UZ. flnilta. i imm, i tmt, i mu no. XLUI. IbIO. »Slovenski Narod" vdja: ▼ Ljubljani na dom dostavljen: , ćelo lcto..••••. K 24— I pol leta ••••».. 9 12*— I Strt leta . #~. .{. . • 6-aa mesec «•••••» 2*— I v upravni&tvu prejeman: c««P teto.......K 22-— pol leta .. # .... Hw četrt leta* . . ^. *. • * 550 na mesec .*•••» 9 1-9D Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vraća}o. Urednlćtro i KnafloTa olics ftt. 5 (v prititfju levo,) telefon M. M. lite|a vuk šut BVt6or IsvmmM —<•!!• %m prasalk*. Inscrati veljajo: peterostopna petit vrtta ia enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večj4h toaetdjah po dogovoru. UpravnJštvu naj se pošlljajo narofnine, reklamacije, tnseiati i. t Tonač je bil nedavno tukaj,-< je zelo počasi spregovorila. »Svetoval mi je tako, in mislila sem že govoriti s te-boi o tem.« * Ali res, mati?« Hči se je zres-nila in nič več ji ni bilo do smeha, ko je slišala govoriti mater. »Saj pravijo, da je fant pošten in priden. Ne hodi v krčme, kakor drugi fantje in ne ponočuje. Resen je in zmeraj pri delu. Zato sem mislila, da bi bilo tuđi za nas dobro, ako priđe k hiŠi moška moč.« Zdaj je Tilka molčala in ni našla besede. da bi jo spregovorila. »Tinač je dejal, da bo tako za vse najboljše. In on je moder in svet mož. Kaj pa ti misliš?« Hči še zmeraj ni našla besede in se je globoko zamislila. V srcu pa ji je vstajala grenka misel in Čuvstvo, kakor bi jo kdo nameraval težko okrasti. »Tako sem sklenila, da bi ga vzela, ako je božja volja tako. In Tonač pravi, da je.« Umolknila ie za tienotek in pogledala hčer. »Mislila sem tuđi na te, da bi se ti omožila. Pa sama vidiš, da si še premlada, in sami ne moreva biti. Ali ne?« Tilka bi bila najrajša zavpila, da ne, a ni mogla. Zato je zbežala, tekla na vrt in se skrila. V očeh je imela polno solz in po licu so tekle. Težko ji je bilo srce, in čuvstvo osa-melosti jo je vso prevzelo. * * »Hi - hi - hi,« se je prismejal Tonač v hišo. »Danes pa nisem sam, mati Bobnarica! Le poglej, fanta sem ti pripeljal, ki bo tvoj ženin in mož po božjih in človeških posta-vah.« Nekako plah je bil mladi ženin, ko je sedel s stricem za belo pogrnje-no inizo. in skoro ni upal pogledati v oči Bobnarici, ki je v zidani ruti, ki jo je imela okoli vrata, in v modrem široko nabranem krilu, sedela na stolu. »Le zmenita se, le zmenimo se, kako in kaj! Prav lepo se skupaj podasta! Bobnarica, tebi sicer ne bo treba kupiti let, nekaj bi jih še prav lahko oddala ženinu. No, pa to ni nič hudega! Pamet, to je najboljše, kdor s pametjo orje. dosti nažanje. Ali ni-mam prav, mati in nevesta Bobnarica?« »O, prav,« je odgovorila in se zagledala v mlađega ženina. Bil ji je všeč zdravi fant in dolgo ni obrnila oči od njega. »1, kje pa tičiš, Tilka? Prinesi vendar na mizo, kar sem pripravila!« Kmalu so se odprla vrata in vstopila je mlada punica. Bila je rde-ča kot rosna Češnja, njeno lice je ža-relo kot zamet in roža. V rokah je nesla skledo, zvrhano s pečenjem. Postavila jo je na mizo in hotela od-iti. Ali takrat je nenadoma oživel mladi ženin, ki je sedel tih in zamišljen za mizo. »Oh, ti si, ali nisi Tilka? Glej jo salamensko ptičico, kako si zra-sla!« Prijel jo je za roke in potegnil k sebi. »Sedi, ti pravim, sedi, boš kaj povedala!« Tilka je gorela in trepetala kot plamen nad žrjavico. Planila je in ušla iz hiše. In za njo je udaril ženin Tinče. Tako sta ostala za mizo sa* ma, pobožni romar in Bobnarica. Teklo je popoldne, a mladih dveh ni bilo nazaj in že so legale prve večerne sence, ko se odpro vrata, in Tinče se prismeje v hišo. In za njim stopi Tilka in se nasloni na vrata. »Mati Bobnarica,« pravi mladi fant, »ali mi daste svojo hčerko za ženo?« Obraz mu je sijal navduše-nja in oči so bile kot zvezde. »Mati, lepo vas prosim, dajte mi Tilko!« Ostrmela in onemela le mati Bobnarica, in ni vedela, ali naj se jezi nad fantom, ki se je prišel k nje} zenit, ali nad hčerjo, ki ji je vzela ženina. Vendar — hudega ni bilo. Zakaj še tisto jesen sta se peljala Tilka m Tinče v cerkev k poroki. Silno je bilo veselje na svatbi in v devetih va« seh naokolo ni bilo berača, ki bi se ne bil napil in najedel med dobrimi svati. In mati Bobnarica je plesala polko z ženinom, da se je delal ve« ter za njo, in je bila v obraz žareča kot zrela buča. Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 102 štev. Zborovania, sestanki in navadni dogovori se ne smejo vršiti brez znanja in odobrenja oblasti. Kdor se proti temu pregreŠi, se kaznu je z zaparom do 6 mesecev ali z globo do 2000 kron. Vsak inozemec mora imcti potni list. Tuđi domaćini in državljani Avstro - Ogrske morajo imeti, ako po* tujejo po deželi, posebno oblastveno dovoljenje. Vsakdo mora oblasti prijaviti vsakega svojega gosta in naj ic to tuđi najbližji sorodnik. Prijaviti je tuđi treba, ako ta gost odide, in točno označiti pot, po katcri misli kre* niti. Vsako orožje se mora izroditi oblasti v roku treh dni, ne glede na to, ali ima dotičnik orožni list ah ne. Uvajajo se vojna sodišča za vse zločine in prestopke, ki so naperjeni proti državi, vladarju ali javnemu miru in redu. Prisednlkl pri kazen-skih sodiščih se odpravljajo in državne in vojaške oblasti imajo pravico brez sodnega povelja odrejati hišne preiskave. Pisemska tajnost se odpravlja in so oblasti ne samo upravičene, marveč ćelo doline, da ustavijo vsako pismo ili poštljatev ter jo pregledalo. Takisto so podvrženi kontroli vsl telefonski razgovori in vse brzojavke. V časopisih in tiskovinah je pre-povedano pisati in razpravliati o raz-merah oborožene sile tako avstro-ogrske monarhije, kakor tuđi onih držav, ki so z njo v zvezi. Časopisi se smeio izdaiati samo od 12. opoldne do 9. zvečer. Ako je list zaplenjen. se ne sme druga izdaja označiti kot »druga izdaja po konfiskaciji«, takisto se ne sme pustiti bel prostor, marveč se mora prostor, kjer je bil konfisciran članek ali notica. izpolniti tako, da nihče ne opazi konfiskacije. Časopisi se morajo predložiti cenzuri 6 ur preje, predno fzldejo, neperijodične tiskovine pa 8 dnl preje. Časopisi in perijodične tiskovine, ki izhajajo v Avstriji ah* na Ogr-skem, so podvrzeni oblastvenemu pregledu, predno se izroče naročni-kom. Časopisi in tiskovine, ki izhajaio v Srbiji in Crni gor, so brezpogoj-no prepovedani. Prepovedani so ćelo prevodi iz teh Časopisov in naj si so ti prevodi napravljeni v Bosni in Hercegovini a!i v Avstro - Ogrski. Kakor avstro - ogrsko Časopisje, tako so tuđi inozemski listi podvrzeni oblastveni kontroli. Kdorkoli se pregreši proti kate-rikoli izmed citiranih točk, se kaznu-je z zaporom do 6 mesecev ali z globo do 2000 K. Izjemno stanje je očividno na-perjeno samo proti srbskemu življu v Bosni in Hercegovini, ker ni razpu-ščeno ali suspendirano niti eno hrva-ško. nemško ali madžarsko društvo. Če je tako postopanje pametno, dvo mimo. Zdi se, da so proglašene iz-jemne naredbe v Bosni po starem načelu >divide et impera- in da imajo glavni namen, poglobiti nasprotje med srbskim in hrvaškim elementom. Hrvaški element se navidezno protežira, da bi se ustvarila med Srbi mržnja proti Hrvatom kot prote-žejem nasilne vlade. Na drugi strani pa bi se naj tuđi med Hrvati ustva-rilo nerazpoloženje proti Srbom kot elementu, ki je državi nevaren in po-guben. Če se bo ta namen dosegel, je seveda drugo vprašanje. Prepričani smo, da se te nade ne bodo izpolnile, ker je namen pro-zoren. Zaključujemo z besedami »Srb-ske Riječi-, ki piše: »Čaši so resni in teški, zato se je treba ravnati po razsodbi hladne-ga razuma. Vse na svetu je minljivo, vse se spreminja. vse preide in tako bo prešlo tuđi izjemno stanje. Dotlej pa dušo vaše!« Med vojno in mirom. Odgođena konferenca. Londonska poslaniška konferenca se je zopet odgodila. To se zgodi, kakor znano vsakokrat, kadar so ve-leposlaniki v zadregi in ne vedo kaj hočejo. Ćastno se je resila Crna gora iz skadrske afere. Iz rok male Crne gore prejema velika Evropa Skader kot darilo, pa ne samo Skader. tuđi mir je dala Crna gora Evropi, če ve-leposlaniki in diplomati ne bodo zopet zmešali, kar je Crna gora razre-sila. Na Evropi je sedaj, da se ne pokaže bolj malenkostne in ozkosrčne, kakor mala državica ob Jadranskem morju. Sklep črnogorskega kronskega sveta predati Skader velesilam karakterizira cetinjsko uradno poroči-lo sledeče: Kriza zaradi zahteve velesil po predaji Skadra je sedaj rešena v smislu teh zahtev evropskih velesil. Cr- na gora Je ugodila te] zahtev! velesil samo pod pritiskom \m kmr i* uviđala, da ni možen odpor, ki bi dal Crni gori upame na ztnagovtt konac Zato sa )e crnogorski krootkl svat v zadnjem trenutku uklonU zahtavt velevlasti ter pradal Skadar. Ta sklep pa iz vira tud] iz obzira sa sptoiai evropski mir In v prvi vrsti iz obzira na zaveznike, katerim to grozila kriza zaradi Skadra zmanjsati uspehe njihovih zmag. Kralj ie prepričan, da je s tem prinesel svojemu narodu veliko žrtev, žrtev ki so jo zahtevale evropske velesile grozeć Črnl gori s poginom. Tragična je tisoda kralja Nfko-laja in ta tragika se izraza tuđi v njegovi brzojavki siru Edvardu Grevu. ki se glasi: Moja vlada ie v svoji noti z dne 30. aprila razložila vzroke svojega postopanja v vprašanju Skadra. To naše ravnanje je vodilo neomajno načelo pravičnosti. Se enkrat razglabam svojemu narodu svojo po zgodo-vini in vsled zavzetja mi pristoječo pravico. Moja čast in čast mojega naroda mi ne dovoliuieta, da bi se uklonil akciji poedine države. Zato polagam usodo Skadra v roke Evrope. In včeraj se je sestala konferenca veleposlanikov. Vse je pričako-valo važnih sklepov. Konferenca se je pričela, kakor poročajo iz Pariza, ob pol 3. popoldne. Pred konferenco pa je imel avstrijski veleposlanik grof Mensdorff razgovor z državnim tajnikom sirom Edvardom Greyem, tekom katerega je podal sledečo izjavo : Avstro - Oerska ima vsled ne-prestanega oJklanjanja Crne gore predati Skader od torka naprei proste roke. Če so merodajni krogi na Dunaju sklenili kako akcijo v Albaniji, bi dogodki v današnji konferenci ne mogli vplivati na ta sklep. Avstrl-ja zahtev a brezpogojno garantirano izjavo ter obenem predajo Skadra vojaškim od de Ikom velesil ter zahte-va, da zapuste crnogorske čete vse albanske pokrajine. Kar se tiče kom-penzacij, ki ji zahteva Crna gora, ni mogcče govoriti o teritorijalnih kompenzacijah, kar pa se tiče finan-cijalnih kompenzacij, je mogoce o tem govoriti še!e, ko bo Skader predan, crna gora s svojim obotavlja-njem ni mogla preprečiti izbruha anarhije, tako da stojimo pred slučajem, da bo morala podvzeti Avstrija tam akcijo, da napravi mir. Konferenca se je nato bavila z noto kralja Nikolaja glede predaje Skadra. Glavna naloga veleposlanikov v Londonu je sedaj, da sporoče besedilo crnogorske note svojim vladam. Ob 5. tn 30 minut je končala konferenca svoje posvetovanje in se odgodila do četrtka. Z deistvom, da je prepustila Crna gora odločitev o usodi Skadra velesilam, kar je vso Evropo prese-retilo, ?e rešeno najnevarnejše vpra-šanje ćele sedanje krize. Sedaj se prične kreg zaradi Albanije. V Albaniji vlada po soglas-nem zatrdilu avstrijskih in italijan-skih krogov prava anarhija. »Tribuna« piše, da ropajo in more vol ki Csad paše. Zlasti strašno pa gos r>-darijo iz Makedonije pregnani i u-zlimani. Velesile se boje, da bi t% o-gel stopiti Esad paša v zvezo z z-mail Kemalom, ki se mudi sedaj v Londonu, kar bi vzelo avstrijsko-italijanski akciji mnogo pomena. Položaj v Albaniji je baje popotnoma nevzdržljiv. Dočim prihajajo sedaj iz Skadra poročila, da vlada tam popolen red in mir in da je mesto tuđi zadostno založeno z živili, prihajajo iz Albanije dan na dan bolj vznemirljive vesti ter se poroča ćelo, da grozi tam lakota. In vendar hočejo velesile iz-ročiti Skader tej razdrapani in anarhični Albaniji in kakor v zasmeh Crni gori se trdi ćelo, da bo Skader glavno mesto te nikdar mirne Albanije. Kulturnemu delu Črnogorcev Skadra nišo privoščili, razdirajoče-mu delu Albancev pa bodo vrgli mesto tja kot dobrodošel plen. Srbe, ki so vzdržali v Albaniji red in mir, kar morajo sedaj vse velesile priznati, so šikanirali in podili iz Albanije, sedaj ko gre vse narobe pa vpijejo o anarhiji. Kdo je kriv? Samo zavist. In Albanijo sta si razdelila Avstrija in Italija v interesne sfere, — toda tuđi tu ni prave edinosti. Danes se govori o teh interesnih sferah tako, jutri drugače. Tako n. pr. pravi danes »Pali Mali Gazetta«, da sta se Italija in Avstrija zedinili, da spadata vilajeta Skader in Drač v avstrijsko, vilajeti Valona, Elbasan in Argiroka-stron pa v italijansko interesno sfero. Danes se govori o intervenciji v Albaniji, včeraj se je govorilo o raz-delitvi te obljubljene dežele in zopet drugod govore, da do kake ekspedicije sploh ne bo prišlo. Tuđi medna-rodno policiio bi poslale velesile v Albanijo, kakor se ie to zgodilo na Krati. Kaos v Albaniji in kaos v skle-pih in nazorih o prihodnosti Albani-ie! Države, ki bi edine mogle reliti ćelo albansko vpralaoje, pa ne smelo blizu. Komij je prestala Evropa eno krizo, že dere v drugo zaradi Albanije. In Se se bo morda posrečilo še topot za silo zakrpati mir Evrope, kdo jamči, da ne bo v kratkem zopet začelo pokati na vseh koncili in kra-jih? * Albanski problem sedaj razgreva vse diplomate. »Neue Preie Pressc« piše tozadevno, da se bo albansko vprašanje polagoma resilo. Avstrija in Italija irnata svoj program in sedaj se bo resilo vprašanje obmejitve Albanije in njene organizacije. Ali se bo sklenila oboro-žena intervencija, je odvisno od raznih okolnosti. Ce se izkažejo franco-ska poročila, glasom katerih naj bi imel Esad paša več kakor 40.000 mož, za resnična, bi mogla imeti intervencija tuđi vojni značaj. Isti list pa poroča tuđi, da predlaga tripelententa, ki se u pira vsaki samostojni akciji Avstrije in Italije, za Albanijo med na rodno policijo po vzorcu Krete. Govorilo se je, da hoče biti Esad paša albanski kralj pod tursko suverenitete TurČija izjavlja, da ne mara te suverenitete. Turski listi pra-vijo naravnost, da jih Albanija nič ne briga. Danes se zatrjuje, da se je vnel boj med Esad pašo in Djavid pašo. Včeraj se je govorilo, da se združita v Valoni in da hoceta pregnati provi-zorično vlado, s katero pa se baje Esad paša danes pogaja. Včeraj je bil Esad paša t. č. kralj Albanije, danes je samo general, ki ga iz Carigrada zmerjajo: »Sie General! Einsteigen!« Grške ladje bodo niorda pripeljale Esad pašo in Djavid pašo v Carigrad. Kdo bi tega ne verjel, ko smo vendar doživeli Še bolj neverjetne stvari! »Daily Telegraph« pa poroča o Esad paši, da je dobilo dunajsko zu-nanje ministrstvo pomirljive vesti. Esad paša je dospel v Tirano in je poslal od tam šefa svojega general-nega Štaba v Drač, da se oglasi pri konzulih in zaprosi z njih posredovanjem poveljnika blokadnega brodov-ja za dovoljenje, da srne svoje topove po morju spraviti iz Lesa v Drač, od koder bi jih nato odpeljal v Tirano. Esad paša je baje tuđi nedvomno izjavil, da bi se pokoril vsakemu vladarju, ki bi ga dala Evropa Albaniji in da hoče stopiti v dogovor tuđi s provizorično vlado v Valoni. Esad paša se je ćelo ponudil, da napravi z dovoljenjem velesil mir in red v se-verni Albaniji. In niti izključeno ni, da bodo velesile, če so te vesti res-nične, to ponudbo sprejele. Pravi kašperlteater pa bi bil, če bi Esad paša, ki se je pred par dnevi umak-nil iz Skadra, sedaj prišel zopet v Skader, — Albanec v imenu Evrope. Kakor rečeno, mogoče je vse. Med tem pa mirovno vprašanje ne mara in ne mara napredovati. Evropi se je strasno mudilo s Skadrom, Evropa je balkanskim zaveznikom pokazala zobe, ko so ti rekli, da se morajo posvetovati, sedaj, ko se naj posvetuje Evropa, pa je naenkrat časa v izobilju. Pripravljenost Bolgar-ske pri Ćataldži in Bulairu stane bol-garsko državo vetikanske vsote. Ali bo Evropa povrnila Bolgarski stro-ske, ki so «i vzrasli vsled po pol no ma nepotrebnega cincanja? Ali bo zaveznikom zaradi svoje lastne krivde priznala večjo vojno odškodnino? In če jo prizna iz tega naslova, kako priđe Turčiia do tega, da bi krvavela za grehe Evrope? Tuđi tu se je pokazalo, da je zavladal kaos povsod, kjer so se vtikali takozvani diplomati. Že pa se pojavljajo glasovi neza-dovoljnosti. Sofijski »Mir« piše: Poldrugi mesec je pretekel, od-kar so storile velesile, ki so se bavile z medijacijo med oberna strankama, prvi korak. Poldrugi mesec je pretekel od onega trenutka in mir še ni sklenjen. Ta neopravičljiva počas-nost bi mogla imeti za posledico, da uniči oni mir, ki ga Evropa tako zelo želi, bodisi, da se spopadeta obe so-vražni vojski, bodisi, da se pojavijo druge komplikacije na balkanskih tleh. Toda ne glede na te možnosti je treba tuđi računati z velikimi stroški za vzdrževanje vojske. Štajersko. Iz Zldanega mosta* (»Das Grtind ungssf es t der Stid-mark«. — Slovenski protestni shod.) V nedeljo, dne 4, majnika je hotelo par tukajšnjih nem-škutarjev prirediti veliko izzivalno slavnost ob priliki ustanovitve zidan- moške Sudmarkine podružnice. Toda dobili nišo nobenega primernega prostora in zadovojiti so se morali nazadnje z bejzlom vrlega svojega somišljenika Moserja. Tam se je zbralo popoldne nekaj hajiovcev iz ttrastnika. TrbovelJ, Laškega trga, Celja. Brcžic, da so ustanavljali za Zidani most, s katerega je bilo na zborovanju poleg železniških urad-nikov Harbicha in Baverja komaj par udeležencev, podružnico Siidmarke! Umetno se torej hoče ustvariti na Zidanem mostu narod-nostno zdražbariio, proti volji 99% domačinov se ustanavlja izzivalno nemško društvo! Zidanmoški Slovenci so odgovorili na izzivanje Nemcev z naravnost veličastnim shodom pri Juvančiču, ki ga je skli-cal izvrševalni odbor Narodne stranke in mu je predsedoval dež. posl. dr. V, K u k o v e c. V obšiniem, z največjim navdušenjem sprejetem govoru je govoril dr. Kukovec o ruvanju Siidmarke na Sp. Stajerju. Njeno delo moramo obsojati kot prijatelji ljudstva; Siidmarkini groši ši-rijo med obrtniki in kmeti on meji korupcijo, zavajajo jih k lahkoživ-stvu in zapravljanju tistih kron, ki so jih pravi Nemci, ne poznavajoč moralnih kvalitet spodnještajerskih renegatov, žrtvovali morda res v idealnem navdušenju in pobožni želji, da bodo z njimi uničili Slovence! Uspehi Siidmarkinega kolonizatorič-nega dela so majhni, dela se Ie mnogo več hujskarije, zdražbe in sovra-štva ter se ovira miren gospodarski in kulturni razvoj dežele. In s tega stališča protestiramo zelo odločno proti ruvanju Siidmarke, katerega podpira ćelo finančno ministrstvo! Govornik je na to razpravljal o raz-merah v občini Loki in je osobito obžaloval, da pripusti Hrvaška eskomptna banka uslužbencem v njeni cementni tovarni na Zidanem mostu delati nemškonacijonalno poii-tiko, ki je naperjena proti domaćemu slovenskemu prebivaistvu. Isto velja mutatis mutandis za Južno železnico. Na to se je dr. Kukovec bavil s seda-njim političnim položajem, z našo zu-nanjo politiko, s katero je v tesni zvezi sedanja gospodarska depresija. Pa tuđi v teh težkih Časih, je kon-čal govornik, ne smemo zgubiti po-guma in zaupanja v delo svojih rok in svojih glav, ki bo imelo uspeh, ako bo vstrajno in pošteno. Po an-gleškem pregovoru »Sam si mož« ne pričakujmo podpore od nikoder. temveč spolnjujmo svoje narodne in socijalne dolžnosti, bodimo vestni vsak pri svojem pokliču, pa ne bo stal za vedno trdno samo Zidani most ali slovenski Štajer! Sledilo je gromko odobravanje več sto zboro-valcev. Govorila sta tuđi o napadal-nem delu nemških »obrambnih« dru-štev urednik Janko Lešnicar in pravnik Rad ej; prvi se je bavil zlasti s krivicami, ki se gode slovenskim uradnikom in uslužbencem Južne železnice. Govorila sta še k dnevnemu redu narodni delavec B e v c iz Hrastnika in socijalist U m e k iz Zidanega mosta. Vrlo Bralno društvo na Dolu je poslalo svoje pevce, da so z narodnimi pes-mimi lepšali večer; večje družbe so prišle tuđi iz Radeč in Hrastnika in veliko pripomogle k Iepi manifestaciji zidanmoških Slovencev. Iz Celja in drugod so si naročili Nemci orož-nike, da so jih spremili od Moserja na kolodvor. Junaki so imeli očividno slabo vest, da bi jim Slovenci znane barabije iz Brežic, Hrastnika in Celja z obrestmi vrnili. Pa tem ni hodi-Io na misel, da bi se pretepali in so se korajžnim Nemcem Ie smejali, ko so »zapeli« v odhajajočem vlaku vahtarico. Na Zidanem mostu bo treba sedaj pred vsem gledati, da se pri ponovnih obeinskih volitvah izrine iz odbora tistih par vsiljivih nemšku-tarjev in da se pod okriljem mlade C M. podružnice razvije živo narodno družabno življenje. Iz Celja. Odvetniški izpit je na-pravil odv. kandidat dr. E. Kalan v soboto, dne 3. maja v Gradcu. Iz Celja. P o r o č i I se je včeraj, dne 4. maja v Ljubljani g. Fr. Furlan, knjigovodja Zvezne tiskarne, z gdč. Marijo Utlerovo iz Vršovic pri Pra-gi. — Tu se je pa poročil g. Adolf Rode, strojevodja Zvezne tiskarne in posestnik v Celjski okolici z gdč. Agato Gaberc. Obema paroma mnogo sreče! Iz Celja. V soboto ste tukajšnji Schulvereinovi podružnici priredili po mestu cvetlični dan. Obiranje Nemcev nas nič ne briga, na mestu pa ni, da nadlegujejo ob takih prili-kah prodajalke uradnike po uradih in kmečkih ljudi s pretvezo, da gre za —uboge otroke. Ali jih je sram povedati, da gre za Schulverein? Tako zapeljevanje nevednih ljudi ni dostojno in tuđi ne posebno »nobl«. Iz Celja. 2enska podružnica C. M. D. je priredila v soboto zvečer društveni sestanek »pri zvezdi«. Predaval je na njem tajnik Zadružne Zveze g. Miloš S t i b I e r o predmetu »Štajerski Slovenci in Jugoslo-vanstvo«. V krasno zaokroženem predavanju je govornik očrtal odjeke Vrazovega ilirizma na Sp. Štajer-skern, idejo zjedinjene Slovenije in neoilirizem, kakor se je pojavljalv70. Ietih in je bilo o njem v »Slov. Nar.« veliko govora — in neoilirizem v današnjih dnevih. Govornik je svaril pred praznimi političnimi sanjami glede političnega združenja vseh Ju-goslovanov in priporočal podrobno politično - izobraževalno, gospodarsko in kulturno delo med narodom, da ga notranje okrepimo in ojačimo. Zdravemu in omikanemu narodu ni treba za njegov obstanek nobene pomoči od zunaj. Ako pa že mislimo na trijalistični ustroj monarhije, je narodno očišćenje Koroške in Južne Štajerske nujna potreba, kajti na to, da bi te kraje kakršnikoli novi teritorijalni politični tvorbi žrtvovali, ne smemo niti misliti. In tuđi v to smer nas edino vodi prej navedena pot. Občinstva je bilo za razmeroma maj-hen lokal zbranega veliko preveč; bili so med drugim navzoči dež. posl. dr. Kukovec, predsednik moške podružnice C. M. D. dr. B o ž i Č in član glavnega vodstva C. M. D. dr. Koderman. Kriza v štajerski zdravniški zbornici. Tajništvo štajerske zdrav-niške zbornice naznanja, da so njeni elani in namestniki sklenili na red-nem občnem zboru dne 30. aprila odložiti svoje mandate. Ta nenavad-ni sklep so povzročile odločbe c. kr. Štajerske namestnije, ki so take, da so se člani zbornice prepričali, da ne morejo interesov štajerskih zdravni-kov dalje pri namestniji zastopati. Gre za neke formalne pogreške pri namestniji, katere pa smatra zbornica za šikane, dalje da se namestnija ni ozirala na izjavo zdravniške zbornice glede neke lekarniške in zobo-tehniške koncesije. — Poizvedeli smo v zdravniških krogih, da gre tu za lekarniško koncesijo v Trbov-Ijah in za zobotehniško koncesijo ne-kemu Koppeju v Celju, kateri je namestnija proti volji zdravniške zbornice podelila. Korošho. Sarnomor vojaka 17. pešpolka* V »\Vaisenhaus - Kaserne« se je ustrelil prostak 8. stotnije pešpolka 17. Ignac T o m š i Č , doma iz Ribni-ce na Kranjskem. Izvršil je sarnomor iz strahu pred kaznijo. Vlom v tobakarno. V ponede-ljek zvečer je vlomil neznan tat v tobakarno Jollv v Volšperku. Odne-sel je 56 K denarja in skoro vso za-logo boljših cigaret. Cigare, tobak, razglednice i. dr. je pustil tat pri miru. Nepreviden avtomobillst. To-vorni avtomobil pivovarne Fischer v Beljaku, šofer Leopold Dobai, je povzročil včeraj v okolici beljaški veliko škodo. Dohitel je na ograjeni cesti enovprežni voz, na katerem je sedela posestnikova hči Friderika Rakovič. Kljub temu, da je voznica dajala znamenja šoferju, da naj avtomobil ustavi, je ta peljal naprej. Konj se je prestrašil, skočil je čez plot, pri tem pa se je nataknil na oster kol, ki se mu je zaril globoko v prsa. Konj bo bržkotne poginil. Dekle se ni poškodovalo. Škodo cenijo na 1000 K. Kite — za ijubezen. Ivan Weich-selbaum v Rangensdoriu se je silno zaljubil v Marijo Reiter. Reiter pa ga ni mogla trpeti, zato jo je Weich-selbaum napadel za nekim plotom. Hotel jo je posiliti, toda ker to ni šio, ji je porezal za spomin 25 cm dolge kosate kite. Pri ti operaciji jo je pre-cej poškodoval; odpeljali so jo v bo!-nišnico, Weichselbaum pa je Šel s kitami na sodišče. Primorsko. Iz politične službe. Policijski kanelist Spazzapan v Trstu je premeščen v Gorico k okrajnemu glavarstvu. Samoraor vojaka. V Gorici se je ustrelil inianterist 47. pešpolka Alojz Rankovič. Vzrok samomora še ni znan. Vojaška kolesarska dirka po go-riškera Krasu. Vojaška kolesarska kompanija v Korminu je priredila v nedeljo kolesarsko dirko po gori-škem Krasu. Proga je znašala 140 kilometrov in sicer Gorica - Kormin-Zagrad - Tržič - Sežana - Vipava -Ajdovščina - Gorica. Dirkalo Je 40 dirkačev. Prvo darilo je dobil Franc Gregl 20, lovskega bataljona, ki je prevozil progo v 4 urah 50 min, in 52 sekundah. LaškI žurnalisti. Včeral se je vrSil v Trstu ustanovni občni zbor »Zveze laških žurnalistov v Trstu«. Smrt neznanca na cesti. Dognali so. da je dotičnik, katerega so na- -"Šmaif&iiktktea^i&k mm ^1-riirf-iii.ri. 102. štev. SLOVENSKI NXROD. stran ar. sli predvčerajšnjem v ulici Ruggero Manna v Trstu mrtvega, 641etni za-sebnik R. Skerlj iz Trsta. V Lloydovetn arsenalu se je po- nesrečil zidar Franc K o v i č. Padel je i odra in si pretresel možgane. Ođpeljali so ga smrtno ranjenega v HoLnišnico. Volak zblaznel. V Trstu je zblaz-ne! 231etni prostak 97. pešpolka Fri-derik Valentinčič. Padel je v zmede-nosti z nabrežja Carciotti v morje, tieki pilot ga je rešil, nakar so ga odbijali v bolnišnico. Valentinčičev oddelek je nastanjen v Bazovici. Urari je v tržaški bolnišnici 24-letni Mihael Kozina iz Beke pri Klancu, vri naprednjak in ustanovitelj "evskega društva »Lilija«. N. v rn. P-r Aretiran mornariŠki častntk. pri- jaieli nedoletnih deklet. V ulici Torre nmnca v Trstu so opažali, da hodi večkrat neka babnica, ki je vedno vodila s sabo kako mlado dekle, ve-crnoma šolarice. Ljudje so postali iia to pozorni, opozoriena je bila policija, ki je končno dognala, da dova-:a dotična babura mlada dekleta c. Ki. mornar i škemu poročniku Karlu Jrrku. Deklice so bile večinoma učenke nemške sole v ulici Fontana, stare od 12—15 let. Mož je uganjai s temi otroci različne nesramnosti, da-?al jim je pa zato sladščice in sem :er tja kako krono. Pri enem dekletu, ki se ni staro 15 let, so vidne že po-5?edice teh obiskov. Karla Jirka so aretrrali. mož je krivdo deloma pri-inal. Kakor izvemo je Karl Jirk uga-?ial podobne svinjarije že v Pulju in e bil zaradi tega premeščen — v Trst Podlo maščevanie. Posestniku 5 monu Sambrisu v okolici Poreča >o podli zlobneži porezali v vinogradu več vrst vinskih trt. Škoda znaša 2Č00 K. Medvedov nagrobnih. Tretje leto že poteka, odkar nam 'e zasul prerani grob pesnika Antona Medveda. In se danes ni na nje-zovi gomili na pokopališču v Kam-nku nagrobnika. Sam ni zapustil niti toliko, da bi se bili povsem pokrili pogrebni troski. Toda zapustil je sbvenskemu narodu toliko sadov svoje duševne izvirne sile kot pes-nik, da je naša dolžnost, poskrbeti mu dostojen, dasi skromen nagrob-niiL Zaradi tega so sklenili njegovi spodaj podpisani intimni prijatelji, da se združijo v odbor in naprosijo pri-spevkov za njegov spomenik. Da bi ra spomenik ne bil neokusno in jmetniško brezvredno delo, zato se ie poveril nacrt kiparju g. proiesor-iu Peruzziju v Splitu. Ta je zasnoval jako urnesten klasično resen nagrob-nik, kakor je poezija pok. Medve-:a. Spomenik predstavlja sarkofag iz sivega kraškega marmorja, v ka-terem je vdelan relief iz belega kam-na. Na reliefu je Orfej v spremstvu jveh geniiev in pastirček - pevec s rnščalko, iz srede reliefa se pa dviga antični dobri pastir in Kristov mono-gram. V dnu spomenika, nad grobo-vo glavo, je lira. Skozi potrgane strune se zvija kaca. Ob straneh sto-!ita na podstavkih dve kameniti žrnvi, iz katerih kipita kot zelen nkvir ob spomeniku dve cipresi. Po :em površnem opisu lahko vsak spozna, da bo spomenik sam res nekaj ■zvirnega in umetniškega, morda -rvi takega značaja na naših poko-"ališčih. Delo samo po nacrtu in mavčnem odlivku Peruzzijem izvrši ^odobar g. Pavlin v Radovljici. Podpisani odbor vabi slavno ■ činstvo, da drage volje prispeva s kromnimi darovi za spomenik, da rireja ob prijateljskih in društvenih večerih male zbirke v krogu onih, ki ^o pokojnika poznali osebno ali ga vsaj uživali po njegovih delih. Pripo-ročamo to prošnjo raznim denarnim zavodom, občinam, posebno župni-;am, kjer je služboval pokojnik, in njegovim tovarišem - duhovnikom. Vsi prispevki naj se izvolijo pošiljati dborovemu blagajniku g. Urbanu /lupancu, Ljubljana, Križevniška ulica št. 8. V Ljubljani, 1. aprila 1913. Odbor za zgraditev Medvedovega spomenika: URBAN ZUPANEC, blagajnik. ANDREJ KALAN, načelnik. FR. S. FINŽGAR, tajnik. Dnevne vesti. + Pogreto zelje. Pod tetn naslovom razstavili so klerikalci svojo velikansko vnemo za slovensko narodnost, ter razstavili tuđi svoje dol-%e jezike, s katerimi so že toliko pripomogli, da se ni širila nemška po- sest na Kranjskem. Aranžar te raz-stave, gospod Štefe pa obenem udri-ha po gospodi na ljubljanskem mest-nem magistratu, ki uvaja na mestni magistrat dvojezičnost, in se kljub vsemu narodnemu ogorčenju mirno in tiho pokori samo nemškim dopisom nemških uradnikov! Tukaj bi človek menil, da je ponos »Slovenca« čisto od več, ker dvojezičnost na ljubljanskem magistratu dobila je svojo glavno korenino v proporcionalnosti, katero je ravno Štefe z veliko navdusenostjo zagovarjal. Kar pa se mestnega magistrata tiče, se ondi pod sedanjim županom uraduje po obstojecih predpisih, ki so obse-ženi v sedaj veljavnem opravilnem redu mestnega magistrata ljubljan-skega. In sicer pred vsem v §§ 6. in 7. Strogo po teh doiočilih se uraduje na magistratu, ker je župan vezan na obstoječe veljavne predpise! V koli-kor pa se tiče samonemških dopisov, cesarskih uradov, je magistrat dosti na slabšem od deželnega odbora. Teh nemških dopisov nišo odpravili prejšnji župani, tuđi sedanji jih ne more, kakor jih ne more deželni odbor. Do pike tako se dopisuje seda-njemu županstvu, kakor se je prejš-njim. in kakor se dopisuje tuđi de-želnemu odboru. Ta naj te dopise od-pravi, potem pa naj naznani dotično uspešno sredstvo, in mestni magistrat se ga brez dvojbe posluži! Do-kler se pa deželni odbor »kljub vsemu narodnemu ogorčenju mirno in tiho pokori samonemškim dopisom nemških uradnikov« — naj »Slove-nec- raje molči! -r Nad slovensko časopisje so se spravili tišti ljudje, ki so svoj čas v ljubljanski kazini s cesarjevo po-dobo tako ravnali, da bi bili zaslužili par mesecev kriminala. Neprestano kličejo državne pravdnike, kakor bi ti gospodje se ne storili dovolj. Nas puščatopočetje popolnoma hladno in ne doseže niti našega zaničeva-nja. Tišti, ki so časih s cesarjevo po-dobo tako delali. da so samo vsled velikodušne molčečnosti političnih nasprotnikov utekli nesreći, zdaj bi pa radi iz avstrijskega patrijotizma kovali politični kapital, lahko o nas pišejo kar jim drago. Zapomnijo naj si pa eno: vse na svetu se preminja in star pregovor pravi: >danes meni, jutri tebi . Se borno se videli, s temi Ijudmi. -h Eiektrarna na Ljublianici. Že nekaj tednov je tega, kar se je vršila komisijonalna obravnava zaradi elektrarne na Ljubljanici. Zdaj sele je prikašljal »Slovenec<- in je priob-čil poročilo, ki ga je za omenjeno obravnavo sestavil strokovnjak deželnega odbora stavbni svetnik Gail-hoier. Ker je odločitev glede centrale v rokah vlade, se pač ne izplača, da bi se bavili s tem Gailhoferjevim operatom. Tište, ki se za stvar posebno zanimajo, opozarjamo pa na naše obširno in vseskoz objektivno poročilo o komisijonalni obravnavi sami. Spoznali bodo. da so mestno občino zastopajoči strokovnjaki Gail-hoferjevo poročilo, ne samo ovrgli, nego so njegove splošnosti znanstveno tako raztrgali, da se je gospod Gailhofer vsem poslušalcem kar smiiil, zlasti ker se je vedelo, da je svetnik Gailbofer le za svetnika Ser-neca nesel svojo kožo na se lenj. Čemu je Slovenec« to uboštve zdaj objavil, je res neumljivo. -r »Lepi uspehi«. Kle kalci imajo svojo >obrambno orgai :aci-jo, imenovano -Slovenska Straža-. Zanjo delajo veliko reklamo, prav amerikansko reklamo in pri znani klerikalni radodarnosti tuđi nič ne dvomimo, da naberejo vsako leto izdatne zneske. Zdaj apelirajo novič na svoje pristaše, češ, da rabijo se več sredstev in da naj pristaši podvoje svojo radodarnost. V vznod-budo pa navajajo, da doseza »Slov. Straža« lepe uspehe. Kaj pa, če bi klerikalci enkrat javnosti te uspehe pokazali, če bi enkrat povedali v čem obstoji uspešno delovanje »Slov. Straže^? Vsakdo bo rad priznal, da jim to ne more škodovati, nego samo koristiti ne le pri klerikalcih. nego tuđi pri naprednjakih* Ciril-Metodo-va družba pokaže vse tako lepo in jasno, da je veselje, zakaj bi tako ne delala »Slov. Straža-? -r Dobra beseda. Vlada neče sklicati državnega zbora. To stanje je neki poslanec karakteriziral z dobrim dovtipom: >Wir haben ge-genwartig den Absolutismus, gemil-dert durch Diatenzahlung. < 4- Imenovanje pri mornarnlci. Naš rojak g. Vincenc Leskovec je bil pri c. in kr. mornarnici imenovan za obratovodja I. razreda. — Gledališka prireditev na korist »Domovine«. V soboto zvečer in snoči so priredili diletantje v gledali-šču na korist »Domovine« dva večera z velezanimivim sporedom. V soboto je bilo gledališče polno rodo-Ijubnega občinstva, včeraj pa ni bil poset prav nič zadovoljiv, dasi smo prepričani, da bi tuđi to pot zanimiva in kar je glavno, eminentno človeko- -ljubna in narodna prireditev lahko 1 privabila v gledališče toliko občinstva, da bi ne bilo niti dovolj prostora. Toda krivda ni tu toliko na ob-činstvu, kakor najbrže na pomanjk-ljivem aranžmaju, saj ljudje niti prav vedeli nišo, da-li se prireditev v res-nici ponovi včeraj ali kak drugi dan. Vprihodnje bo treba skrbeti torej tuđi za to. — Prireditev sama zasluži vso pohvalo in priznanje. Spored je bil skrbno in okusno izbran. Na uvodnem mestu je bila Ijubka živa slika, ilustracija Oton Zupančičeve nežne, poezije polne pesemce »Čez noč«, ki jo je z zares umetniškim okusom aranžiral akad. slikar gosp. Iv. V a v p o t i ć. Ljubka dekletca in dečki so predstavljali pestre cvetke, metuljčke, ki jih vzbuja iz spanja iu-tranja rosica in spomladanske sapi-ce, ki so bile ševe tuđi poosebljene. Recitirala je pesem pravilno^ in s finim razumevanjem gdčna. Seuni-g o v a, spomlad in spomladanske sa-pice pa sta odlično poosebljevali gdč. Kokaljeva in Kochova. Živa slika je vzbujala splošno zanimanje in nedeljeno priznanje. — Hol-landerjeva opereta »Prva ljubezen« je bila odlično vprizorjena in je prišla do popolne veljave, ker so bile vse pevke in pevci na svojem mestu. Med vsemi zasluži palmo prvenstva gospodična Pipca T a v č a r j e v a, ki je s svojim prikupljivim, zvonkim glasom, s svojim dovršenim petjem in s svojo živahno igro napravljala vtisk rutinirane igralke in umetniško izvežbane pevke. Za njo najboljši je bil zlasti v igri g. A c c e 11 o, a tuđi Rg. Mirku F r a n k e t u in VI. Stamcarju gre vse priznanje. Prav dobra tako v igri in petju je bila gdčna. Maličeva kot lastnica dekliškega penzijonata. Da pa je opereta v vsakem oziru uspela, pa je nemala zasluga gospic, ki so sodelovale v zboru ter s svojim ubranim petjem in živahnim nastopom mnogo pripomogle h koncernu lepemu uspehu. Pri opereti in ostalih točkah je sodeio-val orkester »Sokola 1.« pod spretnim vodstvom svojega kapelnika g. I. Počivalnika. Orkester je bil vseskozi prav dober, da bi pač nihče ne mislil, da ima pred sabo zgol dile-tante. — Burka »Ukročen lev« ni bogsigavedi kako duhovita, toda zabavna je, zlasti ako se igralci poglo-bijo v svoje vloge in jih podado z življensko neprisiljenostjo. In naši igralci so se pošteno potrudili, da nam podado burkc>, kakor bi jo podali rutinirani igralci. Prav odlična v svoji vlogi, tako v igralskem kakor pevskem oziru je bila gdčna. Ivanka Hrastova, ki vobče kaže nemal gledališki talent. Gosp. Accetto je bil kot nosljajoč lajtnat izboren, prav dobri pa so tuđi bili gg. Franke, dr. G o s a k in dr. L a h. Režija je bila v spretnih rokah g.Povheta. — Vobče se mora priznati, da je prireditev prav lepo uspela, a lahko bi še bolje, ako bi se posvetilo večjo pozornost aranžmanu. Pa to je končno malenkost, na katero pa se bo pri-hodnjič prav gotovo tuđi pazilo. To je bil začetek in vsak začetek je težak. —Umrla je danes po dolgi in tež-ki bolezni vdova rajnkega notarja v Sevnici gospa Helena Veršec, blaga in ljubezniva gospa in vzorna mati. Bodi ji ohranjen prijazen spo- min! — Šahovski mojster Rudolt Spielinann v Ljubljani. V četrtek dne 8. t. m. ob pol 9. zvečer priredi šahovski mojster Rudolf Spielmann v kavarni pri »Slonu« javno simultan-sko produkcijo, pri kateri bo igral s poljubnim številom nasprotnikov. Mladi monakovski mojster spada med največje napadalce sedanjosti ter se odlikujejo njegove partije s čudovito finimi komhinacijami. Na vseli mednarodnih šahovskih turnir-jili je vedno med prvimi zmagovalci. 1. 1912 pa je dosegel v Opatiji ćelo 1. darilo. Da spoznamo mojstra tuđi v Ljubljani in da se povzdigne tukajš-nje šahovsko življenje, je »Ljubljanski šahovski klub« pridobil mojstra za simultansko produkcijo, katera obeta biti zelo zanimiva. V pokritje stroškov, ki so s tem klubu nastali, se je določil za nečlane prispevek po 50 v. Ker razpolaga kavama pri »Slonu« le z omejenim številom šahovskih desk, prosimo igralce, da šahovske deske po možnosti seboj prinesejo. Vsi prijatelji šaha se vljudno vnbijo k udeležbi. — Operni pevec gosp. Josip Križaj, dosedanji član slovenske opere v Ljubljani, je angažiran kot prvi basist na zagrebškem gledališču. — Poročil se je danes gosp. Fran Bučar, asistent Južne železnice, z gospodično Anico Westerjevo, učiteljico. Bilo srečno! — Posebni vlak ob nedeljah in praznikih na gorenjski progi. Dežel-na zveza za tujski promet nam po-rnča, da je ravnateljstvo državnih železnic v Trstu ugodilo njenemu predlogu in bode s prvim junijem upeljalo vsako nedeljo in vsak praznik posebni vlak, ki bode odhajal ob pol 2. popoldne iz Ljubljane in vozi! do Jesenic. Za izletnike bo ta vlak res jako dobrodošel, ker je mogoče narediti večje popoldanske izlete na Gorenjsko. — Ustanova za dva revna bolna inornarja. Na magistratu je nabit razglas podadmiral Bernard baron U'iillerstorf-Urbairove ustanove za dva revna bolna mornarja vojne mornarice za leto 1913. Vsako mesto znaša 140 K. Več je razvidno iz raz-nisa. Clani slov. dež. gledališča iz Ljubljane gostujejo na binkoštne praznike, dne 11. in 12. mainika v Novem mestu v dvorani Narodne čitanice in sicer: Na binkoštno nedeljo velezanimivo dramo »Nepošteni« in na binkoštni ponedeljek velezabavno burko »Gospod senator«. Začetek obeh predstav bo točno ob pol 9. zvečer. Za mnogobrojni obisk vabi vljudno Narodna čitalnica v Novem mestu. Umri je v Boštanju ob Savi na Dolenjskem posestnik gosp. Anton Planine dne 4. maja ob pol 8. zvečer. Bil je vri, značajen, napreden mož. Pogreb je bil danes. Bodi mu zemljica lahka! Blažena nemščina. Čujte in str-mite. Mengeška poštna uprava ima nov, jako lep poštni voz. Namenjen je prevažanju ljudi od postaje v Jar-šah do trga Mengeš. Znotraj v vozu je z velikimi črkami vrezano zgoraj: »Vožnja za osebo 30 v«, spodaj pa: >Cum fahren fir eine person 30 Hl.« Ko bi bil tak napis v kakšnem pred-pustnem vozu, bi človek rekel, da je neslana šala, če pa se sprejme v ra-bo s takim napisom voz, ki je izro-čen javnemu prometu, je to res zani-krnost in skandal za trg Mengeš, ki ima petrazredno solo. Kritizirajo se naslovi na kartah in pismih in se spakujejo s kakšno »frejlajn« (kar v resnici ni prav od slov. neveščega ljudstva) v javnem vozu se pa ta »nemščina<' pusti. V Mengšu je precej industrije in priđe mnogo potnikov in tujcev. Naj se li zgledujejo nad tem še v naprej? Ce je gotovim Iju-dem na tem, da bi tujci mislili, da je »terg Mengiš« tako daleč zadaj z nemščino, naj tuđi te nemške spake s kakšno desko zabijeio in naj puste samo slovenski napis. Voz se sedaj 6—8 tednov rabi. Zakaj osebe, ki so tako blizu tam okrog tega poštnega voza in le preveč povzdigujejo pravilno nemščino. ne ukrenejo, da se to čim preie odstrani. Morda pa še tega opazili nišo. ko se morajo za toliko drugega brigati in toliko »skoz vzeti«. Iz Mavčič. Koncem aprila t. 1. vršila se je javna dražba zaradi od-daje zgradbe tako potrebne nove dvorazredne ljudske sole. Zgradbo tega noslopja prevzela je za okroglih 41.000 K stavbna tvrdka A. & V. Accetto iz Ljubljane. Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 6., sredo 7. in četrtek S. maja 1913: 1. Regata v Singapore. (Športni film.) 2. Bratje Vevsen. (Varietetni film.) 3. 2urnal Pathe. (Najnovejša kinemat. poročila: Šport, moda. literatura.) Crna grofica. (Kolorirana senzacijska drama v 2 delih z Mile Robinne. najlepšo ženo Fran-cije v glavni vlogi.) 5. Podaljšljiva miza. (Kom.) Samo popoldne in pri zadnji večerni predstavi. 6. Modras. (Znanstveno.) Samo popoldne in pri zadnji večerni predstavi. 7. Moric kot prodajalec koštanja. (Komična učinkovitost s Princem.) Samo popoldne in pri zadnji večerni predstavi. 8. Gospod ravnatelj. (Krasna ve-seloigra v dveh delih s Princem v glavni vlogi.) Samo zvečer. V soboto Križev fant<. Najboljša senzacijska drama tega leta. Pozor! Prihod-nji teden otvoritev vrta. Igralo se bode tuđi pri dnevni luči. Novost! Kino Metropol v dež. gledališču. Spored predstav v torek, dne 6. in sredo, dne 7. maja: 1. V deželi da-teljnov, Belodel Djerid. (Naravni posnetek.) 2. Čudovita steklenicica za duhanje. (Drama.) 3. Avguštin med Indijanci. (Jako zabavna burka^ 4. Eksotične ribe. (Naravni posnetek. Kolorirano.) 5. Film o kraljici Lujizi. II. del. Vojnozgodovinske slike iz Napoleonove dobe. (1806 do 1807.) Naslovno vlogo igra gdč. Hana Arnstadt s kraljevega gledališča v Berolinu. Friderik Viljem III. izde-la z ministri ultimatum Napoleonu. — Napoleon zavrne ultimatum. — Ruski car Aleksander I. zaobljubi pruskemu kralju zvestobo. — Juna-ška smrt pruskega princa Louisa Ferdinanda pri Saalfeldu. — Prizori iz bitk pri Jeni in Auerstadtu (1806). (Napoleon pred bitko. Naskok fran-coske kavalerije na pruske grenadir-je. Francoska artilerija obkoli bojno polje. Prusi pri Jeni in Auerstadtu strahovito poraženi.) — Napoleon na čelu svojega generalnega štaba. — Beg kraljice Lujize v Memel. — Kraljica odlikuje huzarskega poroc-nika Helhviga, ki je rešil S000 ujetni-I kov na transportu. — Pred novo bit- ko. — Naskok pruske infanterije pri Eylau 8. febr. 1807. 6. Končno ven-dar sam. (Veseloigra.) Igrajo gospod Leriche, gospod Vinot, gospa Jeanne-Marija Laurent in gdč. Suzana Grandais. Predstave se vrše ob pol 7. in ob pol 9. zvečer. V četrtek, dne 8. maja ob 5. popoldne velika rnladin-ska predstava z izbranim novim sporedom; večerne predstave ob pol 7: in pol 9. zvečer. PriČetek delovanja državne policije v okolici. Z današnjim dnem je začel policijski aparat funkcijoniratt tuđi na Viču, v Šiski in v Mostah. Vse tozadevne agende sedaj tamošnjim orožniškim postajam odpadejo ter jih prevzame c. kr, državna policija. Nezavesten se je včeraj popoldne zgrudil v Lattermannovem dre-voredu učitelj Ivan Stegovec iz Višnjegore, rodom iz Lokavca na Primorskem. Prepeljali so ga z re-šilnim vozom v deželno bolnišnico. S trga. Danes so dospele na trg prve letošnje češnje, katere so otroci, ki so spremljali svoje mamice, tako poželjivo pogledovali, da se nišo mogle zadrževati, da bi jih jim ne bile privoščile par komadov. Bile so pa drage. 1 kg je veljal 1 K 60 v, tri češnjice pa 2 v. Društvena naznanila. Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prihodnje mesečno zborova-nje se bo vršilo v četrtek, dne 15. maja t. 1. ob pol 8. zvečer v posebni sobi hotela »Union«. Zahvala. Podpisani odbor N. S. Z. in Z. J. 2. je v prijetnem položaju, izreci iskreno zahvalo vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli k lepemu uspehu shoda in veselice dne 1. maja t. 1. v »Narodnem domu<. Posebno zahvalo izrekamo slovenskemu na-prednerau časopisju, ki je dalo svoje predale drage volje na razpolago, govornikom gg. drž. poslancu dr. Vlad. Ravniharju, dež. poslancu Ad. Ribni-karju in občinskem svetniku R. Pu-stosletnšku, ki so s svojimi krasnimi govori pripomogli k popolnemu uspehu, dalje vsem cenj. darovalcem krasnih dobitkov, gospicam prodajial-kam za njih požrtvovalno razpeča-vanje, kakor tuđi vsem v igri sodelu-jočim damam in gospodom. — Izrekamo to našo zahvalo v nadi, da i v bodoče drage volje storite isto v korist našemu narodnemu delavstvu! — Z delom do zmage! -- Združeni odbor N. S. Z. sn Zveze iugoslov. že-lezičarjev. Odbor N. S. Z. ima jutri, v sredo, 7. t. in. ob 8. uri zvečer svojo redno sejo v društvenih prostorih. Ker so na dnevnem redu izredno važne točke, prosimo vse tovariše, da se seje točno in polnoštevilno udeleže. Izpred sodišča. ♦ Češki izgredi pred kasacijskim so-diščem. Kakor smo že poročali, so se vršile v Pardubicah povodom odhoda reservistov tamošnjega dragonskega polka na gališko mejo — bilo je to 2S. novembra 1. 1. velike demonstracije. Množica je spremljala reserviste na kolodvor in glasno demonstrirala. Na kolodvoru je grozila demonstra-čija postati nevarna. V silni gneči je skočil neki Zahradka na stopnico železniškega voza, pozival je množi-co. naj utihne, češ, da hoče govoriti. Toda Zahradko so potegnili s stopni-ce, nastal je velik tumult in dragonci so potegnili orožje in množico raz-gnali. — V Pragi so Zahradko areti-rali, Zahradka je bil obložen hudo-delstva javnega nasilstva in obsojen na dve leti težke ječe. Zahradka se je pritožil na kasacijsko sodišče, ki pa je v soboto njegovo ničnostno pritož-bo zavrnilo kot neutemelino. V tajni seji je razpravljal nato senat o od-meri kazni. * Kdo je neomadeževan? Bivši poštni uradnik Vincenc K. je hotel ustanoviti zasebno solo za poduk v brzojavljanju in telefoniranju. Njegovo tozadevno prošnjo pa so zavrnile vse instance in končno tuđi naučno ministrstvo. To pa zaradi tega, ker je bil prosilec odpuščen disciplinarnim potom iz poštne službe zaradi zlorabe uradne oblasti in zaradi potvoritve neke nakaznice in se ne smatra več za moralično neoma-deževanega, dasi ga je svoječasnu dunajsko porotno sodišče oprostilo. Prosilec se je pritožil končno na upravno sodišče, ki pa je njegovo pri-tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, češ, da obtoženec ni moralično neomadeževan, dasi se njegovo dejanje ni kvalificiralo kot sodno kažnjiv, delikt. Razne stvari. ♦ Trideset otrok v 32 letih. V Bukarešti živi zanimiva rodbina Sio-rin. Mož je star 54 let, žena pa 49. 2ena ie povila v 32 letih 3Q oteok, J Stran 4. SLOVENSKA NAROD. 102 štev. * Srečen zurnalist. Londonski žurnalist Mauric Brodzki, rojen Poljak, je podedoval po svojem stricu, ki je umri v Novem Jorku, deset mi-lijonov kron. * 2rtev zrakoplovstva. Iz Ver-saillesa poročajo: Aviatik sergeant Billini je v soboto zjutraj v aerodromu v Saint Cyru padel s svojim apa-fatom ter obležal mrtev. * Najdaljši tunel na svetu. Uprava Železnice Canpdian Pacific name-rava zgraditi tunel, ki bo najdaljSi na svetu. Zgradili ga bodo skozi pogorje Rocky Maintains in bo 26 kilometrov dolg. Veljal bo okoli 72 milijonov kron in bo zgrajen v sedmih letih. * TragiČen konec plesne veselice. Iz Lausanne poročajo: V nedcljo ponoći se je na Ženevsk. Jezeru prevr-nil čoln, v katerem se je vračalo pet mladeničev in ena deklica s plesne veselice. Dva mladeniča sta se resila, dočim so ostali utonili. * Vročekrven Crnogorec. Iz Krakova poročajo: V neki tvornici v Tr-zebiniji zaposleni crnogorski delavec Marko Raković se je v gostilni sprl z dvema delavcema zaradi balkanskih dogodkov. V prepiru je potegnil Raković revolver ter ustrelil v glavo delavca Lasona, ki se je mrtev zgru-di!. Raković je nato zbežal. Na svoje zasledovalce je Raković večkrat ustrelil ter usmrtil djlavca Kieresa. V soboto je bil Raković pred poroto oproščen. Zagovarjal se je silo-branom. * Klub opitimistov. V Parizu eksistira Klub opitimistov, čtoni tega kluba so samo ljudj'e, ki vidijo vse v rožnatih barvah. Pred par dnevi je Klub optimistov priredil slavnosto pojedino: pri pojedini ie seveda vladala dobra volja, smeli in petje. Pojedine se ie udeležil ustanovnik Kluba optimistov, dr. Daguicourt, predsed-nik žurnalistov Oeorges Leconnte, romanopisec I. H. Rosny st., pisatelj Jean Finot in drugi. * Mlada samomorilca. Iz Budimpešte porocajo: Stavbinski podjetnik Emerih rlhren\vald je dobH v svojem stanovanju svojega triletnega sina in svojo poldru^oletno hčerko neza-vestna. Plin je bil odprt. Z največjim trudom so resili otroka. Sinček je po-vedal, da je hotel sebe in svojo se-strico zaradi tega umoriti, ker jih mati ni vzela s seboj na izprchod. * Napad na u radno komisijo. Iz Lvova poro'aia: Povodom neke zemHiške razdelitve je v Dolino pri-šel okrajni glavar Kaspary z agrarno komisijo. Haiskači so kmete nahuj-skali, da so hoteli ti komisijo s silo preprečiti. Kmetje so obmetavali komisijo s kamenjem ter jo napadli s palicami. Okrajni glavar Kasparv Je šestkrat ustrelil v mrtožico, ne da bi koga zadel. Okrajni glavar, župan in neki inženir so bili prccej poškodova-ni. Deset kmetov so aretirali. * Grozen čin ruskih bandUov. Iz V^šave poročajo: V vaši No\va Grobla pri Berdyczowu so neznani roparji napadli hiso ondotnega židov-skega gosiilničarja in sicer v Ča^u. ko so bili liudje v cerkvi. Gostilr.iČaria so ubili z železnim drogom njegovo ženo in štiri otroke so zaklali, naj-mlaišega otroka-dojenčka so pa na-pol raztrgali. Roparii so nato oropali hišo ter pobegnili- Aretirali so štiri vaščane, ki so osumljeni, da so sode-lovali pri rooarskem napadu. * Pariški apaši. Iz Pariza poro-čajo: V bolnišnico predmestja Deins so pred kratkim prinesli voditelja anašev, Esnaulta. ker si je zlomii nogo. Njegova postelja je stala izolirana v nekem paviljonu. Predvčeraj-šnjim ponoči je zagledala strežnica kar naenkrat devet apašev ki so se pripeljal: v avtomobilti, da odpeljejo Esnaulta. Tega so že zavili, da ga od-neso v avtomobil, ko je vsled alarma, ki ga je dala strežnica, prihitelo več drugih strežajev. Apaši so spustili svojega šefa na tla ter pobegnili Čez zid. — Isto noč sta prišla dva mlada, elegantno oblečena moška v premstvu plesalk v neko predmestno restavracijo. Pri plačevanju je eden izmed obeh lahkomišljeno pokazal večji znesek bankovcev. Ko je od-šel iz restavracije, ga je takoj napa-dlo več apašev, ki so ga začeli z nozi obdelovati. Ko je prišla policija, ni mogla najti niti gostilničarja, niti njegovih gostov. Apaši so dobili precej denarja. Oropanec je bil 201etni pravnik, sin nekega znanega politika. Telefonska in brzojavna poručila. Med vojno in mirom. Avstrija in Italija ne bosta intervc-airali v Albaniji. Pariz, 6. maja. Francoski veleposlanik bo izdelal za prihodnjo sejo konference veleposlanikov v Londonu predlog, ki ima v mislili mednarodno ekspedicijo v Albaniio, če se pokaže, da se razmere v Albaniji brez intervencije ne dajo urediti. V Albaniji na] se ustanovi mednarp4- na poiicila, kakor se }e to svo) čas storilo na Kreti. Londonska »VVestminster Gaze t te < predlaga, da na] se postavi za Albanijo gubernator z dobro organiziranim orožnfštvom, ki na] izvede vse potrebno. Avtono-mjia in ustava pa naj se da Albaniji sele, kadar bodo razmere ure je ne in kadar bodo ponehali dviji boji med plernenL Dunaj, 6. maja. Poluradno se za-trjuje, da bo skora] gotovo odpadla intervenci]a Avstrlje in Italije. Dunajski politični krogi izražajo nad to zmožnostjo odkrito svoje za-doščenie. Avstrija je bila k taksnemu sklepu primorana vsled prekarnega mednarodnega položaja. Primoran?: je bila vsled splošns situacije tuđi koncentrati Italiji Južno Albanijo kot okupacijski teren. Avstrija si je bila sicer svesta nevarnostl ćega koraka za odnošaje med obema državama. Zato pozdravlja možnost, da izostane taka intervencija. London, 6. maja. Angleški diplo-matični krogi sodijo, da vzlic predaji Skadra vse nevarnosti, ki izvirajo iz albanskega vprašanja, se nišo popol-noma odstranjene. Ce tuđi zanikata Avstrija in Italija, da bi bili namera-vali trajno okupacijo« in da b] si bili Albanijo že razdelili, vztrajaio angleški diplomatični krog! pri mnenju, da je šio za razdelitev interesnih sfer, kar je morda vvod k pozneišim ener-Sičnejšim akcijam. Budimpešta, 6. maja. Grof An-drassv priobcuje v listih izjavo, v ka-teri oštro obsoja dogovor med Av strijo in Italijo glede Albanije, tci pravi, da je ta dogovor v direktnem nasprostvu z idejami, ki jih je zasto-pal njegov oče. Kralj Nikola hoće odstopitl. — Lnija med Srbijo in Crno goro. Belgrad, 6. maja. Kralj Nikola je posla! kralju Petru pismo, v katerem izraza svoj resen namen. da se od-pove prestolu. Kralj Peter mu je na pismo odgovori! s prošnjo, naj tega v interesu Srbstva ne stori, ker bi to i/zvalo nove nevarne politične za-pletljaie. — »Politika« javlja, da je med Crno goro in Srbijo že sklenjena carinska unija. Med Srbijo in Crno goro se je sklenila nadalje tuđi pogodba glede skupne armade in glede skupne zunanje politike. Srbija bo prevzela reorganizacijo crnogorske armade in bo vodila tuđi skupno zu-nanjo politiko. Državni dohodki iz davkov se porabijo v Crni gori iz-ključno za potrebe črnogorskega prebivalstva. Kralj Nikola pa bo do-bival iz srbske državne blagajne let-no apanažo v znesku dveh milijonov kron. Crnogorska ministrska kriza. Cetinje, 6. maja. Lazar Mijuško-vić je bil imenovan za ministrskega predsednika. Nova crnogorska vlada. Cetinje, 6. maja. Lradni list -Glas Crnogorca« priobčuje kraljevo zahvalo odstopivšemu ministrskemu predsedniku Martinoviću. Kralj se Martinoviću v presrčnih be^edah zahvaljuje za požrtvovalnost n velike zasluge, ki si jih je odstoph ši mini-ster pridobil za domovino, /a narod in za kralja. Za naslednika "Aartino-vićevega je imenovan La7;r Miitiš-knvić. Kakor se zatrjuje, bo novem kabinetu zastopana narodnr stranka, katere načelnik je bil bivši minister Radović, ki je bil zaradi bombne afere obsojen v dosmrtno jeco in ki je bil povodoma osvojitve Skadra po-miloščen. Poslaniška konferenca v Londonu. London, 6. maja. Poslaniška kon-ferenca se je pričela včeraj popoldne ob 3. Trajala je do pol 4. Na konfe-renci so poslaniki uradno vzeli na znanje, da se Crna gora odpoveduje Skadru, ter soglasno izrazili svojo zadovoljnost nad tem korakom crnogorske vlade. Nato se je razpravljalo o modalitetah, kako naj velesile pre-vzemo Skader v svoje roke- Stavljen je bil predlog, naj prevzamejo Skader mednarodne čete, ki se naha-jajo na mednarodnem brodovju pred Barom. Nato je državni tajnik sir Ed-ward Grey opozoril na to, da je kon-ferenca že meseca decembra naročila Avstriji in Italiji, naj sestavita štatur za neodvisno Albanijo, ter predlagat, naj se ti dve sili pozoveta, da pred-ložita nemudoma ta statut. Kakor se zatrjuje, bosta avstriiski in italijanski poslanik predložila ta statut že v pri-hodnji seji poslaniške reunije, ki bo v četrtek. Končno je sir Edward Orey čital nacrt mirovne pogodbe, ki se predloži posamnim vladam v odobrenje. Reuterjev biro pripominja: Od-ločitev kralja Nikole, da izroči usodo Skadra v roke velesilam, je tu izzva-la veliko zadoščcnje. Velesile raz-pravljajo sedaj o načinu, kako bodo prevzele Skader. Po seji se je izrazil eden izmed diplomatov: »Povsem naravno ie, da se poslaniška konfe-r^aca ni niti z besedico doUkoJla ve- sti o bale nameravanl Intervenciji Avstro-Ogrske in Italije v Albaniji.« Skader. Dunaj, 6. maja. Velesile so spo-ročile na Cetinju, da bo oddelek mednarodnega vojaštva zasedel Skader, ter so pozvale crnogorsko vlado, da naj stopi glede podrobnosti v dogovor s poveljnikom blokadnega bro-dovja. Cim bo mednarodno vojaštvo zasedlo Skader, bo odpravljena tuđi blakoda crnogorske obali. Vtisk predaje Skadra. Berolin, 6. maja. Tu presojajo položaj sicer za znato izboljšan, ven- dar je treba resiti še ćelo vrsto pe- rečih vprašanj. Eno teh vprašanj je: Kdaj morajo Crnogorci predati Skader? Drugo, nič manj važno vpraša-nje pa je: Komu naj Crna gora preda Skader? V Albaniji namreč ni oblasti, ka-teri bi se mogle poveriti, oziroma ki bi mogla izvršavati državne funkcije. Dunaj, 6. maia. Crna gora je ob-vestila o sklepa konskega sveta predati Skader samo sira Edvarda Oreva, avstrijske vlade ni obvestila. Predaja Skadra se bo sedaj hitro iz-vršila in ko bodo zadnje crnogorske čete zapustile Skader, bodo oddelki mednarodnega brodovja prikorakah v mesto ter je zasedli v imenu Evrope. Poveljniki eskader imajo že to-zadevna povelja. London, 6 maja. »Times« obža-lujejo, da se predloži sklep crnogorskih generalov sele v četrtek crnogorski skupščiui. Frankobrod. 6, maja. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Skadra: Crnogorske čete že zapuščajo Skader. Nekaj jih ostane še v mestu in v turskih pozicijah. 2ivil v mestu ne primanikuje. Mednarodna intervencija v Albaniji v slučaju potrebe. Pariz, 6. maja. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da je francoski veleposlanik Cambon na včerajšni po-slaniški konferenci predlagal skupno mednarodno intervencijo v Albaniji. Francoski poslanik Barrere v Rimu je imel včeraj posvetovanje z ministrom zunanjih del di San Giuliano, kateremujeizjavil, da nimata Avstro-Ogrska in Italija nobenega pravnega naslova za intervencijo v Albaniji in da se na noben način ne more in ne sine trpeti, da bi ena izmed velesil okupirala albansko ozemlje, katerega so Srbi morali zapustiti. Minister dl San Giulano je odgovorit, da se z Avstro-Ogrsko ni dogovorila nobe-na skupna akcija, pač pa da so av-strijski in italijanski nacrti vsporednL V tukajšnjih diplomatičnih krogih so prepričani, da se bosta Avstrija in Italija odpovedali nameravani intervenciji na svojo pest ter se pridružili predlogu trojnega sporazuma, da se vspostavi red in mir v Albaniji z intervencijo vseh šestih velesil. V tem slučaju bo v Albaniji uvedena mednarodna žandarmerija po vzor-cu Krete. Presojanje predaje Skadra. Cetinje, 6. maja. Prebivalstvo se je pomirilo. Ne Ie civilni, marveč tuđi vojaški krogi izražajo svojo zadovoljnost nad rešitvijo skadrskega vnrašanja, ki je sicer za državo silen udarec, kateremu pa se ni bilo mo-goče ogniti ne samo v interesu Crne gore, marveč v interesu celega srbskega naroda. Belgrad, 6. maja. Politični krogi odobravajo zmerno politiko kralja Nikole. Mednarodne čete zasedejo Skader. Pariz, 6. maja. Francoski listi javljajo, da je poveljnik mednarodnega brodovja pred Barom, admiral Burley, že dobil povelje, naj pri Me-dovi izkrca mednarodne čete in Ž njimi prevzame od Crnogorcev Skader. Mednarodne čete ostanejo na to v Skadru, dokler se ne uredijo državnopravne razmere v Albaniji. Poveljnik albanske ekspedicije. Dunaj, 6. maja. Listi javljajo, da je določen za poveljnika vojaškc ekspedicije v Albanijo armadni inspektor in šef bosanske uprave, general Oskar Potiorek. Demobilizacija v Crni gori. Cetinje, 6. maja. Kralj bo izdal prihodnje dni ukaz, s katerim se od-pušča velik del črnogorskega vojaštva. Ob enem bo izdal tuđi zahvalo vojski za njena junaštva. Crna gora in Srbija. Belgrad, 6. maja. Crnogorski fi-nančni minister Drljević je odpoto-val včeraj na Cetinje. Zatrjuje se, da je podpisal v Belgradu za obe državi velepomembne pogodbe. Albanija. Carigrad, 6. maja. »Tasvir i Es-kiar« izve: Grška je privolila, da se prepelje vojska Djavid paše v Ana-tolijo. Carigrad, 6. maja. Neki tukajšnji list trdi, da je bil Hasan Riza beg v hiši Esad paše umorjen od človeka, ki je bil za to najet. Carigrad, 6. maja. Djavid paša je poslal svoji ženi zaplenjene grške in albanske zastave. Poslal ji Je tuđi 2 turski zastavi in ji pisal, da je imela njegova vojska na dan 150 do 200 mrtvih, deloma vsled prevelikega napora, deloma vsled neprestanih na-padov Albancev. Atene, 6. maja. Grška vlada de-mentira vse vesti, da bi bila grška vlada kdaj stopila v zvezo z Esad pašo. Valona, 6. maja. Tajni odposlan-c\ Djavid paše so umorili ministra javnih del provizorične albanske vlade, Midhad bega Fraceri, v Valoni. Abdul beg Upi, albanski veljak, In več mladonarodnjaških Albancev je bilo aretiranih. Dunaj, 6. maja. Esad paša in Djavid paša sta dobila od turske vlade povelje, da naj v Medovi in Draču vkrcata turŠ. čete, ki naj se prepe-Ijejo v Malo Azijo. Turska vlada je obenem naprosila velesile, da na] podpirajo transprot. V Medovi je ba-je zbranih že 3000 turskih vojakov. Odbod srbskih čet iz Albanije. Belgrad, 6. maja. Vladno glasilo »Samouprava« javlja, da so že zadnje srbske čete pod poveljstvom generala Popovića zapustile albansko ozemlje. Esad paša se je prijateljsko poslovil od generala Popovića, njegove čete pa so zasedle Drač in Lješ, kjer so razobesile tursko zastavo. Maiisori in Miriditi. Dunaj, 6. maja. Albanska kores-pondenca poroča, da so se dvignili Maiisori in Miriditi, ter sklenili zvezo, ki se bo izrekla proti spojitvi s Crno goro. Gorska plemena v ska-drskem vilajetu so sklicala za nede-Ijo v Trosani zbor, na katerem se bodo posvetovali o nadaljnem posto-panju proti Crni gori. Ukaz Turčije Esadu paši. Carigrad, 6. maja. Esad paša je dobil od Porte povelje, naj postavi vse svoje Čete pod vrhovno povelj-stvo Ali Rize paše, komandanta vzhodne turske armade. Srbsko - bogarski spor. Sofija, 6. maja. Srbski poslanik dr. Spalajković je imel z min. pred-sednikom Gešovom dolgotrajno kon-ferenco, ki je veljala srbsko-bolgar-sekmu teritorijalnemu sporu. Po konferenci z Gešovom je dr. Spalajković odpotoval v Belgrad. Zatrjuje se, da so pogajanja med Srbijo in Bolgarijo glede Makedonije tako napredovala, da je vsak oborožen konflikt izkljirčen. Spori med zaveznikf. Petrograd, 6. maja. Med zavez-niki je baje zopet prišlo do resnih sporov. V Solunu stoji baje 9 grških divizij. Srbske čete, ki so se udele-žile obleganja Odrina. stoje pri Piro-tu, bolgarske čete pri Kavali. (Iz tega se pač še ne da sklepati na spor.) Dunaj, 6. maja. Srbski ministr-ski predsednik Pasić je baje izjavil odposlanstvu občinskega sveta iz Bitolja, da bodo vse od Srbov za-vzete pokrajine ostale pod Srbijo, vsedruge vesti da so neresnične. Solun, 6. maja. Srbi so baje od-poslali eno divizijo iz Tetova proti Ovčjemu polju. Belgrad, 6. maja. Srbski informirani krogi izjavljajo, da so ruske vesti, da se je Rusija že odločila priznati glede srbsko-bolgarskega spora bolgarsko stališče, neutemeljene. Rusija do sedaj ni niti v Belgradu, niti v Sofiji izjavila, kako hoČe razsoditi. Znamenja pa kažejo, da se bo Rusija odločila za kompromisno stališče, ki bo vpoštevalo vzroke srbskih političnih krogov. Drač v turskih rokah. Atene, 6. maja. Ker so Srbi za-pustilt Drač, so turske čete zopet zasedle mesto. Turska posadka Šteje 5000 mož. Premirje med Bolgarsko in Turčijo. Carigrad, 6. maja. Premirje med Bolgarsko in Turčijo je bilo podalj-šano zopet za K) dni. Carigrad, 6. maja. Turski mirovni delegati so odpotovali * London. Glavni delegat Osman Niz a mi paša ostane dva dni na Dunaju, kjer bo konferiral z avstrijskim zunanjim ministrom ter odpotuje na to preko Pariza. Đolgarski in srbski denar. Belgrad, 6. maja. Vladna odredba prepoveduje srbskim državnim blagajnam sprejemati bolgarski denar. S tem je razveljavljena odredba, ki je bila veljavna za časa vojne. Na Bolgarskem je bila izdana enaka odredba glede srbskega denarja že prej. Srbski transporti. Solun, 6. maja. Do sedaj je do-spelo sem iz Albanije 17 transportnih parnikov s srbskimi vojaki in vojnim materijalom. Sofija, 6. maja. »Bolgaria« formalno dementira poročilo »Narodne Politike«, češ da je poslala uprava bolgarskih železnic srbski vladi račun 0 stroških transporta srbskih čet in vojnega materijala in da je srbska vlada ta račun poravnala. »Bolgarija« pravi, da Srbija do sedaj bolgarskim železnicam ni plaćala ni- Pred Cataldžo. Carigrad, 6. maja. Zatrjuje se, da bosta Turčija in Bolgarska kmalu pričeli izmenjavati vojne ujetnike. Carigrad, 6. maja. Odredba vojnega ministrstva prepoveduje vsak dopust častnikom turske vojske pred Cataldžo in Bulairom. Zlasti ne sme-jo priti častniki v Carigrad. Romunska Silistrija? Bukarešta, 6. maja. Zatrjuje se, da je sporočila Rusija po svojem poslaniku Romunski vladi, da dobi Romunska Silistrijo in 3 km širok pas zahodno od mesta. Meja ob mor-ju ostane neizpremenjena. * * Borza. Dunaj, 6. maja. Na dunajski bor-zi je danes naravnost viharno hause-gibanje. Bosanski sabor. Sarajevo, 6. maja. Bosansko* hercegovinski sabor je bil danes zaključen. Včeraj bi se bila morala vršiti sela dežetnega sveta. Na dnev-nem redu je bil statut za železniški svet in organizacija strokovne pred-izobrazbe za železničarje. Seja se ni niogla vršiti, ker se ie večina dežel-nih odbornikov absentirala v znak protesta proti izjemnemu stanju. Francoski veleposlanik. Petrograd, 6. maja. Včeraj se Je vrnil veleposlanik Delcasse. Atentat na velikega kneza Baden-skega. Mannheira, 6. maja. Pri atenta-torju so našli samo nož. Atentator pravi, da je anarhist, in da je bil najet da umori kneza. Star je 40 let, je oženjen, ima 7 otrok in živi jako borno, posebno še ker je strasten pi-janec. Na vsa ostala vprašanja atentator ne odgovarja. Napad na vlak. Pariz, 6. maja. »Matin« poroča iz Mehike, da so napadli pristaši Zappate in sicer 1500 mož pri Ne-pautli osobni vlak, ki je prišel iz Cuautla. Napadalci so vlak ustavili in pobili vojaško posadko in vs© potnike. Nameravan atentat na kralja Al-fonza. Pariz, 6. maja. Policija je včeraj aretirala 4 anarhiste, ki so bili neposredno udeleženi pri komplotu proti španskemu kralju Alfonzu. Anarhisti so imeli včeraj zborovanje, na katerem so kralja Alfonza ljuto napadali. V političnih krogih se izraza bojazen, da kralj Alfonz, ki priđe v drugi polovici meseca maja v Pariz, ni varen pred eventualnimi napadi. Pevski zbor „Glasiiene Matice v Ljubljani" priredi na binkoštno soboto, t. j. 10. maja poseben vlak v Trst. Odtaod 930 dopoldne. flak je slamo obeinstvu na sploSno razpolago, V nedeljo ob 11. dop. ogledovanje mesta in okolice, popoldne izlet po morju. Prijave sprejema in pojasnila daje gdč. Jerlca Đolenfeva ? trafiki v Preieriovi uliti. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska je imela prometa meseca aprila t. L: 1641 strank je vložilo 877.691 K 97 v, 1487 strank je dvignilo 1,025.107 K 84 vin. Staje vlog 41,663.672 kron 85 vin. Število vložnih knjižic 29.131. — Tečaj za pridelovanje krme. Kmetijska šola na Grmu priredi dne 26. in 27. maja t. I. dvodneven tečaj za pridelovanje krme s sledečim spo-redom: V ponedeljek 36. maja od 2. do 4. popoldne: Setev detelje in trave na njivah za dvo- in večletno kosnjo. Nakup potrebnega semena. Gnojenje deteljnih mešanic. Praktično razkazovanje deteljnih mešanic na šolskih njivah in v poskuševali-šču. V t o r e k 27. maja od 8. do 10. dopoldne: Naprava novih travnikov. Najbolj važne trave. Sestava travnih zmesi. Množina potrebnega semena. Praktično razkazovanje semena in razdelitev vzorcev. Od 2. do 4. popoldne: Priprava zemlje in posetev travnikov. Poprava slabih setev. Gnojenje in zboljšanje slabih in starih travnikov. Praktično razkazovanje šolskih travnikov in travniških zmesi v Doskuševališču. — Oddaljenim 102 Stev. SLOVENSKI NAROD. Stran 5. in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega plača ravnateljstvo stro-ske za pot in siccr za žcleznico do Novega mesta in za hrano po 1 K 50 vinarjev na dan. Kdor se želi tečaja udeležiti ali s podporo tečaj obiskati, raj se priglasi do 18. maja pri ravnateljstvu kmetijske ide na Ormu (pošta Kandija). Umrli so v Ljubljani: Dne 3. maja: Marija Fink, delav-ka, 75 let, Radeckega cesta 9. Dne 4. maja: Helena Meglič, že-na kladiščnega delavca državne že-leznice, 29 let. Ulica na Grad 3. — Ivana Bačnik, pomožna usmiljenka, M let, Radeckega cesta 9. — Juri Podboršek, užitkar, 75 let, Japljeva ulica 2. V deželni bolnici: Dne 1. maia; Alojzija Skubic, re-Jenka. 5 mesecev. Dne 2. maja: Jernej Kimovec, ubožec, 58 let Dne 3. maja: Janez Gregorin, občinski ubožec, 31 let. — Marija Kacin, delavčeva žena, 60 let. Dne 4. maja: Marija Steklasa, posestnikova žena, 57 let. Današnji list obsega 6 struji. Izda ja te li In odgovoru! urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodna tiskaro*.* . u&iost kote na glavi to je prva zahteva za zdrave in lepe lase. Zato na] bi vsak, kdor ima lase rad. se navadi! na redno izmivanje srlave s Pixavonom. Pixavon je voljno, lekoče kotranovo milo za izmtvanje 'as, ki so mu na patentiran požlahtnje-valni način vzeli zoprni duh po kaganu. Pixavon ne čisti samo las in kože na glavi, nego zaradi kotrana, ki ga obsega, deluje naravnost spod-birajoee na lasišče. Redno negovanje las s Pixavonom je za jačenje kože na glavi in krepitev las resnično naj-DOljši način, kar jih poznajo modeme zkušnje. Steklenica za poltretjo krono zadostuje za več mesecev. Dobiva se po lekamah, drogerijah in pariumeri-;ah. Vsi boljši moški in damski frizeru izmivajo lase s Pixavonom. Lilijskomlečno milo s konjičkom Bergmanna Sk CoM D&čin n. L. ostane prejkoslei nsdosežno po svojem učinku proti pegam, dalje neutrpljivo za racionalno negovanje kože in lepote, kar potrjujeio vsak dan crihajajoča priznalna cisma. Dobiva se do *0 h to lekarnan, drogerijah, parfumerijskih trgovinah itd. Istotako se obnaša i Bergmanna lilijna krema »Manera« | čudovita za ohranitev nežnih damskih rok; v lončkih po 70 vinariev pcvsod. ' Serrauallo™ žeieznato Kina-vino Higijenićna ništava na pieaja 1906: Državno odlikovanje in casttn dipion k zlati kolajii. 0 PoTzroti voljo do jedi, rtrepta A ffree, poboljša kri ia je W rekonvalescentom jf^^^ i* malukrvaln B^^^l tt\o priporočeno od zdrav-BHB^B niskih avtoritet t,, jB u Izborni okus. u VeČkrat odlikovano. a Had 8000 »dimvttUklb uprić*wL a J. SSRRAVAUO, c'»kr. tari MmM) TRST-Barkovlje. 87 Žitne cene v Budimpešti« Dne 6 maja 1913. Termin. '^Jenica za maj 1913. . za 50 kg noi 'šemca za oKtobet 1913. za 50 ku 11:71 Ki za maj 1913 . . . . za 50 kg 9 73 2 za oktoDtr 1913 . . . za 50 kg 9 16 /ves za maj 1913 . . . . za 50 kg oruža za mat 191) . . . za 50 kg 8-07 r'orura za juli] 1913 . • 823 , Hsteoflflosične wm* Vite« m4 m«rfcai Mt»J Sreiafl irač*: tlak 7Sf am 1 maj Čas •pazo-vaaja Sttflfe barometra » mm ** S Vetrovi - Nebo 4. 2. pop. 725-0 10-7 brezvetr. dež »» 9. zv. 724 5 ! 101 si. jzah. 5. 7. z). 7237 88 sL sever • 2. pop. 1 723-2 j 111 si jzah 9. zv. 723 3 91 brezvetr. oblačno 6. 7. zi. 7237 7*0 slab jug Srednjd predvčerajSna temperatura 94£, norm. 12 55 in včeraiSna 9-7°, norm 12*7l. Padavina v 24 urah 118 mm in 12*9 mm Za Sepo ob ulici loieto s posebnim vhodorn 1530 se išče fin stalen najemaik, profescT ali uradnik. Naslov v upravn.štvu »Siov. Naroda«. Ionu ff^oppio v L oadstropju s 3 sobami in pripadki, kopalnico in poseisko sobo, se od-ila za a^g. si. Beethovnova uEica si* 6. *» jf»t*eta»i 1534 : '3M !• « li e r » Oženjeni imaio prednost. Zaslužek po delu do 7 K za. lOurno šihto. Ob p<=,ebr.i rpr'-tnos*i :n pridnos-* tuđi vrt Dcl.dniŽ^l Adolf Finze & Co.v Kalsdorf pri Gradcu. Išče se io44 l 2 5^baTia ev 1 ?obo io kabinet ia družino 4 oseb za avpst. Ponudbe se prosi na upravn:'tv v,$1 Narrrln« ^ii d^ ^i tr^o^no lfc?*SliiS Andrej, TunjaŠki tr-g. MocitvtrittijM mRvt ttfuitHr 1631 v IltUjMi sprejac utinlu tlanv za Ljubijano, okolico in ca deželo. Me- so&ii saslaiek K 200. — 400. Poouđbe se sprejmejo v društveni pisarni ■■••ini trg it. 13, I. nad. M«l*rM sidama, ttiatae teftate ki je Še 16 let davka prosta na naj-lepšem kraju v Ljubljani z velikim krasno zasajennn vrtom, z 2 lepima stanovanjema po 4 sobe s kopelji itd. se Jako ugodno proda. Več se poizve pri upravnistvu »Slovenskega Narods«. 1446 Iti^eiim za na deželo, kateri ima sam obrtni libt do pekarije. Sprejme se tuđi oženjen in brez otrok. Vstop s 1. junijem t. 1. Več pove lastnik pekarije Ivan Svigelj, Borovnica« Oboma Trbovlfe odda ic;?4 s tremi tečaji in stopami. ]\Iiin je popolnoma novo opremljen in edini mlin v Trbovljah Ponudbe naj se pcsljeje Da županstvo do 20. i. m. Zupanstvo Trbo;:|e, 2. majnika 1913. na I uli li i yiiiisi illHl Poso;i!nice v Radovljici ■*• as* 3c **• ac* ki se vrsi dce 23. snaja 2^13. ob ^« t*tI pc«-DNEVNI RED: IV PoroČilo ravnateljstva. 2). Poročilo nadz'>rst a 3 i Čitanje reviziisl-rega poroČila. 4 . Razdelitev čistega dobicka. 5) Vohtev ravnateljstva. 6^. V •«> ftaEVL^^aa šofer neoženjen, za avtomobilsko vožnjo v mestu in na deželi. Naslov pove upr. »Slovenskega Naroda«. 1622 s tremi sobami, kabinetom, kopalnico, z dvema zaprtima verandama, elektr. razsvetljavo in z uporabo vrta 86 Odda tako! a11 *a av§nst ▼ vili pod Roinikom, Večna pot štev. 3. 1629 Poiorl Pozor! Naprodaj imam 162° i ©n mlekarski < tuđi pripraven za soda-vičarje) in en tOVOrai VOZ (tajsel) vsi po najnižji ceni. — Naslov : I Anton Pe&ovšsk, Sp. Logateo. lIlSpillMS lirsku ;Hr¥BsMe) zdraviio Brofin jevrnatizem Isftias. Prospekte in pojasnila daje zastonj ravnateljstvo. I Kdor hoće dobro in poceni kupiti ; ZA B1RMO na] se potrudi v Anrjlesko skladište oblek, kjer je vedno I najvećja izbiva oblek za dečke in deklice. Nadalje izbiva I najmodernejše damske konfekcije in oblek za gospode. Postreiba točna. — Cene primano nizke. 1603 •0. ^Bernatcvvč, JLjubliana, Mestni trg 5. S. ki?. 0 priv- oisensi zavarovalnica Assicurazloni Generali v Trstu $ Ustanovliena leta 1831. 5*3^" Jamstveni zakladi znasajo nad 434 EHililOttOV k F OII. "9| Poslovni Izkaz M1 ia¥aroval^iei^ odđelka za življenje. meseca aprila 1913 od Januarja 1913 Vložilo se je ponudb Z C 1 • 1Q42 7103 za zavarovano vsoto . . • • - K 18,75822849 K 63,306.233-50 Izgotovljenih polic je bilo . . 1465 5153 za zavarovano vsoto ..... K 14,084.963 — K 46,285.533-47 Naznanjene škode zna?ajo. 1 . K 1,604.353*71 K 4,351.370-34 Pi^va gorenjska 163€ koiia obrt v UatJovliicL (izdelki državnih učnih delavnic). Moderno pleteno pohištvo, vrtna za-slonila, popotne in kupejske košare, cvetlična in stojala za dela, obsežni solnčni stoli, zaklopni stoli, vlaknaste preproge, kopalni čevlji. Vse porabnostno in luksusno košarištvo. sprejme prva gorenjska košariška obrt v Radovljici ki bi obiskoval tuđi hotele, vile in zaseb-nike v svrho prodaje vrtne oprave. 1637 „SLAVIJA" •-. - •-. w2iiemno lavarovalm banka w Prag i. .-. - >"• Ituml toadt E 58t46t.432'3« — ispitan« ođškotUla« ln kapflaUie 3 123,257.695*77 Po velikosti din^i vzajemna zavarovalnict iuše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. I : prejema zavarovanja ČlovcSkega 2W-I ljenja do najraznovrstnejSih kombina-| cijah pod tako ugodntmi pokoji, ko I nojena druea zavarovalnica. /jasti je ugodno zavarovanjc na I doživetje ln smrt z manjžajočimi se 12 vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Skodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in na)kulantne)e. U liva oajbolj^t sloves, koder posluje. Pozorl Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 102. Stev. mwm Modna trgovina v Ljubljani Stritarjeva ulica št- 7. Solidno blago. Nizke ceoe. Vzorci poštoine prosto. Konfekcija za dame in deklice, blue, modno blago, snkno, platno, garaltare, preproge, šerpe, rate, pletL Sanatorij „Mirni dom" p. temi« Kungota pri Mariboru. Zdravilišče za živčne in notranje bo-lezni, individualnim zdravljenjem, z iz vrst no oskrbo in zmemimi cenami Medicinalne kopeli- — Lastnik in Šef zdravnik dr. Fran Čeh. 1334 Zavod za poivo Fran DoMi i Ljubljani. frančiškanska ulica 8 priporoča pohištvo vsake vrste solidne izvršitve in po nizki ceni. Ivan MagI krojač prve vrste Ljubljana, 2092 DunajsKa cesta š!. 20 (nasproti kavarne ,Europac) :: se priporoča. :: H angttga blaga. MODERC1 v vseh modernih oblikah, mo-derčki, potrebščijie za moderce rokarice, parfurnerija, nogavice, moderne vlasnice, broške, iqle za klobuke, paj-čolani, torbice itd. vse u noj-z-. većji ubiri ~ v modni trgovini za dame ; P. Magdić : Ljubljana, nasproti gl. pošte. V^B^B^BJ ^^^^^r^^^^^^^m ^^^^^^^^^^B^k B^B^B^BJ^^B^B^^l ^^^^^Bk ^^^^^^mB^B^BB ^B^B^B^B^ ^B^B^B^Bm ^B^mBPk^ .^B^B^B^B^B^Bv ^B^B^bV ^B^B^B^B^v V^B^B^BlB^B^B^B^B^B^B^^r ^^B^B^B^B^p^B^B^B^B^F ^^^B^B^B^B^B^B^r^ ^^HPw^l^> ^SBflvvHr ^S^KIB^Sr ^^Hfl^v ^v^B^bIb^^ ^*^hB^I^B>9^^^ ^^B^B^B^v^ Ia nakvp solidnih in priznano dobro idočih švicarskih yUNIONc ur, zlatnine, srebrnine se priporoča tvrdka F. Ćuden Ljubljana f Prešernova ulica 1. I mm- XjSLStia.a tvornica tjlt tt Šprici, -mm I Glavni cenik z iepnim koledarjem se pošilja zastonj. j Odda se takol v na]em 1498 stanovanje v podpritličju z 2 sobama, kuhinjo, je- dilno shrambo in drvarnico. Naslov pove upravništvo »SL Naroda.« Lepi \\mnw v drugem nadstropju s tremi sobami in kopalnico, se odda 11. avgastom na Slov. trgu. 8. (trg pred sodnijo). 1633 Kdor poti v Priii naj obišče 845 Hatel BnsIoL Reka 80 moderno urejenih sob, električna lučt lift, kopeli, kavarna, restavracija z iz-vrstno kuhinjo. Zmerne cene. Edini slovenski hotel na Reki, Spoštovanjem pero Trpinac. moderno nakltene, oblike, kakor vse potrebiGne za raodistke prodaja najceneje M. Horvat Ljubljana, Stari trg Zl. Popravila točna in cena. Zdravilni pedagog ravnatelj Fran Salzlechaer, imetnik učilišća in vzgojevališča za duševno zaostale in nervozne otroke v Perchtoldsdorfu pri Dunaju, 1635 n lio 6. io 7. majnlKa rnodil v Ljelillaiii, iiatel pri Slona. Govorilne ure ia ord-pd lijo 3. Fr. Kopus i Ljubljana, Marije Ter. cesta št. 11 : (KolizeJ). : Ljubljana, Marile Ter. cesta št U : (KeliieJ). : Zalooa Dohišiva ln tapetniškega blaga. Zaloga spalnlh ter iedilaib aili :: v različnih najnovejših slogih :: Priznano solidno blago ter najnjžje cene« Zafamćeno trpetni izdelki. Dliane, U in mite = različne kakovosti ===== Velika izbira 3t(* otroških vozičkov, vsakovmnih slik. oglerial itl s tremi sobami in vsemi pritiklinami se odda za avgustov termin v Kolezijski ulici štev. 36. VpraŠa **c v rrjtliČjj le^o. 1368 Ure, mm, uhani, prctani, o&esKi. za- y pestnite ili itd. Ediia zaloga or z lastno znamko „1". r f naistareiia dsmata tvrdka LmL terne jonlii io trgovec /m\m, Viltoia li. 3. ii C#niki zafttonj. h ; Radioaktivno termalno feopalićće Toplice na Kranjskem Sezija od 1. maja do 1. oktobra. Postaja dolen;ske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, ki daje vsak dan čez 30.000 hl radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredoo uspešno proti putiki, revmi, neuralffiji (tr^anju\ ženskim boleznim in drugim. Velfka kopaliŠča, posebne in močvirne kOpelL Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: KopaliŠki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gorduata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavra-ci|e. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopalidka Uprava« 1178 Konfekcijska trgovina in zavod za izdelovanje oblek po meri A. KUNC ■■■■■■■■■■ I ■■■hli^av%2a ■■■■■■■■■■ ■ ■■■■■■■■■ laJUlJljClIlCI ■■■■■■■■■■ priporoča svoje Izborne izdelke vsakovrstnih pomladanskih oblačil Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene. vjKiiu Ilustrovani ceniki na razpolago. msai IING.UHLIR LJUBLJANA ;; TEHN1ČN1 BIRO IN 8TAVBNO PODJETJE :: li38 Centralu i Lfubljana, Kesljeva cesta H. 2O (poleg plinarne). — Dodružnice; Gorica, Trst, Zagreb, Beton * zelezobeton * mostovi * stropi ♦ dvorane * zazidki ::::: turbin. ::::: Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov * prevzetje zgradb * ; tehnična mnenja. Vodovodi * električne centrale * turbine * mlini * zage * ;;;; opekame in ;;;: moderne apnenice. * * * Obisk strokovnih inženirjev na željo.