PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	nn	1 •
Abb. postale i gruppo	- Lena 3U	lir
Leto XVI. - St. 143 (4606)
De Gaulle ponavlja septembrski poziv med sojenjem borcev za zaprtimi vrati
Dejal je, da bodo «informatorji vsega sveta» lahko navzoči pri referendumu Ni jasno ali je mislil s tem tudi kontrolo OZN, kot so zahtevali Alžirci - Vojaško sodišče je ponovno zavrnilo zahtevo odvetnikov obrambe, naj bo sojenje javno
PARIZ, 14. — 2e ves teden pričakovani de Gaullov govor so po radiu in televiziji poslušali in gledali Francozi in Alžirci danes ob 20. uri. «Vse težnje so lahko predmet razgovorov, da bi se določili pogoji za referendum, za volilno kampanjo in za nadzorstvo nad volitvami«, je dejal de Gaulle.
»Ponovno se obračam na voditelje vstaje in izjavljam jim, da jih čakamo tukaj, da bi z njimi naši1' častno rešitev glede berb, ki se še vedno nadaljujejo, za ureditev vprašanja orožr ja, za določitev prihodnosti borcev. Potem ko bo vse določeno, bo alžirsko ljudstvo v miru prišlo do besede.
Odločilo Ijo samo ono. Toda kar se mene tiče, sem prepričan, da bo izbralo razumno rešitev:	uresničita
zvezo s Francijo in s sodelovanjem skupnosti preobrazbo Alžirije v moderno in bratsko državo.«
»Mislim, da nismo bili nikoli bliže stvarni rešitve. Dejstvo ie, da umira danes v enem dnevu štirikrat manj ljudi kot Prej. Predvsem nihče več ne {rdi, da ni samoodločanje Al-rircev o njih usodi edina mož-ha rešitev te zapletene in žalostne drame. Obstajajo pa vsa jamstva, da bo izbira popolnoma svobodna, da bodo infor-hiatorji vsega sveta imeli popolno možnost da ugotovijo, da bodo vse — da, vse — vse težnje lahko sodelovale pri razpravljanju, s katerim bodo določeni pogoji za referendum,
Za volilno kampanjo in za kontrolo volitev.«
De Daulle je takole nadalje-val: «Na podlagi stvarnosti — tako kot dela sedaj enajst afriških republik — bomo z njimi zgradili svobodno in prijateljsko skupnost in v tem okviru gojili tesne odnose, prežete s francosko kulturo, podpirali bomo iste ideale in pripravljali bomo na skupno obrambo.«
De Gaulle je poudaril da-“je, da bo sredi današnjega razrvanega sveta francoska skupnost vrnila ((življenjskost« th istočasno «služila razumnosti in bratstvu«. Dejal je, da bo čez 20 let Francija dvakrat bolj bogata kot je danes, ker se predvideva, da se bo življenjsKa raven dvigala Jsako leto za 5 ali 6 odstotkov, nabavna moč potrošnikov pa za 4 odstotke letno, srednje šole bodo štele kmalu 3 milijcne učencev, kar le petnajst krat več kot pred ®0, leti, visoke šole bodo imele v prihodnjih 10 letih 600 tisoč študentov, medtem ko Jih je bilo leta 1900 samo 30 tisoč. «Cez 5 let, je zaključil de Gaulle, bo francoska ali efriška nafta zadostila našim ""iiMiiiimimiinmiiiii iii m m minil milimi
Izredno stanje v Belgijskem Kongu
Eli z a b et h vi lle , 14. —
Uradno javljajo, da so proglasili izredno stanje v rudarski pokrajini Katanga, v Južnem predelu Belgijskega Konga.
Italijanski kovinarji v Jugoslaviji
Beograd, h. — v Beograd je danes zjutraj prispele sindikalna delegacija kovi-Usrjev Italije pod vodstvom ciana centralnega odbora Re-hata Capellija. Delegati se bodo razgovarjali z jugoslovan-^kimi sindikalnimi funkcio-dar ji o delu jugoslovanskih ?iftdikatov, o razdelitvi dohodka, o politiki investiranja, o Zaščiti pri delu in drugih vprašanjih.
Incident v Cape Canaveralu
tCAPE CANAVERAL, 14. -o je skupina tehnikov pregledovala raketni izstrelek vr-*te «Titan«, ki bi ga bili mo-*®li izstreliti, je prišlo do eksplozije, ki je povzročila ?d)rt enega tehnika, šest pa ■Jie ranila. Gre za prvi pri-nesreče s človeškimi *rtvamii na tem poskusnem v teh poslednjih de-
•sfcih letih.
 «»-------
Ulbrichtovi pogoji za Zahodni Berlin
Berlin, 14. — Generalni ;ainik vzhodnonemške delav-partije Walter UMbricht *?, govoril danes pred partijskim aktivom. Govor vsebuje Pdgoje za rešitev berlinskega Vprašanja. Ti pogoji so stede-
1. Prepoved izstrelkov in a-L°mskega orožja v zahodnem "•rlinu.
J. Postopni umik tujih čet. Razveljavitev zasedbene-
g® statuta.
4. Odstranitev središč so-r*žne in vohunske dejavnosti.
Zahodni Berlin naj po--tane svobodno in neodvisno ?\»to, ki bo neodvisno od ahodne Nemčije.
potrebam. Neizčrpne rezerve saharskega plina pa lahko spremenijo življenje v Alži riji in lahko vplivajo na vso Evropo. Dejstvo, je, da bo Francija imela doma svojo lastno energijo, strujo in gorivo in jo bo dobavljala še drugim in to je eden izmed elementov, ki je najpomembnejši za svetovni razvoj in ki pomeni za našo neodvisnost take posledice, ki jih še ne moremo pravilno do kraja oceniti«.
Nato se je de Gaulle pohvalil, kaj vse je njegova vlada storila za razvoj Francije. Se prav posebej pa je poudaril, da ima Francija danes vzorne atomske naprave.
Glede Alžircev je dejal, da so se pred kratkim s kantonalnimi volitvami poslužili svojih pravic, kar je pač vsakomur moralo zveneti kot i-ronija, saj se je teh volitev udeležilo komaj 20 odstotkov volivcev. De Gaulle pa je trdil, da je 57 odstotkov volivcev «izvolilo svoje predstavnike«, ^ ki da so «dve tretjini muslimani, ki bodo sklepali o alžirskih vprašanjih v pričakovanju, da bodo ta vprašanja ko bo dosežen mir — v celoti predmet referenduma«.
Poudaril je, da je bila 15. septembra ((začrtana s proglasitvijo načela samoodločbe za Alžirce jasna in ravna pot, ki mora Alžirijo pripeljati do miru«. «To pot je sprejela vlada, parlament pa jo je o-dobril«.
Prvi komentarji poudarjajo zlasti de Gaullovo obljubo, da bo referendum popolnoma svoboden in da bodo »informatorji vsega sveta lahko ugotovili, da bodo vse tedence sodelovale v razpravi, ki bo določila pogoje za referendum, za volilno kampanjo in za kontrolo volitev«. Te besede se namreč lahko zelo široko tolmačijo. Med ((informatorje vse-ga_ sveta« spadajo lahko namreč ne samo novinarji z Vzhoda in Zahoda, temveč morda tudi opazovalci Združenih narodov ali pa^ nevtralnih držav. Voditelji alžirske osvobodilne fronte so namreč zahtevali navzočnost opazovalcev Združenih narodov.
Zaradi tega so nekateri komentatorji mnenja, da je storil danes de Gaulle korak naprej kljub nekaterim nedavnim nasprotnim stališčem Sou-stella, Bidaulta in drugih. Seveda je treba počakati, kakšno bo uradno tolmačenje njegovega govora, ko bodo predstavniki alžirske vlade zahtevali pojasnila, kaj je pravzaprav mislil. Ce bo to uradno tolmačenje elastično in dovolj široko, ni izključeno, da bo do po-
gajanj verjetno prišlo No, poudariti je treba, da se v Alžiru istočasno vrši pred vojaškim francoskim sodiščem sodna razprava proti borcem za svobodo Alžirije — za zaprtimi vrati, ker se hočejo skriti pred svetom — seveda zaman — vsa mučenja teh borcev in njih strašni umori v kolonialnih zaporih. Danes so bili novinarji lahko navzoči v sodni dvorani samo nekaj minut, ker je sodišče ponovno razpravljalo o zahtevi braniteljev, naj -e razprava nadaljuje javno. Toda sodišče je ponovno zavrnilo zahtevo z jalovimi izgovori. Odlok sodišča je povzročil živahne proteste obtožencev. Anmed Akaše je dejal:
((Priča smo parodiji pravosodja! Obtoženci pri tem ne bomo sodelovali«.
Ra/.piava se je nato nadaljevala za zaprtimi vrati. Odvetniki so sklenili, da zaradi
tega ne bodo imeli obrambnih Murville pr?d narodno skup-
govorov. Zato se je pričakovalo, da bo razsodba izrečena že danes. Toda zvečer, ko je občinstvo lahko ponovno vstopilo v sodno dvorano, je predsednik izjavil, da se bo razprava jutri dopoldne nadaljevala. Odvetniki obrambe so namreč poslali prvemu predsedniku sodišča v Alžiru zahtevo, v kateri protestirajo proti sklepu sodišča. Toda ao-coj je predsednik sodišča ponovno zavrnil zahtevo branilcev, ki so zahtevali odložite" procesa v pričakovanju, da do najvišja sodna oblast v Alžiru odgovorila na njihovo vlogo. Predpostavlja se, da je na tajni razpravi danes že govoril javni tožilec in da so bile zaslišane priče, tako da bo verjetno že jutri zjutraj izrečena razsodba Danes je govoril tudi zunanji minister Couve de
šdno o mednarodo-političnem položaju ter s tem odprl razpravo o zunanji politiki, ki bo trajala dva dni. «Zivimo v dobi, ki bo lahko odločilna za Zahod. A-zija je razburjena, Srednji vzhod živi v nestalnem ravnotežju, Afrika je v polni vstaji. Tekma bo lahko odločilna za Zahod, v vsakem primeru pa za Evropo» Izrazil je upanje, da se bodo razgovori pri vrhu nekega dne nadaljevali. Dejal je, da bo potrebno spremeniti nekatere diplomatske metode: o-sebni napadi nimajo nobenega opravka z javnimi zadevami in z odnosi med državami. Naloga Francije in drugih je podpirati razvoj odnosov z Vzhodom, uresničiti «u-činkovito in kontrolirano razorožitev, v prvi vrsti na pod-ločju jedrskega orožja).
Titov odgovor Prvi razgovori na Brionih
Tito poudarja aktualnost, konstruktivnost in dalekosežnost novega sovjetskega predloga za razorožitev in izraža mnenje, da bi se našli v okviru OZN boljši rezultati
selilo, ker ste v najnovejšem predlogu o razorožitvi bistve-
lm Hill IIII lllll IIIIIII Iti lllflll ■llllllllMllllllllllniiii mn || niiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitKiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiillHllllllllliliiiniKKiiitiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiii ihiiiiii
Poslanska zbornica odobrila proračune finančnih ministrstev
Tambroni prestal
Razen poslancev KD, MSI in 4 neodvisnih desničarskih poslancev, je za proračune glasovalo še 6, oziroma 8 drugih poslancev - Kongres PDI bo 12., 13. in 14. septembra - Ostavka treh senatorjev PSI
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 14. — Predsednik republike maršal Tito je danes odgovoril na pismo, ki mu ga je poslal 2. junija predsednik sovjetske vlade Hruščev v zvezi z najnovejšim sovjetskim predlogom o razorožitvi. Maršal Tito v svojem odgovoru, ki ga je državni podtajnik za zunanje zadeve Veljke Mičunovič izročil danes sovjetskemu veleposlaniku v Beogradu, Zamčevskemu, ugotavlja, da je jugoslovanska vlada pozorno proučila predloge sovjetske vlade, katere smatra za zelo »aktualne, konstruktivne in daljnosežne«.
»Zagotavljam vam, poudarja Tito, da bo jugoslovanska vlada vsestransko podprla vaše predloge o razorožitvi, ker po našem mnenju vsebujejo elemente, ki lahko zagotove človeštvu mir in miroljubno sodelovanje med vsemi narodi sveta. Nas je posebno razve-
(Od našega dopisnika)
RIM, 14. — Poslanska zbornica je danes odobrila proračune finančnih ministrstev, in sicer: proračun zakladnega ministrstva s 306 glasovi, proti 258; proračun finančnega ministrstva s 308 glasovi, proti 256, in proračun ministrstva za dTŽavno bilanco s 306 glasovi, proti 258.
Za to glasovanje je vladalo precejšnje zanimanje v
političnih krogih, ker je šlo za prvo tajno glasovanje poslancev po zaupnici, ki jo je Tambronijeva vlada dobila preteklega 8. aprila, ko je prejela 300 glasov, proti njej pa je glasovalo 293 poslancev. Takrat so, poleg poslancev KD (272) glasovali za vlado tudi poslanci fašistične MSI (24), hkrati pa še neodvisni desničarski poslanci Cremisima, Degli Occhi, Lu-cifero in Alliata. Zdi se torej, da so tudi vsi poslanci levega krila KP držali besedo in disciplinirano glasovali za vlado. Za MSI se je itak vedelo, da bo glasoval za proračune, pa tudi stališče ostalih štirih neodvisnih poslancev se ni med tem spremenilo. Ostane vprašanje, kje je vlada nabrala še ostalih šest, oziroma osem glasov. Morda med liberalci ali monarhisti, morda pa tudi pri obeh. Vsekakor pa drži, da je Tambronijeva vlada to prvo preizkušnjo do-
bro prestala in utrdila svoj položaj..	n,-,
Na dopoldanskem zasedanju je poslanska zbornica najprej nadaljevala z diskusijo o proračunu ministrstva za zunanjo trgovino, nato je minister Tra-bucchi zaključil diskusijo o proračunu finančnega ministrstva in podčrtal zvestobo dosedanji davčni politiki. Glede davčnih utaj je dejal, da je treba storiti še mnogo, ker je še vedno preveliko število onih velikih profesionistov, trgovcev in industrijcev, ki prijavlja manj kot 5 milijonov letnih dohodkov. Ko je govoril o delnicah in o uveljavljanju čl. 17 zakona Tremelloni, je dejal, da ga je treba izvajati kljub pomanjkljivostim, ker .e pač zakon, in napovedal reformo zakona iz leta 1942 o poimenskih delnicah. Napovedal je, da proučujejo reformo davka na dedovanje, hkrati s spremembo prometne takse na avtomobile. Znižali bodo tudi trošarino na kakao.
Nato je govoril zakladni minister Taviani, ki je med drugim povedal, da znašajo držav-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiHiiiiHiHiiiiiiiniuiinniuiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiii
EISENHOWER V MANILI
Japonski študentje demonstrirajo proti aretacijam Danes stavka skoro 6 milijonov japonskih delavcev
MANILA, 14. — Danes zjutraj ob 9.45 je prispel s štiri-motornim letalom na uradni obisk v Manilo, glavno mesto Filipinov, predsednik Z DA Eisenhower. Dobrodošlico mu je izrekel filipinski predsednik Carlos Garcia. Navzoča je bila precejšnja množica ljudi, zlasti pa precej žena v pisanih «sajah», moški pa v tradicionalnih srajcah «ba-rong«, ki so predsednika toplo sprejeli in ga pozdravljali tudi vzdolž ceste, ki vodi z letališča v mesto. Letalo je pristalo na letališču Clark, ker Manila nima še urejenega dovolj dolgega vzletišča za reakcijska letala. Pred prihodom je vodstvo sindikatov «KMP» sklenilo, da ne bo priredilo protestnih demonstracij, ker je predsednik Garcia zajamčil, da ne bo z Eisenhovverjem razpravljal o vprašanjih, ki zadevajo pravno ureditev a-meriških vojaških oporišč in vprašanja vojnih povratnikov. Eisenhower bo ostal v Manili do četrtka, ko bo odpotoval na Formozo s križarko «St. Paul«. Prvič je bil Ei-senhower na Filipinih pred prvo svetovno vojno kot major ameriške vojske in pomočnik gen. Douglasa Mac Arthurja.
Po policijskih poročilih je množica, ki je sprejela predsednika ZDA, štela čez en milijon oseb vzdolž 12 kilometrov dolge ceste od letališča do Manile.
Največje manifestacije so bile v središču mesta. Množica je zlogovala besede «Mabuhaj Ike«, kar pomeni «2ivel Ike«. Bilo je tudi več slavolokov.
V odgovor na dobrodošlico je Eisenhower poudaril prijateljstvo ZDA s Filipini, dodal pa je, da obstajajo med obe-
ma državama »nekatera vprašanja, ki so podobna vprašanjem v okviru ene same družine«. O teh vprašanjih se lahko razpravlja in pogaja v «duhu medsebojne zvestobe in skupnih idealov«. Med napisi, ki jih je nosila množica so bili tudi taki, v katerih se zahteva, naj ZDA ravnajo s Filipini kot z enakopravno državo in naj vlada ZDA zadovolji filipinske zahteve glede vojne odškodnine.
Jutri bosta začela oba predsednika s političnimi razgovori, o nekaterih spornih vprašanjih.
Medtem pa se na Japonskem nadaljujejo protiameriške demonstracije. Policija je aretirala več sindikalistov in študentov v zvezi z demonstracijami proti Hagertyju prejšnji teden. Toda ko so prišli policaji do univerzitetnega poslopja, so študenti metali nanje kamenje. To se je zgodilo sinoči. Danes zjutraj pa je demonstriralo okrog 2.000 študentov pred parlamentom in protestiralo proti včerajšnjim aretacijam. Socialistična stranka je objavila poročilo, da bo organizirala demonstracije pred vladno palačo in prefekturo v Tokiu. Študentje so odšli nato pred prefekturo in zahtevali izpustitev aretiranih na svobodo.
Popoldne pa je bilo v Tokiu protestno zborovanje proti ameriško-japonskemu paktu. Na zborovanju je bilo okrog 10.000 intelektualcev, med katerimi tudi Nobelov nagrajenec za fiziko, Hideki Juka-va in bivši rektor univerze, Sigeku Nambara, ter številni drugi univerzitetni profesorji, strokovnjaki, umetniki itd. Podobna zborovanja so bila tudi po vseh drugih večjih
japonskih mestih. Fioto, Hi-rošima, Sendaj itd. V Hiro-šimi in Sendaju poleg tega študentje že dva stavkajo in na univerzah ni predavanj.
Vodstvo sindikatov pa je izdalo potrebna navodila za jutrišnjo stavko, ki se je bo udeležilo skoro 6 milijonov delavcev in nameščencev, S stavko bo delavstvo protestiralo proti japonsko-ameriške-mu paktu. Delavstvo bo stavkalo tako ,da bo prenehalo z delom od 25 minut do dve uri. Stavka bo najbolj vidna na železnicah ter na avtobusnih in tramvajskih zvezah in v šolah.
Delavstvo v kemičnih tovarnah in železarnah ter v pristaniščih pa bo stavkalo 24 ur.
Vlada pripravlja ukrepe, da bi preprečila demonstracije ob Eisenhowerjevem prihodu 19. t.m. Sporočila je, da bo »izvršni odbor za sprejem Ika« mobiliziral en milijon ljudi, ki se bodo postavili vzdolž ceste med letališčem in cesarsko palačo. Mobilizirali so tudi 35.000 gasilcev, ki bodo pomagali 26.700 policajem. Petnajst tisoč vojakov (popolna divizija) pa bo v pripravljenosti, da bi nastopili v primeru hujših neredov.
Iz Washingtona poročajo, da je zunanjepolitična komisija senata odobrila soglasno novo japonsko-ameriško pogodbo. Komisija za poslanske zbornice pa je priporočila, naj se program za vojaško in gospodarsko oomoč v inozemstvu zniža za 790 milijonov in 500.000 dolarjev. Eisenho-wer je predlagal v ta namen 4 milijarde in >75 milijonov dolarjev, kongres pa je pred kratkim odobril vsoto 4 milijarde 86 milijonov 300 tisoč dolarjev.
ni dolgovi 5858 milijard lir; da so se vloge v kreditnih zavodih dvignile na 5223 milijard, od katerih odpade na hranilne vloge 3130 milijard; da znaša denarni obtok 2138 milijard. od katerih odpade 2063 milijard na bankovce in 75 mi. lijard na kovance: kar zadeva javne investicije, so v letih 1955-60 znašale 478, 489, 656, 624 in 994 milijard, v letošnjem finančnem letu pa bodo dosegle 1000 milijard; izvoz se ;e v prvih treh mesecih letošnjega leta dvignil na 548 milijard, v primeri z istim razdobjem v letu 1950, in zadeva v glavnem tekstilno, metalurško m mehanično industrijo ter nekatere kemične proizvode: glede plačilne bilance je dejal, da se ugodno razvija, podatkov pa ni navedel. Zaključil je s trditvijo, da italijanska gospodarska politika teži za povečanjem blagostanja italijanskega naroda, da bi «v svobodi dosegli in uresničili socialno pravičnost«.
Tambroni je v svojem govoru ponovno poudaril, da italijanska gospodarska politika teži za gospodarskim razvojem, ki more privesti do reform gospodarske strukture dežele. V polemiki z Amendolo (KPI) je dejal, da sprememba gospodar, ske strukture nekega sistema ni vprašanje dni ali mesecev, ampak zadeva let in desetletij. Glede razširitve potrošnje, je Tambroni dejal, da je to sicer cilj vlade, da pa je treba ravnati s previdnostjo.
V nadaljevanju je Tambroni dejal, da vlada ne nasprotuje zamisli »koordiniranega in načrtnega posega države na gospodarsko področje«, vendar pa da pri tem računa tudi na prispevek «zdrave zasebne pobude«. S tem v zvezi je Tambroni podčrtal potrebo po novi strukturi državnega proračuna, kar da je državno računovodstvo že proučilo, da bi z reorganizacijo ministrstva za državni proračun vskladili in načrtno stopnjevali dejavnost države na gospodarskem področju.
S posegom še nekaterih govornikov je senat zaključil splošno diskusijo o proračunu ministrstva za obrambo. Jutri bo govoril obrambni minister Andreotti, nakar bo sledilo glasovanje 0 proračunu.
Nenni, Pertini in Ferri so cbiskali predsednika zbornice Leoneja in ga prosili, da naj postavi čimprej na dnevni red zakonske predloge o spremembi pokrajinskega volilnega zakona. Leone je obljubil, da se bo to zgodilo na enem prihodnjih zasedanj zbornice.
Danes je zasedal centralni odbor PDI, na katerem je Covelli poročal o političnem položaju in poudaril nujnost, da se PDI politično opredeli v vedno večji meri in v parlamentu tolmači težnje svojih volivcev, ki da pripadajo najrevnejšim in srednjim slojem. Kritiziral je sedanje zadržanje MSI, tako v parlamentu, kakor na javnih zbo-lovanjih, omenil 2,bližanje med PDI in PLI ter zahteval spremembo sedanjega pokrajinskega volilnega zakona v proporcionalističnem smislu, v polemiki s stališčem KD pa je podčrtal, da to vprašanje ne zadeva le demokristjane, ampak parlament.
Znano je namreč, da so vse stranke za proporcionalni sistem. pa tudi levo krilo KD, in da temu nasprotujejo >e «dorotejci« in desnica KD, ker bi uveljavljenje proporcionalnega sistema utegnilo pomeniti za KD izgubo kakih 30 pokrajinskih uprav. Po diskusiji
so določili datum strankinega kongresa, ki bo 12., 13. in 14. septembra letos.
Danes se je sestala skupina socialističnih senatorjev in razpravljala o političnem zj. držanju socialističnih senatorjev v zvezi s sedanjim političnim položajem znotraj PSI. Senatorji Cianca, Giacometti n Milillo. ki pripadajo levi struii, so podali ostavko, ki je niso umaknili, kljub temu, da ni bila sprejeta. Diskusijo so preložili na prihodnji teden. V skupini senatorjev PSI so avtonomisti v večini, trije zgoraj omenjeni senatorji pripadajo levi struji, eden pa je pristas Lelia Bassa. Tajnik skupine Mariotti je na vprašanje novinarjev dejal, da glede tega nima kaj povedati.
A. P.
no olajšali sporazum s tem, da ste v precejšnji men stopili naproti stališčem druge strani. dali realne možnosti za postopno razorožitev in posebno važnost prepovedi jedrskim, vodikovim, raketnim in diugim rušilnim sredstvom, ki človeštvo najbolj ustrahujejo*.
Potem, ko je poudaril, da je Jugoslavija vedno posvečala tem vprašanjem velik pomen, izraža maršal Tito neke pridržke glede možnosti, da bi odbor desetih v Ženevi lahko zagotovil izvajanje rešitve tako važnega vprašanja, kot je razorožitev. «Mogoče bi bilo koristno, piše Tito, ce bi se poskušala najti še neka druga pot, ki bi dala boljše rezultate, kot pa so rezultati, doseženi po sedanjih razgovorih odbora desetih, v prvi vrsti s pomočjo Združenih narodov, kar menim, da odgovarja tudi vašemu mnenju*.
Tito nadalje poudarja, da jugoslovanska vlada ne misli s tem omaloževati pristojnosti in funkcije odbora desetih, temveč, da mu bo, kolikor se nje tiče, dala vso podporo. Na koncu izraža Tito upanje, da bo s pomočjo miroljubnih sil v svetu, ki so z velikim zadovoljstvom pozdravile zgodovinske predloge Hruščeva, mogoče, če ne naenkrat, vsaj postopoma prekoračiti tiste ovire, ki jih postavljajo razni vojne željni krogi, ko gre za rešitev vprašanja razorožitve.
Na otoku Vanga, na Brionih, so se začeli danes politični razgovori med Naserjem in Titom ter njunimi sodelavci. S strani Z AR so se razgovorov udeležili notranji minister Zaharija Muhjedin, zunanji minister Favzi, minister za posle predsedništva republike. Ali Sabri, predsednik republiškega sveta sirske pokrajine, Nuredin Kahava, in velejioslanik ZAR v Beogradu, Sabet Aris. Z jugoslovanske strani so bili navzoči podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, Vladimir Bakarič, Mijalko Todorovič, Koča Popovič, Svetislav Stefanovič, Vladimir Popovič, Leo Mates, Josip Djerdja in Dukovič.
Sedanja izmenjava mišljenj med političnimi voditelji Jugoslavije in ZAR je velikega
pomena. Danes bolj kot kdaj prej je med drugim potreba večjega angažiranja miroljubnih sil v svetu, da oi se premagale težave, ki so nastopile po neuspehu v Parizu in pristopilo k miroljubni rešitvi perečih	mednarodnih vpra-
šanj, od katerih rešitve je odvisna ustanovitev miru v svetu. Razgovori Tito-Naser predstavljajo	nesporno pomoč ti-
stim silam, ki so za uveljavljanje miroljubne koeksistence in mirno rešitev spornih vprašanj. Včerajšnji zdravici Tita in Naserja potrjujeta enakost	pogledov voditeljev
Jugoslavije in ZAR pri ocenitvi današnjega mednarodnega položaja.
Po vesteh iz dobro obveščenih krogov so Tito in Naser ter njuni sodelavci danes proučili mednarodni položaj in izmenjali	svoja mišljenja o
vprašanju razorožitve in o vlogi ZN pri rešitvi tega in drugih mednarodnih vprašanj.
Predsednik Tito in njegova soproga sta priredila danes intimno kosilo na čast svojega
gosta. Na kosilu so bili vsi u-deleženci razgovorov. Predvideva se, da oodo Tito, Naser in ostali člani spremstva obiskali tudi nekatere kraje v Sloveniji in na Hrvatskem, med drugim tudi Pliitvička jezera.
B. B.
Slov. filharmonija v Celovcu
DUNAJ, 14. — Slovenska filharmonija v Ljubljani je priredila sinoči zelo uspel koncert v Celovcu. Na koncertu so bili med drugim tudi deželni glavar Wedenig, predsednik sveta za kulturo in znanost Slovenije, Boris Kocjančič, jugoslovanski konzul v Celovcu, Boris Trampuš in številni ugledni javni in kulturni delavci Koroške. Pred koncertom je Wedenig priredil večerjo na čast jugoslovanske delegacije, ki je prispela skupno s filharmonijo v Celovec, po koncertu pa sprejem.
nimiiiiiiimimiitiimmiiimiiiiiiiimimiimmtiiiiiiiiiiiiiimnmmiiiiimmii,,,,,!,,,,,!,,,,,,!!
Konferenca afriških neodvisnih držav
Otvoritveni govor H. Selasija - Pozdravno pismo maršala Tita - Poslanica N. Hruščeva
ADIS ABEBA, 14. — Danes zjutraj je začela z delom konferenca neodvisnih afriških držav. Zastopane so:	Gana,
Gvineja, Liberija, Libija, Maroko, Nigerija, Tunizija, Somalija, Sudan in ZAR. Opazovalce pa so poslali: začasna alžirska vlada, Kamerun, Kenija, Tanganika, Uganda in Angola.
Glavni predmet razprav je: najboljši način, kako doseči solidarnost afriških držav na kulturnem, političnem in gospodarskem področju in kako osvoboditi vso Afriko. Med ostalimi predmeti razprave so:	rasna diskriminacija v
Južni Afriki in drugih deželah te celine, francoski atomski poskusi v Sahari, pomoč alžirski osvobodilni fronti, Zahodna Afrika m Centralna afriška zveza, gospodarsko sodelovanje itd. Nekatere raz-
prave se vršijo po sekcijah
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiititiiiiii,ii„1ii,ii,,ii,tiiiiiiiiiii,ii„iilii,milliI,li„tmii,ill,IIIItIIIII,lliill,ilmllillllllllllllllllllllllf1lllllllltltl)l|
Zahodne pripombe k predlogom SZ in dolg Zorinov odgovor nanje
Zahodne delegacije vztrajajo na istočasnosti pogajanj o razorožitvi in kontroli
ŽENEVA, 14. — Danes je | tudi glede kontrole. Vendar bila najdaljša seja nadaljeva-1 pa je pripomnil, da zahodnja-
nja razorožitvene konference, kajti trajala je tri ure in pet minut. Ponovno je nastopil francoski delegat jules Moch, za njim pa italijanski delegat Martino. Sledil jima je Zorin in romunski delegat Mezin-cescu in končno ponovno Zorin, ki je govoril eno uro.
Moch je nadaljeval svojo včerajšnjo razpravo in se zadržal zlasti na vprašanju kontrole, pri čemer je poudaril, da «v nobenem primeru ne bi Zahod pristal na sporazum brez učinkovite kontrole, ki bi zajamčila potrebno varnost«. Oporekel je učinkovitost sovjetskih predlogov, na podlagi katerih, naj bi se pristopilo šele po podpisu razorožitve-nega sporazuma k pogajanjem o praktičnih kontrolnih ukrepih. Namesto tega je predlagal v imenu Zahoda naslednje: 1. Pogajanja naj bodo istočasno o ukrepih za razorožitev ir. o kontroli: 2. podpiše naj se sporazum glede obeh vprašanj; 3. začetek veljavnost; sporazuma in istočasna vzpostavitev kontrolnih organizmov, ki u-strezajo ukrepom prve faze.
Moch je nato izrecno vprašal delegacije petih vzhodnih držav, ali pristajajo, da «e o načinu nadzorstva razpravlja pred podpisom pogodbe za razorožitev in poudaril da morajo biti določbe o kontroli vključene v sporazum. Dalje je vprašal, ali pristajajo, da se bo kontrola izvajala ne samo glede odstranitve vojnega materiala, temveč tudi o količinah, ki bodo ostale po odstranitvi; vprašal je tudi, če se strinjajo, da se kontrola izvaja ne samo na podlagi izjav kontroliranih držav, temveč tudi glede njihove iskrenosti, tako da se kontrola istočasno prepriča, ali obstaja še kaka druga zaloga tajnega orožja.
Za Mochom je Martino izjavil, da novi sovjetski predlog dejansko izraza zbližanje stališč med Zahodom in Vzhodom ter da gre za koncesije zahodnim stališčem. Pri tem je navedel sovjetski pristanek na načelo mednarodne organizacije za ohranitev miru. Martino je nato izjavil, da ugotavlja napredek v sovjetskem načrtu
ki trdijo, da ne more biti kontrole brez razorožitve, medtem ko je manj sprejemljiv sovjetski predlog, da kontrola ne more biti povezana s ((predmeti razorožitvenega sporazuma«.
Martino je. izjavil nato, da je najbolj očitna sovjetska koncesija na področju »skupnih proučevanj«, »ki pa so omejena na vprašanje uničenja jedrskega, kemičnega in biološkega orožja ter na organizacijo ohranitve miru«. I-talijanski delegat je poudaril, naj bi se ustanovila v ta namen posebna delovna skupina. S tem v zvezi je postavil Martino Zorinu dve vprašanji; 1. Zakaj predlaga tako o-mejitev? 2. Zakaj proučevanje ni zamišljeno kot prvi korak za vsak razorožitveni ukrep?
Po drugi strani pa prav nenehni tehnični razvoj oboroževanja povzroča potrebo stalnega študijskega organizma, ki bi hkrati zajamčil u-činkovitost razorožitve in u-strezno kontrolo.
»Prednost, ki jo dajejo sovjetski predlogi atomski razorožitvi — ne da bi hoteli pri tem misliti na željo, da se oslabi zahodno zavezništvo — bi v prvi fazi povzročila motnje v sedanjem ravnovesju sil v Evropi jn bi zaradi tega onemogočila uresničenje sporazuma, in sicer kljub temu, da novi predlogi izrecno določajo načelo, da nobena država ne sme imeti kakršnih koli vojaških prednosti zaradi razorožitve. Jasno je, kakšno prednost bi imela Vzhodna Evropa zaradi atomske razorožitve predvsem, če bi se z evropske celine istočasno umaknile — kot predlaga sovjetski načrt — ameriške in britanske čete in če bi bila uničena njihova oporišča in njihove zaloge. To ne bi omogočilo zadostnega ravnovesja položaja kot je dejal Zorin,« je nato izjavi! Martino in nadaljeval: «Niti umik sovjetskih sil iz Vzhodne Evrope ne bi omogočil ravnotežja — kot je predlagal
Zorin — ker te čete prav gotovo ne bi bile ločene od tistih ozemelj s kakim oceanom. To končno ne bi moglo predstavljati niti večjega jamstva glede obveznosti nadaljnje konvencionalne razorožitve. Zaradi tega je ravnotežje sil možno samo, če se obravnava vzporedno in s potrebno postopnostjo atomska in konvencionalna razorožitev«, je zaključil svoj govor Martino.
Nato je na kratko govoril romunski delegat Mezincescu, za njim pa je takoj začel svojo dolgo razlago Zorin. Odgovarjal je Mochu in Martinu precej polemično. Poudaril je predvsem enakost pogledov novih sovjetskih predlogov z nekaterimi francoskimi stališči. Ponovno je zahodnjakom postavil vprašanje, ali so pripravljeni uničiti prevozna sredstva za tomsko o-rožje. Nato je podčrtal, da medtem, ko so bili s sovjetske strani storjeni napori, da se predlogi približajo zahodnim, zahodnjaki ne kažejo e-nake pripravljenosti. Njihove zahteve po pojasnitvah nekaterih točk novega sovjetskega načrta nikakor ne zadevajo temeljnih vprašanj, temveč kažejo da hočejo zahodnjaki na ta način pridobiti na času. Končno je pozval neposredno ameriško delegacijo, naj pojasni svoja stališča in naj ^zavzame konstruktivno stališče do novih sovjetskih predlogov. Seja se bo nadaljevala jutri.
Na ženevski mednarodni konferenci za delo je včeraj prišlo do incidenta med govorom delegata Južnoafriške u-nije, ko se je razpravljalo o socialni politiki. Med tem govorom so namreč delegati afriških držav iz protesta zapustili dvorano, da bi na ta način obsodili politiko rasne diskriminacije, ki jo vodi južnoafriška vlada. Dvorano so prav tako zapustili tudi predstavniki francoske skupnosti, ki so navzoči na konferenci kot opazovalci ter delegati delavcev raznih držav, med katerimi so; Kanada, ZAR, Avstralija, Maroko in Tunizija.
pri zaprtih vratih.
V otvoritvenem govoru je etiopski cesar Haile Selasie govoril o popolni osvoboditvi Afrike, o gospodjrsKem zbli-žanju novih afriških držav in o borbi proti vsem oblikam gospodarskega kolonializma. Poudaril je, da je potrebno najti sredstva, da se prepreči brezkoristno prelivanje krvi. «Naša dolžnost je — je dejal cesar — izvajati sklepe prejšnjih konferenc, tako da bosta neodvisnost in svoboda premagali zatiranje.« Poudaril je nujnost krepitve gospodarske neodvisnosti in predložil, naj se ustanovi posebna afriška banka za razvoj.
BEOGRAD, 14. — Predsednik republike maršal Tito je konferenci neodvisnih držav Afrike poslal pozdravno pismo. Tito ugotavlja, da narodi Jugoslavije z globokimi simpatijami in razumevanjem zasledujejo napore neodvisnih afriških držav in jim žele srečno bodočnost in da cenijo njihov prispevek k stvari miru in mednarodnega sodelovanja. Tito izraža prepričanje, da ni daleč dan, ko bo borba za svobodo in enakopravnost vseh narodov Afrike kronana z uspehom. Socialistična Jugoslavija bo kot doslej pomagala naporom afriških narodov v gospodarskem razvoju im se zavzemala za vsestranski razvoj in prijateljstvo narodov Afrike z o-stalimi narodi in državami.
MOSKVA, 14. — Konferenci je poslal poslanico tudi Ni-kita HTuščev, v kateri poudarja, da so afriške države «lahko gotove, da bo Sovjetska zveza njihov najzvestejši prijatelj in zaveznik v njih pravični borbi za popolno o-svoboditev Afrike izpod imperialističnega jarma, v o-brambi svetih načel narodne suverenosti, za odstranitev vojaških oporišč in za preobrazbo Afrike v področje miru, v borbi za uresničenje načel miroljubne koeksistence in za utrditev prijateljstva med narodi.«
Podelitev nagrad ^Donatellov David*
RIM, 14. — Predsednik nagrad »Donatellov David« Ita-lo Gemini je na današnji tiskovni konferenci v mednarodnem kinematografskem krožku sporočil razdelitev nagrad mednarodni kinematografiji.
Zlatega Davida so dobili: Podjetje Dino de Laurentiis za film «Velika vojna«; podjetje «Zebra film« za film ((General della Rovere«; Federico Fellini za najboljšo režijo v filmu »Sladko življenje«; Vit-torio Gassman in Alberto Sor-di, ex-aequo, za najboljšo vlogo v filmu »Velika vojna«; Audrey Hepburn za najboljšo vlogo v filmu »Zgodba nune«; Gary Grant za najboljšo vlogo v filmu »Mednarodna intriga«.
Hkrati je žirija dala posebno priznanje z «zlato plaketo Donatellov David« za izreden prispevek k napredku kinematografije v Italiji in inozemstvu Angelu Rizzoliju in Giu-seppu Amatu. Nagrade »Donatellov David« so prejeli tudi sovjetski režiser Grigorij Cuk-hraj za režijo filma ((Vojakova balada«, Elizabeth TayIor za izredno interpretacijo v filmu »Nenadno, preteklo poletje«, podjetje «XX.th Cen-tury Fox» za proivodnjo filma ((Dnevnik Ane Frank«, predložen izven konkurence.
Nagrade bodo razdelili prihodnjega 30. juliig ng Taor-mini.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27.9, najnižja 26.2, ob 17. u-ri 19.7. zračni tlak 1013 narašča, veter 6 km severovzhodnik, vlage 46 od«., morje 4 desetine oblačno, morje rah-lo razburkano, temperatura morja 25.4 stopinje.
ržaški dnevnik
Danes, SREDA, 15. junija
Vid
Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.56. Dolžina dneva 15.41. Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 11.09. Jutri, ČETRTEK, 16. junija
Telovo
Iz sindikalnega življenja
Od včeraj do danes 24-urna stavka v podjetju «Cotonificio Triestino»
Napredovanje CGIL na volitvah notranje komisije v podjetju Beltrame - Zborovanje F10M
V ponedeljek pozno ponoči so se na uradu za delo razbila pogajanja med sindikalnima organizacijama in ravnateljstvom podjetja «Cotonificio San Giusto«, ker ravnateljstvo ni pristalo na zahteve glede ustanovitve menze, ureditve a-kordnega dela in polurnega premora. Sindikalni predstavniki so bili zato prisiljeni pogajanja prekiniti in napovedati stavko.
Dopoldne je bila skupščina vseh zaposlenih v predilnici, na kateri so sindikalni predstavniki obrazložili svoje delovanje, kar je skupščina soglasno potrdila.
Stavka je trajala od včeraj od 6. ure do danes do 6. ure >n so stavkali vsi brez izjeme. Skupno je stavkalo 320 delavk m 118 delavcev zaposlenih v podjetju.
Napovedali so že prihodnjo stavko, ki se bo pričela v soboto ob 6. uri zjutraj in za katero niso sporočili, kdaj se bo končala.
# * #
V podjetju «Beltrame» so bile volitve v notranjo komisijo, na katerih je prejela lista Delavske zbornice — CISL med delavci 385 glasov in bo-doimelj dva predstavnika, lista CGIL pa 291 glasov in bodo imeli dva predstavnika. Med uradniki je prejela lista Delavske zbornice — CISL 14 glasov in bodo imeli enega predstavnika.
Poudariti je treba bistveni napredek liste CGIL v primerjavi z zadnjimi volitvami, ki so bile 27. avgusta 1958. leta. Tokrat je prejela CGIL 52 gla-
Urnlk trgovin za praznik 16. junija
Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da bo za praznik 16. junija po prelekturnem odloku sledeči urnik: zaprte bodo vse trgovine razen mlekarn In
?ekarn, ki bodo odprte od do 12 ure, cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure, slaščičarn, ki bodo odpne od 8 do 21.31), ribarnic, ki bodo odprte od 8. do 12. ure in mesnic, ki bodo odprte od 6. do 11. ure.
sov več in 44 odst. vseh glasov delavcev, medtem ko je prejela 1958. leta le 37 odst. glasov delavcev. Delavska zbornica CISL pa je izgubila 30 glasov in se je njen odstotek znižal od 62 na 56.
* # *
Včeraj so se nadaljevala pogajanja v zvezi s sindikalnim: vprašanji v podjetju ORION. Sklenili so, da se bodo pogajanja danes nadaljevala.
# # #
Ravnateljstvi podjetij AFA in fcTrafilerie Triestine« sta zagotovili, da bodo uredili sporna vprašanja in so zato sindikalne organizacije suspendirale že napovedano stavko, ki bi morala biti danes.
# * #
Včeraj je bilo pred izhodom Tovarne strojev Sv. Andreja zborovanje, na katerem je govoril tajnik FIOM Semilli, ki je obširno obrazložil zahteve FIOM za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev kovinarjev ter načrte, da se zagotovi del oin modernizacija pod-jetaj. V tej zvezj je poudaril važnost dneva kovinarjev, ki ga priredi FIOM v vsedržavnem okviru in ki naj predstav, lja borbeni dan za uresničitev teh zahtev.
demski pokrajini ob praznikih, omejeno na naslednja razdobja: za prevoz jagod do 15. julija, za prevoz češenj do 30. junija in za prevoz breskev od 15. junija do 30 avgusta.
 «»------
V ponedeljek podelitev častnega meščanstva
A. in J. Piccardu
V soboto prispeta v Trst švicarska znanstvenika August in Jacques Piccard, katerima bo tržaška občina podelila čast-
no meščanstvo. Švicarska gosta se bosta v nedeljo zvečer udeležila sprejema, ki ga priredita občina in krajevna turistična ustanova na čast dunajskemu županu. V ponedeljek ob 10. uri bosta obiskala ladjedelnice CRDA, ki so zgradile zanju batiskaf «Trieste». Istega dne ob 18. uri pa bo na tržaškem županstvu ceremonija, na kateri bodo podelili znanstvenikoma častno meščanstvo. Pri tem bodo navzoči občinski svetovalci in predstavniki oblasti.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1
Tiskovna konferenca brazilskega diplomata
Načrt za razširitev skladišča brazilske kave na druge pridelke
Stalno skladišče brazilskih pridelkov v Trstu naj bi služilo za italijansko in srednjeevropska tržišča
Načelnik gospodarskega :n trgovinskega oddelka ministrstva za zunanje zadeve Brazilije veleposlanik Edmundo Penna Barbosa Da Silva je v ponedeljek zvečer prišel skozi blok na Fernetičih v Trst. Veleposlanik je bil na večdnevnem obisku najprej v CSR in nato v Jugoslaviji. Na bloku ga je sprejel tržaški generalni konzul FLRJ v Trstu Žiga Vodušek.
Brazilski predstavnik je imel včeraj ves dan številne stike s tržaškimi upravnimi predstavniki in predstavniki tržaških gospodarskih krogov. Tako se je sestal z vladnim generalnim komisarjem dr. Pa-lamaro, tržaškim županom Franzilom in drugimi osebnostmi.
Popoldne pa je imel tiskovno konferenco, na kateri je
iiiiiiruimiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuifiMiiiiiuimitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiitiiiiittititiiiiiiiiiiiiinitiiitiiiiiitimiiiiimiititiiiitHninmiiiiiiiifiii
lz sodnih dvoran
Kdo je spustil kamion skozi pristaniški blok?
Okrog tega vprašanja se je vrtela skoraj celotna včerajšnja razprava o tihotapstvu
Kazensko sodišče, ki mu predseduje dr. Boschini, je včeraj nadaljevalo obravnavo proti dvema skupinama tihotapcev. ki so se ukvarjali z alkoholom in fluorescentnimi cevmi.
Na vrsti je bilo včeraj zasliševanje prvega dela prič. Alojz Pertot, uslužbenec tvrdke Franco v Nabrežini, je izjavil, da je pomagal natovar-jatj kamion s sodi, ki so vsebovali alkohol. Opazil je, da so nekateri sodi puščali ter razširjali čuden vonj. Nekdo je celo pripomnil, da gre morda za žganje. Pertot je povedal tudi, da je bil on prvi šofer na kamionu. Drugi šofer pa je bil Giuseppe Grubissa, ki je pa izjavil, da ne ve ničesar o vsej zadevi.
Na vrsti je bil potem Marino Buda, ki je bil 1954. leta civilni policaj. Iz njegovega pričevanja se je dalo sklepati, da H ' septembra, v času inkriminirane ure, ni nihče telefoniral na blok štev. 1 v prostem pristanišču. Mario Milani, nančni stražnik, ki je bil tistega dne na bloku štev. 9, je izjavil, da ni opazil, da bi Po-so rekel kaj Schillaniju. Po
kam telefoniral ter da je bilo govora o neki pomoti pri vhodu v prosto luko.
Vincenzo Castellana je tudi finančni stražnik in tistega dne ga je Schillani nadomestil na službenem mestu. Ko se je vrnil, mu Schillani ni povedal nič o kamionu, ki ga je spustil skozi blol^. Rekel pa je, da se je včasih dogajalo da so kamione, ki so po pomoti prišli v pristanišče, pustili da so se vrnili v mesto brez spremstva. To se je dogajalo zlasti ob tistih urah, ko ni bilo dovolj stražnikov na razpolago. Vsekakor je poudaril, da so se v takih primerih morali pozanimati za zadevo stražniki vhodnega bloka in ne izhodnega.
Inšpektor Brumatti je s svoje strani izjavil, da pri vkrcanju blaga na ladje, ostaja vedno v rokah carinskih organov prepustnica za inozemsko blago. Inšpektor je pregledal vse listine iz .tistega obdobja, leda nikjer ni našel kakšnega dokumenta, ki bi se nanašal na alkohol. Brumatti je še trdil, da je Cantoni potoval v Trst vsaj dvakrat in to dejstvo po njegovem mnenju po-
Vožnja s tovornjaki od praznikih
Pristojno ministrstvo je dovolilo prosto vožnjo s tovornjaki v tržaški, goriški in vi-
PRIM0RSK1 DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL.MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN M-838 Poštni predal 569
PODRUŽNICA GORICA Ultee 8. Penico 1-IL sr Tel. 33-82
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA M. 20 - Tel. it. 1*7-388
OGLASI Cene oj la sov: Za nak mm v Mriot enega etolpea: trgov-■kl 80, fioančntMipravni 120, osmrtnice 90 Ur. — Mali oglasi to ltr beseda. — Vsi eglesi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Maeedna «0 Ur. — Vnaprej:
četrtletna 1300 Hr. polletna 2500 lir, celoletna «900 Mr — Ned el Jaka številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Podtnl tekoči račun:	Založništvo	MTaškega
tlaka Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADUT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun prt Komunalni ban-Ig a Ljubljani 6OO-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst
trdil pa je, da je slednji ne-1 trjuje domnevo, da je bila ve-
llllltlMMIIUtlllMIIIIIItlltlltllllMilllllMIIIIIIUIIinilsHlinillinillMMlItHIItltllllltlltllltlltllltllltll
Otvoritev	šest
za prodajo rib
Premestili so jih iz osrednje ribarnice
Ribiči v osrednji ribarnici so se že dolgo časa pritoževali da prodajo malo rib, ker je ribarnica zelo od rok, in za gospodinje predaleč. Poleg tega pa je v ribarnici tržnica na debelo pretesna. Zato so začeli misliti na to, kako premestiti določeno število stojnic na druge trge v mestu. Najprej so premestili nekaj stojnic v pokrito tržnico v Ul. Carducci, zatem pa se je šest prodajalcev rib priglasilo, da se premestijo na Ponteroš. Nabavili so posebne stojnice s piedali pokritimi s steklom, in opremljene s hladilnimi napravami. Zatem pa so morali še dolgo čakati, da je občinski oddelek javnih del preuredil v ta namen tlak na trgu. Acegat pa pripravil priključke za tekočo vodo.
Po dolgem času so prodajalci rib tako le dočakali dan otvoritve malega ribjega trga. Včeraj zjutraj so se na Ponterošu zbrali župan dr. Franzil, občinski tajnik dr. Carminelli, odbornika Geppi in Venier in drugi občinski funkcionarji. Zupan je prerezal trak in spregovoril nekaj priložnostnih besed, na katere mu je odgovoril predsednik branjevcev. Zatem so položili v predele stojnic sveže ribe, ki so jih začele gospodinje v velikem številu kupovati, kar je najboljši dokaz, kako je bila premestitev stojnic iz ribarnice na Ponteroš potrebna. Pri tem je treba tudi upoštevati. da razpečajo sedaj prodajalci v ribarnici še precej rib ker stopijo tja gospodinje, ki imajo opravka v matičnem uradu, ki je tam v bližini. Ko pa bodo premestili matični urad v nove prostore tik za županstvom, bodo še te odjemalke odpadle. Zato bi morala priti sedaj na vrsto premestitev nekaj stojnic tudi v Rojan.  « » ■  ............
Seja občinskega odbora
Snoči sc je kot običajno se-
bodo prispele nadaljnje enote vojne mornarice. Oddelek vojnega brodovja je prispel v
Trst ob splavitvi fregate «Bergamini», ki bo jutri v ladjedelnici Sv. Marka.
  « » —
Razstava slik iz nacističnih taborišč
Razstava slik in dokumentov iz nacističnih uničevalnih taborišč v mali dvorani gledališča »Verdi* traja še danes in jutri ter je odprta od 17. do 20. ure. Razstavljenih je tudi nekaj dokumentov, ki dokazujejo sodelovanje italijanskih fašistov pri zločinih nacistov. Prav bi bilo, da bi razstavo podaljšali vsaj &o konca teona, da bi si jo lahko ogledalo čim več ljudi.
Parlament bo razpravljal o zakonu za senatorje
Prihodnji teden bo komisija za ustavne zadeve poslanske zbornice začela proučevati zakonski osnutek za izvolitev treh senatorjev na tržaškem področju. Predsedstvo senata je namreč poslalo predsedstvu poslanske zbornice zakonski osnutek, ki so ga senat >rji odobrili v drugem in dokončnem čdtanju.
 «»------
Žeparji na kopanju in v stanovanjih
Začela se je kopalna sezona, obenem pa so se na obali pojavili žeparji, ki prežijo na kopalce in kradejo, kar jim
lika večina fluorescentnih cevi razprodana na milanskem tržišču.
Potem je še pričal poročnik Salvatore Gullo v zvezi z dokumenti, ki so jih našli pri Ferinu ter Archimede di Gen-naro, ki bi po Schillanijevem zatrjevanju govoril z njim v dnevu dogodka po telefonu. Di Gennaro je odločno zanikal to okoliščino. Sledili sta se dve priči, ki nista povedali nič zanimivega v zvezi z obravnavo. Proces se bo nadaljeval prihodnjo soboto.
* * *
Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Rossi, se je včeraj končala razprava proti 62-letni Olgi Koch-Zennaro z Ulice Bramante 10, 69-letnemn Giovanniju Corazzi iz Drevoreda XX. septembra 66 in 53-letnemu Euro Zaccarottu, ki stanuje v Dolo di Venezia. Vsi trije so bili obtoženi sodelovanja pri namernem stečaju. Olga Koch je bila administratorka podjetja Klndustria Ma-glieria Triestina«, ki je bankrotirala 16. junija 1951. leta. Tudi ostala dva obtoženca sta bila računovodij v podjetju. 8 svojim protizakonitim delovanjem jim je uspelo prikriti čez 50 milijonov lir.
Sodišče je včeraj spoznalo Olgo Koch in Giovannija Co-razzo za kriva namernega stečaja in goljufije ter ju obsodilo vsakega na 4 leta in 80.000 lir globe. Sodišče je nadalje odredilo, da se obsojenca ne bosta mogla ukvarjati z vodilnimi trgovinskimi posli za dobo 10 let. Celotni zaporni kazni sta pomiloščeni. Eura Zaccarottija pa je sodišče oprostilo, češ da ni sodeloval pri inkriminiranih dejanjih.
Nezgoda na delu
Pri delu v remizi lokomotiv na glavni postaji se je včeraj ponesrečil 40-letni Bruno Guerrini iz Ulice Foscolo 38. Padel je v 1,20 m globoko jamo in se pobil ter ranil po desni roki, ki si jo je verjetno tudi nalomil. Sprejeli so ga ng ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti od 20 do 40 dni.
tržaškim novinarjem pojasnil, da je naletel v Trstu in v zalednih državah na razumevanje in na prisrčen sprejem. Poudaril je pomembno povečanje izvoza brazilske kave v Italijo, saj se je uvoz po ustanovitvi tržaškega skladišča podvojil, tako da je sedaj polovica vse kave, ki se jo porabi v Italiji, brazilskega izvora, medtem ko je bila 1958. leta komaj 22 odstotkov.
Sedaj se trudijo, da bi razširili to skladišče tudi na druge tipične brazilske izvozne pridelke, kot so kakav, sisal in trdi les. Tako stalno skladišče naj bi služilo tako potrebam italijanskega kot sred-n.ie-evropskih tržišč, pri lesu pa bi lahko zalagalo tudi tržišča Levanta. Razširitev dejavnosti skladišča za kavo proti zalednim državam pa je bolj zapletena, ker sedaj izvažajo kavo v Italijo po znatno niž-j'ih cenah (320 Mr za kg), kot so na svetovnem tržišču (380-390 lir).
Glede stikov, ki jih je imel v CSR in Jugoslaviji pa ni hotel povedati brazilski predstavnik nič konkretnega, temveč je samo poudaril veliko zanimanje brazilskega trga za uvoz iz teh dveh držav in da Trst pri tem predstavlja naravno izvozno pristanišče.
Glede izvoza lesa je pojasnil, da obstajajo določene težave. Les nekdaj ni bil tipično brazilsko izvozno blago, vendar se sedaj trudijo, da bi valorizirali vsa prirodna bogastva Brazilije in postaja les vedno pomembnejši zlasti v zvezi s povpraševanjem na trgu. Za sedaj pa obstajajo težave. ker so ladijske brodni-ne previsoke, tako da »pomorske družbe na ta način ubijajo trgovino, namesto da bi jo pospeševale*.
Brazilski predstavnik si bo danes dopoldne ogledal naprave v tržaškem pristanišču in nato odpotoval v Rim. Od tam se bo vrnil v domovino, kjer ga čaka mnogo dela v zvezi s preselitvijo prestolnice v novo mesto Brazilijo.
 c»------
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM
Razpis za prijave
L Dijaki, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1960/61 v Slovenski dijaški dom kot redni ali zunanji gojenci mo-
rajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ul. Ginna. stica 72/1 ali pri predsednici Dijaške Matice v Ulici Roma št. 15/11 (pri SPZ).
2. Prošnje za sprejem v Dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpopolnitve vseh razpoloženih mest.
3. Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložijo pri Dijaški Matici posebno prošnjo za podporo po navodilih razpisa Dijaške Matice.
4. Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri naslovih navedenih v 1. točki.
UPRAVA SLOV. DIJAŠKEGA DOMA TRST
V soboto so imeli učenci osnovne šole v Ul. sv. Franči-ška svojo zaključno prireditev. Veliko število staršev in prijateljev je napolnilo učilnico, kjer se je razvijal spored. Naši mali so nam pripravili zelo lep in pester spored, v katerem so nastopili skoraj vsi učenci od prvega do pe-tega razreda.
Prireditev so otvorili najmlajši iz prvega razreda, ki so deklamirali nekaj pesmi in sicer: Gabrijela, Danilo in Janko so prav dobro pokazali prizorček «Pes, petelin in lisica*. Sledile so številne recitacije, ki so jih učenci prav dobro podali.
Naši pridni učenci so naštudirali tudi veselo igro »Zlata gos*, v kateri so igrali v vlogi »Krčmarice* Anica Bizjak, kot »Možiček* Maja Demšar, •Tepček» Drejče k Mahnič, «Kralj» Zlatko Jelinčič, »Kraljična* Barbara Baldasst -Minister* Aleks Požar, »Popotnik* Marino Benedetli, «Krčmar* Marko Jevnikar, «Simona» Annamaria Bersan, in »Suzana* Barbara Kosmina. Vsi mali igralci so zelo lepo podali svoje vloge in so se počutili prav gotovi pred občin-Stvom. Nato je nastopil šolski pevski zbor, ki je zapel »Eno roz’co ljubim», »Rožic ne bom trgala», »Kje so tiste stezice» in »Moj očka ima konjiška dva*.
V zadnji točki sporeda nam je Saško Zupančič zaigral na violino «Allegro*.
Nato je Sonja Rupel, učenka IV. razreda, imela kratek poslovilni govor ter se zahvalila vsem navzočim.
Vsi prisotni so z burnim ploskanjem izrazili priznanje našim najmlajšim, ki so zares lepo zaključili šolsko leto. Za-
miifiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHnmMiiHiitiiiMnmiiiiiiiiuiiiiiHiHiiimmiiiiiiiiiHMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiminHiimiMuiMMiii«
Pripadnika civilne policije pretepla in ranila dva delavca
Policista sta bila suspendirana iz službe in prijavljena sodnim oblastem
DIJAŠKA MATICA
1. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri predsednici Dijaške Matice v Ul. Roma 15/II (pri SPZ) ali pri upravi Dijaškega doma v Ulici Ginnastica št. 72/1.
2. Prosilci lahko prosijo:
a) za podporo za plačevanje vzdrževalnine v D.iaškem domu,
b) za izposojo šolskih knjig iz knjižnega sklada,
c) za podporo v drugi b likah.
3. Prošnje sprejemata do 31. julija t. 1. predsednica Dijaške Matice ali pa uprava Dijaške ga doma. Uradne ure v Dijaškem domu so v času počitnic vsak delavni^ od 9. do 12. ure.
4. Vsa potrebna pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih.
Igrajte tako na Enalotto
BARI	2	
CAGLIARI	1	X
FIRENZE	X	1
GENOVA	1	
MILANO	2	
NAPOLI	2	1
PALERMO	X	1
ROMA	2	
TORINO	1	
VENEZIA	2	
NAPOLI 2.	X	
ROMA 2.	X	2
Zaključna prireditev osnovne šole v Ulici sv. Frančiška
Skupina učencev slovenske osnovne šole v Ul. sv. Frančiška, ki so nastopili v igri na zaključni prireditvi
hvala seveda pa gre tudi vsem učiteljem in učiteljicam, ki so pripravili naše otroke do u-speha.	M. M.
 «»--------
Začetek sezonskih predstav
Lepo vreme in bližnja otvoritev tržaškega velesejma sta ugodna prilika za razne prireditve na prostem. Danes se bodo v miramarskem parku zopet pričele predstave «Luči m zvoki», ki so že lani žele toliko uspeha. Kot lani bosta vsak večer po dve predstav in sicer ob 21. in 22.15 uri. Acegat je že poskrbel, da bodo vozili v Miramar posebni avtobusi. Prvi avtobus se odpelje s Ponte della Fabbra ob 20. uri, zadnji iz Miramara pa 23.30.
V soboto bo na gradu Sv. Justa začetek sezone poletnih
predstav pod naslovom «Večer na gradu«. Spored bo vseboval balet, prizore iz iger, operne napeve, lahko glasbo in revijo. Jutri pa bo tudi prva predstava cirkusa «Orfei», ki je postavil svoj šotor blizu tržaške-ga velesejma.
Slovensko gledališče v Trstu
PREDSTAVE NA PROSTEM NA DVORIŠČU GOSTILNE STEV. 76 V NABREŽINI
7 četrtek 16. t. m. ob 20.30 Danilo Gorinšek «SILN1 BIČ«;
' soboto 18. t. m. ob 20.30 Goodrich-Hackett »DNEVNIK ANE FRANK*; i nedeljo 19. t. m. ob 20.30 Jurčič-Klemenčič »DESETI BRAT«.
TEATRO NUOVO
Danes 15. junija ob 21. uri ponovitev predstave «Leto kuge« Strgia Minussija z igralci »St«" bile« in gojenci Gledališke šole.
Rezervacije in prodaja vstopnic pri gledališki blagajni.
Pred dnevi sta dva pripadnika civilne policije v neki gostilni v Ulici Lazzaretto Vecchio pozno zvečer brez tehtnega vzroka legitimirala dva delavca, in sicer Maria Ferruzzija ter Carla Ross Mel-la. Prijela sta ju, odvedla na komisariat javne varnosti v Ul. Universita :n ju pretepla ter ranila.. Ross Mell je povedal, da sta mu pripadnika civilne policije, potem ko sta ga pretepla 'n ranita s pendrekom in pištolo svetovala, naj o tem ne govori z nikomur in naj pove, da je padel in se ranil, ker je bil vinjen.
Na zadnji seji občinskega sveta je občinski svetovalec Muslin vprašal župana, ali ne meni, da bi moral tudi občinski svet protestirati proti tem
nasilnim dejanjem in zahtevati kaznovanje krivcev. Zupan mu je odgovoril, da se bo prej informiral, nato pa odgovoril na vprašanje.
Kakor smo včeraj zvedeli, je kvestura že izvedla preiskavo, suspendirala iz službe oba pripadnika civilne policije ter ju prijavila sodnim o-blastem. Kvestura je sodnim oblastem izročila zapisnike, obtožnico pa bo sestavila sodna oblast na podlagi podatkov in zapisnikov.
Na tiskovnem uradu kvesture smo sinoči dobili neke vrste poluradnega poročila o tej zadevi. Poročilo pravi, da sta dva pripadnika civilne policije, ki nista bila v službi, 9.-- t. m. zvečer intervenirala, da bi iz nekega javnega lokala odstranila razgrajača. Pri tem sta baje dva klienta žalila policista, katerima se je zdelo, da imata pravico, da ju primeta in pretepeta; nista pa zadevo prijavila po zakonu. Ker so med disciplinsko preiskavo ugotovili, da ravnanje dveh policistov ni bilo v skladu z okoliščinami, ju je pristojna oblast iz previdnosti suspendirala iz službe v pričakovanju izida procesa.
Pričakovati je bilo, da bo kvestura izdala uradno in jasno poročilo, toda včerajšnje poročilo je precej megleno in ne navaja imen agenta civilne policije Umberta Mosettija ter inšpektorja civilne policije Graffittija, ki so ju prijavili sodišču.
Kot kaže je vsako svarjenje besnelo izrulo še dva kamna
i	-	:	 2._—.4 1.. n	_	2	1_li-, trnč/uln	K
pred nevarno vožnjo zastonj Nekateri nočejo poslušati opozoril in ne sprejemajo nasvetov za previdnejšo vožnjo. Posledice seveda ne izostanejo in čestokrat so take, kot j:h kaže naša slika. Avto v jarku ob cesti je ves potolčen in zmečkan in je bolje podo-
sta) občinski odbor in obrav- pride pod roke. Tuko je ma- jjen razbiti pločevinasti škatli
  kot udobnemu vozilu. šofer.
njegova žena in hčerka pa so več ali manj ranjeni v bolnišnici Ta prizor je bil posnet na cesti med Koprom in križiščem cest, ki vodijo na desno v Rižano, na levo v Ankaran in Valdoltro, naravnost pa na obmejni blok in v Trst. Avto je last avstrijskega državljana. ki se je s svojo družino verjetno vračal z dopusta. Daleč pa ni prišel, ker je iz neznanih vzrokov treščil v obcestni kamen in ga izrul. Pri tem je šofer izgubil oblast nad vozilom, ki je kot po-
naval razna upravna vpraša-nja, ki so se tikala osebja in socialnega skrbstva. Orbornik dr. Faraguna pa je poročal o načrtu za mehanizacijo naprav matičnega urada.
 »» —
Prihod enot vojne mornarice
Včeraj pro'i večeru je priplulo v tržaško pri.- lanišče 6 minolovcev, ki so se zasidrali pred Trgom Umita. Danes
lopridnež ukradel 36-letnemu Luciu Zucchiariju s Trga Cor-nelia Romana št. 1 platneno torbo, v kateri je imel čevlje, dve ustni harmoniki ter kopalke.
Ermanno Birri iz Ulice Sara Davis 11 je prijavil policiji, da so mu neznanci u-kradli iz veže stanovanja o-troški voziček.
Anna Vukovič por. Bellana-ri iz Ulice Ghirlandaio 38 pa je prijavila policiji, da so ji neznanci ukradli iz stanovanja 10.000 lir v gotovini.
iti nato silovito treščilo ob drevo. V odboju je vozilo zasukalo in ga vrglo v jarek Okoli njego je bilo vse razmetano: na tleh so bile obleke, igračke male punčke itd.
Na kraj so morali organi ljudske milice, ki so uvedli preiskavo o vzrokih nesreče. Vzroki nam niso znam, vendar menimo, da je treba te iskati v preveliki hitrosti. Ra zen seveda, če ni postalo šoferju slabo, kar pa je malo verjetno. Hitrost, ta zla opojnost, je spravila avstrijsko družino v izolsko bolnišnico kjer so ugotovili šoferju ne preveč nevarne poškodbe. Nasprotno pa je stanje njegove žene slabše, medtepi ko se je njuna hčerka, vsaj kakor so govorili na kraju, rešiia s precejšnjim strahom, ki jo je spravil v nezavest. Kot se vidi, se z blazno hitrostjo prej pride v bolnišnico kot domov.
Vojaške rekvizicije zemljišč na vzhodni državni meji
Obrambni minister Andreotti je včeraj sprejel na razgovor senatorja Pelizza, ki mu je obrazložil pereče vprašanje vojaških vaj in rekvizicij zemljišč zlasti ob vzhodni državni meji.
Minister je obljubil, da bo s posebno pozornostjo proučil to zadevo in izdal primerne ukrepe, da bi čim bolj skrčili ter omejili vojaške potrebe.
Z vespo v avto
Včeraj nekoliko po polnoči sta se 31-letni Gastone Cra-vin iz Benetk in 26-letni Car-lo Giorgi iz Istrske ulice 94 peljala z vespo po Opčinah proti Trstu. Na zadnjem sedežu je sedel Cravirj, Giorgi pa je zadel z vozilom ob avtomobil, ki ga je vozil 50-letni Emilij Badalič od Banov št. 48 in je hotel kreniti na levo.
Cravin si je pri padcu zlomil levo nogo in se je opraskal po obrazu, zaradi česar se bo moral zdraviti od 40
do 50 dni na ortopedskem oddelku, Giorgi, ki so ga sprejeli na I. kirurški oddelek m se bo moral zdraviti od 15 do 30 dni, pa se je pobil in ranil po čelu, po kolenu desne noge, po levi nogi in levi roki.
Skuterist podrl pešca
V Ulici sv. Marka je včeraj popoldne 19-letni Josip Novak iz Ulice Appiari 31 povozil z vespo 84-letnega Francesca Lo-visata iz Ulice Papariano 8, ki je tam prečkal cesto. Pešec in motorist sta zletela na tla in se poškodovala. Lovisa-to se je pobil in opraskal po kolenu desne noge, po desni roki in levi nogi ter prsnem košu. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in pravijo da bo okreval v dobrem tednu. Novak pa se je pobil in opraskal po levi roki in bo okreval v nekaj dneh.
  « »-----
Po narkozi pacient
ni prišel k zavesti
Sinoči so s pridržano prognozo sprejeli na II. kirurški oddelek 55-letnega Tullia Miaz-zia iz Ul. Rossini 4, katerega zdravstveno stanje je zelo re-no zaradi komplikacij po nar kozi.
Miazzia je spremil v bolnišnico dr. Sessi,, ki je povedal, da je skupno z dr. Moreno .n dr. Monicom ob 21.30 operiral Miazzia v ustih v zobotehme-ni ambulanti v Ul. Valdirivo št. 24; po narkozi pa ni pacient več prišel k zavesti.
'« » .
Nezgoda dolinskega kmeta
Rudolf Tuli, star 66 let iz Doline št. 55, je včeraj okrog 18. ure peljal ročni voziček po cesti v Mačkovljah, na katerem je imel posodo z modro galico. Iz še nepojasnjenih vzrokov, ga je voziček podrl na tla in ga precej ranil po raznih delih telesa. Avto RK ga je pripeljal v glavno bolnišnico, kjer so ugotovili, da se bo moral zdraviti od 7. do 20 dni.
Spanec, zahrbtni sovražnik šoferjev
Včeraj popoldne se je peljal z avtomobilom po Miramarskem drevoredu iz Benetk v Trst 41-letni Mario Ra-vagnan, pa ga je nenadoma premagal spanec in je s svojim vozilom zadel ob avtomobil, ki je parkiral na cesti. Pri tem se je Ravagnan pobil po prsnem košu in si verjetno nalomil rebra. Razen tega se je pobil po obrazu in opraskal po levi roki. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti od 8 do 20 dni.
(.
SUESKE RAZSTAVE lil PRIREDITVE
')
Industrijski strokovni tečaj na Opčinah priredi razstavo ročnih del in nisb učencev in učenk, ki bo odprta v soboto 18. in v nedeljo 19. tm. od 9. do 12. in od 15. do 20. ure v šolskem poslopju na Bazoviški cesti št. 7.
t
KAZIVA OKVE.Vril A
Ljudska knjižnica v Trsta v Ul. Roma 15 obvešča svoje bralce, da ne bo poslovala od 20. junija do 10. julija t.l.
Sestanek Slov. fotokluba. Danes ob 20.30 je redni sestanek Slov. fotokluba (zaključni pred poletnim počitniškim odmorom) v Rimski ul. 15-11. Prosimo polnoštevilni obisk. Gre tudi za za ključitev del glede pretekle razstave.
C
I Z L £ T I
;)
IZLETI SPDT
V nedeljo dne 19. junija izlet na Vremščico. V nedeljo dne 10 julija v Kranjsko goro z izleti v Tamar. Krnico itd., tudj z žičnico Vpisovanje v Rimski ulici 15-II. Za oba izleta zadostuje pro-pustmica. Fovratek čez Vršič, Trem o in Bovec in čez blok ob Nadiži v Čedad.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIM
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 14. junija se je rodilo Trstu 10 otrok, umirie so 4 osebe, porok je bito 14.
POROČILI SO SE: klepar Li vio Furlani in gospodinja Luciana Troppma, slaščičar Aido Fa-bris in gospodinja Marina Ba stlartcich, doktor kemije Carlo Lucateih Iti doktorica fizike Ida Ven-turmi, uradnik Giorgio Vouch In gospodinja Ann-a Maria For nasie-ro, zidar Vi-ttorio Guštin in šivilja Adelina Cossutta, zdrav nik Marino Martinem m gospodinja Matilde Annunziato, pomor ščak Luciano Karisch in prodajalka Leda Benvenuti, in žen Mario Ferrarotti in uradnica Lu-cia Versol-atti, letalski podoJ-.cir Fulvio Tomassi in gospodinja Bruna Paleich, tramvajski uslužbenec Giorgto Sapla in delavka Daria Gorian, knjigovodja Ettore Tomasi in prodajalka Anton, i etra Cafagina. železničar Luciano Bordon in gospodinja Edda Maria Cerut, uradnik Rerizo Bernardi iin gospodinja Moroslna Sa-ul. drtavec Aldo Tinta in gospod, i-nja Anna Fano.
UMRLI SO: 82-letna Anna Vatovec vd. Zupancich, 70-letna Angela Gherbez vd. Scheriani, 58-letna Daniela Stkic por. Selleni, 79-letna Giovanna Novacco vd. Viti.
 «»----------
NOČNA SLUŽBA LEKAHN
Biasoletto, Ul. Roma 16: Man-zoni, Ul. Settefontane 2: Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rovis. lrg Goldoni 8 in dr. Rossetti, Ulica Combi 19
OLEDAMSČA 1
CIRKUS OBFBI
Narodni cirkus »Orfei« — Mon-tebello. Jutri, 16. junija, ob 16.15 prva in ob 21.15 druga
predstava. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti (tel. 37-547 ih 36-372) in pri cirkuški blagajni (tel. 95-060).
KINO
I)
Fcnlce 16.00 «Marines Salernom*-vih otokov«, Julie Adanj_., Excelsior 16.00 »Divja Arktika«, VValt Disneyev technicolor. Fiiodrammatico 16.00 »Peter Voss, tait milijonov«. Technicolor. . Grattacielo 16.00 ((Rjovenje m!"
šis, Jean Seberg.
Supercinema 16.00 ((Jezni mladeniči«, Riichant Burton, Cia«-re Bloon. Prepovedano mladoletnim.
Arcobaleno 15.15 «Samson in nalila«. Zgodba o človeku, ki Je uničil cel narod. Technicolor. Victor Mature in Hedy La-marr.
Aurora 16.30 «Les dragueurs«. Alabarda 16.30 ((Joselito« z mladim igralcem TV. Zadnje predstave.	...
Capitol 16.30 «Pari5ki okus«, M>-chele Morgan. Charles Bojer-Cristallo 16.30 »Indianski vodnik« Technicolor. Clint VValker. Garibaldi 16.00 »Drevo maščevanja«, Randolph Scott.
Itn pero 16.30 «Meje na severozahodu«.
Italia 16.00 »Nežni spol«, -hm® AUyson in Harry James. Tecn-nicolor.
Moderno 16.00 ((Ponosen upornik«, Alan Ladd, Olivi a D® Havrilland.
Mastimo 16.30 »Psi hoan »list *» gespe«, Fernandel, Sylva ko-
V umrlo Veneto 17.00 «Vefiki kapitan«. Technicolor.
Ideale 16.30 ((Ljubezen v R'1™!:’ Antonio Cifariello, Clau-dio vu
Marconi 16.30 »Meč in krjl*' Technicolor. Rossana Podesta. M	Serato	.	.
San Marco 16.00 ((Zadnji - dnevi Pompejev«. Cinemascope. bi®v Reeves. Cene normalne, _ Savona 16.00 »Hiša madame uo-ra», R. Hosseiin. Prepovedal vstop mladoletnim.
Odeon 16.00 »Dečki juke	bOxa»t
Adriano Celentano, Tony lara in vsi najboljši kričač • Astra 16.30 «Dekleta v uniformi« R. Schneider
letni kino	,
Skedenj 20.15 «Oriss Cross« (dvor na igra).
Marconi 20.15 «Glej zgoraj«.
(	MALI OGLASI	)
ZIDARSKO in pleskarsko
delo izvršim perfektno. Teleio rati 64-623.
i-------------------------
TRŽAŠKA KNJIGARNA
I rMt • UL nr. Krnnčlšk* 20 Telefon 61-79*
NOVO:
Suhodolčan: Človek na zidu	L	1.300.—
VI. Kavčič: Ognji so potemneli L 1.200.
KINO SKEDENJ
predvaja danes 15. t. m-ob 19.45 in 20.15 na Pf0" stem film:
Criss Cross-dvojna igra
(Criss Cross doppio gioco) Igrajo: BURT LANCA-STER in YVONNE DE CARLO
KINOPROSEK-KONTOVH
(danes je kino zaP^?,' jutri 16. t. m. ob 17. url Globe film:
ZELENI VRAGI IZ M0NTECASSINA
(«Diavoli verdi di Montecassino«)
mam
predvaja danes 15. t. m. z začetkom ob 18 in ob 20.30 na prostem zabavni Incom film:
GiANNč e PšJMOTTO
banditi co6 botfo/
| V tedniku «11 Punto»
Objektivna analiza odnosov med Italijo in Jugoslavijo
Objava pisma slovenskih županov in svetovalcev tedanjemu predsedniku vlade Segniju
V italijanskem tisku žaj le redko srečujemo članke in razprave, ki bi na primerno resen, tehten in objektiven način razpravljali o odnosih med 1-talijo in Jugoslavijo, predvsem glede vprašanj, ki zadevajo življenje slovenske etnične skupine pod Italijo. V mnogih premerih so ti odnosi in obravnavanje manjšinskega problema slovenskega življa pod Italijo podvrženi vplivom preživelih gledanj in stališč včasih celo sovražnemu razpoloženju do poštene in pravične ureditve obstoječih problemov, od katere je v znatni meri odvisno mirno, koristno in plodno sožitje dveh držav in dveh narodov v tem predelu Evrope.
Zaradi tega moramo toliko bolj radostno pozdraviti vsebino zadnje številke naprednega tednika «11 Punto«, ki je v dobršni meri posvečena prav tem problemom in ki razen tega kot prvi italijanski list v celoti objavlja pismo slovenskih županov in občinskih ter pokrajinskih svetovalcev tržaškega ozemlja katero so oktobra .1959 poslali tedanjemu predsedniku vlade Segniju. V uvodu k temu pismu, v katerem se predstavniki slovenske manjšine zavzemajo za apli-ciranje določb londonskega memoranduma, ugotavlja «11 Pun-to», da na to pismo ni bilo nobenega odgovora.
Na drugem mestu objavlja tednik seznam vseh doslej sprejetih dogovorov in sporazumov ter protokolov med Rimom in Beogradom. Vseh teh dogovorov, sporazumov in protokolov je navedenih 43.
Najbolj zanimiv pa je seveda članek z naslovom »Odnosi med Italijo in Jugoslavijo« v katerem so analizirani vsi še ne rešeni problemi med obema državama in ki so — kot je rečeno v članku — «vsebovani v klavzulah mirov, ne pogodbe, katero sta podpisali obe državi in v. onih tako imenovanega »Memoranduma o soglasju« od 5. oktobra 1954 med vladami Italije, Anglije, 'Amerike in Jugoslavije glede tržaškega ozemlja, katerega so ratificirale razne države (jugoslovanska skupščina ga je ratificirala 25. oktobra 1954) ne pa še italijanski parlament Članek ugotavlja, da so v okviru mirovne pogodbe ostala nerešena še nekatera vprašanja meje, vrnitve kulturnih spomenikov in opcij, potem pa prehaja na memorandum glede katerega pravi dobesedno:
altalija, kot že omenjeno, ni smatrala za potrebno ratificirati dokument iz notranjepolitičnih razlogov ali bolje, da smo jasni, zato, da ne bi imela še več sitnosti kolikor jih ji že ne povzročajo politične stranke v Trstu in okolici. Z jugoslovanske strani vztrajajo na tem, da bi italijanska ratifikacija odstranila nezdružljivost med sistemom italijanskih državnih zakonov in določbami Memoranduma *lede na juridično vrednost, ki bi jo ta dobil kot mednarodni sporazum odobren od obeh zbornic. Z italijanske strani se odgovarja z dokazovanjem, da zadostuje praksa za rešitev vseh vprašanj in da bo po zaslugi prakse laže doseči normalizacijo ozračja na področju brez dajanja povoda za nove notranje polemike.
Kot že omenjeno glede meji, je bila določena samo obmejna črta med bivšima conama A in B, ki jo predvidela tudi memorandum. Italija le razen tega že izplačala predvidene obroke za zgraditev Slovenskega kulturnega doma v Trstu, dovolila je poslovanje Slovenske kreditne banke v Trstu, četudi ji še ni izdala pravice za poslovanje z inozemstvom niti za manjše operacije.
Ni pa še Italija realizirala drugih določb memoranduma, ki se nanašajo na primer na Pravico do dvojezičnosti v nekaterih conah (ki jo Beograd s svoje strani ze izvaja); pravice do odprtja drugih slovenskih bank na področju; •lede slovenske šole in statusa učiteljev in profesorjev » Priznanjem jugoslovanskih di-Plom in študijskih naslovov v širšem obsegu.
Kot dober znak se smatra Ustanovitev mešanega odbora, ki ga predvideva člen * memoranduma, toda z jugoslovanske strani se zahteva, da ®i imel ta odbor važnejšo violo oziroma naj bi vladi dali svojim zastopnikom v odboru žirša izvršna pooblastila. Bco-•rad vztrajno ponavlja italijanskim oblastem, da je ravnanje s slovensko manjšino odločno mnogo manj ugodno °d ravnanja i drugimi manjšinami v Italiji, ugotavljajoč, aa je v juridični državi nevzdržno, da se z različnimi
Francoski kolonialni teror ne pozna meja
Strahovito mučenje nedolžne alžirske borke Džamile Bupaš
Alžirija ■ nesrečna dežela brez zakonov - Čudno «izginjanje» jetnikov iz zaporov
PARIZ, junija.
V «Le
manjšinami ravna na različne načine.«
Članek dalje ugotavlja: «Ce so ti, ki smo jih navedli, viseči problemi med Italijo in Jugoslavijo kot zapuščina vojne >*i za katere bi bilo želeti, da hi bili hitro rešeni in pozabljeni za omogočenje nadaljnjega razvoja, ne moremo zanemarjati še drugih vprašanj, ki težijo odnose med dvema državama in deloma preprosto nakazujejo možnosti razvoja italijansko . jugoslovanskega sodelovanja.«
Med te probleme uvršča članek tri dogovore med Rimom in Beogradom, do katerih Di moralo priti v kratkem, in sicer kulturnega, konzularnega pravnega. Glede ekonomskih odnosov se ugotavlja, da bi Jugoslavija želela z Italijo nekako slične odnose kot jih ima Italija z zahodnoevropskimi državami, zaradi česar bi morale bit; ukinjene umetne ovire, k' jih postavlja sedanji kontin-gentni sistem. Podrobneje se članek mudi pri vprašanju ribolova, pri čemer navaja probleme im težave tako jugoslovanskih, kot italijanskih ribičev oziroma ribiške industrije. Zaključuje pa svoja zelo odkritosrčna in objektivna izvajanja z besedami:
«Ko zaključujemo ta pregled odnosov med Rimom in Beogradom, kakršni so trenutno s svojimi težavami in perspektivami, nam ne preostaja drugega kot apelirati na dobro voljo voditeljev o-beh držav, dg zadajo učinkoviti udarec temu kar razdvaja, v zameno pa naj se razvija vse to kar združuje. Priložnost za to bo lahko nudil obisk zunanjega ministra Popoviča v Rimu, ki je že dalj časa objavljen, do katerega pa zaradi objektivnih razlogov ne bo. moglo priti pred poletjem. Toliko bolje če bo ta zamuda dala obisku in razvoju tudi političnega prijateljstva med našima državama konkretnejšo vsebino.«
Poleg tega gradiva objavlja tednik tudi prvi del članka posvečenega Jugoslaviji z naslovom »Dežela v razvoju« izpod peresa Feliceja Ippolita, ki je pisan z neprikrito simpatijo.
Mondu« je s podpisom pisateljice	Simone	de	Beauvoir
objavljen članek z naslovom «Za Džamilo Bupaš«, ki govori o tragični usodi mlade Alžirke,	katero	so	francoski
kolonizatorji strahovito mučili. Simone de Beauvoir zah-teva pravico za Džgmilo Bupaš in kazen za njene mučitelje.
«...Vojaki so tedaj teptali Džamilo in ji zlomili rebro. Pet dni kasneje so jo prenesli v Husein-Dej, kjer je bila podvržena udrugi stopnji mučenja». S pomočjo lepljivega papirja so ji na prsni bradavici pričvrstili elektro-i.,j, ki so jih nato pripeli na Vre. Udarci s pestmi in žganje kože	s cigareto	se je iz-
menjavalo z električnim mučenjem.	Nato	so	Džamilo
privezali ob drog in jo polivali z vodo.),
In Džamila sama dodaja:
«Začeli so me mučiti s steklenico. To je najbolj grozna od vseh muk. Ko so me privezali, so mi v črevesje zarili vrat steklenice. Vpila sem in se nato onesvestila. Dva dni sem bila v nezavesti...,,
Grozno je to, kar je morala prestati Džamila Bupaš, Pet dni potem ko je Simone de Beauvoir objavila podatke o mladi Alžirki, je «Le Monde«, katerega razširjanje je bilo v Alžiriji zaradi njegovih člankov prepovedano, objavil celo stran pričevanja o primeru Mauricea Audina, ki je bil mučen in ubit v Alžiriji. Iz vsega tega pričevanja se jasno vidi, da m« čenje v Alžiru ni slučajen in niti redek pojav:
«Poznam — piše znani francoski etnolog Germame Til-lion — določeno število oseb, ki so v čudnih okoliščinah izginile iz zaporov...,.
Tudi Audin je izginil na tak čuden način. Mladi profesor je bil že mrtev, ko so uprizorili izmišljeni «beg», da bi prikrili resnico.
Ko so bili mučeni oče, brat in zet Džamile Bupaš, je stari Abdelaziz Bupaš ogorčeno in naivno zakričal mučiteljem; «Toda de Gaulle je mučenje prepovedal!«
»De Gaulle naj ukazuje doma, tukaj smo gospodarji mi,» je odgovoril kapetan, ki je vodil «operacijo».
Simone de Beauvoir, ki v svojem članku citira to podrobnost, pravi, da je kapetan izrekel tudi druge zelo prostaške izraze, ki jih ne more navajati.
iiliiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiHi   f,min,umu,iimiiiiiimiiiiimiiimiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Medicinska znanost postaja vedno bolj «praktična>;
NOVOSTI PRI FELTRINELLIJU
Hatid Keramane, LA PACIFI-CAZIONE. Libro nero di sei an-bi di guerra in Algeria. Docu-men-ti e discussioni. — Knjiga, ki je obtožba dejavnosti «ultras« ka-kor tud goldsfcične politike v Alžiriji, ni mogla biti spričo svoje dokumentarnosti o nasilju francoskega kol orni ati zrna natisnjena v Franciji. Keramane Je osebno doživljal brutalne metode najbolj reakcionarnega imperializma. Knjigo so prevedli že v številne jezike.
Paolo Volponi, LE PORTE DELL’APPENlNO. Biblioteca di let! era! ura diretta da Giorgio Bassani. I Contemporanei. — Pesmi, katerih avtor se je posvečal tudi socialnim anketam v Abrucih, v Basilicat-i, Kalabriji In Siciliji.
Ludovlco GeymoDat, FILOSO-FIA E FILOSOFIA DELLA SCIENZA.
VValter Giorgio Scott, GLI IN-VESTIMENTI ESTERI IN ITA-LIA. A cu-ra del Centro di studi e ricerche suilla stru-ttura economdca ita-liana.
Sergio de Vio, I GRANDI MA-GAZZINI ED I MAGAZZINI A PREZZO UNICO IN ITALIA. A cura del Centro di studi e ricerche suila struttura economica H altana.
Fausto Galantino, L’NDUSTRIA TURISTICA. A cura del Centro di studi e ricerche sulla sitrut-tura economica itallana.
Tudi mrtvi darujejo kri za transfuzijo
Prednosti tega načina zbiranja plazme - Simpatična praksa v Franciji - Kaj vse bi se dalo od mrličev izkoristiti za žive
jetno človeku, ki sprejme kri umrlega človeka. Vendar je to le psihološkega značaja, stvar predsodka, kajti z znanstvenega vidika ima kri mrliča še določene prednosti pred krvjo, ki so jo odvzeli živim ljudem. Ze v samem začetku se je ugotovilo in praksa je pozneje to potrdila, da zaloge krvi, ki so bile odvzete mrličem, nudijo večjo sigurnost, ker je bila kri odvzeta v drugačnih pogojih, pod večjo in strožjo kontrolo in brez one običajne naglice, ki je v praksi pri jemanju krvi živim. Poleg tega, v tem primeru, ni nevarnosti, da bi se kri sesirjala. Največja prednost' jemanja krvi mrličem pff je prav gotovo v njeni količini. Bolj ko se medicina razvija, večja postaja potreba po zalogah krvi za transfuzije. Ni redko slišati po radiu pozive krvodajalcem, naj se javijo za prostovoljno dajanje krvi, toda pet živih oseb more v najboljšem primeru dati le toliko seruma, kot ga more dati en sam mrlič. Povprečno da namreč normalno razvit človek kvečjemu 500 gramov krvi naenkra-t, od enega odraslega mrliča pa moremo dobiti celo do 2 litra in pol krvi.
Ponekod v svetu se kri za transfuzijo prodaja, ponekod se daje brezplačno, ponekod Pa predstavlja dajanje krvi že nekakšno državljansko čast. V Franciji na pr. državljan ne more svoje krvi prodati. V Italiji in v Združenih državah pa državljan more prodati svojo kri in tako imenovana «ban. ka za kri« je v teh deželah v pravem pomenu besede banka, kajti določene ustanove, ki se ukvarjajo z zbiranjem krvi, jo nato prodajo bolnišnicam, inštitutom, zdravstvenim domovom. V Jugoslaviji more darovalec krvi dobiti za svojo žrtev določeno odškodnino, veliko pogostejša pa je praksa prostovoljnega dajanja krvi. V katerih kri pride v Franciji pa se je razvila zelo lepa navada, da sorodniki ali prijatelji osebe, kateri so pri zdravljenju s transfuzijo tuje krvi pomagali k ozdravitvi, poklonijo del svoje krvi v nekakšno povračilo za kri, ki jo je sprejel njih prijatelj ali sorodnik.
Marsikatero ((vstajenje od mrtvih« je že dokazalo, da človek, ki mu je srce prenehalo biti, ni nujno že mrtev. Se pred kratkim so v neki vasi v Crni gori peljali iz bolnišnice »mrliča«, ki je bil že 16 ur «klinično» mrtev. Med potjo pa se je «mrlič» prebudil in namesto na pokopališče, so ga spremili na po-grebščino, ki so jo bili že pripravili. Toda ne glede na tako zares skrajno redke primere, se postavlja vprašanje, kdaj je človek zares in dokončno mrtev? Znano je, da mrliču še v grobu rastejo las-i-n nohti, pa čeprav le za nekaj dni, ali celo nekaj ur. Znanost k temu pravi, da je smrt le biološki proces, pri katerem vsi organi in vsa tkiva ne umrejo hkrati. Milijarde celic, ki sestavljajo naš organizem, odmirajo vsaka zase, ene prej, druge pozneje, pač v smislu njih prvotne funkcije. Tudi kri »preživi« smrt, se pravi, da se ohrani «živa» tudi potem, ko je srce prenehalo biti.
Kakor piše agencija «Ita-lia» je prvi poizkusil s transfuzijo krvi mrliča živemu človeku ruski znanstvenik Sergej Judin v moskovskem zavodu Sklifosovski že leta 1930. Po približnih računih pa so v Sovjetski zvezi že doslej odvzeli mrličem že najmanj 400 ton krvi, ki so jo nato s tras-fuzijami posredovali krvi potrebnim bolnikom. Metoda ni nič kaj posebnega. Najprej izberejo mrliče, ki se jim kri sme odvzeti. Ta selekcija je zelo stroga in avtomatično črtajo mrliče, ki so umrli zaradi kake nalezljive bolezni, zaradi zastrupitve s plinom ali s pokvarjeno hrano, utopljence in mrliče, ki so pri kaki nesreči zadobili veliko ran.
Ko so tako izločili mrliče, katerim ne morejo krvi odvzeti, začno z «operacijo» na mrličih
poštev. Doba odvzema krvi mrliču traja od 4 do 6 ur po smrti. Kri najprej bakteriološko pregledajo, nato jo zaprejo v posebne steklenke in končno shranijo v tako imenovano «banko za kri«.
Prav gotovo ni prav nič pri-
Kdo potemtakem dela zakone in kdo ukazuje v tej nesrečni deželi, prepleteni s stotinami z žico ograjenih taborišč, v katerih vladajo po pisanju francoskih listov, skoraj en milijon ljudi? Taborišč, v kataerih vladajo takšni pogoji, da se celo reporter vladnega desničarskega «Figaroja» ni mogel izogniti protestni obtožbi.
Prva Džamila je bila Džamila Buhired. Sodelovala je v akciji, ko ji je bilo 17 let. in že tedaj, ko se življenje šele začenja, je zrla v oči mučiteljem. Danes ječi v nekem taborišču.
Druga je Džamila Bupaš. Vse se zdi, da ni storila tega, kar ji očitajo. Obtožujejo jo za atentat. Septembra 1959 so v neki alžirski pivnici našli bombo. Džamila Bupaš je bila brez vsakršnega dokaza aretirana februarja letos. Seveda je zanikala ,da bi poskušala izvršiti atentat. (Celo vsak sodni zapisnikar ve, da organizirani član PLN v preiskavi ali pred sodiščem nikoli ne zanika svoje udeležbe v akciji: ni bilo še primera, da bi se nekdo skušal »izvleči«, ni bilo še primera, da Alžirec ne bi s ponosom prevzel nase odgovornost.) Zakaj so preiskovalci hoteli, da pade krivda prav na Džamilo j Bupaš? Kdo more to vedeti! j Germaina Tillion govori o ne-! kem nedolžnem mladeniču Alžircu, ki je na «čuden» način izginil iz zapora. Mučen je bil samo zaradi tega, ker je njegova družina pred časom vložila na sodišču tožbo zaradi preganjanja
Toda ne glede na to je bilo odločeno, da se krivda za a-tentat pripise Džamili Bupaš in mlado dekle je moralo priznati. Nato je priznala tudi, kar je pretrpela v zaporu. Potem pa je morala seveda vse to preklicati.
Džamila Bupaš ne prosi milosti. Zahteva le pravično preiskavo. Toda je mar taka preiskava možna? Primer Džamile Bupaš se tiče vseh nas Francozov, pravi Simone de Beauvoir. Javnost mora izvajati pritisk na vlado, da zahteva odložitev procesa proti Džamili, ki je najavljen za 17. junij, izvedbo preiska ve, ki jo zahteva, varno zaščito njene družine in njenih prijateljev, za krvnike pa strogost zakona.
Zakaj se tiče to vseh Francozov? Simone de Beauvoir odgovarja na to vprašanje prvim stavkom svojega član ka:
«Najbolj škandalozno škandalu pa je prav to, da se človek na njega navadi...s
Ker je transfuzija krvi že tako razširjena, bi jo bilo treba tudi pravno urediti. Tako italijanski kot francoski zakoni še nimajo povsem urejene plati te zadeve in njih obstoječi zakon na pr. posredno vsaj prepoveduje delovanje ali celo obstoj «bank za kri umrlih«. Po veljavnem zakonu je namreč prepovedano odvzeti mrliču karkoli, kar bi še kot Živ v svoji oporoki ali kakor koli ne zapustil ali komu poveril pravico, da z njim ravna tako ali drugače.
Medicinska znanost pa se je v zadnjih desetletjih že tako razvila, da more marsikateri organ že mrtvega človeka ponovno služiti, če ga presadimo na še živega človeka. Sem spadajo na primer roženica, vranica, kosti, žleze, koža itd.
Vzemimo za primer presaditev kože pri velikih opeklinah.
Doslej navadno žrtvujejo del kože sorodniki ponesrečenega človeka. Ti kosi kože lahko služijo za presajo Izgubljene ožgane kože ali pa v vlogi tako imenovane «žive obveze«.
Ce bi pa smeli vzeti mrliču del kože in jo primerno hraniti, bi jo po potrebi mogli koristno uporabiti s transplantacijo na ožgani del telesa Isto velja za očesno roženico, ki more marsikomu rešiti vid.
V ZDA na primer obstaja že slavna «banka», ki je last. medicinskega centra ameriške j Pravzaprav ponovitev one v v Bothrsoi Iz te Rotterdamu, ki j, je v nekako
Šolske razstave
i
Razstava Trgovskega strokovnega tečaja na Katinari
Razstava osnovne šole v Rojanu
M ki	
	
-•H
Dva posnetka z razstave nižje gimnazije pri Sv. Jakobu
iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiininiiiiiiniiininiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Iz tržaških
j	j	•!_
galerij
Avgust
v galeriji
X
Černigoj
«Casanova»
Izredno zanimiva Černigojeva razstava v «Casanovi}> je
Abstraktnost Černigojeve umetnosti je odraz spontanih in neposrednih nagibov njegovega fantastičnega temperamenta
mornarice »banke« morejo po potrebi bolnišnice vseh ZDA dobiti posamezne dele kosti, posamezne žleze ali organe, ki se pač v sedanji kirurški tehniki že dajo uspešno presaditi na dru. gega človeku.
Stara celina, Evropa, je glede tega zelo toga. Mislimo s pravne plati. Ker pa gre tudi medicinska veda z velikimi koraki naprej, bo treba prej ali slej to plat tudi pravno okviriti, to se pravi dati znanosti nekoliko več svobode, da bo mogla najprej s poizkusi, nato pa tudi v konkretni praksi izkoriščati to, kar pokojniku že ne služi več, kar pa more pomoči potrebnemu človeku še služiti. Primer sovjetskega odvzemanja krvi mrličem bi mogel služiti kot zgled.
A. L.
zamenjavo sledila razstava Nizozemca Wegenerja v galeriji «Rettoriv v Trstu, — o kateri smo nedavno že poročali.
Menda je to prva Černigojeva razstava, vsaj kolikor mi je znano, samih grafik, in sicer zelo dobro pripravljena, z uporabo vseh mogočih grafičnih tehnik, ki jih vseh pri niem doslej nismo opazili. Med njimi posebno vzbujajo pozor, nost barvni linoleji, prefinjenih barvnih odtenkov.
Naj takoj ob začetku poudarimo še eno značilnost, ki postaja pri našem slikarju vedno bolj značilna: vsa dela so namreč skoro izključno abstraktna. Le v redko kakšnem primeru še naletimo na kako realno sličnost s človeškim o-brazom ali podobo, a še to v
Radio Trst A
7.30: Jutranja glasba in koledar; 11.30:	Drobiž od vse-
povsod in zanimivi neznanci;
12.10: Za vsakogar nekaj; 12.45:
V svet-u kulture; 12.55: Orkester Berta Kaempferta, 13.30:
Harmonija zvokov in glasov;
17.20: Pesmi in ples; 18.00: Z začarane police — Milica Ki- 13.15:	Kronike Iz jug. življe
tek: «0 škrateljčkih«; 18.10: L. nja; 13.40:	Kmetijski	nasveti;
II n rile ut
_____________Sredu,	15.	faniju	llMtO
• ••
•rstfri
glasba; 12.45: Turistična odda-
sociologije; 18.30:	Koncert	so-
M Škerjanc: »II. suita za godalni orkester«; M. Bravničar: »Slovenska plesna burleska«;
18.35: Dalmatinske pesmi; 19.00:	domači	ansambli;	15.20:	Na-
Zdravniška ura; 19.20: Iz Verdijevih oper; 20.00:	Šport;
20.30: Znane melodije od vče-
na kultura; 18.30: Plesi In preja; 13 00: Orkester Mantovani; ludiji iz oper; 19.30:	Slikar-	dobne francoske	glasbe;	19.15
stvo In kiparstvo; 21.00: Kon-	Pregled italijanskega	periodič-
cert solista M. Gendrona i-n pianista R. Castagnoneja; 21.40:
Sestanek petih; 22.25: Lahka glasba; 22.50: Les Brovvn in njegov orkester; 23.20: Arman-
13.45:	Kitarist	Chet Atkins;
14.00: Operetne melodije; 14.30: Kulturni zapiski:	14.40:	Mali
rodne pesmi iz Slovenskega Primorja; 0.40:	Prenos RL;
16.00: Od arije do arije; 16.30:
nega tiska: 20 00: Vsakovečer-ni koncert:	Beethoven Stra-
vvinski; 21.30. »Agamemnon« v priredbi Pierpaola Pasolinija; 22.40: VV. A. Mozart: »Thamos
ob petih; 17.30: Potpuri za razvedrilo; 18.00. Kulturna kronika; 18.20:	Iz slov. solistične
glasbe:	Karol	Pahor; 18.45:
Domače aktualnosti; 20.00: G. Verdi: Ples v maskah; 22.15: Kvintet Jožeta Kampiča; 22.35: Lefevre s svojim orkestrom; 23.10:	Koktajl	ritmov; 23.40:
Iz nočnega zahavišča.
Ital. televizija
raj in danes; 21.00:	«Snežne	»Maša	zena«; 16.45: Orkestri in
poljane« Ivana Matičiča, nato	solisti	madžarske	in romunske
Les Brovvn in njegov orke-	radijske postaje;	17.25: Lahka
ster: 23.30: V ritmu In melodiji do polnoči.
glasba; 17.30: Rossini in Re- P5'™5;	H-00:	Glasba	Za	vas.
do Fragna in njegov orkester. Koenig in Aegypten» in »Diver
tlmento 16»
//. program
9.00:	Jutranje	vesti;	10.00:
«11 gioco delle dame« z Wando
Trst
12.10:	«TretJa stran«; 14.15:
«Ljubitelj cvetlic«, pesem, nasvet, odgovor; 14.20:	Drugo
dejanje opere «Peter Grimes« Benjamina Brittena; 15.20: Lina Gasparini: »V Trstu pred sto leti«; 15 35: Orkester Franca Valllsnerija.
Koper
7.15:	Glasba za dobro Ju-
tro; 8.00: Prenos RL; 12.00: O-poldanski koktajl; 12.40: Lahka
spighi; 18.00: Prenos RL; 19.00: Gharlie Kuinz pri klavirju; 19.30: Prenos RL; 22.15: Ritmi In Billy May; 22.35:	Pojoč
skozi noč.
Nacionalni program
11.00: Oddaja za Soiarčke na počitnicah; 11.35: Operne skladbe; 12.10: Vrtiljak pesmi; 13.30: Glasba za mlade; 15.55:	Na-
poved vremena za ribiče; 16.00: Oddaja za mladino: »Potovanje vzdolž Rena«; 16.45: Raziskave o strukturi možga-
ki delate; 13.45: aSevernica« — moda: 14.00: Veliki orkestri ln
slavne pesmi;	16.00: Galerija jugoslovanski samospevi, 10 40
behkainta: 16.20: Poj6 Bonfiglio-	-
II, Guidi, La ti 1 la;	17.00:	Pes-
mi In Angelini; 17.30: Revija daja za cicibane »Pic-nic«; 18.35:	Skladbe in	*	J'
njih izvajalci; 20.30: V dveh se laže zmaga; 21.45; N. Rotondo in njegov orkester; 22.00: VIII. festival napolitanske pesmi.
13.30: TV-šola; Zgodovina In državljanska vzgoja. Lepopisje in Znanstvena	opažanja; 16.05:
Neposredni prenos konjskih dirk; 17.00:	TV za mladino
«Konjiček»; 18.00:	TV-dnevnik;
18.15:	Prenos mednarodnih
konjskih dirk;	18.40: Televizij-
ska priredba »Zgrešenega ko-8.05:	Mladtna^poje; 8.30:	Ed-	raka« Philip«	Leveneja; 19.55:
suita; Arabski begunci; 20.30:	TV-
dnevnik; 21.00: Oddaja «Senti-mentale«; 22.00:	Neposredni
,	prenos Vlil. festivala napoli-
Veliki	orkestri;	11.00:	Operne	tanske pesmi;	ob koncu TV-
uverture in medigre; 11.30: Od- dnevnik
Slovenija
vard Lalo:	Namouna
9.00: Jezikovni pogovori; 9.15 Radi bi vas zabavali, 10.10:
///. program
12.00:	pet-
najst minut domače glasbe; 12.15: Kmetijski nasveti, 12.25: Pisani zvoki z Dravskega polja; 12.45: V koračnem ritmu; 13.30:	Ljubljanski vokalni
kvintet; 13.45: Ivan Zajc: Simfonija v c-molu; 14.05: Za So-
Jug. televizija
Ljubljana -	18.00:	Srečanje
z mladinskimi pesniki, pisatelji In ilustratorji, film o tabornikih; 18.45: Telesna kultura in šport. Beograd -	20.00- TV-
17.00:	Ralph	Vaugham	Wil-	larje;	14.3IL	Melodije	Franza	dnevnik.	Zagreb	-	20.20:	Repor-
liams: «Antarkitlčna simfonija«, Leharja; 15.40:	J	Hunter
W. Walton: »Koncert za violo
nov; 17.40: Italijanska glasbe- ln orkester«; 18.00: Problemi
Džungla v razredu; 16.00: Koncert po željah; 17.10: Sestanek
taža za miličnike Beograd 20.40: Dokumentarni film; 21.00: Drama »Po kinopredstavi«,
kakem detajlu kot impresivno reminiscenco.
Pred približno 35 leti, ko je Černigoj začel svojo slikarsko, revolucionarno pot, je to bilo konstruktivističnim umetnostnim programom, ki je bit istočasnim bližnjim sorodnikom — futurizmom, že na pol pota v abstraktnost. Zdi se torej, da tovrstno umetnostno gledanje najbolj ustreza njegovemu duhovnemu temperamentu. Ako je v preteklih desetletjih opaziti pri njem bolj realistična gledanja s poustvarjanjem v njegovem u-metniškem usmerjanju, se zdi, da so to bili le bolj nujni od-stopki življenjski sredini, ki še danes sprejema abstraktna dela brez posebne naklonjenosti m še z manjšim razumevanjem. Černigoju z znanim di namizmom, ki mu je to temperament in od konstruktivizma dalje programsko vodilo, je to kaj lahek korak, posebno spričo silne tehnične vir. tuoznosti, ki jo obvlada na vsa. kem področju likovnega izražanja. — Ze več let sem pa se vedno bolj prostodušno izdaja usem spontanim in neposrednim nagibom svojega lahkotnega, fantastičnega temperamenta.
Ni dvoma, da mu ta izraznost odgovarja, bolj neposredno iskrena je in zato tako bujno pestra. Kar primerjajte jo na pr. s premnogimi, ki se polagoma spreobračajo k vedno večji abstraktnosti:	kako
težkobno iskana, s trudom m prisiljeno razumska iskana dela so to.
Zal da ima ta silna lahkotnost tudi nezaželene posledice: med množico v hitri spontanosti na platno vrženih likovnih domislic, ostane marsikaj nezadostno in vsestransko temeljito obdelanega, dasi ima predpogoje za to. Ostajajo fragmentarne, nedodelane, ne do konca domišljene, zato marsikdaj ne pridejo do dovoljne veljave, ali sem in tja učinkujejo nekam dekorativno (v kolikor morda abstraktne stvaritve na splošno ne učinkujejo kot dekorativne?!).
Omenili smo že barvno prefinjenost novih barvnih grafik, kjer se tokrat še v večji meri kaže njegova koloristič-na moč.
Ne bomo se ustavljali pri posameznih delih, ker bi nas to predaleč vedlo m bi se morda kdaj ne razumeli do-voljno spričo redkih oznak po-edinih del ali pa opremljenih s splošnimi abstraktnimi, kot kompozicije, dinamizem, sona-Lne, prosojnosti, itsovraposi-zion i», «intersekcije», antene itd., tipičnih za konstruktivistično in abstraktno vstvarja-nje.
Ako gledamo vse to fantastično bogastvo se ne čudimo Černigojevim uspehom posebno še v pedagoškem delu med našo srednješolsko mladino, — saj tako zelo odgovar-
ja umetnostnemu značaju našega umetnika kakor mladostni domišljiji in duhu dobe.
Precejšnjemu zanimanju tudi med našim kulturnim občinstvom, naj ne zaostanejo še drugi, ki se čutijo za take Z. JELINČIČ
Likovna razstava v Dubrovniku
Na reprezentativni likovni razstav; v Dubrovniku (ob času festivala) bodo letos razstavljali: Kregar, Bernik, Pregelj, Herman, Stančič, Ivančič, Vujaklija, Protič in Srbinovič. Zastopani niso niti Makedonci i,n Črnogorci, niti likovniki -z Bosne in Hercegovine. Vendar so se prireditelji omejili na trenutno res morda najbolj reprezentativen izbor, čeprav m popoln.
•HHimtiimimiiiiHiiiiiiiiiiiiiimtitmiiiiiiitiinimiiiiimiimiimmimimmummmmmum
HOROSKOP
___ZA	DANES__
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ce predlogi, ki jih boste dobili zjutraj, ne ustrezajo vašim željam, se ne razburjajte in čakajte na primernejšo priložnost. Pomirite si živce BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pazite, da boste pravilno branili svoje rfinenje in svoje interese in da vas tuji vpliv ne bo spravil iz ravnotežja Lepo moralno zadoščenje DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Več metodičnosti v vaše delo in ne spuščajte se v zahtevne naloge ki lahko počakajo. Priča boste sreči nekega prijatelja.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Zavedajte se svojih sposobnosti, toda tudi svoje odgovornosti, in ne prevzemajte nalog, ki jih ne zmorete.
Lev (od 23. 7 do 22. 8.) S- poklicno sposobnostjo in velikodušnostjo boste spravili v zagato nekega nasprotnika. Ce se ukvarjate z umetnostjo, boste zadovoljni.
DEVICA (od 23 8. do 22. 9.) Stran od spletk in ne bodite preveč radovedni. Bodite v zgled vsem onim ki vidijo v vas nekaj vzvišenega, bodite pa tudi dosledni.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Dan si uredite tako, da boste točni na zelo važnem sestanku. Z novimi načrti si boste pridobili ljubezen svoj-cev.
ŠKORPIJON (oa 24. 10. do '22. 11.) Ce ne boste šli do konca, boste kdaj pozneje zagotovo tožili r.ad izgubljeno priložnostjo. Bodite zadovoljni z zdravjem.
STRE' FC (od 23. 11 do 20. 12.) Napredovali boste v službi, dobili nove naloge in u-strezno s tem uživali tudi materialno zadoščenje. Bodit* vsestransko optimisti.
KOZOROG (rd 21 12. do 20.
1.) Odložite vsak načrt, ki bi ga morali izvajati s skupnimi silami sodelavcev. Bodite potrpežljivi in ne rinite predaleč.
VODNAR	(od	21. 1.	do	19
2.) Ne izpustite odlične pri. ložnosti, ki se vam Kaže v sicer skromni obliki. Vee takta in občutljivosti tudi do tujih tegob.
RIBI (od	20.	2. do	20.	3.)
Ce boste hoteli načrt izipeljati do kraja, se ne	ozirajte na	tuje nasvete,	pa	čeprav	gre	na
videz za dobronamerne nasvete prijateljev.
Gorlško-lienešk 1 dnevnik
Seja odbora trgovinske zbornice
Nova pobuda za nadaljnjo industrializacijo Goriške
Operaterje v Italiji, kakor tudi v inozemstvu bodo opozorili na olajšave, ki jih nudi prosta cona
Na zadnji seji odbora trgovinske zbornice, katero je vodil predsednik Giovanni Bi-got, so proučili možnosti, da bi tako v Italiji, kakor tudi v inozemstvu, opozorili operaterje na razne olajšave, ki jih imajo v goriški prosti coni in v ostalih občinah v pokrajini, če zgradijo industrijske objekte. Ustanova je prav te dni začela poizvedovati pri posameznih centralah, kaj so pripravljeni nuditi takim podjetjem (brezplačno podelitev zemljišč, oprostitev občinskih davkov, brezplačno napeljavo elektrike itd.). Odbor bo v kratkem objavil publikacijo, v kateri bo navedel glavne olajšave za uresničevanje takšne pobude v naši pokrajini. Priložen bo tudi zemljevid, v katerem bodo označene ceste in železniške zveze.
V začetku seje so razpravljali o nekaterih zadevah, katerim se je poprej posvetila posvetovlana komisija proste cone, kakor tudi o zahtevah posameznikov za nakazilo surovin in pogonskega goriva.
venov 1.972 (971—1001); Srednje 1.192 ( 622—570); ter občina Tavorjana 2.129	(1.086—
1043).
 «»-------
Pohitite z vpisovanjem na izlet na Prcdil
Slovensko planinsko društvo v Gorici organizira v nedeljo 19. junija enodnevni družinski izlet z avtobusom na Predil. Vozilo bo odpeljalo iz Podgo-re ob 6. uri, izpred kavarne Bratuš pa ob 6.15, Mejo bo prekoračilo na prehodu Rdeča hiša, odkoder bo nadaljevalo
pot čez Tolmin, kjer si bodo izletniki ogledali muzej, v Kobarid in Srpenico. Ogledali si bodo Bovški Vintgar. Ob 13. uri bo v Bovcu skupno kosilo, ob 16. uri pa ogled znamenite trdnjave in mosta v Klju-žah, vasi Log pod Mangartom in Strumec. Odhod s Predila cb 18. uri.
Voznina za člane 600, za no člane 700 lir. Vpisujejo v kavarni Bratuš nepreklicno da petka 17. junija. Planinsko društvo prosi, naj se zaradi rezervacije avtobusa in skupnega kosila z vpisovanjem pohiti. Pri vpisu se plača na račun kosila 100 lir.
Zavrnjene zahteve delavcev SAFOG
Na sestanku predstavnikov j treh sindikalnih organizacij in predstavnikov livarne SAFOG na sedežu Intersinda v Trstu 13. junija, sta vodstvi SAFOG in Intersinda zavrnili vse zahteve sindikalnih organizacij za izboljšanje prejemkov nekaterih kategorij delavcev.
Prihodnji sestanek bo v Trstu, v torek 21. junija ob !6. uri.
Urnik trgovin na telovo
Zveza goriških trgovcev spj-roča, da bodo jutri, na telovo, odprte trgovine po naslednjem urniku:
mesnice od 6.30 do 11. ure; pekarne in mlekarne od 6.30 ido 12.30; trgovine s sadjem m zelenjavo od 8. do 12. ure; cvetličarne od 8. do 13. ure.
Vse ostale trgovine bodo zaprte oei dan. Danes zvečer so trgovine lahko odprte do 8..ure.
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna dTldine, Ulica Rabatta št. 18, tel. 21-24.
'O
iiiiiiiimiiiimiiiiiiimimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuinuiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiniiiiimmiitimiiiiiittiniitmiiiMiiiiiiifMHitiiiii
Iz mesečnika goričke občine za februar
Na IOO umrlih oseb je bilo samo 74 rojstev
Sadike cvetače prodaja Meščani so kupili v mesnicah povprečno po 3,5 kg mesa žive teže
kmetijsko nadzorništvo
Na kmetijskem nadzorništvu v Gorici so pričeli razdeljevati sadike cvetače po 250 lir za sto sadik. Kdor jih namerava nabaviti, naj gre na kmetijsko nadzorništvo po nabavne bone.
evilo volivcev
V Čedadu so v zadnjem ča-l izdali seznam volilnih u-ravičencev iz katerega smo ovzeli nekaj številk. Občina edad ima skupno 7.819 volilih upravičencev; občina Dresi 931	(522 moških ter 409
■nsk); Praprotno 1.170 (642 loških, 523 žensk); St. Lenard 550 (792—758); Sovodnje ti->č 289 (677—612); Speter Slo-
Februarski mesečnik goriške občine, ki je izšel te dni, objavlja na začetnih straneh biografijo številnih uglednih meščanov, po katerih je občinska uprava imenovala ulice in trge. Delo, ki ga je pripravila Jolanda Pisani, se nanaša na 31 oseb.
Sledijo objave sklepov občinskega odbora in sveta, v drugem delu pa so objavljene statistike z najrazličnejših področij življenja in delovanja meščanov. V prvi polovici meseca smo imeli suho, toda mrzlo vreme. Temperatura se je spustila tudi na 7 stopinj pod ničlo; burja je pihala po 70 km na uro. V drugi polovici meseca je postalo južneje; padlo je 200 milimetrov dežja.
Število prebivalstva se je spet znižalo, in sicer zaradi zmanjšanja števila rojstev in zaradi izseljevanja. Sklenjenih
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllMHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllMIII
Karabinjerje v navalu jeze obstrelil predstojnika
Kapetan Boratto je sedem dni nihal med življenjem in smrtjo
1. junija bo pred vojaškim [iščem v Padovi proces iti karabinjerju 30-letnemu toniu Zarantonellu iz Vi-ize, ki je služboval v Ulici zario Sauro, kjer je glavno /eljstvo v Gorici, tbtožili So ga neposlušnosti Irejenim ter oboroženega sada. Zarantonello je 6. av-ita lani v navalu jeze spro-sedem strelov proti svo-iu kapetanu Liviu Borattu ga ranil v glavo, prsi in :o. Zaradih hudih ran je kapetan sedem dni v živ-njski nevarnosti. Ko So na-lalca razorožili, so izvede-ea vzroke, ki so dovedli do o hudega dejanja. Zaranto-lu je kapetan Boratto presedal izhod zaradi nekega ■krška. To je karabinjerja :o ujezilo, da se ni mogel
več nadzorovati in se je maščeval. Morda je bil glavni vzrok tega dogodka v tem, da mu je a preklicom izhoda o-nemogočil obisk družine, ki je takrat bivala v Trbižu.
Poletni vozni red vlakov
ODHODI
Proti Trstu:	0.11	(D)	(1),
5.50	(A),	6.44	(A),	7.43	(D),
8.05	(A),	8.36	(D)	(2),	10.52
(A) (2), 14.02 (A), 15.51 (A), 17.12	(DD),	18.37	(A), 20.05
(A).	21.35	(D),	22 24	(A),
23.14	(D)	(3).
Proti Vidmu: 4.32 (A); 6.25 (A),	6.59	(D),	7.30	(A),	8.35
(D).	10.53	(A)	(4),	13.00	(D),
13.42	(A),	14.38	(D)	(5),	15.34
(A)	17.26	(A),	18.55	(A)	(6),
1,7.51	(D),	21.03	(D),	21.36	(A)
(4), 22.39 (A).
je bilo zelo malo porok, zakonci pa so imeli povprečno starost 37 let (39 let za ženine in 35 za neveste).
Število novorojenčkov je bilo za spoznanje nižje kot je znašalo povprečje v tem mesecu prejšnja leta. Povprečna teža 33 novorojenčkov je znašala 2.991 gramov. Umrljivost je dosegla normalno višino, povprečna starost umrlih je znašala za moške 64, za ženske pa 66 let. Čeprav se je razmerje med številom rojstev in smrti nekoliko popravilo v primeri z januarjem, je še vedno zelo slabo, saj odpade na 100 smrtnih primerov samo 74 rojstev.
Ob koncu meseca je bilo v vseh bolnišnicah in sanatorijih 1.666 bolnikov obeh spolov. Od teh jih je umrlo 33. Zivinozdravniški organi niso zaplenili nobene bolne živine, pač pa so zaplenili dosti bolnih organov, in sicer 101 pljuča, 35 jeter, 10 prebavnih organov itd. Skupno 158 organov.
V klavnici so zaklali 52 volov, 25 goved in 219 telet, 10 konj in 69 prašičev. Skupno so zaklali 386 glav v skupni teži nekaj nad 125 stotov. Ce k temu prištejemo še 12 stotov živine, ki so jo zaklali v drugih občinah in jo pripeljali v Gorico, kjer so jo prodali, tedaj je bilo v tem mesecu v občini prodanih 138 stotov mesa, kar pomeni, da je vsak meščan kupil v mesnicah povprečno po 3,5 kilograma mesa žive teže. Podatek ima relativno vrednost za ugotavljanje kalorične vrednosti prehrane meščanov, ker nimamo na razpolago podatkov o količini uvoženega mesa na podlagi videmskega sporazuma o obmejnem prometu.
 «»------
Danes prva predstava v cirkusu Togni
Cirkus bratov Togm, ki je razširil svoje šotore na Roj-cah, se bo predstavil goriške-mu občinstvu s štirimi predstavami. Prva predstava bo nocoj ob 21.15. Jutri, na praznik, bosta dve predstavi, in sicer ob 16. uri in 21.15, v
petek pa bo zadnja predstava ob 21.15.
Poleg številnih izvajalcev bo nastopila tudi krotilka sibirskih tigrov Illenep, članica državnega cirkusa, ki s svojim programom žanje veliko uspehov med občinstvom. Naj omenimo, da ima cirkus tudi veliko število živali, katere si lahko občinstvo ogleda ob vsaki uri, zlasti pa o-poldne, ko jih krmijo.
Družba ATA sporoča, da bodo po končanih predstavah vozili posebni avtobusi, in sicer na progi št. 1 ter na progi Podgora - Ločnik.
Izlet Doberdobcev v Kranjsko goro
Prosvetno društvo «Jezero» iz Doberdoba organizira v nedeljo 26. junija avtobusni izlet v Kranjsko goro. Izlet bi moral biti že prejšnjo nedeljo, vendar je odpadel zaradi tehničnih razlogov. Za prehod meje zadostuje prepustnica. Prijave sprejema krojač Jožef Gergolet v Doberdobu. Odhod iz vasi ob 5. uri.
Padec s češnje
Pri obiranju češenj je padla z 2 m visoke veje gospodinja 40-letna Ester Raida Iz Kapri-ve. Pretresla si je možgane in se pobila po obrazu. Ob 15. uri so jo z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v goriško bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju. Okrevala bo v 15. dneh.
Kino v Gorici
CORSO. 17.15:	«Orientalke».
Zgodba šestih žensk iz Bližnjega in Daljnega vzhoda. VERDI. 17.30: «Krava in jetnik«, Fernandel.
VITTORIA. 17.00:	»Francoski
kralji«, D. Orfej, cinemasco-pe v barvah.
CENTRALE. 17.00: «Teror O.
klahome«, M. Arena. MODERNO. 17.00: «Pekel pod ničlo«, A. Ladd.
— «»----
TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 28 stopinj ob 13. uri, najnižja 14 stopinj ob 3 zjutraj. Vlage 67 odstotkov.
Danes zvečer po ameriškem času
Carlos Ortiz-Daiiio Lil
a msiii Munim umili
Prognoze govore v prid prvega - Loi v odlični formi
SAN FRANCISCO, 14. — Jutri ob 19. uri po ameriškem času, bo evropski prvak Duilio Loi stopil na ring za dvoboj za naslov svetovnega prvaka. Za Loia, ki je že 11 let med profesionisti, bo to prvo srečanje za najvišji naslov.
Italijan je izbral za nasprot-
nika enega najbolj zvitih in najboljših ameriških boksarjev: Carlosa Ortiza. Ta je sedaj na vrhuncu svoje forme, je * inteligenten tekmec s klasičnim slogom. Nima sicer trde pesti, vendar zna svojega nasprotnika udarjati stalno in brez prestanka z obema rokama.
Dvoboj je za oba boksarja izredne važnosti, ker oba upata, v primeru zmage seveda, na dvoboj za »uradni naslov* v lahki kategoriji z Brownom. Za Ortiza bo to drugo srečanje za naslov. Prvič je srečal nevarnega Mehikanca Battlin-ga Torresa, toda portoriški prvak je dokazal, da pozna do potankosti svoj poklic in je nasprotnika v 10. rundi spravil K.O. Ortiz si je priboril naslov pred letom dni z zmago nad Kennyjem Lane-jem, katerega je že v 2. rundi odpravil s K.O.
V 33 srečanjih je Portoričan izgubil samo dvakrat in obakrat se je v povratnem dvoboju pošteno maščeval. Loi, ki ima 30 let, bo nastopil borbo z izkušnjo, ki si jo je pridobil v 111 srečanjih, od katerih je 104 zmagovito končal, enkrat je izgubil, šestkrat pa je končal borbo neodločeno.
Duilio Loi je do sedaj nastopil samo enkrat v Ameriki. Tedaj je premagal po točkah Glena Flanagana. To je bilo pred petimi leti. Tedaj je obljubil, da se bo vrnil v Ameriko samo pod pogojem, da bo njegovo srečanje veljalo za naslov svetovnega prvaka. Sedaj se mu je želja izpolnila.
Bo Loi uspel? Prognoze govore v prid Ortiza in sicer v razmerju 11:5. To razmerje se je sedaj znižalo v Loievo korist. Loi sam je izjavil, da bo začel dvoboj s silovitimi napadi, s katerimi je že Kenny Lane prisilil Ortiza na predajo. Sicer je Loi presenetil rpazoval-ce in še posebno bivšega ameriškega prvaka Freda Aposto-lija. Ta je izjavil, da je Loi izredno dobro treniran in da so ga presenetili njegovi u-darci z levo roko, kar je redkost pri evropskih boksarjih. Svetovni prvak Johansson pa je celo pripomnil, da ima Loi, če je v formi, zmago že v žepu.
TELOVADBA
Astakova prvakinja Sovjetske zveze
LENINGRAD, 14. — Včeraj se je s poljubnimi vajami končalo sovjetsko telovadno prvenstvo za ženske, ki je veljalo tu'di za kvalifikacijo za rimske olimpijske igre.
Zmagala je nepričakovano, pa čeprav le za malenkostno razliko, Polina Astakova, ki je pustila za seboj svetovno prvakinjo Lariso Latininavo in Zofijo Muratovo. Končni rezultat prvenstva je sledeč:
1. Polina Astakova (Ukrajina) 77.90 točke; 2. Larisa Lati-nina (Ukrajina) 77.75; 3. Zofija Muratova (Moskva) 77.40; 4. Tamara Ljukina (Moskva) 76.95; 5. Tamara Manina (Leningrad) 76.75;	6. Margarita
Nikolajeva (Ukrajina) 76.3.
Te tekmovalke bodo zastopale barve Sovjetske zveze na olimpiadi.
KVALIFIKACIJSKE TEKME ZA VSTOP V II. ZVEZNO LIGO
Pred dnevi so v prostorih Nogometne zveze Jugoslavije izžrebali pare za prvo kolo kvalifikacijskega tekmovanja za vstop v II. zvezni nogometni ligi. Prvo kolo bo v nedeljo 19. junija.
Prvak SCL mariborski Branik je bil izžreban v B skupino zahodne skupine, v kateri so še Karlovac, Metalac (Za. greb) ter prvaka obeh con Rijeka—Pula in Varaždin-—Bjelovar. V uvodnem kolu se srečata Karlovac in zmagovalec
cone Reka—Pula, v drugem pa zmagovalec prve tekme in Metalac ter Branik — zmagovalec iz cone Varaždin Bjelovar.
NOGOMET
CCA-Lazio 4:1
RIM, 14. — Moštvo CCA iz Bukarešte je nocoj nastopilo v prijateljski nogometni tekmi z Laziom in si je zagotovilo zmago s precejšnjo razliko. Prvi polčas se je končal s 4:0 v korist gostov. V drugem delu igre Romuni niso mogli več prodreti skozi obrambo domačinov, katerim se je posrečilo doseči častni gol.
KOLESARSTVO
LE LOCLE, 13. —- Da danes je pet švicarskih kolesarjev sprejelo ponudbo, da bi se u-deležili dirke po Franciji. Ti so Rolf in Heinz Graf, Trepp, Schellenberg in Strehler.
Zastave v vetru na čast jadralne regate v Kopru
Fafangelu s Cha cha» prva zmaga v prvenstvu FLRJ za jadrnice Star
Ninčevičev Vumir na drugem mestu - Smola tržaške posadke z Nababbo, ki je zasedla četrto mesto
Trobojnice Jugoslavije, Italije in Nemčije plapolajo na jamborih koprskega pomola nedaleč od poveljniškega stolpa v čast udeležencev odprtega prvenstva Jugoslavije za jadrnice razreda «Star».
V Kopru je bilo včeraj pre-
cej živo, medtem ko se je na obrazih udeležencev poznala trema in razumljiva razburjenost. Jugoslovanom gre predvsem za časten državni naslov, tujim gostom pa za "im boljši plasma. Med domačini je favorit št. 1 za zmago Mario Fafangel iz Kopra, ki je že v tržaški regati dokazal, da je mojster v tej panogi Z njegovim flokistom Jankom Kosmino si je Fafangel zago tovil v tržaški regati drugo mesto pred odličnim in tudi slavnim Straulinom, ki se je moral zadovoljiti s tretjim. Ne smemo pa podcenjevati Nin-čeviča iz Trogirja, ki bo skušal ogrožati uspeh Koprčana. Ninčevič je bil že večkrat ju goslovanski prvak in prav zaradi tega ga lahko brez dvo-
iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUitiiitiiiiiiimititiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiii
Na Primorskem zaključene nogometne borbe
Tolmin novi primorski prvak
Na drugem mestu je sežanski Tabor, ki bo s Tolminom nastopil v kvalifikacijskih tekmah za višje prvenstvo
V zadnjem kolu primorskega nogometnega prvenstva so dosegli naslednje izide:
Sidro—Tolmin 2:4, Rudar—Tomos 6:1, Tabor—Anhovo 5:1, Postojna—Adria 1:4, Branik—Ilirska Bistrica 3:0 p. f.
Naša predvidevanja, da je s
tekmo Tabor - Tolmin primorsko prvenstvo praktično že zaključeno, so se povsem uresničila. V zadnjem kolu sta vodilni enajstorici pobrali ves izkupiček in se s prepričljivo razliko v točkah uvrstili v kvalifikacije.
Zmaga Tolmina v Piranu je povsem zaslužena. Lahko celo
Rudar ima tako dober količnik, da bi moralo Sidro zmagati s 6:0, če bi ga hotelo prehiteti.
Kratka ocena moštev bi pokazala naslednje: Tolmin je zasluženo prvak. V spomladanskem in v jesenskem delu prvenstva je najbolj solidno igral, pokazal je največ smisla za kolektivno igro, naj-
• ''v	v	zfP~	večjo	borbenost	in	kondicijo.
ditkih prenizka, ker so gostje zlasti v drugem polčasu povsem prevladovali na igrišču. Tolmin je tik nred fcvr cijami v odlični formi. Zlasti je treba pohvaliti njihovo kondicijo. V zadnjih minutah igre se je moštvo prav tako hitro gibalo po igrišču kakor v prvih. To se pri podeželskih moštvih redkokdaj vidi!
Tudi Tabor ni imel težkega dela z Anhovom. Domačini so si že v prvem polčasu zagotovili prednost več golov tako, da si v drugem delu igre niti niso preveč prizadevali za morebitni dvoštevilčni izid, ki pa bi jim v primeru poraza Tolmincev zelo prav prišel.
Tomos je doživel katastrofalen poraz v Idriji. Brez dvoma so se Idrijčani precej popravili v zadnjih tekmah, toda k uspehu je delno prispevalo tudi igrišče. V Idriji so namreč uredili zasilno igrišče, na katerem se domačini mnogo bolje znajdejo kot gostje. Zdaj je sicer prvenstva konec in do jeseni bodo v Idriji že imeli nogometni stadion, toda za drugič naj velja resno opozorilo pristojnim nogometnim forumom: na igriščih, ki ne u-strezajo najosnovnejšim pravilom nogometne igre, ne bi smeli dovoljevati prvenstvenih tekem!
Največje presenečenje zadnjega kola je vsekakor zmaga Adrie v Postojni. Treba je dati vse priznanje požrtvovalnemu moštvu iz Mirnega, ki je z borbeno in lepo igro pregazilo domačine. Odsotnost nekaterih poškodovanih igralcev le delno opravičuje domačine za visok poraz. Kljub oslabljeni ekipi bi lahko pokazali več borbenosti, saj je ta tekma odločala o tretjem mestu!
Na sporedu je še zaostala tekma med Sidrom in Rudarjem, ki pa ne more več vplivati na razpored na lestvici.
Ce ne bi nastopili proti Tomosu v oslabljeni postavi in nepričakovano izgubili, bi spomladanski del prvenstva zaključil brez poraza. Tolmincem želimo mnogo uspeha v kvalifikacijah. Pot v slovensko ligo ne bo lahka, saj jih čaka že v prvem kolu Nafta, bivši član zvezne nogometne lige.
Tudi drugemu mestu Tabora ni kaj oporekati. Sežančani so odlično igrali v spomladanskem delu prvenstva in le poraz na lastnem igrišču proti Tolminu jih je zaustavil na poti do najvišjega naslova. Vprašanje pa je, kako bo v kvalifikacijah, saj moštvu zelo primanjkuje igralcev.
Tretje mesto Tomosa ni povsem zasluženo. Koprčani so igrali večino tekem zelo slabo ter močno razočarali svoje pristaše. Imeli pa so tudi precej smole, saj so prav na začetku spomladanskega dela prvenstva odšli k vojakom trije najboljši igralci.
Sredina lestvice pripada moštvom enake vrednosti. Treba pa je povedati, da sta od lani močno napredovala Branik in Adria, medtem ko je Sidro nazadoval. Rep lestvice pa spet pripada Anhovemu in Ilirski Bistrici. Toda Bistričanom le gre priznanje, ker so precej napredovali od lanskega leta in so večino točk dobili prav od močnejših enaj-storic.
Lestvica:
Tolmin Tabor Tomos Branik Postojna Primorje Rudar Sidro Adria Anhovo II. Bistrica
20 D 4 3 56:25 30 20 13 2 5 62:38 28 20 11 2 7 39:27 24 20 10 3 7 46:23 23 20 10 3 7 46:37 23 20 8 4 8 35:44 20 19 9 1 9 56:45 19
19 7 3 9 29:28 17
20 7 2 11 39:59 16 20 2 4 14 25:59 8 20 3 2 15 18:67 8
ma štejemo med najbolj ne' varne outsiderje.
Poleg Ninčeviča, ki smo ga že videli v Trstu, je na prvenstvu prisoten tudi Tonče-vič z odlično jadrnico Vesno.
Oba nastopata za barve kluba Mosor iz Trogirja. Splitski Mornar pa je poslal v Koper svoje tri najboljše posadke z jadrnicami «Podgorka» (Ante Marušič in Stjepan Jankovič),
«Goranka» (Djordje Košanovič in Miroslav Kenk) ter »Jadranka« (Jure Zekan m Miroslav Prkušič). Tudi puljski Uljanik je poslal v borbo dve jadrnici; «Divič», ki jo upravljata R. Budinja in E. Mat-teoni ter «Pula» z Armendom Luiem za krmarja in Baškovičem za flokista. Ne smemo pa pozabiti na drugo posadko koprskega Jadra, ki tekmuje z »Zalo«. Krmar je Vojmir Cok, medtem ko je flokist še mladi Fafangelov sin Mario. Čeprav je Fafangelov sin še otrok, se pa vendar vidi, da je podedoval po očetu smisel za jadranje in ljubezen do morja in ni izključeno, da bomo o njem še marsikaj slišali.
Inozemci so nekoliko razočarali z udeležbo. Nemci so obljubili, da bodo poslali na tekmovanje več posadk, vendar se je na start prijavila le jadrnica «Cherie» z Rudijem Berchtoldom in Klausom Wehnerjem. Italijane pa zastopa tržaška jadrnica »Nababbo, katero je včeraj v od sotnosti lastnika dr. Danelo-na upravljal Paolo Paulin, medtem ko je bil njegov pomočnik Fabio Berger.
Začetek regate ni zadovoljil prirediteljev. Predvsem, ker veter ni bil ugoden. Stalno je muhavo menjal smer, s čimer je povzročil precej preglavic jadralcem. Točno ob 14. uri ,e bil dan start in Fafangel, svest si svoje premoči, je pognal svojo vitko in hitro «Cha cha« proti prvi boji. Spotoma si v> nabral nekaj naskoka, katerega je počasi a vidno večal tako, da je pri drugem zavoju pustil ostale precej za seboj.
Razumljivo je, da je Cha cha prva privozila na cilj nič manj kot 3’52” pred drugim Vumir-jem, katerega je krmaril znani Ninčevič. Slednjemu se je šele v zadnjem trenutku posre- j tonio Suarez obdržal naslov čilo odvzeti drugega mesta tr-1 španskega prvaka.
žaški posadki Nababba, ki je imela precej smole. Ves čas so bili Tržačani na drugem mestu, a na cilju, kamor so jadrnice privozile precej str-sjeno, razen seveda zmagovalne, so se morali zadovoljiti s četrtim mestom za Fafangelom, Ninčevičem in Marušičem.
Tudi prireditelji imajo precej skrbi. Fafangel in Ninčevič sta drug proti drugemu vložila pritožbo. Vzrok spora nam ni točno znan, vendar se govori, da se medsebojno obtožujeta zaradi nepravilnega zavoja okoli prve boje. Pritožbo bo odbor vzel v pretres danes, ko se bo tudi izvedelo o odločitvi.
Danes se bo regata, ki bo trajala do sobote, nadaljevala s startom ob 11. uri. Rezultati prvega dne prvenstva so sle-deči:
1. »Cha cha« — Fafangel — Jadro (Koper);
2. »Vumir« — Ninčevič — Mosor (Trogir);
3. ((Podgoraii — Marušič — Mornar (Split);
4. »Nababbon — Paulin — (Trst);
5. »Cherie« — Bercholt — Nemčija;
6. »Vesna« — Tončevič — Mosor (Trogir);
7. »Goranks« — Košanovič — Mornar (Split);
8. »Jadranka« — Zekan — Mornar (Split);
9. »Pula« — Lui — UljaniK (Pulj);
10. »Zala« — Cok — Jadro (Koper);
11. «Divič» — Budinja — Uljanik (Pulj).
KOLESARSTVO
Jean Stablinski francoski prvak
REIMS, 14. — Jean Stablinski je v nedeljo postal nov francoski državni prvak v cestni dirki. Za njim je privozil na cilj Rostollan-d, ki je imel 37” zamude, tretji pa je bil Darrigade z zaostankom 1’16’ • Bivši prvak Anglade je vodil v prvem delu dirke, a je kasneje odstopil.
* * *
BAD SCHWALZBACIi, 14.— Hans Junkerman si je z 'zmago na 236 km dolgi dirki priboril naslov nemškega prvaka. * # *
MADRID. 14. —- Z zmago f dirki na kronometer si je An-
Jadrnice na startu v koprskem zalivu
MATEVŽ HACE
oc
o
o
^KOMISARJEVI ZAPISKI j>g
✓ °
^ rt
Prva knjiga
Zemljo so razdelili
o o o o
JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOO
Obljubil sem. Tisti dam sva s Florjanom rešila precej spornih vprašanj. Tudi Franc Špel čin iz Travnika je bil zadovoljen, posebno še, ko je zvedel za Florjanovo obljubo, da se bataljon ne bo več vtikal v naše oblastnopolitične zadeve.
To je bilo 23. junija dopoldne.
Kot vihar je završalo po vsem Loškem potoku, da se bo delila zemlja kočevskih kmetov. France špelčin je z agrarno komisijo naredil seznam 85 do 95 agrarnih interesentov; kaj-žaijev, delavcev in malih kmetov. Zediniti se nisc mogli, kako naj se zemlja deli in kdo naj jo dobi, da bi bilo bolj pravično. Večkrat je v prosvetni dvorani zasedala agrarna komisija im prišli so tudi vsi agTami interesenti, kadili kratke in dolge pipe ter pozorno poslušali predloge, mnenja in zaključke agrarne komisije. Navsezadnje smo se domenil; (26. junija), da bomo krenili na delo z agrarne komisijo dne
29. junija zjutraj.
Rahlo sem ugovarjal; menil sem, da bi bilo dobro, da nam pošlje poverjeništvo za Notranjsko zemljemerca, drugače pa da soglašam, da gremo čimprej na delo: «Pošljimo kurirja na Mokre. Franc Popit-JoKl nam bo takoj poslal zem ljemerca v pomoč; oni dan je obljubil, da ima ljudi za prepisovanje in za tehnično pomoč.«
Franc špelčim je zamahnil z roko. «Nič ni treba zemljemercev Bomo že sami. Vrvi bomo vzeli; boš videl, da bo šlo.«
Neki starejši kajžar iz Travnika, možak z velikimi rjavimi brki, je pa dejal; »Tako bi dejal, že zaradi kasnejših prigovo-
rov, da ne bi šla sami, ampak naj bi bili prisotni vsi agrarni interesenti.«
Vsi so bili za to; samo nekaj kajžarjev iz Retij ni bilo na sestanek. Rekli so; «Kaj bomo sedaj jemali zemljo, ko pa ne vemo, kako bo po vojni. Lahko bomo imeli še sitnosti s kočevskimi grofi. Tesači smo bili in tesači bomo menda ostali, pa je.«
28. junija zjutraj sem sedel na odboru in odpiral pošto Jokl-Franc Popit mi je sporočal, da bo v juliju na notranjskem poverjeništvu neka konferenca za 20 do 30 aktivistov iz osmih rajonskih komitejev Predavali pa bodo taki aktivistična strokovnjaki, kot je Stermecki, ali kakor smo mu rekli: živa biblioteka. Fric je pisal, da bo prve dni julija zasedal v Sodražici OOOF in naj do takrat vsa: začasno razdelimo zemljo ali pa vsaj travnike za letošnjo košnjo.
V sosedni sobi se je prepiral mladinec Zvone z Rakeka z ženskami, ki so hotele dovolilnico za Ljubljano. V sobo je prišel velik, star kmet, s črnimi, visečimi brki. NI se hotel usesti, ceš da gre po seno in da ima vole zunaj.
»Veste, tovariš komisar,« je kar začel, «ko se bo delilo zemljo, bi vas prosil, da bi mi dali nekaj večjo njivo detelje. Veste, do sedaj sem že dal onim na Petelinjeku nad pet sto litrov mleka.«
«Veste, oče, jaz ne bom delil. Komisija bo delila, agrarna komisija, da veste.«
»Tudi vi bi katero rekli; komisarjeva beseda, vem, dosti zaleže. Veste, France Špelčin bo vlekel, da bodo dobili kajžarji iz njegove vasi, na nas iz Malega loga bo pa pozabil. Zdaj pa, veste, moram iti, voliči stojijo na cesti.«
Kmalu je prišel drugi kmet in že pred vrati kričal: «Veste, jaz sem Miha iz šegove vasi Veste, gospod komisar, jalovo telico, težko nad štiri sto kilogramov, deset mernikov krompirja in dva mernika boba sem dal partizanom, onim iz Smelijevega bataljona. Toliko, da boste vedeli in da ne bom zadnji pri delitvi. Da bd dobil vsaj petintrideset arov dobrega travnika. Ti stih košenic tam onkraj Belih vod pa ne maram Tiste naj dajo kar onim od Belih vod. Veste, tisti Franc Špelčin je zvit, on bo gledal samo za svoje ljudi iz Travnika. Jože Rus, tisti, ki ima dva para volov, pa vem, da se ne bo dosti potegnil za
nas. On bo kje ob strani stal. Seveda, Jože Rus ima sam dosti zemlje.«
•»Komisija bo delila,« sem odgovoril.
»Ej, gospod komisar, kar boste vi rekli, tako bo in nič drugače. Zato so vas pa poslali sem, da nam vladate, ker se sami ne znamo.«
»Saj ne vladam jaz, oblast ima vendar narodnoosvobodilni odbor,« sem odvrnil.
Kmet je odšel in še pri vratih pomrmral: »Oh, saj vemo, kako so te stvari; samo ne pozabite name.«
29, junija navsezgodaj zjutraj so prihajali pred NOO v Loškem potoku člani agrarne komisije in agrarni interesenti s koiesi, z vozički, največ pa peš. Nekateri so na ramah nosili dolge in tanke opasilnioe, drugi sekire in sekirice, male količe. Vsi so bili praznično oblečeni in resnih, slovesnih obrazov. Samo Karl Lavrič se je smehljal, češ Potočani bodo dobili zemljo. Tisti, ki so bili peš, so kmalu odšli po cesti proti Travniku, nato pa navkreber pod Mošnjevcem in dalje proti Kočevski Dragi.
Iz bataljona so nam pa prejšnji dan sporočili, da bo komandir čete Zorko, ki smo ga poznali kot izkušenega, s četo borcev odšel na zasedo blizu Trave pri Kočevski Dragi, če bi Italijani silili iz Cabra z večjimi silami; ponoči so pa čete Zidanškovega bataljona napadale Prezid na Hrvaškem in postojanko v Blokah. Razen omenjenih postojank je bila svobodna vsa zemlja od Kolpe in preko velikega dela Gorskega Kotora pa do Rakeka in Lašč.
že v jutranjih urah 29. junija 1942 je bilo kar precej vroče. Vsa agrarna komisija je bila na kolesih. Na čelu je kolesaril v skoraj novi sivi obleki France špelčin. Do kože smo bili mokri, ko smo poganjali kolesa navkreber; spotoma smo prehitevali starejše moške, ki so hiteli po cesti, nosili opasilmce, krivce in sekire; resno so se pogovarjali. Ustavili smo se že kar ob cesti med vasjo Lazeč in Drago. France špelčin je držal v roki spisek agrarnih interesentov in klical posamične ljudi. Možje so zabijali količe in merili po dolgem in počez kar z opasilnicami, pri tem pa pazili, da ne bi kdo kaj več dobil.
Kmalu pa je začelo tam pri Travi pokati.
France špelčin je rekel: «Saj ne bo nič. Kakšna italijanska patrola je prišla, jo bo že Zorko nagnal.« Tudi prezidanski okrožni aktivist Drago, ki se je pripeljal mimo, je dejal, da se Zorko tolče z manjšo kolono, ki je prišla iz Čabra.
Ker so se hoteli nekateri prepirati zaradi nekaj metrov zemlje, jih je agrarna komisija potolažila, da bodo po končani vojni prišli zemljemerci in vse uredili. V treh urah je bila skoraj vsa zemlja med Lazcem in Drago razdeljena. Komisija j® pridno delala. Tu in tam so se nekateri prepirali, češ da bi rajši njivico z deteljo kot pa travnik; ali France špelčin in Karl Lavrič sta jih znala potolažiti. Nekateri so tudi hoteli, naj bi komisar razsodil, ali prepiri so se nekam mirno uredili. Ci®1 so posamezniki dobili parcele, so jih označili s koli in kaninL nato pa so odšli, peš ali s kolesom.
Streljanje in ropotanje tam okrog Trave je bilo vedno hujše in hujše. Mladinec Zvone je večkrat skočil s kolesom pogledat, ali vsakokrat, ko se je vrnil, je dejal, da je vse v redu i® da bo Zorko že poslal koga, če bo kaj hujšega.
Trava in detelja po njivah sta bili že skoraj zreli za košnj°-Kmetje so kar z očmi požirali lepo travo. Bili smo mokri 1° potni od dela, od hoje in skakanja po travnikih in njivah-Sonce je žgalo z vso svojo poletno močjo. Skoraj vsi so že odšli; ostali smo samo Franc špelčin, Karl Lavrič, mladinec Zvone in zgovorni član agrarne komisije Miha iz šegove vasi.
Streljanje je bilo vedno močnejše. Postajal sem nestrpen! silil sem, naj bi šli proti Loškemu potoku, špelčinemu pa se ni nikamor mudilo. Kmalu so začele padati dve sto metrov nad nami granate, ropotanje je bilo vedno hujše... Naenkrat so se prikazali štirje tanki; prišli so iz Drage, da so bili le tristo metrov proč. Skočili smo na kolesa in zdivjali proti LazcU-Rafali so rezali zemljo okrog nas. Kmalu se mi je na stare®1 kolesu predrla guma; skočil sem na cesto, vrgel kolo v trav® in stekel proti gozdu. Tudi špelčinemu in Lavriču sta se predrli kolesi. Tanki so bruhali rafale za nami, mi smo pa tekli h1 tekli. Samo še nekajkrat v svojem življenju sem tako tekel-Imel sem pištolo na štiri naboje, Lavrič prav tako. Lavrič ie dvignil svojo široko Dest in zakričal: »Le sem gori...«
(Nadaljevanje sledil