Štev. 2 (februar) — 12 strani. Leto V. - 1924. VESTNIK Prosvetne zveze v Ljubljani. K načrtu razdelitve prosvetnih okrajev. (Glej št. 1. str. 9, 10.) V 1. štev. Vestnika je izpadla razdelitev bivšega dekan, odbora Kranj. Med Kropa in Škof j a Loka bi moralo stati sledeče: Kranj, Besnica, Naklo, Hrastje, Pre-doslje, Suha, Šmartin, Podbrezje. Tržič, Lom, Križe. Preddvor, Goriče, Jezersko. Cerklje, Velesovo, Šenčur, Olše-vek. Smlednik, Trboje, Zapoge, Mavčiče. Ako je kako društvo, včlanjeno v Prosvetni, prezrto, naj se javi! * * * Do 20. jam, toraj v času, določenem za stvarne govore proti objavljeni razdelitvi, so se javila le maloštevilna društva. Toraj so povsod drugod z objavljeno razdelitvijo zadovoljni? Je žic a želi priti v okraj Ljubljana. Ta ima seje v delavnikih ob 8. zv. in je namenjen čisto ožjim mestnim prosve-tam, tako da sta celo predmestje Moste (ki spada v mestno župnijo Št. Peter!) in tako blizu ležeči kraji kot Vič, Šmartno in Hrušica, oddeljeni od mesta. Zato ni mogoče ugoditi tej želji in Ježica mora ostati v okraju Št. Vid ali pa sporazumno s sosedi sama prevzeti naloge okraja. Kamna gorica želi biti pri Ra-doljci. Ima tja debelo uro daljšo pot, dosti manj gospodarskih stikov, pa že 7 društev, dočim so v dosedaj določenem okraju Kropa le 4 društva in bi tudi lažje sestavili odbor kot v R. Navedeni razlogi so mnogo tehtnejši kot nasprotni. Vendar je bilo mogoče, dasi težko, ugoditi želji, da se priklopi K. g. Radoljci. Če bi B e 1 a k r a j i n a imela le en okraj, bi bil prevelik. Razdeliti jo v 2 okraja pa je zelo težko. Za celo B. bi moral biti le Črnomelj sedež. Ali bi mogel prevzeti in vršiti to nalogo? Zdi se lažje izvedljiva in bolj koristna objavljena delitev; vendar bi bilo mogoče privoliti, da ostane B. nedeljena in si sedež določi sama tam, kjer bi bilo lažje in bolje. H Kamniku se priklopijo še: Rova, Radomlje in Homec; mesto v Mengšu bi bil sedež v Grobljah ali Domžalah (kakor se dogovore sami), priklopita se tja še: Brdo in Ihan; K Moravčam se dodeli Sv. Helena in Dolsko; Št. Gothard, Blagovica, Čemšenik in Motnik bi se priključili okraju Vransko, če sami ne bi mogli obstati in če v to privoli Prosveta v Mariboru. Loški potok se dodeli Ribnici, Rudnik pa Viču. Da bo bolj trdno držala definitivna določitev okrajev, jo odložimo na 3. št. Vestnika (do 5. marca). Do 1. marca pa naj društva, ki so v dosedaj objavljeni razdelitvi določena za sedež okraja, skli-čejo sejo pooblaščenih zastopnikov v okraj spadajočih društev. Na tej sej: naj se domenijo, kakšno razdelitev si žele, kje in kako bi lažje sestavili okrajni od- bor, katera društva naj bi spadala v okraj. Pred očmi pa naj imajo povsod tudi skupne (ne le krajevne) interese, možnost izvedbe, ugodnosti poslovanja i. dr. okoliščine, ki svetujejo tako ali drugačno razdelitev. Predvsem se moramo izogniti stari napaki, da bi ustvarili prevelike (zato delanezmožne) okraje, ali trgali umetno narazen ,kar spada po naravi skupaj. Pri seji naj takoj napišejo svoje želje glede sestave svojega okraja, določijo kandidate za odbor, dan ustanovnega občnega zbora in se za vsako društvo po en zastopnik podpiše. To listino takoj prepišite in pošljite Prosvetni zvezi. 7. marca bomo dali v tisk definitivno razdelitev okrajev. Za okraje, ki * nam ne bi do 7. marca poslali nikakega takega poročila, bomo kot definitivno smatrali dosedanjo določitev (v 1. št. Vest.). Kakor nam je neljub vsak disciplinarni pritisk in visoko cenimo svobodno samoodločbo, bi pa vendar bili pri zvezi tudi tako odločni, da bi taka društva, ki se ne dajo pridobiti za nobeno pametno ureditev okrajev in se kar nič ne zmenijo za navodila in pozive zveze, raje izključili iz zveze, kakor opustili organizacijo delazmožnih okrajev, brez katerih ne more naša organizacija napredovati času primerno. Že v i. št. Vestnika in na občnem zboru so bila podana navodila, kaj naj bi delali okrajni odbori. Da se boste lažje in bolje odločili pri sestavljanju okraja in odbora, podajamo tu glavna določila iz načrta poslovnika Prosvetne o okraju.» »Več društev (3—8), ki spadajo po legi in prosvetnih zvezah skupaj, tvori prosvetni okraj.« »Sedež, meje in ime okraja določa, upoštevajoč želje in potrebe društev, zvezin odbor.« »Namen prosv. okraja je: skrbeti za medsebojno pomoč in vzajemno delovanje med sosednimi društvi, za redno poslovanje društev, razbremeniti zvezo pri podpiranju in ustanavljanju društev, paziti na ugodne prilike in jih izrabiti v prilog društvenim ciljem.« (Izmena predavateljev, knjižnic, iger, garderobe, posojanje skioptika in stroja za vezavo knjig (skupnega), skupni nastopi, izleti itd.) »Okrajni odbor sestoji iz predsed nika, tajnika, blagajnika in po enega zastopnika za vsako vrsto odsekov (pevskih, dramatičnih, telovadnih, godbenih, ženskih i. dr. ter knjižnic), ki jih voli vsakokratni občni zbor okraja izmed društvenih članov okraja. Predsednik, tajnik in blagajnik morajo stanovati v kraju, kjer je sedež okraja ali vsaj blizu njega.« »Občni zbor tvorijo predsedniki in tajniki društev ter okrajni odborniki.« (Sklicuje se vsaj 14 dni preje.) Seje so vsaj vsak drugi mesec, občni zbor v maju. »Preglednika okraja pregledata poslovanje okrajnega in društvenih odborov v vsakem poletju enkrat in pošljeta izpolnjene revizijske pole zvezi.« »Razsodišče sodi spore med društvi in člani raznih društev okraja.« Sodelovanje katoliških prosvetnih društev pri narodnoobrambnem delu. Ko je vročekrvna svobodomiselna mladina s svojimi nastopi onemogočila ver-skozavednim članom Družbe sv. C. in M-sodelovanje v tej edini narodnoobramb-ni organizaciji Slovenije, so si zavedni katoliški Slovenci osnovali svojo posebno Slov. Stražo, ki se je do 1. 1914. raz- vila v veliko centralo s 192 podružnicami in 120.000 K letnega prometa. Bila je v čast katoliškonarodnemu gibanju in v izdatno pomoč obmejnim Slovencem. V vojnem in povojnem času so se razmere zelo izpremenile tudi v nar. obr. oziru. Izkratka: danes je največje in naj- jnočnejše nar. obr. društvo Jugosl. Matica (za Slovenijo: pokrajinski odbor v Lj.), dočim so uspehi vseh ostalih (C. M. družba, Gosposvetski zvon in Slov. Straža) malenkostni napram velikim potrebam Koroške, Goriške, Istre, Amerike, Westfalije, Gradca, Dunaja itd. Slov. Straža je izgubila 94% nekdanjih podružnic, le 12 jih še obstoji! In vendar ne smemo, ne moremo ostati brezdelni vzpričo obupnih krikov iz vseh krajev in dežel, kjer je obstoj našega naroda ogrožen. Naša vest, naša čast, pa tudi naša lastna varnost ne prenese dalje naše zaspanosti, naše brezdelnosti. Toda, kaj in kako naj delamo? To vprašanje, nastalo vsled oslabelosti SI. Straže in razmaha od oblasti podpirane Jug. Ma-.. tiče, je naravno oviralo katoliškonarodne Slovence, ki si niso mogli dati odgovora, da so stali nezaupno ob strani in niso podpirale ne Straže ne Matice. Narodno globoko čuteči naši člani so že ponovno skušali izzvati jasen odgovor na omenjeno vprašanje, da bi mogli v naših vrstah potem iznova zanetiti plemeniti ogenj narodne požrtvovalnosti, ob katerem bi lažje vztrajali vsi obmejni Slovenci, ki pričakujejo od nas zanimanja, poguma, gmotne pomoči. Če bi le bilo mogoče, naj bi strankarska nestrpnost in razcepkanost prenehala tam, kjer je treba solidarnega lečenja skupnih narodnih ran in kjer trpi narodni ugled in prestiž pred inozemstvom. Vzlic vsem slabim skušnjam pa bi vendar morali priti vsaj do jasnih in izvedljivih načel, po katerih naj se ravnamo pri nar. obrambnem delu. Posvetovanje 25. jan. t. 1., ki so se ga udeležili zastopniki naših centralnih organizacij in katoliškonarodni odborniki Jug. Matice, je dalo dosti povoljen odgovor s sledečimi sklepi: »Ker je Jug. Matica namenjena vsem Slovencem brez razlike in tudi vse obmejne Slovence brez razlike podpira, smo jo dolžni vsi podpirati tako, da postanemo njeni člani, ji pridobivamo nove člane in jo vsestransko podpiramo.« (Mnenje, da j 3 Matica liberalna, je krivo! Ker je le malo naših članov v nji, imajo seveda druge smeri veliko večino in naši odborniki težje zabranijo, da ne bi kak prenapet svobodoniislec po svoje deloval v Matici, čimveč pa bo naših članov, bolj bo vodstvo Matice moralo upoštevati naše zahteve v izvajanju svojega programa). »Kjer ni še podružnice Matice, jo moramo snovati.« »Kjer je že osnovana, a v nji tako gospodarijo nasprotniki, da ne morem ž njimi sodelovati, osnujmo še eno podružnico Matice, ali pa — če se zdi bolje — podružnico SI. Straže, če še ne ob stoji.« »Slov. Straža naj obstoji dalje in naj vzdržuje obstoječe podružnice ter pomaga nove snovati tam, kjer bi raje imeli Stražo kot Matico.« »V zadevah Matice naj se obračajo naše organizacije na gospo dr. Angelo Piskernik, ki je kot naša somišljenica II. tajnica Matice v Lj., v zadevah Straže pa na SI. Stražo (pisarna Prosvetne, Miklošičeva c. 7. — za obe organizaciji). Kjer žele osnovati podružnico, naj pišejo po tiskovine. Članarina je pri Matici mesečno 1 Din (oseba ali društvo je lahko član), pri Straži letno 2.50 Din. Vse podrobnosti o delu podružnic izveste iz pravil Matice ali Straže, če vprašate. Na delo, da operemo madež narodne nezavednosti in nedelavnosti! Tajništvo Prosvetne. Nove skioptične slike. Že v zadnjem Vestniku smo sporočili, da je dobila zveza več vrst novih skiop-tičnih slik, ki jih bomo izposojevali društvom pod istimi pogoji kakor so bili že zadnjič objavljeni. V naslednjem pa po- dajamo naslove vrst, ki so na razpolago. I. Vrste, pri katerih se nahaja (nemški) tekst; vsaka vrsta obsega 24 slik. (Izposojevati bomo mogli te slike šele nekako koncem februarja, ker jih moramo še nekaj dopolniti). 1. Berlin in okolica. 2. Svetovno mesto Pariz. 3. Sprehodi po Londonu. 4. Italija, I. del: od jezera Maggiore do Benetk. 5. Italija, II. del; od Rima do Pa-lerma. 6. V deželi polnočnega solnca: preko Norveške in Spitzbergov do večnega ledu. 7. Boj za severni tečaj. 8. Osvojitev zraka: od zrakoplova do aero-plana. 9. Sev. Amerika, I. del: od New Yorka do St. Louisa. 10. Sev. Amerika, II. del: od New Orleansa do San Frančiška. 11. V deželi piramid. 12. Potovanje po Švici, I. del: od Basela do Ženevskega jezera. 13. Potovanje po Švici, II. del: Interlaken in visoko gorovje. 14. Potovanje po Švici, III. del: Luzern in Vierwaldstadsko jezero. 15. Potovanje po Švici, IV. del: od Ziiricha do Lu-gana. 16. Balkanske države: Jugoslavija in Romunija. 17. Bosna in Hercegovina. 18. Carigrad in Bospor. 19. Riviera: od Trsta do Kotora. 20. Solnčna Španija, I del: od Madrida do Saragose. 21. Solnčna Španija, II. del: od Barcelone do Granade. 22. Stvarjenje sveta in očaki. (Svetopisemske zgodbe.) 23. Belgija. 24. Svetovna vojska: na turških frontah. 25. Križarske vojne. 26. Snegulčica. - Obuti maček. (Pravljica.) 27. Pravljična dežela Indija. 28. Premog: postanek, pri^ dobivanje, uporaba. 29.-34. Podobe iz sv. Pisma: stari zakon, 144 slik. 35.-37. Podobe iz sv. Pisma: novi zakon, 72 slik. 38. Schiller, Pesem o zvonu. 39. Postanek zemlje. II. vrste, ki so takoj na razpolago, so pa, razen št. 40. in 41., brez teksta. 40. Naš vsakdanji kruh, 16 slik, s tekstom. 41. Škodljivi vplivi alkohola, 45 slik s tekstom, 15 slik brez njega. 42. Postanek moderne ladje, 25 slik. 43. Iz življenja divjih narodov, 15 slik. 44. Reševanje utopljencev, 16 slik. 45. Potovanje v Lurd, 18 slik. 46. Razne vere, 30 slik. 47. Korea, 12 slik. 48. Indija, 56 slik. (Glej tudi zgoraj!) 49. Albanija^ 18 slik. 50. Rusija, 31 slik. 51. Avstralija in otoki, 26 slik. 52. Kitajsko, 76 slik. 53. Japonska, 89 slik. III. Humoristične slike, kot zaključek k drugim predavanjem. 54. HumoristiČni krokodil, 3 slike. 55. Voda in ogenj, 2 sliki. 56. Nepravi razbojnik, 7 slik. 57. Modri učenci, 6 slik. 58. Sovražni sosedje, 12 slik. 59. Hrabri krojaček, 8 slik. 60. Kako postaneš kralj, 6 slik. IV. Slike iz želatine. Popolnoma lahko in zelo priročno. Brez teksta. 61. Salz-kammergut, 57 slik. 62. Alb. Diirer, Marijino življenje, 20 slik. 63. Rotkappchen, 8 slik. (Pravljica.) 64. HSnsel in Gretel, 6 slik. 65. Sneguljčica, 8 slik. 66. Gospa Holle, 8 slik. Društva, spravite zopet v red svoje skioptike in pridite po slike; skioptična predavanja imajo povsod tako privlačnost, da se vam bo trud vedno poplačal. Kdaj bo Vaše društvo naročilo članske znake, izkaznice, poslovnik in sprejelo nova pravila? Izposojevanje not včlanjenim zborom. Odbor P. Z. se je obrnil na odbor j Slov. glasbenega društva Ljubljana« s predlogom, naj bi društvo dalo pod dogovorjenimi pogoji našim zborom na razpolago svoj bogati arhiv. Dogovorjeni so tile pogoji: 1. Za vsako pesem, oziroma za vsak list se plača po 1 K odškodnine. 2. Za izgubljene ali zelo poškodovane note treba plačati posebno odškodnino, ki jo do- loči odbor po vrnitvi not. Poštnino plača zbor, ki note izposodi. Odškodnino se plača pri prevzetju prej naročenih not osebno v pisarni Prosvetne zveze ali po poštni položnici, priloženi vsaki poši-ljatvi. Izposojanje smo uredili tako: V naslednjih številkah bomo objavili seznam vseh pesmi, ki so na razpolago. Po seznamu naj zbori naroče z dopisnico na naslov: Pevska zveza, Miklošičeva cesta št. 7. Nato dobe v nekaj dneh gotovo naročene note, če ne bodo že izposojene drugam. Kdor bi pa želel prevzeti o priliki osebno note, naj pa sporoči 2—3 dni, preden pride v Ljubljano, katere note bi radi imeli. Note ga bodo počakale v Prosvetni zvezi, kamor se preseli te dni tudi naša pisarna. SEZNAM PESMI. A. Moški zbori. Barčica (s ten. in barit. samospevom), dr. G. Krek. Bliedi mjesec. F. S. Vilhar. Bog i Hrvati. V. Novak. Bog i Hrvati. F. S. Vilhar. Boleraz. Slovaška nar. Pokornv. Bratje v kolo se vstopimo! Dr. G. Krek. Cerkvica. Hajdrich. Cigani. F. A. Vogel. Crnogorao Crnogorki. Iv. pl. Zaje. Cvetica. E. Adamič. Co to maš. Slovaška nar. Sedlak. Čaj Čiro, sedi mirom. Slavonska. Lhotka. Čej so tiste stezice. Kor. nar. Dev. Čolničku. H. Volarič. Danes tukaj, jutri tam. Kocjančič. Dan slovanski. E. Adamič. Dekletu. V. Krek. Dekletu. A. Nedved. Deklica mila. Fr. Gerbič. Djačka pjesma. Iv. pl. Zaje. Dneva nam pripelješ žar. J. Aljaž. Domovini. Dr. B. Ipavic. Domovini. H. Volarič. Dolazak Hrvata. Iv. pl. Zaje. Dober večer, luba dekle. Kor. nar. Dev. Gori, gori na planine! Ant. Foerster. Gorski kraj. V. Novak. Gozdič je že zelen. Dev. Gozdni čar. Fr. Abt. Grad se beli. Medjimurska. Žgane. Hercegovska. Hajdrich. Himna »Kola« (hrvaška). V. Novak. Himna v čast sv. Cirilu in Metodu. Stan. Premrl. Hrvatska davorija. F. S. Vilhar. Ilirija oživljena. Ant. Foerster. Imel sem ljubi dve. Dr. I. Ipavec. Jadransko morje. Hajdrich. Ja v snach te videl. Klička. Ješče Poljska. Baransky. Kantata. (Krepko stojmo, Slave sini.) L. Belar. Kazen. E. Adamič. Kdo je mar. Dr. B. Ipavec. Ko b' sodov ne b'lo. Nar. M. Hubad. Ko gledam ti v oči lepe. A. Nedved. Kosa. Risto Savin. Koračnica Strossmajerjeva. Fr. Kuhač. Kje si svoje lice umila. E. Adamič. Kvišku, bratje! — Lahko noč. Nedved. Lahko noč. H. Vogrič. Lahko noč. Hajdrich. Ljubljana. (Izlijmo glase!) Dr. B. Ipavec. Ljubezen do doma. D. Fajgelj. Ljubezen in pomlad. A. Nedved. Ljubezni nisem nikdar ti razkril. (Vav- potič?) Majnik. Kocjančič. Mazurka. Eisenhut. Majolčica. A. Svetek. Mahedonec. Dobronič. Med žitom in klasjem. A. Svetek. Mi vstajamo. L. Belas. Mi fantje smo. Fr. Gerbič. Mladini. Hajdrich. Mornarska. Dr. B. Ipavic. Moravska narodna. J. Proehazka. Moja ljubav. Eisenhut. Naša zvezda. Hudovernik. Naša zvezda. Vilhar. Na vrelu Bosne. F. S. Vilhar. Na boj! Hajdrich. Na razhodu. Gerbič. Na razhodu. (Vstal dan je naš.) Nedved. Na plesu. Dr. G. Ipavec. Naprej. D. Jenko. Na moru. Jenko. Najslajša služba. E. Adamič. Naroda cvet ti. (Nagrobnica.) Iv. pl. Zaje. Napitnica. (Ptička na veji sedi). — Na Savi. Eisenhut. Na boj! Ant. Foerster. Na zeleni gori. Ign. Hladnik. Nagrobnica. (Oj spite v grobu!) Vilhar. Narodna nagrobnica. Pavčič. Ne zabi me. Nedved. Nisem Nemec. Hajdrich. Ne udajmo se. Ant. Foerster. Novinci. Bartl. Novinci. Volarič. Nočni pozdrav. Foerster. Nitra, mila Nitra. (Slovaška narodna.) Sedlak. Oblačku. Kocjančič. Občutki. Aljaž. Oblačku. Ipavec. Odmevi naših gajev (90 partitur.) M Bajuk. Oj slovenska žemljica. Ferjančič. Oj z Bogom ti planinski svet. Volarič. Oj dekle, kaj si tak žalostno. Schwab. Pastir. Juvanc. Pastirček. Gerbič. Pasol Janko. (Slovaška nar.) Pokorny. Peričnik. J. Aljaž. Petelinčkova ženitev. Hajdrich. Pesem lovčeva. A. Nedved. Pesem koroških Slovencev. Foerster. Pjesma jadranske vile. Novak. Pjevajmo! Foerster. Planinska roža. Dr. G. Ipavec. Planinska. Kor. nar. Dev. Plesalna. Abt. Planinska. Ant. Foerster. Plavarska. Nar. Dev. Pozdrav ti pojemo. Ign. Hladnik. Povejte ve planine! Foerster. Ponočni pozdrav. Ant. Nedved. Podoknica. Nedved. Popotnik. Prohazka. Popotnik. Ant. Nedved. Pobratimija. Foerster. Pomlad. Ant. Svetek. Pozdravljam te, gorenjska stran. Nedved. Pojd z menoj! Gerbič Prošnja. Ipavec. Prošnja. Nedved. Pri slovesu. Nedved. Prešernu. Nedved. Prosvjetom k slobodi. Šestak. Putnica kola. Iv. pl. Zaje. Res oženil bi se. E. Adamič. Rožmarin. Gerbič. Rožmarin. H. Volarič. Rožmarin. E. Adamič. Rojakom. L. Belar. Samo. Foerster. Savska. Ipavec. Syn$čku, synečku. (Slovaška nar.) Po-lašek. Sijaj, sijaj solnčece. Nar. z baritonom. M. Bajuk. Slovan na dan. Bartelj. Slovo. (Kantata.) Gerbič. Slavnostna popotnica. Foerster. Slava Slovencem. Foerster. Slabo sveča je brlela. Hajdrich. Slovenska zemlja. Juvanec. Slavček, daj mi svoje petje. Gerbič. A. Slovenca dom. Volarič. Slovenski svet. Volarič. Slanica. Dr. Schwab. Slovo. Vilhar. Slovanska pesem. B. Ipavec. Slovanski brod. Gerbič. Slovo. Nar. Foerster. Slovenec, Srb, Hrvat. Vilhar. Slovenska himna. (Ti, ki si ustvaril.) Fajgelj. Slovo. Kocjančič. Sveta noč. Beethoven. Sokolska. Foerster. Staročeška. — Svoji k svojim. Bendl. Spomladi se vse veseli. Gerbič. Što čutiš, Srbine tužni? Jenko. (Dalje sledi.) ©R93S® Ljudski oder v Ljubljani. Ljudski oder v Ljubljani si je nabavil na novo naslednje igre, ki jih izposojuje podeželskim odrom: — »Bankrot«, igro-kaz, 4. dej. »N e v loterijo«, nar. igra, 5 dej. 3>Č e v 1 j ar baron«, šala s petjem, 8 dej. »Davek na samce«, burka, 3 dej. »Tujec«, legenda s pred- in poigro. »Stric v toplicah«, veseloigra, 4 dej. »Spokornica z dolgo roko«, burka, 8 dej. »Okrog zemlje v 80 dneh«, veseloigra, 6 slik. Zadnji dve igri sta samo za moške, ostale pa za mešane vloge. Nekatere teh iger so nove. Tekom tega meseca izidejo še tri nove igre. Opozarjamo na sklep občnega zbora, da izposojamo igre društvom, ki vplačajo 100 dinarjev v sklad iger proti dosedanji izposo-jevalnini, ostalim pa se izposojevalnina zviša za 100 %. P. n. društva, odseke itd. obveščamo, da imamo sedaj svoj lasten račun pri poštno-čekovnem uradu. V slučaju odpošiljanja denarja zahtevajte pri nas poštne položnice. Tajništvo Ljudskega odra. « ja E Število f E vlog Vrsta kostumov a M Naslov igre Vrsta igre Ime avtorja ca -g iS > O <« •a ai KO Popis scenerije o s* o> »33 o e a v Sinovo maščevanje aH Spoštuj očeta igrokaz M. E Leveque i 8 — — 1. gozd 2. gozd 3. ječa različni Za letovišče burka i 14 — — na cesti gosposki Zb. Občinski tepček veseloigra 3 13 — da 1. obč. soba 2. dvorišče 3. dvorišče kmetski Dve materi igrokaz s petjem Po nemškem izvirniku — — 10 da 1. grajska soba 2. gozd 3. temna votlina 4. kakor 2. plemiški Nežka z Bleda narodna igra Dr. Rob, Weissenhofer — 19 — 1. kmetska soba 2. vrt 3. grajska soba 4. planota 5. kakor 1. plemiški in kmetski 1/49 Najdena hči igra I. Štrukelj *— 9 — 1. delavnica 2. rimska soba 3. kakor 1. rimski J/51 Julij Cezar Ni za podeželsko odre žaloigra Shakespeare 5 33 2 da razni rimski Izgubljeni sin svetopis. žaloigra Poslovenil Fr. Rihar 5 11 — da 1. soba 2. gostilna 3. dvorišče 4. kakor 1. 5. kakor 1. svetopisemski V ječi burka Po nemškem 1 5 — — jetniška soba vojaški Ljudmila igrokaz F. M. Fris 5 — 14 — 1. soba 2. gozd 3. vrt 4. vrt 5. vrt rimski in redovniški I/j3 Pastirci in kralji božična igra Fr. Rihar 3 13 — da (. zimska pokrajina 2. dvorana 3. pred Jeruzalemom kralji, pa-stirii in aDgeli Planšarica šaljiv uri zor i. Sardenko — — 1 grmičevje kmetski 1/55 Zloba in zvestoba igrokaz 1 — - 1. boljša soba 3. graiski hodnik 3. ječa 4. gozd viteški 1/56 Zb. Junaška deklica drama u. J. Rudiscj 5 15 de- . pred hišo soba 3. boljša soba 4. ječa ■i. vrt rimski Zb. 1/56 Sv. Boštjan žaloigra Fr. Ks. Steržaj 5 16 — da t. soba S. na trgu 3. katakombe 4. sodna soba 5. pred palačo rimski i Zb. Materin blagoslov igra za mladino M. Ambrožič 3 11 otroških vlog da t. pred hišo v gozdu na vrtu 3. isto poljubni Zb. 1/67 Večna mladost in večna lepota igrokaz Poslovenil Fr. Rihar 3 — 13 — t. vrtna lopa 2. pred skalnato jamo 3. soba rimski Repo štev čarobna burka Poslovenil Fr. Rihar 5 9 — da 1. skalnata pokrajina 2. gost. soba 3. sodna soba 4. ječa 5. kakor 2. meščanski tfl ■oc o ■a E Število § vlog Vrsta kostumov a M Naslov igre Vrsta igre Ime avtorja IM B .-2 3 > o Popis scenerije a KO u KO I C ►K rt •to HI/90 Okrog zemlje v 80 dneh veseloigra Jules Vern 6 slik 14 — da 1. gosposka soba 2. gozd 3. ''ost soba 4. gozd 5. soba 6. kakor t meščanski IV/52 Dve materi igrokaz W. Pailler 4 — 10 da 1. grajska soba 2. gozd 3. temna votlina 4. kot 2. v plemiški se dobe na Ljud. odru 1/41 Ena se joče druga se smeje Slov. Talija igrokaz Dumanoir in Keranion 4 6 4 — 1. pisarna 2. salon 3. soba 4. kakor 1. gosposki Garibaldi Slov. Talija gluma Julij Rosen 1 3 2 - soba meščanski 1/42 Trnje in lavor Slov Talija drama Lefort 2 10 2 da 2 | atelje plemiški in meščanski Doktor Robin Slov Talija gluma V. Mandeljc I 4 2 — salon meščanski 1/43 Edda Slov. Talija drama Jos. Weilen 4 10 3 da 1. dvorišče 2. 3. gozd 4. kakor 1. vojaški in gosposki Pijavka igrokaz Fr. Dolinar 1 4 — — soba kmetski Skriven zaklad burka 3 5 — — 2 soba 3 klet kmetski Dekla božja drama dr. Leop. Lenart 4 — 16 da 2 | kmetska soba 3. pisarna 4. ubožna soba kmetski in gosposki Zb. r Rešitelj drama 4 13 — da 2* J gostilniška soba 3. pred hišo 5. soba kmetski 1/47 Junaške Blejke zgod. igra 4 — 16 da 1. blejski otok 2. gosto drevje 3. kmetska soba 4. kakor 2. kmetski Kmet in avtomat šaljiv prizor 2 5 — — 1. na cesti 2. na postaji mešano Zb. Vestalka žaloigra Fr. Rihar 5 — 15 da 1. Log, tempelj 2. ječa 3. soba 4. soba 5. zidan grob rimski Smrt Marije Device igrokaz 3 — 10 4 1. jeruzal. predmestje . prepr. soba 3. skalnata jama jeruzalemski 1/48 Marijin otrok primerno tudi za otroško igro igra Fr. Ks. Steržaj 3 — 10 3 1. planota 2. kmet. soba 3. kakor 1. kmetski in gosposki BJ B Število J2 B 09 vlog Vrsta kostumov a > a Z Naslov igre Vrsta igre Ime avtorja N e® ai B i 09 d >N > o W J Hn Popis scenerije 1/67 Zb. Preairljiva soseda Burka Poslov. F. Rihar i 4 — — kmetska soba kmetski 1/60 Gospa z morja igra Vojeslav Molž 5 5 3 da 1. na vrtu 2. na razgledu 3. pokrajina 4. vrtna soba 5. ob ribniku gosposki 1/68 William Ratcliff Slov. Talija tragedija H. Heine 1 11 2 da grajska soba gosposki 11/8 Fabiola in Neža igra s petjem Poslov. I. Podbevžek 4 — 9 da 1. soba 2. , 3. druga soba 4. rimski Zb. Zmaga zvestobe ali Turki pred Dunajem igrokaz Poslov. Fr. Rihar 5 13 — da 1. vrt pred gradom 2. grajska soba 3. ulica 4. turško šotorišče 5. grajsko dvorišče viteški, meščanski, turški 11/2 Martin Krpan dramatska pripovedka Fr. Govekar 5 21 6 da 1. prestolna dvorana 2. pred kočo 3. cesarski vrt 4. taboričče 5. kakor 1. dvorni, kmetski in turški 1. kmetska soba 11/12 Stari in mladi ljudska igra A. Medved 4 8 3 da 2 „ 3. druga soba 4. semenj kmetski VmeSčenje Kneza Valuka zgodovinski igrokaz I. Abram 3 34 2 da 1. pokrajina 2. kakor 1. 3. kakor 1. staroslovenski 11/16 Štempihar zgodovinski igrokaz P. Bohinjec 3 24 2 da 1. gostilna 2. pred gradom 3. v krčmi meščanski in kmetski Dimež, strah kranjske dežele ljudska igra s petjem A. C. Danilo 5* US vO 25 1 da 1. kmetsko dvorišče 2. gozd 3. dvorana 4. v koči 5. kmet. soba 6. pred opekarno meščanski in kmetski 11)17 Zb. Oh, ta Polona! burka 2 — 8 — 1, gosp. soba 2. boljša soba gosposki Prisiljen stan je zaničevan veseloigra K. Supin 3 — 11 — 1. kmet. soba 2. gosp. soba 8. kakor 1. gosposki in kmetski 11/18 Zb. Fabiola in Neža igra s petjem Poslov. I. Podbevšek 4 — 10 — 1, soba 2. kakor 1. 3. druga soba 4, kakor 3. rimski Fernando, strah Asturije igrokaz Poslov. Fr. Rihar 3 11 — da 1. gozd 2. v dolini 3. gozd španski Rdeči nosovi burka 1 7 — — soba meščanski ll/'9 Zb Zdaj gre sem, zdaj pa tje burka 1 5 — — gostilna meščanski Strahovi burka 1 — 3 — grajska soba gosposki Poštna skrivnost burka Poslov. Fr. Rihar 1 7 — - ulica v mestu meščanski (Dalje.) Prosvetna zveza v Mariboru. Društva, pošljite izpolnjene pristopne izjave, ki vam jih je dostavila obenem z okrožnico Prosvetna zveza v Mariboru. Pristopne izjave nujno rabimo radi reda in pregleda. Poudarjamo ponovno, da bodo odslej v Prosvetni zvezi v Mariboru včlanjena le ona društva, ki bodo vposlala pristopne izjave in da bodo le ta društva dobivala podporo in ugodnosti od Prosvetne zveze. Vsa druga društva bomo smatrali kot odpadla in nedejavna. »Vestnik Prosvetne zveze« je obvezen za vsa v Prosvetni zvezi v Mariboru včlanjena društva. Vsako društvo mora biti naročeno vsaj na 1 izvod; društveni odbor mora pre-tresti vsebino in razna navodila »Vestnika« na prvi odborovi seji potfem, ko izide posamezna številka. Naročnino za »Vestnik« poravnajo vsa društva naravnost pri upravi v Ljubljani, kjer je tudi treba »Vestnik« naročiti. Nova društvena pravila za vsa v Prosvetni zvezi v Mariboru včlanjena društva so do-tiskana in se dobijo proti nabavnim stroškom pri Prosvetni zvezi v Mariboru, Koroška cesta 5. Prošnje za spremembo pravil vlagajo v Prosvetni zvezi včlanjena društva sama, ker zveza nima dovolj moči na razpolago. Prošnjo je treba kolkovati s kolkom za 5 Din, za odgovor se priloži kolek za 20 Din. Priložiti je treba 5 izvodov novih pravil (1 izvod potrjenih pravil dobi nato društvo vrnjen), 1 izvod starih društvenih pravil (po možnosti z navedbo odobritvene-ga odloka) in izpisek (overovljen po odboru) občnega zbora, ki je sklenil izpre-membo pravil. Vsako prilogo je treba kolkovati s kolkom za 2 Din. Skupno je torej tre- ba kolkov za 39 Din. Prošnjo vloži vsako društvo na zanj pristojno okrajno glavarstvo. Osnutke za predavanja ima Prosvetna zveza v načrtu in jih dopošlje včlanjenim društvom z navodili vred že v doglednem času. Prve zelo zanimive in važne osnutke nam je izročil g. dr. A. Korošec. Razdelitev včlanjenih društev na prosvetne okraje razmotriva odbor Prosvetne zveze v svojih sejah in bo sporočil sklepe v »Vestniku« vsem društvom v pretres in izjavo. Društveno članarino Din 25.— za I. 1924 naj pošljejo vsa društva takoj in naj ne^ čakajo na razne opomine in terjatve. Društva, zavedajte se, da bo centrala le takrat mogla delati in napredovati, če bodo storila predvsem društva svojo dolžnost! Sprememba v odboru Prosvetne zveze. Da bo mogel odbor Prosvetne zveze v Mariboru delati kolikor mogoče smotrno in gibčno, je sklenil v svoji odborovi seji 29. jan. 1924 soglasno iz tehtnih razlogov naslednjo spremembo: za I. (poslevodečega) podpredsednika je izvoljen g. Jože Stabej (prej je bil II. podpredsednik), za tajnika g. Ivan Prijatelj (prej I. podpredsednik), za II. podpredsednika g. Marko Krajnc (prej gospodar), za gospodarja g. dr. Jože Jeraj (prej tajnik). Včlanjena društva naj vzamejo to spremembo na znanje. Za urednika dela Prosvetne zveze v Mariboru v »Vestniku« je določil odbor g. Jožeta Stabeja v Mariboru. Vse dopise naj naslovljajo društva edinole na naslov: Prosvetna zveza v Mariboru, Koroška c. 5/1. (Cirilova tiskarna) in ne na posamezne odbornike. J. Stabej. Ljudska knjižnica. Vse sledeče knjige se dobe v založbi Jugoslov. knjigarne v Lj. in so vredne, da si jih pridobi vsaka ljudska knjižnica! ^ Coloma, Boy. Roman. 24 Din, vez. 32 Din. Coloma, Kraljica mučenica. Zgodovinski roman.'24 Din, vez. 32 Din. Oba romana sta zgodovinska; prvi se odigrava v pisateljevi domovini Španiji, drugi na Angleškem; oba razodevata vrline Colomovega peresa. Detela, Tujski promet. Povest. 20 Din. Detela je eden izmed najbolj priljubljenih slov. pisateljev sedanje dobe. Tudi njegov Tujski promet je nudil in še bo nudil marsikomu dosti dušnega užitka. Erjavec, Izbrani spisi. I. zv. Povesti. Uredil Ivan Dornik. Vez. 28 Din. Našim knjižnicam bo ta knjiga zelo dobro došla, ker je Erjavec izvrsten ljudski pisatelj, njegovi spisi se pa v knjigarnah niso več dobili. Federer-Poljanec, Patria. Irska povest, Din 12.—. Federer-Poljanec, Sisto e Šesto. Povest. Din 16.—. Irske borbe za narodno samostojnost so nam že tudi od drugod znane, vendar vedno znova radi beremo o bojih, trpljenju in veselju junaškega naroda; druga povest je pa romantična zgodba iz Italije in govori o papežu Sikstu in njegovem bratu Sestu. Feigel, Po strani klobuk. Broš. Din 24.—, vez. Din 32.—. Zbirka kratkočasnih povesti, ki jo človek tupatam rad vzame v roko, četudi Feigel ni posebno dober humorist. Finžgar, Iz modernega sveta. Broš. Din 40.—, vez. Din 60.—. Brez Finžgarjevih romanov in povesti ne sme biti nobena naša knjižnica in le želeti je, da dobimo čimprej njegove Zbrane spise v celoti. Zelo lepa in že od začetka preprostemu narodu namenjena je Grafenauer-jeva Zbirka slovenskih povesti- Bilo bi zelo prav, ako bi se zbirka nadaljevala. Dosedaj je izšlo 5 zvezkov in sicer: I. zv. Ogrinec, Vojnimir ali Poganstvo in krst. Din 8.—; II. zv. Erjavec, Hudo brezno. Din 8.— ; 111. zv. Jaklič, Vesele povesti. Din 8.—; IV. zv. Meško, Povesti in slike. Din 8.—; V. zv. Finžgar, Študent naj bo-Din 8—. In še ena zbirka je kakor nalašč namenjena društvenim knjižnicam, to so Jos. Jurčiča Spisi, ured. dr. Iv. Gr&fen-auer. Zbirka obsega v 10. zvezkih vse važnejše Jurčičeve spise, vsak zvezek stane broš. Din 20.—, vez. Din 30.—. Vsebina: I. zv. Narodne pravljice in pri- povedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Domen. — Dva prijatelja. II. zv. Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir. — Grad Rojine. — Golida. III. zv. Deseti brat. — Nemški valpet. IV. zv. Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata. V. zv. Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. zv. Doktor Zober. — Tugomer. VII. zv. Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma. VIII. zv. Erazem Tatenbah. j-, Bojim 5e te. — Črtice iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. IX. zv. Rokovnjači. — Kako je Kotar-jev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci. X. zv. Slovenski svetec in učitelj. — Veronika Deseniška. (Dalje.) Iz društvenega življenja. Kratica za prosvetno zvezo. Sprva smo rabili »Proza«. Zdaj smo se odločili za »Prosvetna« ; prosimo, da se poslužujete te kratice, kadar se vam zdi potrebno. Predlagal jo je predsednik Prosvetne dr. Mohorič in odbor ji je pritegnil v seji 22. januarja. Poslovnika še ne moremo dati v tisk, ker sta dosedaj naročili šele 2 društvi 7 izvodov (Sv. Martin ob Paki za 5 izvodov 45 Din, Vače za 2 izvoda 20 Din). Hitite z naročili in z denarjem (glej Vestnik št. 1. str. 9.), da dobimo prej Poslovnik, ker brez denarja ga ne moremo dati v tisk. Odborniki, nastopite pri seji! (Po sklepu lista so došla še tri naročila.) Denarja manjka ne le vam, ampak tudi — in še bolj! — Prosvetni! Zelo važnih in nujnih, za vas vse koristnih nalog ne more vršiti, ker nima denarja. Zato prosimo, pošljite članarino (za 1. 1924. po 1 Din od člana), naročnino za Vestnik (15 Din), plačajte morebitne dolgove od naročil, priredite Prosvetno nedeljo (glej zapisnik občnega zbora v 12. št. Vestnika 1923). Naše čeke imate od 1/štev. Vestnika. Prihodnji številki priložimo že nove čeke Prosvetne. Naročite članske znake in izkaznice, da bomo mogli plačati dolgove in pokriti stroške — v vašo korist! Če nam blago neprodano leži, moramo plačevati visoke obresti in ne moremo podvzemati novih del — v vašo škodo! Odločite se! Prosvetni tečaji Prosvetne v Ljubljani. So-cialnopolitični tečaj od februarja do aprila (ca 10 predavanj), tečaji za jezikovni pouk za vsak jezik, za katerega se priglasi vsaj 15 oseb. Prvi je brezplačen, za druzega mala učnina (ca. 3 Din od ure). Kdo sprejema poštne pošiljatve. Nekatera društva žele, naj bi Prosvetna naslavljala vse dopise na določeno osebo, ki jo je društveni odbor poveril za sprejemanje dopisov na društvo. Prosvetna ta čas ne more ustreči tej želji, ker bi to pisarno preveč obremenilo, če bi morala voditi seznam vseh teh posebnih naslovov, ki se večinoma še po vsakem občnem zboru menjajo. Pa tudi ni potrebno, ker ta namen društva lahko dosežejo na bolj enostaven način. Eden odbornikov naj stopi na domačo pošto in naznani sklep odbora, komu naj se dostavlja društvena pošta. Če to ne zadostuje, naj odbor uradno piše pošti in ta bo morala sklep upoštevati. • Ponekod bi pa morda kazalo obesiti društveno skrinjico za sprejem pošte na primerno mesto (na vratih ali v veži društva), ključ pa hrani odbornik, ki sprejema pošto. Predavanja Prosvetne. J. Hafner: v Šmarju pri Grosupljem 13. jan., v Hrušici '20. jan., v Kropi 28. jan., v Gor. Logatcu 2. in 3. febr. (3 krat); dr. P un t ar in dr. Stanovnik v Gor. Logatcu 2. lebr.; dr. Mohorič v Dražgošah 2. febr.; mons. V. Steska v ljubljanskih društvih 9 krat (od 9. dec. do 14. jan.); dr. Debevec pri Sv. Jakobu 8. dec., 26. jan.; kan. Sušnik v Ljubljani 3 krat; nekateri gg. pa ne naznanjajo Prosvetni zvezi svojih predavanj. Knjižnica Prosvetne je začela poslovati v januarju, ko je dobila novo opravo; obisk se zelo množi. Pripravno snov za predavanja dobite v Socijalni misli in Narodnem gospodarju. — Letno stane prva 40 Din, drugi 25. Din. Nobeno dobro delujoče večje društvo ju ne more brez škode pogrešati. Knjižničarjem! Pozabiti ne smete, da posreduje Prosvetna pri nabavi knjig, kar Vam delo večkrat zelo olajša. Naročajte torej knji-gez a društveno knjižnico in člane društva izključno pri Prosvetni zvezi in to tudi takrat, ako pridete osebno po knjige v Ljubljano. Za vsa je delo tako zelo olajšano, nam pa mnogo koristite, ker se more Prosvetna na ta način izkazati, koliko knjig pokupijo naša društva in društveniki in more na podlagi tega zahtevati tudi kako podporo za našo osrednjo knjižnico. Pri naročilih potom Prosvetne moremo tudi kontrolirati kakšne knjige se naročajo, zabraniti nakup brezpomembnih ali celo škodljivih knjig, svetovati najprimernejše in oskrbeti najhitrejšo nabavo. Zanašamo se na to, da bodo vsa naša društva naročala knjige pri svoji centrali Prosvetni zvezi! Pri nabavi društvenih potrebščin bo pisarna Prosv. zveze društvom rada in hitro ustregla in jim doposlala, ako se nanjo obrnejo itd.). Sploh bi si marsikje dosti prihranili na potnih stroških in iskanju po trgovi-iah, ako se raje obrnejo na zvezo, ki ve, kje se kako blago bolje in ceneje kupi. Frančiškanska prosveta v Ljubljani poroča iz zapisnika občnega zbora, ki se je vršil 23. oktobra 1923: Vršilo se je 27 odborovih sej, 24 predavanj, med temi 13 s skioptičnimi slikami. Predavali so: msgr. Steska (6 krat), kanonik Sušnik, prof. Mazovec, dr. Mantuani, dr. Debevec, kaplan Kogovšek, dr. Štele, dr. Rož-man, dr. Sarabon, urednik Smodej i. dr. — Društvo je priredilo tudi zabaven večer, 4 izlete, pod vodstvom društvenega podpreds. g. Lazarja pa knjigovodski tečaj (udeležba 30 oseb). Uspeh tečaja je bil v moralnem in gmotnem oziru velik. — V društvu deluje tudi samostojen pevski zbor. Žalna pri Višnji gori. Na naiš šoli se ej osnoval »nadaljno-izobraževatni tečaj za fante«. Poučuje se učne predmete, ki so v življenju praktičnega pomena, to je: računstvo, merstvo, spisje, poslovno spisje, kmetijstvo. Pouk se vrši vsako nedeljo in sredo od 3.-5. pop. Pouk je brezplačen in dostopen vsakomur, pač pa mora vsak podpisanemu obljubiti, da se odpove ž g a n j e p i t j u. Voditelj in učitelj tečaja je nadučitelj g. Milan Tomšič, g. župnik pa je obljubil tudi kako poučno predavanje ob sredih. Sčasom bomo priredili tudi kakšno igro. — (Kaj ta-cega bi povsodi potrebovali, marsikje tudi lahko storili. Prosite verne učitelje! — Tajništvo Prosvetne.) Skioptikon, rabljen a še dobro rabljiv, se dobi naprodaj: Ljubljana, Florjanska ul. 11; Salezijanski zavod Kodeljevo; fotograf Be-šter, Aleksandrova cesta. Nove pa nabavljate najbolje potom Prosvetne. Stanejo okoli 4—5000 Din z vsemi deli skupaj. Pri naročilih povejte, če želite rabiti za luč elektriko, ali karbid, ali špirit, pri elektriki: žarnico ali obločnico; dalje, če rabite reostat, kabel, transformator itd. ©S90S9 Vprašanja i Kaj naj počnemo z Vestnikom? Tajnik in predsednik ga takoj, ko pride, prebereta, pri prvi seji o vsebini poročata in odbof sklepa takoj o tem, kaj naj se stori v zadevah, ki jih Vestnik naroča društvom (n. pr. kdaj se vrši predavanje, plača članarina, koliko se da za nabavo knjig, kdaj naj bo občni zbor za spremembo pravil, koliko poslovnikov naroči drušvo itd.). Potem tajnik spravi Vestnik na svoje mesto. Letos je izšla 1. številka s platnicami, v katere devlji-te vsako novo številko. Predsedniki inj tajni-niki večkrat poglejte tudi v stare številke, i odgovori. da se spomnite na naloge, ki jih morda še niste izvršili. Po Vestniku mora novo življenje v društva! Naročnino plača vsako društvo 15 Din letno takoj, če želi več izvodov, jih dobi le, če jih izrecno naroči. Najmanj 2 naj bi dobivalo vsako društvo, ker en sam izvod se preveč raztrga. Ali dobimo lahko tudi mi znižane takse na prireditve (igre in koncerte) od 20 na 10 odstotkov? Vsako pri nas včlanjeno pro-svetnp društvo dobi to 10 odstotno znižanje. Pošljite nam 30 Din (za koleke in poštnino), vse drugo izvrši zvezna pisarna. Uprava: pisarna Prosvetne zveze, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. — Odgovorni urednik Jernej Hafner, Sv. Petra c. 80. — Tisk Jugosl. tiskarne v Ljubljani.