Fofarina ptefift&ft v trtmai,
Leto LXX«   št.253v
LJ«M|um, fettjk $• —wilrt W7
CttH Dlii 1^*

Iznaja vsak dan popoldne, lzvzezzuU nedelje to praznike — inaerati do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, većjl taaerati peUt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratm davek poaebej — »Slovenski Narod< velja rnesećao v Jugoslaviji Dio 12.—, za inozematvo Din 25.—. Rokopiai te ne vraćajo.
ĐRCONUTVO tS CPRAVN14TVO LJCBLJANA,   Knafl jevft ulica Ste*. 5
Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26
Podružnice: MARIBOR, Stroesmayene«a 3b — NOVO MESTO, LJototjanaka e* telefon tt. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica. 1, telefon at. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 290 — JESENICE: Ob fcotođvoru IGL
Pofttna hranttnica v Ljabtjani 9L 10361
Bruseljska konferenca v zagati;
Japonska odklanja vsako posredovanje
Tuđi na ponovno povabilo ne bo poslala svofih zastopnikov na bruseljsko konfe-renco, ako velesile ne sprejmejo japonskik zahtev in dajo potrebna zagotovila
BRUSELJ, 5. novembra r. Na snočnji tajni seji delegatov bruscljske konference so sklonili imenovati pododbor, v katerem bodo zastopniki treh najvaž-nejših držav in ki bo imel nalogo, da ?c cnkrat povabi Nernčijo in Japonsko na to konfcrenco. Dclbos, Eden in Norman Daviš so imeli daljši razgovor o ob-liki tega povabila. Ni šc odločcno, ali se bo izročila kolektivna demarša v To-kiju ali pa bo poverjeno državi, ki je z Japonsko v dobrib odnošajih, da izroči to povabilo Japonski. !\Ienijo. da bodo najbrže belgijskomu /unanjemu ministru Spaaku poverili izročitev vabila. Na Japonskem poslaništvu v Bruslju »7javljajo, da so pozicije obeh strank v
vzhodno-azijskem konfliktu že preveč jasne, da bi se moglo kolo razvoja zo-pet okreniti nazaj. Zaradi tega se zdi, da računajo z odklonitvijo novega povabila od strani Japonske. Norman Daviš je predlagal, naj se tuđi Nemčija še cnkrat povabi na bruseljsko konferen-co. Plenarne seje konference so bile odgođene za nedoločen čas. Eden in Del-bos sta snoči zapustila Bruselj.
TOKIO, 5 novembra. Čeprav se v uradnih krogih ne morejo dobiti nobeni komentarji o namenu, ki ga pripisujejo bruseljski konferenci, da posije Japonski novo vabilo, izjavljajo v političnih krogih, da bo Japonska tuđi vsako novo vabilo odbila, tuđi če hi bilo naslovljeno
neposredno nanjo. V teh krogih izjavljajo, da ni po japonski noti Belgiji z dne 27. oktobra in po izjavi japonske vlade o tej stvari nastopila nobena spreme mb a v zadržanju Japonske.
BRUSELJ, 5. novembra, z. Na snočnji seji ožjega odbora bruseljske konference je bilo sklenjeno. naj belgijski zunanji minister Spaak sestavi besedilo note. ki bo poslana japonski vladi. To besedilo bo jutri odobreno na širši seji, nakar bo takoj odposlano japonski vladi, konferenca pa bo do nadaljnega odgođena.
TOKIO, 5. novembra, z. Novo povabilo bruseljske konference smatrajo v japonskih   političnih   krogih   za   docela
nepotrebno. Japonska bi sodelovali na konferenci le tedaj, če velesile sprejmejo njene zahteve in ji dajo potrebna zi-gotovila. Japonski listi so zaenkrat zelo rezervirani in poročajo le na kratko o poteku bruseljske konference. Pač pa vedno bolj narašča nerazpoloženje proti Angliji. Angleške tvrdke so že za-čele odpuščati svoje nameščenee in so po većini sklenili likvidirati, ker jih Ja-ponci popolnoma bojkotirajo. Tuđi vsi Angleži, ki so bili nastavljeni na raznih japonskih šolah in univerzah. so bili odpusčeni iz službe. Na zborovanjih spre jemajo resolucijc, v katerih zahtevajo prekinitev diplomatskih odnošajev z Anglijo.
Trener Kuismer zopet med nami
Planiška afera likvidirana — Naša udeležba na letošnjih
mednarodnih prireditvah
Ljubljana 5. novembra V $rcdo so je pri pol jal iz Zagreba v Izubijano finski trener JZSS g. Eino Ar-vick Kuisma, ki je bil čez poletje trener zagrebških lahkoatletov. Kuisma je naš stari znanec, saj je lansko zimo vodil trening naših fantov za klasično kombinacijo, zla-sti pa za daljše pioge. Uspeh naših, doseženi na raznih mednarodnih prireditvah. zlasti v vztrajnoatnem teku, so bili sadovi njegovega sistematičnega in temelji tega treninga in priznati je treba JZSS da je imel pri izberi trenerja z njim srceno roko.
Kuisma je angažiran do 15. februarja 1938. Zdaj bo nekaj časa vodil kondicijski trening in gimnastične tečaje v Ljubljani, pozneje pa na Jesenicah, a glavni namen JZSS je uresničiti nacrt, ki ga je paredložil že ministrstvu za telesno vzgojo, da bi nam namreć finski trener v posebnem te-*^qju \*zgoji! domaće smučarske trenerje. Ministrstvo je v načetu na ta nacrt že pri-Ftalo in  odobrilo kredite,  vendar JZSS Se
ni prejel nobene denarne podpore, čeprav ima odobrenih — tuđi od Narodne skupštine — 100.000 din in čeprav je v hudi denarni zadregi. Nevarnost je. da bo ostal g. Kuisma, tako kakor v Zagrebu, kjer so mu ostali dolžni plačo za 3 mesece, tuđi pri nas brez denarja. Kako bo potem tu-jina   sodila   o   nas,   si   lahko   mislimo.
Na zadnji glavni skupščini JZSS je bil sprejet predlog. naj se zadeva planiške skakalnice, kl je tuđi doma đvignila mnogo prahu, uredi, in naj se sprti klubi po-mirijo ter sporazumejo. Določen ie b'l po-seben odbor in kakor smo zvedeli, je bil te dni na posredovanje dr. Berceta med delegati SK Ilirije, inž. Stankom Bloudkom in Josipom Gorčem na en strani ter delegati Smučarskega kluba Liubljane gg\ Ante Gnidovcem ter Županom dosežen po-poln sporazum. Takozvana >planiška afera« je s tem likvidirana, kar bo imelo ugodne posledice ne samo za oba naša vodilna smučarska kluba, temveč za ves naš smučarski sport in prav gotovo borno zdaj lahko Planico tuđi v tujini lažje za-govarjali. ko si doma ne borno več metali polen pod noge.
JZSS je na eni svoiih zadnjih se i žo razpravljal o naši udeležbi na letošnjih mednarodnih zimskih prireditvah. Nieerova sredstva so preoej skromna in Če minisrtr-stvo ne bo dalo obliublienih kreditov, bodo naši tekmovalci težko prestomli državne meje. Letošniih prireditev FTSe v I^at-hinenu na Finskem se naši ne bodo ude-ležili, ker ni sredstev. Kot edini tekmo-valec pojde na Pinskn Jeseničan Smolej, kateresra krasni ust^eh na lanski prire-diti-i FISe v Chamonixii. kier je v smu-čarskem maratonu na 50 km zasedel 6. mesto pred mno^imi znamenitimi sever-njaki, je ^•zbudil med Skandinavei tako pozornost, da so ga Finci povab;li brez-T>la6no na tekmovanje. Jugoslavija p^ so bo nafbrž udeležila zrmskih irer v Gar-misch-Partenkirchnu. a No\i*ak kot pas" naiboliši skakač poide na tekm*» v Hol-menkoln. Seveda o tem S«» ni padla končna beseda in bo o naši udeležbi r* vsaVo prireditev posebej še enkrat odločal JZSS.
Franco nudi Angliji sklenitev pakta o trajnem prijateljstvu
če Anglija prizna njegov režim, bodo v Spaniji zavladali monarhisti, ne pa fašisti
LONDON, 5. nov. r. »United Pres« , poroča. da je vojvoda Alba, ki velja za poloficielnega zastopnika generala Fran ca v Londonu, izjavil angleski vladi, da hodo prišli v Španiji na krmilo monar-histični, a ne fašistični elementi, ako Anglija dc facto" prizna generala Franca. Monarhistična vlada bi bila brezpogojno v prijateljskih odnošajih z Anglijo, ce-sar od fašističnega režima v Španiji ne  '
more pričakovati. Domnevajo, da je baš zaradi tega zagotovila mogel Eden v spodnji zbornici izjaviti, da zmaga generala Franca Šc ne pomeni, da bi bila Špan i ja neprijateljsko razpoložena iia-pram Angliji. V zvezi s tem je neki elan angleške delegacije v Bruslju izjavil no-vinarjem, da je general Franco kot bo-doči sef Spanije ponudil Angliji skleni-■ tev pakta o trajnem prijateljstvu.
Prvi uspeh londonskega odbora
Soglasno je bil *pre)et angleiki predlog glede umika prostovoljcev in nailaljevanfe medna-rodne kontrole
LONDON. 5. novembra, r. Po dolgotraj-nih pogajanjih in posvetovanjih ter ponovno prekinjenih sejah glavnega pododbora je prišlo včeraj končno do plenarne seje odbora za nevmešavanje, na kateri je bil soglasno sprejet nekoliko spremenjen angleški predlog o uspešnejši organizaciji politike nevmešavanja v Spanske notranje zadeve. Edino sovjetski zastopnik Majski se je vzdržal glasovanja, je pa v obširnem govoru obsaziožU stališče Rusije, ki se ni-
kakor ne strinja s tem, da se onim, ki so se uprli proti zakoniti vladi, priznajo pravice vojskujoče se stranke. Soglasno so bila sprejeta priporoćila, ki pooblaščajo pred sednika odbora PIvmoutha, da takoj stopi v stike z obema španskima taboroma, jima sporoči sklepe odbora in prosi, da zavza-meta svoje stali&e.
Sejo je otvoril predsednik Plvrnouth z daljSim poročilom, v katerem je orisal de-Jo odbora od zadnje plenarne seje meseca
julija dalie. V debati ie italijanski poslanik Grandi naglasil, da ni mogo^e doseći nikakih usnehov v izva.ian.in an^Ieškega nacrta, dokler ni do kraja poiasnieno. kako stališće namerava zavzeti Rusi>a v pogledu priznania pravir vo.jskujoče se stran ke generalu Francu. Ce Rusija vztraia Dri svojem staliprn. potem ho moral iskati kako drugo rešitev. Nem*ki 7astonnik dr. W6rmann je naglasil, da ie Nemčija pripravljena sprojeti predlaeane metode, smatra pa vseeno. da bi bilo pravilneiše. če b! se poprej resila vsa vpra?anja, ki po s tem v zvezi, zlasti pa do kraja razčistilo vprašanje priznania pravio vojsktnoče se s+rrmke generalu Francu. Zato stavlja na-slednja  \T5rašanja:
1.   AH  >e neka  država  UDnivičena  ?odp-lovati v razpra\n o vprašaniih. pri katerih re^evanju ne namerava  sodelovati"'
2.   Kai  pomeni  to,  da     Rus!.ia  odk^a^ia \T»ako   odffovornocf   73   celokunno   nolitiko , nevmoševanja?   Če   taka   izjava   že   nima juridionega   pomena.   ima   pa   vsaj   gotov politični pomen.
3.  Kai pomeni  ruska izjava, da noče vpč plačevati  Drisnevkov za izvajanje medna-rodne kontrole0
4.   Kn i   T-ijirn^rava   storiti   fM^bor    da   raz-ri^ti  stališče Rusije do  vprašanja  kontrole0
Francoski   TMshnik   Corb'n   ie  v   ^voipm govoru   opozanal   na   povezanost   kontrole
in vprašanja prostovoljcev, pri čemer je izjavil, da bo Franci ja še nadalje izvajala kontrolo na Pireneiih in sicer vse tako dol-go. dokler ne bo do kraia rešeno vpraša-nje tujih  prostovoljeev v Španiji.
Ko je podal še kratko izjavo sovjetski zastopnik Majski, je sledilo glasovanje. Angleški nacrt, kakor je bil spro.iet v pododboru, je bil odobren poglasno. le ruski delegat se je glasovanja vzdržal. To je po dolci dobi prvi uspeh londonskoga odbora. Nadaljni razvoj je sedaj odvisen od stališča, ki ea bosta zavzela general Franco in valencijska vlada.
Zopet napadi na franeoske ladje
MADRID. 5. nov. AA. Voitio ministrstvo objavlja, da je 25 milj od Valencije fiah-coski rušilec »75'< streljal na neko podmornico. Rušiiec je spremljal franeoski parnik »Ismet  Isinaio.«
Dopoldne pa je nacionalistični hidroavi-jon vrgel nekaj bomb proti franeosk. par-niku -^La Corse. ■■< Francoski rušilci. ki so spremiiali parnik, so takoj o tem obvestili republikansko letalsko poveljstvo, ki je poslalo  tri  letala,
PARIZ. 5. nov A A. Mornariško ministrstvo je objavilo, da Se ni prejela obvestil, da bi bil kak francoski rušilec vceraj streljal na neko podmornico blizu Valencije.
Zanimlva jezikavn* barba
V Podkarpatski Rusiji, ki pripada, kakor je mano, če$koslo\'aški republiki, živi mala v*ejica velikega ruskega naroda. Deželi-ca je do prevrata spadala pod Madžarsko. Glavno mesto pokrajine je Užgorod, ki so ga Madžari preje imenovali Ungyar. Rusko prebivalstxmo je bilo prvotno pravoslavne vere. Pod cesarico Marijo Terezijo je bilo nasilno pokalotičanjeno. približno tako, kakor naši Žumberčani. Kasne je se je velik del teh pod karpatskih Ritsov zopet vrnilo v vei-o s\'ojih očetov. Ko je nastal pod nemškim in m*strijskim vplivom maloruski ali ukrajinski separatizem, so Madžari, ki so \*se storili, da obdrže ubogi ruski naro-dič pod Karpati na najnižji stopnji kulture in civilizacije in \> svoji odvisnosti, tako? poskrbeli, da se je ta separatiiem v*gnezdil tuđi v Podkarpatju. Grško-katoiiški duhov-niki so bili njegovi najvnetejši propagator-ji, ker so jim to ukazo\wati njiho*H madžarski skofje. Po osvoboditvi se je sicer mnogo unijatov, ki so se zavedali, da 90 bili njihovi pradedje nasilno pokatoličanjeni, \~rnilo v pravosla\*jet vendar so osi at i grko-katoliki ali itnijati še vedno v većini. Ti so se priznavali za Ukrajince, dočim so se pra\*os!a\mi s ponosom priite\'ali med čla-ne velikega rvskega naroda. Ukrajinci so bili močnejšJ in so izposiovali. da se je ukrajinski jezik uvedel v vse iole v Podkarpatski Rusiji. To je izzvalo ogorčen od-pod med pravoslavnim prebivalstvom, ki je zahtevalo, da se u\*ede v sole v'elikoru-ski jezik. Sastala je ljuta borba med obema strujama. Po dolgotrajnemr težkem boju se je končno ruski struji posrećilo iz-vojevati popolno rmnopravnost velikom-ščini v soli in uradu v Podkarpatski Rusiji. Ukrajinci se zavedajo, da Rusom ne bodo kos v borbi z enakim oroijem, zato so skti-cali v nedeljo pod okriljem svojega lf«/-turnega društva »Prosvita* protestni shod proti naredbi iolske uprave, da se prizna \telikoruskemu jeziku popolna ravnopravnost v soli. Na ta protestni shod so pova-bUi zastopnike vseh občin v Podkarpatski Rusiji. No, ta manifestacija za ukrajiniči-no se ni posrećila. Shoda se je Micer udele-Uto okrog 7000 ljudi, ali ti so biti večino-ma iz Uigoroda in njegove okolice, dočim je bilo. kakor poročajo češki UstU na »Hodu izmed 510 podkarpatskih občin zašto-panih jedva 192 Iz tega se da sklepati, da je pretežna večina pod kat patskef prebi-valstvft s «w/;mi simpatijami odločno na strani \-ehkoru*ke in ne ukrajinske struje. Sict ie pa drtrr.na *tvar_ da bi bita ukra-j tišima ie zdavnaj izgubila tla v Podkar-
patski Rusiji, ako bi je ne podpirula vlada I  in — Vatikan!
Kaho „Obzor" zagovaran odpadništvo.. ♦
»Obzoru«, zlasti pa njegovemu politične-mu šefu dr. Milivoju Dežmanu so razni listi že neštetokrat očitali, da sta se izneve-rila s\x>jemu prvotne mu polit ičnemu prepričan ju. ki je bilo v skladu z iugo$lo\*ensko ideologijo, in postala separatista, odnosno hrvatska ekskluzivista \a te očitke »Obzor* doslej ni reagirat, včeraj pa je objavit dolg ćlanek. v katerem razpra\'lja o apo-staziji   ali   odpadnišHnj   in   izvaja:
»Pri nas se je udomaćila taktika, da se mnogim javnim delavcem oštro zamerja. da so nekdaj, ponaj\-eč pred vojno, ali ne redko še pred par leti zastopali drugačno stalisce o aktualnih narodnih in političnih vprašanjih, kakor to delajo dane* Mesto da bi preiskali, če je današnje staiišče teh naših javnih detaxx:ev pravilno, je-li v skladu z razvojem dogodkov in z osnovnimi interesi naiega naroda, dvigajo proti n}hn kramp in motiko radi tako zvanega od pad-nistva... Te obtožbe proti hn>at*kim ja\*-nim delavcem 90 v bisfvu neutemeljene. Politična evolucija je popolnoma naravni pojav tuđi v normalnih časih. Povoj ne raz-mere pa 90 drvgačne. kakor pred\*ojenske. tako na političnem, kaknr na socinlnem in gospodarskem polju ia\-nega delovanja. Življenje teče neprestano naprej in menja raz-merje sil in daje ne samo drugo obliko stvarem, marveč prinaša na dnevni red nova vprašanja, ki izpodrivajo si ara, ki so se nekdaj zdefa in so redno tuđi bila najvai-nejia. 2.e to dejs-tvo vsiljuje e\rolucijo ne santo poedincem, marveč tuđi celokupnemu poiitičnemu dogajanju... Ta evolucija praktično ni nikomur prizanesla v javnem zrvijenju. Bile 90 in so nara\'no še diferen-ce v evoluciji posameznih naših jaimih de-/mrev. Toda vtroki 90 pri vseh r g/av-nem isti,.. Sa tuđi izjeme, ki pa ne morejo spremeniti dejstva, da je \*elika i'ečina naših javnih delavcev evolvirala po prirod-dnem procesu povojenske ei'oiucije, ki je spravila na dnevni red nova življenjska vpraianja... Tako je bilo od nekdaj in tako je tuđi danes.. . Glavni cilj naših predvojenskih narodnih delavcev je bil iz-polnitev naših narodnih zahtev, a sredstva, s kateremi so oni hoteli oživoU'oriti ta cilj, so bila podrejena cilju* ne pa cilj sred- • stvom.«           ._      _____                  I
ĆVVAJMO^JVCOSLAVIJO^! |
i (politični  eCjctnlK
Kako se gadi Nemeem na ČcZU&slovašheni?
V radnfem Času jo raftiovski listi obni>-\-iti svojo kampanjo proti <*eŠkostovnški. (*čitajoč Ji pred \-*em, da kulturno za*ira mdetske Sremce. Za te s\x>je etčitke ne oa-vatajo nohenih dokazox\ ker /ili seveda nt-majo. Pttč pa imajo Čehf*slo\>aki v suhih dcjšH-ih nepobitne dokaze, da so v*e tr-đitve rajhnvskih listov o kulturnem /ah-r noj ju nemske manjMne na (^eskosiovaškem docela iz trte izvite. V tem pogledu ima pnlslužbeno glasilo čcškosJova&kc vlade »Prager Presse* prav zanirru^ podatke. Glasom teh podatko\' imajo Memci nj Čv škoslowiškem 1 imi\*erzo, 2 tehnit-i, ?QS strokoiTtih. 447 meščanskih in 329S <x<m>\-nih Šnl. Kakor je iz navođenih pcddtko\' razvidno, užjvajn Ncrnci na Českoslava skem kakor \r>bče, t3kn tadi na kufrumem polju popolno ra\rnopravnost. Da je to dcj-stvo, ki *e ne da rtobiti, je tuđi statistično dokazano. V Ceškoslovaiki rep'jhfikt nam reč po uradni stafistiki odpadc na $15 fV-hoslovako*' in na 127 češkcKrlo\'x$kih crimk 1 5o7_, na 862 Nemcev te US nem&ih &> loobvemifi r>tmk pa takisto 1 Jofa- Tore i popolna ra\mopravnost! Zato I ah kn »Pra-ger Presse« upravičeno ugotitvtja. da nixo \rcrnci na Čcš~k™tlot\'aškcm gjedc Salsh'n pra\- nič na *!abSem. kakor nfih rojok: nn Pruskom ali v .h'siriji. Pri i em se <*£o*vl-_ nehote vsi Ifu je \mprasanfe^ kako fia se ^odi slavonskim manjSinam. ki Imajo tuisr^o. dn morajn ži\-eti pod nemškim jarmrmt^ Koliko sol pi} imajo Utžički Srbi v raihu in koliko koroski Slcn-end pnd Avrfri /0? To je drugo plat  medutfe.
Politična metoda falzificir€tnja
Po\txlom odkntja spomeniku E\f*etm Kv-mičiću 1* Zi*$rebu je napisa! .Vfto Bftr+u lo\'ić v »J<n-nr>sh* uvodnik, ki mrt te dfl naslov +Fatsifikori>anje živih m mrfiiT.-Članek tako sijajno označuje, a obenem tn-di šiba metode go/m*f7r Jrrmjov. d<t bi &t najrajc ponćitisnili v celrti, /Jeo hi bilo tn samo od nas od\ixno. Tako pa sr moramo zado\x>ljiti z malim odlomkom, Bartutm-ić izvaja med drugim: r>pri Hrvrrtfh je hrva-tovunje na vrhuncu. Gofo\H fašfofičnn ra/.-potoženi in nniadnja&ki elementi, ki so se prištulifi hr\\ narodne mu pokretu, vnaš.ijo v ta pokret vcdm> \*eč metod in psihologije falzifikatov. V jeku borbe bi bilo psihološko razumijh*o, ako bi se ta borba pro^<±-sila za ttoodtfotno prmično. resnično tn etično, toda nnzttdnjaški elementi gredo se dalje in dvigajo hn'atstvo na visino etič-nega načela pa katerem je \-se, kar .<c imenuje //rv'_/, pošteno, vse, k<rr *rtj<tli}o Hrvati, prmilno in prn\\ vse, kur stnrc Hrva ti, nezmoftfivo itd., zlasti pnivm, ctko *© ti Hrvati kferika/ci. Hrv&ti. ki ne pripada fo njim in nar ?v> bili še pred krotkim za hr-vatst\*o najholj zaslužni, se tretiralo to/ od-padniki, dočim se obratno hvalijo on*, ki so nemara še \*čeraj služili tujen ali v> ■ve Sele po vojni prišfuliti pokretu. Ako hi bili se živi Strossmaver, k.ački. Borić Hd., bi tuđi nje označili za nđpadnikc, ali ker s.o mrtvi, jih slj\ijo samo v tnliko, v koti kor jih morejo falzificirati... Pri mrtvih je to fairificiranje najlaije in zato tuđi najčeiče in k. nazadnjaki 90 se .t pravo marodersko strast )o v*rg// na to. A to te tuđi popolnoma nara\'no1 ako vemo, da med hrvaiskimi velikimi možmi ni bflo niti ene~ ga, ki bi bil nazadnjaskega mišljenja. Ako bi torej te velike može sfmiti take. kakr-šni so v resnlci, bi se vsaka hr\'atska kulturna prosla\*a zaključila kot rad vse fvo-bodoumna, a često tuđi kot popoln<wn& pro~ tinazadnjaška   manifestacija. .
Trojni pakt proti komunizmu
LONDON, 5. novembra- o. D&nainji listi v senzacionalni oblik! poročajo o pm.ov-nfm prihodu Ribbeotropa v Rim. kjer bo brzkone danes skupno s Ci a n om in japoa-skim poslanikom podpisal nemško-i talijansko-japonsko pogodbo proii kotnonirmn. Pogodba bo takoj stopila v reljaro. Sk'e-njens bo za dobo 5 let.
Enwe zopet zmagal
AMSTERDAM. 5. nov. i. Snoči se ye na-darjevala 13. partija med E\iwejem in Aljc-hinom, ki je bila predsnbčnjim prekinio* na v boTjSem položaju za Euweja. V na-daljevanju se je razvila ogorčena borba, v kateri je Aljehin skušal svoj položaj popraviti, kar se mu pa sprico odlične E11-we.ieve igre ni posrećilo. Slednji je svojo prednost zmerom bolj uveljavljal fn je Imel po 78. potezi že tolikšno prednost, da Je bil izid v njegovo korist izven dvoma. AHe-hin se je zato udal. Stanje dvoboja je zdaj 7 in pol  : 5 in pol za Aljehina._____
Sorzna poroćifs.
f      Carfli, 5.  no*en4bcm.     *Lnnr»>i1   HX  Pariz
1144175, London SljfitS. Hmrjm* 4&.125, Broealj 73A66, IGkni 22.77, Amtonbon 290.  Beritai 174,  Dana] 80lJO—81.^5,  Praga
r Stran 2
' »SCOVHNSKI mtRODC petdč. 5. noMnAn, ust,
gfe*. 233
Milijonska sodna dražba
V tem miiicii hm trn 18 vIMdli dražb Mi to !■■■>»■*»
Izubijao*.  5- B«rembf«
Včeraj Jt bilo 0* javni «Ddrtf feažbi v
sfbi st. 16 ff^^i **mcm pitano ven*
ko poseatvo tJ-gOvo* BogtfM* Zttte. I>ra** bo je vodi] acKinflc dr. S.'#t- £objo at. 16 £o fiapohiili fUv^iiol taft »»resiti, pa tuđi ofc-*instvo, ld je prtilo na dl«žbo I* ratfv vedp.osti. gocinife <tr. Svet je te npozorU na đražbent pr«df>fc?e ln asgzianil, <la bo sodiSče lx*tražov«Jo po^^atvo v Aur*inab. Prva £»>-'jpin* je bU* hlSa * vrt<*n na Tyr-ševi cesti, nekrtan}* Jiiša in posestvo Pre-šernovt^a prijatelj«, Aiidiej* flrooleta. 3» to đraiibeno »kupino £?e je prijavilo več m-t^re&entov. HiS;* z vrtom je bi!a atxtno ee-njena na 2 milijona 4S9B5O din. najnižji ponutVek je pa />na£a! 1,219.975 din. Izr dr&žitelji 90 moraii položiti previ dražbo prodpisano   var^čino   po   JJ50.900   <i:n.
Za bivše Smoletovo pojestvo r.a Tvrše-vl eostl oe je pote*povalo fte^t i*uere*en-tov, in sirer tvrdka Schneider in Verov-žek. kaU-To 3ta zastupala lastnika biata Jeze in Ju rij n aro* Ini pcalane'% carinaki poerc&iik g. R&jk■■> Turk, g"oapa Josrtpiaa. Siamić, gospa Matilda ZaiUi, IC-*netak<i p^>-coj^nica, katci-o je zu-frtopal upravni svot-nik Fttuvc 8*crbec (Kmetska je trila epro-ščona položi tve ki.vcije, k^r je bila zali-tovaloca upnicaj ter trgovec Frsnc Kovač s Poljartske cc.«te. Nq, zcicni mizi pred sodniksm j«* nensdoina nametala banka z milijoni, katero je predstavljali ve-Cinoria   v   got«~»\ini   položena   va/ščina.
Druco denaroo skupino je prectetavlja-la vila v Vrato^skovi uilci št. 13 na Mir-ju, lii je bila todno cenjc-na. na S19510 din, najniži ponudek je pa 2»\-i*a.l 424.775 din. V tretji dra&heni skupini y& bila parcela žt. 145/6 v kat. občtni Građiš'co predmest-jet ki je biia sodno ccnjena na 215.675 (Hn, najnižji pooiudak p^ ;ie zna^e.^ »a to par-cci.^ 107.S58 tim. V ć^trt: akupini je bila druga pJ3»rcalK žt. lSi'45, ki je bila s<Kino cenjena 11a 214.075 din, najnlžji ponudek pa 34» bi! tlolo^en i^a 107 0£7 din.
Za dr^tgo, ti«et*o in ^etrtu skuj>Lno se je prijavila kot droiiteVjica samo Ljuoljan-slra kreditna basvka. ktiteru je 2A9top-l dr. Pavlin, ki 3« poiožil k<K vai^ino predpi-fias» varžCino v e^i^eku 400-000 đlu.
P>o opra^'tMMlIl iBRn&lĐQBlfll ^ Ji pri-čelo oicrog IX. um draieojt wvt dn^ine. Bil* Je zeio Mwh«t Pnr| jt MMMti g-H«Jh0 Turk ****** pouudak ^f«9T> (Mn Bv»tA V*aravgh» ots> takoj asi0 avt&aiA vkHo na l,MNUH0 din. I^MUMHte Icre-iUttm banka J» diaiOa na?mj «a f«to 1 milije«! 5OO4KIO dto' I>raa» j» iniC'1"
C«dtlje boij iw»»f. l>va 04 dr&m&j&r st* primakiiU *e fh» 100.000 din, 4v» po 15O4J00 din fa ^en 900.000 dte itd» Kma-ku >e mia rtoiitinit w(a 2 mtftjoM* Tnje jttoiMi tPttwuUv !• 1^0 wtf immtU 9*-
nImanja 2a <*ra*bo in samo Se mmiMiili tfrlviraeoe v drertrbl. Lf^iMjaB«!«. krodtttaa banica >e ponudila te 2,360/100 4±tai le je kjLMUo, da a« bo vttljega ponudnliLa, kar prtanaicne za»topnik Kanetak« pnao^itnias &e 10.000 din.
Ta3co je zna&3la ponude^^a vsota 2 md-H^oon S«0000 ««. K<lo da ve«» Med interesenti se je začok) tiho posvetovanje. Tola nihče ni ime] več pogrom? ponjditi vei. Socini!c je poćakal. Poteklo je 10 nii-nut v grobni tišitii. Večjc^pa poniKftiLka ni bilo, zato je raz^rlađfil, da j« postala last-nic.-. dražene prve skupme Knru&taAba po- 1 soji Ini ca.
Nopre miču ine drugre, tretje in ftetrte ^kupdn^ je dražila kot e^na inter€i?eiiti-nja Ljubljanska kreditna bapJta za v»t>U> na)aižjega ponu-dka, to je za vsoto 624.C70 din.
Tik pre4 zaključkom dr£ž$>e »^ je oglasi 1 zastopnik dclžndkig. g* Bogdana Žilica z ugovorom proti 'tražbesiernu po«Uipfc.u, čaš, da predpi* enometi^činG^a roka za publikacijo dražbe ni bit pravilna i^>oi-njen. 3o<trik j« ugovor kot neupr^vieeA ocikloivil. Nekđefijc pos€«tvo AAdreja ftB*»-leta J6 La<ko pravoiTioćna la»t Kmetske posojijniee, ^i nanierav^ baije kupljano Smoletovo hižo na T>T*Sevi cesti preurediti v moderno ti^c-v&ko hi5o, v 'kateri bo moderna  trgovina za Cevije.
V tetm. m.2«ec4 bo še 18 ve<^j-:"h dražb kiš in poseste^', o<* katerih 3*» 6 velikih v n*e-stu. Njih skupna itoCno ^>cenjena \rredncgt znaša 9.358.272 tiin. Najnižji poniKie« pa skupaj 6,261.953 tim
Velik uspeh premifsre „Skopuh" na Jezici
Napeta vcebina, odlična igra in režija sta pripomogli Ader*kemu prvencu Clrila Ramovia do lepega uspeha
Ježića, 4. novembra
Sokolski oder na Jezici ium in «voj ueta-Ij^i* dotKM tiovb« in 8t*tir»ii, a izbirčnv. tffo-ye ^ritxialc«i. Zato tr *jwi t«ii jfl»Mla4oih niti fuj iikaii^lj—noviuec iw |>riiet zlaliUa «U» pri'/jianja, ikuiutcini ima>o \*a i>ovii<kli, tuđi 21a Jezici vadilo tczaviiejši poioža}. Ruže« Tejra jim pot tio parizoaujti ovira tuđi liovolj raritštiiežev in načelnih nergačev. Zat-o je ttm dra^oi^oaojae, *k\ s« j*J biat Ciril Kamo vz Lako le|»o uvtljavil s iSivopu^om^ baš  na   <ionia«Hi   tJcti.
I^rra »Sliopuh«. oije krarko vseb?no enio •fiu je uittiiiiUi, je ^cie oL v pj i'/orii vi v pnlnt^rn otj-e^u   r»7.1ožu«>  prel   ult34aSi>e- evojo   mo-
guciiG  krcato..   V    daiurm  t*t*»etii)q   to^r.i   šc iv. X^4Jo?*ilMji  pristori: ^lovo s  Krenicuovine, ugodno   k<^«'baiijc   (jabperja   Kre^nena   med eiiioiu—eiiinivni  in dt>naiji  tef Koni'ijo i»^e-  j oan<>   zJL'ližiUJj^   s tii-ovo  krvjo,  ti  «iini   pri-   i v. >ri |jo   iili  maiJotj©   v  »sn-a glod^lorv   in  jim jto'nili očuh t> dcJzanii. To liain-o povc dnvolj, kako učinkovit in v/gojiio *ileu j« Kaniov-
Vlo^o Guiporja Kremena jt* oiiirral &aiu avtor hr. Ciril ;»ani«vi »a naiboij>i n:u*in. Njegova maska. «!rža, jjlas, kretnje, ii.ua*.>-\j piw1ajanje vleirc, v^e je bilo iu viiku. V tej vlofi mu ne maicm-j prav jii!:jer na-^f?ti napake in če l>i ^e Se npka-teri tuko vpstno pripravili na ćvojo ijro iij be^cdilo, knk'n* se je 0». bi pri^l 1 atstoj* o-iliO'nega Krtsnu;na <h* še vt^jesra učinka V vec^kozi visoko stojeći j^rri br. R411VOVŽ4 bi terAo }Vi^el>ej o7n;u'il vrhun«te. Morila y> bi! naj-Jv.lie |jotlan prizor, ko mu je um'ral t*in. kjcr «»f:» ee v motir^kem ^re Inašruiju bila t:i fkr«»ynot v a<c.i i/^on j«ickletr/a sina 7. *i:>inaAije in l'Fik i^J«^a >iva i<> vrnitvi nmi-TA'^oia 1 a st ne ga  i/^nane-n.
•Tar.fcz br. P«»trm l\ufe*«ria je bil &pi va me<1-Jt.i^i,   kasueje   pa  miij   s*   *i-lovali   nje-'^v^ U.f« icrrc.  Moi-ja  radi  te^m,  mopi.H r.nli ne-rf Inojra tačetka  je  tiuli  Ankn  s. 7ore Ra-   . polove   Šel^   pozneje   p )l:a%ala   *sm>j   vic-oki   I
i^raisk' Ult*nt in ^laU '/.l^eti v zadnjem *le-janju. ob jriolMi iz čebe vtšo l*iilrČH»o gtrte-ga Mca. l':i<:^»ek ^Skojmlia* *-i moral avior >i#loh i>re«'ej i/.l>.>iJ!ititi t> prikav-011. delaiijat, ži\ !jan>i na- Kr&uii'iijjviui. l*ii/.or ljubkovat-nja v z&x tku iszre bo treba un>i'.f>uti, 7.Ja«i že ra^Ji i^mu ^ledct-o^a bene^Jila. Izvr^ten vc bii tuđi mešetar Žeja v vlo^ri br. Novel-lija, ci^rar fijaska in oblaka, vtsienjo in be-eedti za^lužijo \>e f»riz»aiiji. I'rav Jotoa ►ta biia tu'li <lckl<a in 111:^^0 v svojem <ivogo-voru. jrrobohop \<^i kočari#.vi.. Iz.V>oljšanja pa ei želimo pri me^arju Bah^vr-u, pri ženi na pokoj.aKš^iJ. 7Ja£*i pa i>ri p«i(«tir<ik«. Dnsi je to nevnatna vi0^0, vemlar tuili ni;ij dro-l'co moti c^l^-to. Ziasti i»e tibtu me.^čajii>ka oblekca jie ujema z orsfaHmi na Kre^.eiio-vici in ai bila nltj malo pudof-na obkkajp I pastinikov po revnih hribih. Sploh veTjaj: pri i^rrah ne kažemo t-oale-t, in evoje peebnc iira.sote. t-emvef ei iporr.mn natakniti »i^isko in obieT-i oble-ko, kakor jo zahteva vloga. Igra je trajala po»lne tri ure. dasi ni utru-jala! Vendar naj se škraba jo, (wirt>ma 7^ro5te z.ia^M vM dalj>i *ivopovori. nzi r^'^^^'na vc-^^a bo *reba rA<li r>o£ivitve pridati še kako cspbo. zlafiti r>a lx> tuđi Anki tre'ti d*i+i [prilike za notranje boje iu ekrht p^rieo ne-j»rimkovanje taiiosk-ve. Sioer r>a je »Sko-T>uli < poka^al odlične o Irske Jas*t^oF+i in si bo plav gotove ustrl ]>ot do Številtiih pode-žeTnkHi f>-lr<>v ter tam tiuli o*^^l nn ?*alne!Yi *»t*;ft*iu. Siij pa 60 »w»-&i o<in vcčinoioa t«ko
pr! Ini z igranjem, da Htro izč-rpajo ia/po-lo;Vijivo malo izbiro is^r in da jim bodo 7.!a--»H ttov.i, sveza dela z»elo ^c/^rodoM.i. ?,Sko-pul»« Je Tkripraven 7b\^t\ zato. ker ne 7ahte-va komplio^r^ne ^oenejije m n-e velike?a ansambla.
\ aT!7>n mjp m, tvoje delo in v bodnlo je preje-1 avtor br. C. Raniovž kra-sen aonek vrfwt». ki mu y.h je i7,roči1 star<*t^ Kr. Oer-mek oJ» navrlii^nih ©vacijah oV<Mnpfva. Xa i^re* no re]>i irl^da^eev bo Ukopnih« tx>-novijen v ne*1ieljo 8. t. m. ob 19. uri, __ fe.
Đelo ljubljanskega godalncga kvarteta
kjubljarut, 5t noveaabra LjubijaJiski godu Ini kvartal je prvo in Sw daj tsdiTio slovensko udioiienje 5a koanor-iij ^iasbc. Ivi gx>ji naoresnejSo pa^ogo glnabe in strtTiii aa. £n.-*>jeni po4l^ju s* riH^Sir^Lmi   iderji.   To   nam   najt^>lje   doka^
zajojo pososii uspeSni i-istupi kvarteta ć<nna in v tujini, hkrčti pa tuđi njihov reperi^^r.
Kvartet, kfttere^ra 61a.ni bo danes Pfei-fer, Sf-a^iič, Šužte^šić in Mullar. je bil tistancvljeM Je v ća»u. ko »o njega-; člani tuli $e ^ojoici Konzervatorija. V^oil jin j^i  prof.   Slejs,   pri  pultu   =^  violoiićeto  je
Kviu*tet je uo*i«?j koncerti rij pon£j\7io y Ldualjani, v Maribaru, v Celju, v Kamni-Giu Jii na Jesenican, v iiuUjui*K«m ia v fceogra,iakain ra-dUi, pole^ tes^ iitviiu v B- ogr-vdu in na mean*ixxtnem festivalu za rriCMaercK>   g:la>bo   v   Pirenci.    Na    festivslu
Gla^bane ilatii^ v Ljutoljaiu bo &\*mi kvartala is^ajali  tuđi ćetrtoriflto g-laaho.
Uajružeiije m je »a<lUo nalo^o, d^ propisi ra. jugosk>ve*ifiike, p.re<ivs*nti slovonake k»>n*l>oruAiLo. Od  oomaeih fldcla«ib ao iav^ja-
li kvarteta in diiiga kojnoravi dela iv kom-liinft<jiji 9 ortiaBtron\ &U kaition pev»kvn g-iai«om> L«lpov#ka, Ortar©«, fekerja«ca, švar© in iebivta, aedaj »tuđi rajo me<J drugim tuni Zikov kvartet.
Ia sv^tovne komorne literature bo si iz* Oifćtii nAjreprtpentati'VTSojš* deUi kla«ieaie, rriinantićne in moderne smeri: Stamica. Kaydna, Moa&rta, Beethovna. Schuberta, Gnegra, Boit>diJ3a, 6-jkovakega, Korsako* va, Olazunova, Dvorak a, Smetano, Faurć-ja.   Dtbaj^ayj?L   in  Rave'.a.
O njihovi vi»Qki muzikalnosti ln umet-nišk^m pr^4na^aiiju s;jloh SQ &e P^ldg žte-vH&ik sv«tovnih kiiUkt>v kar oajboljc po*
h.v»£ino izr&Eilš nvfd di^gfimi slavni koro-poxu3ti Haba,  Caaella in Malipiem.
Slavko Ortere.
Prisilne odpovedi v oktbbm
Ljubljana. 5.  novembra V oktoltu fe srećko sodin-e utrmiilo 10B
h^iiim |M5t.-iuwow, ki 6O zaht^vaU fMriul-nu 3oJ«i>-k*> CKl]x>\ed t,uuiovanj. V »ci>tcm-bru je Ulo tuko odpov^ifino btarvovanje 12S) bi ran kam. ^evilo ori«iluih ^taiiovanj-ekiri odpovtMti je 24u^iQ p&tla-ti. Ako gre za pravo rendan'-o pgcl^i.ja, lx>ttK> ugotovili sele    v    nfUiOclnjfih   menecih.    K#ptai»   je    v
ottobru le tako uanesio. da je Stenlo ma«j-.še kakor v icpttontvu. Do»!ej je bilo pKx>«j
sralno že vec me&ecev nazaj in jj* taaž^lo ok.^oir 130 Otipova^li na me«eo. Lahke p« je tuJi Djoao«^1, da te je hUnku posei»4atkoiQ posun:ilo uirnati zostonjkarjp. ki eo ^e pro-tfljevali U stanovanju v stanovanjo 1 prisilno  o4povcđjo  v žepu.
Pal^juoe at« vilo {Hri^Uoib ctifiovedi pa gre ^orovo foidi na račun u&taljenej&ih ra%-ni br. kar potr ju i« tuđi ilejs?vo, da odipa46 prcoe/štui d&l v oktobru o4f)ov«da^nih »tn-uovauj   na   račiui   po^atftnih   ^prtmeiur>-
livsJu^ kup^ijč 1 nepreoiičnioaDii, o ka-teri!. ix>r<x-anir) na drugeoi D)»'ttu, inuijo za posledico večje itevilo sodni^tilj jlppvedi. I^a^tniki tm se v Ltul»Jjani zadnje ča*e hitro inenjajo. Xuvi l^fitniki vloiijo ohenem s inedlo^r<iin za preuii hiš na njih ime ttfii uroilojre za odpoved v«€m #trankaro v hi«, nakar Be »el$ pojrajajo s fetarimd stra^ikaan za obnovo najemnins-ko po^ro<ll»€. M&J ra-dosri za odpuvej je zaradi tega navedena v okrog 35" 9 vseli cdpoved! t^>iem^cjlia poeeiii. Oet.?!ih dor^ fre pa aevetja na naslov rt^pla^ane n&jemnine. 01 t, januarja do 1, noveiu>*r;t I^ti* je l>i'o sodni'ako odno-veJaiiih  1^97  stanovanj.
Vbtfki maui ▼ rt«!« i
muz^i, h^M predio #0 «p*»*&  «gK «v*
heoHHn* SnL 4a je to ivHm^o cMAniiv ska vnuMt Ali je U *>* M» Mbn^ đovineke irp#iitt>ti, da m • Il^m tofifeo p*r ^e >n dan aeodovinarii «ai tako petqs»r iejo, w£<3mm tu iuEot»vUpti. fpo pa je PMk. če bi rro»tfc tjubljami #« k»W drugo Mio ob držat i wm etarinslv* bjia, bi Tnmalg v LiuUljani 4Hl»ti «e v»4fl» ••AotakUH^ veliko 6Uro Vfti^ko pi^npik*>l 10 dfcjifife, ki je stal# pred ^la«»» poMa No hm pa, če bi bila Ma (x4ftli» v «^»s rt|«|». To velja tuđi «• podrtijp, k{ ^#|i v Pi iirfij vlici in ki i» Im#ej« *uUj UPldiili ▼ vtetki mu&ej. M*4m*6n\ mm. ***** •• pu^fli «»-
jFwaTili rt^ulacijske nafrte za T>ravsko ulico,   ki   je   regulacije   nujno   potrebna   zaradi
velikana »pomte. Ko MQO lU|i|Mfiov stolft. H4Tveč iutU hlš«, v katari j« ^troh-
majerifva ffCMtilna, bi se morala zaradi pro meta in ol&pčania m«U podretL £e m W-mo dTiali načela, da se stariTk&e hiše ne nrejo T*o«1iTat1, pfrtem be Pt*ij «et«l *^ t^O let tak. kakrsen  je.
V<e zuodovin&ke vrednoMi se inhko spra-vlk> v muzej in lako hi *e laiiko tuđi ^pra-nle ono Miri turske krocrle, ki so ^^i^i vzidane v <ilolr"i, ^tolp sa-m pa n^i l>i se fo-tomrmilrtšl in pri »lik: pnLrdjl prLu^ercn ua-pi« o rjMxtf^im te^n ^telpa Ako uua rb^ muzej re*? premaihiie prostore, naj bi ^e »ri-ittarao a4i44irak» tUro nietstno iii-c±ali4cc, na novo pa naj bi f=e sezidalo moderno *r1e-dali^ko fttviotpje, eai ^oven^j i tak ninvataa nili ece poštene dvorane, k^er Ui ^e ^ai v^iil« nKh rrire-iitv« in Bioramo za vsako verio prireditev naj^ti ilvrano v tiruitveneni domu, ki j? v ncn^kili rotuh ter jo Uratao 'Plafcevati. Ake ]e r«*» ie deuar na razpola-ao, naj ae raje m:cii na napretek uiesta, ne  pa na  Vrpanje starih  tajt.
—p   V   reljskem   ffledaH^ČJ   \r>   vnnvo'iia
lHiV»ljaf»ska <1«ania <1revi rSi osin:h Nuš:ć+*vr» konie/iijo -f>r.« v reiiji ti. B****ka Krefta. Pr<xl»>tsv*  >i  za a' onma.
—v. Me*nic» ia t4*inice \ Celju lv>đo v 5U1 wlu <)J)l'Srveiub tioioiril od 7. #. m. «lo l"j. ma]a I9:1S cj"> u^^leljah in pravnik ih ves •lan z*i]nfe. <M>M.r»tvo nni *<i ?.Hto TisHavli.i meso 'le ol> t»ol»otab oinos-no or» divevih -rred  pr»7n"ki.
—q S^tuHske strelsVc telrme. V neieljo ™. t. m. <V> ]K>I 0. doTVkliine fto Ko"1« pričeJs ini f;trei;>o.u v Pe(v'oviiikn 1«i Cet.k? 1!. ptrci-s-ke t^VmP1 pHt?^c ^okr^ke t,«iw, ki borio trajale vfs l'ui. Tt-kmcv;ili b-.]»i f-lani in nara^^i^tiki. p?"vi v troli r>-i4oxa>lt. lt*ž*?. kJ*;i*e in «-o>e. <lru<ri ^a^o lože 7. ii-aslAjvoni JB l>re/. naaiicina *>:jike. Tclirival-e^ l>o ol-^'iil v v«a-:em j-*o^i>/--rii ro ^et ^^relo* u^o-ilouia na bc***i prse;lin>'u ilovoljena ?.*<■) »H-a r^*>k:>ua strpla. Tek me ?oli» 2a poc;linee in  :-a   vrste  drušfev.                                 f
—0 Nesreća ne re^h?*. V sr^lo ]<* s\ci1^ 17-Vtnj dnirar Lad^-:k Z->>av 3/ T>€vca f-n <**el;u z voz^i in pale! +ako n-sre^io. dn ei .i;? zkrniil levo r.o'ro. T^e-ia dne jf srozflni r-oivai Fe^ran iz £mi''Lav7.a pn ft'Afii vn^i v.ali»tn y rov i r ju ori ?;'wofji vaši I^lpfnejra j;Ot?e&MKko\ e^a ^ir.a Pm-oHa Venrrup;^' z T-ju'^e^ne pri T-eljs1. Ker s-e Vcigiis-t v.t Ff1-• Iranov j^7iv. na..? r-l^t^ie. :ii 7meniL je Fo^r-m ođ;i*\ mili titrel 1 lovpko puV»o. Xa> dj je zađe! Y>ri£ru.sta v levv-» no-o, Ko se je • ra<%4 15-letni, v ^eklanii v Hra-tni-ku iP4»r«;ieni delave*" Mar^o Sl{kka.« doinov. Je na tiM^tiU padel i» n\ zit/iiiil ilu-no roko v z:»pe>iju. V frr**k ■*> r-a^cl ^6-le.tni kor-ar-jev sin Jo£e KJinc. iz Vin pH Novi e^rkvi na ce.^i v Novi cerkvi *; koU*«-.i in si ziomiil levo kljiK-.:>i<y>. V Cornjem ffiadu je pa^la 15-letna kočarjeva We*R FA'&tfv^n Poto^-iiiko\a 17. Križ pri Ptoč-n-i *s kok»i in ^i /.loTiila rj^^ijo rofleo. Poškodovanci te 7xlra-vijo v peljfeki holnici.
—c  Zanimiva nogometna trkma. V ne-deljo   7. t. m.   ob   14.15   se   bo   pričela   na Olimpovem    igrišču   v   Gaberju    povratna podsavezna  prvenstvena   tekma   med  celjskim   Olimpom   in   trboveljskirn   Amater-iem.   Za to tekmo je delegiran sodnik ^. Houairfeld iz Za^Teba. rezerva pa je g. Vi-   j Snić Iz Zagreba.  Za  tekmo vlada živahno   j zanimanje.
—c V oeljskt bolniet ao umrli: v torek 65-letni j^^tni x>°duradnik in bivši občin-ski odbornik 3». FVanc Kuret te Celia, o*e prof Nika Kureta v Ljubljani In 64-letai dninar Franc Uratcik z Brega pri Polzeli, v sredo pa 40-letna ftivilia Ant«nija J«re-bova iz Vojnika, 22-l«tna •lužktaja MaF-tina Mlakar^eva % Brega pri Celju hi 25 letna x>o»estniko^'a hcerka Marija Stra-Skova z Bobovega pri Smarju psi Jelšah.
Iz Ljotomera
—   PoAvećajmo  večjo paino«t  na4i  bmJL
te mrku') let se vieče vpra«&nje gradove novela poe^ajne^ra iMJelupj*, ki ne deU tu «4 meji čai*u v *eilanji ielo skromni, irkijhai iu uizki bar&ki. Skrajni c.i* je že, tU se (iw**ai to v prešanje in preid« od obijub k de]a«iu. Tuđi trUalarnica za naš^ tfbmejiie organa je selo skromna v pfini^ri i krasnim velikim poelopje-na, ki ga imajo otm^ejjai organi  v Av»criJI;   tuđi  ta ee gradi  že zrfo
dolara. Novi moat preko Mure §0 Avatrijci dali premlaćivati do polovice. n»š^ pplovu^-v
pa je oaULlj) n^preple^k^uia. Mielim-o. da bo-mo tu<li aid &:i\i prepleskati na^o polovico nM^tu. Mero^la^ni goetodje naj bi malo bolj gledali na cnejo.
—  Ki^ je nabiralnlk? Svoi r^t^ gmo lahko oMaj^Ji  piseocL v  postni  ixahlrahiik na »lav-nem trt?u nasprotl lekarne, e-edaj pa jih mo-ranio nositi po vsem tr^u v namirahiik k atH5iiaeki  ht3i.  Pravijo, da je šel nAbiralnik v   Lijuiviiano   po   novo   o*>Ieko.   ftaj   tieto   Ki mu v Ljutomeni tuđi lahko  dali, ker imamo pleskarje in U ne trajalo to kupovanja obleke dva mcMia.
—  VrMk vi««. V blizini GtH-n> Radf?otie «»  vVomilei vdrii  v  hi»o tvrdke Clot«T Bou-vier ter (tetama r»pra«iili  vse tri ^ohe  in o4ne«l! n^nojfo  lefiih  dfapoceiM»tu (vimesli 6O tave#*c ia  ^«^ oken, šeet volnenih odej, v»e   rjube,   preppoge,   20   garnitur   jediln^ara pribr.na.,  nvol  tftm 6 imebnjlh pariiitur. \lis-m?V*i hodo hoteli te predmete vnovčiti. na kar   javnost   opoiarjamos   da   raoipečcvalce takoj iprljavi   varqo»tnim   orffa«onn.
—   Zlata   poroka.   Nedavno  tata  ohhajala zlfrto poroko v knosm »vojih domaćih ugledna   zakenca   p.  Jaac»  in  Frančiaka   Aker-man iz Stročjc vaai. JubilantMf.a še mpog>o •»ročnih   le*!
—   P«vi!Joa na  kolodv#m.     Ljutoroer<&i srlavni kolodvor je dobil pred kratkim maj-hen  in  lificn  paviljon   sa   p!jae^.   Bii  je i« da vrt« potrehfn ki bo oadomeAčal <)o«p*liinji   > vo^ičeU. Potragem D» bo pc*tre2ciu> * pija-   : eo tuđi ofc zkmkeiB času.
i         Vesela poljska komedija »Firma«
M*ym Hmmr* poljiki art»r Tiort, k*ri£. no i^HiH*!^ Pf#ele 19) 4uftmnt0 zjrtt^^phn«, oripi^Blpo Mpirrlieii* in p*M*netlJM* na-ravn# tivTMWM kocni#j? iflrma , «%rta, da narian« ovivpsivo :>nzna»a 1» ix>\i«4 <i^ biodoMs kpaM4t<->trr»fska  iirmm.
PkMlsvil K v^dja gt^ialMIfi^a i«aiirv«a ve>n|# i« Aibtvito ^iifriiBi. r*oliti«j|0 « spkjfc uHu^ig enieri, tor?- #4f^o i« 4ra-fiuii^io U)kt\:Jkm* oiro44»vnjak. ft r^ojini Im>-HK>Ji|aflM 4nM«i dotiv i" v toj mi io«4b* <vwok# jUvilk« upri^iit^v T« <^ni up>te»-ri t«4l rfnnaiski VaJUtii <^*«»r Hemar|ewo i ero. ki jo avnla i>* p»Wa«*j»«Bi snofiaj^u ti»r>efeti tFiff«M»< dott«»» tiftdi w Ljuhl|Stta. ^ai aa i^oltffca 4ra>\mMkm d*U ^olo Pftdkt na riMvm odru. a zdi i*i. da zoa Uc£LL*r« Poljak, povedat' ^e k»ij novejra ali waj v izvirni, nev«f!jivo titir.kavltj c*>Kki poda-iati te inane motrve.
:Fi«HJi4 oaiii kiii« dva ukorenini^nca v đveh različitih poklieih, ^lva i'lov^ka iz clveh rmrtffnlh *v*H«»v, *+\*4r*<*rtn *n 4«r«14t^. Fanatika čita v tovojt-m l>okl>ru. ki jiina >Uiii-ta 2 vsako nu^lijo. z vsakim živtem <lo iz-r-rpanosti. Poklič iirna rnoaM %i«jv sj^ sr^-(O. 1 tuđi v?o l*ol'e^t, ki t^f-remi^a l>ort>v> rc u^peh. r.apre^lek in n?U^i. Skupna pr*. i»!ua ]0 ljubazan do pledali&ča. Tako :~p r vbiku Be«nanita, sa kratek o*^ x»bro;n^Rit;i po dru-gr^rtt evetti. zn tr*»nf»Hte »ni^ita. da bi lntok^ svoji livadi združila, a že ejiozjiata, da je niuna ŽKijVnHk.« filozofija n^idnifiiv^. m hrm. kr^ev iii t>rcz aolr &«* uiodro «p^t 'u-č'ta. Zelo l|:ibeznivr, ze!o nara'm«, :/. r «5-ni<y» za*«Hn. b>i^ro črpaiia io ele^anted pn-Inna đosodivšona, ki jo prina^a Aivl^nie da«   na   dan.
Življeajc v veUki trpfovvti hiši, ki živi ia raste po neomairih n»čelih i« v trex-ni Jradii'iU po>ie*iey[ii deld in tte-l^nja *>d nradt^cJa 4o Huuooa i3i«uiiila ie \l$ \c\. *e za dim dva knža z neunriiini. nor i.i <l;iO iiitl>etinj iivlienieui isrnlke in £jlfslali^^*a. Tn tu cnjeni') r*eifai odkrit-o^rfiio, a harati? trpko in r. sijfnirano |v>veiia»n*i rt^c^n»r o odr»k**m  uuietnikovaniu,  0 glt-dališki   puWi-
fci ia cteAalUti kritiki. Sqms]^ m. i«i»av^;, ra tadi TmmMiž-
Mflfiia iii bik) naie ofafi^tvo leio»- ^^ nl-koli tmko «oli<larno zadovoljno kakor pri >Fuw»« I«iit^r Ciril D*l>r>*r Je i-galavil Vffftiijn odj^'no, v iivttim -rn tevikpa tn prijfllBi narvrtio^ti, arfc. rra.ni pa je kot in   niiati 1   iwtvaril   tro i«  l^fuh   nr/joriif,  ***-
<l^l«k v lnovk'ui. tr^uvtiko pi^urao ia  ::ir-
l^vad^^avB i# lila v *n»v komorno dorii**-na ib i*- pri ,»žala poliu> '.idovolM.O ▼ v>-4i (Loviih in v*h «trai»^K h vlar'<k V*-k">r ie ji^kaj t:\r*m &>' etu Irr^'ra. M'ra I*a-riilor« >*_• ci^^-^o di^ivl|alu Heleno Otočko. 7i«da1tSkr> hetofiMk, fn iumm nudila m>-;>et   "i*o   ^rrvih   poinokrvaih    k/t-arij.   Svoji
^\r*;e!ii    po?".V.-u    i"   pri.imžna    tu<1i    i/'-^imo ii^rFTvo   okirs^n  ©krir  e  io*!M?\m'   f »s>*>n(»-
Zfvpat nns jf» 7ATTH« M Natd«rkn « ?vo-tr> IM^tarno gnrderr><Keii»o. ifnfcilu^^io Toliko i*rraiko. real^ticna. duhovito ( :m? ;ia in intimno 7-"Tv»vna. Zeio t**fko, p»*;' >*-ko mnimivo tn ^ai^t-Pino vloiro ima Kr;.U v Hii'^onu Rrnn<1tH ki j« jnvtiH pri^n-no in «jHfikovit«. ZtaHi zadnje •loUnje \u\i* ''■ ' lja !i;i višku  uniolnopsti.
>To^*np, uprav pre««»r«etliiv, kor 7'1r?rvT> in sifnr*t*'Ro zai^t n^n^h ie žel C. l>el»t»\««»« 4 kotrii'fiifti kri;rrov<> 1k>. starim f*»n^^»V»*rn v fh'f*#i in >oli<1n<v!v Ori!7innH^i mc^ii-ka. «tar%ka. ki «* ^efom vr>l zaplamli za krntek čae v ofoino«*?. ki jo rj»"Airja tiiT>r*1-rhcfcit. i» fiodaial prepri?(*\*alno do najn<v.m\»-^e pn* *±e
Prav doirrf* rnn^^le ^o nnm jy>ka7y»li v t-pizo!ah A»* Pianr^^i, Sov^r ftr:»GV^ka sa-tnHinika^i Flnt ^K^ier^n Vr«?-»*ki riri^^r), Sa«H« »vs.ilpv «vor»o<1*»w r*^porter> t«< Pre-setnik    (if4»rf vrdnik   Tlakr1*.
Koni^Ji.jn, okM«no o»^Ji#*n^ t. duhov 1 to-1-mi in ialami. U" vrhio^^n ^v:«r*=»»n M. ]»nni-lovi. Kr:iMn, .V.iliUn'ki in C*. TV^r-vru umo-Sfo ?&£}uženej?a nrijrnanin, nnMik' p« 17-.ienmo rriiptno. dub ti «11 *1u*? '^rr»ynJ,o?o 7,iht\"(> »^ vrfi^no do' ro pred^t^Ni« NhoJ-!o  pHrvi  tjleđaliJkV.                                 Fr.  O.
Maribordci klavirski trio
Snoćr-ji koncert inarihonsk^ga klavir-sk e£a tri a jo r>rivabil mno-^o obf-trLst.va. VI le do dobra eacedlo veliko kaeinalco dvorano. Glasbena vzgojt^j mar;iborske publike* id hvala.bos^i že toliko napreiiovala, da irraimo sttlaj bt staler. kader obiđlrrvmleev ie?niji gladit<iriUi prfreditev. Je to ztlo raz-vesfeijiv pr>jav v k'jHurnem nnrtvilu otj-(irrrvske metropole.
Maaiborš'ki kla.virski ci*io tvori jo °r?T-dr. Raman Klasinc, doktor muiikOiG-g-ije in atenKeot dunaj^kega konzervatorija ikiavii), Ta.ra^ Poijanac, ki se jf» i26>ial na praAki gla&teiii ak *i«*iiiji i violina.) in Oton Ba.*de, aosolvent našega. donia^a ijufcljAtLskefea konzerva to ri ja (čeVot. Vai tnje umctii*ki, Iu «e z uspe-hom uUejetvu;2jo kot ^lasbeni pejp^ogfi na gtoabeni soli nas.n*>cnaice Glasbtne Matice, virtuojio ot>vla*ia.jo svoje ima* rum<m-te in bvorijo liajmonićDO sigurno et>toto. S ponosom Iriiko gledamo na to doni^ koraorno   udružen je.
Na iipoređu vverajšnjegu koecerta ^o imeli troje <iel. ;n adcer: LKor/kov Tno op. %>5 v štiirih stavkih, Ce-Pcipninovo IL Sonato Qp. 30 aa čelo in klavir v treh stav-kilt in Bra^un-DEv Trio op. 40 v štirih stav-kfti. Vsem trc •" konipo^icijam ao dali kvo-j-ega umelj3i2(kfi3:a duiia. ki se je posebno odri.ftal   v   ocJSičri   iniaipftetaciji.
TaJvih  ve6e«x>v  »i  želiano še.           —abc.
Italijanska Greta Garbo
LjaiUljana,   .".   okitoltra
VilmriU« iorralka Tr;a Mii-iin»ia je |>o n>*i\i Itaiijanka. svojo +nLlvnm»3 filmsko karijero je Pii začeta v Franciji. Odkrili su jo Fian-co7i. ki v poroi^iih o njenih cija/Juti v!o-^rah vedno \^>7aU\u>, <ia je iJaiijanirKe^ra :o-thi. SLave jo kot. fraiu^teko f:Urt»Uo zve/do. a v llolvwoodu jo intfMiujejo t:;jno *italijan-c4to Ure-To <«arito*. l>:i je v odlični iirri in px> evoji z«nan>o*t.i, ki že fcama na st+Jic prevzaino jrle'-ifc^'ii. tctntovaika s'.avn^ (ife-t«. se l*o lnhko prt'priOala tu<li Ljur^ljana^ kujri v kimi Ideal te'c fiim »Divne !aii Nine Petrovne«, v katerem i$rra isa Miranda pravno  viopo.
Voeraj je uprava kina povaf»i!a novinar-je, da (*o si offledaii ta ler» in zaiiimiv film, ki «?a je kino Ideal loHl ko< prvi ▼ h&m *lr-/-avi. Ure torej 7.a reenično premijcro vred-rippa fraiK'Otikcira Šilma, ki 5a z mira« vt*t-jo labko šiejenio med najljolj^e. kar e^tno jih irntU priliko vuleti v /m\:.)e*n čuna v Lju)» Ijani. Mlrandin rnartiKT je znani fan^o^ki fi!m?ki ijralec Forn^nri Oravev. Prep^i'a!! *mt> se o  kva'ifeti  fihna.  Divne  3'>  re> laži
Nin« Petrovne. divna ]* nje^n ipra ki ;^ra njpnesra pnrtnerja. snov pa j* z-animiva, ker
p»"ijx>v"eduje   o   ženski,   ki   je   ^   evojo   le^oto in rafiniranostj<> ocaraJa   vfakeg'a.  ki je  pri-
v<el  v njenj blizino, eA j>  :ffrala   /   ut^o-lo svojih !jut>imc<'V in s svojo ummIo. Tlfp lju-
M<v, o kjtt^n ve'lo v«ii, da jo je mo-.o^ <lo-luti ta dftnar. ki pa se aaz-'idrTMj zal>uiu v inlml^tTa C»%j*Miika in <la življtvije ra l.ube-•/cn. je !b t Miran-*a kreirala v tem fMm« mojs'nfsko. Uspeli filuna T^ Je tmll v od'^rv r^.i)i. Fra.nt*O7n fK* pa^ ni<>jr«Tri v t#*fn in jih do^lej niti Am«wif«Tii ni<i N rmv nif*<* uia>^Ji prekositi. Na sehi Še tako K'innlno okolnoevt znajo sanui frarnT^k" filmski Te-žiserii [Tikavati duhovito, zabavno in -a-nio»i\o.
KOLEDAR
Danfs:   Fetek,   5.   novembra      katoli^ani:
Emprik.   Zahnriia.
DANAANJE   PRIREDITVE
KIN'O MATir-A: Tpor na ladii Kkin^rn (ol> *6. in l'J.lii). IC novini otialam (eh JI 13)
KINO   IDEAJv:   Divne   Lai:   Nine   Pi-trovn,-.
KLNO  šUx;A:   l'ara,la  suini.
KINO l\\!O\.  Mladost
K1XD iU)6TE;Vu^iu maska in TVra* Bulj 1   fm.
K«»ncort I.jubljan«kAffa tcmlaUie^a kvar<c-ta-   00   20.   v   fratiri^kan^ki   dvorani.
DEŽIRNE  LEKARNE
Daneg: Mr. Levstek, Re«ljrtva cesta 1, T^.lKH'f***, Konifre«ni trg 12, Nada KfMni>*ar, Vič,   Tria=fca   cesta.
7 resnico je križ. Zavijaj tn ubr&čai jo kukor hočei, resnica ostane resnica in i-vu-n«» kolje nči, pa naj bo še f*»iv> skrbno /»-vitj 1» svilen papir, l.uhko jo seveda pot\f>~ rimot izmaličimo, po<tta\'inio nu g/mv ttli prep-cAtinnt pod strogo kaznijo, a * M\'eta v/>rt i'ifi je ne morama. Kakor slaba vest hođi eh nami, če ji nnčemo priznati fcf**/, kur ji gre, nam teži *rce in v/nemirja rio-žgana. Resnica je oti vekomzij do \\>komaj većino ista nepndkupljiva. nedotdkl:!vn% večno tepu hčerku božja. A mnr>gj se je bftjc. ker bi morali pred n»o odložiti maske in pokozišti *pi$Čt"nc obrtue. Zato jo odkhmjajo in jfregunjujo, teptaj^p in pre-po\*cdujeJ4>. Ritre *e proti nji z vsemi tređ-*tvi, pu nimajo niknli miru pred n}o, ker jim   je  neprestanu  za  petami.
Grn'tH-iti resnico ni pri porocijivo, posebno v nušiJi ćusili ne. Sc/jboljši prijatelj tt utegne obrniii hrbet, če mu povcš re<nico v obraz. A \>endar je življenje brez rtsni-ce kakor jeca brez okenot, da bi skox^mj po&ija? sfJnčni žttrek. l'itezi teme žive si-cer brez nje. a življenje jim je iz dnevu v don težie breme. Prijatvtji re*nice .*<> pa tuđi priiatelji fuč< in soinca. njim je življenje lahko in prijetn^ čepnn- žive Iz rok v utt;t ln re*nicit nikoli r<v mc*re biti —• pamflet. KJ<>r t^dt to, je nrikttrlj I uži in Oil luli  tuđi živi.
ZA   STANOVANJE   PR1MERKN   OKRA T -- Okraj, ka.nor sm;» se preseni:, se mi
«31   zeio   vlaien   in   nezdrav.   Odkar   stanuje«'? o   tam(   moja   iena   spleh   ne   more   vo£
glasno govoriti.
-- r\,izve('i no, Ce se dobi tnm tuđi rame  ptnnovanje.
W>?!n»   Ljubljana
M*U|   pegraom   uvod
Umrla mi Je moja nad v»c ljubljena, nepozabna soprojra, ozironin,          j
»eatra in teta, goepa
FRANJA STENOVIC
a«}. TOM AN
Pogreb drage pokojnice bo v soboto. 6. t, nu, ob 4. uri popolUn? izpred mrtvaSke veže, Stara pot 2, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 5. novembra 1937.                                                   1
(Hoboko talujo^i Mpro^ WQ©E»T STENOVIC in ontalo »oroOstvo.          |
5fev. 253
' »SEOVENSKI   NXROD« peUK, 8. vmm&ta. im.
Sir—3
K novim obalam
ZivUeaJe, kakor ff» rite Ijubesea: od alavae pevlte do ImmJnnlBi te aovifc oboi  v krasnera glaabe-
___                                 nem velefUmu
ZARAH LEANDEft                            W1ULY BEBGEL     GLASBA:     BKNATZKV
Rezervirajte vstoptiiee ▼ prodpf dmjl!             Rezervirajte vstopnlce v pretprodaji!
Premiera danes ob 31.15 ari v Etttnen ktara MATICI
DNEVNE VESTI
—  V St. Vidu  nad Ljuljano borno te  dni po posebnem   raznašalcu  idč^ii  naš  list  dostavljati  na  dom, tako da £« hodo vsi  naši ii;»ročniki   prejemali   ie   v   prvih   po(>oldan-skih urah   Opozorite na to ugodnost v>e na-Še   prijatelje   in   iini   prtporočite,  da   se   na-roče na naš list Naročnina  12 din  mesečno je tuko niika. da   |o  pač vsakdo zmore.
— _  Konferenca  denarnih zav&dav. V. tvezi s   ftklepom   Narodu«   banke,   -ia   bo   dajala e^j»ccklno 3*/t  pusojilo tu likvidacijo inalih vJoff,  «o  »klicaJc   orjranrzaucije   denarnih   t»-v«»dov   seja,   na    kateii   t*o   obravnavale   »a •iUep.   Haake   n»o   zadovoljne   i   njim.   Ne-katere  zahtevajo naj  »e aklene   tla   nobena baraka   ne   bo   vzela   te^ra   krcdHa.   Haje   bo še   ta    mesrt*   eklio.ina   skupna   konferenea zastopnikov   vseh  bank.   na   ka/erih   bo   la-vzeto enotno ^iii&č« «rle*1e tejra vpračanja.
—   Kroinjarenje   v   vfciKih   prepove4a«o. Kro6nJ?.rji   so   jeli   zadnje    čaše    proda jat i svojo   robo   tada  po   vLakih.   *eprav   nimajo d<» voljenja    Proda ja jo   većinom a   živila   in pijace,  seveda najslabše kakovosti. Ker se tuđi    ne zmenijo za    higijenako-sanitetne pred.pise,   se   kaj   lahko  pripeti,   da  se   pre-n^išajo  s  pokvarjeaiimi  iivili  nalesljive   bo-lezni  na potnike. Zato naj  potniki  v last-ncjn  interesu  ne  kupujejo  od  kroArnarjev v v'akih   živil in  naj  jih prijavijo sprevod-njkom.   2elezniška   uprava   prosi   potujoče or*>iristvo.   raj   ji   pomaka   zatirati   krošnja ren je v vlaklh.
^plSi^g^g nif^ ffa»
PRhlMIERA!  Velefilm pretresijive vsebine in romantične ljubezni
PARADA SMRTI
V glavnih vlogah: Friderik Marsch, Warner Baxter,   Uonel   Barrvmore   in   lepa   June
Langova. Preskrbite  si  vstopnice  v  pređprođaji!
Samo ob 16. in 19.15 uri veliki pustolovski film po romanu Jack Londona
UPOR NA LADJI KLSINORE
Joaji Murat                  Winna Winfried
Ob 21.15 uri  premiera krasnega ljubezen-ske^a in glasbenega velefilma
K NOVIM OBALAM
Zarah Leander                   Willy Birgel
Glasba: Benatzky
V Bene tkah odlikovani film
MLADOST
Film obravnava življenje mlađega pariškega dekleta,   ki  g-a predstavlja   Lisett«  Lanvin.
Predstave danea ob 16., 19.15 in 21.15 uri
—  Naše ž^Ieznice  v lanskem letu. Laih  &o prepcljak  naše  železnie«  16.8 inilijanovton bhi^ii.   V   primeri   s   predkirakim   letom   je narasal  bi.igovni jromet za -.90, v  primeri %   letom   \Sr\l.   pa   za   18.32° o.   Pohoiki   <č pre^oza   b!a-,ra  »o   znaAali   lani   1.3*V7.40o  din in 6O n;ir:ti>!i v primeri e  predlanskim l^tom 7.11 I.ti8^(. Izdatki na^ih železnic ko znafetli lani   2.40,*;<K!.000   itin,   koeficient   e^^i^oa-Ta-<i}»*    pa    WWc    &tevik>   oedhja    je    značilo lani 73.^13. ol  tega  odpade  51.5O*'o  na  «le-hvt-e, i-M.18T na zvaničnike. '!nevn:^rje in elužitelje,   l-i.32".-o  pa   na   uradnike.
—   Smrt      be«grajs^ega       uni^^rziietnega nrofesorja  v   Oradcu.   Včeraj   zjutraj   so  na-^!t   v   r.eker.i   jjražkem   liotohi   mrtve?*a   l>t*i>-uraicikfua uiviverzit^tuega profe^orja dr. Mi-lora«Ia   7.   Jcvcića,  ki   je   tam  pronoT*eval   z ženo.   Policijski   zUravnik   je   u.izotovil,   da   je prof. Jovcića. ki  i" žp deli ča^a  holehal   na srcu, v £panju ia»iela  kap.  Ur. Jo\*vić. profesor kemije na  beo^rajs^i  univerzi, je bil roi^n   1.   18*>S   \    Beo«^radu   in    je   bit   znan uron.iak.   Obi.^koval    je   vsako   leto   Gradec, kjer je sodeloval pri razuih k?mifno znanstvenih  pacikuših  na  univerzi.
—   Iz   Scmifa.   V   iiajlep^i   dekliški   dobi, #stara  koni;ii   18  !et,  je  v S^elu   pri  Sv.   l>uhu Tiliiii   Semita   umrla   vrla   Okolica   Ali*itia Kof^varjeva.  Pokopali *■*> jo ?>\. oktobra  iu logreb je  prical o priljubijonosti [dvojnice, kateri  «o   fX)kIonili   množio   vencev  in   cvt?t-ja   na   crob-   Na   Ziiilnji   poli   ata   jo   spremila tuđi   starosla   Marelt*   iz   Oradaca   \er   bivši i'iednarodni   telovadec   br.   ^nmi.   —   Zadri ie  čaše  nadl»uuiej*>  Semi«  in  okoliVo  5te-vtln«   jJOstoiviTi.  ki  horačijo od  bi5e  do hiJe, in če ne dobijo denr.rja ali vina, postajalo na>'lni  ter zaniejo groziti. Izdahio se  radi za   l>rezpos?elne   rudarje   iz   Trbovelj.   Prehi-valstvo   ;*   v   prerejsnieni  strahu   pre<i   iiafiit-Himi   postopa^i   In   želi.   da   bi   jim   oblasti
melo boij stopile na  i»rste
—   >'oy  grob. V  Ljubijajii je  umrla  danes   ga.   Franja   Stenovjc,   roj.   Taman.   Po-"ETi'eb  bla^e  pokojnice  bo  jutri   ob   16.   iz-preti  mrtv^aške  veie  Stara   pot  %t.  2.  Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svoj-cem na^e iskreaio .^ažalje!
—   Vreme.   Viemeneka   napoved   pravi,  da bo de^oiiia obdacno, čez dan nekoliko to|>le-je vreme. Včeraj je deževalo ekoraj po v?eh krajih iiii^o države. NajvUja temperatura je /„nadala v Splitu 17, v ^koplju 15. v Beogradu  1l\  v  Ljubi'ani  ll.i',  v  Sarajevu  11. v Xaril>oni  in  Zagreba  1<>. Davi  je kay^l barom eter   v   Ljubljana   Tt^A   temperatura   je ina^ala   6,6.
—   Obesil se fet ker mu je ušla žena. V Curio vci  bi izu  Bjelovara ee je  o^e^il   vče-r.Tj   Ivan   Lju>uč.   s-tar   35   1-et.   Bil   je   boJan in  žena jra  jj zapustila. To jrn   je tako f.o-trlo, da je obupal   na^l   živjjenjem.
—   Nevartn slepar.  V rasnih krajih  naše države ee  je  poiav'l  neki  Adolf  Ahei,  ne*ni-   , ški državljan. ^nan kot nevaren groljuf, Ahia zasleduje   bftrlii»9ka   policija   zaradi   prevare in  ponarejanja ntenic ter je opozorii;-.  nanj na^a   vamostna   o*'>la6tva.   At^.   ki  fe   i-/da-ia   7.a   zdravnfka   ter   pravv   d» je   kot   tak 6l u/J ova I   v   German-Hospital   v   I^ondonu. &* je pred tremi teđoi pojavii v Boiu &a
otoku Braču, kjer je oslepari] tajn živečo av6rri>sko ;iržavljanko Ano P»in^er ra dva tisoč avMrijskih šilin^ov. n.ikir<* io ; obcmll. Kaeneje se je pojavi! v BcomrI i. ?.J;,j pi se je menda umaknil i.ekt«n: v S oveniitt, kjer   so   mu   za   petami.
—  Dva ponesrečenca. Snoć-i se je prijetila   v   GradiSču   težja  n««re^a   kat ere   žr-te>v  je   postala   751etna   upokojenka   toJbač-ne   tovarne   EKzeb^ta   Kadimc.   Ko   je   Ka-đunčeva   »topila   s   hodirika  na   ulico,   je privozil  izza  vogala  tramvaj  in jo podrL
Kadunćeva si ye zlomila desno nogo. __ iz
Pođkorer.a   pa   so   prepeljali   v   ljubljaimko bormoo   311etnega   * g^ac ja  Vinka  Omaua, ki je na žajri tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo.
—   Ldeleiite  >t  Uleta v  Trst dne  13.  in 14.   novembra    Prijave eprejema   i7letna   pisama   M.   < »korn.   Ljupljana.   hotel   Slon,   telefon .itev. 20-45' Vhod  h  Prešernove ulice.
—  Mosor pod *nežno ođejo. TiKfi v Dalmaciji   j.'   nastopilo  hladno  vreme  in  včeraj   zjutraj   je   bil   Mosor   že   pod   anežao odejo. Na severnena in are>dnj©in Primorju pa prevladuje Se jug.
li Ljubljane
—lj Ribji trg. Danes je bilo naprodaj zlaati precej rećnih nb. Prodajali so lepe žive postrvi dragomeljskeg-a ribolova po 40 din kg. Nekoliko manj je bilo morskih rib. Na.prcwis.j so bile po većini cenejše vrst- morskih rib. Izmed dražjih je bilo samo neikaj tuna, ki je po S2 din in oali-čev po isti ceni, med teni ko ao bili naanj-ši oslići po 22 din. Morski raici so po 26 din. Bilo je tuđi nekaj jegulj po 28 din. Sardele so po 20 din precej lepe, sardeliee pa po 16 din. kakor navadno. ščuke so bile danes naprođaj že od 16 din k^ ntfproj. Posebnost 9o bile danes na ribjem trgn ostrige, ki so jih prodajaU po 1.25 din komad.
—lj £e vedno precej gob. 2ivilaki trg" je še vedno pi^ecej dobro založen z jesenskima čobanu mrazovnicami. Največ je sivk, ki jih prodajajo po dinarcu li ter. Nišo pa. već posebno Upe. Mladih gob akoraj ni \"eč. Naprodaj j« še tuđi nekaj čebularjev, lisičk in kot prava posebnost jurcki. Danes je bilo tuđi nekaj takozvanih beJih >sivk«, ki jdh vidimo 2selo redko na naSam trgu.
—h Drva so se nekoliko pocenila na kmečkjm trgu za kurivo. Zadnje ćase ni | već tako živahnega zanimanja, za drva kakor pred tedni. MeAcani so se po većini že založili s k u rivom. Letoa so kupovali drva prej iz straha pred podr:!žitvijo. Zato so nekateri pravilno p'esojali, da ?e drva ne bodo mogia već mnogo pod raži ti, ker se bodo ljudje prej ali sltj dovolj založili z njlmi ter ne bo već živahnega po-\-p rase van ja po njih. Najvišjo ceno so drva dosegli, pred tedmi, čeprav jih je bilo tedaj najvec- naprodaj. Prodajali so jih po 95 do 10O ml, kaj- je najvišja cena drv zadnja leta v Ljubljani. Zadiij- č&ss so pa kmetje že težko produli drva. čeprav jih nlso pripeljali mnogo na trg. Trg je zda.j vsak dan založen slabse, a kjnetj« kljub temu n© morejo prodati vsega Ua-ga na njem in ponujajo drva še p<">zno po-poldne po mć«tu. To se pozna pri ceoah. Zdjj so drva v aplaSnem po 90 din m3.
— lj   Mariborske     Wogrerjeve     hrenovke
dnevno sveže <1r>l>5te v delikata«! Jan<-, 2i-do* ska.
—lj Karlovski most je r»z4irjen. Zidarska dela so v glavnem končana na mosti-šću, veadar pa. razžirjeni del mnetu se ne bo taku kmalu odprt za pmoanet. Postaviti bodo morali && og-rajo. OgTaja ostane staia, litožel^^zna. Ra^en tega bo treba še asfaltirati pločnika. Beitanskih plošč še nišo   l-azopažili,   Opaž   je   postavljen   tako,
da gb ne more otaesti vođa, ćeprav bi n»raJU kakor prvtf. Most Je razstrjec pri-W«too tri m«tre, kar bo aek> ola^Mto p^>-met aa nsj«x. Ploćnika ata Aln4» po 1*5 m. m«d Um ko stm bila stium le pol m»*
—1J KUpi m* tižeatlcMi vrln. Mmtmm ob-
čma je lepo uradila izprehajaliftče a* Bfli-niku in Scšet^kem vrhu. Pot j« iu&vmtm, raKŠH^en« ia deloma poaiita. Tg»ni>» m& iorenine, kolanje in klanci. Taku ine dobili oAjiepi* vzprehMpdUčB ▼ nepošnćm fciiiini mftt N* Sitenekoai hrftou M po-»Uvljenc i4aj i* zeleno bairane klopi pov-*<*& Um, kjar je lep mo^lod ptoti Gorcp> afci. lTiprehajftlci so kSopi leio veeeH, 1« ilrada, da se jih dobili tako pozno, ko ee ne da več soieti na njih, ker je že prehLađ-no. Sioer p* nič ne <le, bodo pač priUc prav   spomlađi.
■— GlaibmiMiiB •biiatlva! Đreri bo v fran?i^kanski dvorani koncert »Ljubljanske. ■ta ^odalne^a kvartetac, katere<;a tvorijo na 8i priznani virtuozi, gg- profesorji L. Pfei-fer (I. violina). F. Stanif (II. violina). V. Se*terK« (viola) in G. Mflller («elo). Skrb no izbrani sporod obee^a sklad t« Havdna. Ravela in Dvorakt, ki predstavljalo višek kvartetne literature, nali odli&ni izvajalfi pa so nam v poini m»ri taneeljiv porok za dovrSeno irvedbo. Vso n»V> kni-tumo glazbeno javnost. Slane in abonente Društva ela**bene akademije oporarjamo na ta edinstveni slasbeni ve?er. Začetek koncerta bo točno ob 30. Vstopnice «k> v prodaii v koneertni poslovalnid v fran?i*kan«*i pasaži.
-^j SoČa-Matiea pripo!Y>ča vsem 8ofa-nom. da. ee ndeleže družabnejra večera pri-momkih akademikov ▼ Tifrovskefn domu dne  6. novembra  t.  1.  ob 20. ari.
—lj Popoldanska predstava pri 6entja-kobeanih. V nedeijo. 7. t. m. f*ypof1ne ob 15. im ponovi ^n4jakoN&ko ekda!i*čc t>«-pre-kliono 7a^nji^ Mrnkovo dramo »Linoolnc. Opo7arjamo 7/l.icti na?o mladmo. da »i ogleda to zanimivo domače delo. V eo^rtto. 6. t. m. pa 3P i£TT3» »Lincoln* zvečer ob 30. uri. ("':*♦ i dobiA^k te rwed«tavP ie nstnenVn irra^v-nefmi *o«du Sokola TT. Vapolnrte oba-krnt dvorano io 7n Inje^a kot:čka. Dnevna blairaina b« poslovala od so.l»ol« /aljc ob obifnjn:h   urah.
—lj Za Lijthrovo predavani« vtevprek t>o ^iTvu^arst-vii. ftnremljnno ^ skior>tič*M:>M pH-kami in filmi. ki bo jutri ob 20. uri v f-aner-škan»kj dvorani. >e prodija vstopnic pri tvrdkr Ooro<». pnlp'"a kre^iitne banke. N\i>\ivite si vetfipnic^. da ne bo *me?€ pred blaffR ino.
—1) Uprava kino M*»tioe ol»vp«ra oT čin-stvo. da bo dnnrs ob f?1.l.">. premiem kn1?-nec.% I.iii)<o7onp'-<o!ra in prl?isl>cn.e?ra velefilina ^K  nn\im obnJam«.
—lj Tatvlne. Na pokopališču pri Sv. Križu je bila v piicči ukraden-a Franc^tu Ko-privm, ki je prišel na crrob svojcev iz S'a-vonskejra Bro^ia, starinska zlata ura, vrelina tOfK) din. V stanovanje Eve BTatina. tta-nujo^p v Z£. Sii^k i 162. je v<irl v ereilo po-poldno tat in ođn.psel par novih žem^kih suknenih čevljev, 2 para (Vroških čevljev, h]eb kruha in kuhinjski nož, v ukupni vrci-nosTi 480 din. Navzlic organiziran em u lovu na tatove koles, ti še vedno ne dajo miru in 'r> }>i'o te iln] ukrarionih v Lju>»!jani pnet vpf; kolee. \% drvarni^ v S\rabiftevi nli<i je nekdo mipeljal Alo>eiju VeretovKku 120t) 'lin \T«dno kolo mamke »Homzont*. I/ isfe drvarnioc je bflo ukradeno tuđi njc-crovemai bra+u Franc»u 1900 din vre^no kolo. anamke »Tajfun«. I)r. Osolniku je nekdo odfveJjal 2200 (tali vrlino kolo n©7inne mani ke z dvoriSra v Krekovi ulici 11. »pred TVenikove gro*tilne na Fkvlenjski eesld pa y bilo ukradeno fiflO din vredno kolo inam-ke   »Oorecc   Francu   Ooliju.
—lj Prlleti tatovi kole*. Policija je te-sle<llla te dni ve5 družb bstov kole«, kl so kradle po Ljubljana in na đeieli toćefio di-ug-a od drug«. PoiioiJfJci n&ttooriuAc Tome i*? privede! včeraj Iz Zagreba 4 tam are-t:rane tatove, kl so kr^dli pri na* v rae-stu in okolici, ukradena kolesa pa so raz-podajali po Hrvatakem. Tej druabi je nače! oval 241etni Tržačaa Marjan dćukovt, k.1 se je pred dnevi obeail v aodnem xa-pDru.  Imel  je nannreć amolo,   da so ga te
popreje areUrali zaradi tatvine kolesa, a tedaj ge niao veckU. kako nevaren ptić je bil. Poleg- S^ukovtove družbe je bila na de-lu tudd skupina nxladoJetnikovt ki so kj-ad-li kolesa po Ljubljani ter jih razprodajali za mal denar po Dolenjakem, kamor bo najiraje prirejali iaflete. Ta ciruibiea ima na vesti  nad   10  tatvin koles.  v  St.  Vidu
nad Ljubi Jano pa so orocžnfld prtjeH n»-Vciraa tatova koies Jožeta mebda iz 9p. HruMce in njegove^pa tqnnarts« Jtansns Isteoiča, zapoalena v KogvvtfMfl MvmoC Hleba in latenit sta v zadnjih dneh ukra-<Ha v lit Vsiu in okoffcci 5 kota, ki sta » Ifcsgi^ u« inst.il 4djd v I* Hni^i. cL Vlsttcsjft |» aspisi^B. tan več posamez-Đtfh đelov, obenena pa tuđi nekaj zlatnine, ki |a> J« aasrmilsl HMU.
Iz Maribora
—  F**jl  kontmnAc ukinjBn. Km ae od 5.  augusta  ni  pojartf   lMobea   nov  pritmir tftsidlDe v lttBBtu, mm m b, m»i>«mbtpoai uki-nja strofi pasji »aaw. Psi, Iu so grizAjeri. kakor na pr. voMJI  ie dofoermani,  morajo še    asjdalje    nositi    na.gob6nik. v vetjavi oatSBc    prepoved   jemati    pe^.  v   g*ootiki»e. ftaisnaciM in dn^e javn«  proator^,  trgovine,  meanice, z&ba.vuK&. Pse jermwti na trgr ob trtnih urati je atrogo prepovod«mo. Po javmti   nassufih   se   morajo   pat   voditi   na vrvici    ki   z    ML^ob&iikom.    KrSitve    tega razgtasa se bodo kaznovale po lcazenskih <toloćfflth živ. laižnega za^cona.
—  I>odatni  avtobu* na pr«gi Maribor— Slovsn^kjk   Bistrioa.   V   soboto   prlćse   ob» ratovati nova radna avtofcuana, pro^a Maribor—Sloveturtta Bistrica. Odhod ia Mari-bora.   Glavni   trg:   bo   vsak   dan   ob   12.45, 18.15  ia  23.30.  odhod  iz  Slovenske  Bistrice pa ob 6.45,  14.  in 19.15.  Avtobus stoji na   vseh   postajaJišćih   kaico-r   redni   avto-bue  na  progi  il-s riJaor—CtJge   .
—  M»rii»or*ki &afe. V torek j« bilo v ka-varni   ^-CantnaU   odigrano  drugo   kolo   ša.-hovakagra turnir ja za prvenstvo M&K.  la^. Prek   je   porasa!    Noeana,     Rupar   Seruco, Stojnžek  Lukeša  starejšeg^a,   Bieei   Senico, Kukovec  MiSuro,  Bien   Lukeša ml.,  dofeim je   Radolič   remijsiral   s   Krtsnikam.   Tretje kok) se igra drevi ob 20. uri.
—   Starokatoliška  esrhev.   V   nedeijo  7. t. m. bo v Naixxlnem dotnu o& 9. uri sno-vesna  služba božja.   Bo  to spomin^ka   ma-ša   sca   vae   narodne   žrtve  na   Priui :>rskeju in  Korosfcem.  Nacionalna  dr\Jdtva  »o P**-srčno vabljena*.
—  Maril>orski policijski pe« prvić v akciji.  Policija  je  bila včeraj  obveo^ena,  da je v  noći  na ćetrtek   neznani  storile<:   vio-niil   v   stanovanje    ti^g?o\-skeg:a    pomcK^nika Ivana Špesa v Betnavski ulku 17. Tat je ukrtdei aa 9.000 din o>bloke in p€>rila. do-čani   vdčje   \sote   dena^JA   ni   na.šel.   Tja  je takoj   priapel   šef     kriminalne     policije    g. Cajoko,  daktiloakop g. Grobin  in agvnt g. Medr\nedček,   ki  je  privedel  novega  poUcij-skegu  paa-  Ta  pes ae j« zek* dobro obne-sel  slasti 4e,   ker  je  tokrat   prvic  stxxpil  v akcijo.
—  Obrtni   t«ć»j.  Mariborska  poalovalni« ca   Bborničnega,   obrtnopoepeševaj£ieg:a   zavoda  priredi   v   M-ariboi-u    i*6ni    tećaj    za obrtno   knjtg-ovodstvo.   Lkieieienci   naj   se sestanajo   v   poneiieijek,   dne   8.   t.   m.   ob pol  20.   uri  na TVgovski   akademiji   .
Iz policijske kronike
Ljubljana, 5. novembra VCeraj je pri jela policija 54-letnega brez poselnega natakarja Ivana Župana, doma z Gorenjskega. Župan že dolgo pohajkuje okiog in se peča z raznimi sleparijami, obenem pa krade če le more. Pied dnevi je stopi 1 v Kosovo trgovino v Židovski ulici, kjer je berači!, mimogTede pa ukra-del neki ženski pleteno jopico s prodajal-niškega pulta. Župan je zavil po tatvini samo okrog vogala ter se ustavil v bližnji gostilni na Hribarjevem nabrežju, kjer je ponudil jopico v nakup. Vailji^ pro-dajalec pa se je zasdel gostom sumljiv in so ga kasneje izroćili stražniku. Na policiji so Županu natančnejše izpraSali vest in našli pri nj-em tuđi nabira.lno polo, glasečo se na njegovo ime, kot bivšega trgovca. S pomočjo te nabiralne pole, ki si jo je Župan omislil kar sam, je nabral Župan pri lahkovernih ljubljanskih trgov-cih nad 400 din. ki so jih tuđi na^H pri njem. Starega navihanca so zdaj vtaknili v Bapor ter ga boc!o, ko se še natanćneje
pomenijo   a  njim   izroćili   sodiSču.
Na   polju   v   Šiški   pa   je   etražnik   prijel
včeraj ponoći 17-letnesra Jožeta K. s Pol-zele, odkoder je sele nedavno priromal v Ljubijano. Menil je, da bo tu takoj dobil zaposlitev, a ker jo ni na-šel, se je kmalu prisu kal v slabo družbo. Prenoće val je v neki baraki, kjer so so zbirali postopači od vseh vetrov, ki se jih je pa Jože kmalu
otreoel in prićel >delati< na svojo psst* Zvedel je da- gre najbolje v denar stajo telezo te g* > n&kradat v Wm\U\ «s> ćetomr vaetfek. Znosil ga j« pod koaolac oa polju,
k«r pa ni imel vozička je nekje za progo stikal tuđi za njim. Imel je sredo ter se je polastil tuđi vozička. Predno je pa na-ložil nanj nabrano »taro železo, ga je po-grabil mož postave ter ga odpeljal v za-por. Tuđi nakradeno *el««ao je poU4|s> sa-plenila   in   g:a   vrnila   lastnikoan.
Iz Kranja je prejela policija otov«Btik> o tatvini orozja. ki so ga neznanci ukrsiUi okrajnemu veterinarju Vinku Bedenku. Orolje ir» sicer 4 preciane lovske pulke. već daJjno^iedov tex ćela zaioga naJaojev je bilo simmjtno v orriinacljski sooi v stekle/u omiu-i. ki jo je edrn ismed vlomJ3cev zlahka «~»Qprl, j*tvada ta ćas, ko je bil lastnik ziinaj. PuAkc in dAljnogladi so biJi v platnenih futeraJih ter so vzomo ohra-njeni. TJkra/leru> oružje z daJjnogladi je \TOdno nad 21.000 din. V&rnot>tna oblast domneva. da je bilo oj-o&je otkiedtino r Ljubljano, kjer ga bodo sku&all takovi cijn preje  spra\"iti   v denar.
Naše gledališče
DRAMA
Zpčetek ob 30.  uri
Petek   5.   novembra:   Zaprto.    (Gostovanje
drame  v Celju:  Dr.) Sobota,   6.   novembra:   Vozel,   Proslava  35
letnega pisateljskega udejstvovanja %.
Pecije   Petrovića.   Izven. Nedelja,   7.  novembra:   Ob  15.   uri:   Brra-
Ska opora.  Izven. One od  'J2 din na-
vzdol. Ob 20.  uri:  Firma. Izven. Cene
od 22 din navadol. Ponedeljek, S.  novembra:  zaprto.
OPEKA Začetok ob 20.  uri
P©tek, 5. novembra: Ob 15. uri: La Bo-hfme Dijaškit predstava. Globoko rni-žanc  cene  od  16 din  navsdoJ.
Sobota, 6. novembra: Sveli Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Izredno zni-žane cene  od  24 din navzdol.
Neilelja. 7. novembra: Ob 15. uri: Navi-hanka. Izven. Zmiane cene od 24 din navado!. Ob 20. uri: SevHJaki brivt»c. Izven. Gostovanje gosp. Josipa Križa-ja.   Ziiižanc   etno   od   30   din   navzdol.
Ponedelj^k,  S.  novembra:  zaprto.
Iz Ptttja
—   Vprašanje   ptnj»Lcga   \odui«d«i   je   u>-pet »topilo  v   osprifUje.   l''u,^k;  vo t>v<nJ y» /p oil  i^ut-sraia  .sfiu  »lalint  lt.i    Jkvmictii   r^-<iu,   ie   js   lo'iko   raliko,   d«   jtfi>>   vpra;>«Uijc
'/gnditve ra n*kaj itM v .i'»ljenje* w*t4> pa *v nav-rti ropvi >|wa\.." u.t mit. 1>O resne^ra. dela pa n« pritie. Vjtfašanjt: to»Io-vola i>i nmraio l»iti ^faluo na iacvu »u n*-du. pa i»i v<xl<»v(vl rnor«1a ie tim-li. Zaniti-dili Hitio lepe ln u^ro»lne prilo/inwP, ko hi f-o cd voiiovo.1 ograditi i nm^\*imi #tr:»Ai, Jsakor pa dane*. Vfnlovod hi morali i^raiiti (»^»♦»nt^m p;i el^ktiififiraM mct>to, /vult'vo j*i sedaj V2c4a r»<rM> v roke Z.tdruina clek-t.rarna skujv.no z, nio^tiio (^>čiiK> t»*r »t- j»-<isnovad p<*elK-n po»tvXilK>r, v kat^r^m t** /aetopniki nH*Mnc oV-ino irut^tm Kvctniki jr^r. prxrf. Alič, Herlič in S'harncr in %m>u>\>-Tiiki zadružne elcktmnie jr^r. 4r. Fcnnev«\ (>t»ore!^4;   in   Zorč'č.
—   Strel  v jrluv«. V Maniomortluivni  n;u«-«r-nu ei  je  i'o:n,n!  krojio   v ylav<»  -1 ktni   mi-/,'tfcjki   {Ksnoctiik   \*. H.  \-'.  Donjave,  Prope-Ijan jt» bil  v bolnico.  Kaj pra j« poznalo v obup  ini  mano.
•                                                    ——~~^™~" -^^
12: S p!ošro 7,0. pkv*^o v pis^ano f»o<,i<*, vhji-kenm neUaj, io Ik> na.jholie. — l.ir *Vre-nip, iorr>^ila. — 13: C'as, ^jiortvi, <^bv *t;la. — 13.15: S plfwo za ploVo v piisano p<rv!i*-, vsakonm nokaj, to bo iuiiU>I|e. — 14: \'re-me. — J8: 7a d**l*>!ni<t (i-jra rndi^ki orkestar). — 18.40: Sanitarni r;*7.l<vj»i %a |nhj!<»*,U tev žel. prodre ^koKi LjiiMi»tu» (i*. »Ir. Fran-ta Miss)- —  13: ^a«,  vTt»me, |w>ro<"ila, *t\*y-
r**d, ot)v?«1ila. — 1?>.3O: Nar. ura. — 10.r>0: Pregled si>or«^l«. — 90: O r.unntiii fM>litki (d. ~(\r. Aloifij Kuh«r). lJO.'M): Pr.iftlca m nifsfc lt-stofiftd ali nw»»nii «»r l*«fio<iilo s«-t^tavil Niko Kitret, *^odeluifi<» ^l.'ini rad. iffr. Hniiinf*, vodi Ivan Ten^ov. — *i*J: (''a«, vre-ni *, porobila. upor«»d. — 2*J.15: l-«hko noiM (koncert radijskfMja ork»*tra). — Konop ob •J3.  uri.
MALI OGLASI
Beseda 50 par. dave* posene). PreKllci, izjave Deserta LMb 1-—>
Za  pismene odgovore glede malth oglaaov  )e  trena  prtložitJ snamkn   —   Popustov za  male oglase oe  priznamo.
Bes>i*da  50 nnr.  davek   posebe) Najmanjši zneaeK 8  Din
i;astxl\\ posestva
vredne^a 120.0CK) din, trgovka, i.^fe po>ojilo 12.O/K.) din. Obre->ti   10" t».   Naslov  v  upravi.  25o6
Prilika
iisodnegra nakupa ireefkolot. fmherujsoT.   ohleke.   perla   itd
PRKSKEB Sv   Petra   ceMa   14.
POVIKA
>HyryAjf ASIPZ3 _
~ i.  t        --------------;—
MII.ARSKF MOJSTER sre knhat milo na dom ali prevzamo surovi ne v predelavo proti uizki od$kcdnini v last-ni'deldvnifi. Ponndfc* pod >J^<>-mače ali trgo\'sko blagcK na upravo iSlov. Naroda *        2585
Beaeda  50 par.  davek   posehe) NaJmanjS) znesek % Din
STR0JRPISN1   P(HK
Večern1 te^aj za 7:K*?tni"k»* ^n i^vežhance. Dva oddelka od 6. do pol 8. in od pot H. do 9 ure sv-»Čei\ ^pisovanie dnevno od C. do 8. ure. dolnioa zmer-na. Christofov urni zavod. Domobranska   c.   15.                2245
Beseda 50 par. davek  posebej. Najinanjži anpsek 8 Din
KOLO
po r.izki ceni prodam, še ^kora i novo. trdne konstrukcije. Ponudbe na upravo >Sk>v. \a-rodac pod  iKolm-________24ft2
Beseda 50 par. davek poeebej. NajmanjSi oieaek « Din
VAJEKKO           ^^"
z odgovarjajoro šolsko i?sobra»-bo. stanovanje in hrana pri pvojcih, sprajmem. Parfuirerija Unu, Ljubljana.                   3ti&7
Z nobenim đragiro reklamnim sređstvoin ne oiorete dose£i enm* uegm ačlAka, kako? ■ i^mionifinirn ojrlaaofBL ćigar deiokr«g je n»> ooejen. Cuuopis prtite v taafco nlio m gvfon dnevno *emtttkwottm dtat«ljev. Redno ogla-6anje v velikera dnevniku Je naJnspeftneJSa Investicija, kl prinese k o r l • t    tr^ovcii    Io
Priredite doma tekmo pudra
Katerolfcli fearvo pqdra uporabljate, vedno se lahko zgodi, da sežete po napačni barvi. Nekatere plavolaske bi bile lepše. če bi uporabljale »emnejii puđar, in prav tako bi nekalarim Crnkam belje tluiil svatel puddr. Ni druf««a sipum*«« aačina pri izberi prave barve, kakor je ta, da se ena birva preizkusi na eni strani lica. druga barva pa na drugi jtrani. Naj Vam poSl^emo Stiri vrećice pudrov rasnih tarv. d^ Jti pr^izkusite sami alt pa i svojim! tovarišicami in da vidite, kakžne bodo razlike.
Puder Tokalon s Kmetanovo peno le tdaj prouvaju v novih prekrasnih barvah, ki odgovarjajo vsaki polti. Ta puder je na zraUu prevetren. neviđen in nepremoćljiv. Časopisi so poročali. da sta na olimpijskih plavalnih tekmah dve Amerikanki, kl ita bili nepremočljlvo »eleplani« ćelo po pla-vanju pod vodo imeli nedotaknjeno polt. Pošljite 5 dinarjev ta poštnino. ovitke in druge stranice, pa Vam borno {ranko poslali it;ri vreCice pudrov raznih barv, kakor tuđi dve tubi kreme Tokalon. eno za dan In drugo Z3 nof. Navedite bsrvo pudra, kl Jo navadno upcrabliate. Na : v. Hinko Mayer in drug. ođelenie 11—H. Z*sr«b. Pralka ulica 6 Druijeg,} aafltiva ni treba. Puder Tokalon *« dobiva povsod pa Pin 12, 20in30.
r Sfran % v
' »slEOVKNBKI   HJlBODc psfk. *. —pfm H»v
phwu ^oft
Spremembe posesti
v oktobra
Kopči je z ttepremičstinami so bile ▼ oktobro selo Hvataše
Ljubljana, 5. novembra
Ka kor smo že poročali, so bile kupčije z nepremičninami v oktobra zelo živahne, V dru«i polovici ma&eea je vknjižil zemlji-škoknjižni urad neka] posestnih ^prememb za prav visoke zneske, Največji je bil kupni znesek 900.000 din. kateretia je dala uprava dravske banovine kot kupnica vel?jx*iest-nikoma Herhertu in Valterju Wox4'hna<jiru. v šoetaniu. Dravski rAnovtni, zastopani \x> banu dr. Marku Katlarenu, Kta ta dva prodala od vlažne števirke 72 v kata«4ralni občini Gradiško predmetne, f^arcolo £t. 118 in i>ar-celo St- 218 z vilo na r>jav4"evj i-t*»ti M. 1-J  za 900.000  din.
PosBstnika Perko Franriška in sin Jožef v Spolnji šiiki, .lernejeva testa 7. «*ta prodala del svoje zp-mljiske parcele v kat. ol>-žini Spodnja Siska trgovcu Saši Kovaru. TvrŠeva ee.-ta 7, za (>o.()00 din. Posestniei in trjjovki Tonrki Bajt >ta pa prodala parcelo   ifitotam   za   3o.000   din.
Po^ieetnik inž. ^trukelj Rado. (Irablo-vife-va c?sia 9. je odstoj>il ljubljanski nipstni ob-čini oi svo.jesra zrmljišra v kat. oba ni Sv. Petra preime^tjt" parcelo v izmori 2310 kv. m- Svet bo inertna občina potrehovala za rectilacijo   cr^t   v   tem   delu   mesta.
Slovenska provincija oo. fram-iškanov v Liubliani j? OfV.topLla ljubljanski me^tni ob-čini  za   iavua  pola   dolocene   dele  od svoje-
ga zemli&ca v kat občini SiSka, in ticer I pet kosov od posameznih paroel ▼ skupni I  izmeri 459 kv. m.
Paeeeiniea Japelj Franči&ka iz Bre«U 2t. 54 je probala poeeetniku Japlju Mihi n Bresta 3t. 5 ftvojo n^premičnino v kat ob-čini   Toniišelj  za  20.000 din.
G Haiko Turk je prodal leanemu trgovcu Moli« u Martinu v Mateni it 1 svoje zemljice v kat. občini £ mar je za 8000 din.
Ga LovSio Helena Lujiza, tr*;ovčeva ao-proga, Ažletava ul. 1, je prodala soprogi finanoneira uradnika in poMni uradnici V p. Karolint Golob od svojega z?mlji*ca ▼ kat. oblini Sv. Petra predmestje parcelo ▼ izineri 321 kv. m za 13.482 din (kv. m po 42  din)-
Trirovef in posestnik Snoj Josip, Ceeta 29 oktobra št. 9, je prodal tova mar ju Fra-mi Medicu. Resljeva cesta 1. dve parceli v kat. obrini Vic v izmiri 36.404 kv. m za S2.:XX) din.
Postvtnica v Zg. Šiški št. 15 Antonija Kreuiar ie prodala posestniku Ivanu Kranjcu, Dravi je št. 180, parcelo v kat občini Z<4. &i^ka v izmeri 618 kv, m za 15.000 din. Ga Vida Novak, posestmca, Erjavčeva ce^ta ii. 3, io prodala žagarju in posestniku An-dreiu Zaplotniku iz Zadobrove parcelo v izmeri 302 kv. m v kat. ohcini Zadobrova za   4070   din.
Akcija za poglobitev
na dobri poti
Določena je že komisija z inž. Kavčieem na čelo, ki bo
nacrt proučila
Ljubljana, 5. novembra Akcijski odbor za poglobitev ljubljan-skega kolodvora je imel snoCi svojo 10. sejo, na kateri so poroćevalci mogli ugo-toviti. da akcija ni bila brez uspeha in da je poglobitveni projekt na najboljši poti do uresničenja. Zapisnik prejšnje seje, katerega je piećital tajnik dr. Brilej, je bil odobren. Predavalna propagandna akcija je v teku. Dne 17. U ni. bo na Ljudski univerzi predaval o poglobitvenem nacrtu v zvezi z urbanist ićnimi problemi Izubijane arh. inž. Tomažić. Odbor si bo jiabavil nove diapozitive in izpopolnil se-danjo zbirko, ki je že zelo številna in dragocena. Predavatelji bodo v bodoće v svojih predavanjih za vsakogar razumljivo obrazložili tehnične pojme, kakor so a čelni« kolodvor itd. Za predavanje je odbor pridobil tuđi odličnega strokovnjaka inž. Mačkovška, ki bo otKielal poglobitve-ni nacrt v zvezi z ljubljanskim cestnim problemom.
Tajnik je prećital uradno poročilo kupana dr. Adlešiča. o poteku in uspehu deputacije v Beogradu, ki je intervenirala na pristojnih mestih glede poglobitvenega nacrta. Poročilo je pojasnjeval j>redsednik odbora dr. Stele. Iz Ljubljane je deputacija \ odšla z majhnim upanjem na uspeh. Ta-, j koj po prvem obisku pri pomoćniku ministra za promet inž. Schnellerju pa je deputacija dobila vtis, da je g. pomoćnik naklonjen akciji. Minister za promet dr. Spa-ho je izjavil, da je potrebna posebna komisija vseh prizadetih krogov, ki bo vpra-šanje ljubljanske železnice temeljito pre-študirala. Ko se je kmalu po intervenciji mudil Lnž. Schneller v Ljubljani, je res spravil ljubljansko železniSko vprašanje v krogi.1 šefov ljubljanske železniške direkcije z mrtve točke. Dolocena je že komisija železniške direkcije z inž. Kavčičem na čelu, ki bo natančno proučila pcglobit-veni nacrt, pa tuđi druge nacrte za re-šitev našega železniškega problema. Ta komisija bo odslej sodelovala z akcijskim odborom za poglobitev, ali vsaj ne bo šla mimo njega, kajti tuđi v drugih mestih, kakor v Zagrebu, Sarajevu in Skoplju, so železniške direkcije reševale železniške probleme v soglasju in s sodelovanjem z mestnimi  upravami.
Med   gospodi,   ki   jih   je   deputacija   obi-skala v Beogradu, je bil samo eden, ki se je zadržal  zelo skeptično in ugovarjal,  da ne   bo  mogoče   dobiti   toliko   denarja.   češ, da  bo  proračun  za   poglobitvena  dela  do-segel   gotovo   okrog   400   milijonov   dinar-jev, ker so številke v nacrtu fiktivne. 2e-lezni-ški stroko\Tijaki  ljubljanske direkcije,   , ki so določeni v komisiji za proućitev na-   : crta  za   poglobitev,  že  vsi  dobro  poznajo  ^ poglobitveni nacrt. Primerjali so ga z dru-gimi nacrti ter so kot strokovnjaki poglo-   I bitvenemu   nacrtu  naklonjeni.     Dosedanja   j propaganda     akcijskega   odbora  je  imela   } torej že znaten uspeh. Posrećilo se je vzbu-   1
diti zanimanje za nacrt v najširših krogih, pa tuđi zanimanje odločujočih oblasti. Odslej naprej bo propaganda na vse strani šc bolj stvarna. Od nekih strani je padel očitek. da se je odbor posluževal demagoške propagande za poglobitveni nacrt. V čem je bila demagogija v tej propagandi, pa ni nihče povedal. Ves strokovni propagandni materijal je stvaren. vse številke, ki so prikazovale promet na naših želez-nicah in dokazovale. da je treba vprašanje našega kolodvora brezpogojno resiti, ao bile vzete iz državnih statistik. Ako je kdo ob tej ali oni priliki prikazal razmere na našem kolodvoru bolj drastično, to ševe še ni demagogija. Odbor bo pritegrnil v propagandno delo tuđi ljubljanske dopisnike beograjskih Časopisov, ker so bili v Beogradu nekateri mnenja, da je treba tuđi beograjsko javnost podrobno informirati  o  ljubljanski  akciji.
si^oiTt
Zagrebčani se boje za JPS
V   nedcJju   to   v   Zagrebu   glavna »kupš6i-na  plavalije zveze. za  katero vlada  iz:edno
•  zanimanje,   taj je ra/iuerje med vodilnimi klu-j  billirijo,   Jadranom m spli'eko   Viktorijo   na
eni strani ter sa\e/xDin na drugi, ćkrajno napeto. Ti kim i in ^e mnoffi dru^ri nieo zadovoljni z deloni saveza in zabtevajo njegov prenos bodisi v Ljuhljano ali ipa v Split. Zagreto-čanom tobeveia ne gre v raČ4in in za^Teb-^ki l»>ri se zadnje Čaee preoej na d«» ek) razp sujejo o ^kupščini. seveda la^rovarja-joo delo saveza hi zahtevo. da ostan« njegov se»iež brezpogojno v Zagrebu. Z:uireb-čanom je trn v peti ljiubljan«ka Ilirija, o kateri pišejo >llusrrovane sportske novo-eti«, da je kolovodja a-kcije za. prenos ea-veza, ki hi imela od eventuelne zrnate naj-vecje koristi. Zaradi tega je, tuđi Ilirija le-toe nenavadno potijetna ter marljivo zbira poverilnice. OijrajJa se je ćelo na neka'ere 7.a£Tebške klut>e! (pomislite, ta predrznoat! op. ured.). Za protjuslu^o za poveriloicc iMidijo Iliriani ue.taiiovitcv nekakega )\i-iiioTbkega lffaške^ra prvenstva Zd4jreo4ki list ve po-ročati. da eo neka-teri l^eourajski klub! že -iali savezu svoje poverilnice. kar je pa menda zaenkrat 1^ njih po>x>žna želja. Pravi rudi, da je malokdo navdušen za ee-litev saveza v Ljubljane in da je skoraj sigurno, da bodo kl u bi glasovali za »status quo«. Baje. da eelo slovenski klubi «ami nišo edini v tem. da t»i »e eavez preneeel v Ljubljano, a isJično ra7iroloženje je tuđi vladalo   na   nedavni   konferen-ei   liga-čev   na
■   Sušaku. Ćlankar zaključuje, da bi se v pri-
■   ineru  prenosa eaveza v Ljubljano vrši'e vse
•   medjiarodne   prireiitve  najbrž  tuđi  v  Ljuh-
■   ljani.   V  dolca7   navaja   tndi   poslovanje  no-frometne^a eave?a v  Beogradu.
K temu bi pripomnili samo to. da imamo 1 v Ljubljani ehni. veem mednarodnim pra-1 vilom olgovarjajoč e po rt ni baxtn in da smo
v sedmih lotih, od kar je bil sgrajeo. vktoti v LJBft^ani le eno wmn n^<k1iriiwni p^-▼alfto prveditev m eicer dAinski dvoboj J»-fTOtUvijft : Italija, a wj O0UB dvoboji i MM&arako, Ccdko»JovaAko in Avetajo, ao bili vedao v Dubcovsikn ali p* v Splite. Potera « pa pr»podje ac saveza ie upajo govoriti o priatnaoflii ne glede na to, da ina Ljubljana pri piavahriti prireditrah tu-dS najvei  giedaJoev.
MoaW> bodknpeMaiM»k«fra >Pereitt.varo-4a«, ki je y nede^jo v finalni bocfbi ta «ređ-njcevTop0ki pokal v Rimu unašalo nad La-xiom  s &4 in ei  pnborilo dragoceno trole-
jo, ae je na povmtJni v domovino uetatliu tndi v Debrecinu. Spnoeao je bilo i ocfo-pitnim n*^iia|pnjew. navro^i ao bili bopm in drapi predetavniki janooeti in ko »e je moštvo pojavilo na iprifcu. ac <tfrk«n na-vduSenja kar ni hotel poleči. Ko &<> pa Bu-dimpeiianci kakor v Rimu zmaeaii tiuli v Debrecinu, ee je navdn*enje mahoni« eprc-tncoilo v sovra^vo. Nastali 00 pro<«»pi in po t^kmi je nmo&io-a navalila n:*. ipralce te^r jih preUpla. Sele polioaja je napravi U ko-nec Skandala, enomu iwjvc^.^h, kar jTh pozna z^odovraa  ma*tžJMr«ke^ra   m>f?nmi^a.
Nova nemSka enciklopedija
V a}i se kaie prerladnioči vpUv hitlerizma in a}es«Tlli
idej
Neovki fik>logi so izdali nov rveo-^k nove EKOfnške enciklopedije, ki naj nadoraeisti staro, baje zastrupljeno z ra*iikalnuni ža-dovskimi in drusjLmi tedencioinimi nazori. Novi leksikon ob^ega prave nazore hiti 3-rizma na narode hi njihovo divljenje. Ćelo starim germanskim bes©dam, rabljenim morda skoei tusocletja, so dali povsesn novo razlago. Tako se je zgodilo tuđi z besa.io >Ehe<. Lekaikon pravi, da je U> zveza med možem in ženo iste rase in istih podedova-nih Iastnosti, ki mora ta žive ti v popoljii skupnosti. Heroicno poinvovanje nemsk3c;a eveta je zasnovano na ideji časti (>Ehre-c). Mož je samo tedaj vreden elan člove^ke d-nzžbe, ce ima globok smisel za čast- Kršćanski klic po ljubezni in ponižnoeiti j^ v kričecem nast^rotju z idejo časti.
Po nemškem pojmovanju je edina prava etika tista, ki jo predstavlja narodni socia-lizem, e-loneča na ideji ra^« in ljudstva. Kdor bo hotel izvedeti kaj o Albartu Ein-steinu. to v leksikonu čital. da je 6odelo>-al v boljševiškem pokretu v N'emČiji in da je avtor tako zvane reiativitetne teorija, ki je dvienila  toliko  prahu,  ker jo je na  široko
in nnmenoma pro|]a4(iral žado<»Wi t&k. 0b-et. .11 leksikon svari citaioiia, naj ne pripisuje tej teoriji prevelike vafcosti, ker le>-že njeni temelji izveo resnicoosti ia naai-nosti.
Mnoso birani je poevečenih EvropL O a»e-to\ni vojni je rečeno: Z vojao so btle imi-čene najvec)e ra^ne vrednote, ker &ia Prai>-cija in Anglija poslali v boj kokmialne narode, kar je pomeniVo hud udaree za europsko kulturo in pre^t^ž belc rase pred druffimi. Zdaj lahko v Rvropi rao:lllruje«no tri smeri: Fikjfcolj^evi^ko, ki jo zastopata Franci ja in Če^ko^lova^ka, čijih ^tniktnra je* zasnovana na vladi ijtKteke tecrnte in odr visna od Sovjetske Rusrje, dmgo srodnjo, nagiba joco >o neprestano im to ali na odo stran in tretjo, proti bol l&evf^kA. ki jo pied-stavlja os Berlin-Rim. /animiva je razlaza o emifjrantih. Po narodno ^ocialiptifcni revoluciji je pobeffnilo iz Nt^mcije mnogo marksietov in pacifistov. odgovornih ta. m-kroj in degeneracijo Nemt-ijo. da bi ušli kazni. Povsod «> raz.v^ijali raz<dirahio {>rop»-irando proti Hitlerjev: N^-n-K^iji in so za-njo odsovorni.
Vojvoda Winđsorski
potuje v Ameriko
Američani pripravljajo bivšemu angleskemu Kralju in njegovi soprogi prisrčen sprejem
Vojvoda in vojvoidinja VVindeorska odpo-tujeta te dni v N?wyork in pozneje v \Va-shington, kjer bo&ta ^osta prezidenta Roo-sevella. Njima na čast priredi prezident velik banket v Belem domu in sicer 11. novembra ali pa ted^n dni pozneje. Zanimanje za poset vic^okih gostov se je v Ameriki Se povećalo, ko sta pris;>ela te dni v Newyork ti*đi zakonca Zedaux, ki se je v njuneui gTadu v Touraine vojvoda Wincisor^ki v maju poročil, ter sir Rouald Lindsay, angla&ki poslanik v Ameriki m Erneet Aldrich Simp ©on. drugi mož vojvodinje Windsorske.
Sknpaon, ki baje trenutno zaslopa angle-žke trgovske interese v Newyorku, ni o*r-gel trditve, da je na trgovskam potovanju, pa-č je pa odklonil odgovor na vsa >rodbinska« v prazan ja. Njegova družba hoče kupiti parnik >Leviathan<. ki so ga vzeri iz prometa. >Upam, goepodje, da ste vei gentle-meni«, je dejal novinarjem. >Kakor vaete, se nieem ničesar rekel o tej stvari in tuđi v bodoče ne mielim ničegar izdati. Ali veete, kje bi se dobila dobra pijaca?<
Za esikrat «e amerižki listi zadovoljuje-jo z uradno izjavo zaupnika vorvod* Wind*or-skeea, znanega bogataša Charle&a Bedauxa, ki je dejal med drugim: >Vojvoda in vojvo-dinja priapela v Newyork 11. novembra in odpotujeta takoj v Washington, kjer boste gosta predsednika Roosevelta, potem pa an-glaSkega poslanika dira Lindsaya. Vojvoda Windeorski bo 12. novembra govoril pred mikrofonom in njegov govor todo oddajale vse američke  radiiske postaje.«
I Rooseveltova soprosia ne l>o prisostvolala oficielnim sprojemom vojvode in vojvodinja Vind^orske, ker bo zuidržana s predavanji v radili iri lw> o^!>otiia i?. NVashinjitoria. Iz Ix>ndona vn poročaio, da an^l^kp radij^k© postaje ne JkkIo prenasale govora vojvode Wiiidsorskesa, ki ija bo imM 12. novemljra v ameriskem  radiu.
Američki naro<i bo pozdravil vx>jvodo WindK>nsk^a v posebni radijt*ki relaciji takoj prvi dan po nje^oveni prihodu v Wa-(ihington, torej 12 t. m. Istega dne bo vojvoda ofk'ielni 2ost an«leiSke?a poslanika sira Ronakia Lindsaya. Vojvo*la in vojvodi-nja ostaneta v Washin2tOTiu okron 36 ur, potem pa kreneta na pot po Ameriki. Na potovanju bo vojvoda proučeval američke stanovanj^ke razm3re. Za stanovanjeko kulturo ee je zelo zanimal  tuđi v Nemciji.
Na Honolulu odpotujeta zakonca VVmdsor okrog 15. decembra in sieer z velikim ie-talom ameriške letalske družbe Panameri-can Ain*aye. Na ta kraeni tihomorski otok ja bo spratnljal tndi znani ameriSki novinarski magnat Hearet. Potovanje bo trajalo kakih   5est  tednov.
POMOĆ V ZADREG1
—  Rad bi vam nekaj rckd, pa ne vem, ako bi začel.
—  Ali bi vam olajšala, 5c bi rekta »dac?
Stat Dmcanovih
V wtšiai Umuh Aogođkom je akoraj ne-ODaieao nunfla lOndrini wamti ■iiiuu pl^-salke ^V»> IHmatnope, ki je bila očarala s svojo pieano umetnontjo Kvropo in A me riko. Swo#» avijenje je takljucifai tratfiteo na 9oinčnem fcaoooHkeni ju^u. ladavijeos s žalom, ki ie iftnl v njeni pieoni un>e»tijo*n važno vLugo, kar je često itraž«l njena ču-stva Zaruoian v aviotuobilsjLo kokk. >e po-0tal uuu&iiei oBo^ecv Nesreča je preran jala Isađoro Dimcanono dciga. Mpec »in m boi •ta nasla atajt 1 ■nh>»ii Seooe, njen moć, nadarjemi raakl pesn& Sess>e4 Jesenki, sa Je pa  cHtrjflt v  leninerajdfcem hoaeAa.
Eb Ifiddori DuocarjoNTi i^ ostalo deet Mop-tH-amli hoexa. bh?5rti taSeiik njene *Lasne mv le. Uoaetooeti svoje tičštrtljioe so pa c*>taW» T^etie Harno nokai^re. Losa v Parisi pde&« in picerfava o plesn, Ten^ie se je sic^t OBucč-rVi, veauiar pa Se vedrio pJt>*e. Inna je vzeia adsokata, svr^a^a 7-aijOMornLka in ufit.i nottrila je pitano ča>1ot kjoff zoji tradicije svoje slavae nHtal>ice. Tereaa se je omožila v Arueriki z bogalim starioarjem in uči pj**. e^ati svoji dve bČ3rL Krika se je i/.nm-orila ■pletiu in £o]i v AnaJiji sbkarfttvo- Mar<rar»»-to pa )e pohrala jetrka. l>esetlolnifta smrti slavne piesarke je or*TK>*-fla vsaj zanimanja za usodo njenih šestih u^enk, ki jih je im ^ la tako rada, in jim je dala svoje ime. Svoje tdave in velike irmetnosti jun pa ni nio-tila  veO  dali.
čuden mešanec
Mcnlerna civibzaciia 111 ;>romo; >\u spravila e&oftaj nartMte in plemena, ki bi s« si cer nikoli nč inojrli križati. \ rn«1ar je p.i tuđi z<iaj 7abrleiila »Scienco Nc^m: edin-stven prhnesr mlinca, ki mu je ore s<*ver-noanvhšiki E^knno. mati p;i ii]znoafri.%a zauiorka iz. pi.^iiiena /ulu Fantu je zdaj 1^» let in reii \Tsti nakijui'ij ne n>ora zahvaliti, da je pri&el na *wet k«t mf^aiieH-, ki mu menda ni para na svetu. l*red ifHi je oii-krila arktična Lri?ovvka druiba Hudsc-liaitson Company na evojih KMnlji^čih v Hudeonovani zalivu p4aeiti iiK><lr:* uline, v ka kršni se dobivajo v Južni A f riki demanti. Druzl>a *»e je takoj obrnila na iužno-afrv ške podjetnik^ ^ prošnjo, naj ji po^ljojo / veit>iuiesa   iskalra   deanantov.
Njeni prošnji  je  bilo ugrvleno in  v  Arkii do je £ff*Mpei   iskalec d3maito%'.   zamorne  vr. plemena   Žuto.   S   seboj   je   pripeljal   ženo. Kfiwdca se  je  prepri<\al,  da  v  glini  sploh   ni demantov  in  pripra-vljal «*e je  na  povra-lek. Nekaj   dni   pred   odhodom   j?   pa   zbolel   in umrL Njegova  žena si >e  premizlila, u&tm sila  se je  tako  dol#e poti  č«/, morje.  (Vta-la  je  na  6everu, otuožila  se   j»  z   risknnom in tako ye pr^el  na svet  ta presudni m^;i nec   Kani   je   dober,   toda   izredno   sramei ljW. Ko ga je hot^J kanadski  mit»ijonar l'e-res Artbejne t>otilly fotografirati, si  je nw ral pomagati % zvi>ačo. Probil ca  \e, naj mu drži  ustreljenaga galete,  c^, da bi  pa  rad totoficallral-   Fant  ni   vedei,   da   bo   fotografiran in le tako sra je mog3l misi ionar  fo'o-gnrfirati. Cudnemu me^ancu je ime Kuploo.
DOBER   GOVORNIK
__  Ho,  kako  je   vam   tLgrajal   moj   j*ovot?
Konec je bil  dober.  kajne?
Da, fcooec je bM d^tar. »atno prtipo/n^ je  prSeL
GOSPA   IN  SLUŠKINJA Ooejiac   Rknam   rada   be«e«liien>u   Mtri^-ka.  Ce vam   pomaharo   1.   roka,   pomeni  trv. PridHe «£Gk
Siatkin^: Gospa, turfi jax n« trovorim rad« po nefotrefraean. Ce ođkimam 7. plavo. Domeni Ur.   No6em.
STARA   2ELVA
—  RekQ  ste mi,  da žrvl  ierva nAviuino tziato tet. Toda tista, ki  sem jo kupil prt -vas, je poglnUa takoj dru^l dan.
—  Smola, pospod. smola, gx>tovo je bila stara  ie tristo let.
A1M*»  AlSMUM^rt                                                      132
Princesa Symlanoua
Roman
Volflfcin je ©ovoril, vmes se je pa udaarjai z bičem po skomjih. Govoril je francoaJri, toda njegova sla<ika grovorica je bfta ista, kakor nekoć na terasi vile Agay.
—   V aplošnem   rečeno,   — je dejal   in   njegov sladki  nasmeh  je  bol   rtasmeh  moOćečega  krvnika, — v apJoeciem rečeno, kaj se je zgodilo s tfgfimi, ki so ^h oborožili pirati nam ?... Vsi poraženi in strti hirajo v atbiTskfli rudnikih aH pa blocfijo br« cilja po svetu. Mar je bBoto ti i to, kar je hoteiSa-tajnček?
Stasa je dvigntta glavo.
—  Drugi jih bodo osvetili. Voiakin se je zasmejaJ:
—  Kdo? Monda nazadmjaAke države? Toda te so poAninirane,  a v nažih  rolcah  je  zažigalnik, Kar pogiejte,   proahn.  Arogantna  Angiija  pozira žali-tev za ialftvijo in iz&rpava se liki orjak na giina-stih nog&h pod udana, zadandmi s prera&unaao po-trpc&jivostjo. Ti udarci jo zaiđcvajo na najobeut-ljivojćih  mestih njenega proetraaiaga imperija:  v
Indiji, v Egiptu, na KJtajskem, ćelo na njenem po-noflnem otoku in v njenem parlatmesitu. Ali pa bi se morda zaneeli oa FVancijo, Id are po vsakih vo-litvah v siepi brecakrbnosti na naraSćajooo gl^jdi-no rđečega morja? AjK pa marrla Nemčija, Madžarska, Italija?... Ah, da, tam prvotno nišo imeli notoenega uspeha. Primam. Toda tunfi njim bo odbila uru. Veocteur pa vsega tega ne moneano pri-merjati z dnevom, ko navaM are>volucijonirafna. Azija pod nadim vodstvom in z našim orožjem na zapad riki strahote« plac da si bo vaia civitizacija v grota vek smrtnih icHSih sažetoAa Attilove nnro— Ijuhnosti  in  DiJngiahaTiove prittaaeefl^fvostl
Prerana, kruta radest ga je bila omamtta, da so mu msjhne oči kar iarete od fwrti?ina. Obrisal si je z roko otno; kakor da hoće uMatifti njegov vanemirijivi izraz. In s lasto prepričervatoo malo-marnostjo, ki jo je kaai voctoo, kadar je b& pre-pri6an, <te tohko zahterva to, kar boce, je nadalje-val:
— Ce ste pravični, morate primati, da je bilo odvisno samo od vas, da bi bfla preteklost pozab-Ijena in da bi stonali roko v roks z na^nogoca&ejsi-mi izmed na«. V ta TMunmn bi vetu bAo zadastovalo pospesiti dobo sovjetsksga zmagosfaMrja. matama-tično nenogitaega amagosUvvja; ptiaeati mm tako moćno pomoč, kakor je bća pomoč T^mRiila Hawkstona.
Ta spomin mu je pognal Icri v gis/vo m v stoem narodu ječe se je udaril z bićem po gotenici svojega skornja:              .           •
—  Zapcdili ste me!  Obrnili ste proti nam moč, dano vam po zveed, ki amo jo ureaničlU mi, ki sem jo sMenil jaz, VdLslrin!
Posta 1 je medeno strupen:
—  Zdaj vas imam v peati. Od zadnjega moje»ga obiska, ko nasfee hoteli -prtiptea/ti vašemu rnožu na-men Jemega pisma ...
Ptosegia  mu  je v beaodo:
—  Pisana,   s  katarim  bi  bid  r>araili2dran,   a  vi   bi isneli proste retke. In kaj takega ste mogli priča-kovati ođ mene?
Vo^cin je zamiclđivo skamigoil  z  rameni:
—  Proste roke?  Saj  jih imam,  samo z drugimi soedlatvi in   to  je vse.  Zdaj  Isaaail  Hawksbone  ne samo da ne podpira opozicije, temveč jo ćelo pc4»-
Stasa si je poIoMa roko na srce:
—  Kaj ste dejali?
S trupenim glasom je Robert odgovoril:
—  Dejal sem. da tišti na katere site se ranuMTi, da bodo jedro Cang-So-Lanove armade, — saj dobro veste, tistiih tritisoč renegatov, bivših Častni-Ubov he&e armade ...
—  Kaj je z njimi?
—   Kar  pročitajte   tole,   pa   boste   videli,   —  je odgovori! Votekfcn.
In malomamo ji je pomolil v€^ namenoma raz-trgaffiih, v kcmceeijah iehajajočih aJigte&kih listov. Pračitat!a je >North China« in straiao je p««ble-dsla.
—  Orrjono! — je zajeoJjafla s pofjccvijočim j?ia-som.
Mžsleč, da se je 5^cr«šiia- se je Vol^kin  75ma^o* slavino zfurežaL Toda Stasa se je vzravnaia,
—  To je vaše deilo, b^j ne?
—   Ce  bi  malo  pami^H3,   —  je ox|govciril   zaai^-ijivo,   —  bd  sfpoosnali,   da  hi  »e  bOo   to   srodilo   že prej, 6e bi bilo v naših mooeh. Ne, to je iađclju&nn delo   sira   Hawfkstona,   to  se   je   zgotflilo   sajmo  ?& njegrovi voiji —   njegov donar je vse opravi i.
—  AH ne lažete? <3e je imel povod 2a to, da »ft je vsemu odrekeil, m imel vznoka za oaveto, rfasti paneza tako podlo.
Vofekm se je  iasrivajooe zasmejal in  si  Ttnž^aJ cigareto.
—  Kdo ve? — je deja!. Stamn glas je zađrhrteft:
—  Kaj si dbnoae&e trdlti?
—  Eh, nič, — je odgovorili in jmhnil obla^^k dima pod  strop,  —   samo   to,   da  je  raaburinv  mož zmožen vse^a,   če  ge iye^rr<v  tekm«c,   areŽeaa,   tnda nediskreteffi baha s svojo »rečo.
—  Ne razuman vas, — je dejala Staža \rsa abe-gana.
—  To je kao enost&vroo, saj že ves Sanrhaj ve, s kom ste bili ne fafletu. .. preoej dolgem ialetu na otoku na jezeru Ta-Hu.
—  Hoćete reci, da se je on bahal s tem?
—  Morda.
Na obrazu ae ji je poznata, da to domnevo <xU loJSno odkfeaa ja.
Un^Ojs Josip ^rtmmmt* ~ 9Ea »Narodno tlskamoc Fran Jccan —• Za upravo tn inaeratnl del Usta Oton cairtatof — VaL r TTJ***dj—i