SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) Lil (46) Štev. (N2) 45
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 11 de noviembre -11. novembra 1993
Problem z jedrsko elektrarno
PROF. METKA MIZERIT
Novi Sloveniji -
Zelena Pristava praznuje svoj dan in organizatorji prireditve so si za današnje geslo izbrali tole željo: Novi Sloveniji — novo življenje. Zdi se, da je to zelo preprosto, pa imajo te besede globoko vsebino in širok prizvok. Ne čutim se poklicano za filozofska razmišljanja; na prošnjo prirediteljev bi le rada prispevala svoj majhen delček k temu novemu življenju.
Novi Sloveniji.
„Nismo hranili v sebi neskaljen
svobode in pravice zlati sen."
Šip*
!
\
Ko so se naši starši pred skoraj petdesetimi leti umikali preko Ljubelja, so zapuščali domovino v povojni vihri. Takrat so si prižgali baklo upanja, da se bodo nekoč povrnili v svobodno Slovenijo. To upanje ni ugasnilo niti v najtežjih dneh begunstva, niti v strašnih dnevih žalovanja zaradi pobite narodne vojske, naših domobrancev. Svetlo baklo upanja smo prinesli na novo zemljo in jo čuvali dolga deletletja. Kot dediščino smo sprejemali to upanje; oče ga je predal sinu in ta vnuku.
Počasi a vztrajno se je bližala zarja demokratičnih volitev in slovenski narod je vstopil v dan svetle svobode. Svoboda, morda zadnja, najvišja umetnina, kar jih je zmožna ustvariti božja vsemodra, neskončna moč in samostojna Republika Slovenija. Kakšno zmagoslavno veselje smo občutili ob oklicu samostojnosti, trepetali in trpeli smo ob napadu na Slovenijo. V kratkem času je samostojno Slovenijo priznalo mnogo držav, kot prva ameriška Argentina.
Republika Slovenija je danes poznana v svetu; sklepa mednarodne pogodbe, sodeluje z Evropsko skupnostjo. Slovenijo obiskujejo danes visoke politične osebnosti, predstavniki slovenske vlade se udeležujejo sestankov mednarodnih organizacij. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in zunanji minister prof. Lojze Peterle sta se udeležila zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov. Zares novo politično življenje za našo novo Slovenijo.
Čeprav smo vsa ta leta želeli in upali, sta nas svoboda in demokracija skoraj presenetili in nekateri so celo naivno pričakovali, da se bo z novo Slovenijo kar čez noč začelo tudi novo družbeno življenje. Pa so posledice komunistične diktature na Slovenskem zelo žalostne. Da, Slovenci smo
novo življenje!
imeli v tem času kaj tragične dosežke samomorov in splavov, zakonskih ločitev in alkoholno omamljenih. To pa se ne da popraviti čez noč, po dekretu, po zakonu. Pa saj je še v novi ustavi splav dobil pravno dovoljenje.
Globoko družbeno prenovo, novo družbeno življenje v Sloveniji moremo pričakovati le po spremembi posameznikov, le po spreobrnjenju oseb, ki tvorijo to družbo.
Dr. Kremžar v svoji knjigi „Prevrat in spreobrnjenje", razmišlja takole: „Predvsem si moramo biti na jasnem, da smo Slovenci preživeli skoraj pol stoletja zablod in nasilja, strahovanja in strahu, kar nas kot narod obremenjuje. Vsota vsega osebnega trpljenja in osebnega zla je postala skupna dediščina, skupen zaklad in skupno breme ter tako tudi skupna odgovornost. Vsi smo namreč dolžni, da kolikor mogoče popravljamo zle posledice, zmote in krivice, pa četudi osebno nismo bili krivi in smo bili morda tako ali drugače žrtve zablod drugih." Do tukaj dr. Kremžar.
Pokol slovenskih domobrancev in vseh (Nad. na 4. str.)
V odnosih s Hrvaško se naša javnost počuti nekako izigrana. Ji lahko zagotovite, da se bodo stvari vendarle uredile?
Povsem razumem jezo naših ljudi. Slovenci so zelo občutljivi na to, če jih kdo prinese okrog. Slovenci vedno precej damo na posloven odnos. V primeru zadnjega zapleta sem ministru Graniču verjel, da so se hoteli držati pravil. Dejstvo pa je, da se je zgodilo drugače in to je slovensko javnost upravičeno vznejevoljilo!
Manjka torej politična volja.
Rekel bi, da manjka politična volja oziroma da ni enotna po vsej piramidi političnega odločanja na Hrvaškem, saj prihajajo preveč do izraza radikalne, nestrpne izjave, ki so bile v hrvaških medijih nekaj časa zelo močne. Če ne bi zdaj prišlo do zapleta z begunci, bi lahko rekli, da tako dobrih možnosti, da bi zadeve premaknili naprej, že dolgo ni bilo. Mislim, da bi kazalo urediti probleme, ki jih lahko „razvežemo iz paketa". Gojiti zamero do Hrvatov nima smisla. Treba je naprej iskati rešitve.
Internacionalizacija spora, denimo pred Svetom Evrope, tudi Sloveniji ne bi prinesla samo koristi.
Zadeva je problematična z dveh vidikov. Prvič, nerodno je, če tožiš soseda. Drugič, Evropa pričakuje, da smo državotvorno zreli in sposobni strpnega reševanja odprtih vprašanj, namesto da jo zaposlujemo še z vprašanji, ki z njenega stališča niso tako pomembna. Ko sem nekaterim v Evropi, ki so se zanimali, kaj je z mejnimi vprašanji, razložil spor, so bili začudeni. Mislili so namreč, da gre za kilometre ali desetine kilometrov ozemlja. Gre pa (v najslabšcm primeru) za nekaj sto metrov. Ljudem gre na smeh, ko to slišijo. Slišal sem, da so imeli ponekod razmejitvene
Minister za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar je 5. novembra povedal, da bo Slovenija zahtevala, da Hrvaška poravna svoje dolgove do Jedrske elektrarne v Krškem. Pri tem pa slovenska vlada seveda ne bo privolila v pogoje, ki jih postavljajo na hrvaški strani. To pa pomeni, da naj bi hrvaška stran elektriko iz krške Jedrske eletrarne plačala takrat, ko bodo ponovno zaposlili odpuščene hrvaške delavce v jedrski elektrarni. Hrvaška stran pa plačilo elektrike iz Jedrske eletrarne Krško povezuje tudi z neizplačanimi vlogami Ljubljanske banke hrvaškim varčevalcem. Dolg Hrvaške znaša 10 milijonov DEM v gotovini, 2 milijona DEM pa naj bi poravnali s
Vlada je 4. novembra na tiskovni konferenci skupaj s številnimi resornimi ministri in z državnimi sekretarji predstavila nujne ukrepe. Minister dr. Davorin Kračun je poudaril, da je tokrat dobil dovolj tehtno potrdilo o številnih primerih nelegalnega
komisije pravico, da so same do 500 metrov premikale meje.
Omenili ste, da bodo nekatere zadeve laže rešljive. Katere? In katere so tiste, ki bodo najtrši oreh?
Ne razumem čisto preproste zadeve: zakaj Hrvaška že dva meseca ne imenuje svojega dela diplomatske komisije za delo pri urejanju vprašanj meje. In čim bolj delo stoji, tem bolj lahko tudi mi iščemo razlage za to. Te so lahko tudi neprijetne za hrvaško stran, saj se takoj začno analizirati in iskati razlogi, zakaj nekdo noče ureditve vprašanj meja. Tu so seveda možne zanimive razlage. Nikakor pa ne moremo prisiliti Hrvatov, da svojo obveznost izpolnijo, ker je to pač na oni stani meje.
Dalje, ne morem razumeti, da Hrvaška ne pove svojega stališča do sporazumov o maloobmejnem sodelovanju. Takih sporazumov, ki bi jih lahko hitro podpisali, je še več. Razumem pa, da je v premoženjskem kompleksu vprašanj zavora njihova želja, da se uredi zadeva splošno in hkrati z vprašanjem Ljubljanske banke in jedrske elektrarne Krško. Glede LB moram reči, da gre spet za manipulacijo. Hrvaška javnost živi ves čas v prepričanju, da so bili v tej banki oškodovani le varčevalci, občani; ne govori pa se o tem, da je banka posojala tudi hrvaškim podjetjem...
Naše stališče je preprosto. Najprej je treba narediti bilanco, ugotoviti, koliko je kdo komu dolžan, izpolniti obveznosti na obeh straneh in se pogoditi, kako bomo to uredili. Na Bizeljskem so mi nedavno rekli, da so del bilance že uskladili, kar je po dolgem času le napredek. Treba je torej potrpežljivo poganjati pogovore naprej, razjasnjevati strokovna vprašanja itd. Povzetek je torej: več stvari je, ki bi jih lahko uredili in vsaj nekaj listov te knjige zalistali naprej.
kompenzacijami. Maks Tajnikar je povedal, da bodo dosledno vztrajali pri omenjenih zahtevah, v prihodnje pa se lahko zgodi, da bodo tudi ostreje ukrepali in lahko ustavili tudi dobavo elektrike.
Ob tem pa je direktor republiške uprave za jedrsko varnost magister Miroslav Gregorič povedal, da trenutne razemere in neurejene finančne zadeve v nuklearki Krško postavljajo elektrarno v nemogoč položaj. Sama elektrarna ima velike stroške z obratovanjem, še posebej z zagotavljanjem jedrske varnosti. To pomeni, da morajo v elektrarni jemati drage kredite, kar se prenaša na nadzorne ustanove, ki bdijo nad jedrsko elektrarno in njeno varnostjo.
lastninjenja in nezakonitega prilaščanja skupnega imetja v posameznih podjetjih. O tem ga je prepričala tudi zbirna informacija Službe družbenega knjigovodstva, ki je opravilo revizijo 71 podjetjih, v 43 pa je bilo oškodovano družbeno premoženje. Vlada je zdaj sprejela več ukrepov, med njimi v parlament pošilja predlog spremenjenega zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju. Po spremembi bodo pravne in fizične osebe v 30-ih dneh morale prijaviti davkariji lastništvo ali solastništvo firm po svetu. Ministrstvo pripravljajo tudi nekatera izhodišča zakona o varčevanju pobeglega kapitala v domovino in o preprečevanju njegovega odnašanja. To naj bi ugotovila v 14 dneh, skupaj s številnimi institucijami, pristojnimi službami, celo z Interpol.
V okviru vlade pa naj bi v prihodnje oblikovali tudi posebno koordinacijsko komisijo, ki naj bi spremljala slovenske naložbe v tujini. Predvsem je pomembno, da bo oblikovala jasna merila, ki bodo obenem tudi pogoj za izdajanje dovoljenj za iznos kapitala v tujino.
Isti dan je ponovno zasedala tudi parlamentarna preiskovalna komisija, ki se ukvarja z raziskavo sumov zlorab nekaterih javnih pooblastil. Razpravljali pa so o problematiki slovenskih železarn in Elanu. Nekdanji, odstavljeni direktor slovenskih železarn Andrej Aplenc je komisiji povedal, da sumi, da je nekdo lani poskušal neki tuji firmi prodati slovenske železarne, ki jih je bilo pripravljeno odkupiti podjetje T. W. Investment, ki naj bi imelo svoj sedež na Bermudih. Ko je maja postal minister za industrijo Dušan Šešok, je direktorja Slovenskih železarn Andreja Aplenca obvestil, da slovenska vlada železarn ne bo sanirala, ampak prodala. Obenem pa naj bi mu v tem času ponudbo predstavil tudi Andrej Ocvirk. Ker se nekdanji direktor Slovenskih železarn Aplenc ni strinjal z že izdelano ponudbo, je bil to baje razlog za njegovo zamenjavo.
Kot pričo so včeraj povabili tudi nekdanjega ministra za industrijo D. Šešoka, ki je povedal, da vlada takrat tako ali tako ni imela namena prodati slovenskih železarn, da pa tudi ni bilo nobenega pravega kupca. Dr. Adrej Ocvirk pa je ob tem povedal, da se tudi danes ukvarja s prodajo železarn in ima s tem v zvezi vsa pooblastila.
Nesporazumi s Hrvaško
Iz pogovora zunanjega ministra Lojzeta Peterleta v Delu 30. oktobra letos
lnformaci|e iz Slovenije
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
El gran diario argentino La Nación ha explicado a sus lectores hace algunas se-manas el gran atractivo turistico, que ofre-ce a los visitantes la Republics de Eslove-nia. Bajo el titulo Eslovenia pacifica el alma podemos encontrar una muy halagiiena descripción de Ljubljana ("bella y sugesti-va"), sus puntos interesantes y facilidades para el turista.
Ademäs de otros puntos interesantes corno Bled y Postojna menciona también sus tesoros artisticos corno sus iglesias ba-rrocas o el castillo de Ljubljana.
Otro corresponsal describe en el artfcu-lo adyacente Refugio alpino para la espe-ranza los ofrecimientos turisticos de Eslovenia. Dice: "Eslovenia es un verdadero paraiso naturai y cuenta con los servicios comparables con los mejores de Europa."
La primera impresión de Craciela
Iglesias, que visitò a nuestra madre patria, es el paisaje monocromatico — verde; verde desusbosques, paiques yplantas (de las cualcs existen alti mas de 70 especies abso-lutamente autóctonas).
También ella quedó impresionada con las cuevas de Postojna y Škocjan. De la primera cuenta, que el escultor mundial-mente conocido Henry Moore exclamó, cuando la visitò: "jEsta es la mas maravi-llosa galeria de arte naturali", y de las cuevas de Škocjan menciona, que las ha decla-rado UNESCO "patrimonio de la humani-dad".
El articulo, acompanado de una foto de Ljubljana y de un plano explicativo del centro de Ljubljana, termina con las pala-bras de un periodista inglés: "Eslovenia es un pais nuevo, pero los eslovenos no na-cieron ayer".
Teatro Cervantes vabi Šeherezado
Direktor gledališča Teatro Nacional Cervantes gospod Osvaldo Jorge Papaleo je preko slovenskega Ministrstva za kulturo povabil Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane, da svojo slavno predstavo Šeherezado od 13. do 17. aprila 1994 predstavi tudi v Buenos Airesu.
Direktor je v svojem povabilu posebej zapisal, da je odločitev sprejel na osnovi pogovorov, ki jih je imel z gospo Amalio Pérez Molek, poleg tega pa si je ogledal tudi video predstave in propagandno gradivo, ki so mu ga poslati iz Ljubljane.
Predstava Šeherezada je eden največjih uspehov slovenske gledališke umetnosti v zadnjih letih, saj je do sedaj gostovalo po številnih državah Evrope, še posebno pa je bila odmevna na festivalih v Mehiki, Kolumbiji in Venezueli. V mehiškem glavnem mestu so jo leta 1991 celo proglasili za najboljšo predstavo festivala. Avtor dela je pisatelj Ivo Svetina, režiser pa Tomaž Pandur.
Šeherezado so že lani vabili v Teatro General San Martin, vendar so povabilo na koncu, zaradi finančnih razlogov preklicali.
Na odločitev Teatra Cervantes je brez
dvoma vpliva tudi gospod Osvaldo Bonet, znani argentinski gledališki ustvarjalec, ki je predstavo videl v Kolumbiji in se nad njo navdušil, nato pa jo je priporočal gledališčnikom v Argentini. Kot zanimivost naj dodam, da je bil nad predstavo navdušen tudi današnji direktor Kulturnega oddelka v argentinskem zunanjem ministrstvu ambasador Kive Staiff, ki jo je videl v Venezueli, o slovenskih gledališčih pa je izredno pozitivno pisal tudi v svojih poročilih iz festivala v Mehiki, ko jih je spremljal še kot posebni pročevalec dnevnika El Cronista Comercial.
Gledališče Cervantes je pod neposredno upravo Ministrstva za kulturo in izobraževanje (sekratariata za kulturo), slovenskim gledališčnikom ponuja odstotek od prodanih kart, dnevnice, stroške propagande in plačilo prenočišč. Slovensko mladinsko gledališče pa mora s svoje strani zbrati denar za letalske karte (gre za 50-člansko ekipo) in prevoz scene. Za to pomoč so že zaprosili slovensko Ministrstvo za kulturo, pričakujejo pa tudi pomoč številnih sponzorjev, ki so že doslej podpirali njihova svetovna gostovanja.
Marko Jenšterle
ZAHTEVNE NALOGE INSTITUTA STUDIA SLOVENICA
Ohraniti slovenski tisk iz tujine
Osnovni namen v Ameriki ustanovljene založbe Studia Slovenica je bil torej predvsem v izdajanju knjig v angleškem jeziku, ki naj bi tujce obveščalo o Sloveniji in Slovencih. Z nastopom demokratičnih sprememb v matični domovini pa je dr. Arnež pred dvema letoma ustanovil v Ljubljani katoliški inštitut z enakim imenom.
Studia Slovenica ima svoje prostore v zavodu sv. Stanislava, v njih pa bo dr. Arnež uredil arhiv, knjižnico, muzej in galerijo. Prva naloga inštituta je zbrati čim več literature, ki je izšla v tujini — bodisi da gre za knjige slovenskih avtorjev v izgnanstvu, časopise ali drugo periodiko — v Sloveniji pa je bila doslej prepovedana.
Prvi ladijski zabojnik, poln gradiva, je prispel na slovensko mejo junija 1991, torej prav v času, ko so se ji približevali tanki nekdanje jugoslovanske vojske. Dr. Arnežu
je uspelo zabojnik za določen čas zadržati v Italiji, dva naslednja zabojnika so pripeljali lani (iz Buenos Airesa in Kanade), četrtega pa julija letos iz New Yorka.
„Gradivo sem dobil od številnih ustanov in posameznikov. Gre za del naše kulturne dediščine, ki ga je treba ohraniti, da bi tudi z njim lahko sooblikovali pravo podobo slovenskega zgodovinopisja. Inštitut Studia Slovenica se bo kasnje seveda osredotočil na druge naloge, predvsem na raziskovanje slovenske kulture, gospodarstva, politike in drugih področij. Omenjeni zabojniki so le dosežek dosedanjih prizadevanj pri reševanju slovenskega tiska v tujini. Po razstavi taboriščnega tiska marca letos pripravljam zdaj razstavo slovenskega tiska v Argentini. Zanjo sem doslej izbral že več kot sto strani iz različnih publikacij, načrtujem pa tudi razstavi tiska naših izseljencev v ZDA in Kanadi," je dejal dr. Arnež.
Če upoštevamo, da manjka komaj dober teden do plebiscita, da med ljudstvom dejansko ni nobenega zanimanja zanj, da ga vlada celo lahko prekliče, če ji uspe doseči sporazum z radikali, da radikali sami ne vedo kaj in kako, ker so trenutno pogreznjeni v lastne notranje probleme, in še marsikateri „če", potem bomo imeli jasno sliko popolne nejasnosti trenutnega argentinskega političnega položaja. Ena sama stvar je trdna: predsednik Menem hoče novo dobo in v to smer so naperjene vse vladne sile. Ostalo je drugotnega pomena.
OTROŠKE IGRE
Stara otroška igra, ki je že skoraj več ne igrajo argentinski otroci (saj se otroci vedno manj igrajo, televizija nadomešča vse), govori o stanju, v katerem „cada cual attende su juego", vsak pazi na svojo igro, na svoje delo, na svojo korist. Tak je trenuten položaj, ki ga moramo opisovati. In v tem je razlog za mrtvilo med narodom, za brezciljnost strank in za zanešenost peronizma in predsednika.
Enostavno: ljudje imajo preveč vsakdanjih težav, da bi jih zanimali dogodki, za katere vedo, da končno ne bodo odločali oni, marveč drugi. Kakšen smisel naj ima plebiscit, referendum ali „narodni posvet" (konzulta), ki legalno nikogar ne veže, ničesar ne odloči in je le orodje, s katerim vlada pritiska na opozicijo in v katerem vsak išče le nekaj lastne koristi. In ker je glasovanje po vrhu še prostovoljno, se večina nanj požvižga.
V peronizmu samem ni navdušenja, ker (razen najožjega Menemovega kroga in njegovih zvestih oprod in pajdašev) marsikdo računa na možnost, da do ustavne reforme ne bo prišlo in bi se lahko okoristil s tem dogodkom. Tipičen primer je bue-nosaireški guverner Eduardo Duhalde, ki je skoraj neizogiben predsedniški kandidat, če Menemu ne uspe reforma.
In radikali? Ta petek imajo svojo državno konvencijo, na kateri bodo tudi izbrali novo vodstvo za nadaljnji dve leti. Priložnost je izredna, da se bivši vodja in predsednik Raul Alfonsin znova povzpe na krmilo stranke. Res je, da ima močno opozicijo, a ta ni enotna, ker tudi med njegovimi nasprotniki vsak išče le svojo korist, in tako je Alfonsinu uspelo, da se je izkazal kot edini, ki se more zoperstaviti Menemu kot politiku. Bivši predsednik je namreč dosegel tisto zavidljivo enotno nastopanje radikalnih poslancev v kongresu; sporazum glasovanja proti reformi, ki so ga vsi podpisali, je sestavil on. Dejstvo, da je na navadnem zasedanju pretekle srede bilo prisotnih 81 radikalnih poslancev od 84, ki jih ima stranka, je tudi pokazalo, da tudi če vlada vztraja na dveh tretjina prisotnih, ne bo mogla doseči potrdila ustavni spremembi, če se ne dogovori z radikali. Alfonsin je istočasno, ko je napovedal, da se vrne na vodstvo stranke, tudi Menemu ponudil dialog, a pod pogojem, da prekliče plebiscit in začasno umakne debato o ustavni reformi v kongresu in spremeni celoten načrt. Tega pa predsednik noče. Dejstvo je, če Alfonsinu uspe znova prevzeti vodstvo radikalov, stranki sami to ne koristi, a nevarno je lahko tudi za Menema. Vsekakor bomo prisostvovali novim in zanimivim političnim igram, ki sta jih ta dva moža zmožna igrati kot nihče drug v državi. Doslej je proti Menemu Alfonsin nenehno izgubljal. Se mu more sedaj sreča nasmehniti? Vsekakor je mnogo laže delo iz opozicije kot z vlade. A na Alfonsinovih ramenih leži težko breme poraznega vladan-
ja in pobeg s predsedniškega mesta šest mesecev pred koncem dobe, ko ni bil več zmožen držati v rokaj vajeti države. Tega ljudje še niso pozabili in posledice tega še danes bičajo vso radikalno stranko.
IN DRUGI?
Ostale stranke izrabljajo ta čas ne za enoten nastop proti vladi in reformi, marveč tudi za svoje notranje in zunanje preureditve. Dejansko proti plebiscitu nastopa le Velika fronta, ki se je v prestolnici že povezala z radikali De la Rua, ki se hočejo maščevati za oktobrski poraz.
Istočasno „vsak pazi na svojo igro". Tako so tri socialistične stranke ojunačene vsled razveseljivih volilnih izidov že pričele delo za dokončno zedinjenje in navezale pogovore tudi z Veliko fronto. Možnosti enotnega nastopa je kaj malo, ne zaradi ideoloških ali programatskih razlik, ki jih vedno lahko odpravijo (ali niso celo komunisti nastopili skupno s trockisti?), marveč zaradi osebnih teženj po tej ali oni kandidaturi. Tudi kar se tega tiče, vsak strankarski vodja smatra, da ima prednost za to ali ono kandidaturo. Vsak pazi na „svojo igro", pa čeprav trpi celota. Le zaradi tega doslej v Argentini ni močne enotne levice, ki bi predstavljala potrebno ravnotežje sredinskim in desničarskim formacijam, potrebno ravnotežje bipartidizmu pe-ronistov in radikalov.
Ko že govorimo o bipartidizmu: Neštetokrat smo na tem mestu omenili problem tretje stranke, zgodovinske poizkuse v to smer in nenehne poraze vseh, ki so skušali doseči ta „prostor pod soncem". Zadnji poizkus v tej smeri so uprizorili Alsogarayevi liberalci okoli UCeDé. A danes se ta stranka nahaja v popolnem kaosu. V provinci Buenos Aires je Albamonte že presedlal direktno v peronizem. Sedaj v prestolnici Adelina de Viola, še pred kratkim centralna osebnost stranke, podpisuje svoje včlanjenje v peronistično stranko. Aguado, ki je doslej bil predsednik stranke, se pogovarja z avtonomizmom Isto dela v provinci Federico Zamora, ki niha med avtonomisti in peronisti in se še ni odločil, kam naj presedla. Zmaga Menema je pomenila zmago idej in načrtov liberalne stranke, a je pomenila tudi konec politične bodočnosti te stranke.
Sedaj se skuša predstavljati kot alternativa in tretja sila bodoča levičarska koalicija. A še boljše izglede za uspeh ima avtonomizem, katerega ime in smer je dejansko treba še določiti. A delo se je že začelo in s kaj lepimi uspehi. Povod za to je dala še tretja zmaga nad peronizmom v provinci Corrientes. Takoj za njo je senator Romero Feris (njegov brat je guverner) pričel povezovati razne provincijske stranke v novo „federalistično" noto, h kateri pristopajo vsak dan nove skupine in skupinice, ki so doslej zaman iskale vsenarodne povezave. Poleg odcepitve liberalcev, desnih demokrščanskih skupin ter preostanka zgodovinskih konservativcev, so vdinjene že skupine desarrollizma, Convocatoria Independiente (provinca La Pampa), Acción Chubutense (Chubut), Partido Provincial Rionegrino in se pogovarjajo tudi z republikansko silo generala Bussija. Pred koncem leta morajo že podpisati ustanovno listino in pred koncem poletja sprožiti volilno kampanjo — za leto 1995. Da, mnogim se že sline cede po predsedniški kandidaturi. In voditelji avtonomizma (ali federalizma, kakšno bo ime?) so dostopni za vsa pogajanja. Le eno je neizpodbitno: predsedniški kandidat nove formacije bo José A. Romero Feris.
Bibliografija DŽ
Rozina Švent na tiskovni konferenci v Ljubljani
0 GOSPODARSKI V6STNIK
Slovenske latinskoameriške Trgovske Zbornice
Bibliografsko kazalo revije Duhovno življenje, ki je sedaj pred vami, je rezultat večletnega dela. Pri tem mislim predvsem na čas zbiranja gradiva, ki je predpogoj za začetek vsakega bibliografskega dela. Čeprav hrani naša Nacionalna knjižnica najpopolnejšo zbirko DZ, se ne moremo pohvaliti s kompletnostjo. Zato sem morala pri pripravi BK uporabiti tudi druge zbirke (ena se nahaja v Stični — zapuščina duhovnika Karla Ceglarja; druga pa v Teološki knjižnici). Na veliko razumevanja sem naletela tudi v Argentini, kjer sta mi nekatere manjkajoče številke posredovala gospod Eiletz in gospod Škcrbec. Zato se na tem mestu zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali pri tem začetnem delu. Kljub vsem naporom je vendarle ostala neizpolnjena praznina — to so štev. 3 in 5 iz leta 1933, ter štev. 160-167 iz leta 1941 — skupno torej točno 10 številk.
Čeprav je bila revija že pred tem bibliografsko obdelana, sem se morala dela lotiti povsem na novo. Do sedaj so bili izpisani le avtorski članki, prav tako so bili izpuščeni članki verske vsebine. Samo delo na pripravi publikacije, ki je pred vami, pa je potekalo približno eno leto. Pobudo zanjo je dala gospa dr. Irene Mislej, ki si prizadeva preučevanje izseljenstva prenesti tudi na južno poloblo naše zemlje.
BK je razdeljeno v dva dela. V prvem se nahajajo splošni podatki o reviji — pogostost izhajanja in pregled po posameznih letih, menjavanje formata oz. velikosti revije. Sprva je namreč revija izhajala kot tednik, nato postane mesečnik, sedaj pa izide le 10 številk letno. Vse od leta 1933 do leta 1949 je enotno številčenje, (skupno je v tem času izšlo 251 številk). Tako je v 60-ih letih skupno izšlo 777 številk s približno 35.000 stranmi teksta. Temu sledi pregled posameznih urednikov, ki so se dali ugotoviti iz same publikacije. Težave se pojavijo predvsem v letih 1936-1938, ko se v uredništvu menjujeta Jože Kastelic in Janez Hladnik, zato je dodana opomba povzeta po Bajčevi bibliografiji. V tem uvodnem delu so popisane tudi priloge, ki so bile včasih sestavni del revije (z enotno paginacijo kot npr. Katoliški misijoni v letih 1950 in 1951, ki pa so se dali ločiti, ker šobili na sredini revije). Predvsem samostojni prilogi pa sta bili Oznanilo (neke vrste cerkveni vestnik) od 1949 naprej in priloga za otroke Božje stezice od leta 1951 dalje (obe prilogi še vedno izhajata). Zadnji pregled prikazuje stalne rubrike, ki so se nadaljevale preko več številk ali celo letnikov. Pri nekaterih rubrikah so dodani tudi uredniki, če so bili posebej navedeni.
V BK so izpuščena drobna obvestila, kazala posameznih številk in letnikov in odobno, manj pomembna sporočila, lanki so razvrščeni v 14 skupinah, prvih 9 skupin je urejenih po UDK vrstilnici, skupine 10-14 pa so dodane zaradi večje preglednosti. Najbolj raznovrstna je skupina 0 - splošno, ki zajema uvodnike, opise zborovanj in proslav, društva itd. Skupno obsega ta skupina 643 enot. Druga skupina
—	UDK 1, zajema področje filozofije in psigologije in ima skupno precej manj enot kot prva — 211 enot. Nato sledi najobsežnejša skupina — UDK 2, verstvo — bogoslovje, ki ima 2799 enot ali skoraj tretjino vseh izpisanih enot. Poleg člankov verske vsebine so v to skupino uvrščeni tudi različni cerkveni jubileji, poročila misijonarjev, nove maše in drugi jubileji (kot npr. srebrne, zlate maše itd.), potovanja posameznih papežev itd. Četrto področje
—	UDK 3 obsega področje družbenih ved. Skupina je precej raznovrstna, saj pokriva področja sociologije, politike, gospodarstvo, pravo, vzgojo, šolstvo, izobraževanje, etnologijo itd. (466). Zelo malo je prispevkov
s področja prirodoslovnih ved (13) in uporabnih znanosti, medicine in tehnike (27). Obsežnejša skupina je skupina UDK — 7, umetnost, glasba, gledališče, film, šport (skupno 242 enot). Pri tem so izpisane vse dramske predstave oz. „novičke", ker gre za zelo kratka, le po nekaj vrstic dolga sporočila. Naj ob tem samo mimogrede povem za manjši spodrsljaj, do katerega je prišlo zaradi zavajajočega naslova. V to skupino sem namreč uvrstila podlistke „Argentinski filmi" avtorja Franceta Krašovca oz. ps. Dalibor Franc, ki bi dejansko morali biti uvrščeni v UDK skupino 9, ker gre v bistvu za potopise, zato sem jih naknadno uvrstila v skupino 9 — pod štev. 6594a (seveda pa bi bili ti prispevki najdlji-vi v avtorskem kazalu tudi brez tega popravka). Teh prispevkov je skupno 242. Za literarne zgodovinarje zelo pomembna je skupina 8, ki je razdeljena v dve podskupini — prozo in poezijo. Več je poezije, 1230 enot in proze 823, skupaj 2053. V skupini 9
—	domoznanstvo, zemljepis in zgodovina je uvrščenih 340 enot. Ker so s tem UDK vrstilci izčrpani, sem zaradi večje pregle-danosti in uporabnosti BK dodala (seveda po subjektivni presoji) še 5 skupin. Najprej je skupina 10 — zdomstvo, zamejsto, izseljenstvo, kjer so upoštevana izseljenska društva, socialni in slovenski domovi — skupno 633 enot. Skupina 11, razmere v Sloveniji prinaša predvsem pisma od doma in ponatise iz drugih časopisov, ki govorijo o domovini (največ iz Naše luči, Družine)
—	skupno 49 enot. Skupina 12 prinaša knjižne ocene — ki so razvrščene po abecedi avtorjev, oz. če gre za publikacije, brez avtorjev po stvarnem naslovu. Za poševno črto so dodani avtorji ocen. Takih prispevkov je 253. V skupini 13 so uvrščeni jubilejni članki o reviji DŽ. Zadnja 14. skupina, biografije, Mjerna poleg običajnih življenjepisov tudi jubilejne članke, nekrologe in monografske orise. Samostojno bibliografsko enoto oz. štev. ima le oseba, na katero sc prispevki nanašajo. Če gre npr. za osebo o kateri je pisalo več avtorjev (Baraga, Rožman, Slomšek), so ti razvrščeni po abe-deci avtorjev oz. po naslovih člankov, če avtor ni poznan.
Na koncu je imensko kazalo, ki zajema poleg avtorjev in prevajalcev tudi osebe, o katerih članki govore in se sklicuje na zaporedno številko enot v BK.
V BK je skupno število izpisnih člankov
—	prispevkov 8263. Vsak prispevek je upoštevan v BK samo enkrat, čeprav bi po svoji vsebini upravičeno sodil še v kakšno drugo skupino. V teh primerih se pač ni bilo mogoče izogniti subjektivni presoji.
Pri tem samo še kot zanimivost —razmerje med moškimi in ženskimi pisd, 1143: 157 — skupno ok. 1300.
Zaradi računalniške obdelave oz. razvrščanja po posameznih skupinah so izpuščena diakritična znamenja (predvsem iz španščine) in nekatera ločila pred naslovi (npr. !). Popis članka obsega avtorjev priimek, ime, naslov članka in morebitno pojasnilo k članku, ki je vedno v okroglem oklepaju. Za ločilom, piko je impresum, ki pove, kje je bil članek objavljen: letnik, letnica, številka, stran. Kadar gre za prispevke, ki so se nadaljevali skozi 3 in več številk (pri nekaterih celo več let) so izpuščene strani, ker je že tako bil presežen načrtovani obseg publikacije.
Naj se na koncu še enkrat zahvalim vsem, ki so omogočil izdajo tega BK — predvsem Znanstvenemu inštitut FF, gospodu dr. Nacetu Šumiju in gospe Jadranki Bogataj, pobudnici tega dela dr. Irene Mislej in oblikovalcu teksta akademskemu slikarju Lucijani Bratušu in seveda vsem vam, ki ste se danes udeležili te tiskovne konference.
MEDNARODNO RAZSTAVO CVETJA so imeli v začetku septembra v arboretumu v Volčjem potoku. Žaradi velikega obiska so razstavo podaljšali za teden dni. Razstava je povsem uspela, saj so si obiskovalci poleg domiselno urejenih aranžmajev lahko ogledali vse vrste vrtnega orodja in sad-jarjenje. Kupili so si lahko tudi lončnice, okrasno grmičevje, pa tudi male domače živali. Seveda je bilo na razstavi zelo dobro preskrbljeno tudi za hrano in pijačo.
50 TISOČ HEKTARJEV NJIV so letos zasejali v Sloveniji z novo sorto žita „ano". Ena tretjina teh njiv je v Pomurju, kjer v srednji kmetijski šoli v Rakičanu delajo poskuse z vzgojo najboljših sort žita, ki potrebuje manj vode. V spomladanskem času namreč potrebuje pšenica za razvoj 70 odstotkov vse vlage. Slovenija se je do osamosvojitve oskrbovala z žitom iz Vojvodine in Banata. Tega žita pa danes ni več. Zakaj bi ga uvažali, ko imamo lepa polja.
SLOVENSKE DEVIZNE REZERVE so po podatkih Banke Slovenije še vedno visoke — preko milijarde ameriških dolarjev. Čeprav je zunanje trgovinska menjava na-gativna, vse kaže, da bo konca leta izravnana.
SLOVENSKI TOLAR postaja dokaj trdna valuta, saj je tudi letna inflacija, primerljiva s porastom življenjskih stroškov, sorazmerno nizka (1—2%), če upoštevamo, da ima slovensko gospodarstvo kot celota kar precej težav. Tako se vrednost nemške marke že vse od pomladi suče okrog 70 tolarjev, ameriški dolar pa je po uradnem tečaju vreden 119 tolarjev.
NOVA TOVARNA MEDEX, ki slovi po izdelovanju izdelkov iz medu in njega predelavi, bo izdeloval piškote po italijanski tehnologiji Crich. Vrednost celotni investicije znaša 3 milijone nemških mark, za kar so pridobili kredit pri Zvezi bank iz Celovca.
VAŠKE TRGOVINE VSE BOLJ IZGINJAJO. Tako tožijo na slovenskem delu Avstrije. Z izigravanjem vaških trgovin, ki opravljajo pomembno družbeno vlogo, izginja tudi zelo značilni del vaškega življenja. Kakor gostilne, so bile tudi vaške trgovine, kjer pač še obstajajo, kraj srečanja, pomenkovanja, izmenjavanja novic, skratka komunikacijski kraj vaščanov. Zahajanje v veletrgovine, ki požirajo vaške trgovce, pa kaže današnjo značilnost ljudi: nagibanje k anonimosti in izolaciji.
600 TISOČ GOSTOV so imeli v prvi polovici tega leta v Sloveniji. Našteli so 592.712 turistov, ki so prenočili nekaj več kot dvamilijonkrat. Tujcev je bilo v tem času okoli 265 tisoč. Ti so imeli 827 tisoč prenočitev. Največ tujcev je prišlo iz Italije, Avstrije, Nemčije, Velike Britanije, Francije in ZDA.
7 MILIJONOV LITROV PIJAČ hranijo v kleteh podjetja Vinag. Podjetje prodira v Evropo s kvalitetnimi vini in s sadjem. Načrtujejo, da bodo letos prodali okoli 2,5 milijona odličnih štajerskih vin, ki so bili večkrat nagrajena. Prav tako nameravajo obnavljati štajerske sadovnjake, in vinograde. Hektar obnovljenega zemljišča velja
60.000	mark. Sadje bi radi prodali na tuja tržišča, zlasti v Avstrijo, Nemčijo, na Nizozemsko in drugam.
70 NOVIH PODJETIJ je bilo ustanovljenih v Pomurju. V Murski Soboti pričakujejo, da bodo prevladovali ustvarjalni izdelovalci-obrtniki. V štirih pomurskih občinah so v zadnjih dveh letih registrirali več sto družb z omejeno odgovornostjo, kar priča o razcvetu in ustvarjalnosti obrtništva na tem področju. Za razvoj podjetništva so iz občinskih proračunov ustanovili kapitalski sklad s 100 milijoni tolarjev.
„HORJULSKA SLATINA". Rimski
vrelec pri Ravnah na Koroškem (slovenska država) bodo preuredili. Prav tako vso okolico po zasnovi turistično-gostinskega podjetja z imenom Rimski vrelec. V načrt prenovitve spadajo območja Uršlje gore, smučišča na Ošvenu, Ivačko jezero z raznimi športnimi objekti, teniška igrišča in izletniške točke.
SVETINJSKO POLETJE so organizirali na osnovni šoli v Svetinjah. V bližini izletniške točke Jeruzalem so organizirali razne tabore. Na enem izmed njih so študirali metode biološkega-dinamičnega kmetijsktva. Delali so pod pokroviteljstvom mentorjev iz Nizozemske in Avstrije, kjer je ta usmeritev že utečena. Opravljali so tudi praktična dela na nekaterih biološko usmerjenih kmetijah. Organizator prireditev je bilo podjetje Mikrokozmos iz Ljutomera. Prireditve so trajale od začetka julija do konca avgusta.
70 HEKTARJEV POVRŠIN bodo obnovili okoli nekdanjega gradu in dvorane žrebčarne v Prestranku pri Postojni. Ustanovili bodo nov center, v katerem bodo vzrejali in dresilari jahalne konje. Namenjeni bodo športno-rekreativnem jahanju. Konjereja na tem področju ima tradicijo vse od leta 1729, saj je tu obstajal rejni center za lipiške kobile. Novo podjetje API iz Ljubljane bo poleg celotne površine posestva zazidalo 4000 kvadratnih metrov stavbnih zemljišč.
NOVA SLOVENSKA JADRNICA. V Abidi d.o.d. v Kopru so izdelali jadrnico Flechette, jadrnico za „vsakogar", ki stane manj kot 10.000 DEM in bo imela nosilnost petih oseb.
SVETOVNO NOVOST predstavlja Multivak, izdelek, ki omogoča ekonomično uporabo različnih energetskih virov. Gre za multivalentni akumulator in kotlovno za centalno ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode. Multivak je mogoče hkrati priključiti na plin, olje, trdo gorivo, toplotno črpalko, elektriko in solarne sisteme. Takšne možnosti uporabe naštetih energetskih virov nima še noben sistem ogrevanja na svetu. Zato so izum pripravili za svetovno varstvo pravic industrijske lastnine.
NAVDUŠENA NAD SLOVENIJO. Predsednica ASTA, ki druži 21.000 turističnih agencij po vsem svetu, Earlene Causey je o Sloveniji izjavila: slovenski hoteli so izjemno dobri, enako velja za hrano, vodniki so odlični in ljudje zelo prijazni.
2500 TON JABOLK bodo pridelali letos na plantaži jablan Mirosan v Žalcu. Vrste jabolk so idared, gloster, jonagold, elstar, macu in merlos (sama slovenska imena!). Kakovost letošnjega pridelka bo izredno dobra, saj je bilo letos zdravo. Ker je bila v Evropi letos letina jabolk slaba, nameravajo izvoziti vsaj sto ton jabolk.
SAVA ZASTOPA YOKOHAMO. Podjetje „Sava Kranj Trade" je postalo med drugim zastopnik največjega proizvajalca avtomobilskih gum na svetu Yokohama. Na slovenskem trgu naj bi letos prodali od tri do pet tisoč gum.
1700 RAZSTAVLJALCEV iz 18 držav je razstavljalo na 26. mednarodnem sejmu obrti v Celju. Ta sejem Alpe-Jadran je eden največjih sejmskih prireditev Štajerske.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI	
	3. novembra
1 dolar	124,53 SIT tolarjev
1 marka	73,24 SIT tolarjev
100 lir	7,56 SIT tolarjev
Zelena Pristava je pričakala nedeljo, 25. oktobra v vsem sijaju, ki pa ga je dež precej namočil. Kljub vsemu se je v dopoldanskih urah nabralo rojakov, ki so iz varnega zavetja in ob petju obeh himen na dvorišču prisostvovali dviganju argentinske in slovenske zastave.
Zatem so se pomaknili v kapelo sv. Cirila in sv. Metoda, kjer je bila maša za vse žive in umrl člane pristavske skupnosti. Daroval jo je delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini, prelat dr. Alojzij Starc ob asistenci pristavskega župnika prof. Franceta Berganta. Med mašo je mogočno ljudsko petje in orgijanje Anke Gaser ustvarilo svečano vzdušje.
POPOLDANSKI PROGRAM
V pričakovanju, da se vreme popravi, so prisotni posedli za mize in se ob okusnem kosilu pomenili s prijatelji in znanci. Ure so tekle, sonca ni hotelo biti, a rojaki so kljub
temu prišli in kmalu napolnili dvorano.
Kot prvi je spregovoril domači predsednik Janez Jelenc, ki je med drugim rekel:
„Tu pod Južnin križem poganja naša rast. Korenine so zdrave in trdne, tako naj bo drevo, da ga noben vihar ne bo zamajal.
Ta zemlja nam ni več tuja, vsak dan postaja bolj domača. V njeno osrčje polagamo s spoštovanjem, ljubeznijo in dostojanstvom naše starše k večnem počitku.
Na njej se veselo in brezskrbno igrajo in svobodno razvijajo naši otroci. V tem domačem vzdušju na sončni strani Andov, gradimo vsi skupaj nove upe in ideale.
Sodobni čas zahteva od vsakega izmed nas nasebičnega idealizma, veliko truda in požrtvovalnega dela predvsem pa iskreno ljubezen do vsega, kar je lepega in dobrega. Ne izogibajmo sc teh dolžnosti, kajti pred Vladarjem sveta bomo dajali odgovor za podarjene talente, katerih nismo pravilno izkoristili.
Živimo popolno življenje vedno in po-
Novi Sloveniji — novo življenje
(Nad. s 1. str.)
drugih nasprotnikov komunizma je brez dvoma zlo, ki obtožuje ves narod. Skoraj 50 let zamolčani greh je priznan. Res je, da do danes še nihče ni izrekel besed: moja krivda, moja velika krivda; vendar se mi zdi, da nam je v olajšanje že dejstvo, da sorodniki smemo poromati na njihove množične grobove v Kočevskem Rogu in Teharjah in ob njih prižigati sveče. Danes v Sloveniji javno molijo za pokoj duš pobitih domobrancev. Pa vaseh se dvigajo spominske plošče z imeni tistih, ki so bili žrtve komunistične revolucije. Na ljubljanskih Žalah raste, kljub „viharjem jeznih" simbolična lipa sprave, ki se bo nekoč razrastla v mogočno drevo. Nekoč nam bodo naši mučenci izprosili pri Bogu milost narodne sprave. Resnica prihaja na dan in samo ob resnid si moremo predstavljati novo življenje v Sloveniji.
Pa še druge novice prihajajo.
Pred parlementarno komisijo, ki preiskuje zadevo HIT so pričali...
Zadeva orožja v Mariboru še ni v celoti pojasnjena.
Korupcija in gospodarski kriminali, manjše tatvine in kar roparski napadi so na dnevnem redu. Marsikdo bo rekel, da to ni nič novega, da je to običajno v svetu, da smo tega pač tako navajeni kot vsakdanjega kruha. Običajnost greha tega še ne opravičuje; le poveča silo navade.
Dolga leta vztrajnega dela in vzgoje bo potrebno za družbeno obnovo Slovenije. Smemo upati? Seveda! Smemo in moramo upati, da je v narodu še dovolj zdravih sil za narodovo vstajenje.
Saj prejemamo tudi mnogo veselih novic. Škofovi zavodi, ki so ob svojem času dali slovenskemu narodu rod katoliških izobražencev, so v letošnji jeseni ponovno odprli šolska vrata. Pričakujemo, da se bodo tam vzgajali dijaki, ki bodo v bodočnosti sooblikovalci slovenskega narodnega življenja, v vsej polnosti in bogastvu, ki ga ta beseda pomeni.
„Prenova slovenskega naroda je v rokah vsakega izmed nas, ki smo po božji volji rojeni v slovenskem narodnem občestvu," konča dr. Kremžar že prej omenjeno knjigo. Torej je to tudi za nas, člane slovenske skupnosti v Argentini odgovorna naloga. Kaj pa naj mi pri tem storimo? Mi, naše družine in vsa naša skupnost se moramo dan za dnem izpopolnjevati, hoditi po začrtani poti človeških kreposti, slovenstva in krščanstva. Pomislimo, kako blažena je zavest, da moreš s svojim delom, naporom, trpljenjem in veseljem prispeva-
ti k blagoslovu svojega naroda.
Poštenje in delo naših očetov nam je bilo vedno v ponos. Vzgajajmo v teh krepostih tudi naš mladi rod. Naše delo naj bo kvalitetno, naše poštenje prozorno.
Bodimo jasni in odločni v svojih načelih, značajni in pokončni, da se ne utopimo v brezimni masi in zdrvimo s svetom navzdol.
Gojimo v naših družinah medsebojno ljubezen, razumevanje in spoštovanje. Strpnost in vzajemnost naj bodo temelji našega sožitja.
Bodimo zvesti narodu iz katerega smo izšli. Pristava je bila desetletja oaza slovenstva v velemestnem vrvežu tukajšnjega življa. Lahko ugotavljamo z Gradnikom: Še naša tu glasi se govorica, še svojemu so rodu srca verna, še čitajo tu pesmi se Prešerna, še nada je v bolesti pomočnica.
In izrazim skrb.
Bo še živela naša tu beseda?
Bo še med brati sladkomila vez?
Srce vprašuje, trepeta in gleda...
Koliko časa še?
Dokler bodo naše mamice pele svojim otrokom slovenske uspavanke, dokler bodo babice in dedki pripovedovali svojim vnučkom slovenske pravljice. Poleg družine, ki naj vzgaja in goji slovenščino kot svoj občevalni jezik, je Prešernova Šola, ki deluje tu na Pristavi, zagotovilo za obstoj slovenske besede med nami. Želim, da bi imeli velikodušne in srčne vzgojitelje, ki bodo učili naše otroke slovensko brati in pisati.
Mladi se bodo osebne odločali za slovenstvo kadar bodo spoznali, da je nam starejšim slovenstvo res vrednota katero živimo, ne pa samo pridigamo. Dekleta in fantje, gojite kulturne vrednote v svojih organizacijah, da vam duh ne usahne v puščavi moderne praznote.
Pristavska družina, zbirajte se še nadalje v tem domu, pod ombujem. Oblikujte bratovsko versko občestvo ob vašem duhovniku pri nedeljskih mašah. Povabite v vašo družino tudi tiste, ki so se morda oddaljili.
In končno naša vez z matično domovino. Ohranimo in oblikujmo nove stike s sorodniki in znanci v domovini Sloveniji in v zamejstvu. Naj zvedo, da tukaj živi in deluje skupina ljudi, ki se čuti živ ud slovenskega naroda. Posredujmo jim svoje poglede na življenje, pa bodimo pripravljeni sprejeti od njih pomoč spodbude za našo zvestobo. V medsebojnem pretakanju misli bomo vsi rasli v novo življenje.
vsod: v naših družinah, v službi, v šoli, v prosvetnem ali družabnem okolju, predvsem pa v naši skupnosti, katero moramo negovati, krepiti in kulturno bogatiti. Ne pozabimo, da smo potomci velikih sinov malega naroda. Pisatelj Mauser je napisal sledeči pozdrav razkropljenim rojakom:
Pa pravijo, da smo majhni! Vso zgodovino so nas pobijali, pa še živimo. Za mrtve so nas imeli, pa smo vriskali, pokopali so nas in danes po vseh kontinentih žubori slovenska beseda. Pesem polj in gozdov, morij in gora. Naj ne bo nikogar sram slovenske besede, ki je samo ena. Poklekniti bi morali kadar po domače govorimo, zakaj sladkost je v domači besedi, ki je nima svet.
Dvigam prošnjo Bogu naj vedno ohrani v naših srcih gorečo baklo slovenstva ter z optimizmom in pogumom pojdimo novim časom naproti, NOVI SLOVENIJI pa iz srca želimo NOVO ŽIVLJENJE."
Za njim je stopila pred mikrofon ravnateljica Slovenskega srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka prof. Metka Mizerit in razvila svoje misli ob geslu Pristavskega dne: Novi Sloveniji — novo življenje. Njene besede objavljamo na uvodnem mestu.
ZABAVNA KOMEDIJA
Končno je prišel trenutek, ko so udeleženci lahko spoznali, kaj se je skrivalo za naslovom napovedane komedije Poročil se bom s svojo ženo. Nastopala sta v glavnih vlogah Marko Petek in Cvetka Češarek Tomažičeva, spremljali so ju pa še Mimi Kočar, Veronika Vivod, Dani Čop, Marjan Kopač, Marija Zurc, Bine Kočar in Tone Tomaževič. Režiral je Dominik Oblak, za sceno je poskrbel Andrej Golob, za luči Martin Križ, za zvočne učinke Marko Čop, z besedilom pa sta igralcem pomagali Helena Dolinšek in Mari Petek.
Komaj se je odprl zastor in so se odigrali prvi prizori, je bilo razvidno, da igra ne bo dolgočasna. Skozi vsa tri dejanja se je publika hihitala, smejala ali ploskala nad domiselnimi dialogi in igralskimi prijemi, na koncu pa nagradila tako nastopajoče kot odgovorne z burnim ploskanjem
Vendar dneva še ni bilo konec. Po kratkem odmoru se je dvorana spet napolnila, da bi poslušali še zadnji koncer letošnjih obiskovalcev. Tržaški oktet je zaključil svojo turnejo na Pristavi in sicer z naslednjimi pesmimi: Moja vas (Vrabec-Pangerc), Barčica (Vodopivec-Župančič), Pa se sliš' (primorska ljudska v priredbi K. Pahorja), Na trgu (Mirk-Kette), Vasovalec (Adamič-Župančič), Djöra ma čaninava in Tana Sarte (rezijski ljudski v priredbi P. Merkuja), Vzvečer (Volarič-Levstik) in Domovini (Ipavec-Razlag). Drugi del je obsegal pesmi v raznih jezikih: Signore delle cime (De Marzi), Stellutis alpinis (furlanska ljudska v priredbi R. Simonittija), Jaku sem si (češka ljudska v priredbi Hilmerja), La rana bianca (španska ljudska v priredbi V. Voduška), Ay, linda amiga! (španska anonima), Kolo (belokranjska ljudska v priredbi V. Mirka) in za konec še anglo-francosko zdravico Vive 1'amour! (priredil Križmančič). Spored je napovedoval in razlagal lic. Stanko Jerebič.
Oktet je nekaj ur prej prispel izpod mendoških Andov, a je v pristavski dvorani — ki je takorekoč idealen prostor za manjše zborovske ansamble — izzvnel ubrano, prijetno in mogočno. Publika je bila navdušena nad nastopom in s ploskanjem nagradila tako pevce kot njihovo umetniško vodjo Aleksandro Pertot. Brez dodatkov seveda ni šlo: kar nekaj jih je moral zapeti najprej nonet, potem pa spet oktet. Za pevske užitke so se jim Pristavčani zahvalili še s šopkom rož in darilom v spomin. Ker pa je bil to tudi zaključni nastop okteta v Argentini, se je prof. Tine Vivod v imenu Slovencev v Argentini zavalil za vso požrtvovalnost in dobro voljo, obenem pa se zahvalil tudi nekaterim osebam, ki so še posebej pripomogle, da je turneja uspela: Lojzetu Rezlju, Jožetu Šenku, arh. Ivanu Kogovšku, Emilu Cofu in Franciju Novaku.
Vreme je bilo to pot dosledno: deževalo je od začetka pa do konca 26. Pristavskega dneva. Torej sta dvorišče in vrt bila le okras, družba pa je ostala v gostinskem prostoru v prijetni druščini Tržaškega okteta.
GB
Dva prizora iz komedije „Poročil se bom s svojo ženo
SVOBODNA
NOVICE IZ SLOVENIJE
KRANJ — V nižje ležečih gozdovih po Gorenjski je letos lubadar naredil precej škode. Po ocenitvah naj bi bilo poškodovanih okoli 14.000 kubičnih metrov lesa. Lubadar pa se je razširil zaradi umetno spremenjene sestave drevesnih vrst, kjer prevladuje smreka, mehansko in biološko manj odporna. Suša in vročina sta tudi svoje doprinesli.
AJDOVŠČINA — Največji slovenski izdelovalec sadnih sokov Fructal je moral dokupiti v tujini kar polovico breskev, ki jih potrebuje za izpeljavo načrtovane produkcije. Doma so pokupili 1.665 ton breskev in tudi 1.400 ton hrušk. Izjemno obilen pa je bil pridelek grozdja, katerega pa Fructal ne odkupuje, ker je že pred leti opustil izdelavo grozdnega soka.
LJUBLJANA — V prvi polovici leta so v Slovenijo uvozili 11.900 novih avtomobilov (največ čeških škod, lad, fiatov in volkswagnov-audijev). Če prištejemo še avtomobile iz slovenskih tovarn Revoz in Cimos, je bilo v tem času prodanih 22.000 avtomobilov. K tem številkam je treba prišteti še „sivi" uvoz in dosežemo 33.700 prvič registriranih osebnih vozil v prvem polletju 1993. Od meseca marca je dovoljeno uvažati tudi rabljene avtomobile.
HRASTNIK — V hrastniških steklarnah so porušili 75 metrov visok dimnik, ki je razpadal in pomenil precejšnjo nevarnost za delavce in okolico.
MARIBOR — Peter Lovšin je pred leti igral pri Pankrtih, kasneje pri Sokolih, zdaj pa je z Vitezi obležene mize (ali Buldožer) posnel kaseto z naslovom Hiša nasproti sonca. — S svojo kaseto je posnela tudi skupina Neron, ki deluje že pet let in je letos na festivalu Open air dobila prvo nagrado strokovne žirije za pesem Beli prah. — Pet let tudi igra v isti zasedbi skupina Vrtnica, ki je edina skupina z narodnozabavnim programom na Goriškem. Vrtnica je trio po stilu vaških godcev z diatonično harmoniko, katerim se občasno pridruži še saksofon in pozavna. Še eno posebnost imajo: njihov harmonikaš je popoln samouk; ne pozna not, igra po posluhu, istočasno pa ima svojo harmonikarsko šolo s 16 učenci. Letos je ansambel imel več uspešnih nastopov in dobil razna odličja in priznanja.
JESENICE — Končno je bil odprt odsek avtoceste Hrušica-Vrba, ki prevzame Jesenici ves promet iz karavanškega predora. Dolg je trinajst kilometrov, ima pet viaduktov (eden je dolg 454 m), pet nadvozov, šest podvozov, eno galerijo in en most čez Savo. Na dan gre skozi predor okoli tri tisoč avtomobilov in tristo tovornjakov.
NOVO MESTO — Zasebni televizijski Kanal A je bil z oddajnikom na Krimu viden le v Ljubljanski kotlini, z novim oddajnikom na Trdinovem vrhu pa je doseg precej povečan: Dolenjska, Bela krajina, celo v Karlovec in Zagreb bo segel.
LJUBLJANA — Na fakulteti za eletro-tehniko in računalništvo so odprli novo računalniško učilnico, za katero opremo je bistveno pripomogla tvrdka IBM in ministrstvi za znanost in tehnologijo ter šolstvo in šport.
LJUBLJANA — Pred enim mesecem so priključili dve novi digitalni telefonski centrali, s katerima so povečali zmogljivost za 13.560 telefonskih priključkov. Povečana je pa tudi zmogljivost službe za informiranje (štev. 988): po novem bo imela 64 mest. Predvidevajo, da bodo na vsakega od dnevnih 35.000 klicev lahko odgovorili po maksimalno dveh zvonenjih.
LJUBLJANA — Po dolgem premoru (bilo je premalo zanimanj) so spet uvedli oprtni vlak med Ljubljano in Budimpešto. Šestkrat na teden lahko na dan popelje po dvajset tovornjakov vlačilcev; ima še to
ugodnost, da vozniki opravijo carinske obveznosti na začetni postaji, na voljo pa jim je tudi spalni vagon (vožnja traja deset ur). Ker večina tovornjakov gre ali prihaja iz Kopra ali italijanskih pristanišč, načrtjujejo, da bi oprtni vlak podaljšali do Proseka pri Trstu. Tovorni promet z Madžarsko se je zadnje čase precej povečal.
LILLEHAMMER, Norveška — Že petič zaporedoma se je zbralo 95 zborovskih pevcev, starih od 17 do 24 let, doma pa v 24. državah po celem svetu in sestavilo Svetovni mladinski zbor. V osmih dneh so naštudirali dveurni a capalla program z dirigentom Michaelom Brewerjem, pa še vokalnoinstrumentalni Stabat Mater Francisca Poulenca. Spremljal jih je Svetovni mladinki orkester. Nastopali so v raznih evropskih mestih. Med pevci so bili tudi trije Slovenci: Bernarda Cerar, Tamara Žagar in Boris Rener. Naslednjič se bo zbor dobil naslednje leto v Urugvaju.
LJUBLJANA — V univerzitetnem kliničnem centru niso mogli niti z več razpisi dobiti dovolj medicinskih sester. V Sloveniji je njih in zdravstvenih tehnikov okoli
11.000,	potrebovali bi jih pa kar nekaj več. Pravijo, da je razlogov več, najvažnejši pa je seveda nezadostna plača. Nočnih izmen ni mogoče kar ukiniti, lahko bi jih pa bolje nagrajevali. Medicinska sestra zasluži mesečno 45 tisoč tolarjev, a med poletjem so študentje medicine ali srednje medicinske šole, ki so jih najeli za čas dopustov, dobivali boljše plače. Zato gre tudi veliko medicinskih sester delati v tujino.
RADENCI — V prvih sedmih mesecih je Radenska izvozila za devet odstotkov več kot v lanskem obdobju: vsega skuapj skoraj 650 tisoč steklenic slatine. Največ se je izvoz povečal v Italijo, malo manj pa v Avstrijo, Nemčijo in Madžarsko. Kar se pa tiče v Sloveniji, je prodala 75 milijonov steklenic slatine in brezalkoholnih pijač.
SLOVENSKI DOM
SAN MARTIN
Proslave in prireditve
Junij je posvečen našim padlim domobrancem. Letos smo doživeli eno najbolj ganljivih domobranskih proslav, katero nam je pripravila mladina pod vodstvom režiserja Maksa Borštnika in na besedilo dr. Marka Kremžarja. Tudi Liga žena-mati je imela svoj mesečni sestanek posvečen pobitim domobrancem. Govoril jim je Franc Zorec.
V	tem mesecu smo tudi praznovali Očetovski dan, ki ga priredita mladinski organizaciji s sodelovanjem šole. Očetje so se v velikem številu zbrali v domovih prostorih, kjer so bili bogato postreženi.
Julij je vsako leto eden najbolj živahnih mesecev v Domu. Mladinski dan je gotovo ena izmed celodnevnih prireditev, ki pritegne največ mladine.
Med našo srenjo sta Marija in Stane Marinček praznovala svojo zlato poroko.
V	avgustu smo praznovali Otroški dan. Lutke in otroška tombola so razveselile vso otročad. Velika zahvala gre učiteljicam in mamicam šolskega odbora, ki so se tako potrudile in nas tudi tako bogato pogostile.
V	septembru je žegnanje našega Doma,
to se pravi, spomin na prvo sv. mašo, ki se je darovala v našem domačem jeziku. Opravil jo je dr. Starc, nato pa smo imeli v domu asado.
2K SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
nuel, sin cont. Gregorja Ranta in ge. Helene roj. Urbančič.
Čestitamo!
Rojstvi: V soboto, 30. oktobra se je v družini Marjana Žerovnika in Marte roj. Rezelj, rodil sinček, kateri bo pri krstu dobil ime Jože Ignacij.
Srečni družini čestitamo!
V Zapali pa se je rodil Andrej Ema-
Smrti: V Sloveniji v Sostrem pri Ljubljani je umrla ga. Angelca Bučar (47).
V Lomas de Zamora Ela Vrhovec roj. Robida; v San Martinu Marija Pangos roj. Zigmund (87). — Naj počivajo v miru!
Tržaški oktet v Rozmanovem domu
Prisrčno snidenje, a za vse — prehitro, nepozabno slovo od priljubljenega, umetniško izvežbanega Tržaškega okteta. Že v sredo, 20. oktobra proti večeru je bilo domenjeno posebno srečanje med člani Tržaškega okteta in stanovalci Rožmano-vega doma. V tem domu so namreč pevci imeli svoje domovanje med obiskom.
Pri pogrnjenih mizah so se vrstile vsemogoče pesmi, pri katerih so mogli sodelovati tudi stanovalci doma, v kolikor sta jim seveda glas in posluh dopuščala. Na pobudo umetniške vodje Aleksandre Pertot je bilo poskrbljeno tudi za večjo telesno razgibanost. Ne smemo pozabiti tudi na odlično spremljavo violinistke — iste Aleksandre Pertot s sodelovanjem na kitaro domovalca zavetišča.
Glavni poslovilni večer pa je bil v ponedeljek, 25. oktobra opoldan pri dolgi vrsti pogrnjenih miz v jedilnici. Vsi pomešani med seboj kot ena sama velika družina: gostje tržaški pevci, dani odbora, sianovald in ostali prizadevni sodelavci doma. Še pred pričetkom slavnostnega obeda so gostje zapeli po rusko Čajkovskega „Oče naš", nakar je sledilo ob dobro organizira-
ni postrežbi okusno pripravljeno kosilo. Nič čudnega, saj so se okoli štedilnika in miz neumorno sukale priznane strokovnjakinje v kuharski umetnosti — kar tri gospe Pavle! Razumljivo, da se je pri tako odlični postrežbi še bolj poživelo spontano, prijateljsko kramljanje. Po kratkem premoru je lic. Ivan Korošec nanizal nekaj globokih misli in poudaril občudovanje nad tako odličnim izvajanjem tržaških slavčkov. Prof. Boris Pangerc — vodja pevske skupine — je za svoje tople, iskrene zahvalne besede sprožil burno odobravanje navzočih. Povzel je besedo še Tone Šušteršič, ki je med drugim izrazil posebno zadovoljstvo, da po dolgi, temni dobi enoumja in ločevanja duhov prihaja do vse pogostejših stikov med zamejstvom in zdomstvom.
Naslednji kratek nastop tržaških gos-tov-pevcev je čustveno elektriziral vse prisotne in primoral pevce na podaljšanje, ki se je končno zaključilo z dinamično Vodopivčevo pesmijo: „Žabe".
Na svidenje, dragi tržaški pevci! Vaša pesem bo ostala med nami in nas še nadalje povezovala!
T. Š.
Šolske novice: Šolsko leto 1993 je bilo kar razgibano. Meseca marca smo nakupili nove mize in stole za naše male šolarje. 25. aprila je na sestanku govoril dr. Andrej Fink o „Gojitvi slovenskega jezika v družini". 4. julija smo se znova zbrali v lepem številu in se pogovorili o „Srčni kulturi otroka". Sestanek so vodili: Marjana Batagelj ter zakonca Beznik in Žnidar. V soboto, 7. avgusta smo razveselili naše otroke ob njihovem dnevu. Program je bil pester: skupno kosilo s starši, lutkovna predstava in seveda tombola. Novost so bile lutke o Slončku Zakajčku, ki so jih otroci z navdušenjem spremljali. Hvala Marti Že-rovnik in možu, ki sta z Lučko Kastelčevo, Mirjanko Trudnovo, Lučko Bidone in Ireno Peršuhovo predstavo pripravila. Pod vodstvom Andreja Peršuha in Jureta Trudna naši šolarji ob sobotah in nedeljah vadijo nogomet.
V soboto, 18. septembra smo počastili učitelje in jim pripravili domače kosilo. Še enkrat jim iskrena zahvala za ves trud in ljubezen.
Sestanek Lige žena-mati
Na oktobrskem sestanku Lige žena-mati je govoril župnik Jože Škerbec o novi okrožnici papeža Janeza Pavla II. Okrožnica Veritatis splendor, 10. okrožnica sedanjega papeža, ki so jo v Rimu objavili, obravnava nekatera temeljna vprašanja moralnega nauka Cerkve.
Povod za novi dokument so nejasnosti, dvomi in zmote, ki se danes širijo v družbi in v samem krščanskem občestvu glede moralnega nauka Cerkve. Ne gre le za posamezna in priložnostna oporekanja
proti nekaterim moralnim načelom, ampak za globalno in sistematično oporeknaje proti moralnemu učenju Cerkve, izhajajoč iz določenih antropoloških in etičnih stališč. V nekaterih teoloških tokovih se zavrača tradicionalni nauk o naravnem zakonu, o splošni in trajni veljavnosti božjih zapovedih. Vprašljiva jim je pristojnost Cerkve v vprašanjih morale. Menijo, da je možen neki moralni pluralizem. Ne uvidijo notranje in neločljive zveze med vestjo in objektivno resnico. Pretirano poudarjajo avtonomijo človekove svobode.
Nova okrožnica je sestavljena iz treh delov: začne se z meditacijo o pogovoru mladeniča z Jezusom, s katero papež osvetljuje vse bistvene sestavine krščanske morale; v osrednjem delu v luči Svetega pisma, cerkvenega izročila in nauka 2. vatikanskega koncila ocenjuje nekatere smeri v današnji moralni teologiji, v zadnjem delu pa poudarja važnost katoliškega moralnega nauka za življenje Cerkve in družbe.
Rožmanov dom
Popravek
Na občnem zboru Rožmanovega doma (10. okt.) je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Peter Čarman; podpredsednik Janez Jenko, tajnik Jože Žerovnik, namestnik Franc Oblak, blagajnik Ivan Korošec, namestnik Marjan Loboda ml., odborniki: inž. Anton Matičič, Marjan Jeriha, Božo Šušteršič, Ljuba Lupušček, France Avguštin, namestniki: Valentina Oblak, Božo Surman, Ivan Mehle, dr. Stanko Kociper, Marija Podlogar, nadzorni odbor: Janez Amon, Marjan Loboda, Ivan Šilar.
SOBOTA, 13. novembra:
Proslava 40 let Prešernove šole ob 19. Pri SKA ob 20. okrogla miza o Problematiki naše emigracije v novih razmerah. NEDELJA, 14. nnovembra:
41. skupni mladinski dan v Slovenski vasi.
ČETRTEK, 18. novembra:
Liga žena-mati v San Martinu ob 18.30. SOBOTA, 20. novembra:
Zaključna proslava Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši.
Pri SKA ob 20. v Slovenski hiši razstava novih slikark: H. Klemenc, T. Močnik,
A. Omahna, V. Sparhakl.
NEDELJA, 21. novembra:
Proslava Kristusa kralja vesoljstva, ob 17. uri v Slovenski hiši.
V Carapachayu srečanje Tranijcev in bivših nemških mobilizirancev.
SREDA, 24. novembra:
Seja šolskea odseka ZS ob 20 v Slovenski hiši.
SOBOTA, 27. novembra:
Občni zbor Počitniškega doma „dr. Rudolf Hanžeč" ob 17. uri V Slovenski hiši. NEDELJA, 28. novembra:
Prvo sv. obhajilo ob 9.30 v Slov. hiši. SOBOTA, 4. decembra:
Božični kuharski tečaj ZSMZ.
IV. Veselica mednarodnih plesov na Pristavi.
Slovenska kulturna akcij'a
Okrogla miza o problematiki naše emigracije v novih razmerah
V soboto, 13. novembra ob 20. v Slovenski hiši
Razstava novih slikark:
H. Klemec, T. Močnik, A. Omahna, V. Sparhakl
Otvoritev v soboto, 20. novembra ob 20 v Slovenski hiši
SDO	SFZ
41. ZVEZNI MLADINSKI DAN
v Slovenski vasi, 14. novembra „Združeni v nove čase"
8.45: Dviganje zastav	19.00: Kulturni program
9.00: Mladinska sv. maša	Prosta zabava
10.30: Začetek športnih iger	orkester Rock & Polka
12.30: Kosilo	Te pričakujemo!
Odsek zveza mater in žena iz San Justa
vabi na izlet v La Plato, kjer bi obiskali cerkev Maria Rosa Mistica, stolnico okraja in druge tamkajšnje zanimivosti. V sredo, 17. novembra se ob 8 zjutraj odpeljemo iz Našega doma. Prijave: Jelka Malovrh 651-8004; Nežka Kržišnik 652-8153.
BOŽIČNE KARTICE
Jaslice Slomškovega doma
lahko nabavite v Dušnopastirski pisarni, v Slomškovem domu in na Pristavi ob nedeljah po sv. maši.
Proslava Kristusa, kralja vesoljstva
v nedeljo, 21. novembra v Slovenski hiši
•	ob 17.00 slovesna sv. maša s somaševanjem. Pel bo SPZ „Gallus" pod vodstvom ge. Anke Sa velli-Gaserj eve.
•	ob 18.00 proslava v dvorani Slovenske hiše:
Uvodne besede
Slavnostni govor: dr. Marko Kremžar
Deklamacije Grozdetovih pesmi Pevske točke
V proslavi se bomo spomnili naših mučencev in posebno svetniškega kandidata Lojzeta Grozdeta, ki naj postane vzornik in priprošnjik naše mladine.
V sobolo, 4, decembra: IV. VESELICA MEDNARODNIH PLESOV na Prislovi
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesión N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa S 60; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol.
(Teke na ime „ESLOVENIA LIBRE"
Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES GRÀFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
STIK,
glasilo SLOGE, j'e že izšel.
Analiza argentinske ekonomije, aktualni pogledi na varčevanje danes, nagradna žrebanja ter informacije.
Če ga še niste dobili, kličite v SLOGO!
Sklep Srednješolskega tečaja „ravnatelj Marko Bajuk"
bo v soboto, 20. novembra 1993, v Slovenski hiši.
•	Ob 16.30: razdelitev spričeval
•	ob 17.00: zahvalna sveta maša
•	ob 18.00: sklepna prireditev
Starši in prijatelji tečaja lepo vabljeni!
Proslava
40. LETNICE PREŠERNOVE ŠOLE
na Pristavi v soboto 13. novembra
Spored: Ob 19. uri Zahvalna sv. maša in odkritje spominske plošče Kulturni program: Slavnostni govor dr. Marko Kremžar Odrski prikaz: „Luči in sence"
Zakuska	Lepo vabljeni!
DVE LETALSKI VOŽNJI BUE-LJU-BUE ZA $ 200.-
2 TV APARATA SANYO COLOR 20" CATV, c/r.
$ 1.000 podpore ob rojstvu.
$ 1.000 podpore ob poroki.
$ 1.000 podpore ob dovršitvi uradne srednje šole.
$ 1.000 podpore ob dovrši tvi posebnih univerzitetnih študij.
$ 2.000 podpore ob uradno proglašeni popolni in stalni nesposobnosti za delo. $ 2.000 podpore ob smrti.
$ 200 starostne podpore vsakih 5 let od 75 leta naprej.
$ 1.000 osebnega posojila samo na vaš podpis na 10 obrokov.
6 % letnih obresti (kot v katerikoli banki).
Prost vstop na letovišče SLOGA skozi vse leto.
Zakaj pa mislite, da vsak dan več ljudi zaupa nam? Zato, ker znajo računati in vedo, da
SLOGA DA VEČ (pa precj več), KER V SLOGI JE MOČ!
t
Globoko užaloščeni sporočamo, da nas je dne 28. oktobra v 87. letu -m ros ti zapustila naša draga sestra, teta, gospa
Marija Pangos roj. Zigmund
Pokopali smo jo na pokopališču v San Justo.
Iskreno se zahvaljujemo sosedi gospe Francki Klanjšček por. Korošec, ki jo je zadnja leta spremljala in skrbela vsak dan z vso ljubeznijo.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo obiskovali, prišli kropit in jo spremljali na zadnji poti.
Posebna zahvala msgr. dr. Juretu Rodetu za obiske v bolnišnici in sv. maziljenje, žup. Jožetu Škerbcu za molitve ob krsti, žup. Francetu Šenku za duhovno oskrbo in vodstvo pogreba. Enako tudi žup. Francetu Barletu za obisk in molitve.
Vsem iskren Bog plačaj. Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
Žalujoči: sestre: Ivana Terezija, Frančiška, Milena z družinami, brat: Jože z družino in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Slovenija, ZDA, Avstralija, Peru, Italija.
t
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je 4. novembra 1993 po dolgi bolezni v Gospodu zaspala gospa
Ela Vrhovec roj. Robida
K večnemu počitku smo jo položili na pokopališče v Lomas de Zamora Hvala Domu sv. Vincencija za vso oskrbo in pomoč v njenem dolgoletnem bivanju v zavetišču.
Priporočamo jo v molitev.
Prijatelji
Buenos Aires, Ljubljana, Dunaj.