Irh»j» »M^ rM*n •°b0t' Bed,U in prasalkov.
Usoed <UilJ «*c«pt SstunUj«,
Sundays and Holidajs.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uradniški In uprarnllkl prostori: »557 S. Uwndalo Ava.
Offlca of Publleatioo: >657 South Laarndala Ara. Talephona, Rockwcll 4904
LgftV-YEAR XXXI.
Oaaa liaU Jo |6.00
enur«4 m mmN ■!■« matur J.nu*ry I«. IMS. at Um ix»i-uffic« at CMca««. Illiaoto. uadrr Um Aet of Coacreaa ot Marali S. 1S7S.
( HK A(iO, 1LU PETEK, 4. NOVKMHRA (NOV. 4). lt>38
Subacription «6.00 Yaarly
fiTEV—NUMBER 217
Acceptanc« for mailing at spocial rate of posUfre providod for in aectioa 1103, Aot of Oct. S, 1017, authorisod on Juna 14, 1818.
Japonci se proglasili za varuhe vzhodne
Azije
Deklaracija tokijske vlade pravi, da je končni cilj militaristične kampanje politična, ekonomska in kulturna koordinacija med Japonsko, Mandžurijo in Kitajsko. Kitajski uradniki v Pekingu in Nankingu te izrekli za ustanovitev centralne vlade pod japonsko dominacijo. Tokio pretrgal zadnje vezi z Ligo narodov
Tokio, 3. nov. — Japonska vlada je sinoči v deklaraciji, ki pomeni novo poglavje v zgodovini Daljnega vzhoda, povedala sve-tu, da namerava ustanoviti nov red v vzhodni Aziji, ki bo zagotovil stalno stabilnost v tej pokrajini. Glavni in končni cilj japonske militaristične kamparije je politična, ekonomska in kulturna koordinacija med Japonsko, Mandžurijo in Kitajsko. Deklaracija izraža upanje, da bodo druge države pravilno razumele japonske cilje in zavzele stališče, ki bo v skladu z novim položajem v Aziji.
Nevtralni opazovalci vidijo v deklaraciji ponovno izraženo željo glede modifikacije pogodbe devetorice, ki je bila sklenjena v februarju 1. 1922 med Ameriko, Veliko Britanijo, Japonsko, Francijo, Italijo, Kitajsko, Belgijo, Portugalsko in Holandsko. Ta določa vzdržitev načela enakih trgovinskih in industrijskih priložnosti na Kitajskem, politike "odprtih vrat", in respektiran-je kitajske teritorialne integritete.
"Vlada kuomintanga (režim ljudske stranke, kateremu nače-luje general Kaišek) ne eksijrtt-
ra več razen kot lokalni režim", pravi japonska deklaracija. "Vseeno, kolikor časa bo ta vodil pro-tijaponsko in komunistom naklonjeno politiko, ne bo Japonska odložila orožja. Japonska je celo pripravljena sodelovati s tem režimom pod pogojem, da zavrže politiko, ki jo je doslej vodil in izvajal. Svoje prerojenje mora dokazati z dejanji in se nam pridružiti pri ustanovitvi novega reda."
To smatrajo mnogi za povabilo mirovni frakciji v kitajski vladi. naj zapusti Kaišeka in se pridruži Japoncem. Deklaracija iz-*ka zahvalo državam, ki sim-patizirajo z Japonsko, zlasti tomčiji in Italiji, ki sta povedi z Japonsko s protikomuni-•tičnim paktom, ki je naperjen P*>ti Sovjetski uniji.
j, 3. nov. — Kitajski u-radniki v Pekingu in Nankingu, ■i tvorijo po Japoncih kontroli-r<wn vladi, so se izrekli za usta-noviu»v osrednje kitajske vlade, kl r'»J bi bazirala "na volji ljud
Iz zanesljivih kitajskih virov j«. prišla vest, da je genera s«ng C>h-juan, bi vil kitajsk Vojni lord, dospel v Sanghaj in
*	pričel pogajati z japonskim NiUristi glede ustanovitve *ntralne vlade.
Tokio, 3. nov. — Japonska je pretrgala zadnje vezi z Li «*> narodov v znak protesta, ker f ,v«t l,ige narodov na svoji se-J'v Ttembru odredil ekonom-sankcije proti Japonski, ker
*	"JHia armada invadirala Ki-
IVmlej se nobena država, Vfl»njena v Litf narodov, ne it-UJ* *ankcij.
Jsponska je izstopila iz Lige
j«
Davey poslal milico proti stavkarjem
"Lewis najbolj nevarna oseba v Ameriki"
Španska vo jna
K
v bližini Anglije
Fašistična ofenziva v vzhodni Španiji
I^ondon, 3. nov. — Pomorska bitka v bližini obrežja pri Nor-folku je prinesla špansko civilno vojno pred angleško dvorišče in to v momentu, ko je premier Chamberlain zagotovijal parlament, da španska civilna vojna nič več ne ograža evropskega miru.	\ ♦
Middletown, O.,
verner Martin L. Davey je po slal 500 miličnikov v to mesto, "da prepreči komunistično inva zijo pod vodstvom CIO", v zve-
Oborožena trgovska ladja španskih fašistov Nadir je napa-3 nov — Go- dlft tovorni I^rnik Cantabria, last španske ljudske vlado, ko se je nahajal sedem milj od angleškega obrežja. Na obrežju se je kmalu zbrala velika množica
jem in podvrgel ameriško delav stvo svoji diktaturi," je rekel governer.
Wa«hington. D. C., 3. nov. — John L. Lewis je včeraj nazval ohijskega governerja lakaja in teresov, ki bi radi uničili organizacije ameriških delavcev. "Mislim, da je Davey prevelika šle-. - a.. ■ va in bojazljivec, da bi ponovno Avstratija kupuje odredil pobijanje delavcev," je bojna letala V Ameriki rekel Lewis. "Ako bo to storil, Canberra# Av„tralija. 3. nov. tedaj bo ponovno dokaza , da je I ^^ Jo||eph A Lyoni je
ne samo krvoželjen bedak, tem-	informiral parlament, da
več tudi največji falot v javnem | n ^ v,ada narod|a ^ ^j.
i- 10.*«, toda izstop v veljavo dve leti pozne-Obdržala je še stike z neka
»rimi
m«
nunv . i"
"dsekl in odbori Lige na-k a ter« pa j« danes pretr-
rin,ha sklenila poki 1 *Pun»kimi faHsti
K,
ta
ir*.
I^pr«
"ingsfors, Finska, 3. nov.— * in fašistična ftpanija sta ) »klenlll pogodbo glede »nja diplomatičalh agen 1 n*ka bo poalala svojega
tvom m , v	,	, bHk0 FaAi8tj
z, ssUvko v tobačni tovarn, P. U	I arnj loda ,Un
Lonlard Tobacco Co., k» je	Manuel Arguelles, njegova žena
la oklicana pred enim mesecem. >	£
Davey je nameraval obnovit, o-	. jk t ll. E.
rat ir tej tovarn, z oboroženo	1 moraJapj;v, elttnov |JOMM|.
silo, toda unija CIO jePacala	™ tcm Jyzel na HVoj kw>v
stavko predno so miličniki I anifleAki parnik Pattersonian in peli v mesto.	jJh odpeUal v Grvat Varmouth.
Governer, k. je pretekloMeto M ^ fašlatična Iadja pomagal zdrobit, stavko jeklar- J	morj<?
jev v tovarnah Malega jekla, je p
včeraj srdito napadel Johna L. Hendave, Francija, 3. nov. Lewisa, načelnika Odbora za in- Fašisti poročajo o veliki ofenzi-dustrijsko organizacijo, in nje- vj na fronti ob reki Ebri v vzhod-gove "komunistične zaveznike". Lj Španiji. Poročilo dostavlja, da "Bojim se za svojo domovino, če Lq v teku srdite bitke na deset bo Lewis dobil popolno kontrolo mjij dolgi črti. pad našim industrijakim živi jen-1
Domače vesti
Prenelitev v Callfornljo
Chicago. — Mike Keadiiiff (Katušnik) odpotuje te dni z ženo in sinom ia Clarendon Milina v Pasadeno, Calif., kjer se namerava nastaniti ia stalno. Družina bo potovala z avtom preko New Orleansa in I^areda, Tex. Vso srečo v novem kraju, Mike!
Rojak pogorel *
Luzorne, Pa. Rojaku Geo. Spončiču je pred kratkim zgorela hiša z vao opremo vred. Skoda znaša do $400». Si>ončič je član društva 204 SNPJ.
Calumetake novice Calumet, Mich. — Mrs. W. Mukavec iz Albiona se je perd nekaj dnevi nekoliko |>obila pri avtomobilski nesreči. — Te dni je več mladih slove,mkih fantov odšlo v Detroit za delom v avt-nih tovarnah. — Pogreb Johna Vertina, ki je umrl v stari domovini, se je vršil 21). oktobra ob spremstvu, kakršnega ni ime) noben .pogreb že mnogo let v Ca lumetU. Njegovo truplo je bilo še sveže, kakor da je jumrl prod ne kaj dnevi, kar dokazuje, da so ljubljanski pogrebliki, ki so l>al-zamirali truplo, mojstri v svojem poklicu.
Požar prizadel Ae enega rojaka
Burton, O. — Dne 26. okt. je ogenj uničil rojaku Jos. Adami čp hlev z živino, krmo in farm skim orodjem vredl Zgorelo je 17 • glav živine. Adamič si je reši ' le hišo.
teroristi spet r0g0v1u-jo v floridi
z skrivalnice jih je pri
vabil boj v tobačni
* • *
uni/i
USTANOVITEV OBRAMBNEGA ODBORA
Barcelona, 8. nov. — Lojallstl so včeraj ujeli šest italijanskih letalcev, ki so odleteli iz Palme, Mallorca, v Španijo, a so morali pristatj, v bližini Garone, mesta v južni Kataloniji, ko se je pokvaril letalski motor.
uradu."
Cleveland. O., 3. nov. — Grupa okrog 150 članov unije CIO je včeraj prekoračila piketno linijo, ki so jo tvorili člani "neodvisne" 'kompanijske) unije pred jeklar, no korporacije Republic Steel. To so bili jeklarji, katere j«' korporacija vrgla na cesto v stavki v preteklem letu in jim je morala korporacija vrniti de o v smislu odloka federalnega delavskega odbora. "Neodvisna" unija, ki pravi, da ima večino med delavci v cleveland*ki tovarni korporacije, je postavila pikete v znak protesta proti odloku delavskega odbora.
nih letal v Ameriki. Jx»tala bo zgradila firma 1/Ockheed-Hud-
Arabska agitacija v francoski koloniji
Beirut, I^ebanon, 3. nov. — A-rabska agitacija proti anglešk nadvladi v Paleatini se je včera razširila tudi na Lelmnon in Sirijo, nad katerima ima Francija mandat. Petnajst <*eb Je bilo ranjenih in 40 aretiranih v spopa du med francosko policijo in A-rabci v Beirutu. V Damasku, Sirija, so Arabci demonstriral pred uradom angleškega konzula toda policija Jih je kmalu razpršila. Anglešiko vojaško sodiAče v Jeruzalemu je obsodilo pet arah skih nacionalistov v smrt, ker so se z orožjem upirali angleškim avtoritetam.
son. Lyons je dalje naznanil povečanje državne milice In ojača nje narode obrambe. Okrog 70,-000 mož bo v prihodnjih dneh pozvanih v armado.
Tampa, Fla. — (FP) — . Tu kajšnji vigilantni in klanovcl so zopet prišli iz svojih skrivalnic in bati se je novih kla-novskih nasilij. Potuhnjeni ao bili več ali manj, odkar »o u-morili Josepha Hhoemakerja pred nekaj leti in zbičali tri nj gove tovariše.
Zdaj so nastopili v siloviti kampanji proti CIO in "rdeč-kurjem" na splošno. Pobudo jim je dal R. Bt Van Horn, predsednik mednarodne ciga rarske unije Al)F, kl je brez vsake obravnave odstavil in is kij učil 16 uradnikov tukajšnje cigararske unije. Izključil jih je z motivacijo, da so "komuni sti" in pristaši CIO, odnosno da so imeli v načrtu priključitev te unije k CIO. Van llornu so takoj prišli na |M>moč vlgilantl in klanovcl, kl so pričeli z veliko kampanjo proti CIO in vihteti rdeče strašilo.
Vzrok za izključenje 16 urad nikov tukajšnje cigarske unije je v tem, ker so se tukajšnji tobačni delavci zadnje čase orga nlzirali ln predstavljajo več ko polovico članstva mednarodne unije. Ker je Van Horn tipičen birokrat raketirske aorte, kl smatra, da mora unija ekaistl rati zanj in ne zato, ker Jo de lavci potrebujejo, je med tu kajšnjim članstvom nastala več ja opozicija proti njegovemu totalitarskemu režimu, Ta unija, katero je ustanovil pokojni Gompers, že ni imela konvencl Je od 1031. Van llorn Je tudi ne misli sklicati, pač pa Je odredil, da se prihodnje leto vrše volitve uradnikov z referendumom, pri katerem bi že akrhel, da bi bil zopet izvoljen.
In ko je Van Horn ukazal tukajšnji krajevni uniji a 5000 člani, da mora suspendirati na-<I«U« aa 9. «trasi.)
Zadnje vesti
I SAN FKANC18C0, CAL. — Kkaplosija na nemškem parniku v tukajšnji lukl je naredila veliko škodo. Štirje mornarji no ra-njeni.
I TOKIO. — Japonska vlada Izjavlja, da je pogodba devetih držav, ki Je bila aklenjena v Waahlngtonu leta 1921, postala nepotrebna.
HKRMN. — NarljiAa policija je aretirala devet menihov v Ino-moatu na Ttrolakem na obtožbo "ncmoralnoHtl." Naciji aapirajo katolMe ktoAtre po hIvtfl Av-atriji.
HYI)K PARK. N. Y. — Pred-sednik Rloaevelt ho dam* dvakrat govoril po radiu. Prvi govor bo ob dveh popoldne. drugI pa ob pol aedmlh zvečer, čikaški čas.
HITI>!MPK&TA. t- Ogrnke če te dane« okupirajo poklonjeno Jim hlovaško oaemlje. Madžari nlMi zadovoljni, ker niao dobili vae Podkarpatske Rusije, upajo pa. da bodo Rutencl aaml proalll aa anekaljo. ker aaml ne bodo mogli ekatatiratl.
HKNDAYK. FRANCIJA. — Spamtke fašistične čete ao včeraj aaaedle strateglčne višine ob Ebru.
MOSKVA. — Sovjetsko taao pluje poroča o "nagli Mirti" Pavla Sergejevtta Alllujeva, komi na rja dlvlalje tankov v aovjetakl armadi. Podrobnimi I nlao navedene.
Polom politike diktatorskih držav
Amerika bo U sklepala
trgovinske pakte
Westeri Union mora
razpustiti "unijo"
New York. — Mogočna tele grafska družba VVeatern Union bo morala razpustiti svojo 20 let staro kompanijsko unijo in uslužbencem vrniti okrog $500,-000, katere ao zadnja leta, odkar je v veljavi Wagnerjev zakon, plačali kot "unijske pri spevke". Vse to bo moraia storiti, ako zvezni delavski odbor vzdrži poročilo in priporočilo svojega zastopnika Alvina J. RockvKtHla. ki Je vodil preiska vo. On Je dognal, da je Zveza uslužbencev te družbe navadna kompanijska unija, katero Je Western Union akrbno negovala. Družba je bila tirana pred delavaki odbor po uniji komu nikacijakih delavcev CIO.
Frjmro pa bo poslal svojega predstavnika r glavno mesto Finske. Bličcn pakt sta v torek
Ink len fla Danska in španski fašl stični režim.
Daril, amtrtttili industrij KJUjafci. (Nsrtstl Jtrg^.)
Ncw York, 8. nov. — Državni tajnik Cordell 11 tali J« v svojem govoru na konvenciji organiza clje eks|HirterJev dejal, da Je svet na razpotju, toda to ne pomeni, da Isido diktatorsko države, ki vladajo z oboroženo silo, nadomestile zakonite vlade. Diktatorske države je o|M>zorll, da IhhIo zabredle v katastrofo, če se bodo zanašale samo na svojo oboroženo silo, zaeno pa Je na jiovedal polom programa gospo darske neodvisnosti, kl so ga osvojile te države.
IIull je dalje rekel, da mona kovski dogovor ne lx> spremenil trgovinske politike ameriške vla de. Njegov department bo št IHivečal napore, da razširi ob seg In učinkovitost trgovinskih pogodb.
Trditev nekaterih opazoval rev, da so diktatorske države, zlasti Nemčija, z osvajanjem novih teritorijev na |s>tl eko no muke neodvisnosti, je IIull (»obijal.
"Politika popolno gos|s»dar ske neodvisno«!! I ni doživela |ni lom prej ali slej," Je r«ke| IIull. I Visoki carinski zidovi s>er o-virajo mednarodno trgovino, toda države, ki se še niso udal« iluziji o možnosti ekonomski neodvisnosti, še vedno vzdržujejo večino mednarodne trgovine.
Vladeck, delavski vodja, umrl
N«w York. — H. ("barney Vladeck, vislja večine v new ynrškem mestnem svetu in član Ameriške dela vtke stranke, je umrl. Pokopala ga je srčna hiU On Je bil šestnajst let u pravltelj židovskuc* lista Daily Forwsrd In kot MNiallstičnl od Isirnik Je nekaj let zastopal avoj diatrikt v mentol zlsirnlrl. Vls d»«'k j« bil rojen v Rusiji in v Ameriko Je |»rliH I. ItNMt Stu dlral Je na državni univerzi v Pemisplvanijl, potrm pa je pri šel v New Vork, kjer Je doMI sIužIni pri židovskem listu. On as Js zelo trudil v kampanji za odpravo "slumskih" predelov v Ntw Vorku. Njegovo delo Je
ogrska zmagala na dunajski konferenci
Dobila /« velik kot če-i kuga ozemlja
NOVA MEJA DOLOČENA
Dunaj. 3. nov, — Nemški in i* talijanaki posredovalci ao včeraj sdrobill meje češke republike, |M>stavljene po svetovni vojni, in dali Ogrski velik kos češkega teritorija, katerega Je zahtevala.
Uradne številke še niso bile objavljene, znano pa je, da je Madžarska dobila ozemlje v obsegu 4875 štirjaških milj, na katerem živi okrog 800,001) prebivalcev. Ceškoalovaška je že prej izgubila sudetske distrikte, katere je pograbila Nemčija, in Tešinje, ki ga Je dobila Poljska.
Pred dunajsko konferenco, na kateri sta Rim In Berlin igrala vlogo posredovalca, Je praška vlada izjavila, da je pripravljena odstopiti Ogrski ozemlje v obsegu 8800 kvadratnih milj, do-čim je slednja zahtevala veliko več. Grof Galeazzo Ciano, italijanski zunanji minister, In Joa-chlm v on Ribhentrop, nemški su-nttnji minister, sta |>a včeraj dala širok pas češkega teritorija Ogrski. V tem pasu leži tudi Už-horod, glavno mesto avtonomske Kutenije (hslkarpatske Rualje), edino mesto, ki je s železnico povezano s Mlovakijo. V Užhorodu je tudi sedež ukrajinako-grške pravoslavne cerkve. CsAka je a to fašiatično kupčijo itgubila tu* dl Košice, Mu kače vo, Levice in Lueenee, mesta z velikim številom prebivalstva.
Izmed velikih mest na spornem onemlju Je ostala Češki te Bratislava, glavno mesto Slovaške. V bližini Bratislave ae križajo meje med Cežko, Nemčijo in Ogrsko.
Nova meja, ki so Jo določili na' duiiajnki konferenci, se prične pri Smorojl na zapadu, nedaleč od Bratislave, in teče severno do Razlna in dalje vzhodno proti Tarkoskedu ob železnici, kl spaja Rutenljo s Slovakljo. OI»e, O-grška In CeAka, sta se že prej s|n>razumeli, da se bosta ukloniH islloku dunajska konference, O-grška oku|>aclja po Italiji in Nemčiji poklonjenega ozemlja s<* prične v solsito in taključl 10. novembra.
Premier Chamberlain dobil zaupnico
London, 8, nov. — Predsednik | vlade Neville riiainlierlain je vče. raj dobil zaupnico v parlamentu, ko je bil predlog, da ima im pro-< ste roke pri uveljavljenju angle-I Ako Italijanskega prijateljskega pa k I a, sprejel s 345 proti 1,'IM glasovom. Chamberlain Je rekel, | da I ni jNtrlamenl s »slobrltvijo pakta prišteval k splošnemu o-mirjenju Kvrops, Pakt m*d drugim dolis-a angleško priznanje podjarmljenja AliesiniJe |ni Its-iiji.
I Zucašna ustavitev obrata v jeklar ni
Pit tabu rgh, Ps., 8. nov. — V nekaterih di |iartnM*ritih velike Jeklarm Johm Ji l^iughlin Htesl Corp. v Aliiiulppi je bil olirat začasno ustavljen, ker Je unija CIO (Ntrcdila |NibiranJe članskih (>ri-spevkov. Okrog «to delavcev Js bilo iNiKiianih domov, ker niso mogli dokazati, da so plačali čls-nsrino, nakar Je bil obrat obnovljen.
nalilo sad, ko ga Je žu|mn la Guardia imenoval sa člana mestnega Ntanovsnjsksffa odbors. Bil js tudi dirsktor delsvsks lisnke v New Yorku in Član •ksekutivnsga odbora Unije sa amtrUke civilne »vobodščin«. .
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
slabilo in lastnina slovbnsbb nabodnb rodpornk jbdnotb
ti mi , r- * • te Um sto*«* NsUmmI
MintalM m 14r*U~	(M Cktoa«a> te
Hj* m tate. M* - M toia. flA* m te*t totes -la CIm. HA* m aato tou. M.H » »•»	aa
SeterriptUia rtlir' fur Um unlud IUI« (tinfl CW*«*) u4 C*u<U H M pot r«ar, Chiea«« aa4 Cto«r» »7A# par »•»• tetin *Niute S-fll h» r—r.
Cmm oclaptfv p« iosotroru tUkc^Ui Ooplaov te
M M rratejo. Bokoptoi IIuwm »atena <«rttoa, P*-rarti. 4raa». P—.1 HA) m »ruato iKAiiteulju to v ateiaju. «t i* »rtHAU po4iaim».	__ _
A4r«rtlali>« raU. mi	Manuaartpta «f aoasmual-
•»4 »MmHtHad artocU. w»U Mt te «»WMi Otter r.pu. m* aa atertoa. plaja. hm, wiJI te raturaad ■r Mir «Hm aaeo«pa«.to4 te aalf-a44raaaa* »U»H
NmUt m tn, kir Im •(» i IMmb
lito 8 VETA MITAt b. La»a4aU A*«.. CfttoM*. »teato
or m ZEDBBATBD
* ofcUpaju M pr»«ar (July 11, 1»U), poto« »•*«» k uttea pmmiI, <U v.m i« « Un> datumom pot*la na-PoaerlU >• pravoteanu, <to m »am Itot M uatevi.
131
Z bojišča med demokracijo
in diktatorji
Mr. Neville Chamberlain, predsednik angleške vlade, je pred nekaj dnevi rekel v parlamentu, da vlada Anglije se ne briga, kaj počenja Hitler v srednji in južnovzhodni Evropi. Kolikor se Anglije — namreč angleške vlade — tiče, Hitler lahko okupira vso srednjo Evropo in Balkan!
Zadeva Španije bo kmalu poravnana, je nadaljeval Chamberlain. Njegovi vladi bo po volji, če bo tudi Španska zadeva poravnana tako, kakor hočeta Hitler in Mussolini.
Chamberlain u je pa ogorčeno ugovarjal Cle-ment R. Attlee, vodja delavske stranke v Angliji, rekoč: "Odkar sta vladi Anglije in Francije strahopetno izdali demokracijo in doživeli silen poraz v Monakovem, je Nemčija zdaj vladajoča politična in gospodarska sila v Evropi."
Ta konflikt v angleški zbornici dokazuje, da je delavstvo Anglije še vedno na braniku demokracije, dočim je vlada Anglije naklonjena fašističnim diktatorjem.
Prav tako je v Franciji. Velika masa francoskih delavcev, kmetov in malih podjetnikov — da ne omenjamo intelektualcev — je zvesta demokraciji, toda strahopetni Daladier, ki je na čelu vlade, danes daje potuho francoskim fašističnim elementom samo zato, da bo mir z nacijsko Nemčijo. Ampak cena za ta "mir" ne bo imela nobene meje . . . Čehoslovakija, kate-' ro sta Chamberluln in Daladier vrgla nacizmu v Žrelo, je bila komaj prigrizek.
Strah pred Hitlerjem je v Evropi hkrati komedija ln tragodija. Rumunski kralj Karol uvaja totalitaren režim in pošilja emisarje v Berlin zaradi "prijateljstva." Jugoslavija podpise trgovinsko pogodbo s Hitlerjem in se zaveže, dia bo pošiljala v Nemčijo čim največ dobrega živeža in dobrih surovin v zameno za staro orožje in strelivo — vse zaradi "miru", lato storita Bolgarija in Turčija. Litvinci namigujejo, da so pripravljeni odstopiti Hitlerju prlstaniščno mesto Memel samo zato, da bosta "mir In prijateljstvo." Vlada Švice konferira s časnikarji In jih prosi, naj ne izzivajo Hitlerja — In celo socialistična vlada na Švedskem apelira na demokratične švedske časopise, naj bodo previdni v svojih kritikah nacijskega režima!
Ne čudimo se, da lomijo hrbet pred Berlinom rumunski Karol, Jugoslovanski Stojadl-novič, litvinski diktatorček In oittali mali dik-tatorčki, katerim je demokracija deveta briga, ampak strah demokratičnih elementov je žalosten.
Res je, da nama beseda ne opravi ničesar pri diktatorjih. Tudi naš Roosevelt ne bo nič dosegel z golim obsojanjem evropskih diktatorjev, pa naj bo njegovo obsojanje še tako ogorčeno. Amerika bi dala demokraciji več pobude, če bi dala več |M>dpore svoji demokraciji doma in manj oboroževalnega materiala zunanjim diktatorjem!
Diktatorlčnl režimi Evrope, pa naj so mestoma še tako nasilni in barbarski, ne bodo uničili zavesti in idej demokracije v svoji sredi; lahko demokracijo |*itlačijo za dalj časa, toda ubili je ne bodo. O tem smo trdno prepričani. V vseh deželah Evropa živi demokratična zavest — da, tudi v Nemčiji, Italiji in Rusiji. fcivl in čaka prilike, da stopi na plan. Potlačeno demokratično prepričanje živi v Ce-hoslovakiji, živi v Jugoslaviji, Humunijl in na Ogrskem ter Poljskem.
Dikutortčen režim v Angliji in v Franciji je mogoč, celo V Svlrl je mogoč in celo Skandinavija je lahko ekonomsko i>odjarmljelia in priklenjena k Nemčiji — nI pa mogoče, da bi v ljudstvih teh dežel popolnoma zamrla demokratična zavest. Široke množin« o*tanejo zveste demokraciji in »»odo vedno i,kale izhoda iz tiranstva m- glede na žrtve, ki jih InkIo morale ooprinašati.
Evropa je danes v periodi, ko *e parlamentarni režimi prilagodevajo »j|j diktature Na zunaj je vse sijajno za diktaturo — diktatur« Je na konju, ampak zunanji vrink in sijaj diktature nas ne smeta im d Iti. M<»č in |x.mp na zunaj zakrivata »llcn - kup gnilobe na znotraj v diktatoričnih stavbah, in t« gniloba v diktaturah Je pogoj sa zmago in jHivratok de-mokrarije.	,
Chamberlain in Daladier s svojimi bankirji (Daljt v sadaji koloni)
Glasovi iz
naselbin
Nekaj o ameriikih Švedih
Pittsbtirgh, Pa. — Ali imamo samo Slovani bratske organizacije? Tudi drugi narodi jih imajo. Morebiti bo kdo rekel, kaj nas brigajo drugi, recimo Skandi-navci. Toda temu ni tako. Tudi Švedi so delavci in bratje pri svojih organizacijah. Švedov je nekako čez en milijon v Ameriki, torej mnogo več kot nas Slovencev, Imajo dve veliki bratski organizaciji, ena izmed njih je velika VOA. Uvedi, ki izhajajo iz ene najdemokratičnejših držav v Evropi, znajo tudi v novi domovini ohraniti svoje narodne običaje in svoj jezik. Med tukaj rojeno mladino in so v tem oziru precej pred nami Slovenci, ki se prištevamo med kulturne narode, ki pa avojo narodnost v mnogih ozirih zatajimo. To pa daje povod tudi naši mladini, a se raz-naroduje in odtujuje od svojega slovenskega rodu.
Pri Švedih ostanejo družine švedske in otroci Švedi tudi preko tretjega tukaj rojenega rodu. V Švedskih organizijah so tudi obrtniki, podjetniki, trgovci in šolani ljudje, ki se smatrajo za delavce in so člani delavskih bratskih organizacij. Metf Slovenci se taki navadno štejejy za "nekaj boljšega", kar ne spada med delavske vrste.
Seje švedskih društev so sli-Čne našim. Angleško poslujočih društev skoraj ni, ker so vsi zmožni svojega materinega jezika. Njihove seje pričnejo točno ob u-rl in se vršijo hitreje od naših, ker ne tratijo časa z malenkostmi. Tako jim ostane dovolj časa, da imajo po seji člani prijateljsko in bratsko zabavo s kakih prigrizkom in slično. Na tem družabnem sestanku po seji razpravljajo važnejša politična in gospodarska vprašanja in pripravljajo dnevni red za prihodnjo sejo. Brez dvoma so take seje privlačnejše, uspešnejše in ži-vejše, ker mladina prinaša na seje zvežega duha, starejši vplivajo s svojo izkušenostjo in vsi skupaj korakajo naprej z razvojem v smeri napredka. Take seje so res bratske in delavske.
Jaz nikakor ne vsiljujem našim društvom švedskega primera. Dobro bi pa bilo, Če bi kako društvo poskusilo poživeti seje, in Če bo kaj uspeha, bomo imeli samo korist od tega. Z nekaterimi novotarijami se včasih zainteresirajo ljudje in se povzroči u-spešnejše delo.
Na tistih deset palcev dolg komentar brata urednika k mojemu zadnjemu dopisu pa ne bom nič odgovarjal. Vsak, kdor je prečita) dopis in potem opombo, lahko ve, zakaj in odkod piha veter.
Frank Starman, 118.
Lovska sezona je odjrrta Sharon. Pa. — Sredi oktobra no tukaj dodelali in odprli novo radiopostajo WPIC, močno 780 kilociklov, ki se sliši okrog 100 milj naokrog. Naša mlada Slovenka in članica društva 262 SNPJ miss Rose Mlakar je dne 20. okt. ob 11.46 dopoldne prvič |M>la na tej postaji. Dobro ne je slišalo. Odpela Je Šest i^smi v angleščini. Iskreno ji čestitam in priporočam, da prihodnjič zapoje tudi kakšno slovensko. Sliši se, da se jI obeta stalno delo
na tej postaji. Le tako naprej!
Tone Pritekel piše iz Ponove vasi v Prosveti, da je oče Jakič iz Ločnika ustrelil velika kosmatinca, ki je tehtal 200 kil. To se je zgodilo v gozdu v Medvedici, ki je last turjaškega grofa. Ako bi bil Tone zapisal, da je bil medved tako velik kot so drugi, bi mu bolj verjel, dvesto kil pa je vsekakor malo preveč. Ce pa je bila tista mrcina v resnici tako velika, potem pač ni čuda, da so se očetu JakiČu hlače tresle. Ko sem bil predlanskim v emporij-skih hribih na lovu na rogače, sem tudi jaz tam videl kosmatinca, ki je bil nekako en kilometer od mene in je bil polovico manjši kot Jakičev. Pa sem gledal okrog za kakšno majhno drevo, da se bi gor splazil. Pogledal sem še enkrat v mrcino in sem videl, da koraka v drugo amer in strah me je seveda zapustil. Hitrih korakov sem jo pobral k mojim tovarišem, ki so rekli, Čemu se tako potim. Razložil sem jim srečanje s prikaznijo, potem pa nisem šel več daleč oj) ostalih lovcev.
Tudi moj sin Frank je lani v tistih hribih videl medveda, ki pa je bil tako blizu, da je moral zakričati nanj, naj se umakne. Mrcina ga je postrani pogledala in šla svojo pot. Drug drugega sta se namreč ustrašila. Ako bi bil medved res tako požrešen, bi ne bilo rešitve za na-Sega Frenkija. Veste, tukaj se ne sme take živali ustreliti kadar bi kdo hotel. Le koncem novembra traja desetdnevna sezona in še takrat ne smeš ubiti več ko enega kosmatinca. Srečen pa je tisti, kdor ga dobi.
Od 31. oktobra do 26. novembra pa je odprta lovska sezona na drobno divjačino: zajce, fazane, jerebice, veverice itd. Ampak mi delavci, ki smo uposleni v jeklarnah, imamo pač smolo. Pred enim mesecem smo imeli toliko počitnic, da bi človek šel lahko vsak dan na lov, ali pa cel teden skupaj. A sedaj, ko je lov odprt, pa moramo stalno delati. Prizodeli smo si veliko In prosili našega velikega in malega bossa, da nam bi pustila delati ponoči, tako da bi šli podnevi lahko na lov, a vse skupaj ni nič izdalo. Par jih je dobilo po en dan počitnic, ki so ga izkoristili z^ lov, ostali pa moramo Čakati, da pride sobota, kajti le ob sobotah bo čas našega lova, ker ob sobotah ne delam.
Zadnjih pet let se je lov na srnjake odprl na 1. decembra. Ampak veste, križ je le v tem, da se rogača težko dobi. Letos pa bo lov odprt samo na srnjač-ke (sme) in tistih je pa več, pa smo puško že namazali in nekaj jih bomo podrli v emporijskih hribih. Da bi tisti čas le srečno dočakali,
V mojem zadnjem dopisu ae je pomotoma glasilo,, da sem prejel dopisnico iz Puebla, v resnici sem jo dobil iz I>eadvilla, moja društvena številka jia je 262, ne 260. — No, ta bo pa lepa! Ako se drugi ne boste pomu-jali za pridobivanje novih članov v mladinski oddelek SNPJ, bo Jože* Snoj iz Kridgeporta dobil prvo nagrado. Sedaj je še čas. da se ne boste potem česali po glavi, ko bo prepozno.
Anton Valentinčič. 262.
Kampanja CIO
Ely. Mi««- — Pri krajevni u-
niji 1664 SWOC smo prejeli od glavnega tajnika jeklarske unije Davida J. McDonalda iz Pitta-burgha pismo, v katerem nam poroča, da bo kampanja zaključena s 15. novembronL Delavci, ki še niste pristopili v našo delavsko organizacijo SWOC, storite to. Član lahko postanete, a-ko plačate asesment za dva meseca. Isto tudi velja za člane, ki so zaostali s prispevki. Pristopite nazaj, ker imate le malo časa, še. Kdor se ne pridruži do 16. novembra, bo potem moral plačati pristopnino. Ce pristopite sedaj, si s tem prihranite nekaj dolarjev, kateri vam prav pridejo. Ne odlašajte, zadnji čas je, konec se bliža.
Enako tudi delavci po drugih krajih. Obrnite se za pojasnila na tajnika krajevne postojanke CIO v vašem kraju. On vam gotovo da potrebne informacije glede pristopa v našo organizacijo, ki je edino zavetje za nas trpine in katera edina garantira vam in vaši družini bo+jšo bodočnost.
Kar nas je rudarjev tukaj na železnem okrožju, moramo biti bolj aktivni za naAo organizacijo ko doslej. Pridobimo vse delavce pod okrilje naše močne organizacije SWOC. S tem napravi-mo dobro in koristno delo sebi in našemu sodelavcu. Nakladal-ci rude na parnike v Duluthu in Two Harborsu so vsi organizirani v SWOC. Sedaj se moramo tudi vsi rudarji na železnem o-krožju. Ce tega ne storimo, ne bomo imeli dela prihodnje leto kajti unijski delavci se ne bodo dotaknili rude, nakopane od ne-unijskih delavcev. Zato je trei ba, da se združimo skupaj in se postavimo v vrsto naprednega delavstva.
George Kochevar, 268.
Veselica SDD
Detroit, Mich. — Sezona ve-čerink in raznih drugih zabav v dvoranah je tu. Tega se zavedajo tudi direktorji Slovenskega delavskega doma in so dali nanovo preurediti domove prostore. Gornja dvorana je prepleskana, kakor še ni bila prej, odkar jo lastujejo Slovenci, spodnji prostori pa so tudi preurejeni. Imamo tudi novo baro in več drugih pritiklin, ki bolje odgovarjajo našim potrebam.
Razume se, da so s temi prenovitvami nastali veliki stroški in blagajna je izčrpana. Vsled tega bo priredil SDD "feather party" na soboto večer, dne 19. novembra. Igrala se bo tudi tombola ali bingo. Nagrade bodo zelo lepe. Ker se bo ta •prireditev vršila tik pred zahvalnim dnem, je umestno, da so nagrade v obliki puranov, kur in rac. Vstopnina je prosta.
Vedite, da se domovi odborniki trudijo kolikor je v njihovi moči, da si obdržimo naše edino shajališče na zapadni strani mesta. Njihov trud bo najbolj poplačan, ako se udeležite te zabave v takem številu, da bodo spodnji prostori napolnjeni. Posebno pa apeHram na delničarje, da se udeležite, kajti zabave bo dovolj za stare in mlade. Torej na svidenje 19. nov. vSDD! '
A. KržHnlk, 618.
O posetu slavja v Strabanu Sharon, Pa. — Iz raznih penn-sylvanskih naselbin sem pred nekaj dnevi poročal, da so se delavske razmere ponekod ne-
Priaor ob vhodu v Jeruzalem, kjer ao ae angtette čete spopadle a aratekimi ribeIi.
koliko izboljšale. Razume ae, da so naši rojaki in rojakinje takoj pokazali novo življenje. Naša kulturna in podporna društva pridno prirejajo svoje zabave, vinske trgatve, maške-rade ln ne vem kaj še, na katerih naše prijazne rojakinje pridno strežejo gostom, katere namah spravijo v dobro voljo. Vsakega lepo sprejmejo in mu postrežejo, naj* bo mlad aji star. Tako so postregle tudi meni naše vrle StrabanČanke in Sharon-čanke, zraven pa me kar oČaira-le, da nisem skoro vedel kam se bi obrnil. Naše članice v obeh teh dveh naselbinah so zelo po-strežljive, med njimi se fclovek počuti dvajset let mlajšega.
Obilo veselja in zabave smo imeli 29. oktobra. Nataknil Bem si velik starokrajski klobuk, češ da za dontačo maškerado bo že dober, morda pa dobim še celo kakšno nagrado za najgršo masko. Lani sem baje tako nagrado preprečil Tonetu , Valen-tinčiču. Zato sem se premislil, da letos mu ne bom delal nobene konkurence, kajti on je blagajnik društva 262 in potrebujemo ga večkrat, zato ga ne smemo užaliti. Pa sem se po vojaško zasukal, stopil v vlak, ki me je odpeljal v Pittsburgh in od tam pa ulična v Canons burg, od kjer sem jo mahnil kar peš v Strabane, kjer se je vršila velika dvodnevna proslava in veselica. Proslavili so 25 letnico mladinskega oddelka SNPJ in obenem otvoritev prenovljenih prostorov društva Postojn ska Jama SNPJ. Tja sem dospel že ob štirih popoldne, pa sem izkoristil priliko, da sem malo poagitiral za dnevnik Prosveto. Neka prijateljica mi jc postregla s finim zeljem in fižolom ; ta hrana je bila tako dobra, da si bi človek prste obli-zal, če bi z njimi jedel, a sem rabil vilice.
Ob polšestih sem jo mahnil v dvorano SNPJ. Zbranih je bilo že lepo število članov in članic in klubove članice so bile že pridno na delu, da postrežejo gostom z dobro hrano. Poznam jih je Že več let in naročil sem več sendvičev, kajti pričakoval sem, da pride iz 90 milj odda ljenega Sharona več rojakov. Postregle so mi tudi s potico. Stopil sem k blagajni in tam sem srečal br. Johna Koklicha, predsednika društva 138 SNPJ, ki me je prijazno pozdravil in mi naznanil, da mojih Sharan čanov ne bo, kajti ostali so na svoji zabavi. (Pozneje sem iz vedel, da Valentinčič tudi letos ni odnesel nagrade, četudi sem se jaz iz tekme umaknil.) Ko-klichu sem dejal, da Cvelbar gotovo pride s svojo družino, ker njegova žena zastopa naše društvo na federacijskih sejah, in ona vselej izpolni svojo obljubo. In res, v par minutah so se že pojavili med nami in veselja smo imeli nič koliko.
Kmalu me je predsednica gospodinjskega kluba Mimi Pal čič pograbila in me s tako silo zavrtela, da se bi bil kmalu znašel v sredi dvorane — na tleh To sem pa v pravem momentu preprečil. Potem sem plesal tudi z drugimi plesalkami, ki so me sukale kar do petih zjutraj. K počitku me je odpeljal Jakob Palčič. Naslednji dan smo se vrnili v dvorano, kjer je vse vrvelo s pripravami za veliko slavje. Izvajali so bogat in obširen program, na katerem je nasto|Hlo več govornikov, glavni goVornik pa je bil Frank Zaitz, predsednik nadzornega odbora SNPJ.
O programu ne bom pisal, ker pričakujem, da bodo drugi, rečem pa, da so bili ljudje z njim zadovoljni. Bil sem namreč dp-kaj zaposlen z mojim "nadzorstvom" nad kuharicami, da jih ne bi kdo odpeljal — pred no je bil golaž gotov. Cim so bile s to dellkateso gotove, so-poklicale najprej natakarje in seveda tudi mene. Sprva sem mislil, da mi ne bodo zadostovale niti tri potcije, a mi je bila ena sama dovolj. Navihana kuharica je naiireč v svoji hudomušnosti nasula v mojo porcijo več paprike, da me bi malo poživela. Tista paprika pa me ni dolgo pekla, ker sem si znal pomagati s svetim pivom.
Y tistem trenotku ao mi naznanili, da me želi videti Tone (Dalj« na 3. rt rani.)
Črne zvezde
Zvezdoslovec Charles W. Hetzler 7 v u vega observatorija pri Chicagu.Te na ? ^ zborovanju ameriških aatronomov 8£J?^ mu je uspelo s pomočjo infrardečih K ' d roma fotografskega tvoriva, ki je oh^u.°V ^ ta žarke, fotografirati zvezii,1 do danes ničesar vedeli. Gre za nev£ *m' zvezde", ki so po velikosti ^O raZe > tudi tako velike, da morajo imeU Z J* »
nih zakonih velik vpliv na druge v^ int!
nekim, pogoji tudi na našo zemljo.
da so povzročile večje katastrofe, ne*o 1 J
mogli doslej misliti.	* 8mo a
V vesoljstvu je mnogo stopenj "nevidnosti' m temne zvezde je treba razlikovati ^ nih zVezd. So sonca, ki izžarevajo ultrav r často svetlobo, ki je za človeške oči tudi nev? na. Potem je v vesoljstvu mnogo nebesnih u les, ki so ugasnila in potujejo za nas nevidm skozi daljave. Končno poznamo veliko števU dvojnih zvezd s spremenljivo svetlobnostju n katerih obkroža svetlo sonce eden ali več tem nih spremljevalcev. Tako je n. pr. z Algolom katerega temni spremljevalec je od njega oi daljen samo 4.8 milijona kilometrov in je veli skoraj kakor naše sonce.
Koliko temnih zvezd potuje skozi prostor nino, pa nam je seveda neznano. Morda jih ji več nego vidnih. Njih pričujočnost spozna« pogosto po tem, da nenadno vzplamtijo, k trčijo ob drugo zvezdo. S popolnejšimi optič nimi pripravami in načini jih bodo morda na pravili vidne vsaj za fotografsko ploščo.
Domnevati je, da je mnogo milijard temni sonc, ki se jim je površina že davno shladila, hranijo v svoji notranjosti velikanske energi je. Ta sonca so prava potujoča eksplozijski skladišča in vsak trenutek se je nadejati o< njih katastrof.
Tudi naša zemlja je prav za prav majhna temna zvezda, ki se sveti samo z izposojeni sončno svetlobo, a v svoji notranjosti še n ugasnila. V našem sončnem sestavu je še ne šteto večjih in tudi majhnih temnih zvezd. Ve čina jih je nepravilno oblikovanih gmot, drob cev in razbitin nekdanjih planetov. Takšni majhnih nebesnih teles mora biti silno dost tudi po ostalem zvezdnem prostorju.
Puščava Kalahari se širi
Vlada Južnoafriške unije je sestavila poseb no komisijo, ki naj bi proučevala podnebni prilike ob mejah puščave Kalahari in pripra vila čim prej predloge, kako bi se nadaljnji širjenje puščave zajezilo. Nekako 1. 1920. m opazili, da se peščene sipine te puščave širiji preko njenih mej. Pesek je pokril že obsein stepna ozemlja in je prodrl celo že do gozdovij kjer rastlinstvo propada. Obenem so meteo rologi v teh krajih opazili stalno spreminjeva nje podnebja. Podnebje postaja čedalje bol suho, padavine so čedalje manjše. Doslej m poskušali puščavo v njenem prodiranju usta viti na ta način, da so ob njenih robeh kopal globoke jarke in postavljali nasade. Toda t ukrepi so se izkazali za nezadostne. Pesek ji jarke n. pr. v razmeroma kratkem času spe zasul. Vladi in prebivalstvu dela to veliki skrbi in boj proti puščavi Kalahari se bo zaee gotovo v najširši meri, čim bodo dognali, kile šni učinkoviti ukrepi so prav za prav na raz polago.
Nalivno pero iz leta M
V Haagu je neki učenjak odkril rokopi*. k priča, da je predhodnik nalivnega pere« (fountain pen) mnogo starejša iznajdba » kor mislimo občani. V dnevniku 'Dveh £ landcev", ki sta potovala v Pariz stoj. »P«« no, da sta moža srečala moškega, k. je nam* gosjih peres, ki so bila tedaj v navad i, i«J ta vi j al srebrne pisalne naprave, s katerim. J bilo mogoče takoj pisati. Izumitelj je q izum ljubosumno skrival pred ljudmi, landca poročata, da sta kupila prijem*0" karju več "nalivnih peres" in sta mu j.h P»1 čala po 12 zlatnikov komad.
Pred dvajsetimi leti
(Iz Prosvete z dne 4. septembrs 191»)
flomoč* ventu Poročila iz ^n ^ nju rojakov za špansko niso več tako
Delavske vesti. Pod pritiskom ^dn^ bora za kontrolo premoga je >' zvišana mezda povprečno za dolar dn ^
Svetovna vojna. Avstrija je k»^^jl < podpisala premirje. Cesar Karu » jjj ^ Švico. Avstro-Ogrska je razpa publike po zmagoviti revolucij.. zaaedli Trst in Trident
vila plačevanje vojne i^hMruni^
s
Primorskega
Oddaja pšenice na Goriškem
GoriSka žitnica sta prav
za
Smrt
Trnovo. — Tukaj
je umrl J.
mo nekaj glavnih številk in momentov. V tržaški pokrajini je 33 srednjih Šol, a od teh le 9 držav-1 nih. Od ostalih je 11 privatnih srednjih šol, 13 pa konviktov.i V teh šolah je okrog 14,000 dijakov in dijakinj. Na privatne šole in konvikte jih odpade o-krog 2000. Vseh mogočih osnovnih šol in rednih tečajev je 1063
Glasovi iz
Med velikimi družbami, ki so podpisale pogodbo, so U. S. i Lines, United Fruit Lines, Grace naselbin Lines, Moore McCormack in
Gradiščanska in Furlanija,	Vičič, strojnik na parni žagi St
fi r je pripada goriški pokra-	Samsa v U. Bistrici. Zapušča že-
7» ostali večji del pokraji-	no in 4 neprehranjene otrojce.
J®1	nr,silne oddaje ži-	_________.
u vprašanje prisilne oddaje
;„e prifiaja toliko v poštev ker
!$ela. če se izvzame Vipavca dolina, glede na žito paeiv-
U0ddaja žita se je uvedla že lete 1931 Pet let je bila prostora. L. 1936 pa je postala z
Lretom o totalitarni in trajni T^bi žitne produkcije prisil-Odtlej se je oddaja pšenice v
Hvna skladišča zn^ojx>večala. _____ ^^ RIQUU
1931 je vnašal dotok pšenice ^ Tiedavno odkriH kaverno ki je U skladišča 4ZOO eto«>v, .eta ^ ^ jn kj
so jo napravili
982 9255- 1. 1983 KK*>, J. vo3aki ^ ^ gvetovn€ VOjne.
»15,1.1935 10,725, v naslednj h	^ _ ^ ^
Nova vas ob Soči Ob priliki nedavnega obiska min. predsednika Mussolinija v Julijski Krajini, je bil odkrit spomenik padlim delavcem v Do-blarju, kjer gradijo veliko elektrarno. S to gesto je bil storjen prvi korak za gradnjo nove vasi. V tej vasi bodo stanovali delavci in uradniki, ki bodo zaposleni pri elektrarni. Gorica. — Na goriškem gradu
tfh se je povzpela na 19,010 m Rajmund je bn ^UkovM za hra-
^stotov.Utosje^Sl.av- Logt y abesingki vojnl z br0.
futa 2300 kmetov od^tovjkla- |naBto
Koper. — Cvetka Kocijančič iz Marezig, stara 2 leti, se je polila s kropom. Dobila je težke o-pekline in je kmalu nato umrla v strašnih bolečinah.
Prosek. — 10. oktobra je po dolgi mučni bolezni umrl Ukmar j Fran jo. ' Škocijan. — Na škocijanekem ovinku se je pripetila težka prometna nesreča. Kolesar Rudolf Jurinčič iz Marezig se je zaletel v motorno kolo, ki ga je vodil Al-
ita preko 27,000 stotov pšeni-
'uni so plačevali pšenico glede
a njeno specifično težo po 123 to 128 lir za stot. Letos bodo de-finitivne cene morda za malenkost višje, a to se bo pokazalo tele, ko bodo kmetom izplačali todi poslednji obrok. Lani so v ionskem zbiralnem centru zbra-skoraj 2420, a ajdovekem pa KO stotov blaga.
Umor v Sembijah
St. Peter, oktobra 1988. — V |bin Dujc iz Divače in ki je imel
na zadnjem sedežu še dve osebi. Dujc tli mogel v zadnjem trenutku ustaviti kolesa in niti okleniti v nasprotno stran, tako da se je nesrečni kolesar z vso silo zaletel v njega. Jurinčič se je rani" na stegnu ter pobil po vsem telesu in Dujc si je zlomil lakt.
Trat. — Umrli so: Kovačič vd Trojer Antonija 76 let, Košuta Gvidon 17, Kozman Ivan 85, Ivan Sturm 56, Maslo vd. Vrh Fran čiska 62, Gabršček por. Mozetič Katarina 67 let, Runtič Anton 76, Požar Matej 72, Petaros Gre gor 62, Sabadin Kari 65.
Po zadnjih statistikah je razvidno, da je Trst bolj razsvetljen kakor Milan. V Trstu odpade 1 svetilka na 45 prebivalcev medtem ko v Milanu pride 1 svetilka na 63 prebivalcev. V Trstu se je povečala razsvetljava za 40 odstotkov v zadnjih 10 letih po odpfavi plinskih svetilk
Zidarju Martinu Ipavcu je pa del tram na nogo in mu zmeč kal nekaj prstov. Zdraviti se bo moral 6 tednov.
7 mlekaric je bilo kaznovani zaradi slabega mleka.
Franc Krašna, star 32 let, iz Komna je bil kaznovan na 150 lir denarne kazni zaradi vtiho tapljenih cigaretnih papirčkov Trat. — Ko je 41-letna Josipi na Tenzič prižigala ogenj s pe trolejem v štedilniku, jo je nena doma oplazil plamen po obrazu K sreči se ni vnela še ostala tekočina, ki se je razlila po tleh in po njeni obleki.
Vodice. — Staro cerkev na Streliškem vrhu ao popravili. Bila je že delj časa neuporabna; zidana je bila 1. 1240.
gole v tržaški pokrajini Trst, 17. okt. Predvčerajšnjim se je pričel pouk po vseh šolah v državi. Ob tej priliki so tržaški listi objavili statistične podatke o šolah in šolski mladini v tržaški pokraji
ledeljo dne 2. okt. je Atojz Sam-ki je bil, kot vse kaže, že fclj časa v službi obmejnih fi-nnčnih stražnikov, karabinjer-jev in drugih oblasti, z dvemi streli iz samokresa na licu me tU usmrtil 23-Jetnega Antona jaidaršiča.
Oba imenovana sta bila ftku-
pij z drugimi vaščani v gostil Ko je odhajal Žnidaršič do? lov, ga je pred gostilno dohitel Samsa, mu prijateljako položil roko preko ramen, ter ga tir-jil, naj mu vrne posojenih 12 lir. tnidaršič, se je izgovarjal, da za tokrat nima denarja, da pa mu m bo v kratkem vrnil. Samsa pa k ni zadovoljil z odgovorom, in ko mu je Žnidaršič ponovno zatrjeval, da sedaj ne more dolga poravnati, je Samsa kratkomalo potegnil samokres ter izvršil zlo-fin i besedami: "Ti bom pa jaz ►kaj dal!"
Preiskava je ugotovila, da je Samsa dobil samokrea, ki ga je »talno nosil s seboj, od finančnih rtrainikov. Ubijalec pe je še nekaj dni po zločinu skrival t>o 6-kolici in grozil, češ da mora ubi ti le Štiri vaščane. To divjanje in grožnje so vznemirjale že itak tovolj razburjene vaščane, ven-kr »o ga karabinjerji na to aretirali in odvedli v reške zapore. Kandidati za mesta podeštatov Reka, oktobra. — Predvideva
*	da bo reški prefekt v kratim vzdal nove odločbe nanašali se na imenovanje podešta-j* v občinah reške pokrajine, »iiimivo je, da bodo v bodoče »ko imenovani za podeštate v P°wmeznih občinah le šolski u-fttvitelji. V zvezi s to odredbo
skoraj vse občine v reški Jo^Jini dobile v najkrajšem ton nove podeštate. Ce velja U splošno za vse italijanske Mrajine, ni znano. V reški po-™j,ni l»a so v smislu te odloč-
*	"vršili že nekaj takih apre-
in premestitev, kot n. pr. »"•Ut ViKliantija, ki je bil dol-P let« v Trnovem poleg druge-
*	tudi tajnik fašistične stran
v začetku šolskega leta J^tili na šolo v Knežaku, Jbil imenovan tudi za po-**uta Tudi pnemski občini na-že delj časa, razen ne-kratkih presledkov, vsako-"J1"' učitelji, ki poučujejo na ^"ki šoli, jtd.
( (>K«-nj uničil garažo Hintrica. — V II. Bistrici je oktt nastal ogenj v dvo-m poslopju dvorca uprave 1 Schftnbrumi - Waldenbur-katerega last so ogromni gozdov okrog finež-^ Hrenj je j*>polnoma uničil 4 ' '*ražo, med tem ko so oaUli FP»*lopjtt kj B,ut| Merju M
pf, dolgem trudu ob-i, / * P»d ognjem, ravno ta* ,|w>rec sam. Vzrok pi 1 *>»n Skoda j« precejšnja.
1000 učnimi močmi in 30,000 učenci. Med njimi je 60 dečjih zavetišč, 110 večernih Šol, 40 kmečkih" šol družbe "Italia Redenta", 46 osnovnih šol za tehniško izobrazbo, 24 šol za industrijsko delavstvo itd. V to število so všteti tudi nadaljevalni tečaji in večerne šole.
Ze pred vojno je bilo, v tržaški pokrajini število nepismenih zelo majhno. Kakor sedaj poročajo listi, se je po uradnih statističnih podatkih nepismenost o-mejila na 0.8 pro mile.
Po ostavki poslednjega tržaš kega podestata Salem h so se izvršile v okviru občinskega na-meščenstva pod vodstvom seda njega mestnega komisarja velike spremembe. Med drugimi je bil menovan Renato Caporalj iz Pe-rugije za novega mestnega generalnega tajnika.
Nove ladje. — Po informacijah agencije "Italia" bodo v tr žaških ladjedelnicah v kratkem pričeli graditi poleg velikih vojnih ladij, katerih gradnja se je pričela o priliki Mussolinijevega obiska v Trstu, še pet trgovskih adij z dislokacijsko kapaciteto po 9,000 ton. Ladje bodo zgradi-i za tržaški Lloyd, ki jih bo u porabljal za redne vožnje proti daljnemu vzhodu. Poleg tega bodo modernizirali še štiri stare loydove ladje, ki jim bodo vde-ali tudi nove stroje.
Pred goriškim sodiščem je bil obsojen na 6 mesecev zapora in 3000 lir denarne kazni 38 let stari Ludvik Bedenk iz Idrije. Odpravil se je brez potnega lista po opravkih čez mejo. Nazaj grede je bil prijet. Pri njem so našli
katerega carinskim organom, da bi ga o-carinili. Bedenk je bil spričo tega obtožen tudi zaradi tihotapstva.
(Nadaljevanj« s 2. strani.)
Valentinčič, če sem za njegovo armado že pripravil kvartir. Res so prišli naši Sharončanil Valentinčič je želel izvedeti, če se dobi kaj gorkega za pod zob. Predstavil sem jim predsednico kluba Milili Palčič, mrs. Koklich (ki mi je prej paprike nasula), mrs. Tomšič in mrs. Chesnik, drugih imen pa ne vem. Golaž so kuharice hitro "taljale" in došleci so si z njim privezovali svoje duše. Prihajati so pričeli novi gostje Iz Pittsburgha, Sy-gana, Cuddyja, Moon Runa, Midwayja, Ambridga, Aliquip-pe, Coverdala, Meadowlandsa in iz mnogih drugih naselbin. To je pač lep dokaz, kako vza jemno naš napredni narod sodeluje. K tej skupni delavnosti seveda največ pripomogla
American Export Pogodba krije čez 20,000 mornarjev, inženirjev, tesarjev in drugih delavcev.
Uvodnik v listu The Pilot, glasilu unije, sicer naglaša, da pogodba ni zadovoljiva v vseh ozirih, a vseeno bo preprečila invazijo konkurenčne unije A-meriške delavske federacije. Splošna mornarska unija je včlanjena v Odboru za industrijsko organizacijo.
Člani unije so ratificirali pogodbo z veliko veČino, s 14,687 glasovi proti 2538.
so
naša kulturna in podporna društva ter naši naptedni Časopisi, ki nas budijo, bodrijo in učijo ter kličejo k skupnemu delu in nam kažejo pravo pot k delavski izobrazbi in napredku. Le v skupnem sodelovanju je moč!
Ob 6.30 dne 30. oktobra me je br. Cvelbar odpeljal na moj dom.
Anton Zidanšek.
Vabilo na domačo zabavo Waukegan, III. — Društvo 119 SNPJ priredi domačo zabavo v soboto zvečer dne novembra v spodnji dvorani SND. Ker je leto« to prva društven« prireditev, pripravljalni odbor uljudno vabi vse Članice in člane na to zabavo. '	Odbor.
Naznanilo o bo Očrti priredbi Dea PlainM, III. — Gojenci tu kajšnjega Deškega doma HBZ prirede dne 18. dec. ob 2.30 pop.
Sentiment za spravo
med ADF in C10
Prizadevanje CIO ca enotnost v New Jeraeyju
Trenton, N. J. — (FP) — Po navodilu zadnje konvencije u-nij CIO v tej državi se je predsednik Državnega industrijskega sveta CIO William Carney obrnil na eksekutlvo državne delavske federacije ADF za skupno akcijo, katere namen naj bi bil pritiskanje na legis-laturo, da sprejme državni delavski zakon, kl bi sličil Wag nerjevi postavi. Reševali naj bi skupno tudi jurisdikcijske konflikte.
Predsednik državne delavake federacije Louis P. Marclante, ki pravi, da je aedanji boj med CIO in ADF že postal "javni škandal" in ga je že vsled leg« treba likvidirati, je na ponudbo CIO vlil curek mrzle vode. Rekel je, da CIO išče le cenene publicitete in namignil, da a
/[VE^ ftlotirngha Narohna fobporna 3)rhnota
IM7-&I 8«. UwndaU A v«.	CMsa«*, ti.
C. LAV NI ODBOR ISvaiSVALNI ODSSKi
n»Mkl CHnk.r, »r«l**4iMh....................... MIT S. Uwft*U Ar*.. C»UM*
r. A. VI4»r, |l. UlaU ....,..................... MIT a U«»*W A v*. CM»«f*. HS»*ta
U»r»»N t.r.rfUA.k p.m.t UJ................... »Mt 8. U«n4«l« A v*.. ChlMC«. ItllMta
J*hn V m rt« k. ft. hUatjnih........................MU a Uwn4ak A*«.. < kl«-«««. llltMta
rui» UmIIu. «»r.»Htl) iU.ll......................MIT S. Uvftfel« A*«., t M««««. llltMto
M«UA. ur«Salk «ImU« .................... MIT S. Utm4«l« A,*., ( ktraa«. lUlMta
eooeasnsaDNiaii
AMrvj VMrWk. »r»l M4»r^Hnlk ...................... Mt Hmm*II A««.. J«lw>(l«wii. Pa.
rtMk H^lkm, 4r«ai ».4|ir«S««4Mtk .......................Ml U. IMk St.. MU»«»h«a
J«kn IS4k*y. Jr.. |»r>l 4l«trikmt |HWI|>r«4*«4iilk ................,...*•« IIT, MUakan«. Pa.
Ca milu* tarnlrk. Jrual 4i«tHkO>l I^pfnl.^iitk..........IM T W. Mik St.. CU«ala«4. OMa
Jak« Klaaaak. It«*JI 4Ulrlktnl p«4|»r«tfa^Mlk......................«M T«M Si.. U »«11«. III.
«4waN TaaMt«, 4«irll 4la«riklnl i>«4pr*4*a4alk..................Saa M«. Walaank«r«. Cala.
oosniuAasiu uosaai
Matk Palravlck, »raSaa^nlk................................III a lllat S«.. < l«*alaM. OMa
VIhmnI Calakar....................................MIT S. U««daW A»«.. ( klr«a«, lili*«)«
P. A. VMar ......................................MIT a UwMala A*a.. CkUa««. Illlnala
l«kn vaatuk ....................................mit 0. UwMala a««., rklcag«. Illln.la
lak« Ollp ......................................III a Pr«apa«t A»a.. ClarvnSan MlIU. III.
DmuM i. .............................................|MT a Trankall A*«.. ( kUaaa. III.
laa^ ...........i........................................ t,	A««., Mat«y«. IU.
M)KOTNI oitssai
laka Oarlafc. »raSaaSna...............................,...41« W. Ilar SI.. Bprl«|ftaM. Hk
Praak Harkiak .......................................III11 Maakaka A*«., ClavatoM. Okla
A»l«n Salar............................................................ IT, Araia, IUa«aa
frank Vralarlrk................................................SI« Ta««f SI.. I.«•«*•»«. |»%.
lak* TMalJ........................................................Saa lit, Slrakana. 1'a.
nadkokni oubbai
Frank Eatta. »>a4»«4na
rr«4 Maltal............
MIlan Madvankak.,..,..,
IM1 a Uwn4ala A »a., Cklra*«. lllte.U
.........>• Waa».laa A*a. Para. llllnaU
. ..UMI AraaSa A »a.. (I«*«lan4. Illln.l«
lu preti dvema letoma in pol izgubil nogo, vaJed česar mu je Republic Steel zagotovilu "delo do smrti", Njen tajntyt pa je Reginald Boote, "eskpert" uo-torlčne "mohavške formule" za razbijanje stavk, nači^ulk kom% panljske unije pri ltemlngton-Rand Co,, član eksekutlve "du-alne" ali "buffalske federacije neodvisnih unij", On je bil tu di eden od ustanoviteljev prve "narodne" federacije kompanij skih unij, ki se je porodila po stavki pri Hershey Chocolute Co. in kmalu potem — lunsko jesen — zaspala.
Katera od teh "dualmh" federacij kompanijskih oziroma "neodvisnih" unij bo zmagala, "buffalska" ali "kantonška", v tej girdlerjevski "civilni vojni", je še uganka. Homer, predsednik "kantonške", pravi, da je "buffalska" Že zaspala in da je njeno bahanje s 450,000 člani le — bunk.
" lv dvorani Bohemian American, skupno akcijo ne bo nič. Vpra-,-- . , .	f t,
tudi manjše koločine blaga, U4Q w l8th lt božičnico z le- šanje unijske enotnosti Je treba V^gh 17 JUCOSlaVllC erega bi bil moral predložiti | p,m ^^ in ^vakim pro-1 rešiti na splošno, ne pa po drža-|	^	J
DVA BAMOl^ORA
Teroristi apet rogovilijo v Floridi
(Ksdsltevsni^ s 1. stisnL) vedene uradnike, je Članstvo na shodu to zahtevo soglasno zavrglo, nakar je on svoj dekret izvedel po hitlersko ali stalinov sko. Van Horn je šel tudi pred sodišče in vložil aplikacijo za trajno injunkcijo "proti prevratnim aktivnostim'* izključe nih unionistov. S to akcijo jih hoče pognati iz mesta.
NeHuspendirani uradniki so formirali obrambni odbor, ki se je takoj obruil na La Follettov senatni odsek, ki preiskuje kr šenje civilnih svobodščin, od oblasti pa zahteva preiskavo po zvezni veleporoti. Vigilanti so namreč formirali "meščanski odbor", ki sodeluje z Van Hor-nom.
Unijski obrambni odbor pravi, da se je predsednik mednarodne unije poslužil te akcije, da se obdrži na krmilu, izklju čeni uradniki, med katerimi je tudi predsednik krajevne unije št. 500 in unijskega sveta tobač nih delavcev George Salazar, pa da niso krivi nič drugega kot to, da so pridobili članstvo za združenje CIO in ADF. Med članstvom je velik sentiment za CIO in je možno, da se mu unija pridruži ne glede kako izpade Van
pim godbenim in pevskim programom. Predvajali bodo tudi e-nodejanko. Otroci se z navdušenjem pripravljajo za to priredbo, na katero opozarjamo že sedaj predvsem članstvo HBZ in prijatelje Dečjega doma. Vstopnina v pred prodaji bo 35c, pri blagajni pa 50c. Pripravljalni odbor bo najel tudi dobro godbo za ples.
George C. Kutuzovich, upravitelj Dečjega doma HBZ.
vah:
V nekaterih krajih države o-be skupini kooperirata med seboj, predvsem v Patersonu, Pas« salcu, Camdenu in Ellzabethu,! kjer centralne unij« ADF š« niso izključil« unij CIO.
Popravek Mt. Olive, III. — V dopisu od| tukaj z dne 31. okt. je tiskovna pomota v tretjem odstavku v pe-,| ti vrsti. Pravilno bi se morali glasiti: umrla .10. nov., ne pa 30. maja. Toliko v prijazno naznan-Je vsem Čltateljcm Prosvete.
Andr«w Maren.
ni. Tz njihovih poročil posnema- Hornova "čistka"
Mornarska unija podpisala pogodbo
Invazija konkurenčne organizacije od vrnjena
N«w Vork. — (FPj — Prva splošna pogodba med unijo National Maritime In velikimi pa robrodnimf družbami na vzhodu je bila pravkar podpisana. Do sporazuma je prišlo na konferenci uradnikov unij« In r«-prezentanti sedmih velikih pa-robrodnih kompanij.
h
jAfcr*
| Itn, Kl

4Notranji boj9 kompanijskih unij
Za prvenstvo ae bijeta dve "federaciji"
N«w York; — (FP) — Menda živimo v dobi, ko a« vse rado klesti in tepe. Le s tega vidiku si j« mogoč« tolmačiti majhno
"civilno vojno", ki j« zadivjala tudi med dvema skupinama kompanijskih ali "n«odvisnih"
unij, med National Council of
lndip«nd«nt Unions, nedavno
pečeno organizacijo ■ sedežem
v Cantonu, O., In National Federated Independent Union, ki je bila ustanovljena zadnjega februarja v Buffalu, N. Y., in pravi, da zastopa 450,000 članov. Slednja bo imela konv«ncijo 28. novembra.
Nova ali kantonška Mfedem cija" menda govori v imeti u Hteel VVorkers Union of America, katero j« Tom Glrdler ustanovil Iz svojih kompanijskih u-nij, ko je vrhovno sodišč« proglasilo Wagnerjev delavski zakon za ustavnega, In v Imenu Remington Kmployes Associa-tion, kompanijsk« unij« pri Rumington-Randu.
Program t« "federacij«" Je 100'/ Glrdierjev. Zahteva a-mendlranjc Wagnerjev«ga zakona tako, da bi postal Ut krp« papirja; zvezno ifikorporiranje u-nlj; "reformiranje" zveznega de lavskfga odbora, v katerem naj Imajo zastopnik« tudi delodajalci In "publika"; prepoved vseh stavk v meddržavni trgo vini in Industrijah; pravico de lodajalrev, da lahko obtožijo U-ni je ali delavce pri delavskrm odboru. In podvržen J« Wagn<r-Jevega zakona v območje državnih ali okrajnih sodišč, ki ao tsdj
Strašen samomor upokojenega rudarja pri Trbovljah
Pomlad In Jesen, dv« dobi, v katerih obupane! tako radi sefto-Jo ik) samomoru, V pondeljek 10. oktobra sta s« vrgla dva mlada Človeka v Ljubljani pod vlak, o čemer smo že poročali, pri Novem Marofu sta se ustrelila dva mlada Slovenca — zdaj pa moramo spet iHiročatl o dveh i momorlh, ki sta se dogodila Trbovljah In Rctečah pri ftkofjl I/okl.
Strašen samomor je storil u pokojen 1 rudar Miha Pintar na Ojstrem, mirnem zašel ju na pre-hodu iz trboveljske v hrastniško kotlino. Tja se je pred 80 leti priženil v siromašno kočo Ml ha Pintar, obdeloval tistih nekaj krp njive okrog bajte In hodil na delo v trboveljski rudnik. Pred nekaj leti Je bil upokojen, že dolgo pa ga je mučila bol«-zen, zaradi katere najbrž« J« zdaj obupal ter sklenil Izvršiti aamomor. V nedeljo 9. oktobra, ko so ljudje odšli k maši, je vz«l Pintar dlnamltno patrono In re volver ter odšel pod skale blizu vasi. Tam si Je patrono privezal na trebuh In prižgal vžfgalno vr vlco, nato pa si pognal iz revol verja kroglo v glavo. Naslednji hip Je eksplodirala še jmtrona In mu razmesarlla ves spodnji život. Bil J« takoj m rt«v. Novica o tem strašnem samomoru J« zbudila mnogo sočutja zlasti v trboveljski dolini, kjer so poznali Plntarja kot šaljivega harmonl karja, k I je znal lepo gosti In za bavati veseljake po krčmsh.
V Retečdh pri ftkofjl Loki pa si J« vzel življenj« reatavrater ln |M>sestnlk Anton Jenko, Pred leti Je postavil blizu reteške postaj« restavracijo, kam»»r so radi zahajati poletni kojialci, ki prihajajo Iz Ljubljane, da se o-kopljejo v Bori. V nedeljo 9. ok-tobra si j« Jenko v prvem nad. stropju svoj« restavrarlje po-gnal kroglo v usta, da mu Je Izstopila na zatilju. V težkih mukah j« Živel še do večera, ko Je rani |**il«gel Pravijo, da ne ve. do, kaj ga Je gnalo v smrt.
Ali «te I« naročili Pruaveto ali
dostopna politični dominaciji nji«)**! lUt svojemu pri Jat •! Je
fcJTESTESšefca, vrkovneta povdjalka ktt*f+* ki v botaišakcL
kakor zvezna Sfidlšča. | 1 PredM^Inlk t« "kantonške" ali Glrdierjev« "federacij«" j« neki Paul W. Ilomer, ki j« pri de-
edlnl dar trajne vred*«*!, kl g« sil aomdftlk« v donevInoT T« j* lahko pošljete «»«)
f "
Ali se naj ženimo?
(Po boionukem ustnam itročilu)
Neki mladenič je dorusel v moža. Mati mu je prigovarjala, naj se poroči, del sorodnikov mu je pa odsvetoval, zato se dolgo nI mogel odloČiti. Nazadnje je skleni, da bo vprašal sto ljudi in storil |to njihovem mnenju.
Rečeno — storjeno. Neutrud-Ijivo je spraševal. Govoril je ž« z devet in devetdesetimi ljudmi, a nI postal še nič pametnejši. "Vprašal bom še stotega človeka. p« naj bo kdorkoli — in storil bom tako, kakor ml bo svetoval."
Srečal je človeka, ki J« jahal na palici, očitno je bil norec.
"Umakni sel" j« zavpil nenavadni jezdec, "da U« moj konj ne poblje."
Mladi mož j« stopil v stran in nI dvomil: tujec Je nor. A sklenil je, da se bo ravnal |k> razsodbi stotega — zato je zavpil za norcem t
"Hej, prijatelji Ustavi avoj«-ga konja — rad bi te nečesa prosil."
Jezdec je nutognll vajeti ln obstal.
"Hitro 1" Je zakllcal. "Kaj bi rad?" Delul se je, kakor da j« palica nestrpna In ne more dol-go čakati.
"Mislim se poročiti in bi rad poprej vedel tvoj nasvet." Oni na palici Je malo |x>ml*III, "Prijatelj moj," je dejal, "ženske izvirajo iz tr«h taborov. 2enska iz prv«ga tabora ti l>o vdana, ftenska Is drugega tabora t« bo sovražila, fanska Iz tretjega tabora ti bo pa vdana in te bo hkrati sovražila. — Pazi, da te moj konj ne udari I Hi I'1 Mož, kl se Je hotel <»Ženltl, j« (»omislih "Kaj pa ta nor«c čveka? Kako pa naj v«m, is katere« ga tabora Je kakšna ženska? Tekel bom za nJim ln ga še enkrat vprašal."
"Hej, prijatelj, počakaj malo!"
Tujec se je ustavil kakor |n>-
pi»J.
"Povej ml vendar, kako bom spoznal, iz katerega tataira J« kakšna ženska!"
"Cisto preproato: Ženske iz prvega talnira — to so tiste, ki ti bodo vdan« — so dekleta. Ce je dekle svolsidna In |KipreJ š« nikoli ni vedela za kakšnega moškega, se Iz ljulM'znl |toroči s prvim, Žensk« iz drugega tabora — sovražnice — so vdove z otroki. Co ne poročiš z eno izmed njih, ne urneš nikoli pričakovati miru, Otroci jI bodo vsč kakor ti. Iz tretjega tabora Je vdova bre z otrok, Ce ae ji bo pri tebi bolje godilo, kakor se jI j« pri prvem možu, te bo ljubila- Ce ne, ls» pa' venomer mislila nanj lil tis njegovo dobroto In te ho sovražila. Pazi, da te moj konj ne udari HI!" Hpet je odjezdil dalj«. Mo t pa Ae nI imel miru. Ali je bil norec ali modrijan, kl mu Je to svetoval?
"Hej, prijatelj! Ustavi se!" Jezdec m> je ustavil. "Povej mi, kdo s|? Ce nisi neumen, ksj si pa potlej?"
"Imel M<m dve ženi -n "be nt ti ml umrli. Zdaj me sorodniki silijo, ds N se tretjič oženil. Ne znam si drugače pomagstl — delam »e norega. Pasi da t« moj konj ne udari. IIIJT
In odjeidll j« na svoji palk! mladeniču izpred oči.
VOLTAIRE:
Kandid ali optimizem
•	'	I	.	m -
pomiovemjl otuk zutamtat uvod MAriMAL mm ko
ve«
' - Kandid, zbegan, preplašen, prepadel, kftav in ves trepetajoč, je govoril aam pri se-bl;T"Ce je to najboljši vseh mogočih svetov, krtini so potemUkem šele drugi? Da sem bi mn, naj bi še bilo, saj sem bil med Bulgar tMh toda, o Pangloss moj predragi, največji vseh filozofov, ali sem moral gledati, kako jo te obešali, ne da bi vedel zakaj? O moj premili anabaptlst, najblsžjs duša med ljudmi, ali si moral v luki utoniti? O gospodična Kunigunda, biser vseh deklet, ali so ti morali preparati trebuh?"
.Omahujoč pod pezo spominov, udarcev, od-veie in blagoalova je hotel oditi, ko se mu približa sUra ženica in mu reče: "Opogumite sa, •lil moj, in stopite za mano!" VII.
S •• Kako U je stara tenics, zavzela za Kan-• 'v dida in kako je zopet naiel, kar je \jvbil V Opogumil se Kandid ni, a stopil je za starko v napol razpalo kočo; dala mu Je lonec z mazili; da bi si namazal rane, ponudila mu je je-iti in piti; pokazala mu je dokaj snažno majhno posteljo, poleg poatelje je bila pripravljena popolna obleka. "Jejte, pijte, spite," mu je rek-fc Vin Naša Ljuba Gospa atoika, preljubi »veti 'Artton padovanski in sveti Jakop kompostelj-ski naj va« varujejo: jaz se vrnem Jutri." t,: Kandid, fte vedno presenečen od vsega, kar Jf videl, od vaega, kar Je preatal, fte bolj pa od rtjene ljudomlloeti, Je hotel starki poljubiti ro-"Moje roke vam ni treba poljubljati," fo tekla ženica; "Jutri se vrnem. Natrite se z mazilom, jejte in spite!" ' Kandid je kljub vsem svojim nezgodam je-<1*1 in spal. Drugi dan mu prinese starka zaj-irkdvat, mu pregleda hrbet, ga natare sama z d#agim mazilom; pozneje mu prinese kosilo; SVečeriM vrne in mu prineae večerjat Tretji |an zopet vsa tako. — "Kdo ste?" Jo Je vprašal vselej Kandid; "kdo vam Ja vdihnil tolikanj fobrot«? Kako bi vas zahvalil?" — Dobra že-ni nikoli nič odgovorila; pod večer se Je tf*tla> ni prinesla nič za večerjo. — "Pojdite tjfuenoj," Je velela, "in da na izpregovorite niti |tp»dice." — Prime ga pod pazduho in tako it* po polju nekako četrt milje; prideta do i ha šamani, obkrožena t vrtovi in Jarki. < rka potrka na majhna vrata: odpro se; pe-
__kandida po skrivnih stopnicah v pozlačeno
MKb; ga ostavl na brokatnam kanapeju, zaklene ttpi in odide. Kandidu je bilo, kakor da se mp sanja, In vse življenje se mu je zdelo zlo-fftčen sen, samo pričujoči trenutek prijeten
7t Starka se Je skoro zopet prikazala; trudoma j« podpirala trepetajočo žensko veličastne po-itave, ki se J« vsa lesketals od draguljev In je
»' bgrnjena v Unčloo. — "Privzdignite ta tolan!" Je rekla starka Kandidu. Mladi mož fa .približa, dvigne tančico s plaho roko. Kak-
Slb presenečenje! Kakor da vidi gospodično Unigundo; zares Jo vidi — bils je ona sama! Moči ga zapuste, beseda mu noče iz grla; zgru-41 pa ji pred nog«, Kunlgunds omahne na zofo.
Kita moči iba i vinskim cvetom; zavesta se, •varjsta se; od konea so besede presekane, Vprašanja in odgovori ae križajo, samo vzdihi, Solze, vzkliki. Starka jima priporoči, naj ne jflata toliko šuma, in ju pusti sama. — "Kaki? VI sts?" JI pravi Kandid. "2ivite! In Portugalskem vaa najdem! Torej vas niso posilili? Vam nlao razparali trebuha, kakor i|ii je zatrjeval filozof Pangloss?" — "O pač!" j« rekla lepa Kunigunda; "ali od dveh takih Atsreč nI da bi človek vselej umrl." — "A vaš oče In vala mati sta bila ubita?" — "To Je le preresnlčno," je zalhtela Kunigunda. — "In vaš brat?" — "Tudi brata so mi ubili." "In J&kaj ste na Portugalskem? In kako ste izvedeli, da sem jaz tu? In po kakšnem čudnem naključju ste me dali privesti v to hišo?" — TY»e to vam bom razložila," je odgovorila dalji ; " a prej ml morata povedati vi vse, kar se nh Ja dogodilo po nedolžnem poljubu, ki ste llj>» dali, in po brcah, ki ste jih dobili." >( Kandid jo je ubogal z globokim apoštova-Iiiam; in čeprav je bil osupel, čeprav mu je bil slaboten in se mu Je tresel, čeprav ga Je tenlca fte nekoliko bolela, ji Je pripovedoval neskončno preprostostjo vse, kar Je doživel od tistega trenutka, ko sta se ločila. Kunigunda Je dvigala oči proti nebu; točila Je solze nad
smrtjo dobrega anabaptiata in mojstra Pan-glossa; nato pa je tako-le govorila Kandidu, ki ni preslišal niti ene besede in ki Jo Je požiral z očmi.	'
VIII.
Kuningundina zgodba.
1 "Bila sem v postelji in sem trdno spala, ko se je nebesom zahotelo, poslati v naš lepi grad Thunderten-tronckh Bulgare; zaklali so mi pčeta in brata, mater pa razaekali na kose. Velik Bulgar, šest čevljev visok, ki Je videl, da sem ob tem pogledu omedlela, mi je hotel storiti silo; to me je vzdramilo iz omotice; zavedela sem se, grizla sem, praskala, hotela bulgar skemu dolginu izkopati oči, ker nisem vedela, da Je vse, kar se Je godilo v gradu mojega očeta, nekaj navadnega; surovež me je sunil z nožem v levi bok, fte sedaj imam znamenje za spomin." — "Oh, upam, da ga bom pač videl," Je rekel Kandid v svoji preproftči ni. — "Videli ga bosta," Je rekla Kunigunda; "a nadaljujmo." — "Nadaljujte!" je rekel Kandid.
Povzela Je nit svoje zgodbe tako-le: c >, "Tedaj stopi v sobo buigarsld JoapetaM; videl me je vso krvavo, avojak se ni dal motiti. Kapetan je vzkliknil, ker Je katakgurove* tako malo spoitovanja pretljnjiTOr^ge 1? uhfl m mojem telesu; nato me Je da V; obveza tf in m je odvadel kot vojno ujetnico v.svpj stan. Pra-la sem mu tisto malo srajc, kar Jih ja imel, in mu kuhala; zdel* sem sa mu prsv zala, m<H ram priznati ; tudi ne bom tajila« da Je bil on prav zal, bale in voljne polti; sicer pa je imel malo duha, malo filozofije; poznalo se mu je, da ga ni vzgajal doktor Pangloss. Za tri mesece, ko je izgubil ves svoj denar in se je mene naveličal, me je prodal nekemu Zidu, Isakar-ju po imenu, ki Je trgoval po Holandiji in Portugalskem in Je strastno ljubil ženske. Ta 2id se je na mojo osebo salo navezal; a podvreči si je ni mogel, ker sam se mu bolje upirala nego bulgarskemu vojaku; pošteno dekle utegne biti enkrat oskrunjeno, a njena čednost se s tem samo učvrsti. ,Pa bi me ukrotil, me je spravil v to pristavo tu-le. Dotlej sam bila uverjena, da ni na vsem božjem svatu ničesar takd lepega kakor je grad Thunderten-tronckh; tukaj sem videla, da sem se motila.
Neki dan pri maši me je zapazil veliki inkvi zitor; naskrivaj mi je neprestano pomežikaval ter ml sporočil, da Ima z menoj nekaj tajnega govoriti. Vedli so me v njegovo palačo; razo-dela sam mu. kakšnega rodu sem; dopovedoval mi Je, kako js pod mojo častjo, da me ima Izraalit. Isakarju ja poslal predlog, naj me odstopi pravzviftenemu. Don Isakar, ki Ja bil dvorni bankir in veljaven mož, nI maral pritegniti. Inkvizitor mu je zapretil z auto-da-fejem. Naposled ae js moj 2id oplašil in sklenil kupčijsko pogodbo, po kateri naj bova hifta in jaz njiju obeh naspoli; naj bo imel 2id zase ponedeljke, srede in sobotni dan, inkvizitor druge dneve v tednu. Ta dogovor je sedaj Že šest mesecev v vsljavi. Ni ftlo brez pričkanja; zakaj često js bilo neodločeno, ali tiče noč od sobote na nedeljo staremu ali novemu zakonu. Jaz zase sem sa doslej upirala obema, in mislim, da me iz tega vzroka fte vedno ljubita.
Naposled je aklenil gospod inkvizitor praznovati auto-da-fe, da bi odvrnil ftibo potresa in ostraftil Dona Isakarja. Izkazal mi je čast in me je povabil nanj; dobila sem jako dober prostor: med mafto in izvrftltvijo so ponujali damam okrepili. Oblila me je sona že ko sem videls na goreči grmadi tista dya Zida In vrlega Biakajca, ki js bil poročen a svojo kumico; a to presenečenji, ta groza in strah, ko sem zagledala v krivoverski halji.in ,pod mitro postavo, ki je bila podobna Panglossovit.(.Romala sem si oči, ogledala si ga; ppzorno,. videla, kako visi ; obftla me je slabost. <, u< .ji»| m« t Komaj se zavam. ko vidim vas fttet»mrega ; to je bil višek prepadenoati, bolečine, obupa. Po pravici vam povem, da je vaša polt fte mnogo bolj bela in vse odličnejftega inkarnata ne-#o je bila mojega buigarskega kapetana; ta 1»<>gled je podvojil vsa čuvstva, ki so me trla in Razjedala. Krlknila sem, hotela sem zavpiti: Nehajte, barbari!' ali zaprlo mi Je glas; in moje vpitje bi bilo tudi brez koristi.
(Da||t prihodnji*.)
vzel pod pazduho, da odide njim v trgovino po šipo.
Preden sta se razšla, Je vprašala letovišča rka:
Oprostite, ali vam Je U kraj dobro znan?"
"Seveda mi je znan T je odvrnil letov ličar. "Prihajam semkaj že več let!"
Potem vas prosim, če mi morete povedati za kakien prijeten izlet v okolico. Krčmar mi je nekaj priporočil, pa se mi ne zdi nič posebnega."
Letovtičar je za trenutek pomislil. Potem je vprašal:
"Ali poanate tisti hrib tam gori? Tam stoji grad z lepim razglednim stolpom."
"Kako daleč Js tja?" je vprašala letoviičarka.
'Te« je tri ure hoda," je odvrnil letoviščar. "Ampak pot ni tako lahka. Povsod se cepijo steze na vsa strani ln kdor se ne drži pravea, lahko zaide."
Letoviščarki je bilo dovolj. Vprašal* je:
"Torej mi ne svetujete, da se napotim sama? Nu, morda veste za koga, ki bi me spremil?"
Letoviftčar je skomignil z rameni. Dejal je:
*Vem za vem, če boate hoteli Itf t nji£i." "Jn kdo bi bil to?" Jč vpi^kH
0I1"fce nimate nič proti temu — Jaz v Ustni osebi,,..
Videl Je, kako so seji zaiekri-le oči.
"Dobro,* je rekla. "Pristajam in sprejmem vašo družbo. Kdaj lahko odrineva?"
"Ce vam, je všeč--čez pol
ure." - 1
Nato Je odšla letoviičarka v krčmo in po zajtrku je dejala krčmarju:
"Ali veste, kaj se je zgodilo z moj tati Oknom?"
Kaj je izgubila Češkoslovaška
Z odcepitvijo sudetsko-nem-ftkih krajev in njihove priključitve k Nemčiji, kakor tudi z od
(60%) na oba kraja Tešin in Fryštat. Največji del teh premogovnikov je last francoskega kapitala Union Europeene — Schneider-Creusot.
V karvinskem okolišu je do-[ segla lani produkcija koksa 800,-
__000 ton. Premog iz tega okoliša
cepitvi jo "teši nskega" ozeml j a 7n I daje najboljši koks za visoke pe-z eventualno odcepitvijo onega & Seveda Češkoslovaška vsega slovaškega ozemlja, kjer so Ma- premoga in koksa iz ostravsko-džari v večini, se bo gospodar- karvinskega okoliša ni sama po-ska struktura Češkoslovaške bi- rabila, temveč ga je v znatni stveno spremenila. Čeprav ne meri izvažala v inozemstvo, drži, da bo okrnjena Ceikoslo- predvsem v Avstrijo (1.5 mili-vaika izgubila značaj industrij- jon« ton) in v Italijo (0.75 miške države, vendar bo izgubila "iona ton), pa tudi Poljska je precejšen del svoje industrije, uvažala precej premoga in kok Po najnovejših podatkih, ki pa » ** tega revirja, ki ga bo se-ie vedno niso docela točni, bo daj sama izkoriščala. V tešin-znašala izguba Češkoslovaške: vin fryštatskem okolišu je industriji premoga 51% (po šte- Pet velikih koksarn ki imajo vilu Zaposlenih delavcev v tej kakor rečeno najboljši koks za
1 visoke peči. Zato se je v bližini
industriji celo 64%), v železarski industriji 39% (po številu zaposlenih delavcev 21%), v tekstilni industriji 49% (53%), v oblačilnih industrijah 25% (22%), v steklarski industriji 73% (64%), v industriji bakra 30% (26%)» v papirni industri
razvila težka železarska industrija. Železarna Trzyniec ima najmodernejše visoke peči, od katerih ima največja dnevno kapaciteto 600 ton, to je več, nego znaša kapaciteta posameznih peči v poljski Šleziji, kjer zna-
ji 37% (21%) in v kemični in- MJ* največ 300 do 460 ton. V šti dustriji 35%	rlh visokih pečeh je ta družba
♦ Čeprav so sudetsko-nemiki ^ni pridobila 485,000 ton suro krtijt agrarno pasivni, bo Ce- vegaj feleza, v oatalih obratih škostovaške zaradi njihove odce-1 pa 700,000 ton jekla.
industrije ostravsko-kar**« ga okoliša ostane »ker CeškJ vaški, vendar bo odslej trijski center Moravska ()8t va-Vitkovice čisto ob mejTi ezniška zveza tega centra i , gom pa gre sedaj preko oie Ija, ki so ga zasedli Nemci.
Za Poljsko pomenita oba kraja Tešin in Fryštat tnoi okrepitev v pogledu težke ind trije. Poljska produkcija sur-vega železa se bo s priključit* jo obeh krajev povečala za s ro 70%, saj je lani znašala poljska produkcija surovega leza le 725.000 ton.
Zahteve Poljske po tem oze lju se torej niso v toliki mei naslanjale na rešitev nacion. nega problema, kakor na žel po pridobitvi premoga, koksa železa. Tudi Nemčija je z zap, ne strani posegla v ostravs karvinski okoliš in je zasedla zemlje, ki ga v godesberšk memoralndu prvotno ni zaht vala.



"Vem,'' Je dejal krčmar. "Gospod, ki ;ie bil prej z vami, je razbil stpkjp v oknu. Nu, saj bo poravnal škodo ... Prijeten človek!" je pripomnil. "Po poklicu inženir."
"Veste kaj?" je nadaljevala letoviftčarka. "Prosila sem ga, naj me spremi na hrib z razglednim stolppm na gradu." . "Niste, mogli Izbrati boljšega vodnika, je dejal krčmar. '3e več lat preživlja počitnice v našem kraju fn vsi ga Imamo radi."
Inženir Ve je kmalu vrnil. Prinesel je okensko krilo z novo lipo in ga je lastnoročno nataik-nil, kjer ^ Je bil prej anel, da ga odnese ^popravilo. V sobi je našel kržmarjevo ženo, ki je ravno rtatiljala letovKčarki. Vprašal je:
'<Kdo pa je to dekle, ki je pri vas na stanovanju ki hrani?"
"O," je dejala krčmarica, "ta Je iz mesta od nekakftnih boljših staršev. Noai samo svileno spodnjo obleko, nje oče pa ima bvomko. Imela bo denarja kakor toče!"
Letovišiarji
Polotil je grčasto drvo ns klado. prijel sa sekiro s dolgim to-(toriščem in zamahnil po kladi s vso močjo. Nekaj je odletelo Čez plot. šipa je zažvenketala In v trenutku se Je zdrobilo steklo na koščke.
Privzdignil Je klobuk In se popraskal po sencfh.
'Dekra —H Je dejal, ne da hi izgovoril besedo do kraja.
Nato pa as je odprlo okence in skoaenj Je pokukal obraz mladega dekleta. Dekle se je ozrlo naokrog ln ko je videlo zalega fanta pri kladi, ni dejalo nič, samo rahel nasmeiek jI je ftinil Čez obrat.v
"Nrsrtfa," se Je opravičil ne-
rodni sekač. "Ko4 polena je odle-tel proti vašemu oknu in rasbil
šipo."
Potem je odloftll sekiro In napravil nekaj korakov, da bi se opravičil za nehoteno dejanja. Krčmar je haft stal na pragu in Je vlagal prasne steklenice od piva v zaboj. Ko sta se pozdravila, je vprašal:
"Kakftnega pa naj vam prinesem? Svetlega ali temnega ?"
"Zaenkrat nobenega." je odvrnil ietovlščar. Ne prihajam zaradi pijače, temveč zato, da se o-pravlčim. Seka) sem pplena na dvorišču, pa ae je odcepila Iver in priletela v šipo vašega okna. Steklo se je adrohilo. Vaša leto-viščarka pa je že pokonci, zato prosim, če smem sneti okno. da st limenja steklo."
I "Tako, tako?", Je menil krčmar. Letoviičar ni čakal nadaljnjih njegovih besed, marveč Ja kar pohitel po stopnicah in je potrkal na vrata sobe. kjer je stanovala letoviičarka. Odprla mu je vrata, pa se je začel po-monek z vprašanjem:
"Ali sem vas hudo prestra ftil? Upam, da vaa vsaj nisem zadel?"
"K sreči me niste." Je dobi v odgovor, medtem, ko se je letoviičarka napravljala. da odide Iz sobe. "Ampak prestrašila sem ae prav pošteno P
Nato Je oblekla plašč, vtaknila roke v žep in se zazrla z radostjo v IetovlščarJev obraz. Ta Je začel pobirati drobce stekla po tleh, nato je snel okno in ga
Trije tedni so minili. Inženir je izpulil Iglo is borovca ln jo je prežvečil. Grenki okus mu je prijal.
"Nu. kako to diši?" Je vprašala letoviičarka/
"Izvolite poakusiti!" Je ponudil inženir. Ampak letwi*9jMa se je zdrsnila: ugledala-J« v čopku igel pajka ln J6 littaHla Inženirja po roki. I "Mogoče bi rajši postrvico?" je vprašal inženir. Ko sta šla mimo travniškega jarka, po katerem je žuborel potok, se je Inženir sklonil, zavihal rokave, segel oprezno <v vodo in zagrabil s skrčenimi prati.
"Jo že Imamo!" je veselo vzkliknil . Izvolite, če vam dra-got" '
Letoviičarka se ni mogla dovolj načudtti. Hiba se je bodro zvijala v Inženirjev! roki, otepala ae je In otreaala vodne kapljica. da Je prftelo naokrog. Ona pa al nI mogla kaj, da ae ni približala ribi tir,Jo poljubila na beli trebnMak s besedo: "živalca!..
Inženir se ja nasmejal od srca tej sočutni neposrednosti In se je muzal, ko ai je letoviičarka obrisala uatnfca. fotem je vrgel postrv inpet ^mfin in rekel:
"Zdaj Ja aopeVsvobodna. Plavala bo ln pripovedovala vsem ribam svojega rodu, kaki no are-čanje Je doftivela s mlado letovl-ščarko v teh krajih."
Odrinila sta naprej. Pot ae je vzpenjala stnno navzgor, sonce
pitVfe' izgubila 20% z žitom posejani in s krompirjem posajene površitte. Se večji odstotek bo izgubila V travništvu in živinoreji. Pri tem pa ie niso upoštevane eventualne izgube agrarnega ozemlja v korist Madžarski.
Po informacijah iz Pariza bodo Škodove tvornice zaradi priključitve sudetsko-nemških krajev izgubile predvsem svoje premogovnike, medtem ko bodo industrijski obrati Škodovih tvor-nic skoro v celoti 6stali v Češkoslovaški. Kakor je znano, je pri Skodovih tvornicah preko družbe "Union Europeene" udeležen francofliki kapital (Schneider-Creusot).
e
1 , '* Najobčutnejša bo za Češkoslovaško izguba v industrijskem revirju S lezi je. Čeprav obsegata okraja Teftin in Fryfttat le 800 štirjaških km z 230,000 prebivalci (od katerih je več nego potpvica Oehcjv), predstavi j sta ta dva okraja s svojimi premogovniki prvovrstnega črnega premoga bazo za močno razvito težko industrijo. Lani je znašala češkoslovaška produkcija črnega premoga 17 milijonov ton. Od te celotne produkcije je odpadlo na ofltravsko-karvinsko kotlino 12.5 milijona ton; od te ostravsko-karvinske produkcije pa je odpadlo 7.6 milijona ton
pa ae je pomikalo proti zatonu. Jagode so se ponujale vso pot, letoviičarka jih je trgala in zo-bala z veliko slastjo. V travi so poiumevale večerne sapice. Letoviičarka se je zaletela v pajče-vino in nehote je izustila: "Ce arečaš pajka zvečer . . ." Z inženirjem sta priila do koče z odprtimi vrati. V koči ni bilo ničesar razen sena.
"Ali se bova tukaj ustavila?" je vpraiala ona. "Rada bi si uga-Sllažejo." v ' Ml Inženir St ni dal dvakrat reči. Stektf je k potoku po vodo. Pri-šfatila sta posodo s čajem, nate ^ta vzela prigrizek in jedla. Ko sta končala, je dejala:
"Skoda, da morava že domov. Tako lep je večer v planinah!"
"Saj naju nihče ne sHi," je menil inženir. "Lahko ostanevs tu in prenočiva na senu."
"Krasno." je dejala ona. "Jutri odpotujem, naj bo za slovo."
Dolgo sta sedela ob ognju. On je kadil it pipice. ona pa je slonela s hrbtom oprta na leseno steno ln opazovala, kako se niža noč. Nekje je zavpil nočni ptič. Potem se je zganil veter In zopet je glasneje zažuborel gorski potok. 6 sklenjenimi rokami, ki ao objemale kolena, je atrmela v planinski mrak. Naposled je rekla:
"Zdaj pa bo čas, da grem k počitku. Lahko noč!"
Odzdravil ji je in mimo pokadil svojo plpieo do kraja. Potem je aklenil pri sebi, da odide v drugI kot na aeno to) se vleže spat A ko Je zapri vrata, si ni mogel kaj, da ne bi vprašal:
•Aližespiir
"Ne spim." je odvrnila letoviičarka. "Ne morem ..."
Tako je letoviičarka postala iaftenirjeva žena.
Del premogovne in železarske
ŽENSKA DOBI DELO
Jaz sem vdovec, farmar, r trebujem gospodinjo; če kate veseli, naj se priglasi. Več pogovorimo pismeno. Nas.. Andy Kramar, R. D. 3, Wo cester, N. Y.	— (Ad
Novcu
VELIKA
KUHARICA
Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita KalinSek avojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za alovenske razmere več kakor ae tako goatobeaedna reklama.
Na vsi kakor 7SS straneh Je strnila odUtna In pri«n«i» »vUrin vsa stara la najnovejše dognanja knhlnjuke Miti mM Jf obdelana nad vse pregledno, Ubira receptov Je Irfrpns. TOi JE NAJPOPOLNEJŠE DELO, KI GA IMAMO NA TEM PODROČJI, Oprana knjige Je raskoina. Neštete Je »lik r besedilu. 34 pa Je novih barvanlh tabel. Id Jih Je naslikal Dragotia Humek.....
Vsaka gospodinji, ki se zaveda svoje odgovornosti z* zdravo in pravilno- prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo svojim domačim nudila zdravo hra no v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja ho hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi jedili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica tu SLOVENSKA KUHARICA	•
Četudi Je osni natlsk knjigo v v«eh pogledih ne »smo vieblniko, w pak tudi tehnično popolnejši od vseh dosedanjih ItdaJ. Je eens knjlrf
tedaj znižan*.	^
Velja sssm tli
Naročite pri:
KNJIGARNI: SLOVENIC PIBIJSHIM (MM
216 Weat 18th Street New YorM^
GOSPODINJE IN DEKLETA, TO JE KNJIGA ^UsT^J
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po sklop« 1L redne keereneije se lahko prišteje ode«, dra. trt. idrl ali pet Osne* la eeo drelin, «	„
.1.1. List Fresveta stane s. vje	|IJI ■
en« letno naročalao. Ker pa člarf io plačajo pri sosoibob*« t
tednik, so |l. to prišteje k -reč-l-l.	h
|e list predrag sa fe.e iJi.PJ. Ust	^^ C-
gotovo |e v mU društoi Mhdo, U W rad «tol Itot rssk
ZeCIcorohiCblfagels..^
Za Zdrai. drftave 1.

1 ted.lb la..............tJI
t tednika I. 9 tednike la
4 tednik« 1..............1J*
I tednikov I..•••«..»*•** ZŠI
Sa Berete Je
S.1S lit lit 11S
1	tednik in..
|	tednike la
S	tednik« m
|	tednike in.
|	tednikov ta
MM
r ...................g«se
Iip^nlto opodnjl
Drder ? pUmm k al aaroiito Proereto. Met. ki Je *mo	~ ^
PoJaa^le:—Vselej kakor hitro kateri tokJtanov^prsMŠj« ^
SNPJ, ali to so presoli pn>l «1	ttL ^
tednik, bodo moral Usti Cla. Is detitoe drrftos, "	luu.
nerotone na dnemlk Pnmv^e, to takoj ns.nsniti ^' M ^ ta obenem doplačati dotifao t^ Itato Pro«^ ^ tedaj mor. nprovniAtro saltati datom sa te vsoto
PROaVBTA. SNPJ. mi »O,	*
peljem aeretntoe so Hot Pre^» 1 ^
D
Naelov
UM.vito tednik ta r. prtpMIoe h
•ejl Mretotal od sl»d»Wk
9* •••••••
8)...................................
I)....................................
...cl
•)...................f..................
d dr^'«
a d^^
a dreH^s