Naročnina Dnevno izdajo za državo SHS mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeilsRo izdolo celote no vJugo-slovlll 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec« Cene oglasov I stolp, pelli-vrsi« moli oglasi P° 1'30 in 2 D.veCH oglasi nod 45 mm višine po Din 2-50, velik 1 po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vrsllco po lO Din n Pr veciem o narocuu popust Izide ob 4 zjuiroj razen pondeljKo in dneva po prazniku uredništvo /e v Kopttanevi ullcl St. 6HII Rokopisi se nc vraiafo, nciranklrana nismo se ne spre/ema/o j- Uredništva •ole/on St. 20S0. upravnlštva St. 2328 Borba treh strank Še nekaj tednov nas loči od dne, ko bodo angleški volivci odločili ne samo o bodoči londonski vladi, marveč tudi o političnih problemih, katerih važnost je morda še večja za druge evropske države. Volivna borba je na višku in je bolj kakor sploh kdaj doslej v tej zemlji pravega parlamentarizma ostra in odločna. Tri stranke se borijo za glasove volivcev in vse tri upajo na zmago svojih programov; konservativna, delavska (Labour) in liberalna stranka. Po zlomu na Angleškem sploh prve delavske vlade Macdonalda je pred petimi leti konservativna stranka dosegla v volitvah nepričakovan uspeh. Dve tretjini vseh mandatov si je priborila in skozi pet let je njena vlada pod vodstvom Baldwina vodila državno krmilo velikega britanskega carstva. Ob zaključku petega leta vladanja lahko konservativna stranka pokaže na velike uspehe: precejšen prebitek v proračunu, aktivno trgovsko bilanco, velik razmah industrije, stalno padanje števila brezposelnih in lepe uspehe v zunanji politiki in na drugih področjih. V volivno borbo gre konservativna stranka s čvrstim prepričanjem, da bo tudi v bodoče najmočnejša stranka kljub veliki verjetnosti, da bo znatno izgubila. Opira se na svoje uspehe v vladi in stopa pred volivce z jasnim, od vodstva odrejenim programom: Konservativna stranka sicer zagovarja načelo proste trgovine, vendar pa jc z ozirom na razne ckolncsti za dalekesežne koncesije domači industriji in je pogojno za zaščitno carinsko politiko proti inozemskemu uvozu in za velike ugodnosti izvozu v angleške dontinione in kolonije. V zvezi s tem naj se z vsemi sredstvi podpira izseljevanje Angležev, Škotov in Ircev v dominione in kolonije, da bi v vseh delih velikega britanskega carstva prevladovala domača plemena. V svrho pobijanja brezposelnosti so izdelani zakonski načrti, ki določajo velike koncesije industriji, ki je v krizi; pospešujejo poljedelstvo in konečno določajo direktno denarno pomoč. Zato volivni program predvideva tudi številne socialne reforme, katerih nekatere so že uzakonjene, stopijo pa v veljavo večinoma šele 1. oktobra. Kar se tiče zunanje politike, se mora predvsem zboljšati razmerje do Združenih držav, ki je zelo trpelo vsled znanega pomorskega pakta med Anglijo in Francijo. Na prvem mestu pa se naglaša Društvo narodov, ki ga mora Anglija z vsemi silami podpirati in s tem vse druge probleme, ki so v okviru programa ženevske mednarodne organizacije. Do Sovjetske Rusije konservativci sicer ne zavzemajo več tako odbijajočega in agresivnega stališča, vendar so še vedno protivni političnim koncesijam in zvezam. Najbolj nevaren konkurent konservativcem je delavska stranka. Pri raznih nadomestnih volitvah, posebno pa pri zadnijh občinskih volitvah so labouristi zelo napredovali na škodo konservativne stranke. Posebno raste število njihovih pristašev med ženskim svetom. Po novi spremembi volivnega zakona imajo volivno pravico tudi vse ženske stare 21 let. Delavska stranica se v vsakem oziru razlikuje cd socialističnih strank in je zato razumljivo, da ima vedno več pristašev tudi med meščanskimi krogi. V svojem programu nima niti ene od onih ekstremnih žalitev, s katerimi se dičijo sodiugi po drugih državah. Je proti vsaki nasilnosti pri izvajanju novih reform in za evolucijo. Zahteva komuna-lizacijo industrije, vendar pa ne na podlagi t. zv. državnega socializma, marveč na podlagi korporativnega sistema. Korporacije, ki naj bi vodile vsa socializirana podjetja, bi bile pod odločilno kontrolo parlamenta ali slične državne institucije. Jasno je, da imajo labouristi v svojem programu številne socialne reforme. Zahtevajo ureditev vprašanja državnih dolgov in močnejše obdavčenje kapitala in bogatejših rent-nikov. Glede trgovinske politike zagovarjajo princip čim najbolj mogoče neovirane trgovine v duhu svobodne svetovne konkurence. V zunanji politiki so v temeljnih smernicah vse tri stranke soglasne. Labouristi samo bolj povdar-jajo potrebo gospodarskih zvez s sovjeti, defi-nitivno ureditev reparacijskega vprašanja, črtanje medzavezniških dolgov in omejitev oboroževanja pod kontrolo Društva narodov, v nacionalni smeri pa jc program in duh labouristov identičen z onim konservativne stranke. Liberalna stranka, ki jc številčno najslabej-ša, stopa v volivno borbo enotna. Njeno vodstvo je zopet prevzel Lloyd Gcotge. Tudi liberalna stranka se nadeja najlepšega uspeha prvič radi tega, ker je notranja borba vsaj za čas volivno kampanje prenehala, dalje pa z ozirom na krepke »šlagerje«, ki jih je vrgel Lloyd Oeorge. I Oprava /e vKopItar/cvi ul.Si.b Cehovnl račun: C/ubl/ana Stev. to.oso ln IO,3t pouk usmeril na zahteve širokih slojev lako, da bo imela šola v mestih in trgih obrtni in trgovski značaj, na kmetih p:' bo usmerjena na polrebe kmetskega življenja. Za graditev šol se ustanovi pri Hipotekami banki poseben eklad, iz katerega se bodo dajala kratkoročna posojila. Poleg tega •lic država vsako leto vstavila v proračun posebno vsoto, iz katere bodo dobivale podpore z;t zgradbo šol siromašne občine. Izredno dobro je preskrbljeno za učiteljstvo. V tem oziru je v novi šolski zakon prišla skoro vsa vsebina prejšnjih zakonskih načrtov, ki so bili pred parlamentom, in sicer glede dolžnosti občin, tla preskrbijo učitelj-stvu stanovanja in drugo. Z ljudskim šolstvom so združeni tudi zavodi in tečaji za gospodarstvo,- za manj nadarjeno in pohabljeno mladino, za analfabete, za tečaje za narodno omiko. Pri nas uvedene ponavljalne šole se s tem zakonskim načrtom ukinjajo. Najprej treba skleniti konkardat. Iz najbližje okolice pravosodnega ministrstva je Vaš dopisnik zvedel, da je glede strogo cerkvenopolitične zakonodaje njegovo mnenje o ureditvi verskih vprašanj in o od-liošaju cerkve do države io-le: Predvsem jo skloniti konkordat, s čigar rešitvijo je zveza- ■ nih mnogo zadev, na katerih je cerkev neposredno interesirana. Sem spada ureditev ined-j verskih odnošajev, ker se ne sme dalje odlagati, dalje zadevo vzgojne strani mladine iu šolski zakoni. Ureditev vseh teh vprašanj brez konkordata pomenja filium anto patrern, ker bi se moralo eventuelno to kasneje revidirati, če bi so s posameznimi odredbami cerkev na neben način no strinjala. Glede ureditve cerkvene uprave je pravosodno ministrstvo na stališču, in sicer glede katoliške in pravoslavne cerkve, da da država cerkvam popolno avtonomijo za upravo matc-rielne imovino in pc.polno skrb za vzdrževanje cerkev in cerkvenega uradništva, duhovnikov | ler sploh osebja. Država bi s svojo strani da-j jala prispevek kot dosedaj, s to razliko, da bi vso vsoto, ki pripada na posamezne cerkve, tej cerkvi izplačala. Stvar cerkve pa je, kako jo dalje uporabi in razdeli za svoje osebne in materielno potrebe. V kolikor le vsote ne bi zadostovale za vzdrževanje cerkev, bi država dovolila, da se razpiše eorkveni davok, katerega bi država pobirala. Pravosodno ministrstvo prepušča dalje cerkvam, kako uporabljajo svojo imovino, je pv mnenja, da bi se vsa imovina dala pod gotovo nadzorstvo, da bi se dohodki iz imovine posameznih škofij proporcionalno razdeljevali po potrebah posameznih škofij, ker so nekatere škofije bogate, druge pa izredno revne. trem i. mu f v državi Kakor v Sloveniji, tako je tudi po vsej državi minil prvi maj brez vseh incidentov. Prvi maj je minil ko vsak drug dan in večinoma so bili vsi obrati in vse trgovine odprte. Lc manjše skupine delavcev so priredile izlete v okolico. V Zagrebu so nekateri agilirali, da tramvaj ne bi vozil, pa čeprav je bilo odrejeno, da mora voziti tramvaj ko običajno. Ta agitacija pa je bila čisto brez vsakega uspeha in tramvajski vozovi so prišli v jutranjih urah iz remize ter vozili ves dan, ko običajno. Sirene v tovarnah so kakor druge dneve pozvale delavce na delo in ti so skoraj brez izjeme prišli v obrate. Le tu pa tam je bilo koga videti z rdečim nageljnom in na';aj voz je bilo okrašenih z zelenjem in to je bil ves znak 1. maja. V Belgradu je bil prvi maj popolnoma miren. Policija ni niti ukrenila obsežnejših priprav, ker je vise računalo z mirnim potekom prvega majnika. Večinoma so delale vse tovarne, le grafično delavstvo je, kakor povsod drugod, praznovalo l.maj korporativno in ni zato izšel noben list v državi. V drugem oziru pa je bilo zelo vidno, da se je pričel prvi maj in to vsled nad vse številnih selitev. Okoli 4000 strank se je preselilo ta dan in na ulicah je bilo vse polno spe-diterskih voz. Selitev je bilo tako mnogo, ker so cene stanovanjem zelo padle in je že mnogo novih hiš s cenenimi in praznimi stanovanji. V Sarajevu jo enako minil l.maj brez vsalkega incidenta. Le nekaj komunističnih letakov ,je našla policija in jih takoj zaplenila. Absolutno miren je bil tudi l.maj v vseli delavskih revirjih in rudarskih krajih. Zato pa je tudi čisto napačno, če si je dovolil ljubljanski popoldnevnik vsled čisto navadnega gostilniškega prelepa štirih hrvaških krošnjar-jev pisali o krvavem 1. majniku v Trbovljah. Prav nič krvav, temveč absolutno miren, ko povsod drugod, je bil tudi v Trbovljah 1. maj, ker trboveljski rudarji niso nobeni komunisti in izzivači, temveč se vedno mirno ravnajo pc odredbah oblas.i. Zato pa je napis o krvavem 1. maju v Trbovljah čisto napačen iu vse obsodbe vreden. (0 dogodku samem pa poročamo v rubriki Kaj je novega . Op. ured.) Zahteve mariborskih gostilničarskih zadrug Belgrad, 2. maja. (Tel. :>Slov.<:) Zveza go-stilničarskih zadrug mariborske oblasti je poslala trgovinskemu ministrstvu to-le resolucijo: Obrtno-pravna ureditev gostilničarske, kavarniške in hotelirske obrti naj bi bila pridržana izključno enotnemu obrtnemu zakonu. V tem pogledu je izključiti vso ingerenco finančnega in notranjega ministrstva. Taksni zakon naj ureja izključno fiskalne zadeve, kaikor velja lo glede drugih obrli. Specialne odredbe glede te obrti lahko izda trgovinsko ministrstvo v posebnem pravilniku po zaslišanju gostilničarskih strokovnih organizacij in pristojnih zbornic. Novi zakon naj uzakoni obvozno članstvo v zadružnih organizacijah za celo državo, kakor velja to za Slovenijo in Dalmacijo. Dokler se za gostilničarsko obrt ne usla-novi posebna zbornica., se mora gostilničarski ■M?i3jruBtrmMCixvjvrx Glavni »šlager« je rešitev delavskega vprašanja odnosno problema brezposelnosti. Zato je Lloycl George razvil velik delovni program, s katerim obljublja, da bi njegova vlada v 18 mesccih rešila delavsko vprašanje, ne da bi pri tem zvišala davke. Zato pa napoveduje velike investicije za zgradbo novih cest, železnic, elektrifikacijo in melioracijska dela. Liberalna stranka z vso odločnostjo zagovarja popolno svobodo kot to meljno načelo angleške gospodarske politike. V zunanji politiki je na prvem mestu uredi- obrti v industrijski, trgovski iu obrtni zbornici zagotoviti primemo interesno zastopstvo v samostojnem strokovnem odseku, ali vsaj v okviru obrtnega, na noben način pa ne v trgovskem odseku. Goslilničarstvo, hotelirstvo in kavarništvo kot eno najvažnejših obrti, ki ima celo svoj ustroj glede na postrežbo, pripravo hrane, kletarjenja, vse znake predelovalne in postrežbene obrti, se izjavlja sploh in odločno proti nameri, da bi se uvrstilo med trgovsko obrt, liodisi v obrtnem zakonu ali tudi samo glede zastopstva v trgovinskih, obrtnih in industrijskih zbornicah. S irgovstvom niina go-stilničarstvo v splošnem skupnega interesa. Po mnenju gostilničarjev ne obstoja danes v državi nobena organizacija, v kateri bi bile te obrti združene. Uvrstitev gostilničarjev med trgovsko obrt bi tudi ne odgovarjala duhu obrtne zakonodaje in dosedanjih tradicij v rui^^HmmHMHBiiMmnHiHMNMHai.,!^.. tev razmerja do Združenih držav nc glede na zaveznike, pri čemer Lloyd George predvsem misli na Francoze. Glede sovjetske Rusije zagovarja milejše stališče od konservativcev, vendar pa zbližanje ne sme imeti niti najslabejše osnove, ki bi bila protivna političnim interesom imperija. Kljub živahni borbi za volivce pa so iudi pri tej priliki vse tri stranke cstalc doslej na terenu programatske borbe in jc angleško ljudstvo znova dokazalo, da zna lečiti politiko otl demagogije. krajih strokovno najbolj razvitega gostilničar-stva. Goslilničarstvo zavzema v našem javnem, posebno družabnem življenju ler glede na fiskalni interes in narodno gospodarstvo vobče tako važno mesto med obrtniki, da že iz teh razlogov no kaže spreminjati položaja, ki ga zavzema ta stroka med našimi obrti, in jo pridružiti trgovsCti stroki, s katero ima toliko skupnosti, kakor vsaka druga obrt, pač pa nasproten interes. Od iste zadruge je dobilo finančno ministrstvo spomenico, v kateri se zavzema za odpravo točilnih taks, in sicer po tarifni postavki 62 taksnega zakona. Ta taksa ni nič drugega, kakor posebna oblika trošarine. Dalje se zavzema proti določbam novega zakona, da se imajo popisa.!i vse zaloge žganja in vina ter da se mora razlika na novi trošarini doplačati do 15. maja, kar je po njihovem mnenjirt popolnoma neizvedljivo. Gostilničarji zahtevajo za izhlapevanje, kalo in drože primeren popust, ki bi bil za državo malenkosten, med gostilničarji pa bi vzbudil zaupanje, ker bi. vedeli, da jim ni treba plačati davka od predmeta, ki ga davčni obvezanee nima, oziroma ga ue more koristonosno uporabiti. Nadalje se opozarja ua dejstvo, da se v novih trošarinskih predpisih daje popust le velikim podjetjem, za mala podjetja pa takih popustov ni. I'o jo vzbudilo med člani in malimi obrtniki nerazpoloženje. Uspeh siov* gostilničarjev Belgratl, 2. maja. (Tel. >SIov.«) Tu se je mudila deputacija slovenskih gostilničarjev, ki so jo tvorili gg.: Kavčič iz Ljubljane, Cerai iz Kamnika in Osot iz Maribora. Deputacijo je sprejel g. Gospodnetič in ji obljubil, da se bo plačevanje povišane trošarino, ki bi se morala plačati že 15. maja, odložilo do konca leta. Dovoljeni bodo tudi obroki. Prvi obrok ho znašal deset odstotkov. Nadalje jim je obljubil, da se register im pivo ukine. Glede registra na vino in žganje se bodo še vršili razgovori in se bo skušalo priti do sporazuma. Odpisala se ho oblastna trošarina, ki se obračunava pri državni trošarini. Deputacija je nadalje zahtevala, Ua sc zniža trošarina na alkohol, ki jo v zatožnih kleteh. Izvede naj se nadalje izenačenje taks na plesne zabave v vsej državi. Deputaciji je bilo obljubljeno, da dobo gostilničarji poseben odsek v zbornicah /.» TOI, če te ostanejo skupaj, če pa pride do ločitve zbornic, potem dobe gostilničarji svoji zbornico. Inšpektor v notranjem ministrstvu Jan-Uovič je obljubil deputaciji, da bo poslal vsem velikim županstvom okrožnico, da naj do skrajnosti omeje koncesije zn otvnrjanjc novih gostiln, točilnic in bifejev. J&viSitie d'Are j m & ...■f-smh proslavah' V Ptuizu, aprila I'.>29. To ■• ••• > po;l v kamenjem spomina pre- , ;-.ros' ■ i.m.' ke deklice, v kaieri Francozje ca. ' jnnakinjo in svetnico. Jeanne d \rc, la br • Lorr.-iine, jo vstala 11 ričakovano, ka-'.'»r .•!»•'.• >,:'. '"'a poslano, pred peisto leti, 1 .• jo šlo Franciji r l>Ui in ne biti. Zgodba v v: . veji resničnosti meji na neverjetno, i ;v.\''>eli tirzne legende. V ys .1 ■ ■ ••■•ga stoletja so se \n-'.!••'i - :vo dc/eln pob.-iili Francije. Kraljevič ;e bil si al., tan, neodlccen in so mu bile l':ilj v vrilb !?p'e y.:iv k.--!/:.:• pa državni posli. Plemiči »mili plašč po vetru in se ni bilo nanje ti, k-.ko da sovražnik pri , svojem prodircn-u ni nikjer naletel na resen j cdpor. Položaj je bil brc upen, oni pa, ki je | bil ljudstvu simbol in ki naj bi deželo rešil, j je preživljal na razkeš n:h gradovih lepe i sebične dni. Ko je bila sila najvišja, so se j prikazovale preprosti pa t-Urici na pasi svet-nic«; na njihov nas vi je /apu.-.ila domačo 1 vas in iwi*vedena v svetu iu njegovih /.vi- : jačal; Jls izp: lnit svo.ie v.' ako pcslr.n.:! . Ime ji je bilo Iva;:lia, iz / rave kmečke družine \ malem 1-oriai: m kraju Domremy. Spremljalo jo je ne a j njenih ljudi. Jezdili so naravo ost do mesta, kjer se je takrat okoli kraljeviča šcpiril oholi dvor. Tako je bilo dekle samozavestno, da se dvorjanom in plemičem ni posrečilo zagrne!ili ji pot do prestola. Go- > vorila je vsepovsod o višjih poveljih, o sveti Katarini. Da bi jo odvrnili in se posmehovali ; nad ujo. so ji dali, da izbere iz gueče, kdo ! je kraljevič, češ saj si navdahnjena kot govoriš. Našia je tudi preko te zvijače; v kratkem pogovoru je Dauphinu vdahnila zaupa- ; nje in ponos. Dal ji je ob začetku nekaj vojakov. Kjerkoli se je pokazala s svojim belim bandercem. povsod so se ji v strahu umikali sovražniki. Zmaga je sledila zmagi in kmalu ji je bilo mogoče izpolniti obljubo: povesti žlahtnega kraljeviča na kronanje v Reirt\s. Angleži so se med tem umikali bolj m bolj proti severni Franciji in Angliji. Zlasti, ko se je posrečilo junaški pastirici premagati oblaganje Orlean-a, se je zbudila francoska zavest in se je dežela predramila iz strašnega inorečega -ua. Toda kakor da je izpolnila s kronanjem svoje najvišje poslanstvo, se vodnica vojska ni več počutila tako varno in nezniagljivo kakor poprej. Ali so njeni nebeški vodniki utihnili. Pred Parizom, ki je bil še vedno v angleških rokah, je bila lahno ran jena; pred Conipiegnoin i znova in nato vjeta. Angleži so okoli nje izkristalizirali vso mržnjo izgubljene vojske. Proglasili sc jo za čarovnico, brezbožnico, malikovalko in kar so si sploh hudega mogli izmisliti. Ko je bila v njihovih rokah, so jo mučili telesno in duševno, dokler ni izmučena na vsa njihova vprašanja pristala. V maju 1431 so jo sežgali na glavnem trgu v Rouenu: čarovnica, niali-kovalka, brezverka, svetoblinka so zapisali nad njeno glavo. Njen pepel je krvnik razsul v veter in njeno srce, ki ni hotelo zgoreti, je vrgel v Seino. Žlahtni francoski kralj bi jo mogel rešiti; pa je mirno sedel na svojem i znova utrjenem prestolu. Pravijo, da se je že nekaterih pričujočih polastila groza: slutili 90. da so umorili nedolžno. Kasnejša stoletja so skušali popraviti krivico; pregledali so prcces in ga spoznali zmotnim; ne le ljudstvu, ka.ereniu je bilo preprosjo kmečko dekle vedno pri srcu, tudi gosposka, plemstvo in kralji so jo kmalu obdali z bleskom, s kakršnim se nihče v zgodovini ne more ponašati. Cerkev jo je proglasila za blaženo in nato svetnico. Taka je v kratkem zgodba deklice, ki bi jo pripovedoval obširneje v vsej njeni barviti neverjetnosti, če ne bi bil prepričan, da je tudi vsakemu Slovencu znana njena postava, v kateri se tako čudovito lepo prepleta deviška milina z junaštvom. Zgodovina je postavila Jeanne d'Arc na visoko mesio. Da ni bilo uje, bi danes Francije ne bilo. V" tem letu s;o se namenili Francozje v hvaležnosti proslaviti spomin one, ki je ob početku vse njihove slave. Na vsej poti iz njene rodne vasi postavljalo spomenike, znamenja, vzidavajo plošče, tako da bo v živo deželo vrisana črta, po kateri ln>do romala pobožna srca. Dan za dnem sledijo časopisi dogodkom, ki jih stoletja niso uspela pregrniti. Izdali so znamke z njeno podobo, ki bo tako prodrla do najoddaljenejših vasi, do najbolj zakrknjenih samotarjev, preko meja. Nihče se ne bo mogel umakniti svetlemu valu, ki gre čez deželo. Proslave si sledijo. Mesta tekmujejo v njih. Rojslna vas z zborom njenih potomk, nečakov in nečakinj, Dom-remy, Rouen. Orleans, Reinis. In v kolikor vsa ta nadkriljuje Pariz, v toliko jih je tudi skušal preseči v sijaju prireditve. Velika palača je zato kot nalašč. Prostorna, veličastna, bleščeča, zgrajena tako, da zaživi le s svečanostmi in v i sdk« gospodo in množicami. Postavili so jo v žarišče najbogatejših in na,jod lične jtših okrajev ob mostu Aleksandra III., v bližihi Invalidov, kjer počiva Napoleon, nedaleč od z vrtovi obda-nega doma predsednika republike, med več-nolepo Seino in šumnimi Chainps Elys£es. Da bodo v njej svečanosti, 90 11 a.njali v srednjeveškem slogu seetav ljeni iu boga!« okrašeni lelaki. eLi ti » :v ^mnmm&tičnega hujskanja Žalostna bilanca L maja v Berlinu - Komunisti dolžijo socsalde- mokzste za hrvoprelitije -- Mirne proslave v Franciji, Angliji in drugod Berlin, 2. maja (Tel. »Slov. ) Bilanca bojev v Berlinu na dan 1. maja je prav žalostna ■ Bilo je 9 mrtvih, okoli 200 težko ranjenih. 850 pa aretiranih, od katerih jih pride pred -odi-", o 125 radi večjih deliktov. Ostale aie" ■ uce so zaenkrat izpustili. Število mrtvili »»• bo najbrže še povečalo, ker je več težko raiijenih v smrtni nevarnosti. Dosedaj sta bila id< nfificirana samo dva mrtveca, ker so komunisti naročili svojim ljudem, da naj nihče »e nosi pri sebi legicimacijskih listin. Dva aretirana komunistična poslanca Schulz in Fude sta bila danes izpuščena ter se bosta nior-da zagovarjati radi upiranja proti državni oblasti. Največ žriev je bilo ponoči. Spopadi so se vršili na mznih prometnih križiščih v mestu. Podnevi ni bilo toliko nesreč, ker se je policiji vedno posrečilo, razpršiti manjše in večje :;ruče s pendrekoni in s pomočjo gasilskih brizgalnic. Središče nemirov sta bila ponoči Weeding in Neukoln, kjer so bile zgrajene barikade so jih varnostne čete morale naskakovati. Nastopili so oklopni avtomobili, streljalo se je iz karabink in revolverjev. Policija je končno obvladala položaj, morala pa io do jutra ostati na bojiščih, da prepreči ponovna zbiranja. Nočni boji spominjajo na najtežje dneve z časa spartakistov. Najbolj krvavi boji so bili v Koslinerstrasse. Ob šestih zvečer so komunisti zgradili barikade z voz-rni, plinskimi cevmi, kamenjem in trami. Ko je nastopila policija, so jo obstreljevali iz oken in streli sosednjih hiš, policija je naskočila hiše iu boj z demonstranti je trajal od 7 do 10 zvečer. Policiji je pošla" vsa niunicija ter so ji morali dovesti novo municijo z oklopni-nii avtomobili. Sanitetni vozovi so neprestano vršili službo in odpeljali (i mrtvih in 20 težko ranjenih. Na hišah se poznajo številni streli. Ko je boj tam ponehal, se je začel v Neukolnu. Tam so demonstranti ob 10 zvečer gradili barikade in razbili vse cestne svetlljke, tako da je bilo na cesli popolnoma temno. Podrli so tudi drevesa in jih porabili za barikade. Policijo so napadli s kamenjem in ostrim streljanjem. Prišlo je do pravcatega boja, v katerem sta bila mrtva 1 moški in 1 ženska, 7 je bilo težko ranjenih, mnogo pa lahko ranjenih. Izložbena okna trgovin so razbita. Več trgovin je bilo oplen jenih. Močne policijske straže peš, na konjih in v avtomobilih stražijo na cestah, na kar ni prišlo več do izgredov. Berlin. 2. maju. (Tel. >Slov.<) O krvavih dogodkih se je govorilo danes tudi v nemškem državnem zboru, ki je bil močno zastražen radi eventualnih komunističnih demonstracij. Pred otvoritvijo seje so klicali komunisti: Kje so ostali morilci!« Ko je nemško- nacijonalni podpredsednik Graf namesto Lo-beja ctvoril sejo, so klicali: Kje pa je ostal socijalnodemokratski kozaški hetmunk Komunist Pieck je potem zahteval, da mora državni zbor glede dogodkov zavzeti svoje sta-lišče. Komunist Loew, predsednik zveze rdečih frontnih bojevnikov, ki je prišel v zbornico v društveni uniformi z rdečini roditeljskim znakom na rokavu, je zmerjal: »Morilska drhal! Socialdemokratskemu poslancu \Vinklerju so komunisti metali v glavo razne tiskovine, ker je pred par dnevi napovedal, da bodo komunisti slavili 1. maj tako, da bo 200 mrtvih. Po ostrem prerekanju med soci-jalnimi demokrati in komunisti, je zbornica odklonila predlog, da se uvede razprava o dogodkih 1. maja ali državni zbor odgodi. Komunisti so zato v znak protesta izjavili, da se nadaljnjih posvetovanj ne bodo udeležili, 111 so zapeli delav -ko inlernacijonalo. Med tem je Lbbe prevzel n; - sivo in zaključil sejo. Po polurni pav: i i.: je zopet otvoril, na kar se je začela piv računska debata. Berlin. 2. maja. (Tel. »Slov.«) Položaj v Weedingu je bil danes zelo kritičen. Bali so se, da ne bi izbruhnili novi nemiri. Vendar so močne policijske straže razpršile velike množice, ki so se zbirale na včerajšnjem bojišču. O^tre policijske odredbe so bile izdane za nocojšnji večer, ker se prebivalstvo boji komunističnih protestnih zborovanj, ki so bila sklicana za zvečer. Hamburg, 2. maja. (Tel. Slov. ) Radi berlinskih dogodkov se je v hamburških ladjedelnicah danes začela delna stavka. Oblastva so strogo zastražila predor pod Labo. Pariz, 2. maja. (Tel. Slov.«) Proslava J. n::;ia je potekla brez incidentov. Mobilizirana je bila vsa policija, ki je bila ojačena ■/ več polki republikanske garde 111 na konjih iu z redno vojsko. Razen tega so v torek zvečer aretirali celotno aktivno stanje komunistične stranke, skupaj 3500 oseb, radi česar so bile mase, ker so bile brez voditeljev, brez vsake moči. Komunistični list Ilunianite« je bil konfiseiran. Inozemcev je bilo aretiranih "50. ki bodo najbrže izgnani. Razen avtotaksi-jev so bila v prometu vsa druga vozila. V velikih mestih, po deželi in v industrijskih centrih jc bil dan zelo miren. V Marseillu so položili temeljni kamen nove delavske borze. London, 2. maja. (Tel. Slov. ) V Londonu jc bila pioslava 1. maja mirna. Velika policijska straža je spremljala sprevod ko-munistov, ki jo bil namenjen v Uide Park. Po zborovanju pa So se komunisti mirno razšli. Rfacdonaid za K M London, 2. maja. (Tel. »Slov.«) Volivna borba je stopila v interesanten stadij šele z govorom voditelja delavske stranke M a c d o -n a I d a . ki ga je imel v Londonu. Macdonald namreč v tem govoru ni razvil samo svojega programa z ozirom na aktualna vprašanja brezposelnosti, trgovinske politike in mednarodnega položaja britanskega imperija, ampak je tudi postavil kot program delavske stran;:e nov princip, ki je bil doslej označen samo v angleški nacionalistični literaturi, ni se pa še formuliral kot aktualna politična zn-hteva. »Mi si postavljamo za cilj,« tako je dejal v svojem govoru Macdonald, »da se spremeni struktura vlade v soglasju z razmerami modernega gospodarskega življenja. Mi ho čcino ustvariti kolektivni organ, ki bo na socialno pravičen način urejeval odnošaje med kapitalom in delom. Temu svetu naj bi predsedoval ministrski predsednik, pripadali bi mu pa kot člani predstavniki delavskih strokovnih organizacij in predstavniki industrije. Ta zbornica naj b; študirala in stavljala načrte in predloge glede vseh vprašanj gospodarskega življenja, ki posegajo v celo politično življenje imperija.« Govor Mac Donaldov se posebno z ozirom na to programatično zahtevo, v kateri je princip korporativno stanovskega sistema, zelo komentira. Vse kar je nekdaj služilo v oporo raznim razstavam, stopnjišča, predele, stene, so odstranili. Po sredi se jc po dolžini palače raztezal elipsast prostor za igralce, vse okoli prav do sten so bile razvrščene tribune, kjer je bilo vse črno naroda; po deseltisoč bi moral šteti. Prav nasproti glavnim vhodom je bila loža za oficijelno gospodo. Seveda je bila polna in si v njej videl predsednika Doumer-guea z njegovim vedno ljubeznjivim nasmeškom, vojaškega poveljnika mesta, velikega invalida Goui'eauda vojnega ministra in kaj še vse drugih, ki so li znani po slikah 111 karikaturah. Igralcev ni bilo nič manj kakor dvatisočpets.o. Oblečeni v pisane vesele srednjeveške obleke, možje v barauni in brokatu, kjer se je eleganca bohotila z domišljijo, žene v svili in čipkah in v dragelinah z visokimi koničastimi pokrivali, ki so naj-pripro-tejša dekleta priličila plemenitim. Ob pogledu nanje se ni bilo težko zamisliti v daljno petnajsto stoletje. Zlasti ne, ker se je ta množica pregibala, sprevod se je vrstil za sprevodom, ob zvokih vijole, dude in bren-kače iu drugih srednjeveških glasbil iu s pesmimi iz tistih časov. Tu in tam se je ustavila gruča okoli menestrela, zabavnega šaljivoa, v hudiča oblečenega čarovnika ali plesalca. Vse lo si je sledilo brez prestanka iu ker so se te živahne alkupine tvorile hkrati na ve* mestih, nisi vedel kam bi pogledal. In ko si bil ve.s vlopl.ien v duh časa, je pričelo glavno, čemur je bilo vse dosedanje le priprava. V -prevodu za konjeniki v bogatih opravah in jeklenih oklepih je prijezdila ona sama, .L anue d*Are. Dva mcita -ta vodila za povodce iiouju, vsega pregrnjeiiega z nebes- no modrim baržunom, v katerem so se belili lilijui cveti, znak kraljev. Visoko vzravnana v sedlu je sedela ona, v oklepih od nog do glave, kakor jo poznaš po spomenikih in knjigah. Tenko, si oko, lepo dekle, ki je v izrazu znala združiti junaško odločnost in dekliško milino. Prava Jeanne d'Arc je bila prejkone bolj polna, robustna, rdečelična, inanj lepa cel«, toda jo je domišljija v ljubezni vso presojila z lepoto. Objezdila ie ves pros or in povsod zbudila navdušeno pleskanje, ki ni toliko veljalo njej, lepi jahačici, gospodični Suzanne Molitor, kakor oni daljni, katere senco je pričarala. Nato je stopila s konja in sedla v zanjo pripravljen prestol. Tedaj je dano znamenje za viteške igre. Razvrščali so se vitezi v zlatih in srebrnih oklepih z vihrajočimi perjanicami, katerih je vsakemu sledil hlapec z bandercem in barvami. Bili so med njimi nekateri resnični potomci starih plemiških rodbin, katerih grb so nosili. Tako na primer mladi La Trenioile na žlahtnem belcu, da omenim le enega. Prišli so loikostrelri, pešci so se borili na meč varujoč se z ogromnimi ščiti. Jezdeci so na razne načine kazali svojo ročnost, na kar je začel pravi turnir. Lomila so se kopja, zveneli oklepi, lir zal i konji; zgnetel se je me.ež iz katerega je ponosno izšel zmagovalec. Ko je bilo vse končano, je Jeanne d'Are še enkrat za jahala konja in za zaključek obšla celo igrišče; za njo pa ves trop vitezov, dvorjank, meščank in meščanov. Počasi 31110 se trli proti izhodu. Vsak ,je zamišljeno zrl predse. Tako so nas iz modernega mrzličnega vrveža te žive podobe ama-mile v da vat sanje, Luipe. Kralj pride v Zagreb Zagreb, 2. maja. (Tel. »Slov.«) Po zadnjih informacijah iz Belgruda bi skoro imel prili v Zagreb Nj. Vel. kralj. Nastanil bi se v nadškofijskem dvorcu na Brezovici. Ta vest je v Zagrebu izzvala silen interes, ker se je v zadnjem času čulo, da je kraljev prihod v Zagreb odložen. Kakor izgleda, je sedanja vest točna. V banskem dvorcu se že vršijo priprave, ker se pričakuje, da bo kralj stanoval, razen na Brezovici, tudi v zgodovinskem banskem dvoru v Zagrebu. Med meščanstvom je za sprejem velik interes. Ustanovil se je že dainski odbor, ki bo pripravil vse potrebno za sprejem. Pritožba proti ljubljanskemu proračunu Belgrad, 2. maja. (Tel. »Slov.«) Sem je prispelo zastopstvo ljubljanskih obrtnikov in gospodarskih krogov ter hišnih posestnikov. Gospodarske korporacije so poslale finančnemu ministru protest proti proračunu ljubljanske občine z izjavo, da bodo proti proračunu zakonito vložile pritožbo. Proračun se preje ne sine rešiti. Pri pritožbi rabijo podatke, ki jih sedaj niso mogli dobiti. Ko bodo gospodarske organizacije vse to uredile, bodo odposlale v Belgrad posebno deputacijo. Za nove občinske davščine, tako pravi spomenica, je treba zakona in ne zadošča navaden občinski sklep. Uredba o reoganizaciji ministrstev gotova Belgrad. 2. maja. (Tel. »Slov.«) Ministrstva sc« v glavnem končala dela na uredbah, ki naj končno uredijo preosnovo v posameznih ministrstvih. Te uredbe, ki bodo v kratkem izšle v Službenih novinah , vsebujejo tudi prehodne odredbe, dalje roke, v katerih naj se vsa organizacija izvede. Hkrati bodo določale, kaj je naloga vodilnih uradnikov, ki sloje na čelu obstoječih oddelkov in kaj je z uradniki, ki so vsled preosnove izgubili svojo položaj. Proračuni ukinjenih oddelkov se bodo porabili za stroške preosnove, ostali pa se bodo smatrali z.i proračunske prihranke. Preosnovi bo takoj sledila vpokojitev in razvrstitev uradniStva iu končna razporeditev uradnikov. Pol mili-ona najemnine za Ijubijansko realko Belgrad, 2. maja. (Tel. »Slov.«) Prosvetno ministrstvo je podpisalo pogodbo s Kranjsko hranilnico v Ljubljani glede najemnine ljubljanskega realčnega poslopja. Najemnina bo znašala letno 500.000 Din. ' Sava nesrašča Sremska Mitroviea, 1. maja. Sava je pričela hitro naraščati. Včeraj je kazal vodomer 5li'J, danes zjutraj pa že 594, zvečer pa je voda dosegla že kritično višino, ki je pri Sreoiski Milrovici 600. Sava ie pričela naraščati vsled narastlih pritokov: Uue. Vrbasa in Drine. Poljedelsko ministrstvo je odredilo permanentno varnostno službo in poklicano je tudi vojaštvo na pomoč, da zgradi nasipe. Eden morilcev Protogerova ubit S«fijn, 1. muja. Razravamavanja med ma-kedonstvujaščimi se nadaljujejo in vedno padajo nove žrtve, nikdar pa ni atentator ujet. V Sofiji se je izvršil danes nov aienlat, čigar žrlev je bit eden od morilcev Protogerova in rodbina njegovega prijatelja. V Gempelskem predmestju, kjer stanujejo sami Macedonci, je bil danes ubit Macedouec Džozdanov, eden od morilcev Protogerova. Džczdanov je bil pri svojem prijatelju peku Trojauovu. V pekariji sla bila ludi Trojanova hči in sin. Nakrat je nekdo pomolil skozi vrala samokres in pričel streljati. Vsi so se hitro poskrili. Pekova hči pa se ni mogla skriti in jo je zadela krogla ter jo ubila. Nato sta vstopila dva neznanca v pekarijo ter je prvi ustrelil Džozdanova, drugi pa je težko ranil peka-. Sin se je skril za omaro in ga morilci niso opazili. Džozdanov je dobil pet krogelj in je bil na mestu mrtev. I'o atentatu sta atentatorja ušla in ju policija ni mogla najti. Belgvtujske vesti Belgrad, 2. maja. Nj, Vrl. kralj je odpotoval na Belje. Novo imenovani dubrovniški škof dr. Iv. Carevič je v pravosodnem ministrstvu položil prisego. Koiilcroiica o vprašanju kontrole izvoza kmetijskih pridelkov se bo vršila prihodnjo sredo v kmetijskem ministrstvu, V čin podporočnika je bilo v vojni akademiji v Dolnjem gradu povišanih 63 gojencev tega zavoda. Večji vojni ukaz je izšel. Z njim se postavljajo novi upravni častniki. Za popravo katoliških cerkev je odobreno: za Belgrad 20.000, za Smcderevo 5000, za Travnik 15.000, za Hi roki breg 15.000, za frančiškansko cerkev v Šarengradu 5000 Din. ne uhosa ga tepe nadloga. To so že mnogokrat okusili gospe.i je. ki ne polagajo važnosti na fino blago in \/. ivn kroj, km- vse bi lahko prav ugodno dosegli pri tvrdki DRAGO SCHWAB, Ljubljana. J^Caj/e novega Dan služkinj Koledar Petek, 3. maja: Najdenje sv.' Križa. Florijan, Antonija. Jutri: Slovenski župani svojemu kralju Vest, da je Nj. Vel. kralj Aleksander prevzel protektorat nad našo univerzo in dovolil, da sme nositi v naslovu njegovo ime, je izzvala v našem narodu veliko radost in čut hvaležnosti za to kraljevsko dejanje. To pričajo številne brzojavke slovenskih županov, ki izražajo Nj. Vel. kralju vdanost in zahvalo slovenskih občin za kraljevo dejanje. Poleg občin, katere smo že navedli v prejšnjih številkah, so poslali kralju vdanostne brzojavke še tile župani. Jože Hafner v imenu mesta Škofje Loke; župan Kratner v imenu mesta K a ni ni k; Kamnik je čestital ludi rektorju ljubljanske univerze; dalje župan Novak za občino Ribnico; v imenu občine Žužemberk je ob priliki zaprisege občinskega odbora poslal zahvalno brzojavko župan Kastelic; dalje v imenu občine Kranjske gore župan Lavtižar; v imenu občine Rateče-Planica župan Pintbah; v imenu občine Križe pri Tržiču župan Poljanec. V imenu občine Dobrna pri Celju je t. maja izrazil zahvalo in vdanost župan Janez Drgajner. Petstoletnico sv Ivane, device Orleanske, praznujemo v nedeljo pod geslom: Dan za služkinje. Sedemnajstletno kmečko dekle iz Lotaringije je 1. 1429 zapustilo svoj dom in na poziv božji se postavilo na čelo francoske armade ter je v sijajnem jurisu prepodilo Angleže izpred Orleansa ter povedlo kralja k slovesnemu kronanju v Reims. Služkinje so si izbrale ta dan, da razvijejo prapor svojih pravic, cla dvignejo glas za svoj bedni in zaničevani stan. Vsak dan čaka 50 brezposelnih deklet na službo, tekom leta narašča njihovo število na tisoče. Kje prenočijo ta dekleta, v kateri družbi so? Večinoma so brez sredstev in izstradana. Dežela, mesto, občine, starši, lo je vašo vprašanje, to je vaša zadeva! Služkinje so se same organizirale, hočejo si zgraditi služkinjski dom za stare, obolele služkinje in za brezposelna dekleta. Spomnite se vsi, bogati in revni, visoki in nizki, v nedeljo dno 5. maja na revne služkinje in darujte nekaj dinarjev za bodoči dom. Oblast je dovolila, da blage gospe in služkinje prirede ta dan. dinarski dan za služkinje. Popoldne ob 4 je proslava Devico Orleansko v veliki dvorani hotela Union s sledečim sporedom: 1. Nastop pevskega zbora služkinj. 2. Pravljična slika: Dobrosrčni zvonček. 3. Govor presv. škofa dr. Gregorja Rozmana. 4. Pozdrav: a) zastopnice ženske organizacije; b) zastopnico služkinj. Načelništvo zadruge »Služkinjski dom«. Nov planinski dom Slovesna otvoritev planinskega doma v Kamniški Bistrici. Slovensko Planinsko društvo je zgradilo v Kamniški Bistrici na prostoru, kjer je preje stala stara planinska koča, nov planinski dom, razkošno opremljen, kateri bo nudil našim turistom in izletnikom prijetno in udobno zatočišče. Prinašamo tudi sliko tega doma. Prvotno je bilo nameravano, da se popravi stara koča; ko se je pa začelo s pripravami za popravilo koče, se je pokazalo, da je ista v tako slabem stanju, da ne kaže izvršiti nikakih popravil. Vsled tega je bil odbor primoran pričeti z zgradbo nove koče. Delo se je izvršilo v dveh etapah tako, da se je koča sedaj dogradila in se bo ista izročila v nedeljo, dne 5. maja t. 1., na slavnosten način prometu. Stavba je izvršena v domačem slogu ter odgovarja popolnoma planinskemu okolišu. Gradbena dela so izvršili domači obrtniki; zidarska dela Prva zidarska zadruga v Ljubljani, tesarska dela kakor tudi vse osnutke načrtov pa tvrdka Fr. Rav-nihar v Ljubljani Priznati se mora našim obrtnikom, da so častno izvršili svoje delo ter se jim more na tein samo čestitati. Ta nova stavba je sedaj ena najlepših planinskih domov Slovenskega Planinskega društva in je s tem društvo pokazalo pravo razumevanje luj-sko-turistovskega prometa. 7. dograditvijo tega doma v Kamniški Bistrici pa ne bodo pridobile le Kamniške planine na pritoku večjega obiska turistov, ampak ludi mesto Kamnik. Zatorej planinci in planinke v nedeljo vsi na slavnostno otvoritev Doma v Kamniški Bistrici. Radi vlakov objavimo vse pravočasno. Dva požara Prečna, 1. maja. V Dol. Straži, župnija Prečna pri Novem mestu je v torek popoldne ob 3 nenadoma izbruhnil ogenj pri Bartelovem podu. Ker je bilo pod podom dva voza suhega listja, se je ogenj hitro širil in naenkrat je bilo v plamenu tudi bližnje poslopje cestarja Jožeta Šetina. Ljudje so bili na delu po polju, vinogradih in gozdovih; zato ni bilo skoro nikogar, da bi gasil, dokler niso prispeli gasilci z brizgalnama iz Vavte vasi in iz Prečne, katere je klicala s pretresujočim signalom sirena na Pavli-novi žagi v Dol Straži. Posrečilo se je požar omejiti. Pod, nekaj panjev čebel, mlatilnica in več gospodarskega orodja, voz, sani, več žita, svinjaki in poslopje nad Šeti-novo kletjo ter nekaj mrve je postalo žrtev plamena Škoda se ceni nad 100.000 Din Hiše so ostale, hvala Bogu. Opravo iz hiš in male otroke so izročili v varstvo Mariji in sv. Florijanu v cerkvi; bili so v dobrem varstvu. — Če bi bila zapihala močnejša sapa, bi bila v nevarnosti vsa vas, ki šteje okrog 90 številk, poslopja so pa blizu drug drugega. Povzročitelj ognja ni znan. Posebno usoden je la udarec za posestnika Barlola, ker je pred nekoliko dnevi odpovedal zavarovalnino. To naj bo drugim za nauk, da bodo zavarovalnino rajši povišali, ne pa odpovedali. Šmartno pri Litiji, 1. maja. V torek 30. aprila je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju družine Perme v Mali Ko-strivnici. Skrbni gasilci in zasebniki- so omejili požar na samo gospodarsko poslopje, dočim je bila v veliki nevarnosti trgovina g. J. Strman. Uboj med hrvatskimi krošnjarji v Trbovljah Trbovlje, 1. maja. Danes, na 1. maja dopoldne okoli 0 so popivali štirje hrvatski prodajalci platna v gostilni gospe Forte. Pili so: Izidor Štefanovič in Stepo Flis — ki sta si bila osebna prijatelja in Stanko Ciglar ler njega brat J. Ciglar. Doma so vsi iz občine Begno, selo Preboko, okraj Ivanec Štefanovič je imel ta dan posebno srečo, ter je samo v eni gostilni proda! 20 m Sifona. Ne-voščljivost Stanka Ciglarja jc bila radi te prodajne srečo tako velika, da je zbadal Štefanoviča radi tega, temu se pa ni zdelo vredno veliko odgovarjati. To je Ciglarja še bolj razjezilo. Potegnil je iz žepa nož ter zabodel v prsa Izidorja Štefanoviča. Prerezal je štefanoviču srčne dovodne žile. štefanovič jc radi te težke velike rane po preteku pol ure v bolnici umrl. Storilca so orožniki takoj aretirali, in bo oddan sodišču. Delavstvo je bilo radi tega umora, ki se je izvršil ravno 110 dan t. maja in ki bi mogel napraviti v javnosti za Trbovlje slab vtis, zelo ogorčeno, ker vlada drugače danes po Trbovljah mir in red. Dobro je tudi to, da se nahaja v Trbovljah sani vladni svetnik okrajni glavar g. Pinkava, ki jc na lastne oči videl mirno razpoloženje ljudstva. Skala vdrla v hišo Trbovlje, 1. maja. Na Goropevšekovo hišo v Globošoku so se v soboto vdrle najprej tri in nato še ena večja skala, katere so imele po Inv1 v izmeri. Prve tri skale so priletele s hriba proti hiši s tako silo, da se je vdrl zid in je kamen pokril sobno opravo. Slučajno v sobi ni bilo nikogar, drugače bi se bila zgodila velika nesreča. Največja skala je pa priletela pred vhod hiše, in pokvarila betonirano stopnjišče. Ob vhodu se je ustavila Tu je stal stanovalec hiše J Zemljan. Ko je začul ropot nad seboj, je z vso naglico skočil na stran in v istem hipu je skala že tudi priletela in obstala.'Na skalovju nad hišo so videli še razpoke, ter sc je bati še nadaljnjega rušenja kamenja. V nedeljo, dre 5. mata in nikdar ne boste storili napak, čc jim tudi pri najmanjšem neruzpoloženju duste takoj v mulo mleka ali vode prašek Magna. Prašek Magna čisti želodec in črevo brez bolečine — prijetno in hitro, obenem pa osvežuje in preprečuje težja obolenja. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah, 1 zavojček s točnim navodilom Din 4'—. .........,,. ,., ( ■'čim;. . A \ vsi PLANINCI i,. PLANINKE k otvoritvi Doma v Kamn.B strici! Turistovski vlak vozi iz Ljubljane ob "5.5" uri zjutraj in odhaja iz Kamnika ob 20. uri zvečer Osebne vesli ■Ar Duhovniška vest. Dne 1. maja je bil slovesno umeščen na župnijo Dobrno pri Celju g. Franc U r 1 e b , do sedaj župnik v Čreš-njicah. •k Župnijskega izpita dne 1. in 2. maja v škofijski palači so sc udeležili sledeči gospodje: iz prve polovice: Cuderman Jožef, kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani; Knafelj Ivan, kaplan na Jesenicah; Lončar Janez, kaplan v Hcvjulu; Markež Franc, kaplan v Zagorju ob Savi; Strah Jožef, kaplan v Mokronogu; Štrus Ivan, kaplan v Preserju. Iz druge polovice: Gornik Franc, kaplan v Mengšu; Jerman Anton, kaplan v Moravčah; Milavec Ciril, kaplan na Igu; Štrukelj Alojzij, kaplan v Leskov-cu, in Tomazin Matej, kaplan v Cerkljah pri Krškem. ■+C Župnijski izpit so delali pri lavantinskem ordinari jatu v Mariboru od 30. aprila do 2. maja sledeči gg. kaplani: Joško Prcsnik iz Ljutomera, Jože Bezjak iz Skal pri Velenju, Ivan Ko-clrič i/ Turniščn in Karel Oberžan iz Cnnkove. -A- Prvak v vazduhoplovni oficirski šoli — Slovenec, Kot prvi v rangu je bil klasificirali pri izpitu v vazduhoplovni rezervni oficirski šoli v Pctrovaradinu g. Josip L a v t i -ž a r, sin kranjskogorskega župana in bivšega oblastnega poslanca Lavtižarja. Ostale vesti iV t Vinko Čibašek, župnik v pokoju, je umrl v torek, 30 aprila, v Dupljah pri Tržiču. Pokojnik je bil rojen v Kranju 27. marca leta 1865., v mašnika jc bil posvečen dne 9. julija I 1893. Služboval jc kot kaplan na Mirni, v Črnem vrhu nad Idrijo, v Spodnji Idriji, v Lcs-kovcu pri Krškem, v Radečah pri Zidanem mostu in Kranjski gori. kot župnik pa na Šent-urški gori pri Cerkljah. Po svojem vpokojenju jc opravljal božjo službo v Zalogu pri Cerkljah. Zadnji dve leti je popolnoma opešal in ohromel; samo s potrpežljivim prenašanjem svojega trpljenja jc bil vzgled vsej okolici. Po-' žrtvovalnim osebam, ki so mu lajšale njegovo i bedno in ubožno stanje, naj Rog povrne s svo-( jimi nebeškimi zakladi. — P o g r e b blagega pokojnika bo danes, v petek, 3. maja, ob štirih popoldne v Dupljah. Svetila mu večna luč! •fc Vpokojenci bodo dobili svoje plače najkasneje 5. t. 111. Vsled tehničnih ovir je bilo nemogoče pokojnine prej izplačati. •k Pri Zidanem mostu že kopljejo. Dne I. maja jc pričela tvrdka Slavec z deli za zgradbo novega železniškega mostu preko Savinje Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabo-počutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josef«-grenčica brez napora in bolečin lahno izpraznjenje črev vseh neprebavljivih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča. Najodličncjši zdravniki stoletji so vporabljali »F r a n z - J o s e f« - v o d o z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Desanka Maksimovič: Hiša na prodaj Neke nedelje so vsi prestolniški dnevniki prinesli oglas: Hiša na prodaj. Vdova Markovič ga je celi dve uri sestavljala z vsemi svojimi otroki; ni smel stati čez dvajset dinarjev in z besedami so morali skopariti ko v brzojavki Ali kljub temu je bilo treba povdariti vse dobre strani hiše: da je iz solidnega materijala, cla ima šest predelkov, da je pomaknjena v dvorišče, zelo prostorna, da je stran z ulice dolga trinajst metrov. S tem so hoteli naglasiti, da je kraj zdrav, pogoji zadovoljujoči. Mati je hotela posebej pripomniti, da ima hiša klet in obsežno podstrešje, otroci, cla je pred hišo zasajen vrt. Nebroj težkoč torej, ali največja jc bila, koliko bi hišo cenili. Ker je družina imela osemdeset tisoč dolga, je bilo treba hišo na vsak način, prodati vsaj za sto-petdeset. Zvečer ni mogel nihče zaspati. Mati jc že v duhu razporejala vsoto, ki je imela ostati. Na vsakega od otrok po deset tisoč, »pa naj delajo«, misli žena, »kar hočejo ž njimi; ali za šolanje, ali hčerkam za doto, ali pa da kupi novo zemljišče bolj v sredi mesta«. Ona z maturo je sanjala potovanje v Pariz, gimnastkinja vilo na otoku Sv. Štefana, medicinec razne zdravniške instrumente, udobno sprejemno sobo. Ko bi bilo preko noči mogoče vse to udejstviti, bi bila hiša zjutraj vsa zastavljena z omarami knjig, zdravniškim orodjem, kadilnimi saloni, s poslovnimi sobami, z uredništvi novih časopisov. Naravnost težko bi bilo. K sreči se je v miru izšlo. Uhajajoč skozi široka okna brez zaves je solnce osvetlilo vsega nekaj krajin po stenah, ki so izpopolnjevale siromašno pohištvo in vsaj j nekoliko zadovoljevale zahtevam estetike. Prvi kupci so prišli že okrog desetih: pop ; in popadija iz Krušcvca. In ker je bila hiša na j periferiji in sta bila radi nepoznanja poti utrujena, sta naprosila samo za klop in za kozarec I vode. Radi lepšega sta obšla vse sobe, hladeč 1 se z robci in gespej Markovičcvi vrgla prve raz-očarujoče besede: »Škoda, lepa hiša, ali preveč v strani. Ko bi jo bili vsaj malo bliže postavili.« Ko je videla, da s prodajo ne bo nič, se je vsa zmedena skušala opravičevati, zakaj jc tako daleč hišo sezidala, pripovedujoč vso nenavadno zapleteno zgodovino o kupovanju zemljišča in o zidanju. Mislila je, da za mnoge njej znane stvari vsi vedo, a druge vsem jasne jc široko razlagala Iz tega so nastala prerekanja med materjo in otroci. »Ni treba, mama, vsega pripovedovati. Kdor misli, naj kupi, kdor noče, tudi dobro. To je ko ponižavanje,« če jih nagovarjaš, cla kupijo.« — »Vam je vse ponižavanje,« se je branila mati. Iz spoštovanja govorim z ljudmi, ker so se potrudili tako daleč. In nazadnje je tudi vaš ded pop.« Ali otroci so trdili, da to ni v nikaki medsebojni zvezi in jo prosili, da dostojanstveno molči, ko pride novi kupec v hišo. Popoldne sta prišla dva trgovca z one strani Save; ali ker sta vse merila po osebni veličini in po obsežnosti svojih domov, se jima je hiša zdela majhna in poleg tega preveč v mestu, ker sta nameravala gojiti perutnino in imeti kravo. Ponoči je gospa iViarkovičcva vselej, ko seje iz sna zdramila, mislila: »Še, če bi na kolicah bilo mogoče hišo prepeljavati, jc ne bi vedela kam odvleči.« V torek sta prišli dve mladi častniški ženi. Otroci so hiteli pripovedovat materi: Kupci gredo. Samo ne tolmači jim nič. Boš videla, mama, da bo bolje.« Tokrat je globoko, dostojanstveno molčala. Zeni sta obšli sobe, opazovali strop, pogleda-vali za postelje, se spuščali v klet in samo vprašali: »Kako velika je ta soba?« — »Pet metrov je dolga in štiri široka,« jih je gospa Markovič radostno prestregla, da je mogla vsaj nekaj spregovoriti. Ni ji prijal ta zadržani, visoki ton; raje jc imela prisrčnejši razgovor, pa čeprav s prodajo nc bi bilo nič. Zato reče z ljubeznivim nasmehom starejši plavušasti gospej: »Vidite, gospa, dandanes se hiše samo za rento zidajo in se človek niti dobro obrniti ne more v njih. Mi smo nalašč za sebe zidali, sobe so prostorne, svetle,« in ko se spomni prošnje otrok, doda s skoraj užaljenim glasom: »Nočem vas nagovarjati, saj sq lahko sami prepričate, da jc hiša najboljša Podstrešje je prostrano ko kako dvorišče.« Ali častniškima ženama se sobe niso zdele pripravno razporejene: kam namestiti omare, široka ogledala, divane In vrat ni iz jedilne v spalno sobo. Že ime sta dali vsaki od sobe. Ona, gospe Markovičeve naj bi se imenovala salon. Še enkrat sta v neodločnosti pogledali po sobah in obljubili, da pošljeti može na ogled. Ker je gospa Markovič častnike posebno spoštovala, jc nagnala svoji hčerki, cla sta hišo ko za slavo uredili; celo dimnik v kuhinji sta očistili. »Častnika menda ne bosta lezla gori, ali lahko jima pride na misel in pogledata, kako gori.« Nazadnje se ji je zdelo ko pred praznikom in celo popoldne je prelistavala časopise z onim posebnim občutjem dolgočasja, ki navdaja dela vajene ljudi za božič, Veliko noč in na veliki petek, ko se nobenega dela ne lotijo. Ko častnikov cel teden ni hotelo biti, se je tolažila: -•Gotovo imata polne roke dela; ni kar tako biti vojak.« Nazadnje so sosedje skrbno svetovali, da bi bilo najbolje hišo po posredovavcu prodati. Ali, ker gospa Markovič nekako ni zaupala raznim prekupcem, senzalom in raznovrstnim posredovalcem, se je s težavo odločila za to. Bilo ji je, ko da ji z bobnom hišo prodajajo, sram jo je bilo in nevesela je bila. Dobro, da so po-sredovavci že po profesiji ljubeznivi ljudje in da sladko govore, da so jo tako počasi umirili. Zopet so začeli prihajati ljudje ko v muzej, posebno ob nedeljah in četrtkih. Odpirali in zapirali so okna, pregledovali vodnjak, so peli na podstrešje, udarjali s palicami po zidu, povpraševali za sosede in odhajali. Ob večerih se je družina zbirala in iskala vzrokov neuspehu. Ker so se zbali, da bi sploh nc mogli predati hiše, so hoteli ugoditi vsem prigovorom, izpolniti vse želje. Ko so neke gospe prezirljivo pogledovale na dva osamljena stola v sobi, sta hčerki sklenili, da bi bilo dobro sobe preslikati, kupiti široke markizetske zavese za vseh pet oken, nabaviti divan in nekoliko novih stolov, da bi tako postala znotraj vabljivejša Zalo so sc zadolžili še za pet tisoč, ali so za istotoliko vrednost hiše dvignili, ker od onega, kar jc imelo ostati, niso smeli jemati ničesar. Ko jc nekdo pripomnil, cla ograja ni dobra, so jo podrli in dali napraviti novo, železno, z zlatimi sulicami obrašeno. Ali kupci s pripombami niso prenehali. Ker so se bali, da bi bili ogoljufani, su izmišljali napake, ki jih sploh ni bilo Eni so trdili, da je hiša iz blata; zid pri šupi je bil že skoraj ves odrinjen, ker jc vsak od neštetih kupcev hotel oti- pri Zidanem mostu. Delavci so pričeli i izkopavanjem za temelj novega mostu. Tvrka je že postavila barake za delavstvo. Pri Zidanem mostu se zbirajo sedaj delavci. Mnogi brezposelni povprašujejo zu delo in mnogo jih je pri zgradbi žc našlo zaslužek. ir Potniški vlaki na progi Ljubljana gl. k. -Kamnik dne S, maja. Povodom otvoritve planinskega doma v Kamniški Bistrici vozi v nedeljo 5. maja izjemoma na progi Ljubl jana gl. kol.—Kamnik potniški vlak S43R z odhodom iz Ljubljane gl. kol. oh T.V in prihodom v Kamnik ob 7 ter v nasprotni smeri potniški vlak s4v) /. odhodom iz Kamnika ob 20.0? in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 21.20. Zato pa izostane tu dan na progi Ljubljana gor. kol.— Kamnik vlak s4(>S z odhodom iz Ljubljane gor. kol. ob T in prihodom v Kamnik ob 8.20 ter na progi Kamnik -Ljubljana gl. kol. vlak S465 z odhodom iz Kamniku ob 18.25 in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 10.35. if Glavni odbor saveza dobrovoljaca kraljevine SUS s sedežem v Belgradu smatra za potrebno, da poda javnosti povodom raznih izjav, danih potom tisku od posameznih članov »saveza dobrovoljaca kraljevine Srbije«, sledeče pojasnilo: »Šavez dobrovoljaca kraljevine Srbije« je po|>olnoma samostojna organizacija in kot taka nima nič skupnega s savezom dobrovoljaca kraljevine ST IS*. Za glavni odbor saveza dobrovoljaca kraljevine SHS predsednik major-invalid Lujo Lovrič. if Z nožem v trebuh. V noči n. četrtek so se stepli gostje v neki gostilni \ Vevčah. Pri tem je nekdo zabodel v trebuh 28 letnega Matevža Bohinca, krojača pri ljubljanski tvrdki »Elite«. stanujočega v Glapah 35. Poklican jc bil rešilni avto, ki je Bohinca ob pol 2 |wnoči prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Bohinc je ze izven nevarnosti, dasi se bo moral dalj časa idraviti. + Lokomotiva mu je odtrgala roko in glavo. Dne i. maja se je dogodlia nn kolodvoru v Slavonskem Brodu strašna nesreča. 27 letni poštni uslužbenec Ivan Horvatovič je hodil med tračnicami ter ni opazil, da vozi za njim neki vlak, ker je bil obrnjen s hrbtom proti lokomotivi. Stroj je nesrečneža pograbil iu ga potegnil pod kolesje, ki mu je v trenutku odrezalo glavo in levo roko. Strojevodja je sicer dal znamenje s piščalko, a stroja ni mogel pravočasno ustaviti. Horvatič je bil ta dan prejel svojo plačo in je bil v času nesreče nekoliko vinjen. ■jc Vlak odrezal ženski roke. V ininedeljek zvečer se jc blizu Broda pripetila težka železniška nesreča. Tovorni vlak. ki je vozil iz Si-binja proti Brodu. je povozil 48 letno Boiano Sego, doma iz Dalmacije. Ženska je obiskala svojega sina, delavca v brodski tovarni vagonov. Ko se je vračala, jc zašla pod vlak. ki jo j*: povozil, ji odrezal obe roki in jo težko ranil ua glavi. V brezupnem stanju je bila prepelja-na v bolnišnico. O nesreči je uvedena preiskava. ■jc Nove najemninske knjižice z novim hišnim redom se dobe v pisarni društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova ulico 6. Nove knjižice so tako prirejene, da so v njej razvidni vsi najemninski pogoji ter detujlirani vsi pribitki k najemnini. i Kakšno vreme bo jutri? Vremenski vsevedež Vam pove vreme za 18 do 24 ur naprej. Ako pošljete 25 Din po položnici št. 14.263 ali v znamkah, Vam ga dopošljemo poštnoobratno. Obenem bomo priložili poljubno knjigo, ki si jo Vi lahke izberete in sicer eno izmed sledečih: Fantič, Slovensko dekle, Prepevajte, Pojte, Boj in zmaga, Palček Potep, Prijateljčki v ugankah, Pozdrav iz domovine, Sadjarčke. Dinamit in antidinamit. Naročite takoj, da ne bo prepozno! Brezalkoholna produkcija, Ljubljana št. 10. ★ SEMENSKI KROMPIR oddaja Kmetijska družba vsem, ki so ga naročili, dobi gu lahko pa tudi vsalc drugi, ker ga je družba dobila nekaj več, kakor je bilo naročenega. 4721 * OVRATNIKE IN CHEMISETTE ZA DUHOVNIKE v vseh velikostih razpošilja JAKOB LAH. MARIBOR, qtavni trg 2 Ljubljana Nočna služba lekarn Nočno službo bosta opravljali: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. A* >s # z cv s i? S* 3> * * ^ O ^ s — # a' O * ^ / ^ A S? & s? .cr A < ^ // Š Ž Prvi majnik v Ljubljani Ljubljana, 2. maja. Dan je potekel \ Ljubljani v znamenju lepega, solnčnega vremena in docela mirilo. Delavske strokovne organizacije, ki so ostala leta slavile praznik dela z manifestacijami, so letos s polnim unievanjem oblastnih odredb glede hrupnega praznovanja 1. maja opustile vse, kar bi bilo v nasprotju z omenjenimi odredbami. V Ljubljani je po nekaterih večjih obratih delo ves dan počivalo, ponekod pa so delali. Spontane ustavitve dela torej ni bilo. Cestna železnica ni obratovala, v tobačni tovarni so delale samo ženske in nekvalificirani delavci tei uredništvo. Trgovine in ostali javni lokali so bili ves dan odprti. Vsi državni uradi so poslovali Delavci in drugi, ki so imeli delopust, so pohiteli v okolico na izlet. Doma je ostal malokdo, ker je vabilo prijazno vreme v naravo Izletniki so se ustavljali v okoliških gostilnah in se le mimogrede razgovarjali o letošnjem prvem maju Izgredov ni bilo in policija ni izvršila ta dan nobene aretacije, ki bi bila v zvezi s kršitvijo predpisov glede proslave prvega maja. Najlepšo čast delu in pomenu t. maja je dalo naše delavstvo baš s pametnim vedenjem tei razumevanjem oblastnih odredb. £> Smrtna kosa. Umrla je v srede zvečer ga Mirni Polach, trgovka in posestnica na Mestnem trgu. Pogreb bo danes ob 3 popoldne iz mrtvašnice dež. bolnišnice. O Za Binknštni izlet na Koroško vlada v naših krogih živahno zanimanje. Saj je pač to najlepša prilika, da si ogledamo lepe prelaze, ki vodijo iz Kranjske na Koroško tako krasen Ljubelj, lepo vožnjo od Borovelj do Celovca, da obiščemo Gosposveto, da preživimo večer na Vrbskem jezeru iri naslednji dan obiščemo zeleno Osojsko jezero. Po krasni Ziljski dolini bo brze! avtobus mimo Pod-kloštra čez Podkorensko Sedlo v Kranjsko goro, in dalje proti Kranju. Vožnja z avtobusom, hrana, stanovanje in vizum stane Din 400 Priglasiti se je treba pri Prosvetni zvezi Ljubljana, Miklošičeva c 5. Priložiti je treba polni list, vizum preskrbi Piosvetna zveza. Izletniki bodo torej lepe binkoštne praznike preživeli v lepi Koroški deželi. © Jadransko morje in dalmatinska obal je cilj mnogih izletnikov v bodočem poletju. Izlet na turistovskeni parniku od Sušaka do Kotorja in nazaj bo 31. julija bo 6 avgusta. Izletniki bodo obiskali najbolj znamenite kraje v Hrvatskem Primorju in Dalmaciji. Skupiuo bo spremljal strokovno naobražen voditelj. Vožnja, hrana in stanovanje od Sušaka do Kotorja in nazaj na Sušak stane 1400 Din za osebo, in to II. razred. Priglase za izlet sprejema Prosvetna zveza. Ljubljana, Miklošičeva c. 5. do 13 julija. © Tivoli je oživel. Tivoli ima vedno svoje prijatelje in celo v najhujši zirni so se tam sprehajali nekateri vneti šetalci. Sedaj, na pomlad. je seveda ves oživel in so skoro vse klopi redno zasedene. Sluvni »Monte Carlo« je ves dan poln upokojencev, ki tarokirajo in marja-šajo. V tem smrekovem gaju je letos tudi nekaj več klopi in miz. kot jih je bilo lani. To je tem starim gospodom prišlo zelo prav, kajti šc sedaj je tam stiska za prostor. Delavci so popravili tudi nekaj lesenih klopic ob stezah, ki so pozimi že popolnoma preperele in razpadle. Nasadi so že vsi v cvetju in jih tudi že krasi jo nekatere bolj odporne palme. Med palmami je nekaj novosti, ki jih doseda j še nismo videli po naših nasadih. © Nesreče. 29 letnemu delavcu Josipu Še-šku v kemični tovarni v Mostah se je včeraj v prvih popoldanskih urah pripetila težja nesreča Pri premikanju vagončkov mu je zašla noga ! pod kolo, ki mu jo je zlomilo v kolenu. Z rešilnim avtom je bil prepeljan v bolnišnico. — Na Masarykovi cesti prestavljajo radi preureditve ceste tramvajski tir. Pri prekladanju tramvajskih tračnic je padla včeraj popoldne težka tračnica 35 letnemu delavcu Ivanu Zabu-kovšku na nogo in mu jo težko poškodovala. Tudi njega je rešilni avto prepeljal v bolnišnico. © Kino »Ljubljanski dvor« v Ljubljani je s 1. majem 1929 prešel v roke oblastnega odbora -Udruženja vojnih invalidov za ljubljansko in mariborsko oblast«. S tem se bo odprl nov vir dohodkov v korist vojnim žrtvam — samopomoč vojnih invalidov se javlja na vseh poljih. Vsled prevzema je kino do sobote 4. maja t. 1. zaprt in bo prva predstava 4. maja t. 1. z zelo zanimivim filmom. To sporočamo cenj. ljubljanskemu občinstvu, pričakujoč, da bo posečalo kino vojnih invalidov »Ljubljanski dvor« ter zagotavljamo, da bo s predstavami zadovoljno. — Vodstvo invalidskega kina Ljubljanski dvor« v Ljubljani. pati malto. Na jesen je prišlo na vrsto še vprašanje o vlažnosti; oken niso smeli nikoli odpirati, da ne bi kdo mislil, da je soba vlažna. Zastonj je gospa Markovič vlačila izpod postelj čevlje in usnjene torbe, da bi dokazala, da stanovanje ni niti malo mokrotno. Brez uspeha jih je prepričevala, da odpira okna radi solnca in vetrenja. Ob večerih si je govorila: »Ko da je neko prekletstvo padlo na to hišo. Podstrešje sem dala očistiti, sobe preslikati, zidove in svode popraviti, novo ograjo napraviti, zavese in stole kupiti, rož nasaditi. Ne vem, kaj bi bilo še mogoče zahtevati od hiše.« Nihče ji ni odgovarjal in sama v sebi je nadaljevala: »Vsi so že prišli, revni in bogati, uradniki, trgovci in obrtniki. In kako, da mi celo posredovavci niso mogli nič pomagati.« Cela družina je že izgubila upanje in zato zadnjih kupcev niti pogledala ni. Gospa Marko vič je govorila: »Zopet je nek postopač prišel, pojdi pogledat, Pavle!« Kdo bi si bil mislil, da bo za tolikimi nesojenimi prišel pravi kupec, tako plemenit in gosposki. Ni vprašal ne zakaj so okna ozka, zakaj široka, ne s katere strani prihaja svetloba, ne ali so zidovi mokrotni ali ne. Niti enkrat p.i s palico po zidu udaril, celo kleti si ni ogledal in podstrešja. »Verjamem, go-*pa da impte podstrešje,« je rekel. Nič, prav nič -ij - ■ ■' ■ ■' - *ovedal je, da je v trgovini r ' : i oesnik. Celo eno od pesmi ji je prebral in razlagal njene lepote: »Poglejte, gospa, kako je tukajle na mestu to »okroglo solnce«; tega pri nas še nihče ni tako povedal. In gospej Markovič je ravno to »okroglo solnce« v pesmi ugajalo. F.dina neprijetna stvar je bila, tla zadnji, resnični kupec ni imel dovolj denarja. Gospa Markovič mu je iskreno rekla: »Po deset tisoč mi mora ostati za vsakega od otrok In še po-sredovavcem moram dati po tisoč za trud.« Ko je pravi kupec videl, da ji je težko šlo s prodajo in da mu takoj ni treba ničesar dati, je šlo laže. Ali še vedno so bili narazen za dvajset tisoč. Težka situacija; na obeh straneh je bil strah, da se ne pokvari tako ugodna in edina prilika Koncem koncev je ga. Markovič, ko da se je nenadoma nečesa spomnila, rekla: »Naj bo. Sinovoma čeprav nič ne dam. Da bo le hčerkama za doto.« (Iz srbščine T. Potokar.) Rad'ormannelJsko termalno kopališke DOLENJSKE TOPK.ICE (Toiillcc pri Novem mestu) so edino in trajno sigurno zdravilno sredstvo pri fheumatbimn. oeuralBi jah, ženskih bolesnih l.t.d. — Kopali*6ne naprave so vseskozi neposredno nn izvirkih. Sezon.*: od !, maj« HnSft septembru — ZelezniSkn postaja Straia-Toplice. dolenjska želez nlca — Zahlevajt.' prospekie. — Cono znižano, posebno v prid- in po 'e/.oni. © Nova mestna hiša na Poljanski cesti. Mestni magistrat objavlja, da sprejema prošnje, dodatke k prošnjam, pojasnila in spremembe le do 8. maja 1929. Po 8. maju vložene prošnje, ali spremembe prošenj za dodelitev stanovanja na Poljanski cesti mestni magistrat ne bo upošteval. Stranke naj vsa ]>ojasnila ali spremembe vlože pismeno in naj »puste vsako osebno intervencijo tako pri gosp. obč. svetovalcih, kakor tudi v stanovanjskem uradu. Po gornjem terminu bo komisija pričela s pregledovanjem prošenj. © Rdeča zasiava na zvoniku sv. Jožefa. Zgodnji sprehajalci na Gradu so se na dan 1. maja zjutraj zelo začudili, ko so opazili na zvoniku cerkve sv. Jožefa vihrali — rdečo zaslavo. Takoj prvi trenutek je bilo jasno, da se je kdo brez vednosti očetov jezuitov splazil ponoči na zvonik in tam obesil rdečo zastavo. Policija je zastavo odstranila ob 8 zjutraj. Neznanega zlikovca, ki je hotel na ta način proslaviti prvi maj.' išče sedaj policija. Ne bo 11111 dobro, če se dožene, kdo je bil. © Ne zamerite! Zelo prijazen pozdrav jo dobil le dni po pošti posestnik Franc Pezdir na Viču št. 95. Prejel je lično razglednico, na kateri so bile naslikane nedolžne narcize, na drugi strani pa tole sporočilo: »Gospod, ne zamerite, ker bo vaša hiša neko noč v mesecu maju zgorela U Pe zdir je izročil grozilno razglednico policiji, da ta izsledi pisca in mu prepreči njegovo zlo nakano © Ribničan v Gradaščici. Ribničan Tone prodaja suho robo po Ljubljani. V torek je napravil zelo dobre kupčije in iz veselja si je privoščil kozarček več, kot pa ga ie navajen. Ko je ponoči pešačil ves vinski proti Trnovemu- ie zgrešil cesto in se zavalil v Gradaščico. Pij usek je sliša! aka demik Hubert Frblich. ki stanuje v bližini Skočil je iz stanovanja in nesrečnega Hibničana izvlekel iz mrzle kopeli. © OD DANES PA ČEZ BINKOŠTNE PRAZNIKE slikam po znižanih cenah. Foto Slaut, Kolodvorska ulica 18. 11. dvorišče. © FILZ KLOBUKE, domske in moške, kemično tisti in lika tovarna JOS. REICH■ Izvršitev e 24 urah. vat. Celje & Opozarjamo ponovno na nocojšnji koncert kvarteta Zjkovcev, ki se prične točno ob 8 zvečer v mestnem gledališču. .C!r Sedemdesetletnico je včeraj praznoval znani sodni svetnik v p. in celjski odvetnik g. Ivan Erhartič. Jubilant je igral v času narodnih bojev odlično vlogo med celjskimi Slovenci in je radi tega moral tudi mnogo pretrpeti. — 70. leto je našlo moža čilega in mladostno vedrega. -G' Umrl je g. Hrabalck Vojteh ml. Pogreb j be jutri ob štirih popoldne. -©• Smrt v kopališču. Na l.majnikn se je 0 Sinrt v kopališču. Na t. majnika je v mestnem kopališču umrl krojač Jakob Trobiš. Našli so ga sedečega v kadi mrtvega, z glavo pod vodo. Mi ga je zadela kap ali je utonil — lio pokazala obdukcija. Trbovlje Cerkveni koncert. Priskrbite si pravočasno za cerkveni koncert vstopnice. Vstopnice se dobijo v predprodaji v obeli konsumih. Koncert se vrši žc v nedeljo, I> maja, ob pol 1 jiopoldne. Ograje oli cesti je nujno treba napraviti na škarpo od g Peharca do g. Pungerčerja in ob cesti od stare oblnice proti tržnemu prostoru Otroci skačejo in hodijo po 'karpab, ter je vsak v smrtni nevarnosti, če se nasadi na kol ali pade v vodo. pori Maribor PRVI MAJ V MARIBORU. Mnogi Mariborčani so se še pred zoro dvignili ter se raztepli na vse plati. Visoka frekvenca vsepovsod: v cerkvah, na pohorskih stezah in popoldne tudi po — raznih vinotočih v bližnji mariborski okolici. Tam na hribčki nad ^Lovcem« pa sc je po starih mariborskih majskih tradicijah vršila ob petih zjutraj v kape- j Emona, lici služba božja. Natrlo se je bilo Mariborča- j — Tajni Službeno iz L. N. P. (Kaz. odbor.) Danes v petek (3. maja) ob 19 v kavarni »Evropa.; seja kazenskega odbora, katere se naj gg. odborniki za-ncsliivo udeleže. — Na to *ejo se vabijo naslednji igralci in sicer ob 19.15 igr. Jenko Boris (Ilirija) in Marinko Dav. (Hermes): ob 19.30 igr. Prešeren Fr. (Svoboda), Košak N in Dramičanin M (Ilirija); ob 19.50 igr. Trobevšek Lado in Kos Hinko (Hermes): ol 20.10 igr Kcser Artur (Svoboda) in ob 20.20 igr, Erman Josip (Jadran) ir pods. odbornika gg. Bucik in Dečmari — Tajnik II Službeno iz lhs-a. Seja upravnega odbora se vrši danes ob 20. uri damskem salonu kavarne kupe- i Emona Prosi se točne in oolnoštevilne udeležbe k I. nov pred kapelico: kakor vsako leto. I11 oče ! Službeno iz LHP (iz seje u. o. 25. IV.). Na Kolarič, dobričina kakor malokdo, je tudi letos ^ znanje se vzamejo prijave SK Mure in SK Ilirije id pogostil prvomajske goste s pijačo in domačim Kruhom. Je menda zopet šlo par polovnjnkov. Nemalo senzacijo pa je naši mariborski deci pripravil starosta mariborskih sladoledarjev g. 1. Hrast. Med II in 12 je u« Glavnem trgu v podaljšku križišča z Cosposko ulico zastonj delil sladoled. Prvi gostje so bili malo nezaupljivi: s pogledom izpod čela in z nesigurnostjo so se približali dobričini Hrastu, ln so dobili sladoleda — zastonj, da bodo očka Hrasta bolje poznali, ko bo.v žepu kaj evenka in žven-ka Hipoma je završalo sredi mladeži: Zastonj — umasunst. In je navalila dcca, se prerivalo in naskakovala. »Zastonj — umasunst.« V divjem naletu so pritisnili od rotovža sem in iz Gosposke ulice, od Državnega mostu in Tatten-bachove ulice. Kakor v mravljišču! Bopve. če bo dobričina Hrast tudi prihodnje leto pokb-nil mariborski deci prvomajski dar v obliki približno tisoč porcij sladoleda — zastonj, umasunst. • □ Drevi vsi li koncertu Mariboru«, ki se vrši ob 20 v veliki unionski dvorani. Nastopita tudi gospa Pavla Lovšetova iu g. Neralie. □ Velefilm »Devica Orleanska« so si pogledali pri posebni predstavi v unionskem kinu zastopniki posameznih šol in prosvetne uprave ter zastopnika našega lista in mariborske Prosvetne zveze. Prisotni so sc vsi prepričali, da so rednosti in lepote filma res velike in da rebrna za film poudarja popolnoma v pravi meri njegovo veličino. Film se predvaja do vključno nedelje 5. maja; poleg izrednih predstav redno vsak dan ob pol 8 in pol 9 zvečer v kinu »Union«. □ Državni nameščenci in upokojenci zborujejo v nedeljo 5. maja ob pol 10 v mali dvorani Narodnega doma. Na sestanku poroča član zvezinega odbora o izgledih za revizijo uradniškega zakonu. □ V Ljudski univerzi predava jutri ob 20 čilenska pisateljica gospa Juanita Garcia iz Santiaga o temi: »Od Indijanca k evropski kulturi v Južni Ameriki.« Predavanje se vrši ob filmskem predvajanju v kinu \polo. □ Akademska služba božja. Meseca majnika ne bo akademskih pridig. Poslušalci se v tem času vabijo k vsakdanjim majniškim govorom v stolni cerkvi. □ Radi tehničnih ovir se pevski koncert »Maribora« ne bo mogel oddajati po radiju Ljubljana. □ Zloglasne cerkvene roparje so zalotili ob severni meji pri Šentilju. Prvi jih je opazil župan Ivan Vicman — tri sumljive tipe. ki so prihajali iz smeri meje. Obvestil je o tem takoj šentiljsko orožniško postajo. Pričel se je Inv z.i sumi jiveži. Med št. li jem in Pesnico so jih ujeli ter malo pretaknili njihove torbe. Vse polno razbitih komadov monštranc, srebrnih de-iov keliha in drugih dragocenosti so našli pri njih. En kelili je, sodeč po napisu, bil celo darilo cesarja Franca Jožefa. Nevarne roparje so spravili na varno v Mariboru. □ V smrt je hotel 19 letni natakar Viljem Kanik iz Koprivnice, ki so ga odgonskim potom pripeljali včeraj v Maribor radi prekoračenja državne meje brez potnega dovoljenja. Iztrgal jc v zaporu iz okna kos pločevine in si prereza! žile na desni roki. Prepeljali so ga v bolnišnico. □ Gostje v Mariboru, češki visokošolci, slušatelji praško tehnike, so prispeli nn svojem tritedenskem potovanju po naši državi včeraj popoldne s praškim brzovlakom v Maribor. Dospelo jc 23 slušateljev z dvema profesorjema. Na kolodvoru jih je sprejelo zastopstvo tukajšnje Češkoslovaško-jugoslovanske lige. Gostje so se nastanili v Mariborskem dvoru in ostanejo tu danes in jutri. Predvidoma pridejo v nedeljo v Ljubljano Včeraj so si ogledali Maribor, danes in jutri pa si ogledajo nekatera industrijska podjetja, tako Fnlo in obe tovarni v Rušah. — Včeraj so prispeli v Maribor slušatelji belgrajske trgovske akademije, ki potujejo v Avstrijo. Tukajšnji gojenci trgovske akademije so jim priredili /večer knmer/ v Nnrndnem (lomu, ki so se ga udeležili mnogi odlični gostje. J Za predstojefo birmo priporočani prvovrstno izdelane fotografije po nizkih cenah. Fotograf Vlašič, Maribor, Gosposki« ulica 23. za prv. lekme 28. aprila in 5. maja. — Za prvenstveno tekmo I SSK Maribor:SK Mura 5. maja v Murski Soboti se delegira sodnikom g. Sancin S. - Na znanje se vzame ertnvka g. Deva na mesto v revizijskem odboru. — V slučaju, da so delegirani sodniki na dan tekir«? nujno zadržani, imajo javiti to najmanj dva dni pred tekmo podsavezu, da se more pravočasno obvestiti namestnika, od-nosno delegirati novega sodnika. — Tajnica. Motoklub »Ljubljena« naznanja, da je razposlal vsem članom in klubom propozicije in prijave za kvalitetno vožnio, ki se bo vršila v nedeljo dne 5. t. m. Motociklisti, ki se bodo udeležili te vožnje, se naprošajo, da pošljejo izpolnjene prijave za dirko do sobote dne 4. t. 111. do 18. ure na naslov: Motoklub »Ljubljana«, Resljeva cesta 1. Konjske dirke v Ljutomeru se vršijo v nedeljo dne 5. maja na dirkališču zadruge z.a vzrejo zrebet na Cvenu. Te dirke so za okraj Ljutomer posebnega pomena, ker jc ta okraj edin; v državi, kjer so kmetski posestniki sami gojilelji ameri-kanskega kasača in se v priliki dirk morejo videti najlepši produkti naše domače kmečke reje. Želeli je torej, da se te dirke udeležijo vsi, ki jim je na srcu naša konjereja. Iz Liutomera vozi na Cven avtobus. Na dirkališču bo Vse potrebno oskrbljeno za občinstvo, ki bo moglo tudi staviti na posamezne konje zmagovalce. Izletniki si pri tem lahko ogledajo zanimivo žrebčarno na Cvenu, kjer stoji tudi naš najboljši zrebec »Nepomuk , ki ga ie lansko jesen kupilo Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru i državno in oblastno pomočjo na Dunaju. Nova točka na ljutomerskih koniskih dirkah bo galopsko jahanje za častnike, ki so obljubili svojo udeležbo iz Čakovca in Varaždina Ljutomerske dirke so značile za okraj Ljutomer vedno kmetski prazrd« in upamo, da bomo tudi to pot videli na Cveni. zbrane vse naše konjerejce s svojimi plemenitimi konji Kolesarsko in motu« iklističao duštvo »Sava« v Ljubljani vabi člane in članice ter prijatelje kolesarskega športa, da se udeleže dne 5. maja društvenega izleta v Grosuplje, Zbirališče točno ob pol 2 popoldne pred društveno pisarno Karlovska cesta št. 4. Ljubljanski GR0F LUKSENBUR-ŠK1 Gostovanje Mariborčanov. KMGiHHH je po kratki bolezni loseslriica in trgovka, roj. Zalar, nasled- + V sredo zvečer umrla tukajšnja gospa M1MI POLAC niča pokojne gospe Marije Čikove z Mestnega trga h. št. 9. Rajnica je imela vedno odprlo roke za reveže, za dobrodelne in narodne ustanove. Zapušča užaloščenega soproga in troje neutolažljivih otrok, katerim je bila nad vse skrbna in najboljša mati. S svojim ljubeznivim nastopanjem si je pridobila spoštovanje in simpatije vseh, ki so jo poznali Pogreb bo danes ob 15 izpred mrtvaške veže tukajšnje splošne bolnice. Blaga rajnica naj počiva v miru in časten ji spomin. Preostalim pa naše globoko sočustvovanje! Radio Programi Radio-Ljubljana t Petek, 3. maja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Kon.ert Radio-orke-stra. — 18 Primerjajoče veroslovje, vseuč. prof. dr. Ehrlich. — 18.30 Gospodinjska ura, gdč. Krekova. — 19 Francoščina, dr. Leben. — 19.30 Iz glasbenega sveta, dr. Vurnik. — 20 Prenos koncert pevskega društva Maribor:: iz Maribora. — 22 Poročila in časovna napoved. Sobota, 4. maja: 12.30 Reproducirana glasba.. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18 O SK Iliriji, g. Božo Kramarič. — 18.30 Nemščina, ga. dr. Piskernik. — 19 Zgornji Jadran. — Propagandno predavanje v nemškem, slovenskem in češkem jeziku, sestavil g. ravn. Pintar. — 19.30 Delavska ura. — 20 Pojoča žaga prof. I. Noča; Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna napoved. —■ 22.15 Prenos inozemskih postaj. , Drugi programi i Petek, 3. maja. Belgrad: 15 Prenos iz saborne cerkve. — 19 Cerkveni govor. — 19.30 O velikonočnih običajih. — 19.40 Šajkovič: Novi prorok, spev. — 20.20 Cerkveni koncert zbora Voznesenske cerkve. — 21.10 »Pojdimo za njim«, novela. — Zagreb: 13.15 Plošče. — 17.15 Lahko glasba. — 20 35 Skladbe J. Sta-huljaka. — 22 Lahka glasba. — Praga: 11.15 Plošča. — 12.30 Koncert. — 16.25 Komorni koncert. — 19 Bella: Kovač Wieland, opera. — 22.20 Lahka glasba. — Stuttgart: 12.15 Plošče. — 16.15 Koncert. — 18 Koncert. — 19.30 Vreme. — 20 Pester večer, nato plesna glasba. — Toulouse: 13.45 Koncert. — 21.30 Vojaška godba. — Bern: 16 Koncert. — 20 Vese'e vinske in pivske pesmi. — Katovice: 10.15 Cerkvena glasba. — 12.10 Orkester. — 17 Za mladino. — 20.15 Simfoničen koncert iz Varšave. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Orkestralna glasba. — 20.45 Operetni večer. — Berlin: 16.30 Potovanje v pesmi. — 17 Lahka glasba. — 18.35 Napredek v plinski stroki. — 20.05 Simfoničen koncert. — Dunaj: 11 Kvartet Cerda. — 16 Orkestralna glasba. — 17.25 Glasbena akademija. — 18.30 Zgodovinske izkopanine v Avstriji. — 20 Vesel večer; nato orkestralni koncert. — Milan: 11.15 Plošče. — 12.20 Kvartet. — 16.30 Otroško petje. — 20.30 Simfoničen koncert. — 23 Jazz. — Budapest: 9.15 Trio. — 12.05 Pošče. — 17.40 Koncert ciganske kapele. — 20 Poljski večer, nato koncert ciganske godbe. BOTRU Ne pel j i te birmanca v gostilno, ampak v prodajni oddelek Radio Ljubljana. Cerkveni vestnih Liturgično-katehetski razgovor se vrši danes ob 5 v zborovalnici Jugoslovanske tiskarne. Vabljeni vsi katehetje, ki se zanimajo za liturgični uio-litvenik. » Poizvedovanja Oseba, ki je v soboto 28. aprila v podružnici sSlovenčeve uprave na Miklošičevi cesti zamenjala svoj dežnik, dobi svojega istotain nazaj. Prireditve in društvene vesti Večer našega najboljšega liričnega tenorista, opernega pevca g. iianovca, ki bo v ponedeljek, dne 6. t. m., ob 8 v Filharmonični dvorani, bo nudii poleg umetnih pesmi naših domačih skladateljev cel ciklus najkrasnejših slovenskih narodnih fantovskih napevov s slikajočim klavirskim partoin. Napevi so izrazi fantove duše, izrazi sreč ne. ali nesrečne ljubezni, veseli in tužui; mnogi opevajo z otožnosljo pomlad, ko se bliža vojskin čas , drugi slutnjo zadnje_ pomladi težko bojnega, vojaško življenje itd. Ta si je komaj zbral ljubico, pa ga že kliče list k vojakom, onemu naznanjajo zagorski zvonovi smrt njegove neveste, drugi zopet išče utehe le »pri čaši rujnegn itd. Vse pesmi g. Ba-novcu lako lepo ležijo, da jih bo užitek poslušati. Vstopnice v Matični knjigarni. Veliki koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljansko se vrši danes cb 20 v Unionski dvorani. Program je sestavljen iz čisto jugoslovanskih, vokalno instrumentalnih skladb, katere moramo prištevati k najboljšim delom tozadevne naše glasbene literature. Lajovčev Psalm je za slovensko vokalno instrumentalno glasbe morda najre-prezentativnejše delo, ki se danes drugokrat javno izvaja. Baranovičevi trije samospevi so delo zadnjega časa in so pred 14 dnevi bili z velikim priznanjem izvajani prvokrat v Zagrebu. Golovčeva pastirska suita »Dubravka« pa se v tej obliki sploh prvokrat javno izvaja. Zbor je naš t udiral, ravnatelj Polič, operni orkester nastopi v pomnoženem šle- Za duha in srce Nehat pripomb h koncertu „Gtasbene Matice" (3. maja 1929.) Za svoj letošnji koncert je uspelo »Glasbeni Matici« sestaviti čisto jugoslovanski program vo-kalno-inslrumenlalnih skladb, ki so nastale v poslednjem deceniju pod blagodejnim vplivom naše materijalne in duhovne svobode. Lajovčev »Psalm 41. in 42.« je komponiran I. 1922. Baranovičeve pesmi leta 1927. Gotovčeva muzika za Gunduiiče-vo »Dubravko« celo leta 1923. Lajovčevo delo je bilo izvajano prvič leta 1923., Baranovičeve pesmi so doživele svoje krstno izvajanje pred dvema tednoma v Zagrebu, Gotovčeva suita se v tej obliki izvaja sedaj prvič. Lajovčev :>Psalm« je široko koncipirana in monumentalno zgrajena kompozicija za tenor solo, mešani zbor in veliki orkester. Je to pesem hrepenenja izgnanca po svobodi in Bogu Zborovski stavki so izredno jasno karakterizirani; ne poznamo muzike v naši glasbeni literaturi, ki bi bila tako resnično občutena in iskrena. Instrumenta-cija je interesantna, pestra, polna, nikdar pa preobložena. Takemu orkestru se dado izvabiti vse gradacije od najmanjšega pp pa do silnega fi. V celoti delo, ki ima izredno notranjo in zunanjo potcnco in brezprimeino glasbeno vrednost, tako da bo trajno ostalo v življenju. Krešimir Baranovič je pravzaprav Dal-matinec, toda uživei sc1 je v zagrebški in zagorski milieu kot skoraj nobeden domači muzik. Posebno jasno se to občuti v njegovih treh pesmih za bariton in orkeste po besedilu Frana Galoviča v kajkavskem dijalektu. Te tri pesmi prikazujejo zagorskega »mužeka« s karakteristikami, ki so mu lastne: dobrodušnega, priprostega, toda pri tem globoko mislečega, skoraj bi rekel zagonetnega \ svoji miselnosti; gostoljubnega veseljaka, toda nekako sentimentalno primesjo. Prva pesem je v skladbi mehka, melodija izredno občutena in teče v široki liniji. Druga je šumna, polna temperamenta in duhovitih domislekov, v tretji je jesensko razpoloženje. Tri pesmi, ki so napisane z velikim znanjem, a s še večjo občutenostjo, so kljub vplivu ruskih mojstrov (ali pa morda ravno zato?) toliko naše, bi jih človek lahko smatral za slovenske narodne. Tudi J. G o t o v a c je rojen Dalmatinec (iz Splita), in njegovo inre ni več neznano (zbori, veliko kolo za oikcster itd.). Gunduličcve »Dubrav-ke« se je lotil kot tretji (pred njim sta isti tekst vglasbila J. pl. Zaje in A. Dobronič). Gotovcu je uspelo kljub modernejši tendenci ohranili za to pastirsko igro potrebni pastoralni karakter v mu-ziki ter z nekakim primitivizmom doseči učinkovite štimunge Tudi pri njem so očitni vplivi ruske muzike kakor pri Baranoviču, čeprav se nc da zanikati izraziti iokalni kolorit Delo zaključuje ve-ličustvena himna svobodi, ki je zgrajena na enostavni koralni melodiji in se stopnjuje preko ogromne gradacije do nenavadno pompoznega finala. Tako nam bo Matičin koncert zopet nudil fin in poln glasbeni užitek ter pokazal našo Glasbeno Matico kot središče našega glasbenega kulturnega življenja. Slavische Rundschau, 4. zvezek, april, prinaša članke: Žena v sodobni Poljski od Dickslein-Wicli-žynske; Češka pripovedna proza zadnjega desetletja od Arne Novaka in Sodobno belorusko gledišče od Al. Voznesenskega. Potem je literarni pregled, bibliografija in kulturna kronika. Tudi (opot ne prinaša revija skoro nič slovenskega. vilu. Vsi trije faktorji: dirigent, solistu Svetozar Banovec iu Pavel Grba. dalje zbor in orkester nam jamčijo, da bo to prvovrstna umetniška prireditev, da najpomembnejši koncert letošnje sezone. Zalo je dolžnost vsakega, ki se zanima za naš glasbeni razvoj, da koncert poseli. 1'redprodaja vstopnic v Matični knjigarni, danes bo na razpolago tudi tiskano besedilo pesmi. Zveza duševnih delavcev v Sloveniji je vsled sklepa na odborovi seji dno 30. aprija t. 1. odposlala Nj. Vel. kralju brzojavno zahvalo za dovoljenje, da sme ljubljanska univerza nositi ime Nj. Vel. Občni zbor »Pokrajinske zadruge fotografov za Slovenijo« v Ljubljani bo v torek 7. maja 1929 ob 10 dopoldne v posvetovalnici Trgovske zbornice v Ljubljani, Beethovnova ulica. DAMSKE POMLADNE PLAŠČE Kasha in Couvercot od Din 400 naprej krasne modne bluze ot! Din 70 naprej krila gladka iu plisse od Din 80 naprej obleke volnene od 220, perilne od Din 75 naprej F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Oglejte si razstavo v izložbi! Gospodarstvo Naša zunanfa trgovina Po pravkar objavljeni slalisliki je znašal naš uvoz v mesecu marcu t. 1. 109.107 ton v vrednosti 684.6 milj. Din napram 118.094 tonam za 701.1 milj. Din v marcu lani Največ smo uvažali naslednjih predmetov (v mili. Din): sirov bombaž 15.1, predlvo 50.7. tkanine 71.1. jeklo nepredelano 13.6, volna 13.8, predlvo 0.1. tkanine 51.3. svil tkanine 14.5, kože 15.-t. kava 21.1. premog 12.1, olj. plodovi in semena 24.5, vreče 6.7. južno sadje 11.0, stroji in aparati -10.1. elektrotehnični predmeti 14.3, prevozna sredstva 14.3 itd. Skupno je v prvih 3 mesecih t. 1. znašal nas uvoz 272.680 ton v vrednosti 1649.2 milj Din 'prvi 3 meseei 192S 286.052 ton za 1914.3 milj Din), izvoz pa 882.395 ton v vrednosti 1310.2 milj Din (1928 969.969 ton zn 1672.5 milj Din) Naša trgovinska bilanca .ie bila v prvih 3 mesecih I. I. pasivna za 339 mili. Din napram 541.9 milj. Din v prvih treh mesecih luni. Zmanjšanje pasivnosti je pripisovati predvsem padanju uvoza. Trrfovstvo r>roti Uubli. ororačumt Gremij trgovcev v Ljubljani je na včerajšnji seji sklenil soglasno protestirati proti povišanju in uvajanju novih mestnih davščin. Tozadevno je odposlal finančnemu ministru brzojavko s prošnjo, da se ljubljanski mestni proračun ue odobri, dokler ne prispejo pismeni protesti prizadetih organizacij. Povišanie mestnih davščin ie v nasprotju z na red bo finančnega ministra št. 7130 z dne 1(1. januarja. v kateri ie jasno izražena tendenca, ki gre za tem. dn se občinske davščine znižajo, ne pa povijajo. Gi-»niij trgovcev je ugotovil, on so liub-Iionske občinske davščine že prekoračile mejo znosnosti. Protestiral je proti povišanju trošarin in uvoznln. ki ovirajo trgovski promet in podražu-je.io življenjske potrebščine in vstvarjajo trošarinske meje. proti katerim se trgovina upravičeno bori. IV. REDNI OBONI ZBOR LJUBLJANSKE BORZE Z V BLAGO IN VREDNOTE se vrši .23. maja 1929 ob 16 v bofznih prostorih v Ljubljani, Kongresni trg št. !) (Filharmonija) I. nadstropje /. nastopnim dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednikov, določitev treh overovateliev zapisnika in dveh zapisnikarjev, nadalje poročilo borznega sveta o poslovnem letu 1928. 2. Poročilo tajništva. 3. Poročilo finančnega odbora. -I Odobritev bilance in podelitev razrešnice borznemu svetu. 5. Volitve: a) 5 članov borznega sveta; b) 5 članov finančnega odbora in e) 2 člana borznega razsodišča. — V primeru nesklepčnosti se vrši občni zbor dne 29. maja 1929 ob islem času in z istim dnevnim redom ne glede na število zboro-valcev. Previsoke cene v rcunvniku za zavarovanje ; valute. Dodatno k včerajšnjemu poročilu navajamo natančne cene. Cenovnik zahteva za: drva 1800 Din za vagon, bukove deske, surove, neobrezanee, moiite 700 Din, bukovi hlodi 700 Din, smrekove deske 600 Din, trami 400 Din, orehovi plohi 2500 Din, rezan trd les 1000 Din in javorjevi in brestovi plohi 1000 Din za ni3. Doseči se pa da: za bukove deske, neobrezane, monte 600 Din za m3 i meja, bukove hlode 11 50—14 Lit. za 100 kg, trami i 340—360 Din za m" meja, orehovi plohi 1450 Din za m3 in javorjevi in brestovi plohi 1100 Din za m:\ II. poročilo Hmeljarskega društva za Sloie-nijo o stanju hmeljskili nasadov. Žalec v Savinjski dolini, dne 30. aprila. Od našega zadnjega poročila se vreme ni izboljšalo. Nekaj lepim dnevom sledi zopel dež, ki zelo ovira obdelovanje nasadov. — j Hmeljarji postavljajo sedaj droge, napenjujejo ži-I co, gnojijo iu razkopavajo grobove ali grebene. Druga leta so se koncem aprila in začetkoma maja j že privezovale trte, danes pa komaj bodejo iz ' zemlje. Lepo in suho vreme bi bilo nujno potreb-; no. — Društveno vodstvo. Tovarna za dušik, Ruše. — V seji upravnega ■ sveta tovarne za dušik v Rušah, ki se je vršila dne 27. aprila t. t. pod predsedstvom predsednika dr. j Frana Windischerja, je bila predložena in odo-! brena bilanca družbe za leto 1928. Izkazuje 12.1 milj. Din brutto-dobicka napram 10.7 milj v prejšnjem,letu. Po odpisih v višini 3 milj. Din (napram 2 v prejšnjem letu) in po odbitku stroškov i in davkov preostane prebitek 2.8 milj Din. lz i tega se bo delila dividenda 10% — 20 Din (napram 9% — 18 Din) na delnico. 12. redni občili •/bor delničarjev se vrši 16. maja v Mariboru. — Tako čitamo v »Neue Freie 1'resse z dne 30. aprila, ker so očividno Ruše bližje Dunaju kakor pa Ljubljani. Občni /bori. Kovina, d. d. v Mariboru, dne 15. maja ob 15; Portland^cementna tovarna, d. d. na Dovjem, dne 21. maja ob pol 12 v Jadr. podonavski banki. Ljubljana. Borza 2. maja 1929. DENAR Današnji devizni promet je bil srednji. Tečaji so napram včeraj ostali iieizpremenjeni; le Dunaj se je učvrstil, popustila sta pa lxmdon in Berlin. Privatno blago je bilo zaključeno edino v devizi Trst, v vseh ostalih devizah pa je krila povpraševanje Narodna banka. Devi*«; tecan na tjubliansK* oorzt . niu.jn l:.'2vi. povpras pon. s red n n sr. 1 V. Amsterdam — 2287.— _ __ Berlin 13š7._ 1351'.— 1 48. 0 1318.75 Bruselj — 790.14 — — Budimpešta — 991.95 — _ Curih 1094.40 K 97.4< 1 9\W H 95.90 Dutiai 797.b8 h( 0X 8 799.18 | 798.90 London 275.63 276.43 276.03 276.11 Ne\vyork 56.67 56.87 56.77 ! 56.78 Pariz 221.33 223.33 222.33 _ Pragn 168.05 118.85 168.45 i 168.45 Trst 296.90 298.60 297.90 — Zagreb. Amsterdam 2287 bi., Berlin 1347 dn 1350, Bu limpešln 990.45—993.45, Curih 1094.40 do 1097.40, Dunaj 797.(13—800.<>8, London 275.63 do -70.43, Newyork 56.07 -50.87, Pariz 221.83—223.33, Praga 108.05—168.85. Trst 296.91—298.91. Belgrajska boria od 3. do 5. maja radi pravoslavnih velikonočnih praznikov ne t>o poslovala. Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.05, Budimpešta 90.50, Buknrest 3.0825. Dunaj 72.90, London 25.19, Madrid 74.15, Ne\vyork 519.20, Pariz 20.2875, Praga 15.36, Sofija 3.75, trst 27.195, Varšava 58.20. Dinar notira: na Dunaju (deviza 12.5225, (valuta) 12.475. VREDNOSTNI PAPIRfl Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 123 den., Praštediona 830 den., Kreditni zavod 170 den., Trbovlje zaklj. 402.50, Vevče 120 den., Ruše 250-260, Stavbna 50 den.. šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 415.50 do 116 (415.50), kasn 415-416 (415), termini: 5. 418 do 419 (418, 119), 12. 442.50—445 (445), 7 odst. inv. pos. 86—87, agrari 53 bi. Bančni pap.: Hipo 200-206.50 (206), Poljo 10 den.. Hrv. 55 bi., Kred. 93 den., Jugu «4 den.. Lj. Kr. 123 den., Medjun. 55 den., Nac. 7500-8000, julij 8100 bL Prušted. 850-855 (852.50), Srpska 147 den., Zem. 138—140. I Ind. pap.: Guttmann 210 hI., Slavonia 4.50—5, SLiveks 103-115, Drava 407.50-412.50, šečerana 455-465, Osj. Ijev. 175—185, Brod. vag. 250 bl„ Union 185—190 (185), Isis IS—22. Ragusesa 530 do 562 ( 540), Trbovlje 400 467.50. Vevče 120 do 128, Piv. Sar. 210 den., Jadr. plovidba 580- 590 (580). Dunaj. Don. sav. jadr. S1, NViernor Bnnkve- rein 22.45, Bodencredit 100.30. Cveditanstalt 54, Kscompleges. 21.25, Živilo 113. Aussiger Chemiscbe 277. Ruše 30, Guttmann 24.75, Slavonia 21.25, Al-pine 43.30, Trboveljska 58.1.0, Lovkam 7, Rima Muranv 115.95. rito Položaj za pšenico se nadalje učvrstil tako v Chicagi kakor v Budimpešti. Na našem domačem tržišču je poskočila zlasti cena sreniske pšenice | nu 247..10 nakl. post. Kupčija v leni predmetu je ! zelo živahna. Koruza velja še vedno 260—262.50 bč., oz. sr. nakl. post. Kupčija skoro ]X)čiva. Bosanski oves je v ceni še nazadoval, v ostalem je pu položaj neizpremenjen. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Zaključena sta bila dva vagona pšenice. Budimpešta. Tendenca oslabljena. Pšenica: maj 24.75—24.68, zaklj. 24.68- 24.70, oktober 26.34 do 26.14, zaklj. 26.18—26,14, marec 28.34—28.15. zaklj. 28.14—28.15. Rž: maj 21.65—21.70, zaključek 21.70—21.72. oktober 23.36—23.21, zaklj. 23.19 do 23.20. marec 24.76—24.82, zaklj. 24.81—24.82. Koruza: nuij 26.82—26.80. zaklj. 26.80—26.84. julij 27.40—27.18. zaklj. 27.17—27.20. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: en vagon tramov in dva vagona desk, skupaj trije vagoni. Včeraj je bilo na ljubljanski borzi zaključeno 58 vagonov. Tendenca čvrsta. Živina Ljubljanski sejem 1. maja. Prignanih jo bilo (v oklepaju število prodanih glav): konj 250 (70). volov 59 (29), lelel S (6), krav 45 (20) in prašičkov za rejo 989 (640). Sejem je bil prvi v mesecu in zelo živahen, zlasti živahna pa je bila kupčija s prašički za rejo. Nekaj klavnih konj se jo kupilo za izvoz v Trst. Cene so ostale napram prejšnjemu sejmu neizpremenjene in so bile: voli i. 11, II 10 in lil. 9 Din, krave debele 5—7.50, klo-basarice 4 -5, teleta 12 13 Din za kg žive teže: konji in prašički za rejo po kakovosti in velikosti. Naš dolgoletni uradnik, gospod FRANC TURK |e 30. aprila umrl. Pogreb dragega pokojnika je bil v četrtek 2. maja 1929 ob 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Bil je najvestnejši delavec in blag tovariš Ohranimo ga t toplem spominu. Ravnateljstvo OUZD. KOLESA Ako si hočete napraviti veselje spomladi, DfjRKOPP in drugih najboljših svetovnih znamk GRAMOFONI Columbia Odeon in drugI PLOŠČE nuj novejši šlagerji . obiščite mojo trgovino, kjer boste gotovo našli marsikaj, kar Vam ugaja ŠIVALNI STROJI D0RKOPP MINERVA Najboljši v iuaterijalu. konstrukciji in najlepši v opremi Velika zaloga : pneumutike za kolesa, igle za gramofone, olje za stroje in vsi drugi v to stroko spadajoči deli. Oglejte si in prepričajte se v moji špecijnlni trgovini. — Točna in solidna postrežba! Prodaja tudi nu obroke 1 - Edino le pri TEHNIK" • JOSIP BANJAI - LJUBLJANA 99 Praiakova ulica štev. 19 (LJUBLJANSKI DVOR) Meh w/ht / / veia wimiQiD vrvenjem Originalnost pariškega pesnika nost opic ali psov ali kaj podobnega. Ko sem bil čisto blizu, sem pa zagledal nekdanjega kandidata iz latinskega okraja, Fronta d'Ey-lenca, ki je še vedno podpisoval in prodajal svojo zbirko »Virgo«. Razlika je bila le ta, da je imel že pomočnice in da sc je že precej zredil. Anekdote o vojvodi Stepanoviča Vojvoda se je navadno kopal na določenem mestu v Moravi. Kopalno obleko je vedno sam prinesel, zavito v star časopisni papir. Iz spoštovanja do velikega vojvode pa je čačanska občina postavila na mestu, kjer se je kopal, klop in zraven tablo z napisom: Rezervirano za g. vojvodo.« K lolitvum nu Angleškem. Angleški votivni boj izrablja vsa sredstva. Ker sedanji ministrski predsednik Baldvvin ne more biti istočasno povsod, so zanj napravili govoreče filme, ki bodo romali po deželi. — Slika nam kaže Baldvinn na vrtu palače ministrskega predsedstva, ravno ko ga filmajo«. prinesla nove luči v poezijo, predvsem pa v Quartier Latin. Seveda jo jc še toplo priporočil in naznanil, da ji jc cena z autogramom 3 franke. — To je bilo smeha po vseh bulc-varjih latinskega okraja. Takoj zvečer pa je imel podjetni Front d'Eylenc že razprodajo svoje zbirke. V kolu ob neki kavarni blizu Sorbonne je imel postavljeno mizo, kjer jc podpisoval svojo zbirko in jo prodajal. Na stenah okoli njega pa je viselo vse polno časopisnih poročil in slik | o njegovem delovanju za časa volitev. Čez par dni je že bil preobložen z različnimi pismi in priznanji znanih francoskih pesnikov, kakor tudi z različnimi kričečimi lepaki, kjer so ga njegovi tovariši iz Montparnassa karikirali na najoriginalnejše načine. Vse to je zelo vleklo. In včasih je prodal dnevno par sto izvodov svoje »Virgo«, ki seveda ni bila vredna niti pare. Meni, ki sem se mu menda zdel več umetnika, je poleg svojega podpisa še dodal: Svojemu ljubljenemu bratu z Balkana poklanjam to knjigo ljubezni.« Seveda sem moral kljub svoji umetniški kravati tudi plačati tri franke! Čez nekaj mesecev, ko sem se peljal neke nedelje v priljubljeni pariški bulonski gozd, sem naletel zunaj mesta na precej veliko iz desk zbito barako, ki je bila vsa prelepljena z najrazličnejšem lepaki. Radoveden sem šel gledat, kaj bi moglo biti v taki čudni bajti. Izprva sem mislil, da razkazujejo v njej sprel- Požar v bolgarskem parlamentu. Dne 110. aprila požar, ki je 11 Ko je prišel drugi dan vojvoda na svoje mesto in videl klop ter tablo, je odšel okoli sto metrov višje in od tedaj se ni nikdar več kopal na starem mestu- Vojvoda je zelo ljubil fižol in zelje. Nekoč pa je v njegovi hiši zmanjkalo zelja in tudi na trgu ga ni bilo. Neka gospa pa je imela še mnogo zelja in vojvoda pošlje slugo z denarjem, da mu da nekaj zelja. Gospa da zelje, denar pa odkloni. Vojak pride z zeljem k vojvodi, ta pa ga pošlje nazaj: »Reči gospej: ali naj vzame zelje ali pa denar!« Gospa pa je bila sedaj huda in reče vo- je radi kratkega slika nastal v sobranju v Sofiji ničil več dvoran. ni videli v reškem pristanišču nobenega večjega parnika. Edinole zabavni parniki >Co-stiere . prinašajo nekoliko življenja na pomole. Nasprotno se pa SuSak prav znatno razvija.« Križarka »Foih«. Te dni so v Brestu spustili v morje novo francosko križarko, ki so jo krstili po maršalu Foehu. Križarka vsebuje 10.000 ton, vozi s hitrostjo 33 morskih milj in je oborožena z 8 20 cm topovi, IG topovi za letala, s 6 cevmi za torpede. — Na krovu bo imela križarka tudi 2 letali. Kralji kot igralci V novejšem času- sc večkrat poroča o modernih »kraljih« igre, ki dobe ali izgube znatne vsote. Vsi ti pa so neznatni v primeri z nekaterimi angleškimi milijonarji preteklega stoletja, ki so mogli izkazati naravnost senzacionalne izgube in dobičke; seveda so imeli pred poklicnimi igralci tudi to prednost, da so mogli razpolagati s potrebnim velikim premoženjem. Med pravimi kralji igralcev se nahajajo najodličnejši angleški diplomati, kakor tudi angleški in francoski kralji. Znani angleški politik John Bland jc pri hazardni igri v petih minutah izgubil 200.000 funtov šterlingov. Lord Phanet jc zgubil letno približno 50.000 funtov. Lord Hastings je nekoč plačal po 10 minut trajajoči igri 100.000 funtov. Rekord v igranju pa sla dosegla Mazarin, ki jc na smrtni postelji kartal, ko je bil že toliko slab, da so mu morali držati karte, in pa tista stara dama, ki je tudi ležala na smrtni postelji in, ko ic svojega nasprotnika že čisto »obrala«, predlagala. da igra ž njim za pogrebne stroške Dva angleška in dva francoska kralja sta bila tudi strastna igralca. Kralj Jurij V. je kot prestolonaslednik v kratkem zaigral 800.000 funtov šterlingov. Da je mogel plačati igralni dolg, je poročil princezinjo Karolino, ki je bila zelo bogata. Prav tako je bil hud igralec angleški kralj Viljem III. Zgubil je ogromne vsote. Pri eni sami partiji je nekoč plačal 40.000 funtov. Henrik VIII. je bil tako strasten igralec, da je zastavil svoje carinske dohodke. Tudi francoski kralj Henrik IV. je imel smolo pri igri. Pri neki priliki je izgubil 220 000 frankov, kmalu nato celo 510.000 frankov. Front d'Eylenc, pariški pesnik, je bil do nedavnega popolnoma neznan. Danes ga pozna ves Pariz, ni časopisa, ki ne bi bil pisal o njem ali priobčil njegove slike. Vsakdo pozna njegovo pesniško zbirko izza volitev in vsakdo ve njeno čudovito zgodbo. Bilo jc za časa lanskih volitev v francosko zbornico. Takrat je tudi on kandidiral v latinskem okraju, imel je razglasno štev. 13. (V Parizu ima namreč vsak kandidat svojo posebno zelo veliko tablo v vsaki ulici, samo nanjo sme lepiti svoje lepake, v katerih pa lahko odriha po nasprotnikih kolikor hoče.) Front d' Eylenc je bil originalen že v tem oziru, ker si je namreč sam lepil papir na Parker Gilbert. ameriški generalni agent za plačevanje nemških reparacij, lx> po končani pariški konferenci najbrže odstopil. Star je šele 30 let, pa je bil že državni podtajnik v ameriškem finančnem ministrstvu, preden je bil pred štirimi leti imenovan za reparacijskega agenta. Čuje se, da bo Parker Gilbert vstopil kot družabnik v Morganovo banko. deske in ga tudi na licu mesta napisal. Izbral si je št. 13, ker ta pomeni pri Francozih srečo, zato je tudi lahko napisal: Štev. 13! Že naprej je odločeno, da zmagam jaz, Front d'Eylenc, kandidat študentov, umetnikov in vseh svečenikov lepote.« Zraven je še dosta-i vil, da bo dal polovico svoje plače revnim študentom. To svojo izjavo je tudi primerno ^ opremil s svojimi lastnimi fotografijami. Medtem ko je on s cilindrom na glavi pisal svoje lepake, ga je obkoljeval roj novinarjev in fotografov in drugi dan so izšle v časopisih najbolj originalne slike in dolgi članki. A pri volitvah ni uspel. Pisal je lastnoročne proteste, da se mu je zgodila krivica. A ker ni dobil nobeden izmed kandidatov absolutne večine glasov, so se vršile prihodnjo nedeljo še enkrat. A sedaj ni več pisal lepakov, temveč je svoje deske preplavil z lastnimi fotografijami, ki jih je uredil tako, da je bilo čitati od zgornjega ogla v spodnji: VIRGO. Razen teh petih črk, sestavljenih iz njegovih portretov, ni bilo niti ene opombe. Na sosednjih deskah so se razvijali najkru-tejši in brezobzirni boji, a štev. 13 je nosila povsod zagonetno besedo »Virgo«. Vsi so z začudenjem se vpraševali, kaj naj to pomeni. A Eylenca sploh ni bilo videti tiste dni. A po volitvah je postalo vsem jasno. Takoj prvi dan, ko so bili nabiti izidi volitev, je bila na štev. 13 slovesna izjava d'Eylenca, ki je javljala, da je on kot pravi pesnik takoj spoznal ogabnost in nepoetičnost politike, zato se je raje povrnil spet k svoji poeziji. Med tem, ko so se drugi borili za sklede, je on v samoti, prevzet od svoje čiste Muze, ki bo jaku: »Nesi ti ta denar vojvodi lepo nazaj in mu povej, da more on svojo disciplino uporabiti proti vojakom, ue pa proti ženam. Denarja ne vzamem in zelja tudi ne, ker ženam ne ntore komandirati niti vojvoda.« Vojak pa se ni upal izpolniti povelja te žene, in je ubogal vojvodo ter vrgel zelje za plot, vojvodi pa nesel denar. * Vojvoda je poleti hodil v navadni obleki. Sreča ga kmet, ki je skušal razdreti neko ograjo- Vojvoda je proti temu nastopil, kmet pa v mislih, da ima opravka s kakim čudnim občanom, mu je začel prav grobo odgovarjati. V tem je prišel neki fant in povedal kmetu, s kom da govori. Kmet je bil ves obupan. — Pokleknil je pred vojvodo ter ga prosil odpuščanja. Vojvoda pa se je uasmejal in dejal: »Za mojo osebo se ne jezim, toda hudo mi je, če pomislim, kakšen si, kadar občuješ s starci. Ali ne pomisliš na to, da boš tudi Ti nekoč star?<: Propadajoče mesto Pod tem naslovom objavlja berlinska »Germania« zanimivo poročilo H. Maurerja, ki podaja zelo nazorno sliko razvoja in propada Reke, za katero so se v bivši monarhiji trgali Madžari in jo na umeten način silno dvignili, po vojni pa si jo po sili prisvojili Italijani in povzročili njen propad. Poročilo slove med drugim: »Vse visoko leteče načrte Madžarov je zgodovina s kruto roko uničila. Propad dvojne monarhije je zapečatil tudi usodo Reke Še leta 1920. se je zdelo, da se bo rešila v l>oljšo bodočnost kot obalni pas do italijanske meje pri Matuljah v obliki svobodne države; toda tu so prišli italijanski le-gionarji, d' Annunzio se je pojavil na poprišču in Reka je .eta 1922. pripadla Italiji, dočim se je morala Jugoslavija zadovoljiti s predmestjem Sušak vzhodno od Rečine in luko Baroš. Jugoslovanom se je s tem vzela luka, ki bi jo bili tako nujno potrebovali, Italijani pa na njej niso imeli nobenega interesa. Tako je prišlo, da sedaj mnogokrat po cele tedne Smešni ce Ob 11 so napadli želodčni krči blagajnika in se je moral z avtomobilom odpeljati domov. Ob 12 je knjigovodjo tako bolela glava, da je moral iz pisarne. Ob 1 se je tipkarica javila bolno in prosila, če sme k zdravniku- Tedaj je dejal šef svojemu praktikantu, ki je edini še ostal: »No, Emil, sedaj je najboljše, da zapreva pisarno in greva še midva na nogometno tekmo.« * »Kako pa je bilo na Janezovi svatbi pri »Kroni«? »Pomisli nesramnost, ob 11 sta ženin in nevesta nenadoma izginila.« »To je vendar običajno.« »Ja, ampak ne da bi plačala; to sta prepustila nam.« * « »Oh, gospa, dajte mi malenkost! Od včeraj zjutraj nisem ničesar jedel « »Tu imate pet dinarjev. Ampak povejte mi, kako je prišlo, da ste tako globoko pndli?-: »Imel sem isto napako kakor vi, gospa: bil sem preradodaren.c Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek5Din.0g!asinad 9 vrstic se računajo visje.Zaoqla*e stroqo litovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Dirt. Naimanjši zneseklODin.Pristojbina za šifro 2DinV>akogia> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriložena z.namka.Cek.račun LjubljanalO^^.Tel.^t.E^-ZS Mirno dekle ki razume dobro mešč. kuho, želi službe pri dobri boljši družini, najraje v bližini Maribora. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4672. Gospodinja srednjih let, skrbna, znaž-na, varčna, spretna kuharica išče mesto v žup-nišče. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4709. Pletilje! Iščeta se dve izurjeni pletilji za avtomat, stroje ca Gorenjskem. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. - Naslov v upravi Slov, pod št. 4642. Kuharica se sprejme v gostilno v večjem kraju na deželi. Išč«. se prvovrstna moč, ki bi samostojno vodila kuhinjo. Plača po dogovoru. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gostilna« št. 4665. Kleparsk. pomočnika in vajenca sprejmem takoj. Vinko Burger, Ribnica na Dolenjskem. Vajenca ta. kovaško obrt sprejme takoj Franc Šolar, kovač, Podnart. Kleparski pomočniki 2 do 3, dobri, samostojni, se sprejmejo za dalj časa. Nastop takoj. — Martin Kajtna, kleparstvo in napeljava vodovodov, Litija. Mizarski pomočnik ozir. kompanjon se sprejme. Več stavb v delu. Kapital 3000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4754. Iščemo inkasanta za časopis. Ponudbe z zahtevo plače in sposobnosti na upravo pod šifro »Sit« št. 4741. Mesarskega vajenca močnega in poštenih staršev, sprejme takoj — J. Gruden, mesar, Zelena jama 255, Moste. Pomočnico spretno, za izdelovanje — sprejmem. M. Kepa, kro-jačica, Vožarski pot 8. Posredovalce zanesljive pri nakupovanju drv, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Provizija«. Prodajalko mešanega blaga, ne premlado, pošteno, sprejmem takoj. Mala kavcija zaželjena. Predstaviti se je od 12 do 13 pri Komi-dar, Ljubljana, Krekov trg št. 10, čez dvorišče, II. nadstropje. V službo vzamem pridnega, poštenega in treznega kmetskega fanta poštenih kmetsk. staršev, za prevažanje soda-vicc. Vojaščine mora biti prost. Naslov v upravi pod št. 4719. Išče se dekle za vsa hišna dela od 25 do 35 let. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4714. Domače miši žive, kupimo 3 Din komad. Prinesti jih je v Državni veterinarski bakteriološki zavod, Ljubljana (Šentpeterska vojašnica), Lipičeva ul. št. 2/1. Mlekarske vrče (kante), v dobrem stanju, kupi Zadružna mlekarna v Ponikvi ob j. ž. Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja. Zagreb. Ilica 82. Opalograf skoro nov, se proda za 300 Din. Pridite takoj ponj, dokler ni prepozno, kajti za tako ceno ga ne boste nikjer dobili! Brezalkoholna produkcija — Ljubljana, Poljanski nasip št. 10. (Tel. št. 3351.) Najboljši in najekonomičnejši ELEKTROMOTORJI iz znanih čeških tovarn Šhodovi zavodi v Plznlu sc nahajajo v velikosti \ do 30 k. s. stalno na zalogi v Ljubljani, — Obrnite se na Zastopstvo Shodovitg Zavodov. ipiiriiasM Šelenburgova ulica 1. — Teleion 296® V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni brat in stric, gospod želez, nadkretničar v pokoju dne 1. maja t. 1. po dolgem, mučnem trpljenju, previden s sveto-tajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreli nepozabnega se bo vršil v petek, 3. maja 1929 ob 'A5 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 2. maja 1929. Globoko žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavocl v Ljubljani. Harmonij s 5 oktavami in 5 registri za 3000 Din, in dober pia-nino z železno konstrukcijo za 8000 Din, naprodaj. Naslov pod »Harmonij« na podružnico »Slovenca« Celje. Sobni akvarij s šestimi zlatimi ribicami, se proda. Naslov v upravi ' Slovenca« pod 4711. Stanovanje 3 sob in vseh pritiklin — išče trgovec za avgust. Ponudbe na upravo pod »Avgust«. Stanovanje 2 ali 3 sobe, išče! družina odraslih oseb za maj. Ponudbe pod »Maj« št. 4688 na upravo. Dve sobi se oddasta takoj. Poizvedbe pri kamnoseku Vodnik, Kolodvorska 34. Sobo kuhinjo in pritikline, za maj ali pozneje, kjerkoli V mPsfil icrpta nvo rr»ir_ ...H, Ull pu^ll^j«! IVJ, v mestu, iščeta dve mirni osebi. Ponudbe pod »Majhno stanovanje« na ...------ i j ... „ IG upravo lista. Stanovanje treh sob v centru, iščem za takoj. - Ponudbe na oglas, oddel. »Slovenca« pod »Dober plačnik«. Preklic Podpisani izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki jih napravita Frančiška in 'ožefa Bajda. — Šte-vas, t. maja 1929. Janez Bajda. Jotična oseba ki je pomotoma pri brezplačni predstavi Lever Brothers Ltd., v kinu Ideal, zadnja sprejela volneni šal, se opozarja, da ga nemudoma vrne Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2. V nasprotnem slučaju bomo primorani izvršiti policijsko prijavo. Odda se za dobo letošnjega velesejma v Ljubljani od 30. maja do 9. jun. velika sejmska restavracija z vsemi ,/riliklinami (ku-; hinja, točilnica, shramba j za pijače in jestvine itd.). ■ Le prvovrstni ponudniki j naj pošljejo pismene ofer-j te z navedbo najemnine ' do 8. maja na ravnatelj-! sivo velesejma, kjer dobe tudi ustmene informacije med 8 in 12 in 15 in 19, Posestva Posestvo z 2 hišama, sadnim vrtom in 6 njivami, se ugodno proda v večjem trgu na Gorenjskem. Cena 120.000 Din. — Več se poizve: Spodnja Šiška, Jernejeva ulica 24, III. nadstropje. Pouk Šoferska šola prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretičen pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. Tihi družabnik (-ca) s 100.000 Din se spri.yue v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe upravi Slov, pod št. 4667. Anonimno ne odgovarjam. Vsakovrstno zlato kupuje Birmanska darila 1 L.Vilhar urar l.ju lit.taun Sv. Petra 36 Fotografske potrebščine vsakovrstne aparate, na obroke, pouk zastonj. — Fotografsko specijalno podjetje: Meyer, Maribor, Gosposka 39. jošprenj, ajdovo moko Kašo, vedno svež. oddaja nn debelo veletrgovina A. VOLK I Ilinu/IISIA Kraljeva cesta 24. Ajdova moka po 5 Din lini zdrob iz argentinske koruze, po 4.30 Din fina moka št. 0 iz bana-ške pšenice, po 4.30 Din. Razpošilja od 25 kg naprej: Pavel Sedej, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko. po oajvišjib cenah. CERNE, iuvelir, Ljubliana, Wollova ulica it 3. Špecijalna delavnica za previjanje in popravljanje električnih motorjev. F. Perčinlič, elektro-mehanik, Gosposvetska št. 16 (restavracija pri »Levu«), Fotografski atelje novo otvorjen; najmodernejši aparati, aajnovejše svetlobne naprave. Foto Meyer, Maribor, Gospo-ska 39. Kupite .Bazler' kremo s patent odpiračem. Sestavile številke do 24 zadenele različna darila. Darila se delijo vsakih 8 dni. Do-kažite 1000 praznih škatljic in številke do 25 zadenete Ford-auto. Od dela in 76 letne poti življenja izmučen je zaprl za vedno svoje trudne oči danes ob 10.20 naš predobri soprog, ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod Pharm. Nag. Radoslav Hočevar emer. lekarnar ter posestnik na Vrhniki in Zg. Brniku. Blagopokojnega smo položili na mrtvaški oder na Vrhniki, kjer se v petek, dne 3. maja ob 3 popoldne blagoslovi in potem prepelje v rojstno hišo na Zgornji Brnik pri Cerkljah, odkoder se bo vršil pogreb v soboto ob 3 popoldne na farno pokopališče v Cerkljah. Vrhnika - Zgornji Brnik, dne 1 maja 1929 KRISTINA HOČEVAR roj. SADNIKAR, soproga. — Pharin. Mag. STANKO s soprogo ANICO, lekarnar na Vrhniki, - Pharm. Mag. SLAVKO s soprogo NADO, lekarnar v Šiški. - MARINKA ANDKEJČIČEVA s soprogom Dr. ANTONOM, odvetnikom. - IGOR, TOUSSAINT, RADO, vnuki. Brez drugega obvestila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. 41 Q .O o ■Š'i-23 1 S S SH S vi 'ti •a ® • -g » ats s ► . SJiuig ga s «o)D NO . m .6 Š •> -s 1 £h oo oS^pjfo 8 ■< g > l NJ o "iT CQ • • "i •S < on c (D ' ("\J O) S.-pu^jr J3.--OJ j, .-•* O w r- (j .a:?o « E uzu4g la.. - -»O ^ . c O >* .» t- H r~ S W ► T O." t- ' z ti - C J So •J J? «- * .-u. (/) a. (M T. C. Bridges: Na pomoč 29 Roman. . Jaz pa sem Mr. Priče (Mister Prajs) in govorim iz konzulata namesto profesorja Thorolda Odšel je z mojim predstojnikom v pristanišče. Spoznal je, da bo moral en teden ostati v Riu, ker je pa vročina tako huda, se lioce preseliti v zasebni hotel na griču Tres Montes. Zato vam sporoča, da vzemite seboj svojo anteno in radio, odidite v omenjeni hotel in lam postavite svoj radio!« Prav,« odvrne Jim. »Kakšen pa je naslov?« Nro. 3, Calle Constantino (Kalje Konstantino), Tres Montes. Ste si zabeležili?« Jim si naslov zapiše. Sem, hvala lepa! Ali naj tam počakam?« Da. Profesor pride tja še tekom dneva. Z Bogom!« En leden oslaii tukaj!« pravi Jim sam pri sobi, ko polagoma stopa proti hotelskemu uradu, škoda! Nato pa vpraša uslužbenca, ki je bil Amerikanec. »Ali morem naročiti laksi?« »Seveda!« mu mož odgovori. »Pravkar čaka eden pred vrati.« Tot se je precej vlekla po pobočjih za mestom in Jim je imel dosti časa za ogledovanje. Sijajne trgovine in nič manj sijajni avtomobili so ga kar očarali. Tudi legi mesta se kar ni mogel načuditi. Končno pu krene avto na neko stransko cesto, ki je bila pa jako razdrapana. Hiše so tukaj stale prece.i narazen in vsaka je bila s ceste umaknjena, vse pa v vrtovih, polnih drevja. Šofer ustavi pred vrati ene teh hiš in Jim izstopi. »Ali je to Tres, Calle Constantino?« vpraša .litn, cla se prepriča. »Si, senjork" tnu odgovori voznik ter nastavi roko za voznino. Jim vidi, da prihaja iz hiše proti vrtnim vratom nek možak, zato namigne vozniku, naj izloži njegov zaboj ter ga plača in odpusti. 28. Ujet in pod ključem. Človek, ki je odprl vrtna vrata, je bil čokat in bolj podoben skladiškemu nosaču ko pa hišnemu strežaju. •Nesel bom zaboj v hišo, gospod,« nagovori Jima. Kaj! Vi ste Anglež?« vzklikne Jim presenečen. Ha. gospod. Ime mi je Drevv (Dru Andrej). V tej hiši smo sami Angleži. Mislim, da je Mr. Tho-rold prav zato pri nas najel stanovanje.« No, to me na res veseli « reče Jim. Ali mi morete pomagati, da neseva la zaboj v liitso?« Nikar se ne trudite! Saj ga lahko sam neseni!« pravi jnožakar in v lom že zadene zaboj na rame ter odide z njim po stezi. Jim mu sledi in tako prideta v lepo. pa precej prazno dvorano. »Kam naj vam neseni to reč?« vpraša možak. »To je oprema za radio,« nui pove Jim. Ali je Mr. Thorold določil kakšno sobo za ta ramen?« »Da zgoraj prav na vrhu je, gospod, odvrne njegov spremljevalec in gre po stopnicah gor. Hiša je imela le dve nadstropji in Jima je vodnik pripeljal v majhno sobico..ki ir imela okno na zadnji strani hiše. . To je soba za radio,« reče vodnik. Nu stropu ima zaklopna vrala, zato lahko radio montirate, kakor hočete. Prinesem vam lestvo in nekaj orodja, ki ga boste potrebovali. Dre\v je bil jako postrežljiv in Jim je bil vesel, tla je profesor našel tako dobro hišo za stanovanje. Zdaj pa je imel pred seboj nalogo, postaviti radio in če mogoče dobiti zvezo z Uptonom. Gotovo ga bo brezmejno veselilo, ako izve, da so že v Braziliji. Zalo se spravi takoj na tlelo. Streha je bila ravna in Dre\v mu je pomagal postaviti drog. Kakor je bilo videti, se je Drevv na to stvar nekoliko razumel in je Jimu pravil, cla je nekoč služil v trgovini strojev. Ko je bil drog postavljen, je Jim Drevvu rekel, da bo ostalo lahko sam izvršil. V resnici pa le ni maral, da bi možak videl vse posamezne dele radia, dasi ni imel vzroke za nezaupnost. Tako je torej Drevv odšel in Jim je delo sam nadaljeval. Tekom ene ure je bilo vse po njegovi volji ure jeno. Šel je torej dol v sobico, so usedel in nataknil slušala, cla se prepriča, kaj lahko dobi. Seveda jo vedel, da Uptona klicati pred nočjo nima pomena. Kmalu je spoznal, tla deluje radio prav dobro, kajti dobival je Morzejeve znake z ladij na morju. Tu pa i>otrka Drevv. Po lestvo sem prišel, gospod, se opraviči »Okna moram zbrisati. Vzame torej lestve in odide Tedaj pa je bila ura že skoraj ena, zato je začel Jim misliti, ali sc ne bi bilo dobro pobrigati za kosilo. Še dobro, tla se je spomnil na to, kajti v vsej hiši ni videl doslej nikogar razven Drevv a in bila je hiša čudovito mirna ves čas, ko jc delal, 1S bi, senjor! j>onieni: Da, gospod! m Štev. 100. Svojo izredno bogato zalogo vseh vrst svile, kakor tudi drugega najmodernejšega letnega blaga priporoča tvrdka lire ja birmo Zlatnina-Srebrnina Poročna darila za ženine in neveste 9. Čuden Ljubljana. Prešernova 1 Bukova m hrastova flnia suha in polsuha, eventu-UIVC5 elno tudi same okroglice kupim za dobavo junij, julij, avgust vsako množino FRANC OSET. Sv.Peter v Sav. dol. Lesni za nakup mehkega lesa v Savinjski in Dravski dolini se išče. V poštev pridejo le reflektanti, vešči nakupovalci z večletno prakso v lesni stroki — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod: »NAKUPOV ALEC* na upravništvo iSlovencat. f Javljamo tužno vest, da nas je zapustila in se preselila v boljšo večnost nenadomestljiva žena in zlata mamica, oziroma teta, gospa Mirni Polarii roj. Zalar trgovka in posestnica po kratki in mukepolni bolezni. — Pogreb se bo vršil v petek, dne 3. maja ob 3 popoldne iz mrtvašnice splošne javne bolnice na pokopališče k Sv Križu, kjer položimo blagopokojnico v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Ljubljana, dne 2. maja 1929. EDO POLACH, EDICA, JELKA, EDO, soprog. otroci. Mestni poRrcbni zavod v Ljubljani. Gremij lekarnarjev za Slovenijo javlja tužno vest, da je dolgoletni član, gospod lekarnar danes dopoldne na Vrhniki preminul. Ljubljana, dne 1. maja 1929. UPFtAVN IKA za mešano industrijsko-kmetijsko podjetje. - Želeli bi vpokojenega sodnega uradnika ali izvežbanega poduradnika Nagrada po dogovoru. Ponudbe upravi Slov. pod št. 4737, Zahvala Vsem, ki so spremili našo predrago mamo, taščo itd., gospo Frančiške Berbuc k večnemu počitku, izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Bog povrni! Zagorje - Ljubljana, 2. maja 1929. ŽALUJOČI OSTALI. K nebeškemu očetu se je preselil včeraj dne 2. maja 1929 ob 7 zjutraj po dolgotrajnem, z mu-čeniško vdanostjo prenašanem trpljenju, jootolažen s Kruhom izvoljencev, naš dobri in srčnolj ubij eni sin in brat, gospod ekonomski uradnik Javne bolnice v Celju potem ko nam je bil skozi 24 let svojega, nad in načrtov polnega življenja v srečo in veselje. Na poslednji zemeljski poti — ocl hiše žalosti, Vodnikova ul. 6, na celjsko okoliško pokopališča — bomo nepozabnega pokojnika spremili jutri, dne 4. maja ob 4 popoldne. Sv. maša za dušni mir raj nega se bo darovala v ponedeljek, dne 6. maja ob 7 zjutraj v celjski župni cerkvi. Naša tolažba jc v Njem. ki je Oče naš in Gospod-Tolažnik. Celje, dne 3. maja 1929. Zaluloči starši, brat In sestra m ostali sorodniki. 13670220