Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto lxi. m m. v Četrtek Z. avgusta 1928. Cena Sin r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Dm 2—, do 100 vrst 2-50 Din, večji inserati petit vrsta 4— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. •Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračalo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Deklaracija Koroščeve vlade Na današnji seji okrnjene Narodne skupščine je podal dr Korošec iz javo svoje vlade. - Deklaracija ne pove ničesar novega in samo napo veduje nadaljevanje dosedanjega sistema. Hladen sprejem — Beograd, 2. avgusta. Še včeraj se je v vladnih krogih zatrjevalo, da bo podala vlada deklaracijo v Narodni skupščini šele v petek ali soboto. Računali so oči vidno s tem. da bodo padle odločitve v Zagrebu šele danes ali jutri. Ker pa je bila že na včerajšnji seji poslanskega kluba KDK v Zagrebu sprejeta resolucija, ki formulira stališče prečanskega naroda do hegemonistič-nega režwna, se je vlada odločila, da stopi s svojo deklaracijo že danes pred Narodno skupščino. Deklaracija, ki jo je podal predsednik vlade dr. Korošec, pa je razočarala celo člane vladne večine. Deklaracija ne pove absolutno nič novega in je najjasnejši dokaz, da hoče Korošcev režim verno nadaljevati tam. kjer je 20. junija prenehal Velja Vuklčević. Preko zločina Punrše Račića, ki ga označuje deklaracija za dejanje poedinca. gre vlada mirno na dnevni red, ne da bi se vsai v deklaraciji kakorkoli spuščala v globlje odnošaje med Srbijanci in prečani. ki zaiedajo tako globoko v življenje naroda in države. Pač pa vlada v svoji deklaraciji odkrito grozi, da bo z vsemi sredstvi nastopila proti vsakomur, ki bi skušal kakorkoli delati na spremembo sedanjega sistema in režima v državi. Z eno -samo frazo je odpravil dr. Korošec v svoji deklaraciji drugo največjo parlamentarno skupino, ki je pod težo razmer in dogodkov prisiljena zapustila beograjsko Narodno skupščino. Vladni krogi sami priznavajo, da so od dr. Korošca kot prečana pričakoval: vsaj nekaj več, zlasti pa. da bo kot Slovenec prožil sosednim Hrvatom roko v spravo vsaj v onem momentu, ko stopa njegova vlada pred okrnjeno Narodno skupščino. Režimovci si ne prikrivajo, da ta deklaracija o včerajšnj-i jadni komemoraciji le že bolj širi prepad med Becgradom in Zagrebom. Slaba udeležba poslancev Današnja seja Narodne skupščine je bila sklicana za 9. uro dopoldne. Po stari navadi pa poslanci četvorne koalicije ne poznajo reda in točnosti in so se začeli zbirati šele ob 10. Navzočih je bilo vsega skupja 110 do 120 poslancev, torej jedva dobra tretjina. Tudi današnje seje se niso udeležili niti zeniljoradniki, niti radikalski nezadovoljne/!, dočim je bilo izmed muslimanov navzočih zopet le par poslancev. Po prečitanem zapisniku je bila objavljena zahteva ministra pravde, da se izroče sodišču poslanci Puniša Račić, Toma Popovič in Dragutin Jovanović-Lune radi umora v Narodni skupščini. Zadeva je bila izročena v nadaljno postopanje imunitetnemu odboru. Nadalje je predsednik sporočil, da je zakonodajni odbor predložil zakon o državljanstvu, zunanji minister pa nettunske konvencije. Nadalje je predložil zunanji minister v ratifikacijo bernsko železniško konvencijo. 51edi!o je čitanje poročila verifika-cijskega odbora, ki je verificiral mandate namestnikov umrlih in odstopiv-ših narodnih poslancev. Med drugimi sta verificirana tudi mandata Josipa Zagorca in Mate Mitića, ki bi prišla v Narodno skupščino kot naslednika umorjenih Pavla Radića in dr. Basa-rička. Takoj nato je podelil predsednik besedo ministrskemu predsedniku dr. Korošcu, ki je nato prečital sledečo vladno deklaracijo: Novosestavljena vlada stopa pred Narodno skupščino, da jo zaprosi za zaupanje. To zaupanje zahteva kraljevska vlada s čvrsto in odločno voljo, da nadaljuje zakonodajno delo, ker to zahtevajo naše politične, kulturne, socijalne in gospodarske potrebe in da uvede v državno administracijo duh objektivnosti, popolnega poštenja in največje ekspediiivnosti. Že v sedanjem kratkem zasedanju Narodne skupščine želi vlada končno izvesti novi davčni zakon, ki pomeni za vse gospodarsko življenje velik ko* rak naprej, nadalje, da se uzakonijo eni zakonski predlogi, ki zasledujejo izenačenje zakonodaje in ki so že re* šeni v zakonodajnem odboru, tako za* kon o sodnikih, zakon o sodiščih in za* kon o državljanstvu. Nadalje da zado= sti že več let obstoječim mednarodnim obvezam, da regulira seljaške kredite, da sprejme zakon o likvidaciji agrarnih odnošajev, zakon o dobrovoljcih in vse ostalo, kar bi se izkazalo za nujno. Nadaljevanje zakonodajnega dela V jesenskem zasednju bo nadalje* vala vlada delo z Narodno skupščino na izenačenju zakonodaje, ki se javlja kot potreba v prosvetnih, gospodarskih in upravnih vprašanjih. Zakon o obči* nah in mestih bo postavljen kot prvi v vrsti teh zakonskih načrtov. Upošte* vajoč dosedanje izkušnje, bo vlada sto* rila vse, da v najširši meri razbremeni centralne oblasti s prenosom poslov, ki se lahko v nižjih instancah rešujejo hitrejše in boljše. Ako pa po sedanjih zakonih ne bi bilo mogoče ustreči tem željam naroda, bo vlada v tem cilju predložila Narodni skupščini nov za* Konski predlog. Narod nosi velika bre* mena za državno administracijo in je zato naša dolžnost, da mu damo dobro, pošteno in hitro administracijo. Zakon o centralni upravi V duhu teh reform, v cilju dekon* centracije uprave se bo sestavil tudi načrt zakona o centralni upravi. Vlada si bo prizadevala, da bo državno urad* ništvo imelo potrebno kvalifikacijo in da bo dclavoljno v izvrševanju svojih dolžnosti postopalo samo po zakonih ter da se odstranijo vsi drugi nedostat* ki v postopanju napram narodu, kate* remu mora služiti dobro, vestno in iti na roko. V splošni gospodarski depresiji bo vlada napela vse sile, da pokaže popob no razumevanje za gospodarsko stanje našega kmeta, delavca, obrtnika, trgov* ca in uradnika. Z vsemi državami bo* do sklenjene trgovinske pogodbe, da se olajša in pospeši izvoz naših pridelkov in odstranijo vse težkoče v mednarod* ni trgovini. Obramba, red in mir Vedno nam bo na srcu tudi skrb za obrambo, da ohranimo svoji domovini potrebni mir in red. Zelo bomo obža» lovali, ako ne bomo mogli na tem pro* gramu sodelovati s poslanci iz vseh parlamentarnih skupin, ki so skupno v vladi ali da slišimo kritiko iz opozicije. Zločin v skupščini delo poedinca Dogodek 20. junija, ki zasluži naj* hujšo obsodbo in ki nam je ugrabil dva dobra tovariša, ne sme biti razlog, da bi prekinili dosedanje zakonodajno de* lo, ki je za našo državno politiko po* trebno. Ta žalostni dogodek je delo poedinca (!) in je velika napaka obto* zevati zato celo parlamentarno skupino ali kar je še hujše, cel del naroda, ker nima s tem ničesar skupnega in ki ta dogodek prav tako obžaluje in obsoja, kakor ves kulturni svet. Tako nedo* pustno zaoštravanje odnošajev je le škodljivo. Prekasen apel na KDK Parlamentarne skupine, na katere se neaslanja ta vlada, in poslanci teh sku* pin, zavedajoč se interesov, ki so nad vsemi strankarskimi in osebnimi inte* resi, žele iskreno in tovariško, da se poslanci, ki so izostali iz Nar, skupšči* ne, zopet vrnejo v njo k skupnemu de» lu. Narodna skupščina je edini kompe* tentni forum za reševanje vseh vpra* šanj, ki so v zvezi z narodnim in dr* žavnim življenjem. Za ta zločin je od* govoren samo poedinec, ki bo odgovarjal sodišču. Gotovo bodo oni Hrva» ti, ki tega doslej še niso uvideli, konč* no spoznali, da ta čin ne more postati jez med brati, da ne sme biti zapreka za nadaljno konstruktivno delo v naši skupni državi. Mi bi zelo obžalovali, če bi se našla taka stranka ali oseba, ki bi izkoriščala ta žalostni dogodek, da za» vede narodne mase do korakov, na* sprotujočih sedanjim ustavnim in za* konskim predpisom. Bili bi ne samo dolžni, nego tudi voljni, da napram vsakomur varujemo veljavnost in spo* štovanje zakonov in ustave. Zunanja politika Zavedajoč se obveznosti, ki jih je država prevzela s svojim vstopom v Društvo narodov, bo vlada nadaljevala dosedanjo zunanjo politiko, koje smernice so dobro znane: spoštovanje in čuvanje stanja, ustvarjenega z mirovnimi pogodbami, ter ohranitev prijateljskih zvez v interesu ohranitve miru, nadaljevanje in pojačanje dobrih odnošajev z vsemi državami in dobivanje prijateljskih zvez, v kolikor niso že ustvarjene. Znani so napori, ki jih je država v tej smeri že storila. Izjavljamo, da iskreno pozdravljamo in se pridružimo vsaki inicijativi, ki gre za ohranitev miru. Vlada je odločena, da tudi sama usmeri svojo akcijo v tem pravcu. S podporo prijateljskih in zavezniških velesil, ki so nam tudi doslej izkazovale svo*"c/ ^OSnjenost, si bo vlada prizadevala, da odstrani vsako nesigurnost in pojača vero v trajnost miru in mednarodne ureditve. Zahteva po zaupnici Da na kratko ponovim: naša vlada bo na znotraj vlada zakonitosti reda, dela in pomirljivosti, na zunaj pa vlada miru in prijateljstva. Za to svojo politiko prosim Narodno skupščino za njeno zaupanje. Vladna večina je skoraj popolnoma apatično sprejela Koroščevo deklaracijo. Le par klicev je skušalo prirediti vladi ovacije, toda ostala vladna večina je ostala hladna in mirna. Predsednik dr. Peric je le na kratko izjavil, da bo vladna deklaracija stavljena na dnevni red Narodne skupščine, kadar bo skupščina to sklenila. Ekspresna glasovanja Predsednik je nato odredil prehod na dnevni red. Prva točka dnevnega reda je bilo nadaljevanje razprave o obtožbi proti bivšemu ministru pravde dr. Subotiču. Predsednik je po vrsti klical prijavljene govornike, poslance KDK, ki seveda niso bili navzoči. Zato je debato takoj zaključil in odredil glasovanje. Med tem se je zbralo v skupščini že nekaj več poslancev. Za predlog vlade, ki se je glasil na prost prehod na dnevni red, je glasovalo 139 poslancev, 3 radikali so glasovali proti, 2 lističa pa sta bila prazna. Zakona o sodiščih in sodnikih sprejeta Nato sta bila na hitro roko sprejeta še zakona o sodnikih in o sodiščih. Pred glasovanjem so podali predstavniki poedinih vladnih klubov kratke izjave, da bodo glasovali za predložene zakone. Kot zadnja točka dnevnega reda je bila izvolitev prvega podpredsednika Narodne skupščine namesto umrlega Agatonoviča. Po predhodnem sporazumu je bil izvoljen demokrat Mihajlo Kujundžić, dva glasova pa je dobil tudi poslanec DragiŠa Jovanović - Lune, ki je osumljen sokrivde na umoru v Narodni skupščini. Posl. Kujundžić se kratko zahvalil za zaupanje, na kar je predsednik sejo ob 12.30 zaključil in napovedati prihodnjo za jutri ob 9. dopoldne. Silna vročina v Bolgariji — Sofija, 2. avgus-ta. V vsej državi vlada že dva dni izredna vročina. Včeraj je kazal toplomer v senci 40 stopinj Celzija. Kellogova pot v Evropo — Newyork, 2. avgusia. Državni tajnik Kellog odpotuje 18. t. m. iz Newyorka v Pariz, da prisostvuje svečanemu podpisu njegovega protivojnega pakta. Seja poslanskega kluba KDK v Zagrebu Današnja seja je bila strogo zaupna. — Senzacijonalna razkritja posL Predavca. — Posvetovanja še niso končana« Zagreb, 2. avgusta. Poslanski klub KDK je danes v prostorih hrvatskega sabora pod predsedstvom Svetozarja Pribičeviča nadaljeval svoja posveto* vanja. Današnja seja je bila strogo za* upna in razen poslancev ni bil nikomur dovoljen pristop k seji. Seja ob 13. še traja in se bo nadaljevala najbrž tudi popoldne. Pred saborom je postavljena narodna straža v hrvatskih narodnih nošah. Kakor izve vaš poročevalec, je imel posl. Predavec na današnji seji govor, v katerem je iznesel senzacijonelna razkritja o nazorih dr. Korošca, ki jih je ta razvijal leta 1924. o priliki poga* janj med takratnim Davidovič*Ko< roščevim blokom in radičevci. Ti nazo* ri so bili baje taki, da bi postavil da* nes dr. Korošec vsrkogar pred sodišče, kdor bi jih danes iznesel, in gotovo tu* di dal zapleniti vse liste, ki bi jih da* nes reproducirali. V zvezi s temi razkritji je poslanec Predavač opozoril tudi na izjave pred* sednika praškega velesejma dr. Žižke v nekem češkem litu, po kateril ima dr. Žižka v rokah dokaze, da dela neki znani srbijanski politik na razbitje ju* goslovenske države. Razkritja poslanca Predavača so vzbudila umevno ogromno senzacijo „Zadnja prilika zamujena, zadnja nada izgubljena" Zanimiv komentar zemljoradniških »Novosti« o včerajšnji seji okrnjenega parlamenta. — Vse je zdaj odvisno od Zagreba. — — Beograd, 2. avgusta. Ves beograjski tisk se obširno bavi z včerajšnjim zasedanjem poslanskega kluba KDK v Zagrebu in prvo sejo Narodne skupščine po krvavem zločinu z dne 20. junija. V paraleli med obema sestankoma naglašajo listi navdušenost v Zagrebu in vznemirjenost v Beogradu. Vladi naklonjeni tisk vidi seveda v zagrebških sklepih nečuveno provokacijo in nekako prikrito poziva vlado k najbolj dra-koničnim ukrepom, dočim vidi zmernejši tisk v včerajšnjem dnevu mejnik v nadalj-nem razvoju naše celokupne državne politike. Zemljoradniške »Novosti« se bavijo zlasti z včerajšnjo sejo Narodne skupščine ter pišejo med drugim: »Včerajšnja seja Narodne skupščine je definitivno poslabšala že itak samo po sebi nevzdržno situacijo. Vlada, predsedstvo Narodne skupščin in vladna večina so se dogovorile, da pripišejo skupščinski tragediji 20. junija le značaj navadnega skupščinskega incidenta. To ie menda najtežja pogreška, kajti z malo dobre volje bi se lahko storilo vsaj nekaj, da se ublaži nezadovoljstvo Hrvatov v enem trenutku, ko padajo v Zagrebu usodne odločitve. Kaj bi stalo vlado in skupščinsko predsedstvo, če bi napravila kako širšo gesto v znak pijetete do ubitih poslanskih tovarišev. Od kdaj so postale besede v parlamentu tako dragocene, da je skupščinski predsednik jedva našel par besed, da obsodi zločin, kakršen Seje vladnih klubov — Beograd, 2. avgusta. Danes dopoldne so imeli vsi poslanski klubi svoje seje, na katerih so razpravljali o svojem nadaljnem postopanju. Demokrati so na seji določili svojega kandidata za prvega podpredsednika Narodne skupščine, radikali pa so razpravljali o zadevah, ki so na dnevnem redu v Narodni skupščini ter sprejeli sledeče sklepe: 1. ) Obtožba proti h!v>jmu m:r.!stiu pravde dr. Subotiču naj se stavi z dnevnega reda. 2. ) Izvoljen je bil poseben odbor, ki naj prouči, kako stališče naj zavzame radikalski klub k deklaraciji vlade. 3. ) Izvoljen je bil poseben odbor poslan-cev-pravnikov, ki naj prouče vprašanje izročitve Puniše Račića. Toma Popovića in Jovanovića-Lune sodišču radi umora v Narodni skupščini. Ta odbor bo stopil v stike z ostalimi klubi vladne večine. Kakor se zatrjuje, se radikali protivijo izročitvi Tome Popovića, dočim so demokrati že včeraj sklenili, da bodo glasovali za izročitev poslanca Jovanovića. Konfiskacije listov v Dalmaciji in Bosni — Zagreb, 2. avgusta. Kakor se zatrjuje v tukajšnjih krogih, je vlada sno-Či naročila državnim pravdnikom, naj zaplenijo na včerajšnji seji poslanskega kluba KDK sprejeto resolucijo. Po dosedanjih poročilih so bili zaplenjeni snoči vsi listi v Dalmaciji, Bosni im Hrecegovini, ki so objavili to resolucijo. V Srbiji, na Hrvatskem in v Sloveniji si tega očividno še niso upali storiti. Podoba je, da hoče vlada s takimi delnimi konfiskacijami povzročiti zmedo in vtis, da so. bili včerajšnji sklepi KDK protidržavni. da bi na ta način že vnaprej opravičla svoj poznejši nastop proti prečanski opoziciji. še ni zabeležen v analih parlamentarizma? Pred poslanci, ki so pred štiridesetimi dnevi v paničnem strahu bežali pred samokresom, ki je kosil hrvatske poslance, je govoril Ninko Peric o umrlem Pavlu Radiću in dr. Basaričku, kakor da sta umrla naravne smrti v postelji. Na onem kraju, kjer je bila prelita kri, nihče iz vlade in njene bližine ni našel niti ene bratovske besede resničnega sožalja, ki bi našla odmev po vsej Hrvatski. V času, ko se voditelj druge največje parlamentarne skupine in voditelj hrvatskega naroda bori morda s smrtjo, preide Narodna skupščina na dnevni red brez ene same besede. S takim postopanjem sta se vlada in njena večina popolnoma diskvalificirali in današnja seja je samo še sestanek poslancev, ki niso upravičeni govoriti v imenu vse države. Po današnji seji Narodne skupščine se lahko reče samo to, da je zamujena tudi zadnja prilika in da je izgubljena zadnja nada. Ko bo Zagreb zvedel za to jadno komemoracijo, ki je trajala komaj tri minute in ki je potekla brez vsake bratske besede, si lahko mislimo, da bodo padle najtežje odločitve. Kolo zgodovine se je zavrtelo in nikogar ni več, da ga ustavi. Beograjski krmarji države so dokazali, da ne pojmujejo zgodovinskega pomena dogodkov in spustili so iz svojih rok vsako možnost nadaljnega vpliva na njihov razvoj. Sedaj je odvisno od Zagreba, da pokaže, koliko odpornosti in vztrajnosti bo imel v borbi, ki jo mora izvojevatL __ Zemljoradniki nadaljujejo bojkot Narodne skupščine — Beograd, 2. avgusta. Zemljorad-niški klub je imel danes dopoldne sejo, na kateri je nadaljeval posvetovanja o svoji nadaljni taktiki. Dokler ne bo sprejet definitivni sklep, zeniljoradniki ne bodo prisostvovali sejam Narodne skupščine. Definitivna odločitev bo padla šele koncem tega tedna, ko bodo znani kolikor toliko vsi glavni sklepi KDK, ki bodo sprejeti v Zagrebu. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0 — 22.8675, Berlin 13.575 — 13.605 (13.59). Bruselj 0 — 7.924, Budimpešta 0 — 9.922, Curih 1094.1 — 1097.1 (1095.6), Dunaj 8.0154 — 8.0454 (8.0304), London 276.1—276.9 (276.5), New-york 56.83 — 57.03 (56.93), Pariz 0—222.82, Praga 168.25 — 169.05 (168.65), Trst 296.6 — 298.6 (297.6). Efekti: Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 128 — 0, Kreditni zavod 170—175. Vevče 105 — 0, Ruše 265 — 285, Stavbna 56 — 0, Šešir 105 — 0. Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona bukovih drv, 50 cm dolgih, fco. vag. meja po 23.50. Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta. Zaključenih je bilo 5 vagonov, in sicer 3 vag. tm-ščice, 1 vag. pšenice in 1 vag. moke. ZAGREBŠKA BORZA. Zagreb, 2. avgusta. Devize: Dunaj 803.04, BeoTm 13.59, Milan 297 60, London 276 50, Pari« 222.82, Praga 168.65, Curih 1095.60. Newyork 56.93. — Efekti: Vojna Skoda 436 do 438. INOZEMSKE BORZE. Curih, 2. avgusta. Zagreb 9.13. Dunaj 73.30, Berlin 124, Milan 27.17. London 25.2225. Parix 20.33, Praga 15.39, Ncwyomk 519.50, Budimpešta 90.50 - - - - 35 Stran 2. •SLOVENSKI N A R O D» dne 2. avgusta 1928. Stev 175. Admiral Priča o naši vojni mornarici Te dni bo imela naša vojna mornarica ob jadranski obali manevre« — Pogovor češkega novinarja z admiralom Pričo« Pisane zgodbe iz naših krajev Član Prpićeve tolpe pred sodiščem- — Znanstveno proučevanje leka proti raku« — Epohalen izum ali raca ruskega emigranta? — Z avtobusom na Sljeme. — V Novem Sadu skrbe za nočni mir. — Grozen umor pri Nevesinju Te dni se prično ob jadranski obaJi manevri naše vojne mornarice. Prvič se udeležita manevrov dve naši novi podmornici »Neboljša« in »Hrabri«. Za razvoj in napredek naše vojne mornarice se zanimajo vedno bolj tudi Cehi, ki se dobro zavedajo, da je od močne jugostovenske vojne mornarice v marsičem odvisna tudi usoda države. V nedeljo zvečer je prispela v pristanišče na Korčuli admiralska ladja »Vila« s poveljnikom naše vojne mornarice admiralom Dragutinom Pričo na krovu. Prebivalstvo je sprejelo admirala z nepopisnim navdušenjem. Na obali je zaigrala godba tamkajšnjega Sokola državno himno in prebivalstvo je prirejalo a dm i radu viharne ovacije. Admiral Priča je povabil k sebi dopisnika praških »Narodnih Listov«, ki se mudi te dni na Korčuli. V pogovoru z njim je admiral Priča omenil zadnji vsesokolski zlet ki je napravil nanj najboljši vtis, ker je pokazal vso moč in discipliniranost sokolske armade. Češki novinar je opozoril admirala, da je vzbudil nastop jugo slovenskih mornarjev na vseslovanskem zletu v Pragi splošno zanimanje, Admiral Priča je odgovoril, da so pokazali naši mornarji prve sadove telovadbe in sporta, ki se sistematično goji v naši mornarici. Mornarji telovadijo po sokolskem sistemu in sicer vsak dan zjutraj in zvečer. V Boki Kotorski je zdaj posebna telovadna in športna šola za mornarje, v kateri se vzgajajo telovadci iz vrst mornariških podčastnikov. Dopisnik »Narodnih Listov« je omenil admiralu Prici, da se češkoslovaška javnost zelo zanima za razvoj jugo>lo-venske vojne mornarice. Na to je admiral odgovoril: — Naša vojna mornarica je šele v povojih. Treba bo še mnogo časa, da se razvije. Dobra volja je tu, ljudstvo se zaveda pomena vojne mornarice. Kar se tiče mornarjev, moram priznati, da imamo prvovrsten materijal. Mornarji se rekrutirajo iz primorskega prebivalstva, ki je zelo ambicijozno in iraivdušeno za morje. Naši mornarji se ne boje nobenih težav in nevarnosti. V Jugoslaviji se prebivalstvo dobro zaveda pomena vojne mornarice. Čudil sem se, da poslanci opozicijonalnih Ljubljana se je izpraznila. Povsod se opaža, da so nastopili pasji dnevi, da je čas počitnic, ko si vsak, ki ima dovolj cven-ka, pospravi kovčege in odide na letovišče. Ljubljanska letoviščarji se najraje hladijo na naši dalmatinski rivijeri. V Baski, na Krku, Crikvenici in Rabu jih je vse polno. Precej Ljubljančanov je letosbaje tudi odpr»rovak> v italijanska letovišča. Vožnja je v Italiji cenena in letovišča uživajo »mednarodni« sloves. Kdo bi se rad ne po-bahal, da je bil v kopališču »mednarodnega« slovesa? V Ljubljani so ostali samo letov i ščar j i brez cvenka. Ljubljana postane ob pasjih dneh letovišče vseh onih številnih uradniških in nižjih slojev, ki si ne morejo privoščiti Porto Rose ali Baške. Ljubljančan je skromen in si uredi za silo tudi Lj ubijan o za letovišče. Večina «letovi ščarjev* v Ljubljani opravlja dopoldne še svcijo službo v pisarni, trgovini itd. Precej jih je tudi, ki imajo dopuste in začno že zgodaj zoutraj z letovanjem. Kakor v resničnih letoviščih, se rudi ti odpravijo na obalo Ljubljanice, Save ali Sore. V modo je prišla letos So-ra. Deloma tudi Sava pri Jezici. Popolno-ma iz mode je pa kopanje v Lazah, kjer se je lani še kar trlo Ljubljančanov. Nekaj jih je tako srečnih, da lahko križarijo v čolnih po Ljubljanici in Grubarjevem kanalu. V Tomačevem je vso »-obalo« okupirala Zelena jama in Vodmat. Tu so postavljeni šotori in zdi se, kakor bi se Zelena jama preselila k Savi za vedno. V šotorih spe in kuhajo. Mnogo se jih tudi porazgubi po Gradu, Rožniku in Tivoli/ju. Ti uživajo dopust ali počitnice na klopeh pod kostanji in smrekami. Večinoma so sentimentalni di-ijaki in dijakinje. S knjigo v roki se izpre-hajajo po šetališčih, včasih že v, parih in z ognjem počitniške lrjubezni v očeh. Ljubljanski »aMonte Carlo« pod Tivolskim gradom seveda deluje. Pemzionistom so se pridružili tudi »letoviščarji«, tako, da je tu od zgodnjih jutranjih ur do mraka precej živahno. Na svoj račun pridejo v letovišču Ljubljana predvsem sladtoledarji. Ker ni cvenka, si Ljubljančan privošči za. 1 Din sladoleda in si pogasi žejo. Slado-ledarjev je v našem mes>tu vedno več. hi neverjetno se modernizirajo. Večina jih ima svoje »kište« že na kolesih. Sladoledarji sami so že livrirani. V modo je prišla tudi sladka smetana. Najboljša in najcenejša se baje dobi »pri Tončki« na Kongresnem trgu. Tudi Tončka je svod obra>t modernizirala. Dala je obdati pult v svoji trgovinci z visoko stekleno ograjo. Tončka ni ravno pri suhih; zato jo vročina tu pa tam omami in za-dremlje za pultom v širokem starem fotelju. Sladkosnedi nepridipravi so izrabljali take prilike in s prscom polizali iz posode na pultu za 3 Din smetane ter zahtevali še za 1 Din, ko se je Tončka zbudila. Lizanje smetane zastonj pri Tončki je z napravo steklene ograje onemogočena Mnoge so v Ljubljani pridržali rudi do- strank, med ngimi tudi pokojni Pavle Radič, niso zahtevali, naj se proračun za mornarico zniža, marveč nasprotno, naj se v interesu države dotične postavke v proračunu zvišajo, je pripomnil češki novinar. — To je res. Proti mornarici ni v naši državi nobenega odpora. Največji in morda edini naš nasprotnik je vsakokratni finančni minister, je pripomnil admiral Priča smeje. Seveda ni naš nasprotnik v pravem pomenu besede, kajti vsak finančni minister bi rad dal za mornarico več, pa ne more. Zadovoljiti se moramo s tem, kar imamo in paziti, da denar za vojno mornarico dobro naložimo. Naša država se šele ustanavlja. To velja tudi za njeno moč na morju. Dve najvažnejši pristanišči na vzhodni obali Jadrana, Trst in Reka, žal nista naši. Zato moramo graditi nove baze našega pomorstva in organizirati mornarico, kar stane mnogo denarja. Tudi z obrambo je bilo treba pričeti od temelja. Spominjate se, da je tvorilo 1. 1909 ves naš vojni materijal pravzaprav to, kar so prinesli srbski vojaki na svojih ramah s solunske fronte. A naša država šteje 12 milijonov prebivalcev in potrebuje zlasti v obrambi mnogo več, nego ima sedaj. Pomislimo samo na železnice. Poprej so vodile vse glavne proge proti Budimpešti in Dunaju, zdaj jih pa moramo okrenifci za 90 stopinj, če hočemo imeti dobro zvezo z Jadranom. Tu je zopet potreben velik kapital. Pogovor je nanesel tudi na češke mornarice. Admiral Priča se je z veseljem spominjal svojega bivanja med njimi in izjavil, da zelo rad čita njihovo glasilo »Morje Slovanom«. Spominja se zlasti vzorne discipline čeških miornarjev med prevratom v Pulju, kjer so bili vedno prvi, kadar je bilo treba nastopiti proti stari Avstriji. Jugoslovenskim mornarjem Jih je admiral Priča vedno stavil za zgled. Admiral Priča je obljubil dopisniku »Narodnih Listov«, da bo pomagal »Jadranski Straži« v Pragi letos pozimi seznaniti čsl. javnost potom javnih predavanj in poučnih filmov z obrambo slovanskega Jadrana, z jugoslovensko vojno mornarico in življenjem njenih mornarjev. godki v Beogradu. Kriza vlade jim ni dopustila, da bi se oddaljili iz Ljubljane, morda še v kakšne Rovte, kjer bi dobili časopise že tri dni stare in se je med tem »situacija« že spremenila. To je menda le izgovor. Ko bi imeli cvenka, bi odjadrali na dalmatinsko rivijero in bi se za Beograd ne zmenili. Vendar je treba ugotoviti, da je v Ljubljan kljub pasji vročini veliko zanimanje za politiko. Posebno po obedu si ljubljanski letovi-ščar rad privošči še politika Nemara pospešujejo »situacije« v Beogradu prebavo. Kakor na Bledu in v Porto Rose gre tudi ljubljanski letoviščar popoldne v kavarno. Najbolj je priljubljena »Zvezda«, ker ima lep vrt in godbo. 2e pred 4. uro se tu zberejo in čakajo na »Narod«, čigar izid prvi oznani po Šelenburgovi ulici znani Polde na vozičku. Potem se pa razlega po vsej Ljubljani: Slovenski Narod! Že popoldne se razvije v »Zvezdi« promenada ob zvokih Krapeževe godbe. Promenada »letoviščarjev« se še poveča, ko začne igrati ob Šestih na Krapeževem vntu Ryneš s svojim orkestrom sladke in okrogle ter sentimentalne. Drugi si prihranijo šetanje za pozne večerne hladne ure ter odidejo popoldne v kopališče na Ljubljanico ali drugam. Letos poteka življenje na Ljubljanici dokaj mirno. Tu pa tam si kopalci še privoščijo kakega »civila«, ki pride oblečen in suh v bazen ter ga odnesejo mokrega iz potopljenega bazena. Pepeta, kapetana s Pasjega broda, ni več. Ta je lani vodil kopališčne atrakcije. Živahnejše je na plavalnem prostoru ASK Primorje. Tu so improvizirali tenis. Napeli so pred kolibo mrežo, žogo pa zbijajo kar z lesenimi loparji. Nekaj se jih tudi poti popoldne na prostoru TKD Atene. Neumorno frče žoge po razbeljeni atmosferi. Tenis je v Ljubljani v modi. Kako »šik« je tudi sprehod v tenis dresu z raketom v roki po Tivoliju ali Šelenburgovi ulici, še zato je vredno parkrat tedensko igrati »tenes«, kakor pravijo Ljubljančani. Kar se tiče drugih letoviščnih atrakcij, je pa Ljubljana bolj na slabem. Bled ima SvengaJija in Jenka ter VJčka in VVisiakovo. Ljubljančan se izadovolji s promenado v Tivoliju in še višje, če okoliščine dopuste. Ali pa v Zvezdi, kjer je vsak večer posebno živahno. Drugi postavijo pred hišo klopi in stole ter kramljajo. Gostilniški vrtovi se napolnijo. Posebno veliko prometa je pri »Mraku« na Rimski cesti, kjer se zbirajo iz vse Slovenije in praznujejo 10, 15, 20, 25, 30, 35 in 40-lefcnice mature itd. V predmestjih se sliši ob hminem svitu največ tamburice in prepevanje fantov. To so še ostanki nekdanjih trubadurjev in trovato-rov. V skupinah po pet ali šest s tamburico ali pa še z violino Šetajo famtje po ulicah, prepevajo jokave in solzave, da se dekletom kar srce trga. Pa pravijo, da ni več romantike. Ljubljana je torej letovišče za tiste, ki niroajjo cvenka. Včeraj se je zagovarjal pred zagrebškim sodiščem član Prpičeve tolpe Ante Jetenič. Zanimanje za razpravo je bilo jja^ minimalno, ker so imeli Zagrebčani drugo senzacijo, namreč zborovanje KDK. Jelenić je po poklicu delavec, rodom iz neke vasice pri Kar-lobagu v Primorju. Aretirali so ga v Južni Srbiji kmalu po obsodbi Prpiča Malega in njegovih pajdašev. Mož ne zna čitati, ne pisari. Priznava vse svoje zločine, ki jih je izvršil skupno z Vrbancem in Prpičem—Cigom. Obtožen je zilasti roparskega umora v Novo-selec-Križu in poskusnega roparskega umcra upravitelja Ježića. Klot prva priča je nastopil Prpič-Cigo, ki je izjavil, da ni nagovarjal obtoženca k zločinom. Zanimivo je, da so pričali proti Jeleniču tudi na smrt obsojeni Vrbanac, Smojver in Krmpotič. Obsodba bo razglašena v soboto. Vest o senzacijonalnem odkritju strokovnega učitelja g. Poljšaka se je kmalu raznesla po vsej državi. Kakor pri drugih narodih, tako se tudi pri nas rak vedno bolj množi in postaja ena navečjih nevarnosti za ljudsko zdravje. Ker se tudi beograjska javnost zelo zanima za Poljšakov lek proti raku, se je napotil pofesor beograjske univerze dr. Šahovič v Maribor, da vidi, kaj je s Poljšakovim lekom. S člani komisije, ki preiskuje Poljšakov lek, si je dr. Šahović ogledal Poljšaku poverjene bolnike. Dr. Sahović pravi, da zdravniki doslej pri bolnikih še niso ugotovili nobenega lokalnega zboljšanja. Nasprotno, pri vsakem bolniku so ugotovili kliničnega in histološkega raka. G. Poljšak je pa zatrjeval beograjskemu profesorju, da bo v treh mesecih izlečil veČino bolnikov. Komisija mu bo dovolila lečiti bolnike do konca, če ne nastanejo kake nepredvidene izpre-membe v določenem programu. Dr. Sahović meni, da je potrebna pri le-Čenju s Poljšakovo metodo največja previdnost, ker so zdravniki ugotovili, da je v njegovem leku svinec, ki je strupen. Ze včeraj smo poročali, da je v Valj evu bivajoči ruski emigrant Dah-njeko izumil neko zmes, s katero namaže poljubno telo tako, da ostane na površju vode. Naravno, da je vzbudila vest o teim odkritju splošno senzacijo. Nekateri ruskemu emigrantu ne verjamejo, drugi ga p« smatrajo za navadnega šarlatana. Timofej Dahnjenko je dovršil o Odesi pet razredov gimnazije, pozneje je pa študiral v Varšavi. Leta 1918 je prispel v Jugoslavijo in se je začel takoj pečati s svojim izumom. Zdaj trdi, da se mu je posrečilo izumiti zmes, ki bo preprečila v bodoče vse nesreče in katastrofe na morju. O izumu je izjavil, da je dotična tvarina povsod in da'hodimo po nji, ne da bi se zavedali, kaj imamo pod nogami. Najvažnejše je, da se ta zmes ne vname in tudi ne razstopi. Odhod naše sokolske olimpijske vrste Danes dopoldne ob pol 10. uri je odpotovala iz Ljubljane naša olimpijska sokolska vrsta z monakovskim brzovlakom. Vlak, ki je prispe! v Ljubljano z malone po^rno zamudo, je na kolodvoru pričakovala razen tekmovalcev večja množica sokol skega občinstva, ki je spremila svoje ljubljence - tekmovalce ob slovesu od Ljub!jane. Odhajajoče Sokole je pred odhodom pozdravil in se poslovil od njih v imenu starešinstva JSS kot namestnik staroste JSS br. Engelberta G a n g 1 a brat Bogomil K a j z e 1 j, k: je med ostalim dejal: »Dragi bratje Sokoli - tekmovalci! Moje slovo od vas bo kratko. Poslovili ste se od nas in od svoje ožje domovine že v soboto z veličastno telovadno akademijo v Sokolskem domu na Taboru. Predvsem in iz vsega srca vam želimo srečno pot in srečen ter zmagovit povratek. Iskreno se zahvaljujemo vsem bratom tekmovalcem, v prvi vrsti pa tebi, dragi brat načelnik, za prezpriinemo požrtovalnost in vztrajnost za časa treniranja in priprav za olimpijado. Obžalujemo, da vam nismo mogli nuditi tega, kar so nudi!e druge države svojim tekmovalnim vrstam. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da smo doslej Še vse naše tekmovalne ekspedicije finansirali iz svojih lastnih sredstev brez vsake druge pomoči. Končno vam imam še sporočiti pravkar dospele brzojavne pozdrave zagrebške sokolske župe in tehničnega odbora zagrebške župe, ki vain, kakor mi, želijo srečno pot in kar največ uspeha. Vsak eventualni uspeh bo tudi edino plačilo za vaš trud in brezmejno požrtvovalnost. Zdravo!- V imenu celotne tekmovalne vrste se je za slovo zahvalil vodja vrste dr. M urnik, ki je navzoče zagotovil, da bo sokolska tekmovalna vrsta storila vse, kar se le storiti da, da bo povzdignila čast in sloves našega naroda in Sokolstva. Vseh bratov Sokolov je odpotoval z današnjim vlakom 13 in sicer: dr. M u r n i k kot vodja vrste, kot tekmovalci pa: Josip Primožič, Leon § t u k e 1 j, Tone M a -1 e j, Boris Gre gorka, Edo A n t o s i -e w 1 c z, Ivan P o r e n t a, Stane D e r -gane. Drago C i o 11 i in Vlado Orel kot rezerva. Kot sodnik je odpotoval Nan-de Svetlič, kot »potni maršal« Leon Dahnjenko pravi, da bi potreboval strokovnjaka, ki bi mu pomagal izum izpopolniti. Zmes, ki ne bo draga, lahko prepreči vse nesreče na morju. Dahnjenko je izjavil, da bo vihar brez moči proti ladjam, ki bodo namazane z njegovo zmesjo. Će bi namazana ladja zavozila v ledeno goro, bi se odbila od nje, nikakor pa ne.prevrnila ali razbila. Sljeme pri Zagrebu je zelo priljubljena izlerna točka, kamor hodijo Zagrebčani zlasti ob nedeljah in praznikih, kakor hodijo Ljubljančani na Šmarno goro in druge bližnje hribe. V torek popoldne so se odpeljali zagrebški novinarji z avtobusom na Sljeme. Istega dne se je pričel redni avtobusni promet med mestom in to priljubljeno izletno točko. Odslej bo vozil na Sljeme redno dvakrat na dan avtobus. Voznina znaša v eno smer 32y tja in nazaj pa 50 Din. Ob nedeljah in praznikih bo vozil avtobus na Sljeme po potrebi tudi večkrat. Zagrebčani so zelo zadovoljni, da imajo zdaj avtobusni promet s Slemenom. ★ Novosadčani so po naravi veseli in navdušeni zlasti za nočno življenje, ki je bilo doslej zelo živahno. Zdaj je pa izdala policija naredbo, ki bo nočno življenje v mestu popolnoma zatrla. V nobenem nočnem lokalu po eni uri ponoči ne bo smelo biti godbe. Policija je dobivala dan za dnem pritožbe, da prebivalci ne morejo spafi. ker igrajo v nočnih lokalih ciganski estri. Zato je izdala naredbo, da s: iti od 15. avgusta v nočnih lokanii , jdba samo do 11. ure pozneje pa morajo vse lokale zapreti in v zaprtih lahko svira-jo orkestri do ene ponoči. Po eni uri pa ne sme biti v nobenem lokalu muzike. Ta naredba je pa naletela na splošno ogorčenje med ljubitelji nočnega življenja, ki smatrajo, da je policija omejila s tem njihovo osebno svobodo. Prijatelji dobre vinske kapljice in muzike so sklenili hoditi demonstrativno v Petrovaradin, kjer lahko do jutra pijejo in plešejo. Naravno, da tudi lastniki nočnih lokalov s policijsko naredbo niso zadovoljni. * V torek zjutraj so našli v Kifinu selu pri Nevesinju umorjenega Alijo Moro in njegovo šestletno hčerko. Moro je postal nedavno vdovec ine živel je s svojo hčerko sam zase. Imel je nekaj prihranjenega denarja, da bi mu na stara leta ne bilo treba trpeti pomanjkanja. Svojo skromno posestvo je pridno obdeloval in zjutraj je bil od vseh kmetov prvi na polju. Ker ga pa sosedje že več dni niso videli, so odšli v njegovo hišo, kjer se jim je nudil grozen prizor. Moro in njegova hčerka sta ležala v mlaki krvi, kraj njih pa krvava sekira, s katero ju je neznan zločinec umoril. Kmetje so o groznem umoru takoj obvestili orožnike, ki pa morilce še niso našli. čebul ar in pa konservatorist br. Lipo v Šek, ki bo spremlja1 proste vaje na klavirju. Včeraj zjutraj ob pol 6. uri pa so z avtomobilom odpotovali iz Ljubljane preko Korenskega sedla in Monakovega v Amterdam sodniki Jože Smrtnik, Peter Šumi in Stane Vidmar. Tekmovalci bodo potovali v Amsterdam preko Monakovega in Kolna. V Amsterdam prispo, kakor je predvideno, v petek popoldne okrog 17. ure. Nastanjeni bodo v bližnji okolici Amsterdama. Tekmovalci so vzeli s seboj tudi nekaj telovadnega orodja, tako n. pr. bradljo, drog, kroge in ročaje za konja. Dan njihovega povratka v domovino še ni točno znan, vendar pa jih pričakujejo 14. ali 15. t. m. Na šim ponosnim Sokolom kličemo tudi mi ob slovevu: Srečno pot in kar največ uspeha! Skrb za obrtno in trgovsko šolstvo Veliki župan mariborske oblasti je z naredbo od 30. julija 1928 ustanovil Sklad za obrtno in trgovsko šolstvo«. Ta sklad se bo sestavljal iz prispevkov državnih in avtonomnih oblasti in ueradov, ki so proračunsko določeni za pospeševanje obrtne in trgovske izobrazbe, denarnih g]ob, ki so po specijalnih zakonih in zakonitih naredbah namenjene za take svrhe, in prostovoljnih prispevkov javnih in zasebnih činiteljev Sklad upravlja ped predsedstvom velikega župana posebna upravna komisija, katera sestoji iz šefa oblastnega obrtnega oddelka, zastopnikov oblastnega odbora, trgovske in obrtne zbornice, Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru, Zveze trgovskih gremijev in zadrug v Ljubljani ter vodje urada za pospeševanje obrti v Mariboru. PremoŽenje sklada bo služilo za subvencioniranje obrtnih in trgovskih nada!je-valnih šol in učnih tečajev, podpiranje obrtnega in trgovskega naraščaja pri nadaljevanju praktične ali znanstvene izobrazbe, izšolanja učnih moči za obrtne in trgovske nadaljevalne šole in učne tečaje ter podpiranje vsakovrstnih obrtnih in trgovskih prireditev, ki služijo zboljšanju strokovne in splošne izobrazbe obrtništva in trgov-stva. Slična naprava je že obstojala vsled naredbe bivše deže!ne vlade v Ljubljani od 15. septembra 1920 za celo Slovenijo, toda ta iond je že skoz več let skoro brez vsakega dohodka, ker je navezan le na prostovoljne prispevke, kateri pa so izostali. Zanimiva je v novi naredbi določba, da se v sklad stekajo tudi denarne globe, katere so po zakonitih predpisih namenjene za pospeševanje obrtnega in trgovskega šolstva. Takih predpisov v Sloveniji doslej še sicer ni bilo, vendar pa se že več časa pripravlja sprememba obrtnega reda v tem smislu, da bi se denarne globe za obrtne prestopke smele porabljati le za pospeševanje obrtnega m trgovskega Šolstva, kakor je to predpisano že v obrtnem zakonu za Hrvatsko in Slavonajo. železnica KOLEDAR. Četrtek, 2. avgusta 192?. Katoličanf: Porcijunkula, Bojan; pravoslavni: 20. jula, sv. Ilija. DANAŠNJE PRIREDITVE. Elitni Kino Matica: Ljubezen je slepa. Kino Ideal: Jesenski manever DEŽURNE LEKARNE. Danes: Ficcoli, Dunajska cesta in Ba-karči-č, Sv. Jakoba trg. — SK. Ilirija (plavalna sekcija). V petek dne 3. avgusta ob S. uri zvečer strogo obvezen sestanek vseh članov plavalne sekcije v svrho sestave startne liste. Iz policijske kronike Včeraj popoldne je opazil neki čuvaj kurilnice za glavnim kolodvorom, da neka starejša ženska naklada z velikega kupa poleg kurilniškega poslopja v vrečo premog. Takoj je pohitel k njej in jo pozval radi njenega početja na odgovor. Zenica je povedala, da se piše Marija S., stara 60 let in da stanuje v baraki na Kodeljevem. Ker nima nikakih sredstev, mož ji je pa že pred več leti umrl, si ne more kupiti kuriva, da bi si mogla skuhati itak borno hrano, je bila prisiljena, da si na ta način preskrbi premog. Na Vilharjevi cesti za kolodvorom so našli njen ročni voziček, na katerem je imela že okrog 50 kg premoga, vrednega 20 Din. Premog so ji seveda odvzeli, njo so pa izročili stražniku. Starka je bila radi tatvine premoga že večkrat predkaznovana. Na policiji je prijavil delavec Kocijan Zurc stanujoč na Poljanski cesti 19, da mu je bil v noči od torka na sredo izpod kozolca poleg tovarne Saturnus v Mostah ukraden rjav žametast klobuk, ki pa je bil že precej obnošen. Klobuk je bil vreden okrog 100 Din. Tatvine je osumljen neki postopač po imenu Tone, doma s Štajerskega, ki se je to noč potikal okrog kozolca. Posestnikovi hčeri Angeli Žitnikovi, stanujoči na Ižanski cesti, je predvčerajšnjim zjutraj, ko se je za par minut odstranila od svojega voza pred Mestnim domom, z voza izginila večja košara zelenega fižola v stročju, vrednega SS Din in pa ročna tehtnica, vredna okrog 100 Din. Mesarskemu mojstru Francu Selanu je že dne 20. julija iz prometne dvorane mestne klavnice neznan tat odpeljal dvokolesni mesarski voziček, vreden okrog 500 Din. Voziček je bil na notranji strani rdeče, na zunanji strani pa temno zeleno pleskan. Včeraj popoldne okrog 15. ure se je pe* I jal z dvovprežnim tovornim vozom po Do* lenjski cesti proti Rudniku David Koželj, posestnik iz Vrha pri Krki na Dolenjskem. Pred neko hišo mu je pripeljal nasproti mestni delavec Valter Hančič z vozom za Škropljenje cest. Oba voznika sta vozila pravilno po desni strani ceste. V tem tre* nutku pa je s precejšnjo brzino privozil v smeri proti Ljubljani šofer avtotaksija Ivan Z. iz Ljubljane, ki je skušal razno križa* joča se voza po sredini ceste prehiteti. To* da prostor med obema vozovoma je bil preozek in je Z. z železno strešno kljuko avtomobila oplazil Koželjevega levega ko* nja z veliko močjo čez stegno leve zadnje noge. Konj je bil tako težko poškodovan, da ga je moral takoj odpeljati v mestno konjsko klavnico. Koželj trpi 1250 Din škode. Po izpovedi prič je nesrečo zakrivil šofer Z., ki je kljub temu, da je dobro vi* del, da za prehod ni prostora med vozov o* ma, skušal voznika prehiteti, mesto da bi avtomobil pravočasno ustavil. Aretiran je bil brezposelni čevljarski pomočnik Josip Česen, ki je izvršil dve večji tatvini. Dne 30. julija je ukradel iz neza* klenjene spalne sobe kolarskemu pomoćni* ku Josipu Zalarju, stanujočemu v Cerkve* ni ulici 11, 4 bankovce po 100 Din, pet sto* dinarskih bankovcev pa je pustil nedotaknjenih. Dne 12. julija je pa ukradel iz žepa v nezaklenjeni delavnici iste hiše pleskarskemu mojstru Valentinu Vojski 1000dinar* ski bankovec. Česen je obe tatvini pri za* slišanju na policijskem ravnateljstvu ske» sano priznal in je povedal, da si je za ukra* deni denar nabavil kolo, katerega je poli*' cija tudi našla in zaplenila. Pri Česnu so našli samo še 204.50 Din gotovine. Tatu so izročili sodišču. Koliko zasluži Lindbergh Zračni pilot Charles Lindbergh, junak poleta iz Newyorka v Pariz, je napravil po lanskem bravuroznem činu sijajno karijero. Dočim je prej kot pilot v poštni službi zaslužil kvečjemu 600 dolaTjev na mesec, je letos cd 1. januarja do 30. junija vnovčil 12 milijonov Din v našem denarju. Skoro sedmi del te svote ie požrl ameriški fiskus. Bilo b: pa napačno misliti, da ie zaslužil Lindbergh to vsoto s pilotiranjem. G'avne dohodke ima od knjige, katero le napisal, drugo pa so pridejale Zediniene države, ki so v ta namen izčrpale Guggenheimov fond za polet okoli Zedinjenih držav. Sedaj torej vemo. čemu je letel Lindbergh dolgo potem ko se je vrnil v domovino, po zraku ter obkrožil ozemlje Unije. V Evropi bi bili možu Lindberghovega tipa ponudili vse, v Ameriki pa si mora še nadalje sam služiti svoj vsakdanji kruh. Kdor ne dela, v Ameriki ne je. čeprav je drugače morda slaven. Ljubljana kot letovišče skromnih letoviščarjev Kako prežive v Ljubljani poletje oni, ki nimajo denarja, da bi šli k morju- — Ljubljančani si znajo pomagati, da si lajšajo in slajšajo pasje dneve« Stev 175 •SLOVENSKI NAROD« dne 2. avgusta 1928. Stran 3. Dnevne vesti. — Češkoslovaško odlikovanje. Prezi-dent Masarvk ie odlikoval z redom Be^ga leva III. stopnje inšpektorja naših vojaških grobov na Češkoslovaškem, vAvstriji, Nemčiji in na Madžarskem Milivoja C v r -čanina, z redom Belega 'eva V. stopnje pa ravnatelja gimnazije v Čupriii Petra N e Š i č a in ravnatelja gimnazije v Gornjem Milovanovcu Uroša Grbica. Jugoslovenska delegacija na mednarodnem kongresu risarjev v Pragi. V Prago je prispel na mednarodni risarski kongres sekcijski šef za kulturne stike s Češkoslovaško v našem prosvetnem ministrstvu Momčilo Miloševič, ki je uspešno organiziral jugos'ovenski oddelek na mednarodni razstavi za risanje, umetniško vzgojo in grafiko v Pragi. Naš oddelek vzbuja tem večje zanimanje, ker je zastopan na njem rudi Meštrovićeva šola v okvirju Akademije upodabljajočih umetnikov v Zagrebu. Predsednik naše delegacije na IV. mednarodnem kongresu risan:a v Pragi je rektor akademije Branimir Šenoa, sin znamenitega hrvatskega pisatelja Avgusta Se-noe. Kot organizatorja razstave sta prispela v Prago profesor risanja na realki v Ljubljani Anton Koželj in ravnatelj učite-" Ijišča v Sarajevu M. Vičak. De]ovni član odbora je prosvetni referent pri našem poslaništvu v Pragi dr. Dragutin Prohaska. Z Miloševićem ie prispela v Prago tudi njegova soproga Darinka, odlična članica Na-Todnega gledališča v Beogradu. — Osebne vesti s pošte. Postavljeni so z-a pb. ur. IT/5 A. Jenko in A. Volkar v Ljubljani; J. Šajn, roj. Bule, za pogodbeno poštarico v Št. Rupertu pri Mokronogu, C. Razpotnik za pogodbenega poštarja v Mi-njah. — Napredovali so. iz 4. skupine in 3. skupino II. kat.: V. Koser v Celju, J. Rup-nik v Ljubljani, R. Gselman in M. Reich v Mariboru; iz 5. skupine v 4. skupino II. kat. Fr. Pipan v Ljubljani. — Premeščene so v Ljubljano: pb. ur. M. Cvar iz Toplic pri Novem mestu in Št. Žuljan iz Velikih Lašč; iz Ljubljane pa: A. KarnovŠek v Šoštanj, L. Schweiger v Mokronog, A. Huda-les v Žalec, V. Mikuž v Podnart in A. Ver-šec v Celje; M. Štrukelj iz Šmartnega pri Litiji v Litijo, R. Peitler iz Most pri Ljubljani v Maribor in T. Lovšin iz Apač na Pragersko. — Upokojeni so zvan. 1. skup.: J. Oblak v Novem mestu, A. Šimnic v Gorjah pri Bledu in A. Krulc v Brežicah. — Pogodb, pošt. M. Cerar v Ivanjkovcih se je poročila z učiteljem K. Korošakom. — Iz državne službe. Imenovani so: za profesorja na dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani predmetni učitelj Ivan Gruden, za stalno predmetno učiteljico na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani začasna predmetna učiteljica Maša Go-razd, za stalnega strokovnega učitelja na strokovni šoli za puškarstvo v Kranju začasni strokovni učite'j Anton C o p, za predmetno učiteljico na Srednji tehnični šoli v Ljubljani strokovna učiteljica Frančiška Homorčič. — V naše državljanstvo je sprejet gostilničar iz Maribora Josip Juli nek z ženo Alojzijo. — Češkoslovaški konzul v Zagrebu premeščen. Dosedanji češkoslovaški konzul v Zagrebu inž. Odon Para je bil s 1. avgustom premeščen v zunanje ministrstvo. — Napredovanje poštno - brzojavnih uradnikov. Poštno ministrstvo je pripravilo večji ukaz o napredovanju uradnikov poštno - brzojavne stroke, ki imajo po službenih letih pravico do napredovanja. — Strah ima velike oči. V torek je odpotoval z aeroplanom iz Zagreba v Beo-gran znani Bosko Pavlovič, da dobi navodila glede nastopa zagrebške policije med zasedanjem KDK. Včeraj zjutraj se je vrni! Pavlovič z brzovlakom v Zagreb in je takoj poslal proti Markovemu trgu okrog 100 redarjev v skupinah po dva in dva. Zanimivo je, da so vojaške oblasti v Zagrebu odredile, da noben vojak ne sme tri dni zapustiti vojašnice. To priča, da je za vsak slučaj pripravljeno tudi vojaštvo. Hege-monističnemu režimu se morajo presneto tresti hlače, da je tako temeljito preskr-bel za varnost v Zagrebu. Strah ima pač velike oči. — Mednarodni kongres vojnih invalidov. Četrti mednarodni kongres vojnih invalidov se bo vršil 9., 10. in 11. t. m. v Berlinu. Mednarodni savez invalidov je bil ustanovljen leta 1925 v Ženevi pod imenom »Siainak«. Ustanovile so ga organizacije invalidov poedinih držav. Že ob času ustanovitve je štel savez 20 organizacij in nad 3 milijone članov. Letošnji kongres bo prvi v Nemčiji. Udeleže se ga tudi zastopniki naših invalidov. — Iščejo se dediči. Naše poslaništvo v Londonu je obvestilo Izselieniški komisari-jat v Zagrebu, da je izvršil v Londonu letos 26. junija samomor naš državljan Ivan Zadnik, rodom iz Ribnice v Sloveniji, star 36 let, po poklicu mizar. Njegova zapuščina znaša okrog 140 funtov šterlingov ali v naši valuti 30.000 dinarjev. Ker pokojni ni zapustil dokumentov, iz katerih bi bilo razvidno, kdo je njegov dedič, se pozjivajo vsi njegovi sorodniki in oni, ki so jim znani Zadnikovi dediči, naj o tem obveste Iz-seljeniški komisarijat in navedejo točen naslov. — HSS povsod zmaguje. V nedeljo so se vršile naknadne volitve v občini Nijemci. Vrženih je bilo 5 list. HSS je dobila 514 glasov in 16 mandatov, hrvatska klerikalna stranka 4 glasove in nobenega mandata, radikalsko - samostojna prva lista 80 glasov in 2 mandata, druga lista 32 glasov in nobenega mandata, lista dr. Nikiča 27 glasov in nobenega mandata. Pri zadnjih volitvah je dobi!a HSS samo 345 glasov. Iz tega je razvidno, kakšno razpoloženje vlada med ljudstvom po groznem umoru 7 Narodni skupščini. — Tudi Beograd ima velik želodec. Po jfdatkih sanitetnega oddelka beograjske >bčine so pojedli Beograjčani lani 8,789.940 Kilogramov govejega mesa, 4. 101.540 kg svinjine, 1,390.000 kg perutnine, 1,498.759 kg svežega uvoženega mesa, 97.643 kg suhega mesa in 687.000 kg svežih, odnosno konzerviranih rib. Vsega mesa so pojedli 16,646.077 kg. Mleka so popiJi 16,560.834 litrov, žganja, vina in piva pa 16,484.215 litrov. Na vsakega prebivalca Beograda je odpadlo lani 83 kg mesa, 56 kg svežega in suhega sadja, 82 litrov mleka, 83 litrov rakije, vina in piva itd. Beograjski listi pravijo, da pričajo te Številke o ze*o slabi prehrani prebivalstva, kar bo pa veljak) samo za nižje sloje, kajti srednji in višji sloji naše prestolice žive zelo razkošno. — Stična. Poštna vožnja Stična - Žužemberk se je izlicitirala na zadnji dražbi dne 26. julija t. 1. za 31.800 Din. — Središče živahne trgovine z lesom, živino in poljskimi pridelki je v bližini tukajšnje železniške postaje. Zato smo prosili poštno upravo, da se poštni urad od farne cerkve premesti h kolodvoru ali pa otvori pri kolodvoru nov poštni iprad. Uprava nam je prošnjo zavrnila. S prošnjo na ministrstvo pa moramo biti uslišani, da dobimo tu poštni in telefonski urad. Po čl. 252 fin. zakona za leto 192S29 je namreč poštni minister pooblaščen, da sme ustanoviti pogodbene poŠte tudi v onih krajih, kjer jih doslej ni bilo. Za novo pošto se poteza pet občin, ki ne bodo odnehale od svoje zahteve, dokler ne bodo uslišane. Poleg železniškega prometa je tu jako živahen promet na državni cesti Ljubljana -Zagreb. — Na lesnih skladiščih so zaposleni moški, pa tudi ženske. Moški nakladajo na vagone trame in imajo 4 Din od ure. Zaposleni so od 4. do 12. ure ter od 13 do 20. ure, da zaslužijo 60 Din. Ženske nakladajo v vagone parkete ter imajo po 30 dinarjev na dan. — Gospodarsko - obrtna razstava v Daruvaru. V Daruvaru se vrši velika okrožna gospodarsko - obrtna razstava od S. do 12. septembra t. 1. Informacije daje Gospodarsko društvo kot zadruga v Daruvaru. — Vreme. Včeraj proti večeru in tudi danes dopoldne se je nekoliko pooblačilo, toda dežja zaenkrat še ni pričakovati. Barometer je sicer nekoliko padel in je kazal danes zjutraj 761.5, vendar pa ni upati, da bi se vreme poslabša1©. Temperatura je znašala danes zjutraj 21. stopinj. Včeraj je bilo jasno po vsej državi. Vročina še vedno pritiska, zlasti v južnih krajih. Tudi v Sloveniji je včera znova pritisnila občutnejša vročina. V Ljubljani smo imeli 32.5 stopinj, ki smo jih občutili tembolj, ker je bilo zelo soparno. V Dubrovniku in Skopju so imeli 36 sjopini, v Splitu 35, v Beogradu in Sarajevu 32, v Zagrebu 31, v Mariboru 29. — Nesreča s koso. V Srednji vasi pri Bohinju se je dne 26. preteklega meseca po nesreči vreza1 s koso v desno nogo 91etni posestnikov sin Anton Soklič. Domači so mislili, da bodo dečka mogH ozdraviti z domačimi zdravili, toda rana se je pričela nevarno gnojiti in so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnico. — Med delom se |e ponesreči1. Včeraj popoldne je med delom na novem litijskem mostu padlo 41Ietnemu delavcu Francu Ur-bancu težko bruno na desno nogo in mu jo zlomilo pod kolenom. Ponesrečenca so prepeljali v ^ubljansko splošno bolnico. — Nresečen padec z voza. V torek popoldne je odšla Bogatajeva družina v Žireh z vozom na poljsko delo. DoČim so ostali delali na njivi, je 91erna domača hčerka ostala na vozu in se igra'a. Nenadoma se je preveč nagnila čez stranico in je padla tako nesrečno na tla, da si je zlomila desno roko v komolcu. Mlado ponesrečenko so včeraj prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer so ji roko uravnali in vloži1! v mavec. — 5. avgusta se vrši velika veselica s pestrim sporedom na Taboru v obližju Zupanove jame, kjer sodeluje godba na pihala. Izstopna železniška postaja Grosuplje, kjer so vozovi na razpolago. 585 Iz Ljubljane —i j Križfšče Resi] e ve ceste in Komen-skega ulice se bo 2. in 3. avgusta tlakovalo zato se vozovni promet te dni preko te točke ne more vršiti. — Skupni prostestni shod nameščencev in delavcev je sklicala v sporazumu z nekaterimi delavskimi organizacijami »Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije«, za petek 3. t. m. ob 8. zvečer v veliko dvorano »Mestnega doma«. Na shodu bodo protestirali proti poslabšanju uredbe o delovnem času in neizvajanju naredbe velikega župana, ie prvi skupni shod nameščencev in delavcev v LjubMani in vsled tega je naravno, da je interes za ta shod med prizadetimi nameščenci in delavci zelo velik. —Ij Mestni gospodarski urad odda brezplačno v Lattermainnovem drevoredu devet suhih kostanjevih dreves revnejšim slojem, stanujočim v mestu, proti temu, da jim do konca avgusta 1928 s štorom vred odstranijo. —Ij Občinstvu sporoča zadruga pekov v Ljubljani, da pekarne ob sobotah ne bodo več sprejemale peko domačega kruha. Po naredbi ve'ikega župana ljubljanske oblasti morajo pekarne prenehati z delom že ob 4 uri popoldne in je radi tega nemogoče prevzemati kruh v peko. Pekovski mojstri bi tudi ob sobotah še prevzemaH kruh v peko, je pa to z ozirom na zgoraj' navedeno naredbo nemogoče, vsled česaT se počenši od 4. t. m. ne bo več sprejemal ob sobotah kruh v peko. 59£>n —Ij Policijske prijave in aretacije. Od včeraj na danes so bile na policiji vložene sledeče prijave: o tatvin, 1 goljufija, 1 poneverba, 1 neprevidna vožnja z avtomobilom in telesna poškodba, 1 poškodba tuje lastnine, 1 karambol voza s kolesom, 1 nedostojno vedenje v javnem lokalu, 2 prekoračenja policijske ure, 1 streljanje in ogrožanje osebne varnosti, 1 beračenje, 1 nezgoda vsled neprevidne vožnje s kolesom, 1 preklic pogrešanca, 23 prestopkov naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratov, 10 prestopkov avto-predpisov in 11 prestopkov cestnega policijskega reda. — Aretirana sta bila Josip Česen radi tatvine in Josip Ž. radi poskusa tatvine žepne ure. —H Fanl Ponlkvarjeva bo kmalu.okrevala. Kakor smo se informirali, je zdravstveno stanje Fani Ponikvarjeve, ki je bila uslužbena pri modistkinji Minki Hrovatovi in se je včeraj zjutraj pri dohodu v s plinom prenapolnjeni lokal svoje delodajalke skoraj zastrupila, danes prav povoljno in bo Ponikvarjeva mogla bolnico že v nekaj dnevih zapustiti. Iz Celja —c Tožba društva Sudmark radi izročitve Celjskega doma v II. instanci zavrnjena. Kakor je znamo, je vložilo potem, ko je prešla lastnina razpuščenega društva »Deutsches Haus« v Celju v last društva Celjski dom, društvo Sudmark v Gradcu po odvetniku dr. Rieblu v Celju proti skrbniku razpuščenega društva »Detitsches Haus< g. Ivanu Prekoršku tožbo, s katero je zahtevalo, da moTa skrbnik izročiti vse premoženje nekdanjega društva ^Deutsches Haus«, torej zlasti hišo v Celju, prej imenovano »Deutsches Haus«, društvu Sudmark in sicer v smislu pravil razpuščenega društva Deutsches Haus. Okrožno sodišče v Celju je tožbi društva Sudmark ugodilo z utesnitvijo, da morata tudi še minister vojne in minister notranjih zadev dovoliti prenos nepremičnin na društvo Sudmark. VVed priziva skrbnika društva Deutsches Haus g. Prekorška, katerega zastopa dr. Brnest Kalan, pa je višje deželno sodišče v Ljubljani spremenilo razsodbo okrožnega sodišča v Celju in zavrnilo tožbo društva Sudmark. —c Nova pošta je pričela poslovati na Teharju. Nastanjena je v prostorih Osvati-čeve hiše. —c Umrla Je v javni bolnici ga. Zalika Reichmannova, soproga nadučiteiia v Sromljah. — Istotam je umrla 421etna Marija D o r a i k, posetnica pri Sv. Krištofu nad Laškem. — V vojaški bolnici je umrl administrativni podporočnik Radomir M i -1 o j k o v i č, star 32 let. —c Stolarno na Teharju, katere lastnik ie g. I. T o m š i č, se namerava baje opustiti. V istih prostorih se bo uredila tovarna za puškina kopita. —c Diplomiral Je v Monakovem g. Zoran L u z n i k iz Celja za inženjerja iz kemično - tehnološke vede. Najboljše, naj t rajne j še, zato 13 najcenejše! Zločinec v ženski obleki Zelo neprijetno pustolovščino je doživel v Parizu 43-letni trgovski nameščenec Paul Wiard, ki se je vračal pozno ponoči domov in je nagovoril na cesti neko devojko. Kmalu sta se sporazumela in Wiard, se je napotil s svojo spremljevalko po bližnjici domov. Naenkrat pa je planil iz teme neznanec, ki ga je zgrabil za vrat in podrl na tla. VViard je začel klicati na pomoč in se otresati svoje spremljevalke, ki mu je hotela potegniti iz žepa denarnico. Na bližnji policijski stražnici so zaslišali klice na pomoč in redarji so takoj prihiteli v zakotno ulico, da rešijo napadenega Wiarda. Napadalec in devo jka sta pustila svojo žrtev in skušala pobegniti. Napadalcu se je res posrečilo pobegniti, devojki so se pa zapletle noge v krilo in tako so jo prijeli. Toda dekle se je obupano branilo in med prerivanjem so presenečeni redarji opazili, da se skriva v ženski obleki moški. Na policiji so ugotovili, da gre za 24-letnega plesalca Henrya Paula, ki je bil že večkrat kaznovan. Preoblečeni apaš ima ženski glas in ženske manire, ker je hermafrodit. Don Louis Bourbonski pripove- Madžarski listi so poročali, da je bil don Louis Bourbonski, ki se je mudil nad leto dni v Pragi, izgnan iz Madžarske, ker je podpisal ponarejene čeke, si izposojal denar, ki ga ni vračaj in se izdajal za sina pokojnega španskega kralja Alfonza XII. Don Louis Bourbonski je poslal zdaj »Pra-ger Tagblattu« pismo iz Aten, v katerem pravi: Sem sin kralja Alfonza XII., ki mi je zapustil znaten del svojega premoženja. To lahko dokažem z dokumenti. Hotel sem se pobotati s svojim bratom kraljem Alfonzom XIII., ki je pa mojo ponudbo energično odklonil. Obrnil sem se na kardinalski kolegij v Rimu, da mi pripomore do pravic. Tudi tu so me odklonili. Ne smete pozabiti, da je moj brat kralj in da je pravičnost slepa. Apeliral sem pozneje na Društvo narodov, pa tudi tu so me zavrnili. Slednjič sem se obrnil na mednarodno razsodišče v Haagu, a zopet so me odslovili, češ, da se jih moje privatne se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le zadeve nič ne tičejo. Moj brat je zelo prebrisan. V Biarritzu in Nizzi je dobro znan in jaz nisem njegova prva žrtev. Njegova žrtev je ostal tudi moj stric don Anton de Bourbon, čigar imetje je pripadlo kralju. Druga njegova žrtev je bila don Fernando de Bourbon, ki se je oženil z najbogatejšo Španko. Mlada princesa je postala kraljičina dvorna dama, njeno imetje je bilo poverjeno kralju, mladega moža so pa vtaknili v norišnico. V Ameriki se je zavzel zame tisk. V drugih državah so nastopili proti meni španski poslaniki. Španska vlada podpira mojo sestrično, bivšo cesarico Žito. MoJ brat je videl v tem nov povod, da me napade in prisilil je madžarsko vlado, da me je kot ameriškega državljana izgnala. Zdaj se nameravam obrniti na ameriški senat, da se zavzame za moje pravice. Odločno zavračam vse očitke, da bi bil karkoli zakrivil. Brata se ne bojim, čeprav je kralj. Borbo proti njemu bom nadaljeval, dokler ne dosežem svojih pravic. Fosgen v - renrirekih V Ameriki, kjer si izmislijo vse mogoče stvari, so si izmislili tudi naslednjo: v Chicagu so policiste začeli obo-roževati s pendreki, ki so na zunaj popolnoma podobni običajnim pendrekom, na znotraj pa se lahko ponašajo z žalostno slavo, da predstavljajo eno izmed najgroznejših orožij, kar jih je izumil človeški morilni instinkt. Posebna cev, ki je skrita v notranjosti udrihala je napolnjena s strupenim plinom fosge-nom, znanim po hamburški katastrofi. Pritisk na gumb in del plina se zakadi v človeka, ki ga je policaj oplazil, ter ga omami. Javnost ameriškega velemesta se je seveda zgrozila nad to uvedbo, ko je izvedela o njej in je zahtevala, naj jo spet odpravijo. Policijska oblast pa je odgovorila v posebni izjavi, da to ni mogoče, ker se je zločinstvo v mestu tako razpaslo in je tako dobro opremljeno z vsem mogočim orožjem, n. pr. z brzostrelnimi topovi in strojnicami, da je treba nastopiti proti njemu istotako z vsem mogočim orožjem. Sicer pa novi pendreki niso tako nevarni, kakor se zdi na prvi pogled, ker ubijejo Človeka šele tedaj, če ga redar trikrat oplazi, to je, če mu trikrat spusti smrtonosni plin v obraz. Debata med policijo in javnostjo še ni končana. Med tem pa je prišla v javnost nova vest. Al Capone, bogati in zloglasni vodja ehicaških banditskih tolp, ki se kreče čisto svobodno po mestu, ker ima vplivne zaščitnike v političnih in upravnih krogih, je izjavil, da se je tudi chi-caško zločinstvo opremilo s plinskimi bombami in da je pripravljeno nastopiti tudi s tem sredstvom, če bi se policija res poslužila svojega ... Na krovu „Krasina" Prof. Samoilovič ima košate brke in skozi velika očala zro v svet njegove srepe oči. Njegove roke so močne, mišičaste in samozavestne. Mož je izboren poznavalec polarnih krajev in to se mat pozna tudi na obrazu. O svoji učenosti govori nerad, pač pa se dela v družbi nevednega in kramlja o malenkostih vsakdanjega življenja. Za ženske ni posebno navdušen. Po njegovem mnenju so ženske na svetu za to, da lajšajo in Silajšajo moškim življenje, na znanost pa nimajo neposrednega vpliva. Pravi celo, da ženski znanostj več škodujejo, nego koristijo. Jutro v kajuti. Kakor v osamljeni hiši, kjer se sliši samo dež in veter. Spanec nam leze na oči. Slednjič se ledolomilec zdrami in začne se običajno vrvenje. "Na valovih ledenega morja se guga karor jajce v kozarcu vode. V veliki kabini stoji star klavir. Nekdo sede k njem in zaigra poskočno melodijo. To je pilot Čuhnovski, ki leta že od leta 1917. 2e opetovano je letel nad polarmini kraji, ki jih dobro pozna. Na krovu stoji šdrisedežni hidroplan tipa Junkers. Vsaka ura prinaša nove vesti in izpremembe v načrtu. Hfoforka za prekooceanske vožnje V Berlinu so preizkusili nov d realni čoln za dve osebi, ki je dosegel rekord* no brzino 128 km na uro. Sestavil se je konsorcij, ki mu je namen, da bi izkoristil motorke tega tipa za preko* oceanske vožnje. Prvi čoln bo izgotov* ljen že v bližnjih mesecih. Dolg bo 36 metrov in bo imel prostora za 30 pot* nikov. Vožnja iz Evrope v Ameriko bo trajala 40 ur. Podpisana izjavljam, da vse obdolžitve proti abs. chem. Fery Schwe!zu, katere me je obdolžila Marija Kralj, niso resnične. 594 Alojzi] a Ragazzl. Stran 4. »SCOVENSKI NAROD, dne 2. avgusta 1928. Stev 175. Edgar Wailace: TRDE PRAVIČNIKI ROMAN. Če se je dr. Oberzohn prestrašil, ko je cul, da je njegova skrivnost izdana, ni tega pokazal na zunaj. Niti ena mišica na njegovem obrazu se ni zganila. »O tem ne vem ničesar. To je izmišljotina ... pravljica. Toda če vi trdite. Mr. inšpektor Meadows, mora biti resnično. Ne, zdi se mi, da so vas zločinci na Curzonovi cesti nalagali. To so ljudje, ki jim je kri in umor zapisan na čelu, ljudje, ki so na najslabšem glasu. Mojo hišo želite preiskati? Izvolite!« Oberzohn je skomignil z rameni. »Niti ne zahtevam, da mi pokažete pooblastilo. Od kleti pa do podstrešja varm je vsa hiša na razpolago.« Ni bil presenečen, ko ga je Meadows prijel za besedo in pozval oba stražnika v sobo. Preiskali so sleherni kotiček in stara kuharica in pol bebasta služkinja nista V tej preiskavi videli ničesar nenavadnega. Umljivo; v poslednjih štirinajstih dneh je bila policija že drugič v hiši. .v ... »A sedaj, če nimate ničesar proti temu, bi želel videti še vašo sobo,« je rekel Meadows. Njegove bistre oči so obstale na otomani ob steni in okolnost, da je Oberzohn sedel nanjo, mu je sumnjo se po-večala »Tisto-le bi si želel ogledati nekoliko bliže.« Oberzohn je vstal; detektiv je dvignil sedež. Odprtina pod njim je bila prazna. Otomana je bila prislonjena k steni, kjer je bilo v zidu pripravi leno globoko skrivališče. Gurther se je bil že davno splazil skozi odprtino na varno. »Kakor vidite... nič.« je rekel Oberzohn. »Toda nemara bi si hoteli ogledati mojo tovarno? Morda se je kdo zatekel med špirovce in zoglenele tramove? Ali na nemara na čoln v mojem doku? Kdo bi mogel vedeti, kai sem vse skril med podgane!« »Vi ste malone zelo pametni in odkrito priznam, da vam nisem kos. Toda v mestu so trije ljudie. ki so vam dorasli. Hočem biti iskren z vami, Oberzohn. Želel bi vas videti tam, kjer vas čaka redna preiskava! Preiskava, ki odgovarja zakonom naše dežele. In uprl se bom z vsemi silami vsakomur, ki bi hotel sam izvajati zakon. Toda nedolžni ali krivi, zagotavljam vas. da bi za ves angolski denar ne hotel tičati v vaši koži!« »Tako?« je vljudno vprašal doktor. »Dajte deklici svobodo in uverjen sam, da se bo vaša nevarnost zmanjšala za polovico. Priznam, da ste zame preveč prevejani. Za detektiva je glupo priznati kaj takega, ali jaz vaši kači ne morem priti do živega. Oni pa bodo prišli!« Starec je nagubal čelo. »V resnici?« je rekel pohlevno. »In, Če smem vprašati, o kakšni kači govorite?« Meadows ni odgovoril. Oberzohn je bil posvarjen. Če se ne bo ravnal po svarilu, bo pač igro izgubil. Nihče ni mogel več dvomiti in on sam še najmanj, da se je vzlic vsem človeškim zakonom in ne glede na kriminalni aparat, ki ga je izumil človeški duh, Oberzohnu z naglimi koraki bližala kazen, ki ji ne bo mogel uteči. Gospodinjska knjiga. Bilo je ob petih zjutraj, ko je z blatom oškropljeni Spanz dre vil skozi meglo in dež po Chilternskem pobočju nizdol, zavil na glavno gloucestersko cesto in sunkoma obstal pred Heary-tree-Farmo. Manfred je skočil iz voza, a še preden je dospel do vrat, jih je bila že teta Akna odprla in ž njenega obraza je čital, da to noč ni bila zatisnila očesa. »Kje je Digbv?« je vprašal. »Odšla je, da poišče glavnega kon-stablerja,« je odvrnila Alma. »Stopite noter, Mr. Gonsalez!« Leon je bil moker od nog do glave. Toda bil je razigran in dobre volje kakor zmerom, ko je odkorakaj v vežo in odložil svoj težki dežni plašč. »Digby seveda ni čul ničesar, Ge-orge.« »Jaz imam nenavadno rahel spanec,« je odgovorila teta Alma, »toda čula nisem niti najmanjšega šuma. Prvo, kar sem doznala, je bilo to, da je neki stražnik potrkal na vrata in mi povedal, da je našel glavna vrata odprta.« »Nikakih sledov?« »O pač!« Šli so v hišo in Alma je vzela z mize majhno črno steklenico s cevko in masko. »To-le sem našla za zolo. Blazinice se ležale na tleh in Mirabela ie. ko se je upirala, raztrgala čipke.« Leon ie odprl petelin in povohal. »Novi plin, ki ga rabijo pri dret ju zob. A kako so neki prišli noter? Ali je bilo kako okno odprto ali šipe razbite?« »Prišli so pri vratih. O tem sem preverjena. In neko žensko so imeli s seboj,« je skoro ponosno poročala Alma. »Kako morete to vedeti?« »Pri stvari je morala biti udeležena ženska. Mirabela bi moškim nikdar ne bila odprla, ne da bi zbudila mene ali Mr. Digbyja.« Leon je prikimal. Njegove oči so se zalesketale. »To je jasno!« je rekeL »Vrhu tega sem na hodniku odkrila sledove ženske noge. Sedaj so že suhi, vendar se Še dobro vidijo.« »Opazil sem Jih,« je odgovoril Leon. »Na levi strani vrat; majhen, šiljast čevelj z gumijevo peto. Mis Leicestrova je ženski odprla vrata, možje so stopila v hišo in ostalo je bilo igrača. Digbyju ne smeš očitati ničesar,« se je proseče obrnil na Georga. »Očitam si sebi,« je rekel Manfred. »Poiccart mi je rekel...« »On je bil tu,« ga je prekinila teta Alma. »Kdo? Poiccart?« Manfred se je zavzel. Gonsalez se je udaril po kolenih. »Naravno! On je bil! Kaka bedaka sva midva! Saj bi si vendar morala misliti, kaj je starega lisjaka nagnalo, da je ostavil dom. Kdaj po priliki je bil tu?« Alma je jela pripovedovati podrobnosti Poiccartovega poseta. Dr, Behounek v Pragi, Nobile v Rimu Dr. Behounek pripoveduje. — Med Nobilom in njegovimi sprem-ljevalci vlada mučna napetost. — Tudi Nemci so Nobila iz žvižgali. Dr. Behounek se je oDelJal v torek zjutraj iz Berlina. Na vseh češkoslovaških postajah so ga navdušeno pozdravljali. V Pragi se je zbrala že dolgo pred prihodom vlaka pred kolodvorom in na peronu velika množica prebivalstva, čim se je vlak ustavil in čim je stopil dr. Behounek na peron so zaorili od vseh strani pozdravni klici. Prvi je pozdravil dr. Behounka njegov brat, ki ga je odvedel v čakalnico I. razreda, kjer so ga čakali številni oficijelni zastopniki in osebni prijatelji. Po oficijel-nem sprejemu se je odpeljal med gostim špalirjem občinstva na stanovanje prof. Feldxa. Zastopniki češkoslovaškega tiskovnega urada, ki so se odpeljali dr. Be-hounku naproti do zadnje nemške postaje, so se informirali o podrobnostih ekspedicije na severni tečaj, zlasti o dr. Behounkovih znanstvenih opazovanjih nad polarnimi kraji. Dr. Behounek je najprei omenil, da je prinesel svoji nevesti darilo od papeževega zastopnika Gianfirancsechiia, ki se na Nobilov nasvet ni udeležil poleta nad severni tečai, marveč ie ostal v Kingsbavu. To je križec, točno posnet po onem. ki so ga vrgli z italijansko zastavo vred na severni tečaj. V nadalinem pogovoru se ie dr. Behounek dotaknil subjektivnosti inozemskega tiska in omenil, da ie bilo tudi poročilo o njegovem pogovoru z berlinskimi novinarji prikrojeno v obliki senzacije. Ovrgel je mnoge trditve inozemskega tiska in omenil, da ie bilo tudi poročilo o njegovem pogovoru z berlinskimi novinarji prikrojeno v obliki senzacije. Ovrgel je mnoge trditve inozemskega tiska o Nobilovi ekspediciji. Po njegovem mnenju je bil Nobile za ekspedicijo dovoli pogumen in pripravljen. Pred svojo rešitvijo je dolgo tajil, da ima zlomljeno nogo. da bi ne razburjal iavnosti. Zato so ga tudi obsodili, da se ie dal rešiti prvi. Iskanje Roalda Amundsena je zelo težko, ker slavni polarni raziskovalec pred svojim poletom ni povedal, v ka* teri smeri namerava ponesrečence iska» ti, niti kako si zamišlja rešilno ekspe* dicijo. Tudi dr. Behounek ie prepričan, da je Amundsen ooletd najprej k Alessandrinijevi skupini. O svojih znanstvenih opazovanjih je dr. Be* hounek pripovedoval, da je marljivo delal do 14. junija, ko je tudi njegov zadnja aparat za merjenje izžarevanja atmosfere odpovedal. Tudi drugi po* goji opazovanja so se poslabšali. Le* dena gora se je krb^la in tik pred re» šitvijo je merilo komaj 300 ;rat 400 metrov. General Nobile je prestopil s svo* jimi tovariši v torek italijansko mejo in prispel v Rim včeraj zjutraj. Na vseh italijanskih postajah ga je občin* stvo ostentativno navdušeno pozdrav* Ijalo, da pokaže svetu, da je inozem* stvo italijanskega junaka polarnih kra* jev po krivici napadalo in žigosalo. V tem je videla italijanska javnost poni« zevanje in žalitev italijanskega narod« nega čuta. Italijani so pa na drugi stra« j ni zelo hvaležni dr. Behounku, da se je tako zavzel za Nobilovo čast. Na meji so Italijani obsipali Nobila in nje* gove spremljevalce s cvetjem. Zlasti navdušen je bil sprejem v Tren tu, kjer so morali karabinjerji Nobilov vagon obkoliti, da so zadržali množico na« vdušenega občinstva. Nobilov vagon je bil okrašen s cvetjem in trakovi v italijanskih barvah. V Rimu je sprejel Nobila guverner princ Potenziani v spremstvu zastopnikov vlade, morna* riškega ministrstva in drugih oblasti. Vig!ieri je prispel v Milan v torek opol* dne. Na kolodvoru ga je pričakovalo mnogo navdušenih prebivalcev na čelu z zastopniki civilnih in vojaških obla* sti. Viglieri je odšel s kolodvora narav« nost k svoji materi. Poročevalcu «Achtuhr Abendblatta» se je posrečilo priti v Nobilov vagon in se peljati z njim od Warnemunde do Stendau. Nemški novinar je med vožnjo govoril z Nobilom in njegovi* mi spremljevalci. Ta vagon je bil za* stražen s policisti in dvema detektivo* ma, vrata so bila plombirana. Prvi mož, ki ga je srečal nemški novinar na hod« niku, je bil duhovnik ekspedicije, ki je na Svalbardu blagoslovil papežev kri« žec. Novinar ga je prosil, naj mu po« kaže generala Nobila. Komaj je stopil pred kupe, so se vrnta odprla in gene* ral Nobile je stal pred njim. Takoj je potožil, da čuti silne bolečine v nogi in da se počuti tudi sicer slabo. Prvo njegovo vprašanje je bilo, kakšno raz« položenje vlada napram njemu v Nem« čiji. To ga je najbolj zanimalo in na postaji Ludwikslust je prosil novinar« ja, naj mu kupi nemške novine in pre« vede vso, kar pišejo o njem. Prosil ga ga je izrecno, naj mu prevede točno vse in naj ničesar ne zamolči. Ko je Nobile zvedel, kaj pišejo o njem nemški listi, je izjavil, da so tudi nemški listi pisali o njem večinoma tendenci j ozno. Opozoril je nemškega novinarja na važno dejstvo, da je ka« pitan parnika «Citta di Milano» sam pošiljal v svet podrobna poročila o ekspediciji, o katerih Nobile ni imel niti pojma. Na vprašanje, zakaj se je dal prvi rešiti, je Nobile odgovoril, da je storil to na izrecno željo svojih spremljevalcev. To lahko vsak hip do« kaže, ker ima priče. Sicer pa zdaj noče reagirati na napade v inozemskem ča* sopisju, pač pa pride čas, ko bo spre« govoril in povedal vse. Tudi vest, da je Mussolini zapovedal vsem članom njegove ekspedicije molčati, po Nobi* lovi trditvi ni resnična. Duce je izra* zil samo željo, naj bi bili udeleženci ekspedicije v svojih izjavah previdni. Nemški novinar je pa med vožnjo ugotovil, da vlada med Nobilom in njegovimi spremljevlci mučna nape* tost. Cecioni je hodil z obvezano nogo mimo Nobilovega kupeja, ne da bi se za generala zmenil. Tudi pozdravil ga ni nikoli, če sta se v vagonu srečala. Noben Nobilov spremljevalec ni stopil med vožnjo v njegov kupe. Iz tega sklepa nemški novinar, da so se udele* ženci ekspedicije s svojim poveljnikom sprli in da sploh nočejo občevati ž njim. Nobile je tudi odklonil prošnjo nekega nemškega fotografa, da bi se dal na postaji Stendal fotografirati skupno s svojimi spremljevalci. Komaj so ga pregovorili, da se je dal fotogra* firati sam. Ko je prispel vlak z Nobi* lovim salonskim vagonom v Halle. so priredili tamkajšnji Italijani generalu svečan sprejem. Ko je pa vlak odhajal, so se čuli glasovi iz občinstva: Kaj je z Malmgreenom? Ko je prispel vlak v Nurnbreg. je prišlo do prvih demon* stracij proti Nobilu v Nemčiji. Na ko* lodvoru je bila zbrana velika množica občinstva, ki je žvižgala in kričala. Zarjoi ori Malmgreenovi materi Kapitan Zappi je prosil mater švedskega učenjaka Mahngreena, da bi jo smel osebno posetiti. V soboto je ostal v ta namen v Stockholmu. Za njegov prihod v mestu nihče ni vedel. Bali so se namreč, da bi ne prišlo do demonstracij in izgredov proti Zappiju kot spremljevalcu nesrečnega učenjaka. Zappi se je pripeljal v Upsalo z istim vlakom, kakor švedski letalci rešilne 'ekspedicije. V Upsali je pa izstopil iz vlaka in se odpeljal v Stockholm z avtomobilom. V mestu ga je že čakal italijanski generalni konzul in z njim je odšel k Malmgreenovi materi, ki stanuje v stockholmskem predmestju Aeppelviku. Poset je trajal nad dve uri. Navzoč je bii tudi zet Malmgreeno-ve matere dr. Fagersen. Razun kompasa, ki ga je izročil Malmgreen Zappiju na ledeni gori. je prinesel Zappi učenjakovi materi tudi nekatere druge predmete, ki so ostali na pa miku »Citta di Milano«. Mailmgreen je hotel poslati materi tudi prstan, ki ga pa ni mogel sneti s prsta, ker mu je med naporno hojo prst zelo zatekel. Zappi je pripovedoval, da je bil Mailmgreen preveč navdušen za nevarno pot po ledu in da je precenjeval svoje sile. Že spočetka ie bil zelo slab tako, da sta morala nositi njegova spremljevalca vso prtljago in živila. Slednjič so mu oči opešale in čutil je, da se mu bliža konec. Zato je pozval svoja tovariša, naj ga zapustita na ledeni gori, češ, da bo živel kvečjemu še eno uro. Legel je v razpoko na ledu, kjer je hotel umreti. Pod nobenim pogojem ni hotel jesti in odločno je tudi odklonil zahtevo svojih tovarišev, da bi mu pustila nekaj živil. Dejal ie. da bi se s tem njegove muke samo poslabšale. Vse prigovarjanje tovarišev je bilo zaman. Ko je umirajoči izročil Zappiju kompas za svojo mater kot zadnji spomin na sina, sta se Italijana od njega prisrčno poslovila in odšla. Šele mesec dni po slovesu, ko sta že izgubila zadnjo nado na rešitev, sta zagledala rusko letalo, ki ju je rešilo. Zappi energično protestira proti trditvi ruskega tiska, da je Čuhnovski opazil na ledu tri može. Po njegovem mnenju je videl ruski letalec na ledu razprostrte letalske hlače in jih je zamenjal s človekom. Še bolj je Zappi ogorčen nad pisanjem nekaterih inozemskih listov, ki so ga obdolžili, da je Malmgreenovo truplo pojedel. Dr. Fagersten je po Zappijevem odhodu izjavil, da je napravil italijanski kapitan nanj vtis poštenega, zna-čajnega moža. Bordeauxke - steklenice 7 decilitrske, 7—8000 komadov, pripravne za ma-linov sok, 3—4000, večinoma češki izdelek, enkrat rabljeno, naprodaj po prav nizkih cenah, tudi manjše količine. 1390 ADOLF HOCffSTADTER, Zagreb. Skalinska u. 4. V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčnoljubljena hčerka, sestra in teta, gospodična Minka Horvat modis tinja, v torek dne 31. t. m. nenadoma preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek dne 2. t. m. ob pol 5 uri popoldne iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče na Vič. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1928. Žaluje ča rodbina Horvat. Makulaturni papir kg a Din 4*-orodaia uorava ..Slov. Naroda.* CNJiGE. 5ROŠURE. ČASOPISE, VSAKOVRSTNE TISKOVINE ZA DRUŠTVA. POSETNICE, OSMRTNICE I.T.D. I.T.D. IZDELUJE LIČNO. HITRO IN POCENI narodna tiskarna i L3UBL3ANI KNAFlOVA ULICA ŠTEV. 5 Dijaška stanovanja preskrbuje ga. Likar. Poljanska cesta 87. Vila Bergman. 1408 Kupim hišo po možnosti novo grajena blizu centra. Cena 120—150.000 pod šifro *do 150.000« 1409 Prodam poceni dainsko večerno toaleto. Kdo pove uprava Slov. Naroda 1403 Proda se eleganten voz (Jagdgummirad* ler) v dobrem stanju. Poizve se: Sv. Petra cesta 71. 1406 Prazno, čisto sobo, v sredini mesta s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, išče gospod do 15. avgusta. Pismene ponudbe pod »Bled« na upravo »Slov. Narodac/1391. Iščemo vestnega, energičnega in treznega tovarniškega vratarja z znanjem slovenščine m nemščine v govoru m pisavi za takojšnji nastop. S službenimi prejemki ni zvezano naturalno stanovanje. Upokojeni orožniki in kompetenti sličnih poklicev knajo prednost. Pismene ponudbe z navedbo zahtev na Zadružne papirnice Vevče, Goričane ta Medvode d. d., Vevče pri Ljubljani. Maline kupuje Lovro Sebenik, Ljubljana, Kne» zova ulica. 1405 Kupi se pocew note za klavir - trio. Pismene ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »trio« 1402. Službe isce konc. zid. mojster kot delovodja alri poliT pri večjem podjetju z spričevali. Tudi na j>rskušnjo. Sel bi tudi v fnozemstvo. Cenj. ponudibe na upravo lista do 15. avgusta pod »Samostojna moč« 1404 Dvosobno stanovanje s kuhinjo išče uradniška družina. Vselitev l. avgusta. — Ponudbe pod «Avgust 1252» na upravo «SL Naroda*. Trgovski pomočnik (mlajša moč), Izurjen v manufakturi, išče statno službo v večji trgovini v LJubljani Ponudbe na i-jravo Ista pod »Juti 1222«. Pazite na obleke m si veBko. veliko Lahko pri* hranite, če to daste Čistit ki barvat * kemično pralnico. k|er je cena najnižja bo najbolj solidna po« ttreiba Anton Boc, LJUBLJANA Selenbargova ol st. 6, l - to var m Vič-Olince. 1 ZADRUŽNA HRANILNICA reg. pos* in gosp. zadruga z o, z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19 r'odelju t vsakovrtne Kredite, eskomtira menice, inka- Sprejema nranilnt vloge na knjižice ali v tekočem sira fakture ter Izvrsuie razen deviznih in valutnih vse računu ter In obrestni* oo dogovoru najugodneje = v bančn< ^tro^o