f-o a "| .. '™ ■ " ... 1 * ________ | IVANA TAVČAR J,' l> JECOVICA SOZD GLG V PRVEM POLLETJU GLASILO DELOVNEGA JELOVICA JE ŠE VEDNO DOBRA lI^^I^vaica DELOVNA ORGANIZACIJA v tovarniško glasilo bi seveda sodili predvsem članki o lastnem poslovanju. Vendar primerjalni podatki včasih le pokažejo tudi to, ali je bilo gospodarjenje v nekem obdobju v primerjavi z drugimi uspešno ali ne. Le na ta način se namreč da točno ugotoviti, ali svojo razvojno rast v primerjavi z drugimi povečuješ ali ne. O rezultatih Jelovice ob pol- vedno večji odvisnosti od krat-letju smo v glasilu že pisali. Zato bodo podatki lažje primerljivi. Seveda pa najprej veija pogledati splošne ugotovitve za članice sozda GLG, ki se načeloma prav veliko ne razlikujejo od tistih, ki jih je za preteklo obdobje ugotovila tudi Jelovica. Najosnovnejša je ta, da je bil dosežen napredek v izvozu, proizvodnji in zmanjšanju zalog, poslabšanje pa je v minimalni doseženi akumulaciji, koračnih kreditov in minimalnih možnostih za kreditiranje. Le povečana proizvodnja in izvoz članic GLG ter hkrati racionalizacija zalog so omogočili, da finančni rezultati niso še slabši. Stabilizacijski ukrepi so usmerjeni k realnemu ovrednotenju denarja (tržnemu gospodarjenju) in zmanjševanju potrošnje. Proizvodni programi članic so že dalj časa pod udarom zmanj- šanega povpraševanja in se obseg prodaje vzdržuje na račun počasnejše rasti prodajnih con od rasti proizvodnih stroškov. Ob podatku, da je proizvodnja za 10 % večja in da imajo zaloge za 14 % počasnejšo rast, kot je porastel celotni prihodek, lahko ugotovimo, da gredo zaenkrat posledice stabilizacije na račun finalista. Porast izvoza zadovoljuje, čeprav v večini primerov šele ponovno dosega višino izvoza izpred 4-5 let, ko je začel upadati zaradi skrajno nestimulativne politike. Ta tudi sedaj ni dobra, je bolj deklarativna, vendar izvoz le omogoča vzdrževanje ali povečanje proizvodnje. Visok je delež LETO XVII ST. 7 SEPTEMBER 1988 V Tomažičevi ulici v Izoli je začelo delovati še eno naše predstavništvo. Na ta način naj bi se tudi na Slovenski obali in ob delu Istre povečala prodaja našega stavbnega pohištva in montažnih objektov. Kot lahko sami vidite, predstavništvo „gostuje", pa je kljub temu dovolj dobro vidno in označeno. Seveda je sedaj za pričakovati le, da mu bo uspelo osvojiti to do sedaj izredno slabo pokrito področje in da bo prispevalo k izboljšanju sedaj vse slabših prodajnih rezultatov. IZ VSEBINE — Novi ukrepi v Jelovici — Dan Jelovice — Prodaja do konca avguste — Zapis o obratu Sovodenj — Letovanje v letu 1988 — Predstavništvo Izola — Kmetijski sejem v G. Radgoni — Planinstvo — šport kooperacij v izvozu, je že 35 %, v uvozu pa 53 %. Mila zima je gozdarjem omogočila dobro proizvodnjo, problematični so bili struktura proizvodnje, kjer se povečuje delež manj kvalitetnih sorti-mentov (predvsem GG Kranj), slaba likvidnost pri porabnikih lesa in visoki stroški proizvodnje. Prišlo je celo do večje ponudbe lesa, kot je bilo povpraševanje. K temu je prispevala svoj delež tudi počasnejša rast cen žaganega lesa v drugih republikah. V Celulozi je rekonstrukcija v letu 1987 uspela, kar potrjujejo rezultati proizvodnje in izvoza. Manj so razveseljivi finančni rezultati, ki so predvsem posledica vračanja cen za papir na raven novembra in večmesečno zadrževanje te ravni. Nobena delovna organizacija ni poslovala z izgubo, z njo sta polletje zaključili dve TO LIP Bled (v višini 118.693.000 din) LIO Gradis izvaja pred sanacijski program oziroma poslyje v pogojih družbenega Varstva. Poslovni rezultat I. polletja ne izkazuje izgube. 1. Alples 2. LIO-Gradls 3. Jelovica 4. LIP Bled INDUSTRIJA 6. OG Bled GOZDARSTVO 8. Celuloza CELOTNI PRIHODEK IN NJEGOVA RAZPOREDITEV od tegai Porabljena od tem; Dohodek Izvoz drugi sredstva amortlzac. prihodki• Obveznosti Ustvarjeni Iz dohodka čisti IS 4SS iSfcffl S:ffi AS:S RK i;S:S iffig" ind- 225 397 154 233 229 211 160 248 iS 1:18:1» 18:% RS? fcffiS 5S:S ,'.K O i.S:S Ind. 199 679 59 17» 206 265 232 289 i® *&jg ..S« StR .«B:S ..RB l'B:R ,j&8 !M Ind. 284 273 180 285 295 284 259 - 294 IS $tS:B ASS RS £8:R ,.SS ARB i:S:S ftR:K Ind. 269 356 78 274 172 258 200 291 iS tRB i.8:S 7Ž:% i£MS !S:B ,.iS:K S:S ,.»8 ind-_________^235_____281 1.089________228 85 v 259 195 2^4 1987 36,476.389 5,572.717 1,071.837 25,127.752 1,757.980 11,344.211 4,122.330 7,221.881 1988 93,129.808 19.599.244 1,306.976 64,381.326 3,569.645 28,748.401 8,360.435 20,384.186 lr>d.________255_______352_______121 256 203 25 3 203 282 13 StR ftRS ,j£S i;S:S ,.S.1Š 1:11113 ind. 290 - 235 290 163 289 215 325 is ARS ».23:18 8:221 ARS S8:Ui i&R ».StiS i:15:% ind. 250. 417 112 252 76 244 197 273 is ifc&S ».3:18 as ,5:%:% !:$:% 2:28:8! i;g:R i;g:Ig ind-__________266______479______184________266 117 266 205 298 1$ S:RS };Sa? RS 15:%:% ,.»« f:S:S !«:$.■ i:8tB ind-__________330______471______179 323 350 355 - 270 382 IS RB:S *?:8I:B ,5:%:% 2:%:% 15:« .£&» SS:8 ind. 273 38l 146 279 204 271 2is 299 Medsebojno oskrbovanje članic z lesno surovino se odvija zaenkrat v skladu s planiranimi obveznostmi. Hlodovine iglavcev je bilo dobavljene 82.861 m3, kar predstavlja 49 % letne količine, vendar obstoji bojazen, da gozdarjem ne bo mogoče izpolniti celotne obveznosti s kvalitetno surovino. Povprečna dosežena cena za to hlodovino je bila 110.000 din/m3 in je večja od primerjalne v letu 1987 za 164%. Celuloznega lesa je bilo dobavljenega 21.899 m3 oziroma 49 % plana. Dobave bi bile lahko večje, saj je bila proizvodnja celuloznega lesa zadostna, vendar Aero ni iz objektivnih vzrokov nekaj časa prevzemal ponuje- nih količin. Cena celuloznega lesa je bila dosežena v višini 69.500 din/mJ in je porastla za 135 %. Dobavljenih je bilo 17.695 ra3 lesnih odpadkov, kar je že 71 % letne količine. Cene so se gibale v skladu z rastjo cen hlodovine iglavcev in celuloznega lesa. Jelovici je bilo dobavljeno 1.350 m3 žaganega lesa, kar je le 27 % letnega plana. Jelovica je namreč dalj časa zadrževala prevzem zaradi zmanjševanja zalog in slabe likvidnosti. Povprečna realizirana cena je bila 301.914 din/m3 in za 154 % večja kot v letu 1987. P. M. NOVI UKREPI V JELOVICI VEČ REDA IN DISCIPLINE ZA BOLJŠE REZULTATE O nemškem čudežu, kot so govorili dolga leta je že dolgo vse znano. Vemo predvsem, da je bil narejen z dobrim delom, pravim odnosom do dela in sredstev. Z disciplino torej. Nekaj podobnega se je^ zgodilo z Italijo, ki je dolga leta bila podobno „inflatorno uspešna kot Jugoslavija, sedaj pa je v vrhu evropskih držav. To je verjetno recept tudi za ozdravitev naše družbe, ki ji ne bodo pomagali nobeni mitingi, temveč zgolj delo. Ker je seveda do takrat še dolga in težka pot, je verjetno najenostavnejše, da se za boljše in discipliniranejše delo odločijo v kolektivih, ki imajo do tega svoj odnos. Jelovica se bo mednje zagotovo uvrstila, saj v tem za gospodarjenje težkem obdobju kaj drugega tudi ni mogoče. Razširjen kolegij direktorjev je že konec junija sprejel navodila in ukrepe za dosego večje discipline. Lahko bi jih opredelili po posameznih poglavjih. Če bi najprej pogledali navodila, le-ta govorijo v prvi točki, od kdaj do kdaj je delovni čas, tudi po posameznih izmenah. Vodje pa so pri tem zadolženi, da se delo resnično začne takoj in morajo seveda poskr- beti za nemoten 1 potek proizvodnje, kar hkrati pomeni poskrbeti za vse postopke dela. Tudi vratarji morajo pri začetku in končanju dela opraviti svoje delo, kot je treba. Posebej se urejajo vsi izhodi med delovnim časom. Enostavneje povedano, se bodo precej poostrili in večina jih bo morala svoje izhode kasneje nadoknaditi s podaljšanim delom. Tudi odmori bodo ob točno določenem času ih podobno bo urejeno tudi kajenje, zapuščanje delovnega mesta ne bo dovoljeno. Tudi uživanje alkohola bo lahko kaj drago, na dopust se bo lahko odšlo le, če bo dovolj zgodaj prijavljen termin in tudi potrjen. To je samo nekaj navodil, za katere pa bodo zadolženi predvsem vodje, ki bodo dolžni o vseh nepravilnostih tudi poročati. In kaj se bo zgodilo s tistimi, ki bodo še vseeno kršili red in disciplino? To področje urejajo takoime-novani ukrepi. Najenostavneje povedano — poznalo se bo krepko pri osebnem dohodku za vsako nepremišljeno dejanje in neizpolnjevanje delovnih dolžnosti. Razni dodatki nam- reč lahko precej prinesejo. Tako je predviden 5 % dodatek za nezamujanje, stalno prisotnost na delovnem mestu ipd. Brez njega pa bodo pač ostali tisti, ki teh zahtev ne bodo izpolnjevali. Tudi takoimenova-ni stimulativni del dohodka bo lahko zadržan, če ne bo izpolnjena vrsta teh zahtev po dobrem delu in disciplini. Sicer pa so vsi kriteriji napisani v posebnih obvestilih in prav bi bilo, da jih vsak delavec temeljito prebere in si jih zapomni. Kaj pa bodo prinesli in kako se boste ravnali po njih, pa bo že kmalu jasno, saj bo vodstvo Jelovice sproti spremljalo rezultate in seveda lahko tudi sprejelo še druge ukrepe in mere, če bo seveda potrebno. Nekaj pa je treba le dodati na koncu. Vse to ni jemanje svobode delavcem, temveč je osnovni namen povečevanje produktivnosti in več reda na delovnem mestu. To pa vse skupaj mora prinesti predvsem boljše rezultate, ki se bodo nenazadnje morali poznati tudi v plačilnih kuvertah. Debelejše kuverte pa so želja vseh, mar ne? J. Č. DAN JELOVICE Delovna organizacija Lesna industrija Jelovica je bila ustanovljena pred 33 leti. Jelovica je sicer precej starejša „ firma" z daljšo tradicijo, saj je z imenom Jelovica poslovala vrsto let pod vojaško upravo. Letos mineva tudi 83 let od obstoja lesne industrije na tem področju. Tako kot vsako leto, smo tudi letos praznovali DAN JELOVICE. Praznovanje je bilo 30. septembra. Ob 12. uri je bila slavnostna seja delavskega sveta delovne organizacije. Ob tej priliki je direktor delovne organizacije tov. Čepin podelil jubilejne nagrade za 30, 20 in 10-letno delo, za popestritev praznovanja pa je poskrbel OKTET JELOVICA. Ta dan so bila odprta vrata Jelovice vsem tistim, ki so si želeli ogledati našo proizvodnjo in sicer v Škofji Loki, Gorenji vasi, Sovodnju, Preddvoru, Kranju in Cerkljah. Po dislociranih obratih so oglede organizirali obratovodje, v Škofji Loki pa so skupine vodili posebni vodiči. Na dan praznovanja Dneva Jelovice so gasilci Jelovice in gasilci iz Sel na Koroškem, ki so se pred 10 leti pobratili z našim gasilskim društvom, in z gasilci iz centra občinske družbene samozaščite izvedli gasilsko vajo s sodobnimi gasilskimi napravami. V okvir praznovanja sodi tudi nogometni turnir, ki ga prireja športno društvo Jelovica 16. oktobra. Izvedene so bile tudi tekme med enotami znotraj Jelovice. Sicer pa bomo slikovno reportažo in več o samem praznovanju objavili v naslednji številki Jelovice. Potočnik Viktor JELOVICA. SKOPJE BO KMALU NARED V prejšnji številki smo objavili obsežen zapis o gradnji nove poslovalnice v Skopju. Tokrat objavljamo še delovni posnetek, na katerem se že lepo vidi montažni objekt, kjer bo pač skladišče in prodajni prostori. Pričakovati je, da bo poslovalnica odprta v oktobru, tako da bomo lahko o njej reportažni zapis pripravili v prihodnji številki. PRODAJA DO KONCA AVGUSTA LETOŠNJEGA LETA KRIZA VSE BOLJ Z izvozom montažnih hiš v ZDA pričakujemo tudi na področju izvoza ugodnejše rezultate. V lastni trgovski mreži smo v osmih mesecih ustvarili 84,71 odstotkov celotne prodaje delovne organizacije. Strukturo prodaje za 8 mesecev tega leta po posameznih poslovalnicah prikazuje tabela 2. Poslovalnica Plan Realizacija % doseg. Škofja Loka 3.814.400 5.523.494 145 Zagreb 2.002.113 1.180.029 59 Nova Gradiška 888.238 869.743 98 Osijek 2.174.028 2.000.993 92 Pula 1.737.072 1.412.104 81 Crikvenica 780.788 616.262 79 Zadar 522.918 592.489 113 Šibenik 393.975 401.731 102 Split 330.259 387.995 105 Sarajevo 3.194.786 2.372.755 74 Banja Luka 1.368.174 1.161.894 85 Čapljina 644.686 556.556 86 Stara Pazova 3.989.900 3.393.903 85 Valjevo 1.797.960 1.615.562 90 Kragujevac 3.148.224 3.596.152 114 Niš 1.869.590 1.431.513 77 Zaječar 1.067.315 1.237.083 116 Peč 967.034 1.367.375 141 Dečani 684.094 722.948 106 Priština 946.073 906.037 96 Skopje 1.998.531 1.666.860 83 Bar 995.681 870.999 - 87 SKUPAJ 35.815.839 34.372.116 96 Iz tabele je razvidno, da v naši trgovski mreži največ pripomorejo k doseženim rezultatom naslednje poslovalnice: Škofja Loka (16,07 %), Kragujevac (10,46 %), Stara Pazova (9,87 %), Sarajevo (6,90%) in Osijek (5,82 %). Planirane kumulativne rezultate so presegle naslednje poslovalnice: Škofja Loka, Zadar, Šibenik, Split, Kragujevac, Zaječar, Peč in Dečani. Na drugi strani pa so glede na plan najslabše rezultate dosegle naslednje poslovalnice: Zagreb, Crikvenica, Sarajevo in Niš. V tabeli smo navedli tudi osemmesečno prodajo na delavca po poslovalnicah in le-to zaradi nazornosti prikazujemo tudi grafično. KAŽE ZOBE V šesti številki našega glasila smo potem, ko smo ocenjevali dosežene rezultate na področju prodaje, zapisali — za prvo polletje zadovoljivo. V juliju in avgustu je zmanjšani obseg povpraševanja, ki je posledica zniževanja standarda in spremenjenih kreditnih pogojev, vplival na zaostajanje doseženih rezultatov prodaje od načrtovanih, če pa tržnim razmeram dodamo še dejstvo, da je predvsem proizvodnja oken letos nekoliko manjša od načrtovane in da občasno primanjkuje določenih dimenzij polken, lahko ugotovimo, da so doseženi rezultati prodaje nižji od tistih, ki bi jih lahko dosegli. V prvih osmih mesecih letošnjega leta smo na nivoju delovne organizacije plan prodaje dosegli z 91 %. Indeks prodaje obdobje na obdobje (1. 1. - 31. 8. 1987 / 1. 1. -31.8. 1988) je 278. Dosega- nje plana prodaje glede na 1988 prikazuje tabela 1. Tabela 1 vrsto prodaje v obdobju 1. 1 . - 31. 8. v 000 din Vrsta prodaje Plan Realizacija % doseg. 1. Lastna trgovska mreža 35.815.839 34.372.116 96 2. Prodaja dom. trg 3.860.698 3.251.641 84 3. Izvoz 4.787.791 2.950.779 62 Delovna organizacija 44.464.328 40.574.536 91 Bogdan Hafner ico-ooo . M CM ■ otumetv* m AM*r*«f* To TontmutKAH Dve stvari vedno znoya in vedno v višji meri vzbujata moje občudovanje in spoštovanje, čim pogosteje in čim temeljiteje se moja misel bavi z njima: zvezdnato nebo nad menoj in moralni zakon v meni. Imanuel Kant Najboljši pripomoček, da dobr<*. začneš dan, je tale: ko se zbudiš, pomisli, ali ne bi mogel ta dan enemu človeku pripraviti veselja. Friedrich Nietzsche izvedena, kajti nasproti sedanjega objekta, v katerem je menza, ne naprodaj stavba, ki bi jo lahko odkupili (naj omenimo, da je ponudba že v Jelovici) in na njenem mestu postavili objekt za menzo, objekt, kjer je sedaj menza pa bi lahko spremenili v skladiščni prostor oziroma bi lahko poje že tako, da se veliko piše o dogajanjih v Škofji Loki, daljšali tudi delavnico. Obnove zelo malo pa o oddaljenejših obratih. Seveda se na ta način je nujno potrebno tudi ostrešje, dela kar precejšnja krivica, saj je skoraj pravilo, da so obrati ki ob deževju zamaka. Sovodenj, Gorenja vas in tudi Preddvor skoraj vedno med Velik problem je tudi kurilnica. najboljšimi, ko je govor o doseganju proizvodnih rezultatov. Kotli 50 še iz leta 1971 in večkrat puščajo. Seveda se jih Tokrat nekaj več o obratu Sovodenj. Da bomo delno vsaj malo redko popravlja. Nihče pa ne popravili krivico, da boste morebiti izvedeti kaj novega in da bodo ti ve, koliko časa bodo še vzdr-delavci vsaj za korak bolj znani in spoštovani v ostalih ,,centralnih žali, pred vrati pa je nova zima. obratih". To si namreč tudi zaslužijo. Kot smo namreč že zapisati Sicer že nekaj let tečejo pogo-v naslovu: Ko bi Jelovica le imela več takih obratov, kot je Sovodenj, vori o novi kurilnici, naredi se pa nič. Kaj bo takrat, ko se kotlov ne bo dalo več popraviti, si pa lahko vsi mislimo, posebej če bo to sredi zime. Največji problem v proizvodnji je les — morali, saj se redkokdaj ujema planirana proizvodnja in dobavljeni morali za proizvodnjo. V letošnjem letu jim je uspelo izvesti tudi novo razporeditev strojev, kar se je pokazalo ZAPIS O OBRATU SOVODENJ KO BI JELOVICA IMELA VEČ TAKIH OBRATOV kot pravilna rešitev, saj se je z boljšim potekom linije tehnološkega procesa povečal tudi učinek dela. Na Sovodnju pa, vsaj za sedaj, nimajo problema, ki je prisoten na drugih obratih, tj. problem z delavci. Trenutno je na tem obratu dovolj zaposlenih. Ker so delavci domačini, se to zelo pozna tudi pri samem odnosu do dela, ki je tu, pošteno povedano, precej boljši kot marsikje. V drugem pogledu pa se sedaj zopet povečuje občutek pripadnosti delovni organizaciji. Na tem obratu je tudi povprečje dopusta na delavca večje kot drugod, saj prevladujejo starejši delavci z več dopusta. Seveda imajo na tem obratu tudi svojo žago, ki pa je tudi že krepko izkoriščena. Polnojar-menik je dotrajan, gater pa je bil že izločen iz proizvodnje oziroma odpisan, vendar pa jim ga je s pomočjo Vidmar Staneta uspelo zopet usposobiti, vendar pa je vprašanje, kako dolgo bo še obratoval. Če naj bi žaga še naprej obratovala, ga bo seveda treba zame- Na obratu Sovodenj je res velika utesnjenost. Pa kljub temu znajo doseči lepe rezultate. Potemtakem lahko zapišemo, da ni potrebno za dobro delo najprej lepa proizvodna hala, temveč so važni predvsem dobi in pridni delavci. Med obiskom obrata Sovodenj smo se pogovarjali predvsem z Mirkom Kalanom, ki je vodja tega obrata, seveda pa tudi z nekaterimi drugimi delavci, predvsem tistimi, ki so tu že več let zaposleni in pač najbolje poznajo razmere. Na Sovodnju izdelujejo krila za okna termoton in okenska krila Roto za izvoz. V letošnjem avgustu so dosegli rekordno število izdelanih kril — kar 12.500 kom. To pa predvsem zato, ker nobena malenkost pri organizaciji poteka proizvodnje ni povzročila zastoja. Seveda pa vedno ni tako, saj vedno kaj povzroči zastoj in to se seveda krepko pozna pri končni izpolnitvi plana. Tako kot na vsakem obratu, se tudi na Sovodnju srečujejo s številnimi problemi. Nekatere se da rešiti, žal pa je precej več težko ali skoraj nerešljivih problemov. Eden največjih problemov je skladiščni prostor, ki ga tu v bistvu sploh ni. Kar izdelajo, „vskladiščijo" pod nadstrešek pred delavnico, kjer pa je le nekaj m2 prostora in tako je potrebno točno vsklajevati kamion — nakladanje in proizvodnjo (ko je naročen kamion mora biti proizvodnja narejena in obratno). Pri nakladanju stoji kamion sredi ceste, pri čemer je seveda promet močno oviran. Rešitev sicer obstaja, vendar pa je vprašanje, če bo Mislim, da slika o žagi in tem gatru pove vse. Samo najstarejši delavci v Jelovici bi verjetno znali povedati, pred koliko leti je bil ta gater sodoben. Torej mirno lahko zapišemo nekaj desetletij. No, pa kljub temu na Sovodnju letno na njem razžagajo 6.000 m2 hlodovine. njati. Tu razžagajo cca 6.000 m3 hlodovine letno, od tega polovico za firmo, polovico pa za okoliške kmete. Prav tako so v delavnici montirali že izločeno — odpisano čepilko z obrata v Škofji Loki. ProfiMrka je 70-letnik, torej ima že 18 let, vendar pa delo na njej zaenkrat poteka še brez večjih težav. Lahko pa se pohvalijo, da nimajo težav z vzdrževanjem, sedaj sta namreč tudi na tem obratu zaposlena vzdrževalec in brusač. Je pa tudi tako, da je večkrat treba vzeti ključ v roke, iti k stroju in del, ki je potreben popravila, odnesti v Loko, namesto da čakaš na mehanika. Zanimiv je tudi silos: prvi — spodnji del je betonski, srednji lesen, zgornji del pa zidan. Žaganje iz njega pa večkrat veselo leta naokrog in verjetno je že skrajni čas, da se začne razmišljati o novem silosu. Prav tako pa ne bi bilo napačno, če bi razmišljali o stroju za izdelavo briketov. Pri tem so podali predlog, da bi bil morda zanimiv prevozen briketirni stroj, ki bi ga lahko po potrebi premeščali z enega obrata na drugega. Zanimiv predlog, kajne? Sedaj pa še kratka predstavitev treh stalnih delavcev: Milka Šifrer — kuharica Za malice delavcev skrbi v njihovi menzi Milka in to za obe izmeni: dopoldansko in popoldansko. Milka se je v Jelovici zaposlila že leta 1963, najprej je 4 leta delala v proizvodnji, nato pa se je preselila v menzo in tu že 20 let pripravlja malice. Anica Rihtaršič V Jelovici se je zaposlila I. 1971, je pa ena od starejših delavk, po stažu seveda, na tem obratu. Dela na stroju za izvr-tavanje — vtapljanje za okovje. Z delom je zadovoljna, vendar pa na tem stroju dela sama za proizvodnjo v obeh izmenah, pri čemer je seveda dopust malo težje planirati, vendar pa se vse da dogovoriti in rešiti. Janko Oblak je delavec z najdaljšim stažem na tem obratu. Tu se je zaposlil leta 1959, in sicer že na začetku v „strojni", kjer dela še danes. To pomeni tudi 29 let dela v hrupu, vendar pa so se pogoji dela v vseh teh letih zelo izboljšali, saj v začetku niso imeli niti ventilacije. Najbolj pa ga boli to, da se na starejše delavce, ki so vsa leta zvesti Jelovici in so tudi ogromno prinesli k razvoju podjetja, zelo malo ali skoraj nič ne gleda, in tako po 30 letih dela praktično od vsega truda skoraj nič nimaš. Kljub vsemu pa pravi, da bo vse v' redu, če bo le zdravja dovolj. Danica Miklavčič NOVI IZDELKI Jelovica je popestrila prodajni program notranjih vrat. Poleg tega, da smo v letošnjem letu uvedli hrastova vrata tudi v luženi izvedbi, smo za vratna krila P—2 izdelali še lesene okrasne letve, ki hkrati služijo tudi za zaščito stekla. Letvice bodo v prodaji v garnituri in si jih bo lahko kupec po priloženih navodilih zmontiral sam ali pa s pomočjo monterja Jelovice v poslovalnici oziroma na objektu. Tak način prodaje okrasnih mrež bo kupcu omogočil tudi svobodno odločitev ali bo njegove zasteklena vrata krasila mreža z ene ali obeh strani vrat. Okrasne mreže bodo na razpolago za mahagonijeva in hrastova lakirana ter hrastova lužena vrata P—2, dimenzij 85 in 75 cm. M. B. Biti to, kar smo, in postati tisto, za kar smo sposobni, to je smisel našega življenja. Robert Louis Stevenson Živeti moraš tako, da lahko vedno samega sebe spoštuješ. Maksim Gorki LETOVANJE V LETU 1988 BILO JE VROČE IN LEPO POLETJE Letošnja poletna sezona je skoraj za nami. Nekaj bolj so zasedene le še prikolice in bungalov v Čatežu ter brunarici na Pokljuki. Zato pa je sedaj priložnost za kratko oceno letošnje poletne dopustniške sezone v Jelovici. V počitniškem domu v Puli je letos letovalo 52 naših delavcev in 15 upokojencev z 205 člani družine ter 12 tujih delavcev. Zabeležili smo kar 2.483 nočitev, kar predstavlja 310 nočitev na eno izmeno oziroma 39 ljudi, to pa je skoraj 100 % zasedenost. V avtokampu Pineta v Savudriji je v dveh prikolicah letovalo 13 članov kolektiva s 30 svojci ter 6 tujih, zabeležili smo 491 nočitev oziroma povprečno 10 nočitev na izmeno. V Novigradu, kjer imamo prav tako dve prikolici je letovalo 17 članov kolektiva, 41 svojcev, 2 upokojenca ter 6 tujih. Imeli smo 609 nočitev ali povprečno 9,23 na posameznika. V Lanterni pri Poreču se je v dveh prikolicah zvrstilo 14 delavcev in 2 upokojenca z 31 svojci. Pri 488 nočitvah je povprečno na posameznika 10,58 nočitev. V Polari Rovinj imamo samo eno prikolico, letovalo pa je 7 delavcev, 14 svojcev ter 6 tujih. Zabeležili smo 201 nočitev ali povprečno 7,40 na delavca. Prav tako je na Rabu samo ena prikolica, v kateri je letovalo 8 delavcev ter 23 svojcev. Imeli pa smo 298 nočitev ali povprečno 9,6 nočitev na posameznika. V prikolici, ki je locirana v Čateških toplicah, je letovalo 6 delavcev, 6 upokojencev, 21 svojcev in 2 tuja. Bilo je 307 nočitev ali 8,77 nočitev na posameznika. V bungalovu Čatež, ki se koristi skozi vse leto, je do sedaj letovalo že 31 delavcev, 4 upokojenci, 53 svojcev in 18 tujih. Zabeležili smo 691 nočitev ali povprečno 6,52 nočitev na posameznika. Relativno kratko letovanje v bungalovu gre na račun vikendov, ki se koristijo izven sezone, preko celega leta. Prav tako preko celega leta koristimo obe brunarici na Pokljuki. Možnosti letovanja so se v letošnjem letu precej povečale, saj smo izdelali še dve stanovanji, ki sta primerni za manjše družine. Vikendi so zasedeni skoraj čez celo leto, v času zimskih in letnih počitnic pd se obe brunarici koristita ves teden. Sezona na morju se zaključuje, na Pokljuki pa se praktično šele začenja, obe brunarici sedaj zasedajo ljubitelji gob, prav kmalu pa jih bodo koristili smučarji. ZA NAS - ENKRATEN DOPUST V PULI Vrata počitniškega doma v Puli so se za leto dni zopet zaprla, spomin na počitnice pa nam bo ostal. Ko smo utrujeni prispeli do lično urejene stavbe ter njene okolice nam je v veliki meri utrujenost ublažil prijazni nasmeh z upravnikovega lica. Kljub skoraj že poteklemu času za opoldanski obrok, nam je ob postrežbi brhkih deklet odlično kosilo okusno teknilo. Skoraj pravljična lokacija sobe št. 1 nam je vzbujala upanje, da nam bodo naši počitniški dnevi ostali še dolgo v lepem spominu. Skrbno urejena plaža z lesenimi ležalniki nam je nudila polno sprostitev. Tudi družabne igre ob izredno domiselni organizaciji nekaterih članov počitniške izmene v času od 30. 7. do 7. 8. bodo v nas vedno znova dramile spomin na enkratno preživet letni dopust. Kjer so ljudje, kljub svojemu napornemu in odgovornemu delu v hudi poletni vročini, ljubeznivi in vljudni do vseh enako, kar velja za celotno delovno osebje doma Jelovica, tja človeka ni strah prihajati; da bi bili vsi dopustniki toliko osveščeni, da bi znali njihov trud za prijetno počutje gostov vrednotiti tako, da bi vsaj za seboj zapuščali sobe in ostale prostore čiste in urejene kot so Tudi v Puli, pred našim počitniškim domom, je morje zacvetelo. S košem v roki so se dopustniki spravili v morje in ga očistili odvečne »zelenjave". stopnišča, točilnica, jedilnica, na hvala in veliko uspehov pri kuhinja ... za kar so odgo- njihovem nadaljnjem delu. vorni zaposleni v domu. Mjrg jn Janez Organizatorjem počitnic iskre- Delavec Za dobro počutje naših gostov v počitniškem domu v Puli so se letos trudili in to po besedah vseh letovalcev izredno uspešno: Janja Vujiča, Olga Benkič, Mojca Jenko in Franc Kožuh. O LETOVANJU V ZDRAVILIŠČU ČATEŽKE TOPLICE Že dolga leta imamo postavljeno prikolico v avtocampu Čateške toplice. Pred tremi leti pa je Jelovica postavljala v novem delu avtokampa vrsto počitniških hišic — bungalovov in eno od njih smo obdržali, ostale pa prodali. Vsi, ki smo preživeli dopust v bungalovu, smo zelo zadovoljni, saj je resnično veliko bolj udobno kot pa v prikolici. In zakaj sem se lotila pisanja teh vrstic? Največ prijav za letovanje je vsako leto prav za Čateške toplice in s tem vzporedno tudi precej dela okoli razporejanja, ker vsem pač ni mogoče ugoditi v času, ki so ga navedli v prijavnici. Prikolica je letos zasedena še kar do konca oktobra, bungalov pa je rezerviran že do konca leta, prijavljajo pa se tudi že za naslednje leto. Vsi vemo, da je v Jelovici veliko delavcev, ki želijo iti v Čateške toplice ne samo na letovanje, temveč predvsem iz zdravstvenih razlogov. Tako vsi izražajo mnenje, da bi bilo potrebno imeti v toplicah vsaj dva bungalova. In sedaj, ko je širitev avtokampa še v teku, ko se še gradijo bungalovi oziroma kar celo počitniško naselje, je verjetno edinstvena prilika, da se v to vključimo tudi v Jelovici. Naj bo to predlog vseh nas, ki redno letujemo v Čateških toplicah, vsem tistim, ki o tem odločajo in se o tem dogovarjajo. Finančna sredstva ne bi smela biti v takih primerih problem, saj se moramo vsi zavedati, da je človek in njegovo zdravje glavna dobrina in pogoj za uspešno in kvalitetno delo. Danica Miklavčič To je eden starejših posnetkov bungalovov v Čateških toplicah, sedaj je narejena tudi ograja okoli verande, okolico pa bo treba še urediti — nasaditi rože ali vsaj okrasno grmičevje. GASILCI OBISKALI PULO VEČ KOT IZLET Navada našega gasilskega društva je, da vsako leto za naše člane gasilce organiziramo strokovno ekskurzijo. Ker pa danes stroški niso več majhni, smo se odločili za delovne akcije, s katerimi smo si pridobili potrebna sredstva. Najbolj razveseljivo je dejstvo, da so se vsi, ki so se prijavili za ekskurzijo, udeležili tudi delovnih akcij. Odločili smo se, da si letos ogledamo ladjedelnico Uljanik v Puli. Za lažji dogovor za ogled smo se obrnili na vodjo naše poslovalnice v Puli. Tov. Stevo Adžič nam je z veseljem obljubil pomoč in se v resnici dobro dogovoril, saj smo poleg ogleda ladjedelnice videli tudi krst in splavitev ladje. Koristimo priliko in se mu še nekrat iz srca zahvaljujemo. Izpred Jelovice smo odšli točno ob 5. uri zjutraj in se odpeljali Marsikomu je ta ..gasilski posnetek" gasilskega izleta trajen spomin. Večina jih je namreč prvič videla „v živo", kako je splavljena ladja. Zato bo posnetek iz ladjedelnice pač še toliko več vreden. direktno proti Puli. Vmes smo si privoščili le en krajši počitek za obvezno kavo. V Puli nas je pred ladjedelnico Uljanik pričakal Stevo in nas seznanil z vodjo gasilske službe, ki nam je nato razkazal ladjedelnico. Ker v ladjedelnici vse dele ladje, vključno z motorjem ladje, naredijo sami, smo imeli kaj videti. Seveda se nismo mogli odreči tudi podrobnemu ogledu ladje v izdelavi in tako smo se povzpeli prav na vrh komandnega stolpa, pravzaprav ploščadi. Kljub vsemu zanimivemu, kar smo videli, pa smo najlepše šele doživeli. Imeli smo namreč enkratno priložnost prisostvovati krstu in splavitvi ladje v živo. Res je bilo čudovito videti, kako se je,steklenica šampanjca razbila ob boku ladje, ko jo je botra krstila na ime ARTIČ OCEAN in katere lastnik je iz Liberije. Ladja se je v vsej svoji veličini zapeljala v morje. Po tem dogodku smo se poslovili od naših gostiteljev v ladjedelnici in se odpeljali na ogled naše poslovalnice v Puli. Po malici smo se odpeljali v Fažano in se vkrcali na ladjico, ki nas je prepeljala na Brione. Tu nas je sprejela prijazna vodička in nam predstavila Brionsko otočje. Z ..vlakom" smo se peljali skozi safari in mimo vil, v katerih je Tito sprejemal svoje goste, državnike iz vsega sveta. Med vožnjo nam je vodič predstavil živali, katere so mu poklonili državniki. Ker je na Brionskem otočju zelo ugodna klima, uspevajo tudi najrazličnejše rastline, od bambusa do zelo zahtevnega evkaliptusa, prav tako pa so tudi nasadi mandarin. Ponavadi zadnja izmena v počitniškem domu poskrbi tudi za čoln, ki ga je pač treba spraviti pod streho do naslednjega poletja. Tokrat pa so to storili gasilci, ko so pač že obiskali počitniški dom. Gasilci so poskrbeli tudi za ..ozelenitev" našega počitniškega doma. Tudi ta skrb za okolje je dokaz, da je dom vse bolj priljubljen in da delavci Jelovice v njem vse raje letujejo. Po ogledu safarija, kjer se živali svobodno sprehajajo, smo se sprehodili še po živalskem vrtu, kjer smo imeli največ zabave z medvedi in se skupaj s papigo aro, ki seveda govori, nasmejali. Nismo pa bili prepričani, ali papiga naš smeh samo oponaša ali pa se nam smeje. Po krajšem počitku smo si ogledali še dva muzeja. V enem so zbrane razne lovske trofeje ter razna spominska darila in zbirke, v drugem pa je bila predstavljena Titova življenjska pot ter razstavljene foto- ski Soboti, grafije z državniki, ki so Tita obiskovali na Brionih. Posebna ekipa RA Maribor je Po ogledu Brionov smo se z avtobusom odpeljali v naš počitniški na sejmu poskrbela, da so dom, kjer so nas veselo pričakali Franc, Olga in Mojca. bili obiskovalci informirani o Prvi dan smo veselo zaključili, v nedeljo pa nas je pred kosilom naši DO, na dan otvoritve čakalo še nekaj dela. pa je bila izvedena nagradna Fantje so posadili oleandre na vrtu pred domom, pospravili polivini- igra o naših prodajnih mestih, lasto streho na terasi, znosili ležalne deske z obale in na koncu pripe- Vse kaže, da bo tudi letošnji Ijali še čoln. prodajni rezultat na sejmu Po kosilu smo še malo posedeli, nato pa smo se zadovoljni odpravili proti domu. Danica Miklavčič zadovoljiv in da bomo z uspešno prodajo preko predstavništva Murska Sobota opravičili stroške sejma. Le s hitrim prilagajanjem proizvodnje tržnim potrebam bo uspešna tudi naša prodaja. M. B. KMETIJSKI SEJEM V GORNJI RADGONI RAZSTA VILI PRECEJ NOVOSTI OB DNEVU JELOVICE VAJA ZA VEČJO VARNOST Niso se še zaprla vrata Gorenjskega sejma v Kranju, ko se je že pričel sejem v Gornji Radgoni, ki je trajal od 20. do 28. avgusta letos. Na njem je bila Jelovica prisotna že drugo leto zaradi velikega obiska, čeprav je to kmetijsko--živilski sejem (na 2. mestu v Jugoslaviji, takoj za novosadskim). Kaj pomeni rdeči petelin za lesno tovarno, verjetno ni potrebno posebej opisovati. Zato je tudi razumljivo, da v našem glasilu kar precej pišemo o gasilcih in njihovem delovanju. Tokrat objavljamo takoimenovano predpostavko požara na obratu letev. Iz nje boste tudi vi videli, kako morajo ukrepati gasilci in seveda tudi, katera sredstva in načine za gašenje požara poznajo in obvladajo. PREDPOSTAVKA P02ARA V OBRATU LETEV Radgonsko sejmišče nudi 7.000 m2 pokritih in cca 100.000 m2 razstavni^ površin na prostem. Letos je razstavljalo 1.100 razstavljalcev iz 15 držav. Za letošnji 26. mednarodni kmetijsko živilski sejem, imenovan tudi osrednji slovenski kmetijski sejem, so se v Gornji Radgoni še posebno dobro pripravili. Vsakodnevni pester program je privabil okrog 200.000 obiskovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske in drugih evropskih držav. Dnevu čebelarjev je sle- dil dan mlekarjev, konjerejcev, vinogradnikov, prašičerejcev, govedorejcev, sadjarjev, lovcev itd. Peter je bil rezerviran za avstrijske in madžarske razstav-Ijalce. Jelovica je na sejmu predstavila svoj prodajni program in novosti iz razvojnega programa za leto 1989. Za novi tip masivnih vrat so se zanimali predvsem Avstrijci, medtem ko so domačini zelo dobro sprejeli zložljive vrtne garniture, katere smo pričeli izdelovati letos. Poskrbeli smo za prodajo na sejmu in takojšnjo dobavo, kar je kupcem najbolj ustrezalo. Demonstracija na sejmu je bila zelo učinkovita, tako da je v skladišču zmanjkalo vrtnih garnitur in smo nekatera naročila lahko realizirali šele s septem-bersko proizvodnjo. Tudi za montažne hiše in pregradne stene je bilo veliko interesentov, vendar pa je za te izdelke potreben daljši čas, da se kupci odločijo ter zberejo potrebno dokumentacijo in sredstva. Po izjavi tov. Klemenčiča, ki je vodil dežurstvo na sejmu, so zaključili v sejemskih dneh za 6,4 milijarde din stavbnega pohištva in izdelkov dopolnilnega programa (strešna okna Lož, harmonika vrata, okovje itd.). Tisti pa, ki se za nakup niso mogli odlomiti na sejmu, bodo lahko izdelke Jelovice naročili v predstavništvu v Mur- — Na krožni žagi za širinski razrez je zaradi trenja nastal požar. — Vodja stroja je takoj ustavil stroj, izključil odsesovalne naprave, obvestil vse pristojne in skupaj s sodelavci pristopil h gašenju požara. — Dežurni gasilec, ki je prišel na kraj požara, je ocenil, da obstaja možnost prenosa isker v izločevalni filter in je zato aktiviral domačo gasilsko enoto ter telefonsko poklical na pomoč še G D Trata. — Pri natančnem pregledu filtra se je ugotovilo, da v koritu filtra narašča temperatura in se pojavlja dim. — Izdano je bilo povelje, da se celotni filter napolni z lahko peno, da bi se preprečila razširitev požara v filtrske vreče, kar bi povzročilo eksplozijo filtra, predtem pa se že aktivira suhi hidrant f filtru. — Pena v komore se polni od zgoraj iz specialnega vozila in MČ ter medmešalca, obenem se zablendirajo cevovodi do glavnega silosa in v obrat. — Po napolnitvi komor s peno se pristopi k praznjenju filtra in vrši kontrola nad glavnim silosom, kjer obstaja le majhna verjetnost, da bi ga iskre dosegle. Pripravljeno mora biti tudi aktiviranje stabilnih naprav za gašenje. — S prostimi cevovodi In vodnim topom se preventivno namočijo vse bližnje strehe. — Prosti gasilci poskrbijo s pomočjo hidrantov za napajanje cisterne in kombiniranega vozila. — Razpoložljivi mehaniki delajo na prekinitvi in blendiranju cevovodov, vozniki viličarjev pa na odvozu gorljivega materiala iz nevarnega območja. — Proučiti je potrebno postopek praznjenja filtra s pomočjo transporterja. Vaja se izvede tako, da se požar na stroju praktično pogasi z RGA, pokaže se proizvajanje pene in razloži postopek polnitve komor, praktično oziroma dejansko pa se namočijo strehe in’ vrši napajanje vozil. Obrazložijo se tudi sistemi stabilnih gasilnih naprav ter uporaba v primeru podobnega požara. Najpomembnejša stavr v življenju je ljubezen. Ljubiti pa ne moreš niti v preteklosti niti v bodočnosti. Ljubiti je mogoče vedno samo v sedanjosti. Lev Nikolajevič Tolstoj Srce, ki ljubi, spremlja tudi tistega, ki zaide, in ljubi, tudi če ve, da bo ranjeno. Mahatma Gandhi PLANINSTVO KDOR NA MENINO PRIDE ENKRAT, RAD GOR SE VRAČA VEČKRAT Menina, Škofjeločanu ali Kranjčanu manj znano ime, čeprav mu je na vzhodnem obzorju dosegljiv pogled na njen vrh v smeri južno od Kamniških planin. Mlajši rod se z Menino srečuje v zanimivih pravljicah Lojzeta Zupanca, ki jih je ustvarjal ob njenem vznožju v Gornjem gradu pred prihodom v Škofjo Loko. Se meni je dajal za domače naloge iz slovenščine zbirati gradivo iz ljudskega pripo-vedniškega izročila. Jelovčani: Anica, Alenka, Magda, Majda, Marija, Marinka, Slavka, Tone, Jože, družinski članici Mateji - mlajša komaj petletna, ki je celo pot zmogla sama, smo . se na nedeljsko jutro 14. avgusta odpravili na pešačenje po planini. Tako-rekoč smo šli svobodi naproti. Oteli smo se nedeljskega udobja v posteljah ali foteljih in poromali tja, kamor seo pred nami šle že naše misli. To je za zasedenega sodobnega člo- in zakoračili v nov svet. Ta pot tudi meni prej še ni bila poznana. Za Gorenjca je to najugodnejša smer, ker je odtod do vrha Menine samo še dobrih 550 m vzpona, ki ga zlahka in neopazno premaga v triin-polurni hoji tudi netreniran planinec. Nenadoma smo se znašli sredi prostranih gozdov Menine. Čutiti je bilo, da nam pljuča kar sama od sebe hlastajo za prijetno svežim zrakom kljub poletni vročini, ki veka znaten napor. Sicer pa je to odvisno od samodiscipline in skrbi za dobro počutje posameznika. Kar nekoga bremeni, je lahko drugemu v radost in veselje. Torej naša odločitev je bila svobodna in temu primerno tudi veselo razpoloženje, glede na glasnost morda malce prikrito, kot posledica prerane ure. „Trafic" nam je olajšal pot do prelaza Črnivec (902 m), kjer je že stara meja med deželo Štajersko in Kranjsko (beri Rokpvnjače J. Jurčiča). Tu smo se šele dodobra pretegnili je tudi na vrhu planine nismo kaj prida občutili. Povrh tega smo se že kar kmalu lahko začeli sladkati z malinami, ki so ravno dozorevale. Vendar smo to radost hranili za pozneje, saj je teh in drugih sadežev na Menini obilo, a nas je za to delno prikrajšala letošnja suša. Brusnice so bile še v cvetu. Po enourni hoji prispemo do prvih pašnikov na Ravneh in bolj na široko se razprostira slikovit razgled od Velike planine in predalpski Savinjski svet na Novo Štifto po Zadre- čki dolini proti Nazorom. Po krajšem razgovoru s' pastirjem pri koči smo šli še preko druge pašne skupnosti na Travniku (resnično je gor nekaj pokošenega travnika) in že smo na primerno lepi gozdni cesti, po kateri se lahko pripeljete na vrh planine iz Bočnč. Druga možnost za avto je iz Tuhinjske strani, kjer pa je menda slabša cesta. No, cesto smo le prečkali, z željo, da čimprej dosežemo vrh. Mali Mateji je bilo treba dati še vzpodbude, da jo na vrhu čaka „lahka kokta za lahke noge,,, in že smo stopali po blagozelenih travnatih preprogah prostranih pašnikov, ki so nam ublažile že dokaj težak korak. Govedo si je že iskalo zatočišče v senci pred nadlogami vročine. Mi se pa tudi bližamo planinskemu domu na višini 1453 m. V lepo urejenem domu se za smerno nizko ceno dobro okrepčamo za spust v dolino. Prelep razgled odtod je na Raduho in Olševo, z Vivodnika (1548 m) se vidi vso ljubljansko kotlino, z Golega vrha se razprostre razgled po spodnji Savinjski dolini in še je tega. No, razgleda in tudi't>pje smo imeli že primerno dovofj, zato smo raje zunaj doma še malo posedeli in si ob spremljavi orglic zapeli nekaj narodnih. Pravijo, da na vrhu planinec duhovno dozoreva, se prečiščuje in resnično postaja drug človek. Skratka, taka siečanja so tudi enkratna priložnost za negovanje prijateljstev in priporočam, da jih ne zamujate. Pred no smo zapustili prelepe pašnike in obronke smrekovih gozdov, smo si hoteli ogledati še zanimivo kotlino Jespo, pa nam to zaradi pomanjkanja časa ni več uspelo. Sestopili smo po poti mimo cerkve sv. Florjana v Gornji grad, kjer smo ob domenjeni uri ob 15.30 prišli do kombija. V prijetni gostilni se še odžejamo in se odpeljemo nazaj proti domu. Kot je bilo z obrazov razbrati in tudi na ekskurziji v maju, ko je bilo tu vse še bolj dehteče, so vsi žareli od zadovoljstva v občudovanju krajev in urejenosti bivalnega okolja. Za nekoga nepomembna navlaka, pozornejšemu opazovalcu pa z rožami okrašeno okno, četudi hlevsko, ki meji na cesto, daje vtis urejenosti kraja in bivanja marljivih ljudi. Ne bi bili v Gornjem gradu, če ne bi pokukali tudi v zanimiv kulturno zgodovinski spomenik — ogromno baročno cerkev, ki prerašča v katedralo in daje kraju s še drugimi ostanki čar bogate zgodovinske preteklosti. Na tem mestu naj še omenim, da so Gornjo Savinjsko dolino upravljali ljubljanski škofje do pred okroglo 200 leti s sedežem v Gornjem gradu celih 300 let, kot zapuščino Oglejske patriarhije^ ustanovljene leta 1140. Takrat je bil tu ustanovljen benediktinski samostan. Imeli so v lasti ogromne posesti, tudi „Menihno", ki jo sedaj imenujemo Menino planino. Kot lesar se čutim dolžnega opozoriti na Gornje Savinjsko „zeleno zlato", kot ga nekateri ponazarjajo z bogatimi gozdovi, ki pa jim nekdanjo veljavo že slabi mehanizacija in predimenzionirana lesna industrija. Povrh tega pa so že tudi vidni negativni ekološki vplivi. Rastnost in kakovost gozdov tu kar za četrtino presega slovensko povprečje na ha. Poseben sloves uživata znamenita savinjska alpska smreka, ki se izredno dobro obdeluje, kar lahko trdim tudi. iz svojih izkušenj in visokogorski macesnov les. Ko smo že pri lesu, ne morem mimo zanimivosti teh krajev, ki je sicer že preteklost, tj. splavarstvo (po domače „flosar-stvo"). Les so v veliki meri plovili. Splavarjenje se omenja že v 15. stoletju, prenehalo pa je 1948. leta. Na splošno velja Gornje Savinjski predel za enega poglavitnih spravar-skih predelov na Slovenskem. Po rekah so plovili les (tudi žagan) v južne kraje tja do Donave in še naprej do Črnega morja. Nepoznavalcu so rane hude vojne vihre po teh krajih že dobro zaceljene. Vidna so ostala gosta spominska obeležja. Odporniško gibanje je bilo dobro in zavestno organizirano in temu primerno tudi dobro ..plačano" s krvjo in požganimi vasmi. Gotovo ne veste, da je bila Gornja Savinjska osvobojena že avgusta 1944. leta, vendar samo dobra dva meseca, ko so se Nemci na jesen spet kruto znesli nad prebivalci. Vsega je bilo med vojno zrušenih in požganih 570 stavb. „Daj, povej mi r.ekaj, karsi-bodi, o deželi tej, kjer dom je tvoj..." (Jesenin) Pridružil sem e»i tej .misli fn ob tej priložnosti zapis razširil. Upam, da ni bilo preveč. Jože Stenšak TURNIR V MALEM NOGOMETU BO DNEVU JELOVICE AVGUSTA VELIKO NESREČ PRI DELU NAJBOLJŠI ZA LETO MLADI DELA VCI 88’ - GMO POSEBEJ NEPAZLJIVI V petek, 16. 9. 1988, je bil v organizaciji sindikata, mladine in športne sekcije 1. turnir v malem jiogometu v počastitev dneva Jelovice. Zbrali so se žogobrci Jelovfcfe, razdeljeni v pet ekip. Nastopili so: obrat oken, obrat vrat, obrat Kranj, obrat GMO in obrat kontrole kvalitete. Ekipa obrata Gorenja vas se ni pojavila na terenu. Svoje mojstrstvo v obvladovanju poskakujoče žoge so fantje demonstrirali^ na igrišču na Godešiču. ,,Štimunga" je bila enkratna. Publike je bilo dovolj, prav tako stvari za dušo privezat, le dim z roštilja je sem in tja naredil dimno zaveso čez teren. Po žrebanju se je pričelo zares. Najprej so se udarili fantje iz nja, pa je dobila priznanje za fair play. Rezultati: SKK : Vrata Kranj : GMO OJrna : Vrata SKK : Kranj Okna : GMO GMO ; Vrata 0 : 1 (0 : 1) 0 : 4 (0 : 3) 0 : 0 5 : 1 <3 : 0) 0 : 2 (0 : 1) 2 : 1 (0 : 0) SKK in obrata vrat. Po težkem boju so kontrolorji lahko ugotovili le, da so imeli nasprotniki „več sreče". Simpatična ekipa obrata Kranj se je trudila, toda obrat GMO je bil prevelik zalogaj zanje. Potem pa so se pomerili fantje iz oken z onimi iz vrat. Kot verjetno veste, so dosedaj že dvakrat igrali že . skoraj tradicionalno tekmo v velikem nogometu, tokrat pa so si prvič zazrli iz oči v oči na malem igrišču. Da so bili oboji izenačeni kot le kaj, pove rezultat 0 : 0. V tolažilnem srečanju za četrto mesto so se kontrolorji, jezni zaradi minimalnega poraza z vrati, znesli nad našinii nič krivimi Kranjčani. Rezultat je bil 5 : 1. Zadnji dve odločilni tekmi pa so nogometaši obrata GMO rešili v svojo korist, resda tesno, in s tem osvojili pokal turnirja. Za najboljšega strelca je bil proglašen Matija Bitič iz ekipe GMO, najboljši gol-man je bil Dobnikar Tomaž, njegova ekipa, to je ekipa Kra- Končni vrstni red: 1. obrat GMO 2. obrat vrat 3. obrat oken 4. Služba kontrole kvalitete 5. obrat Kranj Odločili smo se, da bo turnir odslej tradicionalen, zato se bomo naslednje leto srečali v še večjem številu. Igor Pintar JELOVICA. Za mesec julij je veljalo, da so se nesreče dogodile v glavnem pri transportiranju v proizvodnih obratih. Če pa pogledamo nesreče v avgustu, pa vidimo, da lahko pride do nesreče kjerkoli. Pa pojdimo lepo po vrsti: Prva nesreča se sicer ni zgodila v avgustu, niti ne v Jelovici, ampak pri odhodu z dela. Dne 30. 6. 1988 je Jože S. imel smolo, ko se je s kolesom s svoje žage v Cerkljah pripeljal na prag domače hiše in prav nesrečno sestopil s kolesa. Pri tem si je poškodoval desno nogo v gležnju. 3. 8. obrat Gorenja vas: Franko M. pa jo je staknil pri prekladanju stekla in se urezal v palec desne roke. Je že tako, da se s šipami ni za šaliti. Povprečno ena lažja nesreča na mesec nam ne uide. Dne 11. 8. pa je prišlo v proizvodnji montažnih objektov do resnejše poškodbe. Naša mlada Lidija K. je kot pomočnik pri profiliranju vlagala deske v stroj — kar seveda ne bi smela, ker je to seveda delo vodje stroja, in prišlo je do nesreče. Nič hudega sluteča je hotela očistiti delovno mizo stroja, pri tem pa tako nesrečno zamahnila ob rezilo z desno roko, da ji je le-to odrezalo prvi členek na sredincu. Pri tem bi se veljalo vprašati, kdo je dovolil mladoletni osebi, da opravlja delo, ki bi ga moral vodja stroja. Ta nesreča naj bo v poduk vsem ostalim mojstrom. Istega dne se je zgodila nesreča v obratu vhodnih in garažnih vrat Vilmi L. Tako nesrečno ji je spodneslo vrata, ki jih je prekladala, da si je pri tem zvila desno roko v zapestju. Naš Jahija H. pa je med ostalimi deli tudi tega dne čistil svoje delovno mesto, kljub pazljivosti se je spotaknil in si loveč na levo roko poškodoval zapestje. Dne 17. 8. se je nesreča dogodila Mirotu T. pri vzdrževalnih delih. Pri brušenju kovinskega elementa na brusilnem stroju mu je opilek odletel v oko. Nesreča se je zgodila na obratu Kranj. Prav tako istega dne pa se je v obratu oken na Starem dvoru poškodoval učenec Primož K., ki je bil na počitniškem delu. Ta nesreča pa se je zgodila ob transportiranju. Ko je prihajal na delovno mesto, je z desno nogo tako nesrečno zadel ob stojko s steklom, da se je malo porezal. Tudi Janez K. je učenec. Prakso je opravljal na žagi v Cerkljah. Dne 18. 8. je pomagal pri prenašanju nažaganih gred z dvigalom. Pa ni bil dovolj previden in gred mu je ob priliki spuščanja iz klešč zdrsnila mimo leve noge in mu jo tudi poškodovala. Zadnjič smo omenjali, da tudi naši vrli gasilci niso neranljivi. To se je znova potrdilo z nesrečo 18. 8., ko je Anton Š. pri izstopu iz osebnega gasilskega avtomobila tako nerodno zadel s kolenom desne noge ob vrata, da mu par dni bolniške ni ušlo. Za konec pa zopet nesreča na poti na delo dne 18. 8. Mirsada D. se je spotaknila pri prečkanju cestnih robnikov, ki jih prav sedaj urejajo mimo naše delovne organizacije. Jože J. z vzdrževalnega servisa Stari dvor pa se je ponesrečil 25. 8. pri čiščenju zajemalke motornega nakladalca. Kakor kaže, ni bila brezhibna hidravlika, zaradi česar se je zajemalka prehitro spustila in pri tem udarila Jožeta na desni bok. Na srečo le močnejši udarec. Jure G. KADROVSKE NOVICE Zaposlili so se: OGOREVC KLARA - grafični oblikovalec, pripravnik na tržnem področju ELING ANDREJA, lesar SP, pripravnica v prirezovalnici TUŠEK JANEZ, lesar ŠP, pripravnik v učni delavnici ZUPAN VILJEM, Oblikovalec kovin, pripravnik v vzdrževalnem servisu Preddvor VOŠTIČ JOVANKA, ekonomski tehnik, v finančno-računovodski službi OBLAK HERMAN, lesar ŠP, pripravnik v enoti montaže OSREDKAR FRANC, iz JLA v prirezovalnici MOŽINA FRANČIŠKA, lesni tehnik, pripravnica v operativni pripravi dela STROPNIK PETER, gradbeni tehnik, v predstavništvu Celje BERTONCELJ ZORA, dipl. oec., v finančno-računovodski službi BOŽEK DARKO, strugar, v vzdrževalnem servisu Stari dvor ZUPAN MATEJ, lesar, pripravnik v proizvodnji montažnih objektov MRAK MATEJ, lesar ŠP, pripravnik v proizvodnji montažnih objektov FILIPIČ STANKO, lesar ŠP, pripravnik v učni delavnici KAŠTRUN JELKA, za določen čas, v proizvodnji podbojev Preddvor Z delom so prenehali: BERGANT SIMON HRIBERNIK BOŠTJAN ŠTULAR MIRO HOZJAN ANA HOČEVAR NEŽKA Na odsluženje vojaškega roka je odšel: OSREDKAR MITJA Upokojil se je: MORE MIROSLAV V Jelovici se je zaposlil 1. 4. 1955, bil je mizar, v času zaposlitve je opravljal razna mizarska dela v proizvodnji vrat, pred odhodom v pokoj pa je opravljal dela in naloge remontnega mizarja. Tovarišu Moretu se za njegovo dolgoletno delo toplo zahvaljujemo. Rodili so se: V začetku septembra smo se s skromnim darilom poslovili od sodelavcev, ki so se upokojili v zadnjih mesecih. Ti so (od leve proti desni); Ivan Ziherl, Alojz Krajnik, Stane Balantič, Olga Stanič, Jože Tomec, Pavla Porenta, Meta Kalan, Marjana Klemenc, Slavko More, Julka Vidmar, Štefan Balažič, Albert Bevk, Stane Černelč in Miha Logar. Med upokojenimi sodelavci je tudi direktor DO Matjaž Čepin, ki pa še ni za v penzion. Želimo jim veliko zdravih let. DOLENC JURIJU in MOJCI sin —--------------:--- ALEŠ GABER VIDI sin SIMON ŠINK ALOJZU sin JANEZ LAŽJE DO OZIMNICE Ozimnica postaja vse večji problem, saj so cene že tako visoke, da resnično kar obilno okrešejo družinski proračun. Zato je sindikat Jelovice sklenil, da bo 'Jdvcem pomagal z nakupi ozimnice v treh obrokih. Za 200.00C uin bonov boste lahko kupili nekatere stvari iz ozimnice (kaj bo to, boste pač lahko prebrali na oglasnih deskah), to ,,posojilo" pa boste vrnili v 3 mesecih. Verjetno bo ta poteza IO sindikata marsikateremu temeljito olajšala nakup te potrebne ozimnice. Poročili so se: DEMŠAR RADO in RUSTAVRH MARJETA POLAJNAR JANEZ in STANONIK MARIJA MARTIČ PETER Iskreno čestitamo! VRTNA GARNITURA CENEJE Vrtna garnitura, ki smo jo predstavili tudi v našem glasilu, je pri delavcih naletela na precejšnje zanimanje. Zato je vodstvo tržnega področja predlagalo, 10 sindikata pa je to pobudo sprejel, da boste lahko delavci Jelovice kupili 1 tako vrtno garnituro po tovarniški' ceni in na 4 obroke. Ta ugodnost bo seveda veljala le za delavce Jelovice. UREDNIŠKI ODBOR: glavni in odgovorni urednik Danica Miklavčič, člani: Stanka Žbogar, Franc Ziherl, Milan Omahen, Jana Debeljak, Anton Zupan, Irena Košnjak. Tehnični sodelavec Janez Čadež. Naklada 1.750 izvodov. Tisk: Tiskarna LINKE, Sp. Pirniče PREDSTA VNISTVO IZOLA Jelovica ima hrvaško in črnogorsko Primorje pokrito kar s šestimi poslovalnicami. Tržišče slovenskega Primorja pa so po svojih močeh obdelovali iz poslovalnice Pula. Novo odprto predstavništvo v Izoli bo omogočilo intenzivnejšo obdelavo tržišča na tem delu Slovenije. Simonov zaliv v Izoli je zelo poznan kot turistični kraj. Tam pa stojijo tudi obrati Stavbenika Koper, ki nam je del prostorov odstopil za ureditev predstavništva. Tako je Jelovica obogatila dosedanjo skromno ponudbo stavbnega pohištva in montažnih hiš v Slovenskem Primorju s svojim prodajnim asortimentom. Kljub začetnim težavam so rezultati že za avgust — prvi mesec poslovanja — zadovoljivi, saj je bilo realizacije za 24 milijonov din (brez gradbene operative). Predstavništvo vodi mladi Dejan Škerjanc — lesarski tehnik, nad njim pa bo bdel poslovodja poslovalnice Pula — Ste-vo Adžič, ki ga že poznate kot izkušenega poslovodjo. Svoje organizacijske sposobnosti je dokazal prav ob odpiranju tega predstavništva, saj je od sklepa DS pa do otvoritve v Izoli 4. avgusta trajalo manj kot dva meseca. Zgleda pa, da smo imeli tudi srečno roko pri izbiri predstavnika, saj je Dejan zelo prizadeven in iznajdljiv! Kako prijetno ima urejene prodajne prostore, si lahko sami ogledate, če se boste ustavili v Izoli in si šli potešiti žejo v bližnji lokal „Simonček". Obljubljamo, da brž ko bo naš propagandist Milan spet dobil svojo delavnico, bo izdelal še lične napisne table ob vpadnicah, tako da spraševanje, kje je Jelovica, ne bo več potrebno. M. B. SGP STAVBENIK Koper je že dolgoletni odjemalec našega stavbnega pohištva. Promet poteka preko naše poslovalnice v Puli in tu ima za uspešno sodelovanje največ zaslug vodja poslovalnice Pula tov. Stevo Adžič. Ob otvoritvi predstavništva Jelovice v Izoli je naš direktor tov. Matjaž Čepin izročil priznanja za uspešno dolgoletno sodelovanje bivšemu direktorju,' sedaj svetovalcu direktorja DO SGP Stavbenik TOZD Obrtni obrati Izola tov. Srečku Škofiču ter sedaj že upokojenemu šefu Mizarskega obrata tov. Rafu Krpanu. V življenju trnja, a cvetja na grob! Pač bolje bilo bi narobe: sadite nam rajši v življenju cvetic, a trnje shranite za grobe! ZA RAZVEDRILO - ZA R VODORAVNO: 1. vrsta tkanine, 4. Simenonov junak, nezmotljivi inšpektor, {^sloviti švedski filmski režiser (lngmarj^.9. riba severnih morij, 10. majffna ovčka, 11. antična boginja več prednjeazijskih ljudstev, 13. cvetica. 15. slovenski pesnik in politik, med soustanovitelji OF (Edvard), 17. slovenski zborovodja, zbiralec narodnega blaga, utemeljitelj naše etnomuzikologije (France), 20. jegulja, 22. letovišče na italijanski rivieri (1920 krivična pogodba med SHS in Italijo), 24. velik grški otok v Egejskem morju, 26. slovito letoviško mesto na Floridi, 27.,pokrajinaTv Kanadi, 28. hrvaški glasbeni zgodovinar (Josip), 29. glasbilo pouličnih muzikantov. NAVPIČNO: 1. turistični center pod Durmitorjem, 2: starodavni grški kipar (»Metalec diska«), 3. veliko mesto na Finskem, 4 najvišji vrh zahodnih Julijcev (Poliški Špik), 5. bombažna tkanina, 6. veliko mesto v Argentini ob reki Parana, 7. trščica, 12. knez v 7. stoletju, voditelj močne slovenske plemenske zveze (pridruženi tudi Slovenci v Karantaniji), 14. ograda za živino, 16. ameriški skladatelj popularne orkestralne glasbe (Aaron), 18. francoski avantgardni dramatik španskega rodu (Fernando), 19. pokrajina v srednji Italiji (glavno mesto Firence), 21. koncentracijsko taborišče v fašistični Italiji, 22. južnoameriški ples, 23. nekdaj popularni ameriški pevec (Frankie), 25. več staroperzijskih kraljev. - Prav čudovitega razgleda ravno nimate, bi rekel. Povsod ga zakrivajo te visoke gore. - Čestitam profesor! • Posrečilo se jel Življenje ni šala in zabava za užitek ne izpolnitev najdražjih misli in sanj. Življenje je izpolnitev dolžnosti. Ivan Sergejevič Turgenjev Zakaj si izgubljal čas z nesmiselnim lovom za denarjem? Zakaj bi si kopičil skrbi za stvari, ki pridejo jutri? Zakaj bi se prepiral, zakaj bi sitnaril, zakaj bi se nesmiselno napenjal in zakaj bi spal, če sije sonce? Mirno si vzemi čas za srečo!