178. številka. Ljubljana, v soboto 7. avgnsta 1897 XXX. leto. vsak dan ■v^eir, ieimii nedelje in p rasole ter velja po post i prejeman za avstro-ogerske -\ttt\m sa vso leto 16 gld., ta pol leta H gld., ra Četrt leta 4 gld., za jeden 1 gUL 40 ki. — Z« Ljubljano bre* poi"janj* na dom ta vse leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poćdjanjo na dum računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. sa četrt leta. — Zatujedefcele toliko vefi, kolikor pofitnina -.•:•» ... Za o en a ni 1» plač nje se od Itiriatopne petit-vrst* po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Be se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so iavolfi frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo je na Ko~ gretuem trgu 6t. 12. Opravniltva naj ae blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vse administr«xt vue stvari. Pojasnilo slovenske deputacije. Na shoda zanpnih mož v Celja izvoljena deputacija je bila dne 2. avgust« v avdiienciji pri ministerskem predsednika grofu Badeniju in pri naučoem ministra, barona Gaatschu ter je interve novala v zadevi cel.ske gimnazije, Uspeh tega posredovanja je deputacija naznanila jako temno in skrivnostno, tako da dotično pojasnilo ni nikogar asdovoljilo. Že drngi dan po avdijenciji priobčila sta nem-ikim obstrukcijonistom služeča lista ,Neue Fr. Presne" in „Neues Wiener Tagblatt" natančno in obširno poročilo o tej avdijenciji. Iz trga poročila se je razvid--lo, da zavzema vlada v zadevi celjske gimnazije nem skrajno neprijazno stališče. Vlada ne samo, da neče celjskega gimnazijskega vprašanja rediti v našem smisla, „v smislu opravičenih sahtev in kulturnih potreb štajerskih Slovencev", ne le, da neče napraviti paralelk, ampak hoče tudi slovensko šolstvo kompromitovati kar največ mogoče in sicer 8 tem, da neče vprašanja definitivno urediti, in da neče vodstva velike gimnazije poveriti drugemu ravnatelju, kateri bi bil vsaj tako pra vičen, da bi slovenskih dijakov ne preganjal radi tega, ker so obiskovali slovenske nižje razrede, in ker so sploh slovanske narodnosti. Ravnatelj Končnik je že zdaj preganjal dijake slovenske narodnosti, ko so obiskovali nemške razrede, kaj še le bo počenjal z dijaki, ki so obiskovali slovenske razrede I To poročilo v dunajskih listih nas je rezbarilo tudi zategadelj, ker se je po njem izrekla vlada, da Slovnici nimamo ničesar dobiti in ničesar pričakovati, kar bi Nemcem ne bilo všeč, ker je narav« nost priznala, da smo Slovenci odvisni od nemške milosti, od tistih nestrpnih nemških kričačev, ka teri zastavljajo vbo svoje sile, da nas ugonobe. Nihče ni dvomil, da je vlada sama objavila to, v ,N. Fr. Pr.« in ,N. W. Tagbl." obelodanjeno pojasnilo, in radi tega smo pričakoval', da dobimo od slovenske deputacije primeren in zadovoljiv odgovor. Deputacija je res spoznala, da treba nekaj odgovoriti, in razglasila je v „Domovini" svoj odgovor, iz katerega [osnemamo elele'e: »Razgovor trajal je nad jedno uro in je deputacija želje slovenskega nereda na Štajerskem naglašala Kiepko in zagovarjala temeljito, storila je moSko svojo narodno dolžnost. Deputacija obljubila je varovati tajnost in ho?e svojo obljubo spolniti tako dolgo, dokler ni povsem prepričana, da Be je od vladne strani prelomila obljubi, kar Be nam ne adi verjetno. Gotovo vsi udje bili so iznenađeni, ko so brali v nemških časopisih v obliki brzojavk poročilo glede omenjene konference, ki niti povsem istinita niso, ter imajo očividno namen, pred občin stvom kolikor mogoče irrnanjnati uspeli te konference. Nam je kratko malo nerazumljivo, kako se je moglo tako neresnično poročilo poslati mej svet, kdo si je to zmes izmislil in zakrj. Ako bi se mi motili in bi bila vlada res sama provzročiU ona nejasna in zavita porodila, izvedela bode, d« moštvo mej slovenskim narodom še ni izginilo, da dana beseda pri nas še vr.dm velja. Vlada bi ae smela molčati, ako hoče, da se cdstrani veaka kriva slutnja, ona naj izreče, da z onimi poročili ni v zvezi, ae pa da si da v BFremdenblatlu" le iz Ljubljane nazaj brzo-javiti, kar se je brzejavilo z Dnnaja v Ljubljano. Vlada naj pa tudi ve, đa brzoj-* 1 'a v „Slovenskom Narodu" št. 174 ne izhaja od kacega uda deputacije, da je to merda le želja neznanega rodoljuba. Deputacijo veže diskrecija. J t dino to lahko povemo, da ostane poduk na samostalnih razredih kakor do sedaj, namreč dvojezičen, in da vlada ne misli odvzeti nam poduka v materinem jeziVu, kakor smo ga imeli dosedaj na slovensko nemški gimnaziji. Dalje lahko povemo, da sta ee oba gospe Ja ministra kazala naklonjena našim željam, in da sta bo prepričala in prepričati morala, da stoji za delegati in za našimi poslanci narod slovenski kakor jtden mož, ki je bil sicer res prekretek, zdaj pa bods sačel pogumno in vstrajno terjati, kar po pravici terjati sme." To pojasnilo slovenske deputacije nas ni zadovoljilo. Deputacija pravi, da poročilo o njeni av- dijenciji v obfitrnkcMonističnih li?tih ni istinito, da pa se mora ona držati obljubljene diskrecije, dokler ni dokazano, da ie vlada sama prouzročila razg'a-silo v dunajskih listih. Zato poživlja vlado, m j izreče, da z onimi peročili ni v zvezi. Vlada tega pač ne izreče, saj bi s tem naravnost priznata, da je napram slovenski deputaciji postcpaia nelojalno. Vzlic temu pa ni nihče dragi poslal rečenega poročila v javnost, kakor vlada sama. To potrju;e že okolnost, da vlada porolca ri dementovala, kar bi bila prav gotovo storila, da je v njem kaj neresnice, da se v njem ni j recizova'o njeno stališče. A tudi še marsikaj eruzega kaže na to. Slovenska deputstcij* pravi izrecno, da je ona varovala tajnost, tečno po dani obljubi, torej ni mo-goče, da bi b.la stvar prišla drugače v javnost, kakor posredovanjem ministov samb, sicer pa so „N;i-rodni Lisf yu naravnost povedali, da vedo natančno, kako se je stvar zgodila, ponudili eo se celo, imenovati ime in na podlag: tega dokaza, da je vlada prouzročila razglasilo v dunajskih listih, dolžili vlado nelojalnega postopanja. Z ozirom na vse to bi bilo pač potrebno, da 8' sloveuska deputacija otrese vseh obzirov, in da naravnest pove, kaj se je govorilo pri rečeni avdijenciji, ki j jo v vladnem raeglasilu resničnega n kaj ner«sničneg.i, zakaj njih prej navedeno pojasnilo ne more nikogar zadovoljiti in le Še potrja slutnjo, da sta „N. Fr. Pr.« in .N. W. Tagbl.8 poroča'a golo resnico.__ V IJuhlJrtnl, 7. avgusta. Hrvatska. Deželnozborski klub hrvatsko opozicije je razpravo o adresi, s katero odgovori cesarjevemu reskriptu, že dovršil ter izročil njeno sestavo odeeku. To bo, pifteta glavni gladili združene opozicije, izvestno raz ve selilo vse one, ki menijo, da se rešimo iz labirinta tožb le s složnim in neumornim delom. Minister pl. Kallav pridno dementuje ne-številne podatke o velikih nerodnostih in uradni- LISTEK. Janko Kersnik. Spisal Vladimir Lovec. He was a man, take him for ali in ali, I shal not look upon bis liko again! Shakespeare. Najženijalnejšega slovenskega pripovedovalca — Janka Korsnika ni več! Njega, ki nam je ustvaril slovenski socijalni roman, so položili te dni k večnemu pokoju, v hladno domačo zemljo. Kot politika in prijatelja ga je slikalo že v tem listu poklicanejšo pero, moje skromne vrstice pa naj' bodo posvečene Janku Kersniku — slovenskemu romanopiscu. L Rojen na Brdu dne* 4. septembra 1852. 1. je hodil Janko Kersnik v gimnazijske razrede — deloma kot privatist — v Ljubljani, kjer je I. 1870. napravil zrelostno preskušnjo ter potem odšel na Dunaj, da bi se posvetil pravoslovju. Toda že po preteka prvega tečaja se je preselil v Gradec, kjer je svoje juridične študije dokončal 1. 1874. Na to je vstopil pri finančni prokaraturi v Ljubljani kot praktikant, a kmalu je prešel k notarijatu ter bil '• 1880. imenovan za notarja na svojem domu. Kako se je bil omilil in priljubil s svojo prikupljivo kravjo v kratkem Času prostemu narodu, kaže pač, da so ga že 1. 1883. izvolile kmetske občine kamniškega okraja za deželnega poslanca. Kot tak jih je zastopal do zadnjih volitev, ko so naši konservativci začeli hrumno in glasno gonjo proti njemu, žal, da ne brez uspeha ! Mož, ki je kot poslance, kot dolgoletni župan in kot notar toliko koristil ljudstvu, moral so je umekniti iz okraja, ki ga je zastopal v kranjskem deželnem zboru malo da ne pol generacije. V tej dobi je tudi bilo, ko je pred dvema letoma rajni Kersnik obolel v grlu. Letošnjo zimo Be mu je bolezen jako shujšala, videti je bilo, da ga ne bode več dolgo mej nami, a če prav smo bili pripravljeni na katastrofo, vendar nas je nemilo zadela vest, ki se je v jutro 28. julija t 1. raz-znala po beli Ljubljani, da je zatisnil oko za večnost najvzornejši slovenski romanopisec in da so se morale zopet enkrat uresničiti one znane Stritarjeve besede: .....Slovenec nima sreče" . . . 1L Svoje literarno delovanje je pričel Janko Kersnik kot — pesnik in sicer je priobčil svoje „pesme za pokušnio" v Janežičevem „Glasniku" L 18G6., 1867. in 1868. Opeval pa je v teh svojih prvencih stari, a od mladih, idejalizma prepolnih pesnikov vedno opevani tema — domovino, in to več ali menj v S. Jenkovem žanru, po čegar zgledu je takrat — še gimnazijski dijak — zapel tudi nekaj sentimentalnih „Obrazov". Kako je Kersnik sam sodil v teh svojih po sencah in o drugih iz iste dobe, ki so pa ostale v rokopisu, to je pokazal v „Zvonovi" listnici, kjer je enkrat (1. 1880. str. 127.) o samem sebi pisal: .Poznamo pisatelja slovenskega, ki se je tedaj , ko je bil še tako mlad, kakor Vi, najrajši pečal s predmeti, kakor: „Križ na razpotji", „kamen ob cesti", „Samotna breza", i. t. d. in kateremu je bilo najljubše geslo Uriel Acostov rek: BIch bin einer von denen, die am \Vege sterben". Danes pa le v posebno veselih urah poišče kak takov zaprašen spisek iz skritega predala in beroč ga sam zase, smeje na glas nekdanjemu mladostnemu obzorju.8 Popolnoma na drugem, že veliko višjem pesniškem stališču stoje one pesmi, ki jih je 1. 1870. dal Kersnik pod psevdonimom „Janko" natisniti v dunajskem .Zvonu". Tu že pri poedinih dobimo tisti lepi narodni ton, tisti gorki čut in tisto živo barvo, ki jih zapažamo v VBeh poznejših, in ki prikupijo in omilijo človeka pesem pri prvem branju. Kako lepo se glasi in kako gladko se čita n. pr. Čez pćlje, oj čoi polj o S procesijo gredo, Naprej neso mi križe, Za križi mi pojd. Nad poljem, oj nad poljem Škerjami v zrak letfi, Nad njimi sije solncc, Pod solncem žvorgolu. ških krivicah, godečih se v Bjsni in Hercegovini. Kallbv kratko vse taji in zaa.kuje, dasi je prineslo avstrijsko cecficijozno časopise premnogo dokazov o azjatskih rasme-ah v oknpovau h deželah. Kal-laya ;e že od nekdaj drzno tajecje najpriljnbljenejše sredstvo, s katerim rešnje „Potemkmove vasi", zgrajene v slepilo Avstrije. Na, v delegacijah se vedno strga krinka Kallayav», in se bo tudi v bodeče. Nemški cesar je sod: j goit roškega carja v Peter burga. Sredi tega me jeba pa pride tja francoski predsednik, Faure. PeterburSki „Narod* pozdravlja oba državna glavarja, češ, R lsi se vesela, da prihajajo tuji vladarji seaakaj sporočat svoje prijateljstvo do Rusije. Nemški C9?sr nam je mil gost že radi rodbinskih vezij, ki vežejo Barolin in Peterburg, veniar pa peset nemškega cesarja ni nič neobičnega. Nov dogodek je potovanje predsednika francoske republike. Rusija jo vedno težila k Franciji; mejsebojoiii simpatij nho mogla uničiti niti leta 1812, 1853 in 1855. C-r A'ek*aader III. je izvel ooo izjudinjenje, na katero so be pripravljali Rusi že od Petra 1. nadalje. To izjedinjenje bi se bilo izvršilo že za Pavla I, da g« nitft* zabranila oba Napoleona. Turčija. Včaraj je bila v Carigradu zopet seja radi Grčije. Poslaniki in vojaški atašeji v družbi s turškimi vojaškimi cdposlunci so obravnavali posameznosti točke (j mirovne pogodb?, tičoče se Tesalije, katero Turčija zapusti, a obdrži nekaj mest. — Porta je zahtevala pri poslanikih, da se iztira 24 čaenik»rjov, mej toan dejetenoo avsteo-cgtrskib. — V carigcajski vojašnici ee je vršila predvčerajšnjim sedba in oh3odba nekaterih Mlaloturkov. Vlaia se je baje prepričala, da po-stopa'a armenski in mladotur^Ui kosite szupuo. Veliko senzacijo vzbuja vest, da je udrla policija celo v nekdaj sakrosanktne prostore cesarskega harema in ondi aretovala 11 u?,sn, sumaib, da so Mir.doturkinje. Ziprli so sedaj v Cirigradn zopet več častnikov, mcroarjvv, djakov, odvetnikov, Armencev, m ceio sina O nor Efendija, ki je tajuik znanega hbsralnega maršala F aJ paš«. Nakij dam in drugih so ži poslali v pregnanstvo. — Na Kreti so Aagleži pomnožili svoje čete za 500 vejakov in 1000 jih še pričakujejo. — V Kaniiji in na eteku vladajo navilio različ »im vojakom še nijsurove.še razmere. V sredo n. pr. so v Kandiji pri belem dneva Turki pob 'i uglednega krščanskega ku^ca. — Ker so izvedeli admirali BvT0p< ikegl brodovja, da namerava priti pred Kreto tudi tursko bredovje, sklenili so, da odbijrjo, če LJoa, turško br.odovj.i 8 silo od otoka. Princ Henrik Orleanski je v svojih dopisih v BFgarca buio razžalil i*ast italijanskih častnikov, bivajočih kot ustniki v Aoes niji. O prostakih je pisal princ, da so zanemarjeni, tat mki in bera o Častnikih pa, da pijo zdravije kralju Rla-neliku, in da so slavili z Abel od tod In poiskal drugod I:ukleta in ljubezen; Faj to ni Uog ve kod. Prelep je prvi cvet Veseldi mladih let; Pa če poz>jc ^a slana. Požene drugi tipet. In nisem bil podan, Da bil bi tohi vdan, njih so postale naravnost narodne in temu se ni Čuditi. Ko bi človek ne vedel, da so naslednji verzi Kersnikovi, prav gotovo hi jih smatral za narodne : Oh ljubček moj, kaj se ho2 jokal, Kaj si boS lice roail? Ko jutri na tuje bo§ romal, Z vencem klobuk bo5 ovil. In doli po vasi prižvižgal, Ukal in vriskal glasno, Oh ljubček moj, kaj se boS jokal, Kaj ti ho tako hudo! („Zvon" 1877, btr. 65.) In kdo bi mislil, da so Kersnikovi verzi, če sliši zvečer fante na vasi prepevati: Kaj boš rokrt dajal, Pa je le vzel slovo, Kaj bos slovo jemal? Podal ji je roko, Čuj morzel veter piše, šel tja, kjer veter piSc, In temna je žc noč. Tja v morzlo, temno noč. Ni bilo ga do zdaj Nikoli več nazaj, — In veter več ne piSo In merzla ni ta noč ! To so verzi, to je poezija I In vender v tej pesniški dobi rajni Kersnik še ni bil pokazal vseh svojih močij, še ni bil razvil popolnoma in do cela SVOJegS talenta. Ne Kersnik-idejalist, Kersnik-pesnik, nego Kersnik-realist, Kersnik-prozajik, to je pravi Kersnik! (Konec prih.) (500 gld ) Tuđi nekatera volila so prinesla blagajni nekaj doneskov. Tajnik upa, da bo slovenski narod vatrajal i nadalje v svoji rodoljubni radodarnosti. (Pohvala). Predsednik, g. T Z u p a n se spominja umrlih zaslnžnih članov in Članic, zlasti sodnika dr. S k o-fica ia notarja Jan. Kersnika. Društvaniki v ■nak eožalja vstanejo. — Društveni blagajnik, g. kurat Koblar poroča: Glavni vir doneskov so podružnice, zlasti pa ženske. Nekaj podružnic je zadremalo, a nadejati s« je, da se iz nova vzbadc. 100 podružnic pa ie delavnih. Vzorna so: Litijska, Ljubljanski (šentpeter-ska, ki je donesla letos skoro 1000 gold. in %ont-jakobsko trnovska) Tržaška i dr. Novih pokroviteljev je dobila družba 19. Stroškov je imela let'* družba 20.631 gld. 57 kr. Dohodkov pa 17.110 gl. 23 kr. Ker pa je imela družba 31. decembra 1695. 1. saldo G577 gld. 68 kr., iznaša oaldo 31. decembra 1896 I. 3053 gld. 34 kr. V (Jradca jo družba po-dedovala hišo rodoljuba Vrečka. Ksr pa ima hiša še jako veliko dolgov, odbor ša doslej ne ve, koliko bo iznašalo volilo. Nadzornik, g. Oroslav D o 1 e n e c poroča, da so društveni računi v redu. Drnštvenik, g. F.-. Bajt, nadačit elj v Ajdovščini prosi, naj bi se v bodoče oziral odbor na druge 8lavnosti, da se poslej občni zbor ne bo vršil istočasno z drugimi slavnostmi. Predsednik, g. T. Zupan obljubi nvaževati ta predlog, kelikor bo možno. Na to so se vršile volitve, o katerih smo Že včeraj poroča'i. Ostali so vsi sedanji odborniki; le na mesto odsiopivšega g. dr. Jo?. Vošnjaka, kats-remu je izrekel občni zbor posebno zahvalo, je bil izvoljen g. prof. M. Petelin. Pred,ed-'ik se zahvali akupščinarjeoi za udeležbo, meščanetvu in županstvu pa za krasen sprejem ter zaključi zborovanje. Žnpnik, g. T o m a ž i č izreka imenom vseh skupščinarjev vodstvu družba toplo zahvalo za neumorno delovanje. Pri banketu, ki se je odlikoral z izredno uku8nostjo in izbornos!:jo pa s točno postrežbo na vrtu g Valentin*. Sušnika, so se govorile razne napitnice. Ker ram je itak poročilo narastlo, navajamo le imena gg. govornikov in g. govoraic: Tomo Zupan (cesarju); Lika Svetac (mestu Loki), N. L e n č e k (družbi), žipnik (T o m a ž i č (pokrajinskim Slovencem) gdčna. Milči Sušnik (izroči menom Škofjeločank 100 gld.), A. Koblar (zahvali gdč. M. Sušnikovoin napije narodni energij'), dr. Ar ko (imenom čitalnice — slogi), jur. g. Sušnik (zavednim slovenskim materam), de. V. K r i s p e r (napada po nepotrebnem stranke ter predlaga za prihodnje letat vseslovensko veselico na korist šolaki družbi), dr. A. Medvod iz Mtribora (jedinosti vrlih kranjskih Slovencev, ki naj ostanejo vedno vzor zunanjim rojakom), dež. posl. E i n -spieler (slovenski vzajemnost), g^spa M. S k n n j a r j e v a iz Trsta (narodno zavednemu in de • lavnema ženstvu), Jaklič iz Trsta, gdčna. Janja Miklavčič, Ravnikar iz Gorice in R o z -m a n iz Cjlovca. Občinstvo je poslušalo z velikim zanimanjem vsakega govornika in .sako govornico ter je često burno plosk Jo. Mej pavzami je igrala domžalska godba. Pri tej priliki so nabrale narodne g Hpice in gospe zopet valiku darov za družbo. Po* sebno so se odlikovr'e kot spretna prodajalke go-npice Mihela J a v o r n i k, Franja Kobilca in I d j i Sušnik. Ob 5. uri sa je vršil istotam vrtni koncert. Občinstva sa je pripeljalo še mnogo iz Ljubljane in od drugod. Koncertne točke so izvajala: rokodelsko pevsko društvo, tamburaški zbor, mešani zbor čitalnice in domžalska godba. Koncert je bil »rav izboren tar v čast nastopajočim pevcem, pevkam, tamburašicam in tamburašem. Gdč. M. Sušnik je uprizorila v premoru še šaljivo licitacijo, pri kateri je bilo mnogo smehu. Pred odhodom je prečita! gosp. Ž I o g a r došle brzojavke iz vseh slovenskih krajev. Ko pa se je izmračilo in so ae odpravljali gostje domov, zaplamtel je na bližnjem hribu ve* lika tu k i kres kot zadnji pozdrav skupščinarjem. Preverjeni smo, da ostane prelepi dan velikih moralnih koristij za vrlo družbo, pa nepozabnega spomina vsem udeležeacem! Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. avgusta. — (Osobne vesti) Članom centralne komisije za svetovno razstavo v Parizu v 1. 1900 sta imenovana gg. baron Schvvegel in ces. svetnik M urnik. Naučno ministarstvo je dovolilo, da prevzame g. prof ho- dr. Lovro Požar tudi za pri* hodnje šolsko leto vodstvo slovenske višje dekliške šole. — Računski praktikant pri finančnem ravnateljstvo g. Valentin Dolenc je imenovan računskim asistentom. — (Nekaj pojasnila bi ne škodilo.) Sestanek slovenskih in hrvatskih poslancev pozdravil je mej drugimi tudi grof Dzieduozvcki, če se ne motimo v imenu poljske delegacije. O tem pismu Dalja v prilogi. Priloga „Slovenskemn Narodu*1 St 178, duž 7. avgusta 1897 poročajo razni znnanji iisti kaj raznovrstne reči, kar je napotilo grofa Dzitduszvckega, d« je v ne k e ni poljskem lista obelodanil izjavo, v kateri pravi, da ▼ svojem pisma ni slovenskim poslancem ničesar obljubljal. To pojasnilo nam ne zadostuje popolnoma. Poroča se namreč tudi, da je pr f D/.ie-dcszycki v dotičnem pismu glede celjnke gimnazije zavzel povsem določno ettlišče, in sicer stališče s katerim se nikdar in za nobeno ceno ne bomo spri ja/.mli. Grof Dzieduszvcki sodi baje o celjskem vprašanju tako, kakcr naučni minister baron Gsntscb, da smemo na Štajerskem dobiti samo to. kar nam milostno dovolijo — Nemci I Z ozirona na to se nam zdi potreb »o, da se obelodani pismo grofa Daiedusicyckega( ker imamo vsekakor pravica vedeti, kakih nazorov so zavezniki sloveuske delegacije v velevažnem celjskem vprašanju. — (Okr. bolniška blagajna) Prejeli smo naslednji dopis: Slavno uredništvo .Slov. Naroda". Izvolite sprejeti v Vaš cenjeni list sledečo izjavo: Kot predsednik zdravniške zbornice kranjske moram z ozirom na notico v št. 175. .Slov. Naroda" raz glasiti, da so govorice glede nabavljanja primarija đra. V. Gregoriča pri bolniški blagajnici ljubljanski neutemeljene. On je v soji zdravniške zbornice dne 4 avgusta t. L pod častno besedo izjavil, da ni rtflektiral na tako službo, in da spioh ne pro vzame kateregakoli mesta pri bolniški blagajnici. V Ljubljani, 6. avgu.ta 1897 Dr. vit. Bleiweis-Tr8teniški, predsednik zdravniške zbornice kranjske. — Mi nismo dru. Gtegoriču očitali, da se poganja za kako mesto pri holoiški blagajni, ampak smo le konstatovali, kar so kršč. socijalisti sami raznašali po Ljubljani, da so namreč oni mislili naetaviti dra. Gregriča kot šsf zdravnika okr. bolniške blagajne. Proti njegovi volji bi tega seveda ne bli mogli storiti, a mislili so povsem resno na to. Začeli so v ta namen tudi že delati, kajti sklicali so neko posebno enketo, ki naj bi jim podala podlago za naskok, ali odnehali so neposredno prtd občuioa zborom zdravniško zbornice. Pravijo, da so dobili od dra. Gregori'-a migljaj, naj stvar opusti, ker so se biti zbrali nsd glavo dra. Gregoriča jako črm oblaki. — (Sokolov izlet v Celje) Opozarjamo še jedenkrat izletnike is ne^okoJeinri krogov na osebni vlak, ki se odpeli* ob 5. uri 25 nirut Zjutraj, da se poslnžijo . «orda raje tega, da no uantaue prevelik naval pri mešalcu ; to tembolj, ker glede cene, ako sa vrnejo z istim vlnkcm ob 9 uri 8 min. avečor ali pozneje s poš'nim ob 1 uri 53 vi tj. ponoči, ni nobene razlik*, ako vzerao koi vo*ne liHtke tourrefour. Skrbel? ne je, da se bedo že tudi pri Um vKku dobivali trakovi z n& pinoCT .Ljubljana", kakor tudi pri ruešai.ou, in pozneje še v C?lji v »Nar. domu". Vsa poročil.* kažejo, da bode »lavuost velikanakv. in Hrasoa. Glavno mesto naša bode navzlic nepričakovanim oviram gotovo santopuno tako d--sto. o o, kakcr je btio vselej donloj pri jedaakiti prilii-ah. Na svidenje torej jutri v starodavnem Caljil — (Iz Ljubljane) odidata k celjski slavnosti tudi deputacija .Narodne čitalnica" in. pevsko društvo „Ljubljana" — („Slovensko planinsko društv") je sklenilo izdati povodom petletnice knpž.cc, v katari bode opisano diuštveno delovanje prvih petih I«t in ob jednom seznam vseh od .Sov. plan, društva8 zaznaiuenot&nih potov, in sicer v jako praktični cbtiki. Zanimanje za to vrlo slovensko društvo je sp'ošno, in vsakemu slovenskemu '. niucu iu prijatelju planinstva bode ustreženo s tako knjižico. Da se pa vsebina praktične vrednosti pomnoži, pri-dejana brdo naznanila raznih tvrdk, gostiln in letovišč v podnožju »asih krasnih plauiu, „Reklamni odsek* društva je stvar vzel v roko in zato je prav, da se mu pošiljajo poročila iz vseh krajev naše lepe domovine o pripravnih stanovanjih in letoviščih za b vanje poleti, da so lahko na to občinstvo opo-zori. Obrnejo de naj »franke na načelnika reklam nega odseka g dr. VI. F oe rs terja ali pa na I. tajnika g. jor. J. C Oblaka. — (Tamburaški zbor ljubljanskega .Sokola") priredi pod vodstvom g. stud. m>\ A. S»e tek-a dne 22. t. m. v Poatojini koncert v korist ondotni žrnski podružnici sv C rila in Metoda. Ia posebne prijaznosti sodeluje pri koncertu g. stud. ing Janko Kersnik. Natančni vzpored objavi ne pravočasno. — (Distančna vožnja na kolesih) Daniš 7. t. m. sta se člena .Kluba slov. biciklibtov fig Hajko Justiu in Fran Borštnik odpeljala preko Zagreba v Beligrad. Povratek skozi Srbijo, Novibazar in Bosno. — (Vedeževalka prijeta) Mestna policij* je prijela ono žensko, ki je, kakor smo poročali, cslep&rila 8 svojimi coprnijami različne ženske v Ljubljani. „Copmica", katero so zajeli blizu Viča, je 50letna ciganka Karofina Pestner. Di-.Ijše poročilo prijavimo v prihodnji številki — (Rimske najdbe ) Pri dirkališču delajoči delavci našu so včeraj raznih rimskih starin, jako veliko, a že razdrobljeno urno, nekaj steklenic itd. — (Opozarjamo) oa insernt vrlega narodnega restavraterja g ivaaa Rasa na Grosupljem, kateri je tik kolodvora otvoril novo restavracijo in streže z najboljšimi jedili in pijačami. Restavracija je posebno prikladna sa potnike. — (Novomeški okrajni glavar in .Dolenjski Sokol.") V Novem mestu glavari gcapod vitez Vesteneck. Svoj čas je bilo ime Vesteieok na Kranjskem jako znano Menda se gospoda glavarju toži po tej nekdaaji ilavi njegovega imena ali pa mu .uspehi" drugih glavarjev v Gališki in na Češkem ne dajo mirovati, kajti doposlal je .Dolenjskemu Sokolu" naslednji ukaz: ,Telovadno društvo Dolenjski Sokol" v Rudolfovem v roke staroste goep. dr. Žiteka, odvetnika v Rudolfovem. — Re-šavpjfr tamošnje naznanilo z dne 4. t. m , prepoveduje okrajno giavastvo ia javnih ozirov in z oairom na razmere, katere sedaj obstoje v Celji, da se telovadno društvo .Dolenjski Sokol" v Rudolfovem z zastevo udeleži slavnoati blagoelovljenja zastave .Celjskega Sokola" in slovesne otvoritve .Narod nega doma* v Olji dne 7. in 8. t. m. To se daje društvu n pristavkom na znanje, da ne zidostaje naznanilo, d« sa bode društvo kakšne slavnosti nde ležilo, in da namerava pri tej priliki tudi zastavo javno nes ti, marveč ima društvo v vsakem slučaju, kadar hoče zastavo javno nositi, pri tem okrajnem glavarstvu prositi za potrebno dovoljenje. Zoper to prepoved je dopustljivu pritožba na visoko c. kr. deželno predsodništvo, katera se pa mora tuuradno vložiti v 14 dneh cd dneva vročitve C- kr. okrajno gfavarstvo v Rudolfovem, dne 6 avgusta 1897. Vssteneck." — Ta nežna skrb gospoda gla varja za mir in rfd v Celji se ni izplačata, kajti dež. vlada je njegovo prepoved razveljavila in mu namignila, da ima za mir in ied v Celji skrbeti c e I j s k o glavarstvo, ne pa — novomeško — (251etnica gasilnega društva Vič Glino e) K slavnosti v nedeljo 8. t. m bodo vosdi tudi om-nibuei, in sic*r pričnejo voziti popoludan ob 2 ari, namro": s Št. Jakobskega trga, z Glavnega trga z KriževniŠkega trga, in iz Zvezde do I. Trauna na Glin oab, Vožnja Btane iz Ljubljane do Gline samo 10 kr. Zanimanje za to slavnost je veliko. Zt loterijo je pripravljenih kacih 200 jako i^pih dobitkov. Zvečer zažge se velik umetelen ogenj. Kakor l naznanjeno je vstopnina k popoluianski ljudski veselici 15 kr. za osebo, otrnci in društva so prosti. — (Podpore.) Poljedelsko ministerstvo je do volilo za zgradbo vodovoda v Juršičah v pistojin-skem k:,.m podpore 2500 gld. — (Nesreče) Dne 2 t. m. je toča zop»t napravila veliko škode v n<-ši dažel>. Pobila je v laki van, kjer znaš a Škoda 5000 gld., v koČevBfcem okraju, kjer je cenjena »a 61 000 gld.. ia v čroo maljskeno okraju, kjer znaša tudi 60.000 gld. — V Mozljn pri Kočevju je fe dni gorelo pri po sestnku Jonketu. Skoda znaša 5000 gld. — Pr. Spodnji L pnici našli ko ljudje due 3. t. m. delavca Antena Gregorca iz Ks mat-gorica mrtvega. Mož se je bil tako opijanil, da ga j . zadala srčna kap. — (Poskusen umor.) Ia Radovljice ee poroča, da so orožniki aretovali necega Stanislava Pavlikcvskega, kateri je delavca Antoua Poljaka in posebtnico Marijo Pogačnik zavratno napadel in nanja streljal is revolverja, ne da bi koga zadel. Govori so. da Pavlikovski ni povsem zdrave pameti. — (Iz Vinioe) se nam piše: Dce 5 avgusta t. 1. sklonil je odbor, da se ustanovi požarna hramba na Vinici. — V noči od 4 in 5. avgusta nlomili so cuiznani tatovi na pošti v Vinici ter odnesli do 600 gld. v gotovem denarji B'ag*jnico so razbil: poi ure daleč ter pobrali v -e, iu to dva ntotaka in jeden petdesetak, drugo so bili desetakt in diugi drobiž. Nadalje je vzel tat zavarovalno knjižico banke „S'a»ijau in .Lagitioaationskarte", obe glaseči se na ime .Blinc". — (Zaveza učiteljskih društev.) Gdč pevke iu gg. pevci, kater*m saso poslali''eek.rice za zavezin koncert, pa istih še niso oddali ali se koncerta niso udeležili, najuljudneje prosimo, da jih blagovolijo kar najhitreje aein poslati, ker nis" naše, temveč izprijene, in nara jih j* torej vrniti To so: Ventc Vodnikovih, Lubica iu Cigani. — (Iz Celovoa) ee nam p'še s dne 5 avg.: Naše mesto je doletela zopet iavanredna sreča, namreč tu zboruje avstrijsko in nenaftko planinsko društvo, ob jednem pa obhaja tukajšnja podružnica planinskega društva svojo 25letnico. Mastni očetje so bi •• dovolili velikansko Bvoto, da r*» je mesto ob tej priliki dovolj okrasilo, ko pride toliko nemških bratcev in eester jib obiskat. Po mestu jo nastav Ijenih cela vrsta kolov, na katerih vihrajo različne i zastave, ob sebi se seveda razume, da frankfnr-I taric ne manjka. Magistratoo poslopje je vse v zastavicah. Tudi nekateri hišni gospodarji so raz j obesili koroške, cesarske in le malo število — 1 frankfurtarske zastave, kar dovolj dokaauje, da Ce- lovec še ni tako globoko zašel, kakor si domišlja • jejo veliki Dobrnik n dragi taki. ki le terorizujejo posameznike, mislijo pa, da je že vse pod njihovo pru8cfi'flko komando. Slavnostno torišče je na Benediktinskem trgu. kjer se vrši danes in jutri glavna etvar. Ta je v istini jako lepo prirejeno, nekako tako kakor takrat, ko je bila deželna razstava. V petek se poda veliko gr stov na jezero v Vrbo kamor dojde celo vojaška godba iz Ljubljane. V nedeljo se pa jih že velika ve'ina odpelje na izlete. 15 g jih odnesi f e skoro te rogovileže f Omeniti bi bilo, da je tudi iz Ljnbl-ane jih prišlo nekaj, ki so megočno stopali po tr< tcirjn celovškega mesta. Gotovo ao s • čutili ta proetejie. ker se jim v Ljubljani tako hudo godi. Prinesli so seboj tudi plakate, katere so nabili po voglih, naj bi se gostje udeležili na povratku v obilnem številu večera planinskega društva v ljubljanski kazini. Ondi pa ne bo takega vsprejsma in veličastnega okrašenja, kakcr pa ta pri nas, kjer občinski svet vse stori tako, kot .bojo dr. Metnic rekli", če tudi ga stane ogromnih žrtev. Boljše bi bilo stran vržen denar cbrnit> kam drugam, v druge koristnejše naprave, ki nujno prosijo, da se ji ta kdo skoro usmili Bog ve, kdo in kaj še vse pride latos k nam? — (Koroške novice.) Velik ogf nj je razsajal dne 25 m. m. v Krašnicah, občina Ruda. Poslopje Tomaža Trunka in njegovega seseda Jurija Murnika je bilo vse v ognja in je ostalo le o/gano zidovje. Sestra Tomaža T- mika, Marija, ki je v sobi spala, se je tako opekla, da je par ur po/naje nmrla. Trunku je agorelo razven poslopja še dvoje telet, 31 prašičev, Murniku pa 14 prašičev in 1 kosa, Veliko Živine pa jo bilo tako opečene, da so jo morali pobiti. Skoda se ceni Trunku na 5500 gld., Murniku na 5000 gld Oba sta bila zavarovnna, a za male zneske. Zažgala sta bajn dva dečka, ki sta se igrala z žvepljenkami. — Za Podklošter in okolico s« je osnovalo vojaško in veteransko društvo. — C. kr. generalno ravnateljstvo drevnih železnic v Beljaku oddaja kolodvorsko restavracijo v Trbižu v n»jem. Najmanjša ponudba je 800 gl-, kavcija je položiti 10O0 gld. Prošnje do 15. avgusta omenjenemu ravnateljstvu. — Dan 1. avgusta je uničil velik požar v Sachsenburgu 7 stanovanj iu 5 gospodarskih poslopij, večinoma samo revnim kmetovalcem. — Cesar je pomiloBtil Jurija Jnrco, ki je bii dne 21. jnnija pri celovškem p r •• m sodišču obsojon v smrt na vešala Najvišji sedai dvor mu je vsied tega prisodil dosmrtno ječo. — Izmtj že naznanjenih občin je nadalje sklenil cbVinski cdbor v Št. Martinu pri Beljaku, da uitavi s 1. septembrom vse zadeve v prenesenem delokrogu. La vrio naprej f Vsaj ubogi kmet nima drnaega časa, kakor hoditi po nepotrebnem k oddaljenim okrajcim glp.vars'vom — (Goriške vesti.) Umrl je g. Andrej La-šič, veleposestnik v Reuoali Bil je vrl narednjak ter je odgojil prav tako odločno narodne sinove.— Ker je bil o pogrebu knezonadškofa v stolni cerkvi govor le v luškem jeziku, došlo je .Sof-i več pro • tfstov proti tej najnovejši z^ušn ci sioveiskemu jeziku — Jnkob Komal iz Solkana js bil obsojen radi hudodelstva izsilov»nia na dva meseca ječe. Branil ga je Slovenec dr. Frnuko, ki je zam.n dokazoval, da obtožeačevo dejanje, t. j. ker je pregovoril nekega izvoščeka vzklikaiti „živio!", ue vstanavlja hud >d*ljatva izsilo*auja. — „Corriere* zahteva, da naj ima pri vipavski železnici vlada glavno besedo in ne konsorcij, češ, saj zasebni vdeležanci so plačali samo le 50 000 gld. .Corriete" bi seveda rad vide), da bi imel;« tržaška vlada vso basKlo tud« pri tem pr.djetju, kur hi bilo v tem nIi '-i'.i vse jedno, kako? da ukazuje— .Corrierovo" uredništvo. —■ L*hi na opuste nobene prilike, da ne b zabavljali vsemu kar je slovenskega. Zlasti sa sadirajo radi v naš jeiik, ki jim je „lingua bai-bara" O našem pismenem jezika trde, da n: jezik Ijndstva, amp»k neka zmes katero kmet ne r«.-.um To j-, aeve, hudobno ali neumno blebetanje, ker ga ni naroda, čegar pi :n .i joak bi bi bolj posnet po ljudski govorici, kot je slavenski. Laki imajo naj mai>j* vzroka predbacivati slovenskemu jeziku ne razum'jivost. Prvtečeni mesec ae jo namreč vršila ;»r- 1 milanskimi porotniki velikanska kazenska pravda proti nekim sleparskim baronom iz Sicilije. Klicano je bilo nad 180 prič, večinoma Sioiljaucev. Le ti so znali večinoma le siciljaniko načečje, ne pa p. ntkakoršuih metaličnib snovi in so zajamčeno ne^kod jivi. Za varnost pred brezvred-nostnimi ponaredbami cuj se vedno pazi na zakonito zavarovano varstveno znamko: „Glava S čelado" Glavna zaloga za Avstro - Ogersko: Lekarna pri sv. Duhu. E. Tomaja naslednik A. ^1 iii&;-er. Zagreb, Ilica št. 12. (3125-29) Zaloga za Ljubljano: Lekarna pri Mariji Pomagaj, M. Leustek Resljeva cesta si. 1., poleg mesarskega mostu. Umrli so v Ijulil janl: Dne 4. avgusta: Ana Slovfia, mesarjeva hči, 6 mesecev, Kongresni trg fit. 17. želodčni in črevesni katar. Dne 5. avgusta: Anton Omberger, gostilničar, 70 let, Pred Škofijo št. 15, ostarelost. V deželni bolnici: Dne 5. avgusta: Margareta Lampeta, gostacova žena, 56 let, srčna hiba. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306*2 m. "3 >-» ,Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokri na v mm. v 24 urah 6 9. zvečer 736-0 180 sr. sever jasno 7. 7. zjutraj 737 0 147 si. jvzh. megla 00 a 2. popol. 736 3 264 sr. jug jasno Srednja včerajšnja temporatnra 18"8°, za 0'7° pod normalom. ZD-u-23.a,jsls:si borza dne 7. avgusta 1897. • ■ u. -n državni dolg v notah . kupni državni dolg v u rebri. Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 40/o ■ )gerska zlata renta 4" .... igerska kronska renta 4"/0 \vstro-ogerske banane delnio« kreditne demioe ..... .'x>ndon vinta......... '■•:rM.i dr*, bankovci za 100 mar> ■0 mark iO frankov ... . . italijanski bankovci .... ! kr. cekini.......... 102 Rld 10 *r. 102 25 123 v 45 i) 101 1 40 ■ 1?2 r? 60 Ci 100 20 t \>50 b — 370 60 n 119 ■ 45 58 67 11 d 73 »1 9 v 52 1 45 25 t k 63 M -S (4 a -m —t Z. M B I •S "g r^jnbij Najboljša pitna voda Itailar preti iieVMruoNt epidemij«, je v taki slučajih čosto skušiuia, od medicinskih avtoritet vedno priporočevana iffi 11^----™Jclsbje7užn» W------^UOffKB V njej se ne nahajajo nikake orga*u'čnu sub-Btance tur je zlasti v krajih, kjer jo Btu-denčna ali vodovodna voda dvomljive ka-X. 2 kovosti, najprikladnejda pijača. (15) ani se dobiva po vseh lekarnah, večjih Špecerijab, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zahvala. Za nezgodo, ki se mi je pripetila dne 14. junija t. 1. mi j«,, Društvo industrijalcev' („Ve r«in der I n -dustriell en") za zavarovanje proti telesnim nezgodam, na Dnnajn, I, Annagasse 3/a po svojem zastopniku gosp. Josipu Zupanu v Ljubljani izplačalo odškodnino na tako točen in kulanten način, da s tem izrekam istemu javno avojo zahvalo, ob jednem pa omenjeno društvo z* sklepanje zavarovanja proti nezgodam vsakemu najbolje priporočam. V Ljubljani, dne 2. avgusta 1897. * Pome (1168) posestnik in čevljar v Ljubljani, Židovska ulica. 8e takoj vzprejme pri (1082 — 3) DFV. Um-rtl-u, sedlarju in jermenarju v Ljubljani, Šelenburgove ulice žt 3 Kopališče Kamnik na Kranjskem. V nedeljo, dne 8 avgusta 1897 veliki vojaški koncert c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št, 27 pod osebnim vodstvom kapelnika g. G. Frizeka z bogatim vpporedom. Začetek ob 1 ,4. uri popoldne. Vstopnina 50 kr. Za mnogobrojni obisk sa priporoča C3-a/bz*l jel JtTrttlfoh (1170) restnvrater. (llf>2—2) Pristno Brnsko sukno Kli |iolclJe In Jesen. lillpOll illllHI «lol«„ IS |>0|MtIllO IIIIIS|,I> olilcko (gUUlIj«, hla*«> Iu i«-l<>\ulli ) Nllilll' HlllilO — T* 1 * g a a9 ► Kl. I.HO lis dobre Ki. «.— iz bo>lJ*e gl. T.?.", iz fine K"l. t>. — Iz fin«'j-.«' gl. 10.50 iz najlla. Jeden kupon za črno salonsko obleko IO*—, kakor sukno za površnike, turistski loden, najfinejše grebenine in vse druge vrsto sukna razpošilja po tovarniških cenah kot reelna in aolidna najboljše znana zaloga tovarno za sukno 212 -idtij ieg©l-i.'x^l^ofr Brao. Vzorol brezplačno In poštnine prosto. Jamči se za pošiljatov po vzoron. lTgoclnoMtl, naročati blago uaravnoMt pri gornji firmi v kraja lovnrne, so precejšnje: V«*1I1cm izber, vedno novo blago, določene najnižje cene, najpozornejfia izvršitev tudi manjših naročil itd. itd. sinln rsf.l mojHter v Ljubljani, Kolezijske ulice št 16, v Trnovem se priporoča slav. občinstvu in naznanja, da izdeluje in popravlja vsakovrstne so«le Is lir»«ttovegn Iu meli- 'leHn po najnižjih cenah. Tudi prodajani in kupujem star« v lusko poHoile. Spretni agenti za prodajo kmetijskih ln klotaraklh strojev, potem plvotodnlh aparatov se Iščejo proti visoki proviziji. — Dopise v/.ju-cjcmlje Pavol Vik, Landplatz 38, V Gradcu. (1170—1) 1. najstarejša posredovalnica stanovanj in sluten Ljubljana Car. FIiUX Breg št. 6 priporoma in imuh »ni (IDJij službe iskajoče vsake vrste (nioHke Iu žeunUe) zu liii.aj in drugod. Za ko« Ukor uiojcoc«; hitro in vestno postrežbo »e (»niči. ■V Od septembra naprej : Gospodske ulice št. 6, pri tleli, desno. Naznanilo. Vinotoč grofa Blagay-a je od 7. aTKiiNta naprej v Gospodski ulici h. št. 10 ter se toči tam «IoI*mi| wko niiravii« vino li^inc-u g»rlil«*lka. lil 66—i) Za svojo odvetniško pisarno iščem solicit&torja,. Ponudbe naj m mi dopošljejo n»jkuNiiefe «lo 2©. t. 111. Dr. Alfons Mosche odvetnik v Ljubljani. irziisItii 4 »varim za asfaltne izdelke in pokrivanja Panfiili & Comp. prevzemlje pokrivanja z lesnim cementom, pokrivanja z asfaltno strešno lepko, dobavljanje isolirskih ploftđ stresne lepke. lesnega cementa in asfaltnih izdelkov (959—6) Šokolada in Cacao Suchard. Da se preprečijo dogodivša se nepo razumljenja, se častito občinstvo opo* zarja, da tovarna JPli. Niieliitril takozvano .9loiiiljivt» Mikolitilo"* (Bruch* Chooolade) niti ne izdeluje, niti v trgo vino spravlja Šo/colailc Ph. Siich strini jot u »avl te s tovarniško znamko in podpisom (io-3i) 07 \ \ X \ 4 zlate, 18 srebrnih svetinj, 30 častnih in prlznalnih diplom Kvvizdov restitucijski fluid c. in kr. pri v, umivalna roda za konje. Cena 1 steklenici 1 gld. 10 kr. a. v. ?| Že 86 let v dvornih konjskih klevlli, v večjih hlevih vojaštvu in clviiatvfs v porabi, za l. ■ i'|nini J e 1 n 10 p«-1 no okrepljen je po v«-ejlh slrapaolh, pri l/» lu|euj u. 11 »losii kil it.I , VHpt»soblJu konja Ett Iz-retlua «ieit» v t ra i n i iiru. Pristen samo z gornjo varstveno znamko se dt.biva v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. <;in vnii zaloga: Pian I^etn. Kwizda c. in kr. avstr.-oger. in kralj, rumun. dvorni dobavitelj. Okrožni lekarnar, Korneuburg pr* Dunaju, (267—7) I in jmkI iljšfiitje življenja dosežeš, ako no9iš slavni elek-tro - voltaicni križec. Pri osebah, ki vedi.o nosijo tak križec, delujeta kri in živčni sist-m povsem normalno in čutniee se pooštre; posledica temu je, da se Isborno počutiš, da se ti telesna in duševna moč okrepi ter zadohiš zdravo in srečno stanje, vsled česar se ti it«k za največ Ijtidij prekratko življenje podaljša. Vsem šibkim ljudem nI možno dovoli svetovati, naj nosijo takVolta-križec vedno; krlžeo krepi živce, prebavlja kri in je na vsem svotu priznano brez-primerno najboljše sredstvo za sledeče bolezni: putlko in revmatizem, nevralgijo, za slabe žlvoe, ako človek ne more spati, ako ima mrzle roke in nog e, za hipohondrijo, bledico, naduho, otrplost, krče. za ponesnaženje postelje, za kožne bolezni, hemoroide, za želodčne bolezni, hripo, kašelj, gluhost in šumenje po ušesih, za zobobol ln g-lavobol Itd. Neprostovoljen gubite k življenske moči, moška slabost aH impotenoa se ozdravijo, ako nosi človek vedno voltaicni krlžeo. Bar Ženske, dekleta ^SSSSt ker jim skoraj vedno slajša bolečine, jih ovamje s spojim električnim tokom slab pošlje 2 jrM. 20 kr. (tudi v pisemskih znntnkali) pošljem franko iu carine prosto. Pri povzetju 90 kr. več. Razpošilja : LE0P. EPSTEIN, kemik, Draždane — A. 16. Dopisovanje v vseh jezikih. PBP Svarilo! Neko starinarlko podjetje na Dunaju posnema doslovno moje inseratr; pofiilja pa isto križec brez vsacega električnega toka in učinka, torej popolnoma broz vrednosti. Javna zahvala. Dne 21. julija t. I. pripetila so mi je nezgoda. Zavaroval sem ee pri „Društvu industrijalcev" („V e-r e i n de r I n du s t r i e 11 e n" na Dunaju, I, Annagasse 3/a, proti nezgodam p> tukajšuem zastopniku gosp. Josipu Zupanu. Ker mi je to društvo vsejedno izplačalo odškodnino, dasi tudi se mi je nezgoda pripetila predno sem plačal prvi obrok zavarovalnine, štejem si v prijetno dolžnost, temu j društvu javno svojo zahvalo izreči in jo najtopleje ! priporočati za zavarovanj r proti nezgodam. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1897. Fran Kriunar (1157) posestnik in gostilničar, Dolenjska cesta. Učenec iz dobre hiSe, lepega vedenja, vzprpjme oo takoj pri Ig-nsicij-u. Ža,rgri-Ju. v Ljubljani, na Sv Petra cesti št. 6 (1175—1) T lostilni "Pri zlati rili" dobč sc vjsjiIc dan »ve^i roki. S spoštovanjem (089—14) Franjo Rozman, gostilničar. V najem odda se pod zelo ugodnimi pogoji pstilnica in prodajalno v prijaznej večji fari na Gorenjskem. Pri gostilni je tudi klet za led, za hišo 6adni vrt, spredaj lepo dvorišče in vrt. za soč.ivje. V bližini je več grajš'in, sploh dobra iu imovita okolica. Ponudniku treba je kacih 2000 gld. imovine za odkup blaga in mobilara. Več pove iz prijasnostl apravniitvo teur;i lista, kamor se izvolijo tudi pismene ponudbe pod J. M. Gorenjsko poslati. (1105») V hiši štev. 66 na Sv. Petra cesti odda se ceno v najem: 1. ) takoj ra vHako trgovino pripravna, lepa in prostorna prodajalnica s sobo in kletjo, eventuvelno tuđi gostiiničarska koncesija; 2. ) od I. novembra t. I v I. nadstropji, obstoječe iz 3 sob in postranskih prostorov. Več se poizve pri hišniku Knafflove ulice št 4 ali pa v hiši sami (1187—8) star 14 let, kateri je dovršil 3 razrede gimnazije ali realke, iz dobre vsprejme se v prodajalni galanterijska g*, blacra Istotarri ho naprodaj dobro ohranjene lesene okrožne stopnice. (1117 — 3) Pojasnilu daje iz prijaznosti npravništvo „S1. Naroda". Slavnemu p. n. občinstvu na znanje! Gostilna Cofišče na. Šmar jetni gori ure hoda od postaje Kranj ; cesta od gozda dalje nova in senčnata. Gostilna je odprta vsako nedeljo iu praznik popoludne, kakor tudi ob torkih, srodili iu četrtkih po-poludne. Drugekrati kakor tudi ob slabem vremenu, razen nedelje, le po naročilu. Pri izletih večjih družb prosim pravočasnega naroČila, da zarnorein v takem slučaju popolnoma ustreči p. n. izlotnikom. lin/ -l.-H dalod in im_jl«s}>t9il r Proseč obilnega obiska, beležim z velespoštovanjem Janko Ev. Sire (1098—3) trgovec v Kranju, najemnik rCofi5ča*. Naarobne vence M v največji izberi in po najnižjih cenah. trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah (98—68) priporoča Karol Recknagel. 0F V«b1 i Ko zalogo ^ £y priporoča J. Soklič. • * »i ih'<» nI. v*. i josip reiciT"! 4 likanje sukna, barvarija £ j in kemična spiralnica ► I Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 £ 1 se priporoča za vsa v to atroko spada- k 2 l24) joča dela. r * Postrežba, točna. — Cono nizke, r Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval (25> lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero. VsakerAna naročila izvršujejo bo točno in po nizki ceni. Vse mere bo shranjujejo iu zaznam onujej o. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj bo vzorec vposlati. Hugon Ihl v Ljubljani, Pred škofijo hiš. štev. 2. Zaloga S3 suknenega in manu-fakturnega blaga. Vzor Alojzij Erjavec/zir I (18) čevljarski mojster S v Ljubljani, čevljarske ulioe št. 3 j priporoča se prečast. duhnvficini in slav. občinstvu za obilno naročevanje razno-vrstnib obn v j i K katera izvršuje ceni'), pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja od najfinejše do najpriprostejše obliko. K, Mere se shranjujejo. Vnanjitn naročilom & naj se blagovoljno pridene vzorec. F. Cassermann krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zahvgatelj o kr. unif. blagajnice drž. železnic uradnikov TT I_.j\.i.'b>lja.rxi, Šele:n."fc>-uLrgro*sre -vilic© št. -3= se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje olvllnlh oblek po najnovejši faconi in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Nepr emociji ve haveloke izdeluje po najnižji, breikonknrendnl oenl. — Gospodom uradnikom se priporoča za izdelavanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven 4r spadajoče predmete, kakor sablje, meće, klobuke za parado itd. (10071 ■ti ^TV^>» *<"vr>* 4-9-« <^<*V">e c n^Tf">* |M l ESra/ba ESbosrl S K Ljubljana, Frančiškanske u lic«* 4. S Pleskarska mojstra c. kr. državne in * p- c. kr. priv. jnžne železnice. ^ f* 31ikarja napisov, "4 itavbtnska In pohištvena pleskarja. ■£ 3 Tovarna za oljnate barv«, lak P liii žurnali franko i n lastonj. LJUBLJANA. L in velocipedov, Ceniki zastonj in franko. Anton Presker Sv. Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-niočljivin havelokov itd. Obloko i*<> »n «m-I se po najnovejših uzorci h in po najnižjih tonah solidno in najhitreje izgotovljajo. (30) Igu. Fasching-a vdove ključavničarstvo (37) Poljanski nasip št. 8 (Keichova hiša) pripore da svojo bogato zalogo štedilnili ognjišč nn)prlpr»Hlc'JAlli« kakor tndi unjll-•i pili, 7. žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade b pečnicarni ali kali lami. I* o pr n ♦ £ |an |tt hitro In po <• Li i. Vnanja naročila se hitro izvrse. Mehanik § (38) Ivan Škerl H Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani % iy.«i«'i«Bjr in popra vi.!« ni viilun s i »•>[«■ in velooi« pede ter so priporoča p. n. občinstvu li za izvrševanje v njegovo stroko spadajo- j Čili del in popravkov po najnižjih conah, j Vnanja naročila se tuinu izvršujejo, sžjgi--------i*a,s s^i-.,-. - m jy>i_-t^K Darila za vsako priliko! Frid. Hof f mann urar v Ljubljani, Dunaiska cesta priporoča svojo največjo zalogo vneli vrat žepnih ur zlatih, srebrnih, i/, tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskihur vse le dobro do najfinejšo kvalitete po nizkih conah. Novosti v žepnih, kakor tudi v stenskih urah vodno v zalogi. 23 Popravo so izvrenjejo nnJto6neJo> *±±*±±±±±±±±*L±*L + + + \ + + + + + + + + + + +L±±±±±±±±±±±*****±±±±±* Far-, S^"^<5ife pudkar v jT^ jitl>l jani Židovske ulice št. 3 priporoča svojo bogato /.alogo oro/Jtl wa\ lo%r ln «»M«klino vnr-■n»st. HirrlJIvn lii po- Hein xa lovce. (81) Popravki se Izvršujejo v moji delavnici. Pekarija Slaščičarna t Fran Detter X-ijialoljein.et, Stebra, trgr štev. 1. Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočani svoje izvrstne Nlaiaio-rvziiice in m talilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (32) Ceniki zastonj ln poitnlne prosto. jakgb mm v Ljubljani, na Starem trp št. 21 po&troza tofino z najraznovrstnejilml itlrlkrat na dan svežimi, ukusnlml, zdravimi ln slastnimi v slaščičarski m |(89) pekovski obrt •padajočimi Izdelki. Tu je dobiti vsak dan domačo potvico, vseh vrst krah na vago, ržen krnh in prene čeneo iVanille Zwiebaok). EB OSMIMA KUCUVNŽ 3nT»KK*-J«v» Juliu« Eaheln je jedina svoje vrste, da se hipoma naredi vsaka slaba ma M juha izredno krepka — malo kapljic zadoSCa. V izvirnih steklenicah od 50 vin. naprej dobiva se v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogerijskih in špecerijskih prodajaln i cah. Iztirile »tekleulvice »o a VI»tocl-Jevo> »»belo n»Jeene|e> naspoluJn|e|o. Dva dijaka Iz dobre hiSe ae viprejmeta v Btanova\iiJe ln lirano s početkom Šolskega leta 1897/98. Več pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda". _(1173-1) Išče se izobra/cn poslovod.]3- star 24 do 30 let, vešč slovenskega, nemškega in tudi nekoliko francoskega jezika. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". (ll(iS) »••••4 i 5 t 1..... Ljudevit Borovnik (109) (30) S M puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem § se priporoča v izdelovanje vHakovrNliiih pu <«>h za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre«l>ln)e stare samo kresnice, vzprejema vsakovrstna poprnvilas in jih točno in dobro izvrSuje. Vse puške so na c. kr prasknSevalnici in od mene presknSene. — Ilustrovani ceniki zastonj. Jcdnonadstropna hiša 8 4 stanovanji, 8% čistega dohodka, we po coni prodi*. — Vpraša naj se pri Adolfu llnupt-nininiii, Sv. Petra cesta št 41. (Hi3—3) Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko (60) parobroda o društvo v Reki. /32) Preko Reke najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna Crta (elegantni, z največjim koinfortom oprem ljcni, električno razsvetljeni lj/ Redne / vo; V. »••••OSO 99*iMfitl 99 vožnje; noči od sobote na nedeljo hitri parni k v Zadat Spljet-Oruča, (Iravosa (Iiagn-aa^-f'astelnuovo-Kotor. V ponedeljek ob 10. uri zvečer poStni parniki v Zadar-Spljet-Met kovic. V torek ob pol 11. uri lopoludne hitri parniki v Zader,Spljet Oravusa (Ragusa) in Kotor. V četrtek ob pol 10 ori zvečer postni parniki v Zader, fiebenik, Trau. Spljet, na otoke Krač, Letina, Vis, Krč, dalje v Dubrovnik do Kotora, petek ob pol 11. uri dopoludne hitri parniki Zader, Spljet in Gravosa i Hagusa . V petek ob 1. uri popoludne postni parniki v Lošinj, Selve, Zaddr, Se-lunik, Trau, Castelveccblo in Spljet. Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj izlet I!eku-Opatija-Lošinj in nazaj. parniki) v Trgovski pomočnik izurjen v trgovini meSanepa blaga, ioll aluibo preme-niti od l. 30. septembra. Ponudbe naj se blagovoljno poSljejo pod šifro „Pomoćnik 1891" upravnifitvu „Šlov. Naroda". (1155—2) Učenec vzprejme se v trgovino z meSanim blagom gosp. Josipa Cornolć-a v Bt. Petru, vla Poličano, Štajersko. Prednost imajo oni, ki so izvršili dva razreda gimnazijo ali realke. — Natančneje se izve v upravnifitvu „Slovenskega Naroda". (1142-3) '- Štotand&ho«ameriška črta. Parniki vozijo po lkrat do Škrat na teden iz Rotterdama v New-York. Pisarna za kajute: X>iiituJ, I., Kolowratrlng B. PiMTua u m«lkroT: Dunaj, IV., Weyringcrg. 7 A. I. kajuta: mark 290—400*) 230-320 3 1. aprila do 31. oktobra . . „ 1. novembra do 31. marca II. kajuta: Od 1. avgusta do 15, oktobra „ Iti. oktobra do 31. julija. . *) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in eleganci parnika. (964—6) mark 200 180 Otvoritev restavracije. Najlepše zahvaljujoč se za doslej v gostilni ,pri lipi" mi izkazano zaupanje, si nsojam velečastite goste in p. n. občinstvo opozoriti na otvoritev v novozgrajeni hiši elegantno opremljene restavracije z vrtom v Gradišah št. 1 preje gostilna „pri vrtnarju'*. Izrekujoč še jedenkrat najsrčnejšo zahvalo za dozdaj izkazano zaupanje, združujem s tem prošnjo, da se me tudi v novih prostorih blagovoli počastiti z mnogobrojnim posetom. Zagotavljajoč, da se bodem potrudil z Izbornim! jedili, Izvrstnimi vini ln Izvrstnim Relnlng-bauškim marčnim ln Bu dej ovi sir i m pivom lz meščanske pivovarne, trajno vzdržati nakloujeuost p. n. občinstva so priporočam za obilni obisk in beležim z velespoStovanjem (liGs-i) La. F" a n. i i ni restavrater. •88688800 £t. 27 089. Razpis službe. 1146-2) Pri iiiCNtiil elektroni! ljubljanski razpisuj-» se provizorična služba I. mašinisfa iBa sedaj s plačo po dogovoru, 8 pravico do definitivnosti po preteku jedno -letnega zadovoljivega službovanja. Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika. Prednost imajo tisti prosilci, ki so pri kakem električnem zavodu že služili. Pravilno opremljene in postavno kolokovane prošnje z zahtevan jem plačo in dokazili o usposobljenosti predložiti je podpisanemu magistratu do 1 ->. ii/vgrus-itu. t,. 1. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljana dne* 2G. julija 1897. €cch Moravska R. A. SMEKAL Moravska c. kr. priv. tovarna brizgalnic, cevij in kmetijskih strojev pri poroča vsake vrste iG m cevij a ter (914—9) kmetijske stroje po najnižji ceni tudi lia obroke. Podružnica: R.. A. Smekal v Zagrebu, VSi ■■ gffiW Si V . '••->>*.• ^: JI i -I :1 krojaški mojster v Ljubljani usoja si uljudno naznaniti, da se nahaja njegovo obrtno podjetje odslej zopet v lastni hisi Gospodske ulice št. 7. Priporočujč se blagohotni naklonjenosti, beleži z vclespo&tovaujern (1151—3) uT]' "f ~f *f* Jf y Jf y "f f T T T T T T T T T T T T T I T IX Največja zaloga . x šivalnih strojev - '•• poEajnižjihcenah. Fini bicikelji z vsemi pripravami in z jamstvom po 1 IO tt'Ul. Glavna zastopstva najboljših tovarn Imam lo Jaz, iu sicer : Styria, Svift, Helikal, Premier, Neuman, Kurir, Gemiania, Kaiser iu angleške. Vsa popravila se točno in ceno izvršujejo — Stara kolesa zamenjavam. Za obilen obisk se priporoča iu vabi « cm« ...tonj m „ Fran Čuden (937—7) pošiljajo tudi po poiti. urar v Ljubljani. Koucesijouiran po vis. c. kr. miuisterstvu z odredbo z dne 7. maja 1894, št. f)373. Severno-nemški Lloyd v Bremenu. B r z o p ar u 1 s k o vožnje V N o w y o i k : lz Bremena ob torkih in sobotah. Iz Bouthamptona ozir. Chor- b o ur ga ob sredah in nedeljah, Iz Genove oziroma Noapolja via Gibraltar 2-3krat mesečno V Kino. Bremen-Juž. Amerika. V Montevideo. . ... few V Buoiios Bremen-Iztočna Aztja. g Aires Bremen-Sev. Amerika. V Newyork. V Bal timore. Bremen - Avstralija. V Adelaldo, Molbourno, (1077—f>) Sydney. I V Japan. Prekomorska vožnja v Newyork 7—8 dnij. Najboljša in najcenejša potovalna prilika. Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: Edvard T 3, ^7* ć a. r_ 35 Dva ali trije gospodje se vzprejmć na hrano (1174—1) "T7" <3-ra.diŠJdi Hiš. štorr. 3. Izja^ezaROTi Briflouninski iml izdeluje Jos. I=orlia\ic konc. privatna pisarna HtkdaJ Iflarljc rIVreaiJe centa Ht. -i pritlično, na levo. (1187—1) Monopol Excelsior je glasben avtomat Izrednega zvočnega efekta ln mogočne glasovne popolnosti. Svira najrazličnejše komade, ako se uvrže 2 novčiča, in je poleg svoje zabavnosti jako dobiček donaSajoč in mičen predmet za gostilničarje, resfavraterje, posestnike vinskih hramov in hotelijerje. Dobiva se tudi proti plačevanju na obroke pri Pr. Stampfel-u (i<>32-4> v Ljubljani, Tonhalle, na Kongresnem trgu. „Zaslon j". Vsak, ki p«>$lje svojo natančno adreso, dobi proti m al« mu povračilu in d — 1 Wiener Uhren-Esport S. Blodek vVien, II a, SermineogMM 19. Komptoirist za navadno pisarniško delo, vešč slovenskega in nem škega jf zika v pisavi in govoru, išče stalne sluibe Ponudbe pod „Komptoirist4 na upravništve. „Slov. Naroda*. (1148—i- Metilom mesecua soba v odličnem deln mesta, z lepim razgledom, s postrežbo, se oddaja o«l 13. Meptembrt* t. I. v uHjeui. Več pove iz prijaznosti upravniStvo „Slovenskoga Naroda*. (1172—1) Nova mlekarska zadruga (U47-2) v Rovtah pri Logatci ima na prodaj izvrstnega bergamaskega in emmenthalskega tolstega in pol tolstega. F j j : : j obozdravnik A. Paichel Pod Trančo št. 2, poleg čevljarskega mostu, I. nadstropje ustavlja na najnovejši in najboljši način (1*>—3^) umetne zobe in zobovja brez vsakih bolečin ter opravlja plombov t»ii|» in vse sobu« op«-r»s« i |e. 0u. Otvoritev restavracije. Cljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem otvoril v svoji novo sezidani hiši povsem na novo urejeno " "O- Ta restavracija se nabaja tik železniške postaje ter je sa potnike Jako prikladna, da se, ker vlaki tu dalj časi stoj*;, okrepčajo. Točim pristna dolenjska vina, Koslerjevo pivo in imam vedno pripravljena gorka ln mrzla Jedila. Za mnogtbrojen obisk se priporočam z velespofitovanjem ; 1153— l) posestnik in restavrater na Grosupljem Čast nam je opozarjati na nado p. n. družine, gostilničarje in trgovce ooooooooooooooaoooooooooooo J Prva hrvatska tovarna salam, nhcgfmn mrii * I M. Gavrilovic sinova 5 I čisto domačo mast. I Da bode p. n. občinstvo, katero kupuje mast, osigurano, da dobiva pravi domači nepokvarjeni proizvod, dali smo našo mast razkrojiti v .Javnem razkrojnem zavoda dra. S. Bošnjakoviča v Zagrebu* ter nam je bil priobčen 22. decembra 1896 natančui razkrojbeni uspeh s temle zaključkom: »Izcvrta mast, ki nam je bila predložena, je povBem čista, naravna svinjska mast; v njej ni niti najmanje onih nič vrednih živalskih ia drugih primeskov, s kojimi se to likrat svinjska mast pači v nji tudi ni onih primes, ki Sprovzročajo večjo težo ter ni mešana z vodo.* Ker nam je glavna naloga, da vzdržimo priborjeno dobro ime •0- naših proizvodov, prosimo p. n. občinstvo, da nas v našem stremljenji podpira a tem, da daje našim izdelkom prednost pred tujim blagom. Pripomnimo, da se nafta mast prodaja v posodah, na kojih je naša firma. Dobiva se v vseh boljših trgovinah na ^Kranjskem in Spodnjem Štajerskem.! Cenike pošiljamo na zahtevo zastonj in franko ali naravnost Sali po načih zastopnikih gg. A. Butscher, Io ubijana ; C. Walzer, Celje; A. Stocker ln drug, Gorica. " Z odličnim spoštovanjem (648—13) * prva hrvatska tovarna salam, suhega mesa in masti I M. Gavrilo vic" sinova v Petrinji. S OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOflOOOOOO sem na svoj Prevzetje gostilne. Usojam se s tem najuljudneje naznaniti p. n. občinstvn, da i račun prevzela že mnogo let obstoječo gostilno ,pri Kamničanu' na Karlovski cesti. Potrndila se bodem čestite goste zadovoljiti s prav dobrim dolenjskim ovičkom, hrvaškim belim vinom in lstrijansklmi vini, Auorjevim marčnim pivom ter Izborni ml gorklml ln mrzlimi Jedili, kakor tudi s točno postrežbo. S p rej m o se tudi naročniki za obed in večerjo. Za mnogobrojan obisk najuljudneje proseč beležim z \elespo5tovanjem (1119—3) 3Xfi.irijn ]\amar. «ste«ooooooooooooooo Specijaliteta proti stenioam, bolham, kuhinjskim mrčesom molom, parasltom na domačih živalih i. t. d. i. t. d. J Zacherlin ima čudovit učinek! Umori nepre kosi j ivo gotovo i to hvali in išče n ao: 1. Zapeča LJubljana: Janez Fahian, P. Grouchl, Karol C Holzer, Edvard Plajek, Ivan Jebačn, Anton Ječminek, Jeglič. & Leskovic, Karol Karinger, Mihael Kastner, J. Klaner, Josip Kordin, Anton KriSper, Adolf Kopriva, Kari Lappain, Peter Lasni k, Mih. Lavriča nasledniki, Alojzij Lenček, K ham & Murnik, Ivan Perdan, Karol Planinsek, J. C. Rijger, Jakob Schober, A. Šarabon, Viktor Schiffer, Jakob Spoljarič, Anton S tacal. M. E. Snppan, Fran Terdina. Urad. konsnm. društvo. Bled : Oton vVolfling, Pavel Roman. n hitro vsako vrst a milijone odjeraal tena steklenica, 2. Črnomlj : Andrej Lackner, Karol Miiller, B. SchweiKer. Draga: P. S. Turk. Hrib: A. Hučar, Fran Kovač. Idrija: Fran Kloss. Kriko: F. H. Aumanns sin, R. Engelsberger. Kočevje: Fran Loy, Peter Petschke, Matija Ram, Fran Schleimer. Kranj: Fran Dolenr, K. Šavnik, 1. pri sv. trojici. Kamnik : Alojzij Cerar, Anton Pintar. Kostanjevica : Alojzij Gatsch. Litija: Lebinger & Bergmann. Lož: F. Kovač. Mokronog: Jožef Errath, B. Sbil pri fikofn. o mrčesov in ga za cev. Njegovi znaki ime „Zao herl". Postojlna : Anton Ditrich, Fr. Kogeja vdova, G. Pikel. Polhovgradeo: J. Ana Leben. Radovljica: Friderik Iloman, Oton Iloman, A Roblek. Rateče: Ivan Haller, J. Trepetschnigg. Čkofjaloka: E. Burdych, M. Zigon. Trtlč : Ferd. Roitharek. Trebnje: Jakob Petrovčifi, Vrhnika: M. Brilev. Velike Lailče: Ferd. M. Dogavec. Vipava- Vrhpolje: Fran Kobal. Zagorje: Marija Hafner, R. E. Mihelčič, Ivan Miiller starejši. Žužemperk: Jakob Dereani. (822—10) izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Hi. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.