List 24. Tečaj spodarske ? olbrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gojđ*.j.polUj po posti pa za celo leto 4 go! , 'K) kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. / * ^ Ljubljani v sredo 12. junija 1872. « Obseg: Zboljševanje vina po pravilih Pasteurovih. Jabelčni rilckar, hud škodljivec jablanam. ki nakupuj ej o svilne (zidne) kokone. — Potopisni listi slovenskega učitelja svojemu pobratimu. Trgovcem na znanje, Slevensko slov- stvo. Dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Komisija je pri Pasteuru dalje eno steklenico našla, ktera je bila. po konci stala ter le za tretji del polna tenj a vinu prosto zataknjenim zamaškom brez zapeča- stala je ta steklenica že tretje leto na mestu sicer jako neugodnem, in glej ! — vino v nj ej bilo je vendar še izvrstno. Ako bi to vino segreto ne Zboljševanje vina po pravilih Pasteurovih. poduk in korist slovenskim vinorejcem spisal Rih. Dolenec v Klosterneuburgu. . 15. listu letošnjih „Novic" sem obljubil o pa- rekoč lVza vina v šteklenicah (Bouteillen-Weine) na- stêrovanji vina*) bolj na tanko govoriti ter besedi menjen, se pa že dve leti sem od izkušenih vinorejcev svoji dodati razjasnilno podobo dotičnega stroja in vinokupčevalcev v Orleansu, Bersersu itd. tudi za (mašine). To obljubo izpolnim danes. ohranitev navadnih vin na debelo mero z najboljšim Da sem takrat pastêrovanje vina le za pripo- vspehom potrjuje. Tako smo našli v Orleans-u pri ne- bilo, že tretji dan bi se bilo gotovo skisalo. Pasteurov način, vino bolezni obvarovati — pravi de Lapparante dalje —kteri je bil od začetka tako moček popisal, po kterem je mogoče že bolno vino kem Rossignolu stroj (mašino) v delu, s kterim je boljšati, storil sem to zato, ker je bilo ravno le o tem že čez 5000 veder vina v namen stanovitnosti segrel ali govorjenje; zdaj pa hočem še druge velike koristi nje- pastêroval. Gosp. Rossignol nam je gove ni izka našteti. Glavna korist gotovo je ta, da srednja in tudi zagotovil, da se mu od tistega časa, ko je začel pastêrovano vino 1 • j • v 1 1 « . v, • 1 • -» . « vina posebno južnih vinskih dežel > > ktera kakor je sploh znano, stanovitna niso — postanejo popolnoma stanovitna, ako se v pravém času — to prodajati, še noben popred pritožbe vsakdanje kupee ritožil ni, med tem ile. ; ko so Bersersu se je nekemu vinskemu kupčevalcu je, žejo. značaj celó misel v glavo vrinila, vsa tista vina pokupiti v / 1 » o ^ f x waaw y T KJW tikJUfAi ▼ auw y * dokler so še zdrava — Pasteurovi obravnavi podvr- kterih se je kaka bolezen pokazala, in jih segreti. Vrh tega dobijo pa pastêrovana vina še drug Taka vina je dobival — se ve da — jako dober kup . to je, značaj že več let star ega vina. in na nrnrl^ial îîVi i'a r»* nntAm lm iiK i« oo^ i ir* » a™™» zrnatoj, tu jc, značaj íi^j vcu ict o t c* a c^a vuk», m pa prociajai jiň je pa poiem, ko jin je segrel m z drugim še tretji, to je, solnčno jasnost, ktere nikoli več dobrim vinom pomešal, jako drago, kajti gorkota je ne izsrubé. bnlp.zon kaknr orlr^zaln" , - — jv — — ' — «« - jcvrw JXUJJ, prodajal jih je pa potem, ko jih je segrel in z drugim izgubé. Gosp. de Lapparante, soud one komisije, ktero je firaneosko pomorsko ministerstvo 1. 1869. v ta namen sklicalo, da bi Pasteurov način ? vino stanovitno napraviti, tudi gledé srednjih in nizkih vin skušala (kajti od začetka je Pasteur segreval) poroca o tem tako-le: fina vina v Na prvo vprašanje, M** bolezen kakor odrezala". Tako piše Francoz de Lapparante.*) Da je vse to popolnoma resnica, ni dvombe; dar poglejmo, kaj o tej franeoski iznajdbi tudi drugi ne Francozi, menijo in trdijo. ven- > H. Leibenfrost sodi se glasi: ali je pa Pasteuru priporočani način segre-vanje vina v namen odvrnitve vseh bolezni tako iz-daten, da bi se smel tudi za tista srednja in nizka vina priporočati, ktera se čez morje v naselstva franeoska jem dosegel prvi dunajski vinski kupče-valec, kteremu je vsa Dalmacija hvaležna, kajti on je njih izvrstna črna vina v veliko kupčijo svetá spravil o pastêrovanji tako-le: „Kar se tiče vspeha kte- rega sem v 5 mesecih s svojim vino segrevalnim stro- pošiljajo? ťv«ixj«jv 4 — je komisija odločno odgovorila, vsaKo segreto vino posrane — Kar je glavna reč — in sicer zaradi sledečih vzrokov: Leta 1863. je nek in- veliko starejše in bolje, tako v okusu kakor v duhu, teligenten francosk vinorejec več steklenic (flašk) iz- in sicer tako, da se lahko še mlada neizdelana vina v vrstnega mlađega vina Pasteuru poslal. Pasteur najkrajšem času kupčiji izročé. Segreta vina, ktera da Je t > sem v stanu, le jako povoljno poročati. Vsako segreto vino postane — kar je glavna reč je polovico ^ teh steklenic segrel na 55 do 60 stopinj, sem očistil ter zopet presnel, ostala so si popolnoma do druge polovice pa ne. Cez 5 let je gori imenovana ko- enaka misija našla, da je v segretih šteklenicah vino po- pa sprevrglo. se ni še nobeno spremenilo se p o 1 n o m a dobro ostalo, med tem, ko je ono v druzih nesegretih barvo in okus spremenilo in se pokvarilo. ako sem vzel, na priliko manj za poskušnjo * B^/i u r x xuiivv/ ov/iu y uisi. , u« jJJ.XlJ.XVU, JUOt od različnih segretih vin, ktera sem v steklenice pre- Te steklenice sem več dni in noči ležati pustil s kositarjem pokriti strehi, kjer je solnčna točil. na neki xx«i jj.v/xvj. , o auoitaijcui jjujvxxcx dlxciix, xv j ci ic OUXXXL/XXČ« Pasteur, kakor je našim bralcem znano, je slaven Francoz. gorkota gotovo 30 stopinj R. dosegla. Na to sem jih Njegovo imé se izgovarja P srčno zahvaljujemo pričujočj v zato gosp. pisatelj, kteremu se pobral ter za 8 dni v ledenico znesel ; po preteklih e spisek, kar naravnost piše pasterovanje (namesti pasteur ovan j e), da slovenski nasi vi- florejci besedo prav izgovarjajo Vred Glej v Weinlaube" 1869. št. 1. in 2. Pis. 188 dneh pa iz nje zopet djal na solnce. Vina tej manipulaciji res nekoliko droži nastavila, al jasna in bistra so bila kakor ogledalo, in dobra kakor popred, samo da so se pokusu stareja kazala. so pri vsi nujemo jabel Ičkar ali dolg ) in nemško imé „Brenner" bi menda najbolje imenovali pal jabl Ce tudi najbolj priljublj so temu škodlj Dalje sem jako ugoden vspeh tudi z bolnimi svoje rilčkarj imajo tudi hruške, češnje, malince, orehi itd e. vini dosegel. Vina, ki so bila mlak a s ta, ki so se ze žlezasto pokušala, da ! tudi taka Pop ki so že pričela, postala so po pastêrovanji zopet izvrstna, slednji sled bolezni je izginil. Navedel bi lahko še dokaz druzih enacih skušinj ; zadostujejo naj ravno navedene. ci ka ti vedenem dop je jabel lčkar dobro v gori na- stecher' 11 e pomori 7 tudi to je prav rečeno, da jablanam od tod nemško imé „Apfelblůthen debla. Schmidberger pravi Ako vse te skušnje v poštev vzamemo, se prepri- gače na drevo, kakor da Ta kebrček živi naj raji pod mahom in rapasto skorj 7 da pomladi ne pride dru čamo ni res stvo "nJ on tudi prilet ; \J I k/V tV> KJ JLX V4 ^J JL1J V/ * yJ \J KJ U \J f Y XJt^ULLV IIIV J UV J^/ JL W J£J JL JL ^ W JUL t^V VAX V T \J da je pastêrovanje vina v resnici izvrstno sred- Schmidt pravi vinu dati veco stanovitnost, pa vrednost nje- in ona se v začetku spomladi parita tudi sicer povišati. Izvrstnost je pa tudi bila, ktera drevesnih. Ze čez 3 dni to pa, kakor drevje. On jah in popkih na zacne IWU1 Milivj ".UVIH U1 v > vomu. tJV vvtl " «"J. ""VUV V/UM j ki so v ze od daleč ki so lepo belo cvetje skupzvlekli, ga pomorili in sumljive, in s tem pokončati^škodljive kebrčke iz njega ruj ave hišice a xy ^ y X xv x x , w^xxxxjxrv^, XXX « bunčice si naredili, v kterih pri nizkih drevesih mogoče. Dokler se je mislilo Je so se v male, temno-rujave rilčkaste kebrčke spremenili 7 da ta mrčes ne leta, ampak da le p ripiez a na drevo po deblu, so priporočali s katranom namazane opas- ki se ravno iz svojih gnjezd izkopavajo. Na jablanah je tega mrčesa toliko, da vse mrgoli. Kako se pravi nike okoli debla (Theergiirtel); take kebre, ki plezajo, res taki opašniki odvrnejo, letećih pa ne. Ker omenjeni temu gnjusu, ki je prava kuga za sadje naše, ker nam je skoro vsa jabelka vže v cvetji požrl in zatrl? T7<___— „„„«o Al Je mrčes 7 morda to tako imenovani „Frostspanner predno začne spomladi jajčica leči, biva pod Ali bode trohljivo skorjo in v mahu debla, je najbolja trda zdaj v kebrčka spremenjen, živel od sadja, kar mu metlja, s ktero se do dobrega osnaži deblo in otrebi ga je ou uoiaif J uu u^i }cv ) cm vu iv^ocu i «_».vx.wj xxx aju 01 |^v/oxvx x vxxx ouvuijirvv»« uv/ uivi ju wauijct v/ouu» xxx bo novo zalego napravil? Prosim, če Vam je znan ta zdrava ohrani, naj bi noben sadjerejec ne zanemaril, je- v se ostalo od perja ali od lesá? K daj m kje si poskritih škodljivcev. Da se drevju skorja čedna m gnjus vorili 7 in da bi tudi nam v „Novicah" na ta vprašanja odgo- seni pobeliti drevje; kořistil bode s tem drevesom od povedali, kako bi se ta mala, pa strašno več strani. Škodljiva pošast lahko pokončati in zatreti mogla? il Tudi od druzih krajev, kakor nam je pravil gosp Ferd. Schmidt izvedenec v tem razdelku nato- > prvi re^nanstva, se letos sliši o enaki nadlogi. Radi odgovarjamo na gori stavljena vprašanja, ravno so „Novice" isto stvar obravnavale že v prejšnjih naprosil letih. — Trgovcem na znanje 9 v če- ki nakupuj ejo svilne (židne) kokone. SI. odbor družbe kmetijske ljubljanske je vredništvo , naj sledeči nj ej poslani dopis v „Novicah"' razglasi in svilorejce tudi druzih krajev povabi, Pravo latinsko imé tega žužka je Anthonomus da taka naznanila družbi pošljejo. Trgovci, ki kupujejo (curculio) pomorum, nemško pa ApfelMuthen- svilne kokone, imajo potem kažipot, kje se dobi dobro s t e c h e r ali tudi Brenner zato , ker cvetje postane blago. In tako so taka poročila koristna na dvojno hipoma rdečkasto, kakor da bi bilo zgorelo ; mi ga ime- stran: svilorejcu in svilokupcu. Vrh tega pa družba kmetij ska po tacih poročilih dobi gradiva za popis, Glej 71 Weinlaube" 1869. št. 15. Pis. kako se je letos sviloreia obnesla. Naj tedaj vsi 189 naši svilorej ci pošiljajo družbi poročila , kako se obnašaj o svilni črviči. Poročilo iz Vač se glasi tako-le: „S1. kmetijska družba! Jez podpisani naznanjam v imenu več Vačanov, da se letos pri nas sviloprejke dobro obnašaj o, zapredajo in da imamo tega blaga precej veliko. Tedaj prosim v imenu več druzih , da bi si. družba sviloprejskim kupcem to naznaniti blagovolila". Na Vačah 4. junija 1872. Jožef Grilec, kmet. Iz Novega mesta. — Po več sviloreji jako ugodnih letih upajo naši svilorej ci, da se bodo svilni crvi letos posebno dobro obnesli. Crvići gosp. Smole v Grmu (Stauden), gosp. Z or é ta v Novem mestu, ter drugih svilorejcev dajejo mnogo upanja, ter bodo jeli kmalu presti. Posebno lepi in zdravi so, kakor vže sedem let zaporedoma, tudi letos svilni črviči gosp. Janeza Pov-seta, posestnika v Podborštu pri Mirnej peči, ter so vže zaceli presti. Dali bodo kaka 2 centa živih koko-nov, ktere za seme jako priporočamo. — Tudi Yama-maï (hrastne sviloprejke), dobroznanega svilorejca g. Jan. Maha, posestnika v Slatenku, bodo se v gozdni reji letos jako dobro obnesle. O tem drugi pot več. Potopisni listi slovenskega učitelja svojemu pobratimu. (Dalje.) XIV. pismo. Naj Te, velecenjeni prijatelj, danes popeljem v duhu najpoprej iz Karlovca po cesti, ki se vije proti jugu, in odpira tako rekoč duri v Slunj ski graničarski regiment. Meja tega regimenta prestopi se kake pičle četrt ure zunaj mesta, v Rakovcu, kjer je za vojniško krajino viša realka in glavna ljudska šola. Le sem prihaja tudi iz Karlovca mnogo mladine v poduk, kar o zim-skem času ne more biti ravno od več prij etno. — Kako dobro uro naprej od tod stoji na desno ob cesti obširno poslopje „Turn" imenovano. Je li ondi še zdaj vojaški zavod, ali, kakor so njega dni rekli, „Kadetteninstitut", ne vem; toliko pa naj Ti povem o njem, da se je v svoji prvi mladosti v onem zavodu šolal graničarski mládenec Lat as, kterega je zadnja leta poznal skor celi svet kot slovećega turškega vojskovodjo pod imenom : Omer-paša. Druga cesta, Jožefinina imenovana, ki tudi na južni strani pelje iz Karlovca, gre skoz Ogulinski graničarski regiment na Sénj. Tukaj ven bi se bilo podati, ako bi kdo hotel iti gledat onih Plitvičkih jezer, kterih oddelek sem v Zagrebu videl v razstavi fotografiran ; al brez varne in zanesljive službe bi po tistih krajih zlasti po noči nikomur potovati ne svetoval, kar celó domaćini ptujcem svarljivo priporočujejo. Se zdaj mi šine strah v ude, kedar se spominjam na neko svoje večerno popotvanje leta 1864. iz turške Ko s tajne vice v Sisek. Javno trdim, da se imam morebiti zahvaliti le Mariji na Smarni gori, ktero sem v tišti stiski v duhu klical na pomoč, da sem odšel veliki nevarnosti. Najlepša cesta pa, ki pelje na zapadno stran iz Karlovca ter veže to mesto z Reko, je Lujizina, leta 1820. na akcije dodelana, 18 milj dolga, ki je stala 2 milijona goldinarjev. Hodil sem že po cestah Kranjskih, Koroških,^ Primorskih, Tirolskih, Talijanskih, Hrvaških, Stajarskih, Doljno-avstrijskih in Moravskih, pa razen one, ki je zadnja leta sklenila koroški Trbiž s PodkloŠtrom, nisem je^ videl še lepše in umetneje izpeljane, kot je Lujizina. Če ktera zasluži odlični naslov „izvrstna cesta", zasluži ga ta gotovo ; — le škoda je, da tudi tej bo v malo letih železnica zavdala smrt ter vvrstila jo med zapuščene razvaline. Karlovec stoji v lepi ravnini med rekama Kolpo in Koráno. Okolica njegova je vrlo romantična in prijazna. Med tem, ko se proti severo-izhodu razprostira neizmerna planjava, obrobljajo ga proti jugu in zapadu nizki griČi. Zlasti zapadna stran z Dubovškimi homci, ter daljni razgled tje od griča do griča noter do kranj-sko-hrvaških Gorijancev daje Karlovcu in okolici njegovi sprelep obraz. Pospremljaj me,.dragi prijatelj, zdaj še po mojih daljnih hojah. Popoldan 27. avgusta po 4. uri napotil sem se bil v prijetni družbi po ravnokar omenjeni Lu-jizini cesti proti Dubovcu; ta vas je Karlovcu to, kar je na priliko Ljubljani Šiška. Pod gosto senco košato- zaraslega drevoreda prišetali smo do homca, na kterem žalostno medlijo začrnele zidine Dubovškega grada, ki je bil o Valvazorjevem času poletni stan Karlovških vojaških zapovednikov, zdaj pa je zapuščena razvalina, ktero vendar popolnega pogina varuje menda skrbna roka sedanjega vlastnika grofa Nugent-a — če se ne motim, sinů onega hrabrega moža in generala Nugent-a, ki je zadnja leta francoskih vojská čistil našo kranjsko-dolensko stran tujega nasilnika. V podnožji Dubovškega griča je kraj , kterega so si zbrali Karlovčani v svoj posmrtni počitek. Odkar sem zadnjic obiskal te kraje, zakopali so mi tu bližnjo sorodnico s soprugom njenim vred. Naj v miru počivata! Pokopališče ima mnogo prav lepih spominkov; prizidali so zadnja leta tudi na njem kaj lično, v bizantinskem zlogu sestav-ljeno cerkvico, posvećeno Vsem Svetnikom (oltarna slika je kopija one podobě, ki kinči čelo I. knjige Slom-šekovega življenja Svetnikov) ; al ker ni okrog in okrog z zidom obdano, ampak je, če se še prav spominjam, na tri strani z živim plotom ograjeno, daje to vsemu groblju nekako milo-tužni obraz. Enako ograjo imajo tudi vojaško, pravoslavno in židovsko pokopališče, ki se nahajajo — vsako posebej — vsa blizo ravnokar opi-sanega katoliškega. ' 'ť Prišedšemu nazaj v Karlovec donela mi je naproti od „promenade" vršeča vojaška godba Slunjskega gra-ničarskega regimenta nasprot, ki o nedeljah in tudi večkrat med tednom proti večeru Karlovčane razve-druje in kratkočasi s svojo dobrovbrano glasbo. Na večer sem še s topil v trdnjavo, da bi v kaki kavarni zvedel po časnikih, kako se je kaj svet sukal zadnje dni, ker v Zagrebu ni bilo časa, veliko stikovati po časnikih. Zamaknil sem se bil v branje tako, da je bilo zopet precej pozno, ko sem přišel do počitka. S skončanim popisom 27. avgusta tudi sklenem današnji list, z dostavkom, da v prihodnjemu še kaj povem o Karlovcu. Tvoj iskreni Josip L. Železođolski. * Kratek pregled vesoljnega sveta sploh in posebno naše zemlje. Spisal prostému ljudstvu v poduk in na svetio dal Jožef Godina-Verdélski v Trstu. Z obrisom obeh polovic zemeljske krogle. V 1. listu letošnjih „Novic" je naznanil gosp. pi-satelj, da, naprošen od več strani, naj bi na svetio dal kratek opis svetá in posebno zemlje naše, je obljubi^ da to storí. In g. Verdélski je bil mož-beseda. Drobná knjižica (obsegajoča 48 straní), osnovana na vprašanja in odgovore, spisana v lahko umevnem jeziku z debe-limi pismenkami tudi za slabeje očí, in razjašnjena s podobo naše zemlje, je zdaj gotova in se v Trstu dobiva za 25 soldov pri pisatelju, ki jo je sam založil. 190 Se ve da pôlah se dadó popisati le nekteri od-delki velikega predmeta, ki si ga je stavil marljivi pisatelj; vendar je dober košček poduk a v tej knjižici Čitati je bilo že v druzih snuje v Gorici katoliško-poHtiško J unij a t Gorice časnikih, da se društvo, ktero namerava izdajati svoj list. Se nik- za prosti naš narod in mladino šolsko. Bodi naj tedaj dar ni bila vrla naša duhovščina tako vneta za kako priporočena našemu občinstvu. idejo y kakor za to. To kažejo obilni zneski, ki so jih Dopisi. obećali vsi slovenski duhovniki brez izjeme za cerk veno - politiški - narodni časnik, kteri ima biti društvu glasilo. Pač ponosen sme biti osnovalni odbor ki Je Plešcili 11a Hrvaškem l umi a Danes y pre drage „Novice", imam vam celo torbico veselih dogod razposlal dotični poziv, da je njegov glas vpravo struno zadel v srcu naše duhovščine starej e in mlajše. kov naznaniti 29 maja bil Je v kom Moravicah da so imena n. odbornikov *) taka izbor poslanca za okraj Vrbovski, Brodski in Cubarski naše Nisem vam v stanu popisati radosti zdaj po dovr mora nehoté vsakdo ukloniti tudi y da Res, se jim to, da se je po nadškofiji živo čutila , a nic manj resnicno je potreba, kteri šenem izboru. Dne 28. maja o poldne so izborniki prišli v Plešce, po obedu pa so odirjal dalj proti Kolpi na Brod. Pri večerji, na ktero so bili od pre častitega gosp. župnika Brodskega prijazno povablj ustreči je mestna duhovščina sklenila. Stvar je zdaj dognana. Ako so moji poroki zanesljivi, iziđe prvi list novega katol.-polit. organa že ta mesec. Imé mu bode Glavni steber mu bode bistroumni Mi- y neki „Glas". čulo se je brezštevilnih šteti izbornike naših gi Po večerji so jeli jasnega neba, da okrájev, kar poči glas, kot střela motim Iv. N. Stres, kteri je že v bogoslovskem semenišči magjaronski kandidat Akurti, on- dotni kotarski sudec, kteremu so pred dvema nedeljami koze (osepnice) ves obraz razrile, ima že za svojo stran 61 glasov. Dobila je tudi ta magjaronska dušica od više renski kaplan g. iv. in. Dires, Kieri je — ce se ne (pisan) slov.- hrv. list uredovah Da se mu posreči, zbrati krog sebe cvet v slovenskem pisanji izurjene duhovščine — so-sebno mlajše — ni d vomi ti. In tako Bog daj srečo! Kostela j umj a Mi siromaki in reve iz Ko- gOSpOske praVO, \xcb o± orno ííi v^uuu« v vj^au soditi! „Za Boga miloga! ne ustrašimo se jih eden izmed izbornikov — ziutrai zarano vstanimo in žalibog! gosp. okrajni glavar pl. Fladung je prvi velik da si sme iz Ogul oj ak izpo stela povzdignemo svoj glas v „Novicah" zarad razde- rece litve milih darov, ki so došli v občino Kostelsko, idimo dalj u In tako se je zgodilo. Medpotoma so pri dar 100 centov moke (gotovine) namesti našemu tisnili nam se drug y tako y da nas je bilo ravno 15 Pri. šedši v Moravice naj demo že naše protivnike na cesti vozov, ko smo dirjali drug za drugim v Moravice občinskemu predstojniku Martinu Južniču pri Fari, iz- so veliki del tega znamenitega ročil nekim ljudem, kteri zobe si trebiti' Akurta se zasliši jy/j\JkJ c? ol uuulll • ^xxj\u1 lćfc ov/ ziaoijloj nič več kot 20 volilcev na svoji strani nima daru za-se in za svoje prijatle brez intervencije županove razdelili. Te lesice so nas nalagale, da tistih 100 Od Vrbo- centov moke je le kočevski pek Arko podařil; kega dojde nam še nekaj volilcev z veliko svilno narodno zastavo z napisom: „živio dr. Franjo Račk Na kratko rečeno: iz\ deli smo y da vsa ta moka je Fladung-a sem poslan. Najveće reve zve- bil dar druge strani, od slepe, betežne, oljen je bil dr. Franjo Račk ^ • x jlciuuii^-« ooiii jjuoioju» -li aj y v^wu y ^ uutu^iu^ šepaste, so klečale pred delilci te moke, pa niso je ne ene Volilci naši se niso dolgo mudili v Moravicah, vrnili so libre dobile, a delilci sami y ki so posestniki, tovorniki se proti Brodu ; ravno iz Del kjer so se sestáli z izborniki, kteri so 3 došli. Tudi v Delnicah so izbrali na- 1V10 ! rodnega kandidata g. Mrazoviča. vrnili so se zopet v Plešce, kjer so bili jako veselo sprejeti. Grom topov bil je celo noč slišati; vsaka druga tudi gorečih lamp bilo je dosto. gostilnicarji, eden je mrtvaški ogleda, drug občinski sluga, so cele vreče (žaklje) za-se pograbili. Duša tej Pó obedu krivici je bil občinski pisar; on je vse to nasnoval , meni nič mar v v ces y y hiša je imela zastavo In razlegal se je glas krog in krog Živio dr. Franj RaČki, zastupnik Vrbosko-Brodsko-Cubarski med delitvijo moke pa na lov šel kdo dobi moko! Občinskemu predstojniku pa se ni celó nič povedalo zarad te razdelitve. Zdajci prašajo ali ni pravice, ktera bi okrajnemu glavar ju dolžnost naložila, zarad ocitne delitve milodarov avizi- reveži : Gradca j unija A-Ç. Nemški dijaki tu- rati občinske župane? Iz P o s t o j n e priliko smo kajšnjega vseučilišča so imeli 4. dan t. m. občni zbor da so uredili zahvalnico profesorju dr. Domelius-u zato, da ni sprejel službe učitelja rimskega prava na dunajském vseučilišču, ktera se mu je bila ponudila, ampak da ostane 1mm vuv1uoul.v u » -*.£j x v o 1/ vj uvj j-lc* ui liixv\j, oluu zvedeli za gotovo, da je ondašnji okrajni glavar izročil delitev dotičnim županom in župnikom. In tako se je menda godilo tudi drugod. Naši duhovni pastirji so zato grajali to skrivno in krivično razdeljevanje milo- v se dalje v Gradcu. Da tudi Slovani in Italijani bi bili radi pristopili tej zahvalnici, je go- maja t. celó očitno tovo kajti dr. Do melius, po rodu sicer Nemec Je darov, in eden izmed njih je 26. rekel pri pridigi, da s takovim preziranjem revežev se kršćanska ljubezen djansko žali. Kaj pa se je na to poštenjak skozi in skozi in eden najboljših učiteljev tukajšnje juridične fakultete: al začasni rektor dr. Bi- zgodilo? Prosimo, povejte brotnikom našim! soboto ljube yy Novice" to milim do- junija t. 1. pride okrajni tuaajouju j JLituuiiu icuviutv>ib ^ ai ^auaoui îuxvtkjjl UI* I schoff ni dovolil, da bi se udeležili tega zbora tudi Slovani, kajti Nemec je pri njem „der alleinberech-tigte Factor". Pa akoravno je Slovanom zabranjeno bilo, svojo hvaležnost omenjenemu profesorju naznaniti, upamo, m ves srdit da je on prepričan y da ga lovani ne čislajo nič manj kakor Nemci, kterim je dovolj eno bilo, to tudi pred svetom „manifestirati". Roj ana 11. j unija dne t. m. veliko „besedo"; igro „Servus Petelinček", glavar pl. Fladung v Kostelsko občino najpred v Banjiloki pobere učitelja na cesti, ga na svoj voz posadi, in ž njim naprej drdrá. Ko medpotoma Fladung učitelja izprašuje zarad ove pridige, pravi po nemški: „®tefen ïeufeï mug tc& Ijeraušbefommert, toemt id) aud) bte I)aibe SBelt fceríjore!" (te „prelepe" besede se glasé slovenski : „ovega hudiča moram dobiti, če bi tudi pol svetá zaslišati moral !") 0 cartana duša, o omika nem- f malih ! Grozno Citalnica naša napravi 23. čurska! Če ne greš na lov zajcev in druge divjačine dramatični odsek predstavi po igri pa bode splo spraviš se na lov „hudičev" velikih m zabava pod milim nebom, pri kteri se bo obilo umetnih ognjev V2 veselici ; po listkih galo neudj Uljudno se abij vsi častiti udj tej plačajo vstopnino ter se bodo povabili I Za odbor Dol y tajnik V zboru mestne duhovačine v osnovalni vodbor izvoljeni gospodje so: Kanonik in nadskof. pisarn. vodja St. B e n s a, castni kanonik, bogosl. prof, in bogosl. semenisča vodja dr. Iv. Hrast, mestni fajm. papežev kamornik mons. Iv. Kumar, c. kr. vadaice in učit. izobraževalisČa katehet in mladenškega semenisča ravnatelj, Jožef Marušič, in Iv. N. Stres, kapi. v Mirnu. Pis. % rad bi bil mogočni gospod kaj našel porednega v pri- terland" in „Danica" ponatisneta, da svet ne gleda ka digi ? pa ni mogel. rufyen!" („No, bom pa pustil!") Poslednjič pravi: „9io, fo roerbe Tako veckrat zasuče. Ko J° Fladung kega razpora tam, kjer ga ni. Je leta 1870. v „Vaťerland-u" bral Kranj a. lista lanskih svoje blamaže, žugal je s tožbo, j^«, jaouu »iu« © ^ guo^. a um. ^ u.jj<*u.<*, svojo krivico, je omolknil. Letos sopet je nekega du- nazijskega profesorja, naznanjam ko pa je jasno videl „Novic", s Popravljaje tiskamo pomoto 22. v kterem je bil izpušcen donesek gold. gosp. Tom. Župana, tukajšnjega c. k. gim- hovnega pastirja tožil sodniji; ko pa ta 15 trdnih do-kazov nasproti postavi, se gosp. Fladung zopet urno umakne; vsaj sodnija molči že več ko dva meseca. sedaj sopet tako; ko vidi pred seboj jamo nemarnosti in krivično delitev milodarov v najveći vročini ob gld. III. izkaz daril za Jenkov spominek. Darovali so dalje gospodje: Jože Vidmar ? j se luniia i Je v soboto dne 2 uri popoldan vrnil iz 22. Kostela z žalostnim srcem, da „Teufel-na" ni mogel v pridigi dobiti. Ljubljanski dopisnik „Vaterlanda" maja t. 1. štev. 138. je pač dobro zadel nemarno rav- kteri niso na tanko, kakor bi mo- v Mariboru gold. 50 kr. Stritar (razen Miha Lazar, prov. ravnatelj gold. gid. ? , kaplan Jože Jurčič ? slovenski fantje v Ilirski Bistrici ? neznani v ze gospod gold. ? gospodje: Jož. lansko leto od vredništva „Zvona" poslanih daril) zdaj še 30 gold., M. Pleteršnik, profesor nanje onih organov, Frice Žakelj, gold. ? Fr. Kandernal, c. k. profesor a. 11w jljc\irvij y c« k« profesor ^v^xu» ^ t^uaj o jjujji kazanimi 263 gold. 40 kr., skupaj 305 gold. 00 kr. gold. tedaj c. kr. gold. y s popřej iz- ralo biti, razdelili milodarov. Naj bi si. c. k. deželna vlada na drobno preiskala to reč in ne dovolila da Ljubljane. Po vabilu deželnega odbora na takove važne pritožbe se vržejo „ siromaki molimo za mile dobrotnike ad acta". Mi tužni družbo kmetijsko je v nedeljo bila skupna seja deželnega odbora, zastopnika c. kr. deželne vlade in od- onumarvi uiuumy JUXIX^ uuuiuiui^ , premOŽUlSl ix« sosedje pa vživajo darove in se nam še posmehujejo! naši bora družbe kmetijske pod predsedstvom c. kr. dežel- imenu siromakov in revežev Kostelskih: nega predsednika pl. Wurzbacha. Predmet zborovanja Eden, ki se mu ljudstvo smili. je bilo posvetovanje, kaj naj se, ko je c. k. ministerstvo j unija Idrije vsi uradniki javkajo za boljo plaČo; dar jev nihče ne vidi, nas se nihče ne usmili! Ves svet govori o dragini; nas ubozih ru- A1 kmetijstva za ustanovljenje kmetijske šole v Brš- linu dovolilo 5000 gold., za ustanovljenje sadje- se huja nadloga nam preti; še to majhno plačo nam ho- čejo zmanjšati! Ali , da, kdor ni to strašno, da za ubozega rudarja ni nikoli živež predrag zato, ker imamo toliko ima 5 in še več otrók, mora včasi teše iti v rudnik delat! Za gospode je pa brž bilo življenje predrago, ki imajo dovelj , povrh so jim pa še letne plače zbolj-šali. Ljuba pravica, kje te je vendar kaj! pridi vsaj enkrat na svitlo, da te bodemo občudovali. Ali morda ni dosti to, da mora vsak rudar celih 40 let marljivo delati, da si zasluži svojo pičlo pokojnino? Mili Bog sprevidijo. da si krvavo slu- in vinorejske šole Slapške v vipavski dolini pa je že pred zagotovljenih bilo 3000 gold., zdaj stori, da se odstranijo mnogo vrstne o vire, ki so dosihmal zadrže- bilo, v prihod vale napravo teh šol, in da bi njem letu 1873. odpreti te jako zaželeni in potrebni mogoce ki so šoli. Dr. Jan. Bleiweis je iz velicih kupo v aktov, se že nabrali o tej zadevi, zboru na kratko razloži! vse važnejše obravnave o omenjenih šolah. Iz razprav, ki so temu poročilu sledile, je bilo očitno da x*.jl OVJ iujluu jjvluuhu c51v>u1il/ y j u m11u uu11uv7 y vsi j3n~ čuj oči zastopniki deželnega odbora, deželne vlade in družbe kmetijske iskreno želijo, da se začnete te šoli prihodnje leto, da pa je treba dalje gledati kakor le na to, da se začnete, namreč na to, da začete se razsvetli naše gospode, da žimo svoj vsakdanji kruhek, — da pa kruh je zmirom draži pri veliki družini, tedaj nam je zboljška plače silno treba. Ce pa niso v stanu sprevideti naših nadlog, preloži nam take gospode; morebiti se nas drugi usmilijo. znano kraj ni ) ; u tudi na krepkih nogah obdržite za prihodnji čas. Zato pa je treba šolam zagotovljenih zemljiških posestev in pa vsako leto več tisoč goldinarjev de-narnega pripomočka. Ker konečná beseda gré de-Gorenskega. (Poslano.) Iz gotovega vira mi je želnemu zboru, zato je zbor sklenil, vse brž sto- da dopis v „Vaterlandu" od 9. maja Zaliloški riti (kar je bilo enoglasno za potrebno spoznano) da za šolo vneti šolski svèt graja; to isto je tudi se prihodnjemu deželnemu zboru izročijo gotovi pred- v 21. listu ponatisnila. Omenjeni dopis pravi : Dan. „Da mu je krajni svèt prošnjo izročil, ua ««j o ťum- z/uun ťx x^xxa. v <*j u m auno* uu^u oux, <*x —«.cuaj. ževanjem šolskih otrok za opravljanje cerkvenih zadev gré za več tisočev gold, vsako leto, je pač resno pre- da naj s pridr- Vsa dežela sme prepričana biti, da vsi odbori in logi.. zbori priznavajo potrebo in korist obéh šol kedar ne moti šolskega obiskovanja, m tako uravná, da šolski otroci v obiskovanji šole ne bodo naj cerkvena opravila vdariti, od kod jih dobiti. Da bi naš deželni zaklad bil bogat, in da bi imeli radodarnih velikih posestnikov Naj mi bode dovoljeno, pojasniti to mnogo, ki bi pripomogli k vzdržavanju šol, bila bi zadržani". stvar. Ako otroci že zavoljo dolzega pota do šole z stvar hipoma gotova. pn- dovoljenjem okrajnega šolskega sveta pod št. 71. vsaki dan-dejo nauku se odloči svoj (Iz deželnega odbora 7. junija.) Za bolnišnico v Kamni gorici je po želji ranjcega gosp. dr. Lovro Tomana njegova vdova gospá Lujiza Tomanova napravila ustanovo v znesku 8000 gold, v obligacijah ednot-nega državnega dolgá z 5% obresti v srebru, ktero je ponizno prosil, naj ne pridržujě otrok za opravljanje deželni odbor v svoje varstvo in gospodarstvo prevzeti cerkvenih zadev v tacih urah, ki so za druge pred- sklenil. — V dogovor in sklep pogodbe s tržaškim ne pridejo v šolo, in ako so še takrat, kedar , niso ure podučevanja razvrstene tako, da vsacemu čas, tedaj mislim, da krajni šolski svèt ni tako hudo grešil, ako je preč. gosp. župnika ; da mete odločene; z dobro vestjó tudi rečem šolski svèt dobro vedel, da nima pravice zapovedovati svojemu gosp. župniku o verskih zadevah, zato mu tudi je grajani mestnim magistratom zarad poplačanja še iz poprejšnih let Tržaški bolnišnici dolžnih oskrbovalnih stro- škov. zapovedal .m zauevau, zaiu mu tuui »nuvki niso še na pravdi pred državno sodnijo, spodobno prosil. Tudi je deželni odbor gosp. dr. Costo naprosil, da gré s pri- je ni, ampak ga je dobro vedel, da se ima zavoljo imenovanih zadev o okrajnega šolskega svèta obrniti mernim pooblastilom v Trst. Služba oskrbniškega on tega ni hotel adjunkta v deželni posilni delalnici se je podělila VXAX Wjuv^w ouioag^cv OYUia U L/I Ili 11 ^ at \jJUL ivgc« JJLJ. J-iv/uvi wivajuuxvum/ ▼ kj k> * x n x v* v x w x ia x \ zavoljo velikega spoštovanja do svojega gosp. župnika, c. k. sodnijskemu kancelistu v Krškem Kunibert u ampak ga le bolj na skrivnem s podpisi vseh odborni- Dre niku. kov šolskega sveta pismeno ponižno prosil, in to zato, ker se gosp. župnik osebno ni hotel seje vdeležiti. , naj to pojasnilo imenovanega dopisa tudi „ Prosim (Imenovanja.) Na mesto gosp. Fr. Kramar ja, kanonika in semeniškega vodje, in gosp. dr. pl. Pav- Va- kerj a ) semeniškega špiritvala, ki sta se prosto voljno 192 odpovedala svojima službama, imenovali so knezoškof za vodjo gosp. dr. Andr. Čebašeka, bogosl. profe-sorja, za spiritvala pa gosp. Karola Heidricha, došlé duhovnega oskrbnika v jetnišnici na ljubljanskem gradu. — (Stolna ljubljanska cerkev) je včeraj dobila novo olepšavo od zunaj : v dozdaj prazni dolbini na tržni strani ste se vstavili iz kamena izrezani podobi sv. Her-magora, škofa in mučenca, in sv. Fortunata, di-jakona in mučenca, ki sta že leta 63. po Krist, rojstvu v ogle j ski škofiji, kteri se je prišteval tudi veči del kranjske dežele, oznanovala sv. evangelij. Kot patrona ljubljanske škofije sta tukaj res na pravem mestu, kakor sta nekdai bila tudi na stari malani sliki véli-kega oltaria. Vse hvale vredna ie ta misel blagodarne CD J i/ u dobrotnice, ki je stolni cerkvi omislila ta kinč. Naj bi se kmalu našla blaga roka, ki še tretjo prazno dolbino spolni s primerno podobo! Jako nas veseli, da je naš domaći podobar Zajec prav umetno dovršil svoje delo in omenjeni podobi izrezal iz domaćega (moravškega) peščenca. — (Na korist po povodnjah silno nesrecnim Cehom) napravi čitalnica kmalu veliko „besedo", ter je naprosila za sodelovanje tudi dramatično društvo. Gotovo bodo tudi druge čitalnice isto storile in ne se strašiti dale s tem, da v toliki nesreći, ko se škoda šteje na milijone, z malimi darovi se ne more pomagati zdatno. Mnogo majhnih darov naredi veliki dar, in srce, s kterim se daruje, poviša mu vrednost. — —- Dozdaj „No vi cam" poslane darove na-znanimo prihod nj ič, in prosimo še še! — (Kat oliško-politično društvo) napravi prihodnjo nedeljo zvečer ob 6. uri v društvenih prostorih v Vi-rantovi hiši dve tomboli^z raznimi lepimi dobitki na korist onim prebivalcem Češke, kterim je povodinj več milijonov škode naredila. Ker je vhod družabnikom in nedružabnikom prost, se je nadjati obilega doneska v blagi namen. — (Poziv milosrcnim gospern!) Neizmerna nesreća, ki je zadela velik del Ceskega, trka za pomoč posebno na žensko srce. Za reveže, kterim je strašna po-vodenj pokončala vse ter jim pustila edino le nago življenje, prosi se v dar obnošena moška in ženska obleka, perilo, obutalo, ktero bode Babeta Kogl-ova (narodni trg (hiš. štev. 32.) odposlala na dotično mesto v razde-ljenje. Hvaležno se sprejme tudi najmanjši dar. — Darovi v denarj ih se tu ne nabirajo. Nektere Lj ubij ančanke. — Da vse rogovilstvo današejega brezverskega liberalizma Ljubljani ni celó nič izbrisalo značaja kato-liškega mesta, pričale so sijajno procesije sv. Rešnjega telesa; v Št. Jakobški fari se je posebno odlikovalo katoliško društvo s krasno zastavo. V nedeljo je ka-toliško društvo pri sv. Petru obhajalo zahvalnico, da ta cerkev, ki jo je junija meseca pred 300 leti Turek požgal in razdjal, dandanes spet veličastno stoji. Gosp. kanonik Urh je v izvrstnem govoru primerjal sedanji čas z u nim Časom in najdel, da tadanji turcizem je — današnjerra poganstvo. — (Pravila glasbine Matice v Ljubljani) je začasni odbor že předložil c. k. deželni vladi v potrjenje. Namen društva je, vsestransko podpirati i gojiti slovensko narodno glasbo (muziko) in pripomoći, da vzraste slovenska glasbena literatura. Slovstvo slovensko ima svoje podpornike v Matici slovenski in društvu Mohor-jevem; glasba slovenska nima še nikakoršne društvene podpore, ki je temveč potřebuje, ker „Matica slov." o muzikalnih zadevah, če se ne motimo, po g. Nedved-u že pred 2 ali 3 leti na pomoč klicana, sedaj še ne more biti tudi glasben zavod. — (Pravila slovenskega pisateljskega društva) je c. kr. deželna vlada kranjska z odlokom 10. maja po-trdila. „Zora" naznanja, da prvi občni zbor tega društva, ktero začasno oskrbuje odbor, kteremu na čelu je g. Dav. Trstenjak, se skliče v prvi polovici septembra meseca, ki bode za eno leto volil po pravilih odločeni odbor, in v kterem se bode posvetovalo o opravilnem redu in se bodo določile osnove, po kterih bode društvo svojo delavnost razvijalo. — (DramatiČnega društva občni zbor. — Konec iz 22. lista.) Prvosednik poprime spet besedo^ in po njegovem predlogu izreče zbor hvalo gospej Solmajer-jevej za njeno domoljubno delovanje, z naročilom, da jej prihodnji odbor to naznani, dalje hvalo si. deželnemu zboru, brez čegar podpore bi društvu ne bilo mogoče izpeljati svoje naloge; g. Hribarju, ki je nazoc v zboru, zaklice prvosodnik in ž njim zbor „slava!" g» Žigroviču naj se iz občnega zbora naznani hvala za prijazno podporo. O zgubi umrlih družabnikov izreče zbor svoje sožalovanje s tem, da^se vzdigne. Potem poroča blagajnik g. Žagar: Dohodkov je bilo od 1. maja 1871. do konca aprila 1872. leta skupaj 8667 gold. 37 kr. v gotovini, in 2200 gold, v dolžnih pismih, stroškov 8423 gld. 26 kr. v gotovini in 700 gld. v dolžnih pismih, konečni ostanek je tedaj 244 gold. 11 kr. v gotovini in 1500 gold, v dolžnih pismih. Proračun kaže dohodkov 4400 gold. 11 kr. v gotovini in 1500 gold, v dolžnih pismih, stroškov 8670 gold., tedaj bi primanjkalo 4269 gld. 89 kr. Ta primanjkljej se bode moral poravnati s podporo, ktere se je nadjati od sl. deželnega odbora in s tem, da pristopi še mnoga novih podpornih družabnikov. Stan premoženja znaša v hišnem orodji, knjižnici, garderobi in denarji skupaj 3652 gold. 81% kr. Za pregled računov se volijo gg. H ribar, Miheljač in Jak. Trdina. Pred volitvijo novega odbora izreče prvosednik zahvalo odboru, ki ga je podpiral, g. dr. Vošnjak pa in z njim zbor izreče hvalo prvosedniku, blagajniku in tajniku kakor tudi odboru za marljivo delovanje. V odbor se volijo: gosp. Grasselli za prvosed- nika, gosp. Žagar za blagajnika in gg. Nolli dr. K. B1 ei we i s, dr. Vošnjak, Guttman, Stritar, Fr. Erjavec, dr. Zarnik, Pletršnik, Dre nik, dr. Mencinger. Po nekterih interpelacijah in predlogih, kteri spa-dajo v delokrog odbora, se zahvali prvosednik za ska-zano zaupanjev in izreče še posebno hvalo marljivemu g. blagajniku Žagar ju za tehtno podporo. Vsi nazoči odborniki sprejamejo odborništvo. Tajnik Nolli stavi konečno predlog: Občni zbor obžaluje, da dosednje prošnje odborové zarad lož gledališkega fonda niso imele ugodnega vspeha, ter naroca novemu odboru, da se obrne s prošnjo o tej zadevi do sl. deželnega zbora. Ta predlog, kterega podpira s tem, da po istem načelu kakor ima dramatično društvo pravico rabiti vse sedeže, bi se mu morala priznati tudi pravica porabiti pri svojih predstavah omenjene lože, kar bi društvene dohodke pomnožilo, se enoglasno brez debate potrdi. S tem se je končal 5. letni zbor dram, društva, ktero gotovo delà tako marljivo, da je srčno želeti, da dobi še mnogo podpornikov, ker le tako mu bode mogoče, da ne vpeša njegova delavnost. Naj ponovimo tu besede, s kterim končá tajnikovo poročilo, namreč željo : Da bi mnogo premožnejih domoljubov pristopilo med ustanovnike, kar je tem lože izpeljati, ker se po odbo-borovem sklepu, dozdaj plaćani letni doneski vštejejo med ustanovnino, ktera znaša 40 gold, in se plača na enkrat ali v 4 letnih rokih po 10 gold.; drugič pa, da bi izdatno naratlo število podpornih dru- 193 žabnikov z letnim doneskom gold. da bode društvo moglo krepko napredovati na pricetem potu. (Pr emislj ev anj a o železnici iz Loke v Trst ali pa mec zna pravilno izgovarjati ma g g iza Čez Predél v Gorico) se imenuje knjižica , ki so „tempi passati", da v nemški jo je spisal c. k. stavbeni svetovalec in vradno poobla- kala slovanska govarjati, a tudi nobena nesreća ne bode, ako D obraz izgovarja namesti Dobratsch; vsaj tudi malokter Ne- or e. Naposled pa pravopis so se vti- bode znal. sceni civilni inženir Franc Potočnik v Ljubljani v nemškem jeziku podnaslovom: „Betrachtungen uber die imena: Nemec naj se učí, pa ^ f a^liviiw; ^ xivíuvv j w-vij jjuj uuuu Pravilno slovensko pisanje imen je tako lahko se adj ati moremo da pri drugem izdanji Trigl da Projekte einer Eisenbahn von Lack nach Triest oder vove panorame se odpravijo te napake von Tarvis uber den Predil nach Gorz" in je ravnokar prodajalnici Kleinmaj na svetio prišla na Dunaji. Knjižica je adresirana na državni zbor dunajski, ki ima zdaj vsak hip razsodbo svojo izreci ojtem: ali naj se zida železnica Pre děl- ná prodaj Je knj igo priporočana panorami Je bilo (Sokolov izlet v Litijo) iz Ljublj nad 100 osob nam vsi deležniki, kterih ska ali ne. Časniki in posebni listi so že toliko pisali lep in izvrstno izvršen. o Predelski in Loški železnici, da bi se misliti Sokol Liti) smelo, da je Potočnikova brošurica odveč z nagovori župana Koblarj j popi suj ej o kot kaj in v Smartnem je bil . Adamiča m vsaj Mi ne se more nié novega povedati. Al temu ni tako. sicer ponašati ne moremo, da smo brali vse spiske o maje v bilo „Predil oder Lack", mcuu jo naayi iidcjc* m navu, en r auua m Jjic*y ic/iiva jo Uli«, iu ^uop. JL»aLUUClg V iVCvLUllU tlol\.U lia OVIHV uai lia» U IlOUll, n/t u^uicwu/v. j uui ï v^auan u^ kteri popotniku, ki stoji na vrhuncu tega našega veli- kteri pošteni nemški časniki přinesli imeni onih dveh kana, v obrisih kažejo, kar on blizo in daleč okoli sebe divjakov, ki sta v „Strassburger-stielu" bila barona _ • J* 1 • «1 1 » • • v, • I 1*1 • 9 1 A. i? J 1 1 • J • v "i i • 1 vidi sveta: visocih gorá in nižih hribov, morjá, mu.*»^»»«« ^ uv« u-mn. mest itd. Gosp. Bamberg je trikrat bil na Triglavu, enemu je imé profesor Buding, drugi je pi. Go It z. in kakor pravi, se mu je posrećilo popraviti in dopolniti Ker je pa druge časnike vendar zeló sram bilo rek Aufsessa tako po glavi, da je čez dva dni umri: da OilVVJI JJlčtVl, UJU JC pu»rcuiiu jJUUIČLVlLI Hl UUJJUUllU. .«-».v^a ju- vAi. v^oj-xirvt- v ouuai jli\sí\j ojl c*íu uiiu , U.ť* J Q kar je na Pernhartovi panorami napak ali „kulturonosni" nemec svetu pokazal tako beduinsko su-celó izpuščeno o hribih in gorah. Če tudi ta panorama rovost, raznašajo zdaj novico, ki je pa nihče ne verni še morebiti brez pogreška, vendar bode dobro došla jame, daAufsess ni umrl zavoljo batin po glavi, vsem popotnikom, ki si upajo koračiti na našega veli- ampak zavoljo neke stare srčne bolezni. In to doka-kana in gledati velikanski svet okoli njega. Le spodo- zujejo po spričalih zdravniških! Če bi ne vede'i, bilo bi se bilo, da bi bila slovenska imena naši ih gorá kako se mnogokrat dobivaj o spričala zdravniška ! Pa Je pravilno slovensko pisana, a ne oblečena v nemško ubozemu Aufsessu tudi lahko srce počilo, čutivši, haljino. Če, gospôda, po laški pišete Monte mag- da sta ga dva lastna rojaka za mučenca nemško-narodne g i o r e, a ne po nemški Monte matschiore, iv^ vam daje pravico, slovenski Dob rač obleči v Do- kdo bratsch? Nemška imena laški slovenska slovenski naj se kajti pišej o nemški res zoperno je laŠka brati divjosti naredila ! (Poslano.) Iz lastne skušnje pa tudi iz skušnje druzih vemo, da naš mestni magistrat daje za 2—3 gld. Persh îutz, Roschiza itd. Kdor bi nam morebiti ugovarjal, da potem Nemec ne bode znal brati sloven- *) Te dni nam je tožil nebi kmet, ki je přišel s Kama, da je imen skih bo nobene težave, imé Dobrača, Grintovca itd. iz- moral od vina v posodici, ktera komaj 1 bokal drží in ktero je s seboj nosil, da mu je bilo po poti mogoče žejo gasiti, na srangi v ; temu odgovorimo to, da pač tudi Nemcu ne Kravji dolini v Ljubljani 16 kraje, plačati. — Vino gotovo ni bilo toliko vredno! a 194 ïubiti take, ki so kak davek na dolgu. Da se rubi kdor ne plača ob svojem času da pride kakih federalistov v delegacijo no kaj j go dr nj at i drznemo y če je rubljenec v stanu plačati. ju/a» o^ž X Li Ml, vxrti jjxxvxc iVdrJ^xn —vj icucx cwiis lu v v ueicgiAUlJU ; ai Ka zoper to se ne dá premorejo ti proti centralistični večini iz zbornice po 1 w â • ai • 1 ê <1 » li /-v m t a a v^p « JL Al mi se znemo vprašati: ali je to res, kar se nam za gotovo celó kak „gemeinderath" pripoveduje, da je sèm ter tjè več sto goldinarjev davka dolžan, pa mestni kar ni bilo po njihovi volji; vsaj slancev in zbornice gosposke? Nič! Vrh tega pa je se delo v delegaciji dozdaj 40 M agy ar o v, ki so kot en mož stali za svojo reč in po takem lahko podrli vse ■■ m "TĚ m ^ê m. m ^ m -m * m. m. ^ mm ^ « _ JL* magistrat pri njem ne pozná rubežna? Prosimo y naj ni bilo těžko, kakega ustavo ver ca na svojo stran potegniti. Kakošen obraz bo nam si. magistrat razjasni to reč, da v svojo tolažbo letos po novih volitvah na Hrvaškem in Ogerskem oger ska zvemo da pri magistratu, ki ob sejmih razpostavi delegacija imela, to se zdaj še ne vé. yy V CLUU , vic« un uictgicuaibu , xvi \j Kj ovjmj sabljo pravice", ne vlada dvojna mera? y Nekteri, kterim se Prenaredba volilne postave, Gališka resolucija in Predelska goldinarjev žugal rubež. X». ivkjviwvxj« XXX JL. i CUCliSfl.a je zavoljo par železnica še zmirom mirno niso ne tič ne miš; brž ko ne bode ta trojica zaspala v volji Auerspergovi 20. dne t. m. ima državni zbor že končan bití. kajti Po Potrjenja prejetih daroy 9 zneje se začno delegacije, oktobra meseca pa deželni ki so bili po yy Novicah" nabrani in po vredništvu v razdelitev razposlani. zbori. HrvaŠko Lony SI. deželnemu odboru se je za nakup semen izročilo 200 gold, govor po ™ Jn^r. 10/ 1872. ™ Prejem potrdil g. deželni glavar Gosp. fajmoštru v Dragi 70 gold. Ogerskega ministerstva predsednik y je přetekli teden telegrafično na Dunaj v raz-oklical predsednika razpuščenega deželnega zbora Prejem potrdil g. fajm. Jož. Jereb 17L. 1872. Mazuraniča in pa nekdanjega sekcijskega načel ;a sr. Pri co. Kaj je predmet tega razgovora bil, ni Gosp. fajmoštru v Loškem Potoku 80 gold. Prejem potrdil g. fajm. Alojzi Pibernik ls/5. 1872. Za vaší Pance in Selo v Dubruinjski občini 38 gold. ML. 1872. nika znano. Da bi ministerstvo spet kar brž razpustilo zbor ni verjetno; da ga skliče za toliko potem preseka da ixxxv^vy UÍM ivimv , ixc% se u o l č* u u v 1, obravnave njegove, to pa je lahko ker menda hoče čakati na to, kako se bodo izvršile volitve na Ogerskem, ki bodo neki sila viharne, Deakovcem malo ugodne. Ogerske volitve se začnó že tan oví y y Prejem potrdil župan Jan. Mekinc Gosp. fajmoštru v Fari pri Kostelu 50 gold. mogoče w v Prejem potrdil g. fajm. Simen Lovšin 2/6. 1872. Gosp. fajmoštru na Studencu 41 gold. Prejem potrdil g. fajm. Miha Sos 28 1871 ta teden Presburg 14. dne t. m. se začnó volitve v Rabi in y 24 dne t m je volitev v Peštu; tù so s prošnjo, Deakovci postavili Deak-a za svojega poslane naj bi se še kaj poslalo za 2 posebno milovanja sprotna stranka pa S z em y na- namesti K o š u t vredni vdovi. *) Gosp. fajmoštru v Trebelnem 50 gold. Prejem potrdil g. fajm. Jan. Šuler Gosp. županu in gosp. župniku v Senožecab 50 gold. ktereg Cesko je izprva mislila izbrati > 26 1872. Prag 10. dne t. m. ponoči spet se je utrgal oblak in novo povodenj napravil. Veselo je vendar videti, kako iz vseh dežel dohajajo darovi ne Prejem 40 gold, potrdila, (ponarejen desetak pa nazaj srecnikom. Ker so zadeti nemški in slovanski kraj ^^MÉtaMÉMMH^^^^^^^^V zato si prizadevajo Nemci in Slovani tolažiti nadlog poslala) g. Jož. Zelen in g. Ig. Okom 31/5. 1872. y Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Iz Dunaja. — Zbornica poslancev je na pomoč po povodnjah poškodovanim krajem Ce skega dovolila en milijon goldinarjev iz državne blagajnice, in zbornica gospôska je tudi temu pritrdila. Škode je morebiti ondašnjih prebival podpoi Lobk Pragi se je ustanovil centralni orni odbor, kteremu predsednik je knez Ju rij Lasko. — Čudno je letošnj leto ovsod povodnj F j kamor blizo do 100 milj deseti del češke dežele je vni- (Po) je potopila krog in krog okoli 20.000 ljudem je vzela stanovanj se je utrgal oblak ozremo y mlj tako reka da y čene za veliko let! Gnjusno je bilo brati po ustavoverskih časnikih, ki so to za milost proglaševali Nemcij Zakletve zoper Jezuit ker je dolžnost državna. To tedaj ima strupenemu ustavo verstvu milost biti, ako se deželi, ki vsem drugim deželam je s dá en milije kazal, da se je iz češke dežele nabralo 77 milj ožja zveza z ijalijansko vlado, to je dandanes pa čedalj mark gi politika oboj v adnjem men na Avstrijo. In velikonemci avstrijski pritrkvaj )jímí davki na pomoč, v toliki sili Proračun od leta 1868., na priliko, je politiki tej ----j--------------------------#----, - glf davka, brez onih velicih zneskov, ki so se skupili iz za vse stroške tedaj dolij Rusij se Naj bi čedalj Kolera spet ne prekoračila meje avstrij sk bolj razširja v Po prodanih deželnih kronnih posestev te dežele pa seje potřebovalo le 14miljonov gld Listnica vredništva. Gosp. Gr. Jap. v Za: Občeslovanskega y slovarja ni, pa tudi slov. le nekterih slovanskih narečij ne. je 63 milj českega denarja se obrnilo na korist drugim deželam. 10 letih 630 milj Po tej srbsko-nemsko-latinski od Vuka Stefan. Kosa. V hr- » CpncKH v več rimeri plača Česka dežela vasko-srbskem jeziku poleg velikega Šulek-ovega slovarja po takem milost, ^ j^j ... xxxxxxJVxx r,xuvt. ederalistni stranki se je menda ta milijon preberašk če jej akor za-se potřebuj daj milij Ali povrne ?! zdel gospôsk zato so proti temu znesku glasovali Zbornica je za navadno rabo dober „Rečnik ilirskoga i nemačkoga jezika" od R. Veseliéa (Frohlich Taschenworterbuch) ; hrvaako-srbska slovnica od Mazuranića; theoretisch-praktische Grammatik der illi-riseben Sprache von R. Frohlich. 4. Auflage (1865) von Ivan Macun. V ceskem jeziku so poleg velikega Jungmanovega Je volitev svojih 20 poslancev V ogersko- dobri: Šumavsky, dr. J. P. Jordan in J. N. Ronečny (Ka- že avstrijsko delegacijo trdih centralistov nemško-liberalne stranke dovršila; izbrala si je 19 Pesni Slovník čehoslov. a nemeckého jazyka; y eden Jablonowski) pa je vsa političnem polji čisto neznana oseba. Zbornica po si ni se > jih 20 delegatov slovnica československa od Marna. V poljskem jeziku: Dokladný slownîczek polsko-niemiecki in niem. polski od dr. J. P. Jordana. Y ruskem jeziku je priporoČila vredno Schmiedovo veče izdanje s slovnico. Gosp. Matija Majar je za Slovence spisal rusko slovnica. volila 5 način volitev V zbornici poslancev je sicer tak, Primerjalna obČe-slovansha slovnica bila bi jako koristna in tudi potrebna, in prav tako tudi si o v nik za vsa narečja slovanska, * Ako „Novice" še kak milodar dobodo, ga Vam posljejo. Vred. al — vsega tega bo treba se dolgo dolgo čakati. prekasno prejetih nismo danes mogli natisniti dati. Mnogo dopisov Odgovorni vrednik: Janez Mnmik. Natiskar in založnik: Jožeť Blaznik v Ljubljani.