v dolarjih Za $ 3.00............ 120 Din Za $ 5.00 pošljite....? 5.75 I Za $ 5.00............ 210 Din Za $10.00 pošljite....$10.85 i Za $10.00............ 430 Din Za $15.00 pošljite....$l6-00 j Za $11.40............ 500 Din Za $20.00 po|ljitc....$21.00 j Za $20.00............ 880 Din Za $25.00 Ro.šljite....$26.0,a j I Za $22.50............1Q0Q Din Za $40,00 pošlj.itc....$4.1.25 j | Za $50.00.............2230 Din Za $50..00 pošljitc....$51-50 Vsa pisma m pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) I 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, l^L. Jacob Gerend Furniture Co, 7Q4-7Q6 West 8tb Street. Sheboynan. Wit. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponori Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 37.7-J — 4080-W. Ustanovljeno 1912 Tel. Canal 6138 vašem domu. priporočamo. amerikanski slovenec Stran 3 Tudi letos bo Družba sv. Ra-; faela praznovala izseljeniško nedeljo in sicer tudi letos prvo ad- i ventno nedeljo, ki bo 3. decembra. i To nedeljo imenujemo praz- s nik "naše zveste ljubezni", naše i doma do Vas, ki ste odšli na tuje, Vaše na tujem do nas tu doma. ; Očetov, mater, otrok, bratov in sestra tu dpma do sinov in hčo- i sorodnikov na tujem, otrok, i sorodnikov na tujem do sta riše v in sorodnikov tu doma. Nad tristotisoč Vas imamo na t Uljem po raznih delih in deželah • sveta. Ne dosti manj Vas imamo P.o južnih delih naše države! Na : tujem, z doma ste, vendar ste naši in mi smo Vaši. Vaša "hišica očetova" je še tu doma, k j er -so še živa srca, s katerimi ste!, Povedani z vezmi ljubezni, kamor j Vam še tolikrat uhajajo Vaše1 misli, Vaše želje. j Krute razmere življenja so ( nas razdružile telesno. Toda ne sniejo nas pa ločiti duhovno, ne smejo pretrgati sladke vezi družinske ljubezni. Izseljeniški praznik, 3. decembra, prvo adventno nedeljo, niora te vezi zo,pet obnoviti in Pokrepiti, mora vsa ta naša srca, vse naše po izseljeništvu razbite družine vsaj duhovno združiti zopet za en dan. Ta dan moramo mi z doma v duhu k Vam na tuje, in Vi iz tujine zopet nazaj k nam domov. Izseljeniški praznik 3. decembra mora vsaj za en dan zopet združiti celo Slovenijo, to našo tu doma, in ono vašo tam na tujem v eno Slovenijo, Haiti ena je, en narod smo in že-limo to tudi ostati. Le malo j,e bilo župnij v Sloveniji, kjer se j Minulo leto na izseljeniško nedeljo za naše izseljence ne bi ničesar storilo. Prav isto moramo doseči pri ki ste z doma kjerkoli na! tujem. Tudi pri Vas ne sme biti ^venske službe božje, ne sme, ®iti društvene dvorane, ne jed-' ^ote, zveze, ne društva, da, ne Sme biti slovenske hiše, ne slovenskega srca, kjer b.i ta nedelja ne prišla do izraza na kakor-šenkoli, če tudi morda na prav skromen način. Zato se Družba sv. Rafaela obrača s prav uljudno prošnjo na vse gg. izseljeniške misijonarje, izseljeniške komisarje (izaslanike), izseljeniške učite-|ie, predsednike jednot in zvez ln društev, da nam vsak v svojem področju pomaga pri tem Velikem narodnem praznovanju, se bo izseljeniška nedelja Praznovala po celem svetu y du-kakor ga želimo vsi. 1. Naši izseljeniški misijo-^Vji naj jo praznujejo v svojih Cerkvah podobno, kakor jo bodo Praznovali naši gg. župniki tu a) Verniki naj se za ta dan ^vabijo k sv. obhajilu, katerega NIZOZEMSKA KRALJIC^ NAGOVORILA PODANIKE Nedavno je nizozemska kraljica Viljelraina praznovala 25Ietn>co svcjc-ga kronanja in ob tej priliki je nagovorila množico v Olimpijskem stadiju v Amsterdamu. 1 ■ " ............. v pojasnilo Članicam Milwaukee, Wis. Ke.r nisem radi važnih di'u- PODR- ŠT. 12 S.Z-Z. štvenih opravkov bila navzoča pri seji naše podružnice, ki se je vršila dne 3. oktobra zv.e.čer, sem bila drugi lan od par članic telefonično klicana. Na omenjeni seji so članice namreč zahtevale od mene kot kee in se kupilo, one bondc v Sheboyganu. — Kje je tedaj resnica? Komu torej verjeti? Odgovor na to bo dala zdrava pamet vsakemu. Krivdo priznati, s»e pravi ppr nižati in to je pa seveda težko,. Zatorej bi bil dober svet in svarilo, ki so ga gl. uradnice od delegatinje zadnje konvencije, !d,uh. nadzornika pravočasno in vršeče se v Clevelandu, natanč- v polni meri dobivale, dobrodo-nega pojasnila od tistih pr.ek.li- šeJ, ako bi ga bile seveda ho-canih bondov, radi katerih se tele takrat sprejeti in vpo.šte-sedaj članstvo razburja še bolj .vati. Ni seveda na tem, da jo kot kedaj poprej. jZveza izgubila s tem cele roi- Resnici na ljubo moram po- lijone, ampak gre se za to, da vedati, da se kljub vsemu pri- se na željo in zahtevo vs?.ga čakovanju in zahtevi na kon- članstva Zvezino premoženje venciji o tej stvari ni dalo ni- investira previdno in dobička-kakega pojasnila in tudi ni o .nosno. Drugič pa, da se. posluje tem razpravljalo popolnoma ;redno in zakonitim potom ter nič. Meseca avgusta se je dalo priložnost gl. predsednici, da je v Zarji skušala razložiti nekaj, česar se je tako skrbno o-gibala ves čas med konvencijo. Skozi tri cele mesece se po časopisih pojavljajo članki, ki škodujejo na ugledu in napredku celi organizaciji. Posledice tega so zelo občutne že sedaj, zlasti pri nekaterih podružnicah. Konvencija se je končala že v mesecu maju. Tam je bil prostor in čas za rešiti vsa kočljiva vprašanja tikajoča se Zvezinega poslovanja. tako enkrat položi pravi temelj tej organizaciji. — Ako torej hočemo, da bo Zveza obstojala, je treba vedno modro, i a previdno gospodariti, sicer na« bo vse skupaj kraška burja kmalu odnesla . . . Vsakdo se še lahko spominja, da sem jaz na konvenciji vedno vztrajala pri tem, da se, bivšega duh. nadzornika povabi na konvencijo, da tudi on kot uradnik poda svoje, poročilo ter pred delegacijo iz o,či v oči odkrito pove in dokaže morebitne napake in nepremišljenosti v poslovanju S2Z. A o pa konvencija ni mogla, ali pa j tem se ni hotelo slišati ničesar MAC DONALD IN VNUKINJA lovanja in pomoči pred vsem.' našega dnevnega in ostalega časopisja. Zato prosimo v imenu stoti-sočev naših izseljencev vse gg. urednike tu doma, kakor one v ; tujini, da nam pri tem poma- j gajo. Prosimo jih: j 1. da agitirajp za praznovanje te nedelje že pred to nedeljo in opozarjajo na važnost tega našega narodnega praznika; ; 2. da posvete za to nedeljo v svojih listih in revijah kar največ prostora izseljeniškemu vprašanju in njegovim potre- ^ bam. Člankov za posamezne liste ne moremo napisati sami, temveč moramo prepustiti gg. u-rednikom, da si jih preskrbe.' To pa iz vzroka, da bo vsak obravnaval to važno narodno vprašanje iz svojega vidika. | Imamo že precej jasen narodm izseljeniški program, kako reševati to vprašanje.^Vendar pa j .je še marsikaj treba pojasniti, Ida si bomo popolnoma na jas-| nem. ljudi je naša javnost že precej zainteresirana za to vprašanje, vendar pa še marsikje manjka pravega smisla zanj. V tujini so pa sedanje težke .gospodarske razmere postavile j naše izseljeništvo v popolno-Ima nov položaj, katerega morejo reševati samo izseljenci sami. ) Za vsako uslugo se gg. ured-jnikom že naprej iskreno zahvaljujemo. Družba sv. Rafaela. % -o-- MOČ LJUBEZNI DO BLIŽNJEGA Nedavno je v mestu Kuma-moto na Japonskem umrla sestra Borgija od Srca Jezusovega. Sestra Borgija je na Japonskem delovala od leta 1877 in je tam ustvarjala čuda krščanske ljubezni. Da so jo katoliki RAVNOKAR SMO PREJELI DRUŽIN SKff| pratikU ZA LETO 1934. Letošnja pratika je zelo zanimiva. Vsebuje posebne polo za clike, katerih je 33 oo številu in vse zanimive na vsa&sga Slovenca. Poiejj tega vsebuja krasne opise in več zelo poučnih kratkih iih nhov. Kdo.r s? jo želi, jo c.aj rarc-i takoj, ker nmo ";h letos naročili vsled slabih razmer man?, kakor druga leta. Zata tisi", ki jo želite, q iakej naročite, da ne hote pQzr.:oje ostali brez nje. Star*© 2®e9 kar pošljite v znamkah, Money oedru aii gotovini na: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 w. Cermak Road, Chicago, 111. VELETRGOVINA S POHIŠTVOM IN RAZNIM blagom 2107-11 West Cermak Read, Chicago, 111. MODERNIZIRAJTE VAŠO PEČ! Vašo peč lahko preuredite na olje, kar je veliko bolj praktično, čisto in brez truda in oben'ain ceneje. Mi inštaliramo gorilnike za olje v vašo staro peč, ali pa za isto zamenjamo popolnoma novo peč z gorilnikom na olje. Pri tem nudimo vam zelo liberalne pogoje. Pridite k nam tudi za vse druge pohištvene zadeve, ki bi jih radi preuredili v ni hotela rešiti, tudi to op letanje po časopisih ne bo. Škoda res, da se je porabilo šele sedaj to sredstvo, da se dožene resnica. Nikakoj ne morem verjeti besedam gl. predsednice, ki trdi, da so delegatinje zahtevale, da se ne sme razpravljati o teh bondih, ozir. kupčiji istih. Resnica pa je, da se je takoj prvi dan prepovedalo delegatinjam kaj razmotrivati med seboj, razen na sejah v navzočnosti g!, predsednice. V kolikor je bilo meni znano, so vse delegatinje z malo izjemo pričakovale go-_ Jtovega pojasnila in poročila od strani gl. blagajničarke, kakor tudi gl. predsednice, kar se tiče Zvezinega premoženja kakor tudi investiranja. Pri točki investiranje, se je na vprašanje odgovorilo, da po novih pravilih ta točka ni<-na vrsti. Na ponpvno vprašanje pri isti točki drugi dan, pa se ni dalo nobenega odgovora, pač pa se .je zelo spretno ogibalo dobiti prilike za razni 6-trivanje o dotični zadevi. Vse to je torej povzročilo sumniče-nje, da mora biti pri tem nekaj narobe. V listu A. S. št. 179. je bil pri-občen članek, v katerem gl. predsednica očita bivšemu duh. nadzorniku Rev. A. Schiffrer-ju, da ako je opazil kaj narobe, zakaj je ni opozoril takoj. V št. 174 A. S. pa smo brali, da je Rev. Schiffrer en teden predno so se bondi kupili, prosil in svaril, pismeno in osebno, vse gl. odbornice, da naj nikar ne vtikajo dobrega Zvezinega denarja v slabe mestne (muni-cipalne) bonde. A kljub temu se je dvignil varno naložen cle-" nar iz dobro stoječe First Wisconsin Nat'l bapke v ]\lilwau- Ni se šlo za njegovo izvolitev, ampak za dosego rednega in previdnega poslovanja pri naši organizaciji. Da se je to takrat zgodilo, ne bi danes te smeti frčale po zraku. Čudim se, da je gl. predsednica v svojem članku v Zarji št. 8, tako oblastno in srdito nastopila proti temu, da bi se preprosto članstvo smelo zanimati za Zvezino poslovanje, ozir. da bi bile gl. uradnice od članstva nadzorovane. Ni več kot prav, kajti nihče na svetu ni nezmotljiv-, to je eno. Drugič _ p h, celo Zvezino premoženje je prav tako last ostalega članstva kot gl. uradnic. Ne le pravica, tudi dolžnost vsega članstva je skrbeti za trden obstoj, prospeh in procvit vsake posamezne organizacije. Radi tega bi jaz apelirala na vse naše cenjeno članstvo, da se že vendar enkrat prebudi in začne zanimati tudi pri Zvezi za poslovanje prav tako, kakor pri posameznih podružnicah, da se bodo tudi naše gl. uradnice sčasoma privadile na to ter vedele, da ne spimo več . . . Toliko torej v pojasnilo vsem onim članicam, ki se sedaj vznemirjajo in zanimajo za zadevo. Obenem naznanim, da sem poslala dopis za septem-bersko številko Zarje, ki pa ža-libog ni bil priobčen. Zato sem bila primorana iskati prostora drugje. Pravice ni več. — Nova urednica ima tudi nove muhe. — S sesterskim pozdravom, Louise Stariha. (Plačan oglas.) * UREDNIŠTVO LISTA ne sprejema za dopise it} članke polemičnega značaja, kakor zgoraj nobene odgovornosti, razven, v kolikor to zahteva jja-kon. Objavljajo se fcot plačani oglasi in na polno odgovornost dopisnikov samih. VODJA DELAVCEV NA KONVENCIJI Predsednik ameriške del. federacije, Wm. Green. Slika je bila vzeta, ko je imel otvoritveni govor na konvenciji federacije v Washingtonu. Četrtek, 12. oktobra 19.33 VAM, KI STE NA TUJEM naj darujejo za milost ohranje-nja sv. vere med našimi izseljenci širom sveta. b) Pri vseh svetih ma,šah naj jim govore o dolžnosti zvestobe do domačih tu doma, do naroda in države. c) Pri večernicah naj molijo za domovino. d) Naj jih pozivajo, da za božič gotovo pišejo svojim domačim. e) Naj zbirajo nove člane za Družbo sv. Rafaela, ki naj postane svetovna zveza našega iz-seljeništva. ''Izseljeniški Vest-nik" naj postane njih skupno glasilo. Članarina je za tujino vsaj. Din 30—. f) Naj jim prečita jo pisma obeh naših gg. škofov, katera [jim bomo o pravem času poslali. 2. Naši izseljeniški komisar- ( ji (izaslaniki) naj razvijejo vsak v svojem področju po naselbi- , ^lah, živahno agitacijo, da ne bo naselbine, kjer bi se ta dan na'1 ' en ali na drugi način ne pro- ' slavil. v Javne prireditve lahko združijo s proslavo narodnega praznika ujedinjenja (1. dec.) i i 3. Naši izseljeniški učitelji j' (v Ameriki naše častite šolske1 sestre) naj ga proslave s šolskimi otroci in ga porabijo za delo za navduševanje otrok za sloven- . ski jezik in domovino njih sta-rišev. 4. Naše Jednote in društva naj ga proslave: a) da skliče j o izredne seje v ta namen, b) naj se Članstvu prečita skupno pismo naroda tu doma svojim izseljencem, c) naj se pozovejo, da bode vsi pisali za božič svojim domačim, d) da zbirajo člane za Družbo sv. Rafaela, e) naj s kakim malim darom j pristopijo tudi kot celota v Druž-, bo sv. Rafaela. | Ako dosežemo tako vsesplošno! i sodelovanje našega izseljeništva' i po celem svetu z domovino, do-• segel se bo gotovo velik uspeh, ki bo v korist samo izseljencem.' . za katere edino gre pri vsem na- . šem tako obširnem in velikem | pokretu. | , S tem pozivom se obračamo j na vse naše izseljence tako zgo i , daj zato, da bodo imeli dovolj j časa za potrebne priprave za j , proslavo. Družba sv. Rafaela. ; —o— / GG. UREDNIKOM TU DOMA j IN V TUJINI Letošnjo izseljeniško nedeljo, dne 3. dec., bi radi naredili v -Ipopolen uspeh v vsakem oziru. i 'tu doma in po vseh slovenskih )'naselbinah širom sveta. Že lan-j ska je dosegla precejšnje u-'spehe. Letos bi radi, da bi jih i še več in večjih, i! Zato pa potrebujemo sode- >okopali kot veliko svojo d°-irotnico, je razumljivo, vendar e še bolj zanimivo obnašanje )oganov ob smrti te v.elikc do-»rotnice revežev in bolnikov. 5e za njenega življenja so vse iblasti priznavale veliko, delo e .katoliške redovnice. Japon-ko notranje ministerstvo je. jodpiralo delovanje sestre Bor-fije, ravno tako minigterstvo aponskega cesarskega dvora. Vied boleznijo je pokrajinski lamestnik dnevno pošiljal v bolnišnico svojega tajnika, da ;e informira o stanju bolnice. Župan, ki je pogan, in pjegp.va soproga sta dnevno obiskovala bolnico in ji donašala rož. Stnvt •edovnice pa je izzvala žalo,valje po celi Japonski. Japonski •adio j-e raznašal vest o;' smrti cot veliko nacionalno nesrečo, n časopisi so v -uvodnikih in lolgih člankih proslavljali PPr iojno sestro kot vzgled nesebične ljubezni. Pogreb redovnice je vodil sam tamošnji ško.f, i na pogrebu samem je, bilo ;rikrat več poganov nego. katoličanov, ki so se celotno udeležili pogreba. Nad grobom je govoril župan in en poganski kulturni delavec, ki se je med drugim spomnil tudi na razumevanje, na katero je zadela sestra Borgija ob svojem prihodu na Japonsko. Nanjo so pljuvali, ko se je prikazala na cesto, in v samostan je neprestano letelo kamenje. Vse to pa je imelo le en učinek: sestra Borgija je le še povečala in razširila svoje delo za uboge. Krščanska ljubezen je triumfi-rala nad sovraštvom in nerazumevanjem. Tekom pogreba j,e bilo vse mesto zaprto za ves promet, grob pa je utonil pod venci in cvetlicami hvaležnih meščanov. -o- BANANA PRENAŠALKA TIFUSA Zanimivo sodno, obravnavo so imeli na Dunaju. Gospa Si-donija Mayer jeva je pojedla lansko leto s svojima rejence-ma banano, po kateri je obolela za paratifusom. S težavo so ji rešili življenje, a zdravniki pravijo, da ne bo nikoli po-pplnoma zdrava, ker bo nosila v sebi stalno bacile te bolezni. Tudi otroka sta obolela, a brez resnih posledic. Meyerjeva .je tožila družbo., ki je importira-la banane, za odškodnino 50,00 šilingov. Zdravnik izvedenec je izjavil, da je bržkone banana zakrivila obolenje, da pa to ni popolnoma gotovo, ker je lahko tudi kakšno drugo živilp bilo vzrok infekcije. Z ozirom na to izjavo je sodišče tožbo odklonilo, pri čemer je še poudarilo, da bi se prenos bacila izvršil lahko tudi po navidez neoporečni banani in bi importirajoča tvrdka ne mogla ničesar proti temu. -o,- "Dokler imamo svoj list, smo močni in druge narodnosti nas morajo spoštovati, češ, ti-le Slovenci pa res niso kar tako. Svo j list imajo. Čast jim!"— —Rev. J. Čeme. £v0- kaže angleškega min. predsednika, ko drži v naročju kj Jo Vn«kinjo, ko je obiskal svojo hčer, cmoženo z dr. A. Mc-H»hon. AMERIKANSKI SLOVENEC CetrfeE, 12. oktobra 1933"^ potrebna za npostavitev prometne zveze med Celjem in Zidanim mostom, in na pomoč najhuje prizadetim popi avl j en-cem. V gimnaziji, kjer je voda zelo poškodovala telovadnico, danes ni bilo poirka. Včeraj okoli 14. je plavalo po Savinji truplo neznanega moškega, ki je utonil v gornjem toku Savinje. Občina Celje-okolica je izdala poziv, v katerem opozarja prebivalstvo, da zaradi nevarnosti razširjenja kužnih bolezni temeljito očisti in prezrači vse po poplavi prizadete stanovanjske prostore in shrambe, skrbno o-čedi kuhinjsko in jedilno oroci-je ter uživa tam, kjer ni vodovoda, le prekuhano vodo, od-nosno samo kuhana živila. Vsako utemeljeno sumljivo obolenje je treba takoj naznaniti v občinski pisarni na Bregu. Kako je pustošila Paka Selo pri Velenju, 25. sept._ Katastrofalna povodenj, ki je enake v tukajšnjem okolišu ne pomnijo niti stari ljudje, je zapustila žalostne sledove. — Tembolj se je mogla voda pokazati kot strahovit element, ker priteče Paka doi nas po zelo ozki dolini in kamenitem strmem terenu1. Številne mline in žage, ki so kakor nasejani po ozki soteski, je naval vode več ali manj pokvaril, na več mestih spodkopal in razrušil ba-novinsko cesto, mostove in vodne jezove razrušil kakor otroške igračke — še celo novo be-tonirani občinski most pri Ska-sejevem mlinu se je moral u-pogniti razdivjanemu elementu! Tudi železniški progi ni prizaneslo in je tekla voda na tem mestu 20 cm visoko čez progo. Najobčutnejši udarec pa je dobil veleposestnik in lesni industrijalec Franc Skasa, kateremu je — v kolikor se more v naglici presoditi — odplavila voda čez tisoč komadov hlodov, 50 klafter bukovih cepa-nic, poldrug vagon celuloznega lesa, 2 vagona rezanega lesa, veliko množino okroglih hrastov, razen tega pa mu je porušilo 4 mostove. Polnojarmensko žago in eno venecijanko je deloma raztrgalo, deloma razsir-lo, tako da bo stalo mnogo truda in denarja, da se obrat zopet vzpostavi. Akoravno je bilo NADALJNA POROČILA 0 POPLA V AH V JUGOSLAVIJI vse delavstvo na nogah in se —i do kolena v vodi — v dežju in veliki nevarnosti borilo proti razbesneli sili, so bili uspehi le neznatni. Škoda, ki jo je naredila voda po polju, hlevih, kozolcih, stanovanjskih poslopjih itd. je zaenkrat neprecenljiva, ker je deloma še čez 1 m vode. Ne le v dolini, tudi v gorovju je slika po ogromnih plazovih in raztrganih cestah obžalovanja vredna. Že itak revno prebivalstvo je do skrajnosti obupano in prosi merodajne oblasti pomoči, posebno pa še želi predočiti ta obupani položaj davčni oblasti na licu mesta, ker iz izkustva prav dobro ve, da se bodo vse poznejše prošnje in prijave, bodisi ust-mene ali pismene, šablonsko reševale. S čolnom po deroči Krki Škocijan, 25. sept. — Šele pred štirimi meseci je razsajala povodenj po širni škocijan-ski kotlini in Zakrakovju. In že nam je vodovje napravilo še daleko več škode. Tako strahovite vodne nesreče ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Baje je bila taka poplava pred 120 leti. Panika v temni noči Okrog 1. ure zjutraj v soboto je prebudilo Škocijance vznemirjajoče vpitje: "Voda, povodenj!" Zaradi goste teme so bili ljudje še bolj zbegani in v prvem strahu1 niso vedeli, kaj naj rešujejo. Voda je med tem že drla okrog vseh hiš dolenjega Škocijana in je od ure do ure divjala s strašnejšo močjo. (Dalje prih.) Izpod Golice Barju preti hudo pomanjkanje Ljubljana, 25. sept. — Vode padajo — beda raste. Točno! Na Barju kakor v drugih poplavljenih krajih pritiska pomanjkanje. Mnogi Barjani kmetovalci so si spomladi, ko so jim bili uničeni prvi nasadi krompirja, koruze in fižola, morali izposoditi do 1000 Din, da so mogli nakupiti novo seme. Zdaj je znova vse uničeno in ni. kaj dati v lonec in še bo okoli 1000 ljudi brez posla. Cim se bo vodovje vrnilo v strugo Ljubljanice, bo komisija ocenila škodo. Popoldne so vode na Barju počasi upadale, izginile pa bodo šele v nekaj dnevih. Glavne ceste, tako Ižanska, cesta v Črno vas in Lipe, cesta na Havpt-manico in Peruzzijeva cesta, ki vodi od šole na Ilovico, so še vedno pod vodo. Voda stoji še visoko na Ižanski cesti pri Kos-lerjevi pristavi, pa tudi pri km 3 voda še vedno dere čez cesto. Reden promet po Ižanski cesti popoldne še ni bil mogoč. Med najpotrebnejše na Barju so do danes razdelili 1500 hlebov kruha in štruc. Ljudje res nimajo niti grižljaja doma. Revščina vlada po vseh hišah. Matere zro obupno v bodočnost. Kaj bo še prinesla zima? V nekaterih hišah voda še vedno stoji. Nanesla je mnogo blata in druge navlake, pospravljanje bo trajalo več dni. Mle-karice iz Črne vasi in Havpt-manice so se davi s težavo pre-rile čez vodo. Mnogi kmetje imajo svoje konje spra'vljene pri Mokarju. G. Vidmar, gostilničar pri Mokarju, jim je šel povsod na roko in sam pomagal pri reševalni akciji. Obč. svetnik Ivan Vrbinc je bil s svojimi požrtvovalnimi gasilci povsod, kjer je bila potreba za reševanje. Cele noči je prečul, da ne bi povodenj zahtevala še večjih žrtev. Skrbni pa so bili tudi ljubljanski gasilci. Pri Lipah je položaj popolnoma neizpremenjen in tam stoji voda na cesti do 2 m visoko. V nekaterih stanovanjih stoji voda do 1 m visoko. Huda povodenj je zavzela tak obseg, da si ga človek ne more predstavljati, če sam ni obredel vseh poplavljenih krajev. Škoda na Barju znaša gotovo okoli 1 milijon dinarjev. V splošnem je nastopilo na Barju mirnejše življenje. Ljudje so začeli pospravljati stvari, ki jih je voda nanesla. Resigni-rano, saj se je po Barju te dni odigravalo toliko žalostnih prizorov. Eden izmed mnogih je pripovedoval: Kaj naj storim? Pomladi sem si izposodil 800 Din, da nakupim novo krompirjevo seme. Šest otrok imam, pa nimajo niti skorjice kruha. Po katastrofi v Celju in Savinjski dolini Celje, 25. sept. — Vode danes še dalje upadajo in bodo morda jutri dosegle že normalno stanje. Podrto brv pri izlivu Sušnice v Savinjo so začeli danes obnavljati. Razdrte ceste za silo posipavajo s kamenjem. Ves dan brne po mestu motor-ke, ki črpajo vodo iz kleti. Na srezko načelstvo in na mestni magistrat prihajajo poplavljene! prosit pomoči. Mnogim je voda odnesla vse imetje in nimajo niti, da bi si kupili živeža. Ko se je sinoči vrnil podban g. dr. Pirkmajer z narodnim poslancem.lv. Prekorškom, poveljnikom žandarmerijskega polka polkovnikom Tartaglio in srezkim načelnikom dr. Vidmarjem iz opustošene srednje Savinjske doline (Podvina, Go-tovelj, Št. Petra in Polzele) v Celje, se je vršil na sreskem načelstvu razgovor, ki sta se ga udeležila v imenu mestne občine tudi župan g. dr. Gori-čan in magištratni direktor Su-bic. Razgovor se je nanašal na izvršitev najnujnejših del, ki so slavko savinšek, Povest z gorenjslcih planin ''Matevža ne bodo peljali uklenjenega, rečem vam!" trdo suje iz Janeza in raz obraz mu plane vsa kri. Roke so mu skočile v pesti in zdaj, zdaj bo udaril. "Starec, pamet, pa umaknite se!" svari orožnik. "Matevža nfe boste uklepali!" tišči hlapec svo- "Zadnjič vam rečem: dajte mir, sicer boste kaznovani še vi!" "Naj bom, ali Matevža ne boste uklenili!" Matevž stoji nem in bled ob mizi, oči mu gredo od Janeza do Cilke in zopet nazaj, prsa mu dihajo burno in glasno, v očeh mu gori in videti je, da bi najraje planil nad orožnika. Toda ko vnovič pogleda Cilko in se mimogrede ozre v orožnikov obraz, ki je resen, stopi k Janezu: "Janez, pomiri se! Kar mora biti, naj bo. Moja vest je čista in pokazalo se bo, da sem nedolžen." "Uklepali te ne bodo!" tišči Janez svoje. "Toda starec nori, kaj bi rad, da bi še tebe?" se vmeša Lona in stopi k Janezu. Cilka glasno ihti, mati jočejo ž njo, Matevž bledi bolj in bolj in ne ve, kaj bi storil: naj bi Cilko tolažil, ali Janeza miril? Pa se zmisli in reče: "Gospod, ali me ne boste uklenili, če vam dam besedo, da poj dem z vama in ne bom skušal pobegniti ?" Orožnika se spogledata. In se ozreta tudi v Janeza, ki stoji bled ko stena pred njima in mu v očeh gori nekaj, pred čemer je celo orožnikom tesno pri srcu. "Ne upava verjeti," se izvija prvi. Topot je zopet Cilka, ki, še vedno klečeča poprosi orožnika: "Verjemite mu, nikar ga ne uklenite, nedolžen je!" Njeni prošnji se pridružijo mati, le Janez stoji dalje še vedno nemo in nepremično. Tudi Lona stopi bliže: "Vemo, da morate storiti svojo dolžnost in ga odpeljati, čeprav je nedolžen. Tudi sam ve Matevž, ravno prej je dejal, preden ste prišli, da enkrat mora itak priti do tega, ker je osumljen. Ali smete mu verjeti, da vam ne bo ušel. Poznam ga in mene poznajo ta veliki gospodje v Fužini in vedo, da Lovračeva Lona nikdar ne laže!" Orožniku spreleti smehljaj obraz in pogleda tovariša. Tedaj se vnovič oglasi Matevž: "Zaprisežen lovski čuvaj sem na oni strani in vem, kaj pomeni beseda ,ki je dana. Verjemite, da bom držal besedo!" Tedaj se orožnik odloči: "Bodi! ne bom vas uklenil. Ali pri najmanjšem poskusu, da nama ubežite, bova streljala, to vam zagotovim. — Pojdimo zdaj!" Puški de-neta na rami, prvi stopi k vratom, drugi se o-krene, da bi stopil Matevž mimo njega. Fant pa se ozre na Cilko in neizmerna žalost zagori v njegovih očeh. Nesrečno dekle plane k fantu, se mu vrže okrog vratu in zaplaka tako bridko, da gre vsem v srce njen jok kakor oster, oster nož. Nemo in v spoštovanju dekletove bolečine stojita orožnika in ne upata motiti prežalostne-ga slovesa. Nem in ko zid bled stoji ob mizo naslonjen hlapec Janez, zvesti varuh Cilkin, trepeta po vsem životu in bi najraje umrl, samo, da ne bi gledal žalosti svoje izkušane varovanke. Mati jočejo ob peč naslonjeni in še Lona, stara trda Lona, ki jo je vedno sama pikrost Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vale oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST