168. Itronta.
V Ljubljani, v soboto 30. julija I9Z1.
LIV. leto
Imnaja vsak daa papoldna, amaauU asasl|a te
•nserati t Prostor 1 jr/jk X 54 m/m as male oglase do 77 m/m višine 1 K, od 30 m/m visme dalje kiipfljski ia uradni oglasi 1 m/m K 2*—* notice« poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m KV-. Poroke, zaroke 80 Zenitne ponudbe, vseka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popast
Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
K.
OpravnlatTO ^Slov. Naroda1  in „Naroda* Ttakaraa" Knaflova
ulica it 5, pritlično. — Telefon it 304. 'II i B^MnM»aaaaaaaaaaaaan««nnn«MaaaM
valja v
I4«*t|aat In p« poitt i V inomeaaatvo i
celoletno......K 480-—
polletno ....... *240-—
3 mesečno......«120—
Pri morebitnem povišanju se bna daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljeio v orvič naročnino  vedno   tf0T po nakaznici. Na samo pismena naročila brez noalatve denarja se ne moremo ozirati.
MSiowenskl Vnroi1 v Jmajaalavillt
celoletno naprej plačan • K 300 — polletno. 150*— S mesečno .  ...... 75*—
1     - .....m 25—
Dredniitvo Nf lov. Naroda" Knaflova ulica it 3, I. nad siroto
Telefon itov. 34.
Doplae »prejema le podpisane in zadostno frankovaoo. ■npr   Rokopisov nn vrača. TTS
Posamema štev?3ks velia V20 K
Poštnina platana v gotovta!.
Ljubljana in Trst.
Gladna Rusija.
V italijanskih tržaških listih se v fcadnjem času čitaj o obupne tožbe o slabi trgovini Trsta. Navajajo se različni vzroki, nihče pa še ni povedal pravega vzroka temu propadanju, ki nI $amo hipno, ampak bo trajno ali pa se bo še stopnjevalo,
Treba je, da posežem nekoliko nazaj v leto 1919. Po polomu so zasedle Italijanske čete premirno Črto. Id je na severu segala čez Logatec do blizu Vrhnike. Zaradi dolgotrajne vojne je primanjkovao vsega blaga; naravno je bilo, da si trgovci nabavijo kakor hitro mogoče dovolj blaga, ker potreba je bila velika. Ker je bila v Ljubljani trgovina vedno dobro razvita in Trst najbližje italijansko mesto, je vse drvelo v Trst. Takrat je imel Trst pač zlate čase in pozneje seveda tudi Ljubljana. Ker je bil železnični promet v Italiji še vedno slab in zamuden ter se je tudi pokradlo na milijone, so začeli voziti iz Milana in Turina kar v kamionih. Tako so je dosegel višek do 100 avtomobilov na dan, ki so drdrali Čez Logatec v Ljubljano in tudi v Zagreb.
Trst je bil znan, kar se tiče trgov-stva, le trgovcem s kolonijalnim blagom, d očim mamifakturisti niso nikdar iz Trsta naročali blaga. Neznatne izje-
Se so tvorili le kraji blizu Trsta in pa rvatska, Dalmacija.
Tržačani so pač mislili, da bo ostalo vedno tako, Jugosloveni pa smo jim že davno prej prorokovali, da bo sreča trpela le toliko časa, dokler ne začneta Češka in Nemška Avstrija izdelovati dovolj blaga. Danes se že dobi nekaj blaga iz Češke in Avstrije in ga bo čim-dalje več. Vzrok, da bodo naši trgovci rajše segali po nemškem blagu (tudi tisto, kar prihaja iz Češke je skoraj vse le od Nemca, Žida, čeprav se to nikoh* ne pove), je sledeči:
Italijanska, toliko hvalisana industrija se z bivšo avstrijsko niti od daleč ne da primerjati. To mi potrdi vsakdo. Niti blago samo niti vzorci, ne barva, ne mera ne vzdržuje konkurence. Če je avstrijski tovarnar poslal kos s 30 metri, si dobil tudi res 30 metrov, pri italijanskem blagu se pa ne more nikoli vedeti, ampak se mora vsak kos zmeri-rf. Tako sem enkrat zmeril 4 kose po 30 metrov, pa je pri vsakem manjkalo po 70 do 80 centimetrov, torej kar 3 metre blaga po 10 lir. Blago je neenako, na več krajih pomazano, utrgano, sredi kosa najdeš velike luknje, napake, oljnate lise itd. Površnost nesolidnost povsod. Zelo redki so kosi, ki so brez napak. Bivši dobavitelji so se prilagodili okusu svodih odjemalcev in prinesli
vedno kaj novega, finega. Priznati moramo tudi, da ima naše ljudstvo iako dober okus. Od začetka je pač bilo vse dobra kar se je dobilo, sedaj pa je zapihal že drug veter. Ljudje zahtevajo dobro blago ter rajše plačajo dražje, kakor da bi kupovah slabo italijansko blago. Trgovci bodo tudi rajše kupovali dobra solidno blago iz že znanih tvornic ter se ne bodo prav nič jokali za italijansko robo, s katero se ie treba vedno jeziti.
Kolikor več bo prišlo v Jugoslavijo tekstilnega blaga iz Češke ali NemSke Avstrije, toliko manj bo prodala Italija. Tu ne pomaga nobena trgovska pogodba. Nihče ne more siliti trgovcev, da bi kupovali manjvredno italijansko robo. Ni pa tudi kriv propadanja morda bojkot trgovcev, kakor je nedavno tožil neki italijanski potnik v listih. Ljudstvo se samo odvrača od italijanske robe, ker je slaba. Saj se še celo v Ljubljani po izložbah vidi na pr. sifon z italijanskim zlatim napisom, ki ie pa obrnjen narobe, da se italijanskega napisa ne vidi. Značilno dovolj! Sicer bi pa z czi-rom na počenjanje fašistov bil pač na mestu intenziven bojkot vsemu blagu, ki ga lahko kupimo drugod.
Upoštevati je seveda še v zadniem Času tudi splošno stagnacijo povsod, padanje cen, rezerviranost občinstva itd. Ali to bo minulo in trgovina se oživi Toda tisti zlati časi za Trst v pogledu manufakturne stroke ne bodo DriŠli nikoli več. Bili so časi, ko so nekateri naši ljudje italijanskim agentom v Ljubljani pred »Slonom« ali »UnionorrH delali velike poklone ter poljuboval skoraj roke. — Tempora mutan tur!
Nujno je želeti, da storita naš prvi kr. pokrajinski namestnik firibar in njegov naslednik v praškem ipjjosloven-skem poslaništvu, dr. B. Vošnjak v zvezi z ljubljanskim češkim generalnim konzulom dr. Benešem čim prej vse, da se vzpostavijo redne trgovske zveze s Češkoslovaško in Jugoslavijo! Geslo Svoji k svojim! mora vladati tudi v industriji in trgovini; navezani smo drug na drugega, torej pomagajmo si!
Nekaj se bo gotovo še vedno kupovalo iz Italije, ker ima cenejše delavske moči in njena valuta je sedaj precej dobra; vendar bo imela vedno lin d o konkurenco s strani Češke in Avstrije; ko si bo ta slednja malo opomogla ter začela več proizvajati, bo to Italija še bolj občutila. Ako pa bo fašizem deloval tako naprej, naj njena industrija računa tudi z bojkotom, ki bo gotovo prišel.
Manu tak turist.
Vojaška konvencija s Češkoslovaško.
— Beograd, 29. julija. (Izvirno) Vojvoda Peter B o j o v i ć in gene« ralštabni polkovnik Kalafato* vič sta odpotovala v Prago, kjer
se podpiše vojaška kon venci ia s Češkoslovaško republiko. Imela bosta daljše konference z zastopnis ki češkoslovaške vojske.
Boljševiška blaznost in komu* nistovski zločinski sistem sta pa* hnila Rusijo v naitrašnejšo nesrečo. Ljenin in Trockij sta dogospo; darila: Rusija umira od sladu in kužnih bolezni. Slavni ruski pisatelj Maksim Gorki j, ki ie tudi med zna* nimi stebri boljševizma, je naslovil na francoskega pisatelja Anatola Francea in špan. pisatelja Blasca Ibaneza v Toledu sledeče pismo:
»Bogate ravnine jugovzhodne Rusije je zaradi strašne suše zadela težka neplodnost. Ta nesreča preti zdaj milijonom ljudij s smrtjo od gladu. Opozarjam na to, da sta voj; na in državljanska vojna silno izčr* pala ruski narod ter da sta njegova fizična vztrajnost in odporna sila proti boleznim oči vi dno oslabljeni. Zemlji Tolstega, Dostojevskega. Mendelejeva, Mursorgskega in dnu gih velikih mož svetov, glasu pre* ti j o črni dnevi. Jaz sem toliko srčen in verujem, da kulturni ljudje Ev» rope in Amerike razumevajo tra* gični položaj ruskega naroda in da mu bodo nemudoma priskočili na pomoč ... Prosim vse poštene lju* di, naj nesrečnemu ruskemu naro* du po glavnih pokrajinah pomore j o z živežem in zdravili!« — Maksim Gorki j prosi Evropo in Ameriko milosti in sočutja za stradajoče rvu ske pokrajine, ki jih je uničila bolj* ševiška vlada! Gorki i, Ljenin in Trockij z oklopnimi vlaki naskaku; jejo ruske kmete, iim ropajo pri* delke ter jih odvažajo v ruska me* sta. Boljševiški vladarji, njih zaup» niki in rdeči vojaki žive v razkošju, a ljudstvo, srednji stanovi in kmet« je, poginjajo od gladu! Gorkii ni imel obsodbe za boljševiške zločine za rabeljske podlosti boliševiških »črezvičajk«, ki so pobijali in obe* šali naiboliše ruske može in žene, a zdaj Gorkij projači živeža in zdra; vil za one Ruse, ki so jih boljševiki oplenili! Kdo jamči, da ne bodo boljševiki podarjeni živež zopet sami med seboj razdelili, a da ne bodo kmetje in drugi neboljševiki vendarle poginili od gladu? Gorki] je nesramen celo v tem pismu, s ka* terim modelu je. Piše namreč: »Jaz mislim, da bi se morali te pomočne krize za ruski narod udeležiti s po* sebno vnemo baš oni, ki so trkom sramotne vojne hujskali ljudi proti ljudem ter s propagando rnržnie u« bili plemeniti vpliv onih lepih idej katere si je priborilo človeštvo z ve; Hkim trudom, ki so jih ubile neum* nost, zavist in lehkomiselnost.« Boliševiki pa so celo po voini huj; skali na uboj in rop,   sejejo za*
vist in mržnjo še dandanes, raz; vijajo velezločinsko propagando po vsem svetu ter so zatrosili strup komunizma po vsej Evropi! Boli* ševiki so zanesli svoj otrov v Nem; čijo, v Francijo, na Češka, na Ogr; sko in v Jugoslaviji gledamo vedno znova ostudne sadove boljševiške setve.
A tudi ruski patrijarh Tihon se je obrnil za pomoč na Anglijo in Ameriko. Pisal je obupno pismo nadškofoma v New Yorku in Can« terburvju, naj se zbirajo za ruske stradajoče nesrečneže žito in zdra; vila. »V Rusiji vlada glad,« piše pa; trijarh. »Velik del te zemlje ie obso; jen na gladno smrt. Po pokrajinah, ki so bile nekdaj žitnice Rusije, je suša uničila letino. Glad pa sprem; Ijajo kužne bolezni. Nagla pomoč v največjem obsegu je nujno po» trebna. Vse bojazni pred novim res dom (!) je treba pozabiti. En narod umira! En narod izgublja svojo bo* dočnost, ker prebivalstvo ostavlja svoja polja ter se vleče proti vzhodu kričeč »Kruha!« Zavlačevanje grozi liudem z nesrečami, kakršnih doslej še niso pretrpeli. Pošljite ta; koj žita in zdravil!«
Iz Moskve poroča i o, da je le; tina popolnoma propadla. Po guber* ni j ah Herzon, Astrahan, Ufa, Sara* tov, Samara, po crnomorski, tatar* ki in po bakširski in deloma kuban; ski guberniji je suša uničila vse.
Iz Kodanja poročajo, da beže trume strada jočih Rusov v Sibir j c in Turkestan. Velik del pa je po; begnil v guberniji Moskva in Pe* trograd. Ker je med njimi mno£o okužencev, je nevarnost, da se ko; lera raznese po vsej Rusiji. Vlada je odredila, da se morajo cepiti pro; ti koleri vsi železničarji, bolničarji in vse osebe, ki so zaposlene na že* lezniških restavracijah in ki razde; lujejo živila. Vlada je pozvala vse državne ekonomate. da naj poro; Čaj o nemudoma o stanju svojih žitnih zalog. Nadalje je mobilizira; Ia delavce, da z največjo naglico odpravljajo žito v stradajoče kraje. Gorki se je obrnil tudi na nemške; ga pesnika Hauptmana na pomoč. Brzojavil pa je tudi predsedniku češke republike Masarvku, naj sto; ri vse, da pošlje tudi Češka čim več žita stradajoči Rusiji. V Moskvi so že izbruhnili nemiri zaradi glada. V Minsku so se začeli pogromi proti Židom, v Astrahanu pa pobune za; radi kolere. Najprej so bili pomor; jeni vsi zdravniki, potem ljudski poverjeniki in potem veliko število inteligence.   Sovjetska   vlada roti
kmete, naj ji zaupajo in naj nikar ne beže. češ ds* so ceste in poti v takem stanju, da so nevarne za lju* di in živali. V Jugoslaviji je ainogo ruskih begune.v, in značilno je, da se skoro vsi ti gladu v Rusiji vest« le ter so prepričani, da bo le popol« ni gospodarski polom odprl oči tudi današnjim zaslepljenccm, med. V a* terim! je največji slepec baš" M A« sim Gorki.
Število stradaj« čih znaša nnd 10 milijonov! Po južni Rusiji, slasti po mestih, divja kolara. Funt kru* ha, ki je stal še pred r^'r dna vi 2700 rabljev, stane danes že 4000 rub* Ijev; funt sladkorja stane 30.000, funt krompirja 1800 rub! je v.
Uboga Rusija, rak lni razkošno bogata, kako globoko si padla po krivdi boljševiškega komunizmal In teaa komunizma si vendar še že* le nekateri jugoslovanski Mazniki. Našo državo hočejo pahniti v enak pekel, kakor je nastal v Rusi i i. In vlada teh zločincev ne spravi tj* kamor spadajo . ..
Rusija je bila in ostane ljubko* na po vseh pravih Slovanih. A Ru* sija brez boljševikovi Rusiji je tre« ba pomagati: toda mhče ne bo po* magal — boljševiškim krvolokom in zastrupi je val cem sveta.
Kako $$Uml8$a m.$M
bOlS£aiS*hfi D Jliigosls-
Maribor, 28. julija. Mariborski obmeini kontrolni organi so v zadnjem času prišli na sled sistematičnemu vtihotapi j an ju ruskih boljševiških agitatorjev in emisarjev v Jugoslavijo. Se vedno prihajajo mnogoštevilni transporti bivših vojnih ujetnikov iz Rusije. V Mariboru morajo ti transporti v karanteno in jih potem odpošiljajo dalje v domače kraje. Pri zadnjih transportih pa se ie pojavilo čim dalje več »bol j ševi kov«. Naša so<U ba o teh transportih je bila nepo* polna. Res je, da se mnogi ujetniki vračajo revni in raztrgani, ki bo skrajno nezadovoljni z razmerami v Rusiji, čemur dajejo takoj. Čim stopijo na naša državna tla, duška in vsakomur radevoJje opisujejo sovjetski režim in n^ega krutosti. Med vsakim transportom pa jt mnogo takih, ki so prepričani, sfa* natizirani boljševiki, a so elegantno opravljeni, preskrbljeni z velikimi vsotami denarja ni nosijo nri sebi veliko dragocenih stvari. O priliki zadnjega transporta so našli pri nekem takem boljševiku toliko in takih dragocenosti, posebno fineg«
Alfonz Daudet:
Tartarin na planinah
Roman. Prevel dr. Ivo Šorli.
»Vse v redu?« je vprašal vrli Tartarin z zmagoslavnim in veselim glasom, v katerem ni bilo niti sledu kakega strahu pred morebiti nimi nevarnostmi; zakaj zadnji njegov dvom. da je v Švici zgrajeno vse samo na prevari, je izginil prav davi pred obema Grindelwald; skima lednikoma, kjer je bil pred vsakim vhod z železnimi vrati, a nad njim napis: »Vstop v ledenik: 1 frank petdeset.«
Brez skrbi je torej lahko užival ta svoj triumfalni odhod in slast, da ga vse gleda in vse občuduje, posebno vse te poredne mlade »misses« s svojimi gladkimi mladeniškimi fri* zurami, ki so se tako ljubeznjivo norčevale iz njega na Rigi * Kulrnu, a morale zdaj strmeti, če so primerjale tega majhnega moža s to ogromno velegoro, ki ji bo on kmalu na te* menu. Ena je slikala v svoj album njegov pors tret, druga se je čutila srečno, da se lahko do* takne njegove paliee.
»Čimpejn ... čimpejn!« je naenkrat za* kričal dolg, pošasten Anglež z opekasto kožo ter pritekel s čašo in steklenico v rokah, Pri«
34     [silil je junaka, da je trčil z njim, potem pa pri* stavil:
— Lord Chipendale, sir. In vi?
— Tartarin iz Tarascona.
— Oh! ves, Tartarin ... Zelo lepo ime za konja, je menil lord, ki je moral biti hud sportsman.
Tudi avstrosogrski diplomat je prišel in stisnil planin če vo roko med svoje doprstne rokavice. Najbrže se mu je nekako zazdelo da sta se že videla kje. »Zelo me veseli, zelo me veseli!« je za jecljal večkrat po vrsti, ker ni vedel, kako bi končal. No, končal je, kakor vedno pri enakih prilikah: »Moj poklon vaši gospee!«
Toda vodnika sta postaja nestrpna; treba je bilo priti pred nočjo v planinsko kočo. kjer bi za nocoj prenočili. Zato pa niso utegnili iz5 gubiti niti minute več. Tartarin ju je razumel zato se je na vse strani priklonil, se očetov* sko nasmehnil porednim Angležinjam ter glasno zaklical:
— Pascalon, zastavo!
Zastava je zavihrala, junaki so se odkrili; zakaj v Taraskonu se hoče ljudem vedno malo teatra. Z dvajsetkratnim: »Živio predsednik!« »Živio, Tartarin!« »Šu, šu, šušur!« se je kolona naposled razvrstila: naprej sta stopala vodni; ka z nahrbtnikoma, z živili in butarami drv; potem Pascalon s oraporjem: nato P. P D., na*
posled odposlanci, ki so ga imeli spremiti do guggiškega lednika. Tako je bil ta sprevod še najbolj podoben procesi ii kie na kmetih.
Naenkrat je zakričal komandant hude prestrašen:
— Orpo, volil
Nekaj živin čet je po kotlinah mirno mu; lilo nizko travo. Stari vojščak pa je občutil že od nekdaj pred njimi nervozen, nepremagljiv strah, in ker ga niso mogli pustiti samega, so se ustavili tudi ostali člani zastopništva. Pa; scalon je izročil prapor enemu izmed vodni; kov, potem so še enkrat objeli predsednika in mu v vsi hitrici ponovili svoja priporočila On pa je s srepim pogledom na krave napra--vil slovesu kratek konec.
— Z Bogom!
— Le poslušajte nas, kakor smo rekli! In so se ločili. Na to, da bi bil hotel kdo
iti s predsednikom in se mu ponudil, nihče še mislil ni. Vraga, bilo je vendar malo previso* ko! Bolj, ko se je človek bližal, večja je poštar jala vsa stvar. In prepadi so se kar pred očmi odpirali, a grebeni se dvigali v takšno belo zmedo, da si moral dvomiti, ali je sploh mo; goče čez. Bilo je že bolje, gledati iz hotela, kako se zaključi ta reč.
V vsem življenju ni bila predsednikova noga seveda še nikoli na kakem ledniku. Na taraskonskih gričkih, stisnjenih in suhih kakor
[toliko duhtečih rastlin v škatlji, bi bil snega tn ledu kajpak zaman iskal. No. vendar se mu je prvi pogled na Gui^i zazdel nekoliko znan in ga je spomnil njegovih lovov v Provansi. čisto na koncu ComorLjua proti morju.
In tudi veter, ki je prihajal od ondot, je bil prav tako oster kakor zdrava mrzla mor« ska sapa.
»Ne, hvala. Imam svoje krampeže,« je od« klonil Tartarin, ko mu je vodnik ponudil ne« kake volnene galoše, da si jih obu je čez čev* lje. »Krampeže Kennedv ... izboljšanega si« stema, jako udobne ...«
Kričal je. kot da govori z mutcem. Men# da je mislil, da ga bosta trda Nemca Inebit in Kaufmann tako vendar bolje razumela. Isto* časno si je na grobi ji sedeč navezal z jermen! nekake železne košpe s tremi velikanskimi trdnimi kremplji. Stokrat že jih je bil poskusi! te Kennedvjeve dereze na svojem vrtu, a tu ga je le čakalo veliko presenečenje. Pod ju* nakovo težo namreč so se vsi trije čavlji po* greznili tako globoko v led, da se je zaman na» penjal, kako bi jih spet izpustil. In evo ga uho. gega Tartarina, kako se, pribit k tlom, poti, ka« ko kolne, kako z rokami in s svojo palico ob* upno telegrafira po zraku, pa mora naposled, hočeš nočeš, poklicati na pomoč vodnika na* zaj. Moža sta namreč mislila, da imata opra* viti z že izkušenim planincem, in sta bila od* šla naprej« <
«
2 stran
.SLOVENSKI NAROD-, dne 30. julija 1921.
Jtev. 1G3
blaga in perila, da je moral plača ti 8000 dinarjev carine. Našli so pri nekaterih mnogo zlata ni celo bi* sere.
Obmejni kontrolni organi so v zadnjem času našli pri teh trans* portih tudi izrecno mnogo bolj ševi* ške literature, raznih knjig, komu« nisticnih listov, ilustracij in propa* gandnih brošur v vseh mogočih jezikih. Kar na skladanice jih sku« šajo ti boljševiški emlsarji vtihota* piti v Jugoslavijo.
Velikanski pa je razloček med temi boljševiki in našimi komuni«
sti*domačini. Komunisti so v na« stopu strahopetni. Ti boljševiki pa napram uradnim organom, če jih zasačijo, skrajno predrzni in imper* tinentni. Brezobzirni so v nastopu in govoru. Posebno važna je tudi okolnost, da se med te transporte vedno skušajo vtihotapiti in vriniti pravi ruski bolje viški agitatorji. Ti imajo nalogo, da širijo med maso za sovjetsko Rusijo ugodna poroči* la. Vtikajo se v vsako debato in skušajo ovreči vsa za sovjetski re* zim neugodna poročila zapadnoev* ropskega časopisja.
Sefa zakonodajnega odbora.
— Beograd, 29. julija. (Izvirno.) Zakonodajni odbor je imel včeraj ob 10. dopoldne svojo tretjo sejo pod predsedstvom dr. NinčiĆa. Na dnevnem redu je bila: 1.) volitev prvega podpredsednika in 2.) razprava o nacrtu zakona za zaščito države. Za prvega podpredsednika je bil namesto dosedanjega odstopivšega poslanca Juraja Demetrovića izvoljen poslanec dr. Gregor Žerjav.
Po končani volitvi se je takoj pričela načelna debata o zakonu. Republikanec poslanec Gjonović je vprašal, zakaj se je dovolil skrajšani postopek razprave. Minister notranjih del Pri-blčevič" mu je pojasnil, da je skrajšani postokek utemeljen v § 1S3. ustave. Zakon izvršuje le revizijo Obznane. V debato je posegal tudi komunist Kaclero-vic. Odbor je pritrdil stališču ministra Pribičevica, Za skrajšani postopek so glasovali z veliko večino glasov: de-
mokratje, radikalci, muslimani, nekateri zemljoradniki in zastopniki SKS. Proti so glasovali komunisti, Gjonović in Kristan.
Za tem se je pričela specijalna debata o posameznih točkah in členih zakona. Komunist poslanec Kaclerović je tudi v specijalni debati napadal in kritiziral vlado, zagovarjal taktiko komunistične stranke in skušal odvaliti odgovornost stranke za atentate in teroristično akcijo na anarhista Kaclerović je zatrjeval, da je le > Obznana.« povzročila atentate. Odgovarjal mu Je minister Pribičević, ki je v daljšem govoru podal vse podatke in rezultate sedanje preiskave. Ob 13 je bila seja prekinjena. Nadaljevala se je ob 17. in končala ob 19. Danes dopoldne se razprava v zakonodajnem odboru zaključi, na kar bo zakon predložen takoj plen mu zakonodajne skupščine.
Politične ueifi.
= Shod demokratske stranke za dvorski okraj. Krajevna organizacija JDS je snoči ob 8. priredila pri Mraku na Rimski cesti dobro uspel shod, na katerem je zbranim somišljenikom obširno in stvarno poročal poslanec Reisner o delovanju demokratske stranke v konstituanti. Glavno delo je bilo v ustavo tvornem odseku. Med prvimi zakoni, ki pridejo na vrsto sedaj, bo službena pragmatika javnih nameščencev. Te dni se snide skupščina, da sklene jak on v varstvo države in državljanov. Zopet bodo kričali opozici-jonalci, da je zakon reakcijonaren. Toda zakon ne bo oviral poštenega dela in govora, nego bo ščitil poštenje, red in mir. Tak zakon pa ni reakcijonaren, nego si ga žele vsi Jugosloveni, ki imajo vest in Čast. Na predlog občinskega svetovalca in učitelja g. Šuklja je shod izrekel soglasno zaupnico poslancem demokratske stranke.
— Kraljevski in pokrajinski namestniki. Odkar je stopila v veljavo ustava kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev, se mnogo govori in še več piše o kraljevskih namestnikih in skoro prav nič o pokrajinskih namestnikih, dasiravno prihajajo sedaj samo prav ti zadnji v poštev. Ker je med prvimi in drugimi velikanski razloček, zato naj na kratko pojasnim to zadevo. Ustava določa v VT. oddelku (§§ 60. do 68) natančno vse potrebno, kako izvršuje kraljevsko oblast namestništvo, L) če je krali nedoleten in 2.) če ie zbog duševne ali telesne bolezni trajno nesposoben izvrševati kraljevsko oblast. Namestniška oblast pripada v zmielu § 61. ustave po pravu prestolonasledniku, ako je polnoleten. Ako tudi prestolonaslednik iz spredaj navedenih vzrokov ne more izvrševati namesrniške oblasti, izvoli narodna skupščina s tajnim glasovanjem tri kraljevske namestnike. Iz povedanega je razvidno, da so kraljevski namestniki le tisti dostojanstveniki, ki prevzamejo v primerih, ki jih predvideva ustava, kraljevsko oblast. — In kaj so pokrajinski namestniki in s kakšno nalogo so le - ti poverjeni? Prvi odstavek: §134. ustave pravi: >Ko stopi v veljavo ta ustava, ostanejo začasno 6edanje pokrajinske uprave, vsaka na čelu s p o -krajinskim namestnikom, ki ga imenuje kralj na predlog ministra za notranje zadeve. Pokrajinski namestnik izvršuje pokrajinsko upravo po šefih oddelkov pod neposrednim nadzorom mini etra za notranje zadeve, in kot organ pristojnih ministrov, na podstavi dosedanjih zakonov in uredb (na-redb)«. Pokrajinski namestniki ostanejo na svojih mestih le toliko časa, dokler bodo trajale sedanje pokrajinske uprave, oziroma dokler se ne bo razdelila država na oblasti z velikimi župani na čelu. Seveda ni nič napačnega, če se pred naslov pokrajinskega namestnika postavlja kratica >kr.<, saj je bil tudi pod Avstrijo vsak namestnik ali deželni predsednik >c. kr.c.
= Atentat na regenta zasnovan v komunističnem parlamentarnem klubu. Iz Beograda javljajo: Na podlagi izjav, ki jih je atentator Stejič podal pri včerajšnjem zasliševanju in kjer je izjavil, da je dobil nalog za atentat na regenta v sobi komunističnega kluba v parlamentu , se pričakujejo še nova odkritja in nove preiskave, ki bodo odkrile nove napadalce na ministrskega predsednika in na regenta. — Zanimivo je, da so bili atentatorji prijeti na podlagi anonimnih ovadb mestni upravi beogradski in da so bile navedbe popolnoma točne. Vse kaže, da fe poslal ovadbo kak komunist, kateremu so bile vse teroristično organizacije dobro znane.
= Nove aretacije komunistov. Beograd, 29. julija. V Smederevu so prijeli komunističnega odbornika Soldatovića, Pri preiskavi v njegovem stanovanju so našli večjo množino municije in bointa, ki, jih, je malo p*$J akril jR j£j
sednjem vinogradu. Pričakujejo, da bodo prijeli še enega odbornika. Včeraj in snoči so oblastva izvedla več hišnih preiskav.
— Obsojeni komunisti. Split, 28. julija. Policija je obsodila več komunistov, ki so bili udeleženi pri spopadu povodom manifestacije za Draškoviča, na večmesečni zapor in izgon iz Splita.
Posledice komunističnega terorja. Po naredbi ministrstva za notranje stvari je beogradska policija ponovno zatvorila krojaški sindikat, ki je bil v rokah komunistov in ki je bil gnezdo komunistične propagande. Razen tega je odrejeno, da se zatvori tudi rudarski sindikat.
= Kako so glasovali primorski poslanci k predlogu zaupnice vladi. Iz
Kima poročajo: Poslanci iz Julijske Benečije so glasovali k predlogu zaupnice vladi takole: Z d a so odgovorili: Pogačnik, Suvich. De Berti, z n e pa: Banelli, Giunta, Albanese, Bilucaglia, Bombacci in Tuntar. Poslanci fašistov vodijo brezglavo politiko in ni nobene enotnosti v njihovem političnem postopanju. Zato delajo Primorju le škodo. Tzmed jugoslovenskih poslancev je bil navzoč samo dr. Podgornik, ki se je pri glasovanju odstranil.
= Ukradeni ruski diplomatični akti. V Charlottenburgu so udrli v stanovanje bivšega ruskega polkovnika Frevberga napačni detektivi, ki so v navzočnosti njegove žene in ruskega kapetana Bulugena z orožjem v roki ukradli vse diplomatične spise, ki so jih našli. Polkovnik Freiberg izjavlja, da so roparji izvršili tatvino po nalogu ruske sovjetske vlade in da so ukradeni akti gotovo na varnem pred nemško policijo. Ukradeni spisi vsebujejo važne podatke o beloruski armadi in o umoru carja. Berolinsko policijsko ravnateljstvo je razpisalo 10.000 mark nagrade za onega, ki bi mogel izslediti roparje.
= Nemške žrtve v svetovni vojni. Osrednji statistični urad v Spandanu poroča, da znaša število nemških vojnih žrtev na podlagi uradnih podatkov do 31. decembra 1920 skupno 1,799.368 mrtvih in 4,246.874 ranjenih. število pogrešancev znaša približno 200.000.
= Argentinska Vlada proti komunistom. Predsednik argentinske republike Irigoven se je odločil za skrajno ostro postopanje proti komunistom, ki so vkljub krvavemu porazu v januarju 1919 pričeli zopet s terorjem vsake vrste. Protikomunistične odredbe se sicer ne strinjajo povsem z zakoni, vendar so bile potrebne, da se reši argentinska republika komunističnega terorja.
— Za deseti kongres mcdparla-mentame unije, ki se vrši v Stockhol-mu dne 6., 7., 8. in 9. avgusta, je prijavilo doslej 10 držav svojo udeležbo. Na kongresu se bodo razpravljala tale vprašanja: Medparlamentama unija in zveza narodov, medparlamentama unija in mednarodna delavska pisarnica, omejitev oboroževanja, mednarodno gospodarstvo in finančni problemi, vzpostavitev sveta, organizacija preiskovalnega postopanja v zvezi narodov.
— Politična situacija v Nemčiji. Nemški pravosodni minister dr. Schif-fer je v svojem govoru, ki ga je imel 23. t. m. v Remscheidu, izjavil med drugim: Državni kancelar je pred par dnevi omenil, da grozi Nemčiji kabinetna kriza, ako bi morala vlada glede odprave sankcij in gomješleaijskega vprašanja stopiti pred zbornico 8 praznimi rokami. Zavezniške vlade naj ia-previdijo, da bi padec Wirthovega kabineta pomenil nekaj več, kakor pa navadno izpremembo osobja. Ako pade ta vlada, ne bo mogla nobena druga omogočiti redovitega razvoja. Kabinet desnice bi v kratkem padel, ravno tako tudi kabinet levice. Razpust parlamenta bi povzročil kaos. Usoda Wirthove-ga kabineta je usoda Nemčije. Od tega S* je otemp tudi usoda JSgPOfia i»
vsega sveta. Iz navidezno malih stvari bi nastale velike in strašne posledico. V treh letih z mukami postavljeno poslopje ae lahko nanedoma zruši. Z uničenjem te države bi bilo uničeno tudi gospodarsko življenje Evrope. Tako strašno resna je situacija.
= Amerika in Nomčlfa. Kakor poroča >New ¥ork Sune, je državno tajništvo priznalo, da ni verjetno, da bi senat sprejel versailleako mirovno pogodbo in sicer niti v izpremenjenl obliki. Zato namerava predložiti posebno pogodbo z Nemčijo, ki bi v glavnem odgovarjala versailleski mirovni pogodbi, v kolikor se sklada z ameriškimi interesi.
— Ia Gdanskega. Opozicijonaloi v gdanskem senatu so s stališča, da ustava svobodne gdanake državice še ni mednarodno priznana, pričeli operirati proti veljavnosti odredb senata. Da se to vprašanje končnoveljavno reei, je šel predsednik senata Sahm v Ženevo, kjer mu je svet Zveze narodov zagotovil, da smatra svet Zveze narodov gdansko ustavo za polnomocno in da ima gdanska vlada vse pravice suverenega vladarja. Komunisti so predlagali razpustitev skupščine, ki je pa ta predlog zavrnila. Skupščina je zaradi parlamentarnih počitnic odgođena do konca avgusta._
Iz nase kraljeuineu
— Zaroka regenta Aleksandra. Beograd, 28. julija. (Izvirno.) > A vala« je danes prejela radiogram, ki potrjuje vest o zaroki regenta Aleksandra. Brzojavka slove: Pariz. Tu je objavljena zaroka regenta - prestolonaslednika Aleksandra z vojvodinjo Zofijo d' Van-dome.
— »Narodna Straža*. V Šibeniku je začel izhajati tednik z naslovom >Na-rodna Straža«. V svojem uvodniku pravi, da je Šibenik vedno igral znatno vlogo v javnem življenju Dalmacije in bo to svojo vlogo ne le obdržal, ampak tudi povečal v narodni naši državi. List stoji na stališču narodinega in državnega jedinstva. Glavno svojo nalogo bo posvečal gospodarskemu in kulturnemu napredku Šibenika in severne Dalmacije.
— Ameriško mornariško po* veljnistvo ostane še v Splitu. Split, 28. julija. Ameriško mornar riško poveljništvo je podaljšalo pogodbo za skladišča za leto dnf. Iz tega sklepajo, da namerava ostati tukaj še nadalje.
— Izboljšanje gmotnega stanja orožnikov. V finančnem ministr* stvu se je pričela konferenca radi izboljšanja gmotnega stanja orož= nikov. Orožniki bodo razdeljeni v kategorije z ozirom na višino dra* gin je v posameznih krajih. Največ* je draginjske doklade bodo dobivaš li orožniki v južnih krajih, nato v Beogradu, manjše draginjske do* klade po ostalih krajih. Na tej kon* ferenci sodelujejo kot zastopnik ministrstva za notranje stvari g. Lazič, kot zastopnik orožniškega povelj ništva polkovnik Milenkovič in kot zastopnik finančnega mini* strstva dr. Dučić. Naredba o usta* novitvi orožniškega fonda, s katero se uredi vprašanje pokojninskega fonda za orožnike, ie že poslana za* konodajnemu odseku. S to nared* bo se urede pokojnine orožnikov tako, da bodo s svojimi družinami popolnoma preskrbljeni.
— Iz Zagreba izgnani komunisti. Zagreb, 28. iulija. Zagrebška policija izžene iz mesta vse one komuniste, ki niso pristojni v občino, in jih odpravi v njihove občine.
— Romunska kraljevska dvojica v Jugoslaviji. Zagreb, 28. julija. Na potu na letovišče v Švici je danes ob 10. dopoldne z orientekspresom dospela v Zagreb ineognito romunska kraljeva dvojica z dvema hčerkama. Na kolodvoru ni bilo oficialnega pozdrava.
neodresena donio-uina.
— Kulturna manifestacija v soriških Brdih. V števerjanu v Brdih so otvorili v nedeljo svoj novi oder. To mladinsko slavlje se je razvilo v leDO kulturno manifestacijo. Prišli so udelež-niki iz Gorice, raznih krajev Brd in druge okolice. Udeležencev je bilo okoli 3000. Prvi je govoril Fran Bevk. poudarjajoč pomen mladinske prireditve, Kurat Sedej je prečital pozdravno pismo poslancev dr. VVllfana in dr. Podpornika. Med prireditvijo je na slavnostnem prostoru govoril ljudstvu poslanec Šček, izvajajoč, da je prišlo toliko ljudstva, med njimi tudi zastopniki drugih strank, v Steverjan v imenu onega, kar stoji visoko nad vsemi strankami in strujami in spaja celo naše pleme v duševno enoto, v skupno duhovno življenje, to je ljubezen nas vseh do slovenske zemlje in jrovorice. Kulturna je naša prireditev in visoko hočemo dvigati prapor naše kulture. Med drugim je izvajal: Kako je mogoče, da so Slovani, ki štejejo 150 milijonov ljudi, najbolj nesrečno ljudstvo med vsemi? Med Slovenci, ki so v vojni največ trpeli, so gotovo tudi naši Brici, ali naš Bric ima še nekaj kremena v sebi in ima močno srce, ki ne klone tako hitro. Brici, ostanite marljivi, večajte in krepite Uubezen, ki je plemenita! Obsežni govor poslancev ie bil poln navduše-vanja In ljubezni do napredka in življenja goriških Slovencev, zato ie segel vsem globoko v srce. Na prireditvi se ie slišalo mnogo lepeza petja, predstavljali so dramo »Naša kri«, svirala
■i*
Telefonska in brzogasina poraSita.
Pcmtrleoalna politika stamboSSisltega.
— d Beograd, 23. julija. Glav* no glasilo bolgarskih zemlioradni-kov od 21. t. m. javlja, da je imel dne 6. julija ministrski predsednik Stambolijski v narodnem sobranju govor, ki se ie obračal v prvi vrsti proti onim, ki so bolgarski narod tirali v vojno. V svojem govoru se je ministrski predsednik dotaknil še drugih vprašanj, med drugim tu j di časopisov in miru na Balkanu. Dejal je, ako bi državniki tudi v Srbiji in Romuniji malo bolj pazili na pisavo listov in bi novinarje opozarjali na to, naj ne napadajo sosednjih narodov, potem bi se ze« lo kmalu balkanski narodi sporaz*
LADJI »DONAU« IN »SCHWAR* ZENBERG« ODSTOPLJENI JU* GOSLAVIJI.
— Rim, 28. julija. S strani itali-janskega mornariškega vodstva se poroča, da sta bili odstopljeni Ju* goslaviji bivši avstro*ogrski ladji »Donau« in »Schvvarzenberg«. To sta dve že starejši ladji, ki sta bili že pod avstrijskim režimom predeš lani za primerno obrežno službo. Izročitev se je izvršila v smislu mirovne pogodbe, ki določa, da se imajo ladje, ki so bile v pristani« ščih Avstro*Onrsko nasledujočih držav o premirju, izročiti tem dr* žavam. »Donau« je v Šibeniku. »Schwarzenberg« pa v nekem dm= gem dalmatinskem pristanišču.
NAŠE MEJE PROTI ALBANIJI.
— Beograd, 29. julija (Izvirno.) Bivši član nase delegacije na mirovni konferenci in narodni poslanec Andrija R a d o v i ć je imenovan kot zastopnik naše države v mednarodno komisijo, ki bo določala meje Albaniji. Kakor je izvedel vaš dopisnik, zahteva naša vlada v splošnem take meje proti \lbani]i, kakor so bile določene na londonski mirovni konferenci leta 1013 po kočani balkanski vojni. Vlada bo zahtevala le malo korekturo v djakov-skem srezu iz strategičnih ozirov.
KONVENCIJA PROTI KOMUNISTOM.
— Beograd, 29. julija. (Izvirno.) Ministrski predsednik Nikola Pažić je predložil vladam Čehoslovažko repuj-blike, Italije in Romunije načrt, da se izdela skupna mednarodna konvencija proti komunistom in komunistični propagandi. Vlade so sprejele ta predlog s simpatijo.
STAVKA BANČNIH URADNIKOV KONČANA.
—d Praga, 28. julija. Kakor poročajo večerniki, so zaupniki stavkajočih bančnih uradnikov sprejeli po ravnateljstvih stavljene pogoje, tako da se bo delo v bankah bržkone v kratkem zopet vzpostavilo.
GRŠKO = TURŠKA VOJNA.
— d Pariz, 28. julija. Uradno poročilo iz Aten se glasi, da so gr* ške čete zapodile v beg sovražne od* delke na fronti vzhodno od črte Said-Ghazi in Saki Šehir. Grške čete napredujejo proti vzhodu in so vplenile 6 topov, velike množine streljiva in mnogo ujetnikov. Sov* ražnik se umika proti iztoku.
— d Pariz, 28. julija Po vesteh iz Aten, je turški upor popolnoma zlomljen. Njihove izgube cenijo na 60.000 mrtvih, ranjenih in ujetih.
Poraz Grbov.
— d Angora, 27. iulija. Uradno frontno poročilo: Odsek Brusa: Naše čete iz Čiledijka so napadle zvezo, ki jo je imela sovražna voj-ska z zaledjem. Odsek Eski Šehir: Krvava bitka na tej fronti je kon-čala z zmago Turkov. Grki so bili krvavo odbiti in so pustili na boji* šču 800 rnrtvih. Na tej fronti je ko* nec grške ofenzive. Odsek Said Ghasi: Krvava bitka na tej fronti je končala z zmago Turkov. Odsek Ušak: Leteča turška konjeniška ko* Iona je prišla do Karahisarja in se polastila ogromnih zalog municije. Ujela je 400 Grkov.
— d Carigrad, 27. julija. Zad* nja poročila potrjuje i o grški poraz v odsekih Said Ghasi.
FRANCOSKA ŽETEV.
—d Pariz, 28. julija. (Brezžično.) Predsednik žitnega sindikata Pouet je izjavil poročevalcu »Matina«. da bo žetev na Francoskem izredno dobra.
umeli in pomirili. Del nase inteligence je preitt od neke vrste zlobe in osvete. Tem je treba odsekati roke. da več ne pišejo in da s svo-jim pisanjem ne tiraio našega naro* da v novo krvolitje. Dosti je prelite krvi, ne smemo več razpihavati og« nja. Mi moramo ponuditi roke svo-jim sosedom. Jvot razbojnike ie treba gnati na naše in na grobove naših sosedov vse kolovodje, ki so na razne načine podpshavali strasti naroda in netili sovražnost do so« sedov. To bi se moralo zgoditi tudi z onimi politiki in novinarji, ki bi hoteli s svojim pisanjem spraviti nase sosede in nas v nove težkoče*
RAZMEJITVENA KOMISIJA ZA ROMUNSKO MEJO. — Beograd. 9. Julija, t Izvirno.) Ministrstvo zunanjih del je imenovalo razmejitveno komisijo, ki bo izvršila razmejitvena dela med našo državo in Romunijo. Za predsednika našo komisije jo imenovan general Dragutin M i-lojević, za člana pa poslanec Stoja n o v i ć in polkovnik Ba d ž i c. Komisija prične z razmejitvenimi opera*-cijami že prihodnji mesec.
OBSEDNO STANJE V PETRO« GRADU.
— Ciirih, 28. iulija. Vest o raz« glasitvi obsednega stanja v Petro* gradu se potrjuje z novimi poročili iz Berlina. Bedno stanje, v katerem se nahaja prebivalstvo, je izzvalo med delavci pravo vstajo. Stranka menjševikov je izdala na delavce proglas, v katerem jih kliče na skupno delo in skupno obrambo. Razglas pravi: »Prišel je trenutek, da se razbije zlokobni sovjetski režim, ki se je izkazal za vladanje popolnoma nesposoben.« Kakor znano, je na konferenci komisarjev Kamenjev poudarjal, da 25 milijonov Rusov umira gladu, vlada pa je moda priti nii pomoč samo 140.000 delavcem, bivaj očim y Moskvi.
POLOŽAJ V GORNJI SLEZTJI. —d Pariz. 27. julija. A sence Hevas priobčuje podrobnosti brzojavnega poročila medzavezniških višjih komisarjev od 19. julija 1021 <"> položaju v Gornji Sleziji po umiku poljskih in non> bkih upornikov, katero je bilo pročitano v donašnji dopoldanski seji poslaničke konference. Medzavozniški višji komisarji so došli do nastopnih zaključkov: L) Položaj v Gornji Slezijl je resen in zahteva, da nemudoma obr», nejo zavezniške vlade nanj svojo pozornost. 2.) Položaj preti postati negotov, dokler se vprašanje ne resi s pra*-vieno odločitvijo, ki jo zahtevata obe stranki. 3.) Čete. s knt^rirni razpolagajo medza vozniške komiki ie. so nezadostne, ne le da preprečijo nove upore, temveč tudi da uspešno vzdržujejo red in mir. — Višji komisarji prist&vijafot da je ojačenje čet tem potrobneje in nuj-, neje, čimbolj zavlačujejo velesile odločitev. — Vsebina te listine je potrdilo poročil, ki prihajajo francoski vladi a j druge poklicane strani, in t ori podlago za naziranjo francoske vlade, da so na gornjesieskom ozemlju stoječo zavezniške četo nezadostne.
AVSTRIJSKA VOJSKA.
— Dunaj, 28. julija* Nemškonaci-< onalni kro<ri z vsemi silami pritiskajo na to, da bi spravili sedanjo avstrijsko vojsko pod strožjo disciplino in ji odrekajo pred vsem gotove pravice in v dobi prevrata pridobljeno privilegije >vojaških svetov.c Ker je sedanji vojni minister strogo nastopil proti vojaškim svetom in skušal uvesti strožjo disciplino, posebno salutiranje, je včeraj priredilo komunistično in socijalistično vojaštvo velikanski protestni shod. Po shodu se je velika množica vojaštva valila pred poslopje vojnega ministra, katerega so izžvižgali. Razni govorniki so grozili z oboroženim nastopom. VojJistvo jo proti salutiranju.
POGAJANJA ZARADI GORNJE SLEZIJE. —d Pariz, 28. julija. Pogajanja med* Francijo in Anglijo v gornješlezijskem vprašanju se nadaljujejo. Angleški pooblaščenec je priporočal, naj se sprejme predlog, ki sta s<a stavila sir Herald Stuart in polkovnik Visconti, ki zahtevata, da se nesporna ozemlja takoj iz-roče Nemcem, oziroma Poljakom, da se na ta način omogoči ojačiti čete v ostalih zasedenih pasovih in se olajša vzdrževanje reda, Agenco Havas pripominja, da ie francoski zastopnik angleškim diplomatom predočil neumestnost tega načrta v političnem in vojaškem ožini.
Velika nesreča z granato. — Trije vojaki mrtvi, 1? ranjenih.
— d Zagreb, 28. julija. Na Gm maščici pri Zagrebu se je danes vadila v metanju granat 25. napadalna četa pod poveljstvom poročnika v rezervi Vladimira Kajganovi-ća. Pri odmoru je redov Milivoj štefanović našel v bližini svojega oddelka granato in jo začel razkazovati svojim tovarišem. V odsotnosti poveljnika so ga tovariši opozorili na nevarnost, Štefanović pa se ni brigal za opomine in je, uver-
lififi» Am ifi J2fiuauu x&sl mnafrv.
proti skupini tovarišev. Granata se je razpočila in je Štefanovića strašno razmesarila. Bil je na mestu mrtev. Na mestu mrtev je bil še en vojak, dočim je trejl kmalu na to umrl v strašnih mukah. Ranjenih je še 17 vojakov, ki so bili odpeljani v bolnišnico. Zračni pritisk je tudi poveljnika poročnika Kaj-ganoviča vrgel ob tla, poročnik pa si je kmalu opomogel. Oblastva so takoj uvedk preiskavo.
168. štev.
.SLOVfcNSKl NAKOD% due 30. julija 1921.
itran 3.
Dnevne uesti.
V Ljubljani. 29. julija 192L
— Kraljevi namestnik Ivan Hri«
bar bo sprejemal deputacije 1. avg. ob devetih dopoldne.
— Francoski poslanik pri na= mestniku. Včeraj dopoldne sta po« setila namestnika Ivana Hribarja francoski poslanik v Beogradu Clement Simon in francosi konzul v Beogradu.
— Hišne preiskave proti komunistom v Mariboru. Maribor. 28. julija* Tukajšnje varnostne oblasti so prejele nalog, da morajo takoj izvršiti hišne preiskave pri vseh, za komuniste označenih osebah. Danes. 28. t. m. so bile mnogobrojne hišne preiskave pri vseh komunistih v Studencih in v Mariboru.
— Romunska kraljevska dvojica. Z včerajšnjim orientekspresom se je ru-munski kralj z rodbino peljal skozi Ljubljano v Švico.
— Potne legitimacije. Iz Beo* grada poročajo uradno: Po naredbi ministrstva za notranje stvari J. B. br. 21.825, je sporazumno z ministrstvom za promet določeno, da mora vsak potnik, kadar odide iz kraja svojega stanovanja, imeti od pristojne lokalne oblasti izdano potno legitimacijo, ki velja za me* sec dni in ki se mora povodom vsakega potovanja vidirati.
— Predavanje v Celju. G. dr. Mat-ko, docent in primarij, predava v Celju 30. t. m. ob pol 5. popoldne v osnovni šoli o nephritis. Vsi zdravniki vabljeni.
— Da se ne pozabi! Notica v 165. št. Vašega lista pod tem naslovom, kjer poročate, kako zaničljivo se je napram pokojnemu notarju Plantanu izrazil o nas Franc Jožef, me je vzpodbudila, da zdaj, ko o kaki indiskretnosti že davno ne more biti več govora, tudi jaz objavim to-le historico: Ko sem bil kot jurist za družabnika pri pokojnem bivšem ministru baronu Pinu v Velikovcu. velikem prijatelju našega naroda, kar je dokazal ne samo kot glavar v Gorici, namestnik v Trstu, minister, prevajalec našega Prešerna itd., nego m posebno Še s tem, da je sprejemal v svojo hišo za čitatelje samo slovenske diiake (med drugimi pred menoj dr. Iva Šub-Ija, za menoj dr. Frana Vodopivca), mi ie nekoč blagi mož pripovedoval, kako so ga v Trstu Lahi neprestano tožili, češ, da podpira Slovence, nje pa tlači. Dolgo te pritožbe niso mnogo zalegle, ker ga je »držal« gros Taaffe; nekega dne pa ga je cesar pozval naravnost k sebi ter zahteval od njega opraviČbe. No, vse zatrjevanje, da on pobija samo iredentizem in hoče s Slovani ustvariti Avstriji trdno stražo, ni nič pomagalo, cesar ga je s temnim obrazom poslušal potem pa odločil: »Vi greste kot namestnik v Line« J Pino si je le dovolil vprašanje zakaj, in je na to dobil jasen odgovor: »Weil mein Statthalter in Triest nicht dazu da ist um dort unten slavisehe Propaganda zu machen.« (»Ker moj namestnik v Trstu ni zato. da dela tam doli slovansko propagando U) V spominu na to krivico so Še po dolgih letih baronu Pinu privrele solze iz slepih, a še vedno lepih in živih oči. Ni Čuda potem, Če je Pinov naslednik baron Depretis proti nam »tam doli« divjal, kakor še v Avstriji ni bila navada. Isti večer mi je potrdila že tudi davno blagopokojna Pinova soproga« da če nas cesar ni maral (»nicht moeh-te«), nas je edino v madžarske »viteze« zaverovana cesarica naravnost sovražila in zaničevala. In to sta bila naš ^skrbni oče« in »skrbna mati«! — Naj Pri tej priložnosti omenim še nekaj. Ko je umrl bivši deželni predsednik buko-vinski baron Petrina so časopisi zamenjali njegovo ime z baronom Pinom. Skoraj vsi slovenski listi so objavili lepe posmrtnice. Ko sem mu preČital »nekrolog« v »Slovenskem Narodu«, ki je bil posebno topel, je slepi siromak glasno zaihtel in dejal: »Torej vendar nisem zastonj tako ljubil ta dobri in plemeniti narod!« Dr. I. Šorli.
— Hišnim posestnikom! Vsvr-ho pravilnega povišanja stanarin v smislu nove stanovanjske naredbe se hišni posestniki nujno vabijo, da se zglase v društveni pisarni in to izključno od 4. do 6. ure popoldne v Šelenburgovi ulici št. 5, I. nadstr. Istotam dobe v tem času vsa potrebna pojasnila tudi hišni posestniki z dežele, ki pa morajo za pismena vprašanja priložiti primeren znesek za stroške. Obenem se hišne posestnike prosi, v kolikor tega že niso storili, za takojšnjo plačilo društvene članarine za leto 1921, ki se je določila po visokosti stanarine od 20 do 60 K in sicer potom njim že dostavljenih položnic ali pa naj to store v društveni pisarni. Z ozi-rom na uspešno odborovo delovanje, ki je dosegel sedaj povišanje najemščine, naj hišni posestniki članarino vplačajo v kolikor mogočem visokem znesku ozir. naj plačajo primeren prostovoljni prispe* vek, ker drugače bi bilo odboru ne* mogoče vzdrževati društveno pisarno. Radi stroškov se potrdila o poslanih plačilih ne pošiljajo. Priporočamo vnovič nakup hišnih redov in plačilnih knjižic, k i jih je iz* ročiti vsem najemnikom.
Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani.
— Gojenci ruske vojrte šole v Str-nlšču pri Ptuju. Poverjeništvo za uk je odredilo, naj okrajni   (mestni) šolski
svofl nfgpjidoma n&ročo vsem felatim
vodstvom, da morajo biti gojencem ruske vojne šole iz StrnJšča pri Ptuju ob času njihovega učnega potovanja po slovenski pokrajini v velikih počitnicah na razpolago šolski prostori za prenočišča, kadar se javijo.
— Usposobljenostni izpit iz slovenščine kot učnega jezika morajo imeti vsi nemški učitelji in učiteljice, ki služijo v naši državi, do začetka šolskega leta 1921—22. Kakor doznavamo, je teh še mnogo tako na bivšem Kranjskem kakor na bivšem Štajerskem; v Prek-murju pa seveda — Madžaroni. ki jih bo tudi treba temeljito revidirati. V teh vrstah učiteljstva bo treba marsikaj »izčistitl«.
—- Mladinske stanovske organizacije, odnosno kmetijski nadaljevalni tečaji. Ker bi se s snovanjem mladinskih stanovskih organizacij in prirejanjem kmetijsko - nadaljevalnih tečajev lahko mnogo dobrega storilo za poklicno vzgojo kmetiške mladine po deželi, zato priporoča višji šolski svet podpirati vse težnje, ki merijo na to, da se iz-venŠolska kmetiška mladina, ki je namenjena za domačije, pridobi in strokovno pripravi za svoj poklic. V to svrho odreja, da pomaga k stanovski vzgoji izvenšolske mladine predvsem ljudskošolsko učiteljstvo. Zato smatra za potrebno, da se ob priliki okrajnih učiteljskih konferenc razpravljajo med referati tudi vprašanja takih organizacij in nadaljevalnih tečajev. Naj torej stalni odbori sprejemajo v program tudi ta referat.
— Državna posredovalnica za delo. Dela iščejo : pisarniške moči, kovinarji, sedlarji, trgov, sotrudniki, čebelarji, dninarji, sluge. Šivilje, perice, vzgojiteljice, polj. delavci, delavke, vajenci, vajenke itd. — V detio ae sprejmejo: hlapci, dekle, mizarji, čevljarji, ptavb. ključavničarji, šivilje za perilo, natakarji, natakarice, vzgojiteljice, ključavničarji, slikarji, pleskarji, peki, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
— Zdravstveni teden v Celju. Na
inicijativo »kluba naprednih akademikov v Celju« prirede celjska kulturna društva v Času od 31. iulija do 10. avgusta zdravstvena predavanja s predstavami v kinu Gaberje. predavanja ob skioptičnih slikah in razstavo diapozitivov v poslopju meščanske šole v Celju in sicer o alkoholi zrnu. tuberkulozi, poletnih boleznih, pegavici itd. Predavanja se bodo vršila v Celju in v mnogih drugih krajih. Prirede jih celjski zdravniki in so namenjena v prvi vrsti delavstvu in najširšemu občinstvu. Predstave s predavanji v kinu se vrše od 2. avgusta do vključno 10 .avgusta, vsak dan ob 17.,rakstava diapozitivov bo odprta od 31. julija do 10. avgusta. Pričakovati je, da bo občinstvo redno posečalo predavanja.
— Troje samomorov v Mariboru. V Mariboru so se tekom včerajšnjega dneva, 28. t. m. pojavili kar trije slučaji samomorov. Kočij až tvrdke Mayer Jakob Pešak se je obesil v podstrešju v Vetrinjski ulici. Vzrok samomoru je neznan. — V Pobrežju se je obesil na kuhinjska vrata posestnik 62 letal Simon B e d e n i k. Ločen od svode Žene, je živel v konkubinatu z neko žensko. Ta mu te dni vzela hranilno knjižico in dvignila iz hranilnice 25.000 K. To je starca tako raztogotilo in užalo-stilo, da je vzel vrv in se obesil. — Delavka pri tvrdki Tiessmann, Matilda M a n d e I, se je skušala z modro galico zastrupiti. Rešili so jo še pravočasno in jo odvedli v bolnico.
— Živinski sejem v Št Lenartu. Dne 2 avgusta 1921. se vrši v Št. Le-nadtu v Slov. goricah velik živinski sejem. Na ta sejem se navadno prižene obilo klavne živine. Kupci dobro došli!
— Škoda na poljih in travnikih. Tropična vročina zadnjih treh tednov učinkuje seveda nadvse kvarno na rast in dozoritev poljskih sadežev. Po poljih in travnikih solnce kar žge. Posledice temu se že tudi povsod opažajo: Trava rjavi, posledica temu bo, da v jeseni ne bo dovolj otave, poljski pridelki (perje) veneoo, dozoritev zastaja in pridelek se bo zmanjšal ne samo pri nas nego tudi drugod.
— Na ljubljanskem barju je zemlja suha kot goba. Trebalo bi zatvorni-co v Grubarjevem kanalu za par dni pripreti, da se dvigne voda in namoči zemljo ob nabrežjih.
— Nepošten prodajalec drv. V sredo, 20. t. m. je kupila neka 81 let stara ženica pol sežnja drv za ceno 230 K. Ker ni poznala denarja, ie dala kmetu dva bankovca po 400 K. torej 600 K preveč. Dotični poznani posestnik se opozarja, naj v teku 8 dni omenjeno svoto vrne osebno ali po pošti, ako ne, se izroči sodišču. — Marija Simovič, Hilšer-jeva ulica št. 8.
— Umrla je dne 26. t. m. v Gradcu Slovenka gospa Apoloni j a Hopfer, roj. Polajnar, doma iz Stare Loke, stara 41 let. Zapustila je moža in enega sinka.  N. v p.
— Poroka. Poročil se je v Ljubljani glavni urednik mariborskega »Tabora« g. Radivoj Rehar z gospodično Marijo Punčohovo, učiteljico v Mariboru. Bilo srečno!
— Zdravniško društvo v Mariboru priredi v soboto dne 30. t. m. v osnovni Šoli v Celju demostracijaki večer. Po demoetraciji predava docent Ivan Matko o osnovni principih moderne razdelitve nefritid. K predavanju ae naj-uljudneje vabifo vsi tovariši zdravniki.
— Nesreča pri kopanju. V Kolpi
{►ri Sisku je utonil sprevodnik južne že-eznice g. Franc  B r e n č i č. Pogreb ha M IfrMjanl ju eoboto zvedav on & la
mrtvašnice pri Sv. Krištofu k Sv. Križu.
— Mizerija v Italiji. V zadnjem času so mnogi slučaji na meji pri Rakeku, da brezposelni delavci iz Trsta in Fur-lanije skušajo prekoračiti gržavno mejo brez potnih dokumentov. Iščejo dela v naši državi. Nekateri jokaje prosijo obmejne in policijske organe, naj se jih usmilijo in jim preskrbe dela, ker v Italiji vlada pomanjkanje zaslužka in jela. Danes so bili prijeti 4 Italijani. Vsi so jokali in prosili: »Dajte nam dela! Tam doli ne moremo živeti!«
— S. K. »Hermes« priredi dne 31. julija t. 1. na vrtu gostilne »Reining-haus« v Spodnji Šiški veliko veselico. Jako obširen spored. Začetek ob 3. Vstopnina 2 dinarja. Pridite vsi!
VroCIna In suša.
— Ljubljana« 29. julija. Današnja temperatura: ob 7. zjutraj 19.5° C. Ob 10. 29° C. ob 12. uri 345 C v senci. Na solncu 40.1° C.
— Ljubljana, 29. julija. Iz vseh krajev Slovenije prihajajo poročila o kartaš t rofal nem vplivu vročino na polivke kridelke. Krompir je ogrožen. Fižol slab. Otava je v slabem stanju. Kmetje zro s skrbjo v bodočnost zaradi krme. Seno je poskočilo v cenah.
— Ljubljana, 29. julija. Ljubljanica je dosegla zelo nizko stanje. Barjani se pritožujejo zaradi pomanjkanja vode Zahtevajo, da se zapro zatvomice v Gruberjevem kanalu.
— Maribor, 28. julija. Tempe* ratura ob 12. uri 33° C, danes ob 10. zvečer 26° C. Barometer nocoj pada in kaže na vihar.
— Zagreb, 28. julija. V senci je danes termometer opoldne kazal 35.5° C.
— Gradec, 29. julija. Včerajšnja opoldanska temlperatura 32° C v senci.
— Berlin, 29. julija. V Nemčiji je nastala katastrofalna suša in velikanska vročina. Uničena ie vsa žetev. Posebno občutno so prizade* ti kraji severne Bavarske in poren« ske province. Popolnoma uničena so polja krompirja. Vlada priprav* lja obsežno akcijo.
— Dresden, 29. iulija. Laba le zaradi suše tako nizka, da je sedaj ustavljen ves promet. Ustavljeni so vsi rečni transporti.
Kultura.
— Nova opera Rista Savina. >Nova Doba« piše: Iz Žalca prihajajo dobre vesti, ki nam obetajo novo veliko obogateni e naše skromne oporne umetnosti. Skladatelj Risto Savin nam izza marca tega leta ustvarja opero >Go-sposvetski senc, katere libreto sta napisala skladatelj sam in Frank) Ros. Še pred otvoritvijo nove gledališke eezone jo dovrši. >Gosposvetski sen« nam obeta mnogo. Opere v podobni nacijonalni smeri doslej nismo imeli. Zato je pričakovati, da ž njo dobimo delo, ki bo v pogledu glasbe in snovi dejanja poklicano, da predstavila našo slovensko operno umetnost in ž njo naše ime in zgodovino ostalim Jugoslovenom in nas vse kot celoto ostalemu kulturnemu svetu. Dejanje opere je zgrajeno na tleh Goeposvetskega polja v dobi njegove slavne preteklosti. Glavna in zgodovinska oseba ji je Bernard, knez Ko-rotana in Kranjske marke, ki je vladal od 1202. do 1256. leta. Dasi nemškega rodu, je bil povsem knez slovenskega naroda. Se zelo mlad je nastopil vlado, a je že tu pokazal svoje izredne vrline poleg prekipevajoče, krepke in mehke, v de>anjih nagle mladosti. Juta, hčerka češkega kralja Otokarja I. Pfemv-sla, mu je bila žena. Plemenito, dobrosrčno, ljubko dete je, slovanske krvi in narave. O snubitvi nam je v spisih vet-rinjskega opata in kronista Ivana ohranjena mična zgodba, ki daje dejanju opere dramatično snov. Vrhunec vsega pa tvori z vsemi obredi knezovo usto-ličevanje, ki je nekaj brezprimemo velikega v zgodovini naše kulture in demokratične preteklosti. Hvoležni smo skladatelju, da nam je v teh trdih dneh ustvaril baš to delo. Bodi nam to delo vselej silen klic, vodeč naša čustva in misli k bratom, ki so še tam onkraj naše svobode. Te žive slike iz davne prošlosti naj nam pričajo o sili in zdravju Jugoslovenstva in naj nam dajejo silo in poroštvo i za bodočnost!
— >Xa planine.« Pavel Kuna-ver, S 16 slikami. V Ljubljani, 1921. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Str. 139. Cena vezani knjigi 50 K. Naša planinska literatura je še zelo skromna. Nekaj letnikov >Planinskega Vestnika« in — skoro pri koncu smo, čeprav se vzpričo prekrasnih in mnogobrojnih naših planinskih izletišč razvija turistika v Sloveniji od leta do leta bolj. Temu pomanjkanju primerne strokovne literature io sedaj odpo-inogel znani naš turist Pavel Kuna-ver, ki je napisal zgoraj navedeno delce. Knjigo bo vzel z veseljem v roko vsak hriboleseo, izborno bo pa »ta-£ila planincem - začetnikom, ker jim bo vzbudila vesolje in ljubezen do naših prelepih planin ter jim dala vse najpotrebnejše podatke, napotke, pojasnila in svarila. Razdeljena je knjiga v 16 poglavij, ki govore o pomenu planinstva, o hrani, o opravi in orodju, o vedenju v planinah, o prenočevanju na planem, o planinskih cvetkah, o hoji in plezanju, o zimi, o nevarnostih, plazovih, ledenikih itd. Lepo in živahno pisano delce ponazorujejo zanimivi in poučni osebni spomini in doživljaji izkušenega pisatelja., zato priporočamo zlaeU x planinah pogosto — prelahko*
miselni mladini. Tekstu pridelani foto-grafični posnetki so okusno izbrani in mojstrsko izvršeni. Kn^i^a bo v okras vsaki hiši in knjižnici.
Soholsff&o.
— Župni zle* župe Ljubljana I. dno
31. t m. se vrši po eledeceni redu: Ob 6. zjutraj tekma članov in čianir. Ob
10. dopoldne    skušnja za popoldanski nastop. Ob '2. popoldne se vrši obhod po metlu izpred Mestne^ t doma na te-lovadišče. Zbirališča: 1.) Sokol II. in vsa ona društva, ki obedujejo v okolišu tega društva, t j. v =entjakob?k<.r trnovskem in krakovskem okraju. Starem trgu ter okolici realka, se z' ' rajo ob pol 2. na Privoza. Odhod s kolsko godbo Sokola II, na čelu točno ob pol 2. popoldne pred Mestni <!< 2.) Sokol I. ter vsa društva, ki obe jejo v okolišu tezra   društva,   t. j. na Mestnem trgu, poljanskem in šentpeter-skem okraju, na Dunajski  cesti   in v okolišu Ledine se zbir j jo ob pol 2. popoldne na trgu Tabor, odkoder odkorakajo z :*odbo dravsko divizijske oblasti na čelu točno ob  ?*2. popoldne pred Mestni dom. 3.) Vsiodd:4ki naraščajri. t. j. moška in ženska dcea in moški in ženski naraščaj se zbirajo točno pol | ol 2. popoldne na realki, odtod točno ob H2. popoldne odboH pr^d Mestni doi i z nara>eai-kim tobcntaJkim zborom Sokola II. na ćelu. 4.) Toc':i-> ob 2. popoldne skupni odhod izpred Mestnega »loma s sodelovanjem obeh godb in n.';ra-ščajevega  trobentaškogr* zbora Sokola
11. na telovadsce. Bratska, društva opozarjamo na tozadevno okrožnico žup-nega T. O. -— Javna telovadba s« prične ob pol 4. popoldne in obsega sledeče točke: 1.) Ženska- deea, 2.) moška deoa. 3.) posebne točk'* žunnih zlomv. 4.) ženski naraščaj. 5.*) moški narastaj. 6.) orodna telovadba, 7.) igre naraščaja* 8.) župna vzorna vrsta na orodju. 0.) proste vaje članic. 10.) proste vaje f-la-nov. Po telovadbi koncert in ves<Mk-.a na sečnem travniku ^Pod gradićem« poleg jahalnice. ki glede idiličnosti ne zaostaja prav nič za Hribarjevim gajem. Za zabavo ie preskrbljeno vsestransko. Veselični prostor bo zvečer bajno razsvetljen. Na predvečer, v soboto so. t. m., ob S. zvečer priredi Sokolska godba II. mirozov po mestu, v nedeljo 31. t. m. ob 6. zjutraj pa spomni ista srodba Ljubljančane na. naše slavlie z budnk-o.
— Sokol II. v Ljubljani poživlja svoje članstvo k udelžbi pri obhodu v nedielio. Zbirališče ob pol 2. popoldne na Pri vozu, od koder odkorakamo skupno z drucrimi društvi, ki se zbirajo ravno tam. točno ob pol 2. popoldne pred Mestnim dom. Udeležba dolžnost.
— Sokol II. poživlja svoje člane, katerim pri župnem zletu dne 31. julija
niso določeni že kaki druci posli, da se zglase kot reditelji v nedeljo An« -1-t. m. točno ob 6. popoldne na iletsea prostoru pred Konjušnico.
_ Sokolska godba Sokola II. priredi v soboto dno 30. t m. oh 6\ i čer .-kupnemu zleru v pozdrav mir • in v nedeljo dne 31. t. DL o* 6. *}utr kj budnico. Obakrat izpral Narodnega doma.
— Sokol Toplice. Javna telovadba Sokola v Toplicah dne 31. avgusta t. L. odpade rad; nepričakovanfll ovir. \ nedeljo, dne 7. avgust sc vrši okrožni z let novomeške sokolske s na Toplice. Vse priprave so v teku. /-1 lezniška zveza ugodna, ker je uveden poteben vlak iz N vega mesta i b 11.43 in iz Straže v No-, m I b 21.10. Vožnja za Člane je polovična. V nedeljo, dne 7. avgusta vsi v Toplico!
TKais^.s? In s^srS.
— Nogomet. — Donafakl Ranid : Ilirija. A' soboto i:i nedeljo, 30 -in 31« t. m. i£ra v Ljubljani kombinirano mo Stvo dtinaj^kesa Rapida, prvaka Avstrije in enega prvib klubov na kontinentu. Kv:iiitera !^a;)ida se more presoditi posebno po zmagi nad prasko Slavijo S : 1 in no tem. da sestoji avstrijska reprezentanca več • na iz igralcev Rapida. — Tekma, so prLiu- i Jni ob pol 19.. torej tako K. »no, da ji more tudi v soboto vsakdo prisostvovati Pred-prodaja vsi »pnic v trgovinah Kane m Pevalek v Židovski ulici. Vstopnina: numt_rira:M scJ^-.i !. vrste K 32, II. \Tste K 20. stojišče K 12, članske vstopnice Ko.
— Turistom v vednost. S.P.P. naznanja, da je na novo napravljena pot od Krvavca (1853 ra) po Krebenfli čez Veliki Zvon do Dolge Njive, od ondi dobro markirali a čez Greben (2224 m) do Kalške gore ni od tnm zopet nadelana do Coizove koce na Kokrškem sedlu. Markira ia je pot iz Kamnika k Sv. Ambrožu, kjer posestnik Nace . ki je napravljal pot. za pipo tobaka turiste rad prenoči na sena Primerneje pa ie prenočiti v Cojzcvi koči in n >tem nadaljevati pot Čez Greben in Kr avec k Sv. Ambrožu in doli v Kamnik ali v Krani. Pot od Coizove koče do KanmV ka je proračunjena na ° do 10 ur boda. S to potjo ie dana turistom možnost* obhoditi celo verigo grebenov do ?edai tako malo obiskanega in vendar tako krasnega predgorja Kamniških planin. Vendar je priporočati to le \"rvnim. vajenim turistom. — Natančnejši ocds priobčirno v ^Planinskem VesrnikiK.
— Le tmir de Fr.tnre. V veliki kolesarski tekmi >Le Tour do Franeoc, pri kateri so morali tekmeci prevoziti nad 548-1 km. je zmagal Belgijec Leon Segieur.
Haiiroiieiša pomena.
ZAKONODAJNA SKUPŠČINA
— Beograd, 29. julija. Jutri 30. julija t. m. se sestane zakono* daj na skupščina k izredni seji. Za« četkom seje bo predsednik dr. Ribar imel daljši slovesni aovor v I spomin pokojnemu ministru Draš* j koviču. Seja bo velika manifesta« cija za državno ideio. — Verifika= cijski odbor bo predlagal razveljavi ljenje komunističnih mandatov. — Plenum skupščine bo v ponedeljek. 1. avgusta, pričel razpravo o zako* nu za zaščito države.
SOLIDARNI NASTOP RADI, KALCEV IN DEMOKRATOV.
— Beograd, 29. julija. (Izvirno) Z ozirom na važnost in resnost po* litičnih dogodkov zadnjih tednov živahno razpravljajo politični kro* gi o tesni uniji radikalcev in demo* kratov proti tistim elementom, ki streme za zrušen jem države in njenih temeljev. Mnogi beogradski listi priobčujejo Članke, ki skušajo vplivati na pomirjenje glavnih vo* diteljev obeh strank, zlasti na po* mirjenje Protiča in Pribičeviča. Tudi pri naknadnih volitvah, ki bo* do razpisane po razveljavljeni u ko; rminističnih mandatov, namerava* te obe stranki nastopiti s skupno Usto.
ZMEDE V KOMUNISTIČNI STRANKI.
— Beograd, 29. julija, (Izvirno) Poslanec Edhem Bulbulović je iz* stopil iz vodstva komunistične stranke, kakor tudi iz komunistič* nega parlamentarnega kluba. Pri* občil je obširno izjavo, v kateri ute* m/eljuje svoj izstop s tem, da so v komunistični stranki pridobili premoč teroristični elementi anarhisti ki bodo s svojimi metodami uničili stranko. Z njimi noče poslanec imeti ničesar skupnega, za svoje dosedanje delovanje pa je odgovo* ren oblastem in pa svojim volil* cem.
RAZPUST RUDARSKEGA SIN* DKATA.
— Beograd, 29. julija. (Izvirno) Obsežna in zelo razpredena pre* iskava zaradi atentatov na regenta in Draškoviča ter poskušenega atentata na min. preds. Pašiča je v zadnjem času dovedla do zelo do*'
brih, točnih rezultatov. Na podlagi teh rezultatov je ministrstvo notra* njih del odredilo razpust Sindikata krojaških pomočnikov. V tem sin* dikatu je bil izvor vse teroristične propagande, V najkrajšem času bo razpuščen tudi Sindikat rudarjev.
BOLGARSKT ČETAŠI VDRLI V NAŠE OZEMLJE.
— Beograd, 28. julija. (Izvirno) Iz Bitolja javljajo: Pred nekaj dne* vi so prekoračile nnše južne meje bolgarske komitaške čete. Imajo namen in nalogo, povzročiti na na* šem in grškem ozemlju vstajo pre* bivalstva. Te čete razširi it jo med prebivalstvom bolgarsko in turško pisane letake, ki poživljajo Bolgare in Turke na skupni upor. Opažati je bilo, da so se te čete pojavile v velikem številu okoli mesta Miri* hova. Naše obmejne čete so začelo zasledovati te komitaške tolpe« Pričele so se tudi male praske. Gr* ška obmejna vojska je odbila na ne* katerih krajih napade teh bolgar* skih komitašev.
STAVKA ČEŠKIH BANČNIH URADNIKOV KONČANA.
— Praga, 29. julija. Več tednov trajajoča stavka bančnih uradnikov je bila včeraj končana. Dosegel sa je na intervencijo vlade sporazum med obema skupinama. V ponede* ljek se odpro zopet blagajne.
NA DUNAJU OKRADENI BA* NATSKI TRGOVEC
— Dunaj, 29. julija. Iz Beogra*
da je te dni semkaj dospel trgovec Hajdner iz Banata. Na pošti je vče* raj pozabil denarnico, v kateri je imel 140.000 dinarjev, 130.000 aK in ček na večjo vsoto. Denarnice ni več dobil.
JAPONSKA SE KONFERENCE UDELEŽI.
—-d Pariz, 28. fulija. (Brezžično.)' >Exchange Telegraph«: j*>roča iz Wa< shingtona, da je japonski odgovor na povabilo predsednika Ilardinga k udeležbi pri washingtonski konferenci dospel včeraj v Washington, da je Japonska povabilo sprejela, vendar pa stavila važne pridržke.
REVOLUCIJA V PERZIJI.
—d Varšava, 28. julija. (Brezžično.} Ruski Usti poročajo o izbruhu boljše-« viške revolucije v Perziji.
D::D
Gospodarske uestl.1
— Curih, 28. julija. Devize: Berlin 7.625, Newyork 609, London 21 .hO, Pariz 47.075, Milan 25.25, Bruselj 45.90, Buenos Aires 174, Praga 7.65. Zagreb 3.40, Bukarešta 7.80, Dunaj 0.70.
_ Zagreb, 28. julija. Devize: Dunaj 18.35—18.425, Berlin 219—219.50. Budimpešta 49-^*9, Bukarešta 220--0, Italija 733—735, London 622—625, New-york kabel 172—0, Pariz 1330—0. Pra-& 220—22h Švica 2875—2900. Valute: Ameriški dolarji 167.50—171.50, carski rublji 0, Češkoslovaške krone 223—225, 20kronski zlati 580—595, naooleondori 585—590, nemške marke 219—219.50, romunski leji 0—225,   italijanske lire
728—733.
— Dunaj, 28. julija. Devize: Zagreb 582-^536, Beograd 2125—2145, Berlin 1180—1186, London 3390—3410, New fYork956—960. Pariz 7355—7395, Pr&-g* 1197—1203, Curih 15.575—15.625, Valute: Dolarji 949—953, nemške marke 1179^0—1185.50, angleški fufntiS370 —8390, francoski franki 7330—7370, Italijanske lire3S90—8910, dinarji tiso-Saki 2115—2135, švicarski franki 15.535 '—15.585, češkoslovaške krone 1200— 1906.
Žigosanje aoslro-ogrskih posolfl ■ osDDboJenern ozemlju.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Ker se na ozemlju, ki je do sedaj bilo po Italiji zasedeno in ki je po rapalski pogodbi pripadlo naši kralievini, ni vršilo popisovanje in žigosanje ob? veznic predvojnih in vojnih posojil bivše avstro^ogrske monarhije, ka* kor je to v mirovni pogodbi pred* videno, je gospod finančni minister s svojo odločbo D br. 8756 z dne 19. julija t. 1. odredil, da se rok za po* pisovanje in žigosanje teh obvez* nic podaljša do 15. avgusta 1921. To popisovanje in žigosanje se bo vršilo v smislu Pravilnika D br. 4019/20 (Uradni list št. 313 iz 1920). Popisovale se bodo tudi obveznice vojnih posojil, ki že nosijo italijan* ski žig »Tesoro italiano«. Hkratu je gospod finančni minister odobril, da se morejo do gornjega roka vze*
ti v pretres tudi prošnje za nak* nadni popis in žigosanje predvojnih posojil iz ostalega ozemlja nase kraljevine. Prošnje za dovoljenje naknadnega popisa in žigosanja gornjih obveznic naj se z obveznic cami vred vlagajo do gori navede* nega, roka t. j. do 15. avgusta t. 1. pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani; na pozneje vložene pro* šnje se ne bo oziralo. Na prošnjah mora biti od županstva potrjeno, da je prosilec naš državljan; tudi mora prosilec na verodostojen na; čin dokazati, da je pravi lastnik predloženih obveznic.
— g Konferenca o padanju naše valute. Beograd, 28. julija. (Izv.) Beogradska trgovska zbornica je skilieala konferenco zastopnikov trgovcev, indu strijcev in bančnih strokovnjakov. Kon ferenea bo obširno razmotri vala vzroke padanja naše valute, kakor tudi o potrebnih korakih, da se to padanje ustavi. Konference se bo udeležil tudi finančni minister dr. Kumanudi.
— g Kmetijski  tečaji  po deželi.
Poverjeništvo za kmetijstvo namerava tekom letošnje zime prirediti več kratkih kmetijskih tečajev po deželi, ki bodo trajali po en teden. To bodo: tečaji za gnojenje in tečaji za strežbo živine. Ti tečaji se imajo prirejati od novembra do konca februarja in so namenjeni moški in ženski mladini od 16. leta starosti naprej. Prirejali se bodo pod sledečimi pogoji: 1) da ee priglasi zadostno število udeležencev, najmanj 30, ki se zavežejo, da bodo tečaj redno in točno obiskovali; 2) da se za tečaj preskrbi potrebni prostor (učno sobo) s kurjavo. Ves pouk bo kolikor mogoče praktičen in je zaraditega pridobiti tistim krajevnim z as topom (kmet organizacijam, izobraževalnim društvom, županstvom itd.), ki želijo take tečaje organizirati, tudi pripravno kmetijo, kjer bi se lahko eno in drugo stvar pokazalo in z delom razložilo. Interesenti naj so za prireditev teh tečajev obračajo pravočasno na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani, kjer se dobe vsa potrebna nadaljna pojasnila.
— V Črnomlju zgradi g. Fr. Kralj velike apnenice. Z zgradbami so že pričeli.
— g Razpis dobave ovsa, ječa mena in koruze. Komada Dravske divizijske oblasti sprejema pismene ponudbe do 4. avgusta t. 1. za doba-vo ovsa, ječmena in koruze in sicer za Ljubljano 190.000 kg, za Maribor 200.000 kg in za Celje 20.000 kg Kavcija znaša 10% od ponuđene cene. Ponudbe je kolkovati s koU kom za dva dinara. Podrobni pogo; ji so pri divizijski intedanturi na vpogled. Izvod dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom
na vpogled.
—g Prodaja raznega lesa v Sarajeva. Šumarski odsek zemaljsko vlade \ Sarajevu bo dne 30. avgusta t. 1. ob 11. dopoldne potom javne pismene dražbe prodajal velike množine razno\ rstnega lesa, ki so nahaja še na panju v različnih gozdnih oddelkih. Sprejo majo se pismene zapečateno ponudbe, ki .se morajo glasiti na celo razpisano količino drv in morajo dospeti do 30. avgusti 1021, 11. uro dopoldne šumarskemu odseku zemaljske vlado v Sarajevu. Pismeni ponudbi je priložiti vadij 3;}0.0i>,> kron. En izvod dražbenega oglasa, ki vsebuje pogoje in druge podrobnosti, je v pisarni trgovsko in obrtniške, zbornice interesentom na vpogled. Pripomni se, da je poznanje pogojev za sestavo ponudbe neobhodno potrebno.
—g Dražbena prodaja lesa. V državnem gozdarskem uradu v Vinkovci h se bo vršila dne 8. avgusta t. 1. ob i0. uri dopoldne dražbena razprava za prodajo hrastovega, jasenovega, brestovega in ]K>dobnega materijala na patnju. Seznam vrst in množm materijala je v pisarni trgovsko in obrtniško zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dražbcni pogoji, ponudbeni vzorci in vsa podrobna pojasnila se dobe pri državnem gozdarskem uradu v Vinkovcih, ki jih na zahtevo pošilja proti pristojbini 5 kron.
—g Pregled dohodkov enoprocent-ne državne trošarine, v mesecu juniiu 1921: Srbija In Crna gora 2,415.663 din (778.637 din. v proračunskem letu 19201921), Hrvatska in Slavonija 5,761.894 (1.640.296), Bosna in Herce-
govina 966.329    (391.201), Vojvodina
6,504.927 (1,17^.577), Slovenija 2318.962 (296.739), Dalmacija 538.598 (2^0.71 i). Skupno 18,506.366 (4^26.195) dinarjev, torej 13,078.171 din. ver kakor v mesecu juniju proračnskega leta 1920/21.
— g Zanemarjena agrarna statistika. >Jugoslovenski Lloyd« kritizira {Mjpolnoma upravičeno poročevalsko službo našega poljedelskega ministr-stav, ki z različnimi nasprotujočimi .-i vestmi vznemirja na»še gospodarske kroge. A" naši državi, ki jo eminentno agrarna, bi se morala posvetiti največja, pozrnost agrarni statistik, brez katero ni stalne trgovine in industrije.
—g Znižanje maksimalnih cen mesu. IzMurihora javljajo: Vsled pomanjkanja krme in ker mesarji ponujajo za živino slabejše kakovosti le 5 do 6 K, so pričeli nekateri okraji na Štajerskem z zasilnim zakolom. Po gotovih občinah koljejo meso dvakrat na teden in je potem prodajajo po zelo nizkih cenah, vsled česar bo to vplivalo na cc:ie mesu in bo mariborsko okrajno glavarstvo prisiljeno določiti nove nižje maksimalne cene za meso.
g Preskrba za našo živinorejo. Iz Maribora nam poročajo: Ne le na ji'go-slovenskem Stajorju. tudi po sosednjih naših deželah jo bilo letos zrlo malo krmo in prve košnjo iu vsled sedai sušo jo je še manj pričakovati iz otave. Neprimerno visoko ceno semi zdaj lako-rekoč v dobi sena. potrjujejo to žalostno resnico. Ravno tu na meji najbolje vemo, ker vidimo, kako so jo naenkrat zaustavil do malih izjem ves promet z živino tudi iz sosednjih dežel (Hrvatske, Banata itd.). Naj nikogar ne moti, da imamo kljub temu še danes tako drago meso, ko sta vendar preje | -manjkanje sena in izvoza tako cilno vplivala tudi na eene mesa. Dobiček v teh diferencah spravlja no toliko nas kmet, kakor veliki mesarji po mestih. Zdaj kmet še rabi svojo živino pri delu, zdaj še svojo nedelavno mlado živino še lahko krmi na paši. Ali čez par mesecev so bo vso to jenjalo. Živina ho morala v hlev. rabila se bo le še pri dobavi kuriva in nastelja, Zolo red!, i bodo živinorejci, ki bodo iz svojega pridelka mogli večino nedehvne živine prekrmiti preko zimo; pretežna, večina tudi boljših posestnikov bo primorana si nakupovati za tako drag denar krn:<>. da se no bo izplačalo živino rediti pre-
ko najnujnejšo potrebe. Seči bodo morali po mani vredn< ;.i krmilo, slami« listju itd. Toda b takim krmljenjem oničiino Bvojo komaj na pn Ivojno stanje vzpostavljeno živinorejo. Zn?o treba, da \ tada žo aedaj pravocaano poskrbi, da so prepove ali vsaj adaino omeji izvoz pripomočkom h krmi jen iu s alabejsim blagom: otrobi in takozvane >prge« (ostanki bučnega semena ali lupin itd.). Obenem, pa da s^ naše dežele pravočasno preslabe z živinsko soljo, katero treba uvažati. L© na ta način — in ako obenem nase kmetovalce opozarjamo na praktično izraba raznih krmilnih pripomočkov (olupkov od b idja, prstenine) bo mogoče, da prestam mo leto njo kriz«>.
— g Izvoz moke iz Madžarske« Madžarski ministrski svet je skic ni! odredbo, po kateri sc do 30« sept. dovoljuje neomejen izvoz moke. Po tej odredbi se m >re izvažati do imenovanega časa moka v inozem* stvo proti pristojbini 600 kron za stot brez vsakega izvoznega dovo» ljenja.
— g Bolgarski izA»»/. Devizna centrala v .Sofiji poroča, da B€J je zadnje
čase povečal izvoz iz Bolgarije, predvsem v Carigrad, kamor se izvt ža največ sira, macla, jajc in živine.
— g Svetovni adresar, V - I »žnl-šLvu >Kelivs Direktoric« Ltd. I. adon< je izš<d znani svetovni adresar za loio 1921. Adresar velja 64 ehilingov ffranko ter se naročuje v podružnici i m novanega založništva na Dunaja I.. Reicfasra t ^st rasse i 3.
—g Pred radarsko stavko v Moravski Ostrovi. »Tribuna« poroča iz Moravsko Otrove: Tuknj crrozi nova rudarska stavka. Glasilo rudarjev je objavilo poziv, ki pravi med drugim, da hočejo podjetniki razveljaviti kolektivno pogodbo, podaljšati delovni čas in obenem znižati plače, česar pa bi radarji na nohen način ne mogli dopustiti. V pozivi] ae pripravljajo radarji na stavko, ki bi ne bila omejena samo na ostravsko - karvinsko okrož-e. ampak
bi se razdelila n? vso republiko.
(ilavnl urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Ivan Podržaj.
Kotarski pomočnik
Seli službe, nastop takoj. Naslov pove oprav. Slov. Naroda. 5210
Učenka
as sprejme v trgovino s papirjem L. atevalek. Ljubljana, Židovska nli-SS. 5189
Proda se posestvo
* Sloveniji, okrog 100 oralov, največ gozdov, radi družinskih razmer. Cena po dogovoru. Kje, pove upravništvo Slov. Naroda. 5215
Šolske tablice
ln kamenčiće (grifeljne), ftolko sveska in kompendlje ter druge Šolske potrebščine na debelo in drobno naj-ceje pri L- Pevalekp Židovska ulica.
PohiStvo
za spalno tobo in več raznega pohištva sc proda. Selo 41. 5218
Koruzo, oves, moka
se dobijo najpo voljne je s skladišča M. Dimić, Zagreb, Jurlšićeva 24. 5221
Deklica
2 leti stara, se da pošteni družini za svojo m se da 1000 K seboj. Prijave je poslati na poštno ležeče Podčetrtek pod naslov: Ivan 45. 5231
Sprejmem
5 mladih delavcev
katere bi izučil v papirni stroki. Prid nost imajo absolventi obrtne šole al oni, ki imajo obrtno Izobrazbo. Karto nažna tovarna Bonač, Čopova c 16
Potrti 'neizmerne žalosti naznanjamo, da je naš iskrenoljubljeni predobri oče, stric, gospod
Franc Brenčič
sprevodnik lažne železnice
27. julija 1921 med kopanjem v Kolpi izdihnil svojo blago dušo.
Truplo dragega nam pokojnika se prepelje iz Siska v Ljubljano.
Pogreb bo dne 30. julija ob 6. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo služila dne 3. avgusta v Trnovski cerkvi.
V UUBLJANI, dne 28. juliia 1921.
Globoko žalujoči otroci.
Zahvala.
Najtopleje se zahvaljujemo vsem onim, ki so spremili k zadnjemu počitku našega ljubljenega, nepozabnega brata, gospoda
Frana Carnelli
prišteva državna železnice
nenadoma preminulega v Ljubljani dne 19. t m.
Zlasti se zahvaljujemo veleč, uradnlštvu inšpektorata drž. železnic za spomin, katerega so posvetili nepozabnemu pokojniku mesto nas, potem osmrtnice v .Slov. Narodu", ko nas je vest o bridki Izgubi zadela tako nepričakovano. Tolaži nas v teh bridkih urah zavest, da čutijo onostran meje z nami dobra bratska srca.
Bog povrnil
Trst — Hrenovlce, dne 26. julija 1921.
tala joče sestre i
Joelplaa veleva Hilovele, Harolina veevs
Carnelli Amalija.
Enonadsfropna hiša
se proda v Bohoričevi ulici. Naslov p^>-ve upravništvo Slov. Naroda. 5205
Iščem izvežbanegs delavca za cementne cevi,
nastop takoj. Dragotln Korbar, Zagorje ob Savi. 5234
Na prodaj!
Žaga s cirkularjem In mlin z dvema tečajama ob stalni vod?, zraven lepo gospodarsko poslopjo s hlevom, dva in pol orala vinograda s kletjo in dobro stiskalnico, sadonosnik. Naslov pri anončni družbi Aloraa Companv, Ljubljana, Kongresni trg 3. 5227
sprejmem takoj. Plača po degovoru Dr. Igo Jane, odvetnik v Minski Soboti. 5223
Progasta se falio]
po ugodni ceni vsled odpotovanja 2 moški novi zlati uri z dvojnatim pokrovom. Ogledata se lakho vsak dan od 10. — 12 ure. Naslov pri uprav. Slov. Naroda. 5225
Za čas od 10. avgusta do 12. septembra se išče v vporabo
prijazna sesa z dvema postelji
po možnosti z vporabo kuhinje v Ljubljani aH najbližji okolici. Ponudbe z navedbo zahtevkov pod šifro »Čez počitnice/5233" na uprav. Slovenskega Naroda. 5233
Iščem za takojšnji nastop izobraženo gospodično
k mojima dvema deklicama po 10 In 11 let. Ponudbe z navedbo plače na gospo Almo Scbrelber, Bled, Hotel Toplice. 5214
Hflproda] posestvo:
hiša, mlin, žaga, z lepim vrtom in 2 travnika z njivami. Posestvo je v dobrem stanju, cena po dogovoru. Janez Pogačnik, Brezje St 3 pri Radovljici. Gorenjsko, Slovenija. 5220
Poslovodja
veletrgovine, dobro verziran vsk^ke trgovske sjroke in ve?* vseli trgovskih poslov, želi takoj premeniti mesto. Gre tudi k večjemu podjetju za potnika ali skladiščnika. Natančnejši podatki so na razpolago na uprav. Slovenskega Naroda   pod   .Prvovrstna moč/5202*.
mestni tesarski mojster, parna žaga, Ljubljana, Dunajska e. 46.
Pnfn m Mm M (ferajdi)
št. 55 mm Na
Anton Llnovec, Koroška Bela, pošta Javornik, Gorenisko. 5136
čiekirotehnirm ofcratovoBia
z večletno prakso se takoj sprejme. Ponudbe s prepisom spričeval in položeno izkušnjo z navedbo plače, (prosto stanovanje, gorivo in osvetljava) na ravnateljstvo tovarne cementa Zidani most. 5145
ki obvlada popolnoma Italijanski jezik, samostojno moč, sprcime pod ugodnimi pogoji večje trgovsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod .Italijanska kores-pondentinja 51S3* na upravništvo Slovenskega Naroda. 5183
Prva specijalna trgovina z rokavicami in parfumi misSi:
rok a v* o e za darae 2n gospode, kakor tudi line črne, reznabar-vne francoske damske nogavice.
najffiniiSl francoski parfumi.
Gueidy Pariš: Vasthi, An t ar, Le Đois Sacre, La Violette,
Esn de Cologne
O. Bračko, Ljubljana Dunajska   cesta štev. 12.
Barska
Ia portlandcement
pil odjemu 5 — 10 vagonov naenkrat takoj dobavljivo po ceni K 165.— za 100 kg franko postaja Ljubljana. Jutne vreče se za 70 dni posodijo. Cenjena naročila pod .Cement-portland/5146* na uprav. Slov. Naroda. 5146
lica m       ——
meseina soba
s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manjše stano?anje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na poatai predal •L 53. 4805
Muhoiovke
za p. n. trgovce ima v zalogi Ljnb-ljanaka komercijalna draiba, LJubljana, Bleiireliova 18. 4009
lian |nn Mm kriaii
srednje dobe, koja znade dobro kuhati te da je potpuno sposobna za cjeli kučni po>ao di je solidna i voljana. Koje reflektiraju neka se odma ponudom obrate na adresu g Kajo Belimar-ković, supruga pukovnika, Bjelovar. 5169
RSem Dospcd.tn^ k df elef neinn ef roka
za nekaj ur na dan. Smole, Vecovn ul. 8 I. 51*6
vsaka ro K 230— in 5 novih Muz po 85 kron se proda. Krakovski nasip 10, II. nadstr. 5198
PSJo sfrojorna
na Primorskem Uče samostojnega strojarskega mojstra sa sedlarska usnja. Služba  stalna. Ponudbe nasloviti na Bruno Saunig, trgovec Via Carducu 3. 5200
Veliko  delniško   podjetje v Karlovcu sprejme takoj slovenslto-nemSkega
8c@res£onc! en&a
Natančne ponudbp je nasloviti na za-stopnka E. Leskovec, Ljubljana, Ilir« ska ulica 29. 5152
na novo olvorjeno t rgovino z vsemi krojaškimi potrebščinami, co!ir]em9 belini in barvastim Blatnom, milom, nogavicami, samoveznteami, naramnicami i. t- d.
L. Belss, Uulullano. Žitiouska steza štev. 6.
Otvoritev trgovine.
Naznanjam, da sem otvoril trgovino
v Ljubljani Vil,   Šiška, Seidlova
hiša
ter bom postregel vsakomur po priznano najnižjih cenah. Priporočam se za obilen obisk
Ivan Kos.
v Beogradu«
Bončal odealek i vrši vse bančne posle; sprejema hranilne vloge z odpovedjo ln brez nje, otvorja tekoče račune na podlagi blaga in prvovrstnih trgovskih menic, kupuje ln prodaja vse vrste valut, efektov ln deviz.
Blef ovni eddalaki Ima v zalogi in prodaja samo na veliko: vse vrste ključavničarskega blaga, ključavničarski materijal za gradnje, vse vrste orodja, pocinkano in čino pločevino, armature od medi, cevi za vodovod, jeklo za vozne vzmeti, osi, jeklena in železna žica, kuhinjsko železno posodje, solingensko blago, vse vrste vijakov, poljedelski stroji In orodje, guma Denlop za avtomobile, konjak originalni francoski ,MARTEL\ .HENESSV .FKAPEN- sodo Kaustik ličje prima .TAMATAVA11, vse po originalnim tvorniskih cenah. Prodaje izvirno pl-zenjsko pivo iz slovite plzenjske pivovarne. 4911
preje A. Zanki sinovi.
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter tekov. Centrala: Ljubljana.    0. z. o- z.   Skladišče: Novisad.
Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Telefon: 64.
Emajlni laki. Pravi ffirnež- Barva ga pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder-weiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči,  kakor tudi drugi v to
sroko spadajoči predmeti.
,MERAKlA Lak za pode. ,MERAKL'. linoleum lak za pode. .MERAKL4. Emajlni lak. .MERAKL' Brunoline.
Ceniki se saiasno ne razpošiljalo! |
iAstoina in ttak »Navodna tiskarne^
^a u^ratui del odgovoren Valantin Kopitar.
SSPSe 11
B-^A
583