182. Številki. I LjuMIlli, I SLOTENS »Slovenski Narod" velja po polti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo celo leto skupaj naprej. pol leta „ „ četrt leta » na mesec K 50-. 25 . . 13-. 450 celo leto naprej ... K 55 ~ za Ameriko in vse druge dežele ~elo 'eto naprej .... K 60 VpraSanjem glede imeritov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka VpravnMtvo (spodaj, dvorišče levo). Kn a flora ulica it. S, telefon it. 85. Izhaja vuk dao zvafer bitfMaail na dalja la praznika. inserati se računaja po porabljene n psosiora in sicer 1 ran visok, ter 54 mm širok prostor:enkrat po 12 vin., d/akrat po 11 vin., trikrat po tO v. Poslano (enak prostor) 30 vin., narte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih inserciish nr> dogovoru. lovi naročniki naj oošijeio itracaiaj veju ar jo aakuatol. f9Q Na samo pisoieoe aaroćbe Orei paslstfe denarji se ae aore dobiti n e potrebnih prostorov, ne očftetisk&i moči. Imeli smo ondi v preteklem šolskem letu 46 raz-< dnih oddelVov z 2257 učenci koncem šohkeTa leta. Več razrednih ^dd?rov ie imelo fifj do 70 učencev in bi bilo tre*ia iin dii'i v do dva oddelka, ko bi d-v-^a imela pr^tore. potreben denar in učiteHev. Za časa vojne je Ciril - Metodova drit-, žba porabila približno 300.000 kron svoje glavnice. Da je doslej mogla premagati vse te težave, se ima zahvaliti pač onim rečenom, ki so jej v svojih oporokah v. lili ali ¥ pa ob drugih prilikah darovali večje vsote. Največji med temi dobrotniki so umrli: Karel Ko t ni k, Viljem P o 1 a k. Mariia V i 1-h a r, Ivan F a b j a n č i č, Franc Babic, župnik Š k e r j a n e c, Anton Poljšak. Poleg teh jih je mnogo, ki so družbi volili manjše vsote od 100 K do 5000 K. Ko bi Ciril - Metodova družba ne im_*Ia teh mecenov, bila bi danes be^ačica, ki nl\jer ne bi mogla vršiti svoje naloge. Tudi za ča*i vojne, od zadnje velike skupščine leta 1913.. ie dnr/ba prejela precejšnje število volil, in sicer: Leta 1913.: F van Korošec iz Gorice ,oc kron 50 vin.: Apatija Sinko, d- h. svetnik iz Središča, 1000 K; Josin Pol a-, d* ni upravitelj v Kamniku, 3^ v: n'rriia 2a ar iz 2age na Goriškem 189 K 4S vfa ; vca. ReinohI - Srhadlnik iz Gorice ?000 K: ca Frančiška Mallv iz Lhthliare 400 K; Fran Babic, posestnik v Liubl'ani, posestvo in čistega premoženja 21.000 K. Leta 1914.: ga. ReinohI - Suhad mik iz Gorice 2000 K; Fran Renič, žuonik. Gradišče pri Ptuju, 40 K: ga Ivana Šibenik iz Šiške 100 K: Jak. Pukl, zasebnik na Dunaju, 200 K; ga. Amaliia Voncina, sonroga ravnatelja v Ljubljani, 50 K; dr. Fran Koš^elj, višji štabni zdravnik v pok. v T Izbijani, 8000 kron. Pokojni je daroval med d^ueim vsako leto zneske za obrambni si lad in darove. Fran Škrjanc. Župnik v pok. v Ljubljani, posestvo, čistega nad 4000 K Leta 1915.: Ivan Pn«-o,-rT~~ poštni uradnik v poV.. v Sm\ra/'z;. 300 K. bil fc velik priiatoli dn--*b;? in je imel vedno rd-Prte roke. dokler je živel, za družbo M • n Poljšak, posestnik v Zannžah. umrl d e 14. novembra 1915. je volil svoje premoženje družbi, vredno nad 30000 K. Leta 1916.: ga. A. Stru^eli, posestnika v Ljubliani. 600 K: sara. Neža Pirjevec iz Sežane 115 K: ga. Marija Pirštic iz Ljubljane 50 K; Jurij Šumnik, poročnik, št. Mihel pri Pliberku, 200 K, bil je pred leti podpiran kot učiteljiščnik; bil je ranjen in na smrtni postelji se je spomnil svoje nekdanje dobrot-nice, naše družbe. Leta 1917.: Ambrož Poniž z Goriškega 100 K; Lovro Tebanc iz Škocijana 60 K; Ivan Jasene iz Ljubljane 500 K; Fran Jare, posestnik iz Aledvod, 3000 K; 2.2. Ana Ku-kovec. Sv. Lenart, 29 K 30 vin.; Martin Krže iz Sodražice 2000 K; Ivan Leskovec iz Ljubljane 500 K; Anton Svetina, notar v Pliberku, 40 K; A. TurnSek, Nazaret, 50 K; Ivan Narobe, župnik v Kamniku, 28 K 62 v; ga. M arija Mastnak, Džamije, 20 K. Leta 1918.: Jož ' Lukežič iz Skednja 20 K; Anton Zurc, posestnik na Krupi, volil 6000 K, izplačalo se je po odbitku stroškov 50"0 K 42 vin.; ga. Pepina Gorišek roj. Ma-horčič, soproga želez, adjunkta v Divači, 500 K. Volila, k * e niso Izplača- n a: dr. Fran Mnnda. odvetnik v LjubLani, umrl d">e 14 decembra 1914, volil 1000 K, katere še niso izplačane. Prejeta zavarovalnina od slcdv!ih: "a. Marila Jon^e iz Bovca, umrla 17. ^-,f,.-.', ..j drr*ba orejela 500 K: A. ?iu^r. •"'jt^P -»-j Sv. Lovrencu, umrl dne a 'i 1014. rl-"-'>i predla 500 K; dr. 'ar1 S mec, H av-;,\ v^r] dne 6 ian^ar-ja 1915 v srbskem vfefnfStvn, družba dtc-i^la 2000 K: HenriV Franrl. nose^tnik v Ljnbtfanf, umri d^e 3. fulila 1917. družba 5*^a ?e d^biM 500 K; Maks Perlisg. trgovec. ?e*»f? httH d-rt ?9 f^bruaria 1918, družba fe d s''-> 1 ** K z0 vin. Kruta smrt nam je o dnaše zadnje skiroSčine pobrala zelo mnogo prijateljev, podpornikov in sotrudnikov. Alnogo izmed niili |e na vojnem pel ju darovalo svoje mlado življenje za domovino. Niso mi znana i^ena vseh umrlih Ciril - Metodarjev; ko-liVor ie b=Io mogoče, je družba v vsakoletnem koledariu s kratkimi životopisi in slikami oočastila niih spomin Prvomestnik prebere imena članov, ki M so bili te' orn v°jne umrli in imena umrlih dmžbenih učiteljev, ki so: Pado Meršek, dntfbefU učitelj v Trstu, padel 21. julija )n\e) na koroški m"be. Imamo sicer mnrgo p J u./;iic, ki še vedno spć, a med njimi mn g ) ta'»ih, katerih je večina odbornikov, ali pa vsai ned slavnejših na vojnem polju. Upajmo, da se tudi te v kratkem prehude ' Moja dolžnost je. da na tem mestu imemrem še en faktor, kateremu se mora na:a družba zahvaliti za preprijazno n J voro. to so naši časniki, v prvi vrsti »Slevenski Nnrod« in »Edinost«. Oba ta lista objavljata leto za letom notice o d~lovanju in važnosti Ciril - Meto- 1 ~ah d~)'bi poslane darove. Srčna jima hvala a rh""ie*ri pr< ;a da svoio naklonje-• do Ciril - ATrf dove družbe ohranita * J.' '2 v t- d' re v b^d^če. Končno sporoči prvomestnik pozdrave drlxoIetnih marljivih sodelavcev gosooda in gfspe Podkrai^1 ovih, ki se vs'ed bolezni ne moreta udeleži glnvne skupščine ter želita dr!,rbenemu d lova^in največjega uspeha. K besedi se oglasi na to ljubljanski župan in deželni poslanec dr. Ivan Tavčar: Slavna skupščina! Izpolnjujem svojo hvaležno dolžnost, da Vas pozdravim v imenu mestne občine ter Vas najtoplejše zahvalim, da sta počastili zopet Ljubljano s tem. da ste v njeno sredo sklicali svojo veliko skupščino. Mi nismo politič. društvo, mi smo društvo, ki more delovati v toliko, kolikor je deležno velikega navdušenja na-štga naroda, ki ga hočemo vzdržati proti navalu mnogoštevilnih nasprotnikov. Obžalujem le, da Vas Ljubljana ni mogla sprejeti tako, kakor je oila njena želja. Prepričani pa ste lahko, da Vam bijejo srca prebivalcev enega izmed glavnih mest naše Jugoslavije danes tako krepko nasproti, kakor ob pričetku delovanja naše družbe. Družba sv. Cirila in Metoda je preživela težke čase. Velika je morala biti spretnost vodstva, da je vzdržalo našo družbo in ji omogočilo življenje. Lahko to potrdim na tem mestu, ker sem videl težavno deio našega vodstva. Vi. ki morda ne poznate vseh tajnosti tega težavnega življenja, bodite prepričani, da je zasluga vodstva naše družbe, da se vrši danes XXIX. skupščina. Dostikat je viselo družbeno življenie samo na niti, danes v petem letu vojne zborujemo zopet v Ljubljani in s ponosom nas navdaja, da vidimo zborovalce zbrane v tako lepem številu in v taki složnosti. Moja želja je, ki jo izrekam v imenu Ljubljane, da bi vladala med Vami vedno ta edinost in da bi imeli vedno pred očmi en sam mogočen cilj, da delujmo vsi za uresničenje velike naše naloge. Ne mislite, da bo delo končano z vojno, nasprotno, po vojni bo treba še mnogo bolj intenzivnega dela in pri tem naj pomaga edinost in navdušenje za našo stvar. S posebnim ponosom me navdaja, da vidim na tej skupščini v tako mogočnem številu zbrano naše narodno ženstvo. 2elim, da nam ostane tudi naše ženstvo zvesto ter izrekam še enkrat željo, da si ohranimo tudi za bodoče delo edinost lil navdušenje. (Živahno odobravanje.) Za družbo sv. Cirila in Metoda za Istro se je oglasil k besedi ooslanec dr. Janežič. Zahvalil se je za pozdrave prvomestnika ter je prinesel pozdrave svoje družbe, mlajše posestrine družbe v Ljubljani, ustanovljene po njenem vzorcu, samo z bolj omejenim delokrogom, ki pa vzdržuje poleg hrvatskih šol v Istri tudi slovensko šolo v Kopru in več slovenskih šol v piranskem okraju ter na ta način razbremenjuje ljubljansko družbo. Dosedaj ni bilo med obema družbama nobenega spora in ravno to raralelno delovanje obeh družb je eden najveselejšib pojavov v našem narodnem živlien:u. dokaz, da vzajemnost ni ostala med nami samo v besedah, maiVeč da sloni že na realni podlagi. Izreka prepričanje, da bo mogoče v bodočnosti doseči obema družbama še mn^go le^ih uspehov in želi. da bi bil vsak uspeh ene družbe v veselje drugi. V tej nadi prinaša pozdrave družbe sv. Cirila in Metoda za Istro, želeč plodo-nosnega delovanja ljubljanski družbi, s katerim naj položi temelj nadaljnjemu narodnemu razvoju. Tamiško poročilo poda na to dr. Janko Šlebinger. Slavna skupščina! Pred osmimi leti se ie v tei dvorani vršila petindvajseta velika skupščina Ciril - Metodove družbe. Bili so to slavnostni tren o tki. ko smo se ozirali na uspehe prvega četrtstoletia svojega obrambnega dela, posvečenega reševa* niu naše mladine, ko smo delali nove načrte za zgradbo srecneiše bodočnosti. Narodna požrtvovalnost ie zgradila nato mogočno šolsko poslopje pri Sv. Jakobu v Trstu, vznikla ie narodna Šola na Blanči pri Gorici, ustanovili 80 se novi otroški vrtci. Tako smo se v zna-iuenju uspešnega napredovanja zbirali v naslednjih letih na skupščinah v Tržiču, v našem Trstu, v Domžalah, in že smo se pripravljali, da L 1914. obiščemo diugo važno postojanko ob jugozapadni fronti naše narodne obrambe, da slavimo svojo 29. skupščino v solnčni Gorici; toda bojna furija je med tem razvnela Evropo in dnevi težke preskus-r.je so prišli nad naš narod, ki so grozili uničiti, kar smo si zgradili tekom desetletij z lastnim delom, z lastnimi žrtvami. Med našimi obrambnimi društvi je vršila v teh štirih letih grozote edino Ciril - Metodova družba svojo nalogo; v kakem obsegu in s kakim uspehom na poliu narodnega šolstva, kako ie bilo delovanje nienih podružnic, o tem poročam slavni skupščini v kratkih obrisih sledeče: Z otroškimi vrtci ie skrbels Družba za naše >malčke<, ki so bili posebno v teh letih potrebni varnega zavetja, ko jim očetje krvave na frontah, in matere v neprestanih skrbeh za obstanek begajo iz ulice v ulico za koščkom trdega kruha. — Meseca maja smo otvorili otroški vrtec v Kolonji pri Trstu; tako je štela Družba koncem šolskega leta 1914. 23 vrtcev, med temi ie dva le podpirala. Obiskovalo jih ie okroglo 1800 otrok. Vsled vojne z Italijo so prenehali vrtci v Krminu. ▼ Pevmi, na Blanči pri Gorici oba podpirana v Podgori. Naravno je, da je vsled tega število otrok občutno padlo, ker se je tudi iz Trsta oreselilo mnogo rodbin. Vsled neugodnih razmer sta se oba vrtca na Savi pri Jesenicah začasno strnila v enega Meseca septembra 1916 ie prevzela tržaška mestna občina družbin vrtec pri Sv. Ivanu poleg Trsta v lastno oskrbo, in letos meseca marca je ista mestna občina otvorila ▼ Roianu svoj slovenski otroški vrtec v katerega so prestopili otroci družbenega vrtca; s tem je prenehal rojanski družbin vrtec sam ob sebi. V Trstu ae snujeta otroška vrtca v Barkovljah in na Greti. Na Koroškem nimamo nobenega vrtca, na Kranjskem vzdržuje Družba razen na Savi še vrtec v Tržiču; na Štajerskem je ostalo število ne* izpremenjeno, t. i. oskrbujemo vrtec v Celju, v Gabriu pri Celju, v Maribora, v Ormožu in dva v Hrastniku, Tako je Družba koncem minulega šolskega leta 1917 19 oskrbovala 15 vrtcev, ki tih ie obiskovalo 550 dečkov in 510 deklic, torei skupno 1060 otrok. Otroške vrt-narice so se v polni meri zavedale svoje važne naloge; le v par slučajih ie zahteval interes vrtcev, da je vodstvo izvršilo gotove osebne spremembe. Glavno skrb pa ie posvečala Družba obstanku in razvoju narodnega ljudskega šolstva. Koncem šolskega leta 1913/14 je bilo na osmih družbenih zavodih 30 razredov z 48 oddelki, ki jih je posečalo 2514 otrok. Izbruh vojske, posebno pa še italijanska vojna napoved, ie vplivala zelo neugodno na razvoj našega šolstva. Mnogo očetov Je bilo poklicanih k vojakom. Goriška je LISTEK. „Hej Slovani". Iz tisoč in tisoč grl doni mogočno kakor trombe glas ta pesem po vsem slovanskem svetu — uniformiranim gospodom v praškem deželnem šolskem svetu pa se je zardelo, da bodo zmagovalci, če jo češki šolski mladini prepovedo peti na svojih izletih in v svojih družbah. Zgodovina teh malih gospodov se nikoli ne bo pisala, pač pa bo slovela pesem »Hej Slovani« in njen avtor S a-moTomašik. Tomasik je bil rojen 8. februarja 1813 v Jelšavski Teplici v gorati vzhodnoslovaški gemerski županiji na Ogrskem. Ko je doraščal v mladeniča, je njegov slovaški krajan Jan Kollar že bil spesnil svojo slovansko velepesem »Slavino hčer« ter je Šafafik slikal sliko vsega Slovanstva, Oba sta bila Slovaka, a oba sta pisala književno če-scino. Tudi Tomašik je pesnil Češki; ko pa se je nekoliko pred L 1848 in nekoliko po tem letu slovaščina razvila v samostojen jezik, se je je poprijel tudi Tomašik. Zbirka njegovih pesmi, ki je | izšla 1. 1885., ni velika. V pred >\\>ru izraža Tomašik upanje, da bo njegova slovaščina poleg češčine le koristila vzajemni bratski slogi med Cehi in Slovaki, ter pravi: »Za znanstveno izobraženega Slovaka je in bo temeljito znanje češčine vedno potrebno, a z druge strani Čehu ne škodi, če se seznani s književno slovaščino.« Njegovi verzi se naslanjajo na narodne krakovjake in so mnogi našli skladatelja ali pa se naravnost privijajo narodnim napevom. V I sonetih pa se je Tomašik na kollarov- I ski način zanašal tja ob baltsko morje, kamor je kot mlad bogoslovec hodil iz Berlina; drugje pa v njem odmevajo čini junaških Črnogorcev. | Kdaj je nastala njegova pesem »Hej Slovani«? Leta 1834., torej prav onega leta, ko se je prvič javno pela češka himna »Kde domov mtij?*, je mladi 21 letni evangelijski pridigar Tomašik, izvoljen že za župnika v vasi Hižno, potoval čez Prago v Berlin, da bi si na tamošnji univerzi izpopolnil svoje znanje. Kakor pred njim Kollar in Safafik, se je ustavil tudi on v Pragi, kjer so ga češki književni krogi iskreno sprejeli. Izprevajali so ga po zgodovinski stari Pragi in mu kazali novo. Končni vtisk je bil mučen: mladi Slovak je povsod videl Nemce in povsod 4 slišni nemščino in zazdelo se mu je, da se p-or^kovanje nekaterih malo starej-šifi vlastencev o ginočem narodu že iz-polrmje. V tei tu^i so šiiiH skozi misli r^n^Ta prH;,rnri'' ognjeviti in zmago ^r^*-- k '•'oči kHd rnegove^a zemliaka IColarja, v d'^i mu ie z?done!a kitica ct^re ref rm^i"ke h"s;t ke pesmi, iz katere ie di^lo trć^n zaupanje v nspeh bo?a bn^e^a, in megovo pe^-o je hmom* npSrt^lo dvanaist verzov, ki so od mnle če?le sedanjosti obračajo k veliki slovanski bodočnosti. . »Hej Slovani . . . živi, živi, duh slovanski, živel bo na veke . . .« Jezika dar nam je podaril Bog. — Bog je z nami, kdor ie proti nam, tera Perun uniči . . . Mi stoiimo trdno kakor zidovi . . .« Težke besede, kakor besede nrorokov starega zakona! L. 1838. so bile n^ti^icne v sIovas"kern Liotov-skem Sv. Mf%bfa$s. Tn od takrat Je pesem na krilm poRsko - rrtazurske me-lodiie donela sto in tisočkrat po vsem češkoslovaškem \n slovaškem svetu na nriiateljskin sestankih. Izletih, »besedah« in balih že nred I. 1848; z nio so množice oozdravliMe novo žrvlienie mlade svobode 1. 1848.. donela Je na re-vobičnih barikadah teea leta v Pragi in v vrstah slnvaSVih nrostovojjcev na 91nvn?kpm ^rpmiiofi |e novo ustavno življenje po L 1860. KaJ je pesem po- stala slovanskim narodom, o tem se je Tomašik sam uveril 1. 1884., ko je po-setil Prago in je bila njegova pot tja pravi triumf. Čehi so mu takrat poklonili narodni dar. (Po Jas. Vleka v »Nar. Listih« 31. jan. 1913.) Kakor češka himna »Kde domov muj«, tako se je tudi pesem »Hej Slovani« kmalu udomačila med Jugoslovani. Gajev Ilir R a k o v a c jo je še istega leta, ko je bila prvič natisnjena, torej L 1838., prepesnil v srbohrvaščino ter jo Čitamo sedaj pod naslovom »Duh hrvatski« na pr. v Klaičevi pesmarici (str. 10): Oj Hrvati, joSte živi riječ naših djedova, dok za narod srce bije njihovih sinova; živi. Živi duh hrvatski, živjet ćeš vjekoma, zalud ponor prijeti pakla, zalud vatra groma. Klale" označuje znani napev kot »poljsko - češki narodni napev«, a navaja še enega »živahnega, kakor ma-zurka«. Pesem pa je prevedena tudi v slovenščino in v tem slovenskem prevodu }o na Slovenskem običajno pojemo. Kdo jo je poslovenil in kdai je bila poslovenjena, tega ne vem. Vsekakor jo nahajam že v Razlagovi pesmarici leta 1863. pod naslovom: Slovenski duh Hej Slovenci, naša reč slovenska Živo kllle, dokler naše verno srce za naš narod bije. 2ivi, živi duh slovenski, bodi živ na veke! Grom in peklo, prazne vaše proti nam so steke. Naslov slovenskega prevoda spo-minia hrvatskega, vendar kažejo druge posebnosti, da je slovenski prevod prirejen sigurno po češkem izvirniku.*) Pesem je med nami malone pona-rodnela. Postala je del nacionalnega čustva in s tem sila, ki se je proti njej zamanj boril bivši deželni predsednik kranjski baron Hein -r pravil je, da to ni slovanska pesem, ampak »ein fran-zosisches revolutionares Hetzlied« (»Slov. Narod« 10. marca 1894) _ pa se bodo proti njej zaman borili tudi drugi gospodje, ki jo hočejo z junasJcira peresom spraviti s sveta, •) Prevajateli nekaterih čeških besed nI prav razumel. Češko »reč« je pustil kot reč. Češke »vztekv« (»steklosti«), besno-sti) je oustil. »Vvrvati« je prevel s »podtikati«. Češko »take*« ga je zavelo najbrž v »tedaj«. »Pevnč« je spajal s »peri«. V Aljaževi pesmarici je »pevnč« prevedeno že pravilno s »trdno«. Izraz »če podreti« spominja srbohrvaičine, Stran 2. «6LOViiN5i\l N^KOLT. dne 12. avgusta i yi«j. 182. štev. bila po večini izpraznjena, mnogo dru-)fcin se je izselilo; zato se je število Učencev v teh krajih izdatkov skrčilo. Meseca iuliia 1914 ie bilo izmed 21 iružbinih učiteljev 9 poklicanih v vo-taško službovanje in sicer 7 iz Trsta, 2den iz Gorice in eden iz Mute; tekom lolskega leta iim ie sledilo v Trstu še "»ar, oproščenih iih ie bilo v za*, nialo. Vodstvo si ie v Trstu moralo pomagati z rado voli kami, suplentinjami, ali pa skrčiti pouk; pomanjkanje moških učnih moči je še sedaj zelo občutno. V Gorici je vojaštvo koi v začetku vojne zasedlo družbeno šolsko poslopje; pouk se ie prvo leto voine mogel vršiti v prostorih, >Šolskeca doma<, ki je prepustil Družbi brezplačno dve šolski sobi. Sedaj ie naše šolsko poslopje na Blanči razvalina. Na zopetno otvoritev goriške šole s prihodniim letom to-rei ni misliti. Poslopje družbine šole v Krminu je v dobrem stanju, le notranjščina je trpela. Z aprilom letošnjega leta ie odprl v niei gradiščanski c. kr. šolski svet 3 razrede iavne ljudske šole v italijanskem jezika; vodstvo ie ukrenilo vse potrebno, da se v ieseni izroči poslopie svojemu pravemu namenu in se otvori zopet slovenska šola. Najlepše uspehe na poliu narodnega šolstva ima Družba zabeležiti ves čas svoiega obstoja v Trstu. Statistika r.am nudi sledeče zanimive številke: Koncem šolskega leta 1913-14 sta šteli deška in dekliška šestrazrednica pri Sv. Jakobu in dekliška sedemrazredni-ca na Acquedottu 19 razredov z 37 oddelki, 19S5 učencev. Voini dogodki so vplivali močno na Trst, umevno ie torej nazadovanje v letu 1914/15. Šestraz-redniei pri Sv. Jakobu sta se razširili v sedemrazrednici, dekliška šola na Acquetottu ie postala osemrazrednica; v 22 razredih ali 42 oddelkih ie bilo koncem šolskega leta 1516 otrok. Z naslednjim šolskim letom sta se razširili obi šoli pri Sv. Jakobu v osemrazred-nici, tako da imamo od tedai v Trstu tr osemrazredniee, ki so štele ob zaključka šolskegra leta 1915 16 40 oddelkov s 1829 učenci, 1. 1916 17 37 oddelkov s 1968 in letos je bilo 46 oddelkov z 2157 učenci oziroma učenkami, torej ie doseženo do zdai najvišje Število. Važno izpopolnitev je dosesrlo naše tržaško šolstvo s tem. da so se zadnji trije razredi deške osemrazredniee spremenili v meščansko šolo. Tekom šolskesra leta 1915/16 je učiteljski zbor izdelal učni načrt za to šolo, ki ga ie vodstvo Družbe predložilo c. kr. šolskim oblastim v odobrenie. Naučno ministrstvo ie dovolilo s šolskim letom 1916/17 otvoriti 1. razred meščanske šole. kateremu ie sledil z lanskim šolskim letom II. razred in letošnjo iesen se otvori še tre S tem smo dobili prvo slovensko meščansko šolo na Primorskem in d-rusro na Slovenskem sploh. — Vodstvo Družbe bo moralo začeto delo nadaljevati: izpremeniti bo treba na isti način obe dekliški osemrazrednici v normalni petrazredni ljudski in trirazredni meščanski šoli: deške paralelke na Acquedottu želino čakajo osamosvojitve pod lastnim vodstvom in razširjenje v osemrazrednico, oziroma v drugo deško mešransko šolo, ki bo dajala slovenski državni obrtni in slov. trgovski šoli naraščaj. Na Acquedottu ne bo mogoče več dolero vztrajati v sedanjih pretesnih šolskih prostorih, ki ne odgovarjajo šolskim zahtevam; manjka jim tudi primerne telovadnice, kar ovira telesno vzerojo otrok; potreba po novi šolski stavbi ie od dne do dne večia. Solo pri Sv. Jakobu bo nekoliko razbremenila nameravana nova mešana ljudska šola pri Sv. Vidu. za katero ie že kupljeno primerno poslopje: do zdaj se ie oglasilo za prvi razred 70. za drugi pa 57 učencev in učenk, iasen dokaz, kako važna postoianka postane nova šola v bližini raznih industrijal-nih podietij. kjer skuša nemški živeli izpodriniti na vse načine Slovence. V tem okraju stoji tudi nova nemška nav-tična šola, tu sta dobila svoj dom nemški in slovenski otroški vrtec. Slovenska liudska šola postane tukaj prava narodna trdnjava, kakor pripada Acauedottski važna naloga, skrbeti za to in uporabiti vsa sredstva, da slovenski otroci ne bodo vzdrževali in polnili umetno vzdrževanih državnih nemških razredov v tem okraju. Šentvidska šola je delo tržaške požrtvovalnosti: ves denar za to Šolo so zbrali Tržačani sami, sami so si priskrbeli šolske prosto^ re, šolsko opravo in učila ter sami zbrali sredstva za vzdrževanie šole za bližnjo bodočnost. — Kar je oviralo pouk in razvoj ljudskega šolstva med vojno sploh, to velja seveda tudi za Trst in sicer še v posebni meri: Primanjkovalo ie kuriva, štedi ti ie bile treba na vseh koncih in kraiih. Otroci ob slabem vremenu niso prihajali v šolo, ker niso imeli ne čevliev, ne obleke, posebno pri Sv. Jakobu, kjer so povečini delavski otroci. Matere, ki imajo svoje može pri vojakih, so bile prisiljene uporabliati otroke tudi za domača dela, posebno za čakanje na aproviza-cijske drobtinice. Druge so se vozile po svetu po živila, in starejši otroci so morali doma paziti na mlajše: s tem so naraščale šolske zamude od dne do dne. V zadnjem letu ie začelo primanikova-ti knjig, zvezkov in raznih šolskih potrebščin, kar postane s prihodnjim šolskim letom še občutneiša ovira, pouka. Edino razne šolske prireditve, ki so se gojile in uprizarjale s šolskimi otroci, so dvigale ugled in delo za šolo in dajale liudem vzpodbuio za nadaljno delo. Njih uspeh ie bil gmoten in moralen: dale 60 mnogo v patriiotične namene, a mnogo so pripomogle k olajša-niu bede lastnih otrok. Ljubka prireditev pravliične igre >V kralistvu palč-kov< ostane tudi Ljubljančanom v prijetnem spominu. — Vse priznanje pa gre našemu učitelistvu, ki ie v teh težkih časih splošnega pomanjkanja in neznosne draginie nesebično in požrtvovalno vršilo svojo dolžnost v šoli in delovalo pri raznih prilikah tudi izven šole. Lansko šolsko leto ie bilo na družbenih zavodih v Trstu zaposlenih 56 učnih moči, med temi e bilo 19 v službo vani e pridelienih državnih učiteljev in učiteljic ostalih 37 ie bilo nastavljenih od Družbe. Predno se poslovim od našega Trsta in Gorice, moram še beležiti iz družbene šolske kronike žalno vest o smrti štirih odličnih učiteljev: trije so žrtvovali svoje mlado živlienie na bojnem polju, četrti ie izdihnil do zadnjega diha delaven po daljšem bolehanju. Rado Meršek, marljivi gojenec družbine šole v Trstu, od septembra 1912 njen vrl učitelj, ie padel 21. julija 1915 na koroški meji; tri mesece nato mu ie sledil na Doberdolu udani mu prijatelj Anton Turk, družbin učiteli v Gorici, kjer je deloval z vso vnemo v šoli, pri goriški moški C. M. podružnici kot blagajnik in pri raznih drugih narodnih društvih. Dne 14 novembra 1917 ie bil zadet od sovražne krogle ob Piavi poročnik Egon Jezeršek, odličen telovadec neumorni organizator sokolskega naraščaja, ki ie posvečal >vse moči telesni vzgoii mladine svojega naroda«. Letos 10. februarja se ie za vedno poslovil od nas idealni Vinko Engel-mann. O niiiu piše šolsko poročilo, da je slovenska mladina v Trstu imela doslej malo za njeno vzs:oio tako vnetih učiteliev. >Kakor je bilo niiiu delovanje v šoli vestno izvrševanje službenih dolžnosti v prid i ima izročene mladine, tako ie bilo vse drugo niuno živliensko snovanie nepn rgano žrtvovanje vseh moči koristi našega naroda sploh. En-gelmann ie bil povsod udeležen, kjer se ie razmotrivalo kako važno vprašanie slovenske šole, slovenske mladine, slovenske družine.« Ohranjen jim bodi časten spomin! Stanje družbenega šolstva na K o-roškem je danes enako kakor ie bilo pred vojsko. Vsi naši načrti so se do zdaj izjalovili ob zlobi in neizprosnem sovraštvu narodnih nasprotnikov. Sti-rirazredna mešana liud-ka šola v št. liupertu pri Velikovcu. edina narodna postoianka, ki io oskrbujejo šolske sestre z denarno podporo naše Družbe, seveda nima pravice iavno^ci; število otrok ie o-talo v zadniih letih približno na isti višini V začetku preteklega šolskega leta ie šteta šola 176 otrok, le-tes ob sklepu pa 139. Mešana dvora z-rednica na Muti izkazuie poprečno 80 do 90 otrok. Važna točka ob eeverno-vzhodni meii ie Maribor. V Studencih pri Mariboru bomo čakali menda rudi v bodoče brezuspešno na stavbno dovoljenje; toda v mestu samem se razvija-io razmere vsai do zd^i ugodneie. Lokalni faktorji so so oklenili tega prevažnoga dela z vso liubezniio: denarni prispevki se stekajo od vseh strani slovenske in slovanske domovine v ta namen pri tamošniem odboru, in tako upamo, da vstane skoro ob Dravi nova narodna trdniava. Da družbino šolstvo trajno napreduje rudi tekom vojske, svedoei število otrok. Po preteku prvega voinega leta ie padlo okroglo za 400, nato se ie začelo dvigati in sedal ob sklepu šolskesra leta 1917/1S izkazuie statistika 1070 dečkov in 1470 deklic, skupno 2540 otrok, torei kljub izpadu Gorice in Krmina 26 otrok več, kakor smo iih imeli pred vojsko. Z naraščanjem števila šolskih otrok se večaio naravno tudi družbini izdatki in s tem nai bi se podvojilo delovanje njenih podružnic, ki tvorijo glavni vir dohodkov, da bo mogoče zadostiti vsem potrebam naše obrambne organizacije. Delovanje podružnic ie ob začetku svetovne voiske doživelo hud udarec. Mnogo iih ie izgubilo svoje najdelavneiše člane, druge so prenehale z delovanjem, ker se ie proglasilo narodno delo za veleizdaio. zopet druge so posvetile v službi Edečesra križa ir v drugrih karitativnih društvih svoie delo lajšanju goria. ki ga ie povzročila vojska v neskončni meri trpečemu človeštvu. Xovo življenje ie zaplalo po slovenskih in jugoslovanskih pokrajinah, ko ie lansko majniško solnce prodrlo megle dvomov in ogrelo naša otrpla srca k novi liubezni. ganilo naše roke k novemu narodnemu delu. Ta dobrodejni preobrat se pozna tudi v delovanju naših podružnic. Leta 1914. jih ie delovalo 211. naslednie leto le 124; 1. 1916., 114, 1. 1917. ie padlo število na 93; toda letos se ie dvignilo število delujočih že sedaj do skupščine na 126 in njih prispevki so narasli nad 50.000 K, ker presega letne prispevke podružnic zadniih let. Lani ie štela Kranjska komaj 36 podružnic, letos se iih ie odzvalo do zdai 58. po večini s častnimi vsotami, mnogo kraiev je poklalo nad tisoč kron. Daleč za njimi pa si ostala tokrat naša bela Ljubljana, ki te ie v zadniih dveh letih nadkrilila z dvakrat večiim zne?kom celo Vrhnika! Ne pusti vendar, da bi ta madež narodne mlačnosti kazil tvoie dobro ime! — Delovanje tržaških podružnic ie bilo tudi zadnia leta vzgledno: na Štajerskem ie letos zanimanje za Družbo naraslo; častno mesto si ie letos priborilo Celje z obema podružnicami in z Gabrjem. ki uspešno tekmujejo z Mariborom. Ostale štajerske podružnice se pridno oglašajo, vendar jih še dokaj pogrešamo. Na Koroškem deluie podružnica Beljak z okolico, vse druge spe in čakajo drami-telja. Pokroviteljnin šteje Družba danes 664: za obrambni sklad se ie priglasilo 1212 kamenarjev. izmed katerih ie do zdai vplačalo svoie deleže 760 družbenikov. Nabiralniki še večinoma počivajo zaprašeni med gostilniško staro šaro; da pridejo zopet na vidni prostor, da se polniio in pravočasno iz-prazniio. to bodi skrb podružniški' funkcij on arje v. Z veseljem biležimo dejstvo, da se je v zadnjih letih za našo šolsko družbo izredno oživilo zanimanje med slovenskimi častniki in moštvom; pošiljali so ji prihranke s fronte in iz zaledja po vzgledu nemških tovarišev, ki podpirajo vsestransko svoja obrambna in napadalna društva. Mnogo požrtvovalnih prijateljev Družbe nam je iztrgala v zadniih letih >ri svoji bogati žetvi neizprosna smrt; njih se spo-minia družbin >Koledarc, nekaterih se ie spomnil danes tudi g. prvomestnik. Družba jih ohrani v hvaležnem spominu! Nazadnie naj še omenim delovanje družbine pisarne, kjer se stekajo vsi posli, odkoder se vodi vsa obširna organizacija. Vodstvu v pomoč 1e delovalo do izbruha vojne petaro pisarniških moči; župnik A. Berce, ki ie deloval pri Družbi sedem let kot zapisnikar, se je poslovil od nie v ieseni 1. 1914., potovalni učitelj A. Beg pa ie od 1. 1915. mobiliziran. Tako opravliajo razne pisarniške posle ves čas vojske vestno trije uradniki pod vodstvom g. prvo-mestnika. Sklepam z želio, da ostanejo Družbi sv. Cirila in Metoda zvesti vsi njeni dosedanji prijatelji, da se jim pridružijo nove čete v težkem boju za naš narodni obstoj, da vztrajajo do tedaj, ko lahko radostno vzkliknemo: Naša šolska družba ie dovršila svojo nalogo. narod je ne potrebuje več, kajti dosegel je svoje pravice tudi na polju šolstva 1 Živahno odobravanje je sledilo temeljitemu poročilu tajnika ter se je oglasil k besedi delegat tržaške podružnice, izražajoč željo, da naj se na meščanski šoli pri Sv. Jakobu v Trstu ustanove dekliške vzporednice In da se pri personalijah družba ozira na gotove želje učiteljstva. Nato je podal družbeni blagajnik notar Hudovernik svoje poročilo, iz katerega posnemamo le nekatere točke, ker smo večino blagajniškega gradiva objavili že v sobotni številki. V vseh štirih vojnih letih so stroški nadkriljevali redne dohodke ter je imela družba velike primanjkljaje, katere je morala kriti iz družbene glavnice. V teh časih je prišlo torej družbi prav, da je v prejšnjih letih varčevala z družbeno glavnico. Ce bi družba teh prihrankov ne bila imela, bi bila prišla v veliko denarno krizo in ne bi bila mogla pokrivati niti svojih rednih potrebščin. Viri, iz katerih je družba zajemala redne dohodke, so v teh letih precej usahnili. Prispevki podružnic so bili Jako pičli in vendar dajejo ravno podružnice v normalnih časih družbi poglavitni del rednih dohodkov. Prvenstvo med vsemi podružnicami pristoja Trstu. Razna darila, ki so sicer prihajala družbi, so se tudi skrčila, le nekateri denarni zavodi in občine so se redno spominjale družbe s stalnimi prispevki tncli v teh letih. Blagainik se spominja tudi daril, izkazanih in poslanih družbi potom listov, zlasti potom »slovenskega Naroda« in »Edinosti«. Kljub vsem denarnim neprillkatn, s katerimi se je družba borila v zadnjih letih, je znašala koncem leta 1917. čista imovina družbe 1,229.920 K 23 v. Upoštevati pa je treba, da je družbena imovina večinoma naložena v posestvih. V zadnjem času so se podružnice zbudile k novemu življenju in tudi med občinstvom vlada večje zanimanje ter je upati, da se bodo dohodki zopet pomnožili. Z največjo hvaležnostjo se moramo spomniti naših hrabrih vojakov, kateri so tekmovaje med seboj nabrali na vojnem poliu okrog 4000 K ter jih naklonili družbi. Slava in iskrena zahvala našim slovenskim junakom! Tudi paši bratje Cehi so uvaževali družbo. Češko omizje v Ljubljani je vplačalo 18 kamnov za obrambni sklad. Tudi njim iskrena zahvala. Se letos bo družba otvorila šentviško šolo v Trstu ter ji bo izdatno treba podpreti tudi slovensko šolo v Mariboru. Zato se obrača do skupščinarjev, do podružnic in do vseh imovitih slojev sp^šno, da naj uvažujejo delovanje družbe, da bo mogla nadaljevati svoje plodonosno delo. Po poročilu nadzorništva, katero je podal državni poslanec dr. Ravnihar, se je izreklo iboru absolutorij z zahvalo ter je občni zbor izrekel posebno zahvalo knjigovodju družbe, višjemu blagajniku dr. Josinu. Volitev. Predno se je izvršila volitev, je prebral prvomestnik pismo dosedanjega odbornika Luka Svetca, ki Izraža v svojem pismu željo, da naj ga skupščina z ozjrom na njegovo veliko starost 93 let ne izvoli več v vodstvo. Prvomestnik izraža hvaležnost najstarejšemu članu in odborniku družbe, ki je bil tudi ustanovitelj družbe in ki ga je bila v priznanje njegovih zaslug ob svoji 251etnici družba izvolila za svojega častnega člana. Izreka obenem obžalovanje, da je Luka Svetec sklenil izstopiti iz odbora ter mu želi do skrajnih nej človeškega življenja srečo in zadovoljnost. (Durno pritrjevanje skupščine.) Na predlog župana drja Tavčarja se sklene izvršiti volitve z vzklikom ter so bili izvoljeni v vodstvo: Andrej Sene-kovic, dr. Josip A b r a m, Fran Č r -nagoj. dr. Alojzij Franko, Aleksander Hudovernik, Ivan K e j ž a r. dr. Janko KI e p e a Matija Prose-k a r, dr. Janko Š1 e b i n g e r. dr. Ivan Tavčar, Franja dr. Tavčarjeva, Fran V o g 1 a r, Ivan V r h o vn i k. V nadzorništvo so bili izvoljeni: dr. Anton Božič, Mate Kante, Ivan M a h k o t a. dr. Vladimir R a v n i h a r in Matija Rode. V razsodništvo so bili izvoljeni: Matiia Marinko, Fran P a h e r n i k. dr. Fran R o s i n a, dr. Fran T e k a v -č i č in dr. Karel T r i 11 e r. Volitve so se izvršile vse soglasno in med velikim navdušenjem skupščinarjev. V imenu slovenskega ženstva iz 1 iubljane je izrekla ga. Ivana S u p a n -čič vodstvu zahvalo za njegovo delovanje. 2upan dr. Ivan Tavčar se Je oglasil na to z nujnim predlogom, utemeljujoč ga z dejstvom, da imajo vse korporacije dolžnost spominjati se ob važnih prilikah tistih članov, ki so si piiborili za korporaciie velikih zaslug. Dne 17. septembra 1918 praznuje prvomestnik vladni svetnik Andrej Seneko-vič svojo 70 letnico. Dolga pot v življenju je to in dostikrat je bila težavna in trn jeva. Od 8. avgusta 1907 vodi kot prvomestnik družbo in vsak objektivni sodelavec mora pritrditi, da je vodil družbo vedno v njeno korist. Posvečal je svoje delo družbi, ki mu je dolžna priznati to njegovo požrtvovalno delovanje s tem, da ga izvoli za svojega častnega člana. (Živahno pritrjevanje.) Notar Hudovernik proglasi, da je velika skupščina soglasno izrekla svojo voljo ter izvolila svojega prvomestnika Andreja Senekoviča za častnega člana. Prvomestnik se je zahvalil na to za čast ter v kratkih besedah oriše velike težave, na katere je naletelo delovanje družbe in trud vodstva zlasti na Koroškem in Mariboru. 2upan dr. Tavčar predlaga končno resolucijo, da naj se naroči odboru, da pregleda sedanja pravila družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ter odstrani iz pravil zastarele določbe in z ozirom na morebitno sklepe snujočega se narodnega sveta, kakor tudi z ozirom na željo podružnic po večjem zastopstvu pomnoži število vodstva ter tako izpreme-njena pravila predloži izrednemu občnemu zboru ali pa prihodnji veliki skupščini. Resolucija je bila soglasno sprejeta ter je bil izvoljen na predlog prof. Voglarja poseben odbor, v katerem so: Andrej Senekovič, dr. Ivan Tavčar, Ivan Vrhovnik, dr. Janko K1 e p e c, dr. Pavel P e s t o t n i k, profesor Breznik in Luka Jelen c. Vodstvo bo vpoštevalo tudi nadaljno željo, da se vrše vodstvene seje ob sobotah zvečer ob pol 8. uri, na kar je prvomestnik z zahvalo skupščinarjem zakliučit veliko glavno skupščino družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Hrusti in \Mml Zagreb, 10. avg. Na Hrvatskem je danes neposredna zemaljska vlada »narodna«, v rokah hrv. srpske koalicije kot najmočnejše saborske stranke. Ostalo je pri tem Stanja, odkar sta odšla Tomašič in Skerlecz. Celo v dobi najhujšega narodnega preganjanja je Banovina — iz-vzemši sremsld del. kjer je gospodovala armada — živela mirno, oni. ki bi ptetiii direktni napadi zbesnelih dentov, so se smeli omakniti \ senco mogočnega Tisze. i a Ogrske (e namreč videl, da teresti njegove zemlje, ako se danimi raz.nerami in večino nare:. . seže priznanje veljavne nagodbe i 1 • . Hrvatskem nagodbeno vlado ter tal celemu svetu pokaže, kako so vsi narodi svetoštefanske krone zadovoljni s svojim stanjem, tako da niti posebne mere niso potrebne... Madžari so sicer od nekdaj storili vse, kar so mogli, da spravijo Hrvatsko v čim bolj podrejen položaj. Odtod vsi mnogobrojni spopadi in vse borbe v zadnji dobi. od Khuena pa do danes. Tudi sedanji sunek Madžarov v vprašanju »madžarske« ali »ogrsko-hrvatske vojske« ni nič druzega. Toda ta sunek je izliv madžarske nestrpnosti in za to morda početek večiih borb. ako se bodo Hrvati primerno obnašali. Jugoslovanska orientacija je v hrvatskem narodu splošna. Ob strani stoje v resnici samo nekteri višji uradniki, vlastelini, stari madžaront, »afa-ribti« in seveda frankovci. Vse drugo je zahvatila struja nove dobe, čeprav še ne vse enako močno. Frankovbuk se seveda upira tej obči nacionalistični orientaciji in skuša priti do vlasti, pri čemur ni izbirčen v sredstvih: Memoran-di, denunciacije, koniidentstvo itd. ter želja po vojaškem komisariiatu. Tiszi se s takimi stvarmi niti približati niso smeli. Dasi je ta stari tiger naš najhujši sovražnik in eden izmed početnikov cele vojne, je vendar dalekoviden madžarski političar. Težišče njegove politike je od početka vojne ležalo v stremljenju, da vsaj navidezno čuva urejene pob'tične odnošaje in pokaže svetu, kako so narodi birodaloma zadovoljni s svojo usodo. Zato se je on kot odgovorni državnik vedno previdno izogibal vseh eksperimentov, ki bi v inozemstvu mogli izzvati mišljenje, kakor da vlada na Ogrskem nasilje. In deloma se mu je to za neko dobo celo posrečilo. Se danes so vsi merodajni politični krogi uverjeni, da je treba s koalicijo postopati oprezno. Sicer jej ne verujejo prav nič. — naivno bi bilo misliti, da se v Pešti niso pravočasno informirali o pravem stanju javnega mnenja pri nas, — toda vseeno je koalicija še edina stranka, ki če tudi morda le začasno, vendar še stoji na unionističnem stališču, torej soglaša z Madžari. In vseeno se je Wekerle sedaj spustil iznova v borbo proti Hrvatski! VVekerle je znan kot političar brez smeri, pa nadomestuje karakter z loka-vostjo in akrobatsko umetnostjo balansiranja. Nikdar ni bil izrazit liberalec, niti takrat, ko je uvedel civilni zakon, nikdar izrazit konservativec, ampak se strinja po politični potrebi sedaj z enim sedaj z drugim. Njegova politika je večno kolebanje, večna vriza, večna komedija in balansiranje na vrvi. Edini njegov rezultat ie, da se vzdrži nekaj časa v ravnotežju. Zato ni VVekerle še nikdar vodil svojih emberekov v odličnih momentih, ampak iim je stal na čelu vedno Ie v prehodnih, v kaotičnih dobah. Tako za časa pred otvoritvijo munkapart, kakor sedaj, ob skrpuca-nju volilne »reforme«. Večine v parlamentu nima. Za njim stoji Tisza in čaka, da zasede zopet svoj stolec. Iz eventuelnih neugodnosti bi Tisza izvlekel Wekerla le. če bi to kazalo njegovi lastni konservativni politiki. Morda mu baš sedaj kaže, da se Wekerle spusti v neplodno borbo, pri kateri bi se moral eventualno umakniti? Seveda je pa drugo vprašanje, alt bi se koalicija hotela spustiti v borbo ž njim. Tu izgleda, da se ta stranka tudi še sedaj noče umakniti z mesta, čeprav se Je rešila Kriškoviča. ker misli, da še vedno »ni prišel moment«. Vendar pa mislimo, da bi se smela, ker je več ko dvomljivo, da bi se sedaj Madjari upali postati ostreji. Na vojn! komisarijat ni misliti že radi tega. ker bi to spravilo deželo izpod madžarske pod dunajsko roko; novega režima ustavnim potom ne moreio uvesti, ker nimajo niti pripravnih ljudi, kamoli večine. — ostane torej samo civilni komisar. Toda komisarijat bi pokazal svetu pravo stanje in združil vse narodne Hrvate v eno, v jugoslovansko nepomirljivo borbeno organizacijo. In baš tega se xMadžari najbolj boje. Koalicija ima torej vse izglede, da bi smela in mogla sedaj nastopiti ofenzivno in izsiliti od Madžarov vsaj spoštovanje ustave (nagodbe), če že ni mogoče govoriti o več. Koalicija Je podala po že objavljeni izjavi še drugo, v kateri se najprej pravilno oceni falsifikat iz leta 1916., s katerim so Madžari hoteli koalicionaše malo ugnati v kozji rog in jim za vsak slučaj groziti, če ne bodo pridni, potem pa hrvatska delegacija ne prizna zakona, češ, da se protivi nagodbi — To je seveda premalo, ker takšna platonska izjava pomeni umik. Razvoj dogodkov pokaže, ali je ta popuščajoča taktika in nedelavno Čakanje na »konec« dovoli ali ni. Mi mislimo, da ni in da bi pri prvi priliki treba i na Hrvatskem aktrv-i.ega nastopanja. Morda pa pride do tega prej, nego si mislimo. ifelteB M 03 DanalD. Pravijo, da je vodil letalsko skupino. Id je posetila Dunaj, sam Gabrielc d' Anuunzio, eden izmed Pilotov je bil poročnik Giovanni Sarti. Skupina se ie dvignila ob 6. zjutraj v Padovi, je letela preko Adrije. Gradeža in od tam nad ki proti Dunaju. V Št. Vidu ob Glini so za hip videli letala, ali so se takoj zopet skrila za oblaki. Iz Celovca poročajo, da so jih opazili zjutraj ob pol 8. Letalci so Uli jako visoko in so pluli v smeri proti Brezam; bilo je sedem letu!. Streljalo se je na letala, ko so se vračala. Nekaj letalcev celovške letalske skupine je vzletelo ali so se kmalu zopet spustili na tla. Z Dunaja poročajo, da so italijan-ega pilota, ki je bil prisiljen pristati, oj vjeli. Poskušal je bežati, pa se u ni posrečilo. Pilot je italijanski po-i cnik. Izpovedal je, da je bilo vzletelo med 5. in 6. uro osem aparatov samo s piloti v Padovi v smeri na Dunaj. Pot iih je vodila preko Adrije in Celovca. Moteli so opoldne biti zopet v Padovi. $lo je samo za demonstracijo in propagando. S seboj niso vzeli ne bomb, ne strojnih pušk. Mnogo letakov je padlo v bližini borznega poslopja na Dunaju. Napravili so na borzi to šalo, da so listke uvedli kot lombarde lit. b na borzi in postavili celo kurze za nje. Pri naraščajočem povpraševanju se je razvila živahna kupčija. Notirali so letaki 30 do 40 kron komad. Italijanska fronta je oddaljena od Dunaja v zračni Črti okoli 450 km. Umevno, da letalci niso hoteli po tej idealni smeri, marveč je verjetnejše, da so se držali železniških črt in velikih vodnih tokov. Letala so bila visoko kakili 2000 letrov in še več. Hitrost na uro se ceni na 150 km. Polet s sovražnega letališča do Dunaja je utegnil trajati kake štiri ure. Oblačno nebo jim je dobro služilo. Radi defekta na motorju se je moralo eno letalo, kakor znano, spustiti na tla. Dunajsko prebivalstvo je bilo vsled obiska italijanskih letalcev jako presenečeno. Novejša poročila pravijo, da so letala vzletela s prostora pri Benetkah in so se držala v višini nad 3000 metrov. Šele blizu Dunaja so se spustila nižje. Pri Dunajskem Novem mestu na tla padlo letalo je zgorelo. Z Dunaja poročajo nadalje, da komaj štiri minute potem, ko ie došlo na centralo za letalsko odbijalno službo poročilo o navzočnosti italijanskih letalcev, so se dvignila naša bojna letala, da napadejo sovražnika. Do spopada pa ni prišlo, ker je sovražnik tačas že od-plu! in ga ni bilo mogoče več dobiti. Sovražni aparati so mogli leteti nad 180 kilometrov na uro. »Die Zeit« piše: Zadnje čase smo precej otopeli proti presenečenjem. To, kar pa se je danes odigralo nad našimi glavami, je bilo več nego presenečenje: na tisoče DunajČanov je moglo videti sedem sovražnih letal, kako so krožila nad mestom in metala letake. Ko se je izrekel med gledalci sum, da so to morda Italijani, je večina smatrala tako besedo le za neokusen dovtip ali za bedastoćo. Ljudem ni šlo v glavo, da bi se sovražnik predrznil s celo letalsko skupino ob svetlem dnevu prodreti do prestolice in priti takorekoč na sprehod na Dunaj. Kmalu pa je izginil vsak dvom in očitno je bilo, da kroži sedem italijanskih aparatov nad Dunajem. Zagotavlja se, da ako se italijanski letalci še kdaj predrznejo priti na Dunaj, jih bo čakal sprejem, kakršnega zaslužijo. Letalskotehnični krogi sodijo, da so bila letala novi ameriški aparati. Pričakovati je, da se bodo izvajali Iz tega dogodka praktični nauki. Ker potrebujejo naši aparati malo nad 20 minut, da se dvigneio v višino 3000 do 4000 metrov, gotovo ne odide sovražnik prihodnjič tako lahko kakor je sedaj odšel. Taka letala, s kakršnimi so prišli italijanski letalci, bi mogla imeti s seboj komaj 10 do 20 kg bombnega materijala, majhne bombe »letalske miši«, težke po en kilogram. Odredile so se na Dunaju in drugodi ostrejše odbijalne naprave. Opozarja se občinstvo še, da imajo naša letala na obeh koncih spodnjih plošč črn križ na belem dnu, italijanska letala pa zeleno - belo - rdečo barvo paralelno z letalsko smerjo na ploščnih koncih. Voditelj italijanskega letala, ki je moralo pristati na povratku pri Stein-feldu, se imenuje Giovanni Sarzi. Izpovedal je, da je vodil skupino Gabriele d' Annunzio. ki se je nahajal v dvokrov-niku. Letalci so se dvignili v Padovi točno ob 6. zjutraj. Sarzi, ki je obedoval že 9. t m. skupno s častniki avstrijskega letalskega zbora, bo zaslišan te dni pred vojaško oblastjo. =1 Spominjajte seli političnih preganjancev Prispevke pošiljajte na: drfa Viktora 8ni alka, pisana dr. Trillarla, Dalmatinova nLit.7. 182. Štev. Razširjenje angleSko-fran-coske ofenzive. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 10. avgusta. (Kor. ur.) Zapadno bojišče. Skupina gim. Rup-rehta. Živahno delovanje sovražnika med Ysero m Ancro, Na mnogih točkah te fronte je izvršil sovražnik sunke in delne napade, ki smo jih zavrnili pred našimi četami in v buzinskem boju. Angleži in Francozi so nadaljevali včeraj z močnimi rezervami svoje napade na celi bojni ironti med Ancro in Avro. Na obeh straneh Som me in za cesto Fau-cancourt - Villers Bretonneav smo vrgli sovražnika v protisunku nazaj. Imel je tu težke izgube. V sredi bojne fronte je pridobi! sovražnik preko Rosieresa in Hangesta tal. Naši protinapadi so ga nstaviH zapadno od Lilionsa in vzhodno od črte Rosieres-Arvillers. Po noči smo umaknili ob Avri in ob potoku Don se bojujoče čete v črte vzhodno od Montdidiera. Jugovzhodno od Montdidiera smo zavrnili močan delni napad Francozov v naših črtah. Nad bojiščem smo zbili 32 sovražnih letal. Poročnik Loe-wenhardt je dosegel svojo 52., in 53„ poročnik Udet svojo 46.. 47. in 4S., stotnik Berthoid svojo 41. in 42« poročnik baron Richthofen svojo 36. in 37« poročnik Biilik svojo 30. in 31.. poročnik BoIIe svojo 29., poročnik Koennecke svojo 26., 27. in 28., poročnik Neuraann svojo 20. zmago v zraku. — Skupina nemškega cesarje vica. Včasih oživljajoče se streljanje ob Aisni in Vesli. — v. Ludendorii. Berolin, 11. avgusta. (Kor. ur.) Za-o a d n o bojišče. Skupina gfm. Rup-rehta. Med Vsero In Ancro je zvišano bojno delovanje čez dan popustilo. Zvečer je na mnogih točkah zopet oživelo. Na bojni fronti je sovražnik razširil svoje napade do Oise. Med Ancro in Soinmo so se zlomili pred našimi črtami. Do južno od Somme je ostala sovražna pehota po svojih neuspehih dne 9. avgusta nedelavna. Močni sovražni delni napadi prt Rainecourtu in proti Lihonsu so se ponesrečili v našem ognju in v protisunku. Glavna sila včerajšnjega napada le bila obrnjena proti naši fronti med Lihonsom in Avro. Vzhodno od Rosieresa in na obeh straneh ceste Amiens-Roye smo zavrnili večkrat ponovljene sovražne napade. V gibljivem boju proti sovražni premoči in proti masam oklopnih vozov je prišla rudi tu zopet neomajna napadalna sila naše pehote do popotne veljave. Na več točkah se je naval sovražnika zlomil že v ognja naše artiljerije. Samo pred odsekom ene divizije leži nad 40 razbitih oklopnih vozov. Med Avro In Oiso Je pričel sovražnik po silni ai^tferfiski pripravi z močnimi napadi na naše stare pozicije od Montdidiera do Anthenila. Ni se mu posrečilo dospeti do naših novih bojnih črt vzhodno od Montdidiera, o katerih smo včeraj poročali. Naše poslednje čete so sprejele sovražnika v naših starih pozicijah z močnim ognjem ter so se na to bojujoč se izognile preko črte Laboissiere - Hainvillers - Ricqtie-bourg - Marest. — Skupina nemškega cesarjeviča. Ob Veslt smo zavrnili sovražne napade med Fismesom in Conr-landonom. V Champagni zapadno od ceste Somme Py-Souain delni boji, v katerih smo vjeli več mož. — v. L. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin, 11. avgusta, (Kor. ur.) Ob oojni ironti med Ancro in A i s -no so se ponesrečili močni s-o vražni napadi. * SLU verstvi ttKAULJ*, ane j-, avgusta i91». stran a. Nemško uradno poročilo od sobote pravi, da je nasprotnih na mnogih krajih fronte med rekama Yser in Ancre izvajal sunke in delne napade. Reka Yser se severno od Nieuporta izliva v Angleški rokav, Ancre pa vzhodno od Amiensa izliva v Som-mo. Ker je nasprotnik pred par dnevi ob Ancri prešel v ofenzivo, ki jo je glasom nemškega uradnega poročila od sobote zvečer raztegnil do reke Oise, to se pravi blizu do mesta Compiegne se, potem takem mora reči, da sovražnik napada ob vsej preko 190 km dolgi fronti od morske obale pa do Oise, Glavni napadi se vrše kajpada v odsekih južno od Alberta pa do severno od Compiegna. — Vas Faucaucourt leži kakih 33 km vzhodno od Amiensa ali 13 km zračne črto južno - zapadno od Peronna. Cesta Villers Bretonneux - Faucaucourt ki jo imenuje poročilo, je velika cesta (chaus-se, šoseja), ki drži iz Amiensa v vzhodni vodoravni črti proti mestu St Ouentin. Ker so Nemci svoj čas letos, predno se je začela nasprotniška defenziva, ob tej cesti stali jedva 13 km vzhodno od Amiensa, je iz sedanjega poročila razvidno, da so se sedaj tod! umaknili za dobrih 20 km proti vzhodu. — Trg Rosieres en Santerre leži ob železnici Amiens - Nesle - La Fere-Laon - Reims, kakih 30 km južno-vzhodno od Amiensa. Pri Rosieresu seČe pravkar imenovano železnico železniška proga, ki drži iz Arrasja preko Alberta in Brava v Montdidier. Trg Rosieres je važno železniško križišče. — Vas Hangest en Santerre leži ob železnici ter ob cesti Albert-Brav - Harborrnieres - Montdidier, približno 10 km južno - zapadno od Rosieresa. — Trg L i h o n s leži 5 km južno od velike ceste Amiens - St. Ouentin ob cesti Albert-Brav-Rone - Compiegne. 4 km vzhodno od trga Rossieres. — Ozemlje, ki ga je nasprotnik od početka svoje ofenzive do sedaj pridobil v tem oddelku, je globoko približno 20 km. Njegovo napredovanje je torej izdatno. — Vas Arvillers leži ob cesti Moreml (ob Avri) - Roye, sredi med imenovanima kra-iema, približno 10 km severo - vzhodno od mesta Montdidier. Ker poročilo pravi da so Nemci svoje čete umaknili z vzhodrrih bregov reke A vre ki Donskega potoka fki teče skozi mesto in važno železniško križišče Montdidier), je jasno, da je mesto Montdidier z bližnjo svojo vzhodno okolico prešlo v nasprotnikove roke. Pri Montdidiera se križajo železnice: Pariz-Airriens, Pariz - Peronne - Cambraf, Pariz-Albert - Arras. Skozi Montdidier drže ven-ke ceste Amiens - Compiegne. Albert - Pa-tffc Rehas - Laon - La fle» - Hoo*»- Amiens itd. Nemci so se v tem odseku svoje ironte umaknili za najmanj 10 km. K nemškemu uradnemu poročilu od nedelje. Vas R a i n e -c o u r t leži ob cesti Amiens - St. Ouentin, 3 km zapadno od vasi Faucaucourt. — Ce^ sta Amiens - Roue poteka od prvoime-novanega kraja naravnost proti jugtf-vzho-du do mesta Novon (ob Oisi). Vsekakor so se Nemci umaknili v neposredno okolico mesta Rove (ob gorenji Avri ter ob železnici Montdidier -Peronne, oziroma Compiegne - Peronne). — Vas A n t h e u i 1 leži jedva 10 km severo - zapadno od mesta Compiegne - Rove - Peronne. Do tukaj je torej nasprotnik razpotegnil svojo ob angleškem morju začenjajočo se napadalno črto. — Vas Labois siere leži * km vzhodno od mesta Montdidier ob železnici Montdidier - Roye - Peronne, sredi med mestoma \\ontdidier in Roye. Ker pravi nemško uradno poročilo, da so se Nemci umaknili proti vzhodu preko tega kraja, je ugotovljeno, da je nasprotnik od Montdidiera proti vzhmSi napredoval vsaj do pol pota iz Montdidiera v Rove, da se je torej od naj-zapadnejše točke, ki so jo bili Nemci dosegli tekom svoje spomladanske oienzive, proti vzhodu pomaknil za vsaj 20 Ion. Vas Hainvillers leži dobrih 9 km natančno južno od va^i Laboissiere; vas Ricque-botirg 7 km južno - vzhodno od Hainvil-lersa ob cesti in ob železnici Comoiegne-Roye - Peronne - oziroma Albert: vas Marest sur M a t z ob rečici Matz 8 km južno - vzhodno od Ricqucbourga, oziroma dobrih 9 km severno od mesta Compiegne na zapadnem bregu reke Oise. — Vas Courlandon leži na severnem (nemškem) brega reke Veste, 4 km vzhodno od mesta Fismes. Vas S o m m e P v leži v Charnpacrni ob veliki cesti, ki drži iz Cha-lonsa (ob Marni) proti severu do mesta Mezieres. tam, kjer to cesto seče železnica Reim«; - Verdnn. London. 9. avgusta. Koresp. ur.) Uradno vojno poročilo z dne 9. avgusta /večer poroča, da so zavezniki dne 8. avgusta vjeli 14.000 mož. Basel. M. avgusta. Clemencean naznanja v »lionune Libre«. da je v zimski vojni zaveznikov nameravan generalni napad en-tentnih držav, predvsem pa je treba misliti na konec sedanje bitke. Ženeva, 10. avgusta. Francoski listi pišejo še vedno zelo rezervirano o novi ofenzivi ter svare pred prezgodnjimi sodbami. Bitka se je šele pričela. Zlasti opozarja »Petit Journalc. da je cilj ofenzive razbremenitev Amiensa. Ženeva, 10. avgusta. Že nekaj dni ne prihajajo več pariški časopisi v Švico. Tudi ostala pošta iz Francoske je izostala. Za-padnošvicarski listi prinašajo komentarje, ki govore o pripravah na Francoskem za nov del ofenzive. Berolin. 10 .avgusta. Vojaški sotrudnik »Vossische Zeitung« piše: Napad Angležev, ki se je pri prvem navalu posrečil, stoji v ozki zvezi z dogodki med AIsno in Marno. Vrhovno armadno vodstvo je slutilo napad iz smeri, iz katere se je končno izvršil. Vi nismo stali tam v jarkih, marveč v več ali manj provizoričnih pozicijah. Zato je bilo napadajočim divizijam razmeroma lahko pogaziti nemške infanterijske in artiljerijske pozicije. Ravnotako kakor 21. marca, je tudi ta dan napadalce podpirala gosta jutranja megla. Tanki so rezali cele ceste skozi infanterijske pozicije ter dospeli do artiljerije. Računati nam je z nepremajhnimi izgubami na vjetih in topovih. Sovražnik je vdrl nekako 10 km globoko in dočim je bil na desnem bregu Somme hitro zadržan, se je na leve mbregu njegova fronta izbočila, V tem trenutku je sovražni napad sicer ustavljen, računati pa moramo s tem, da se bo še nadaljeval. Berolin, 10. avgusta. »Norddeutsche AJlgemeine Zeitung« piše: Dočim se je posrečilo ustaviti napad med Ancro in Som-mo, smo doživeli med Sommo in Avro poraz, izguba na ozemlju tudi tu ne igra vloge obžalovati pa je, da napada ni bilo mogoče zavrniti. Seveda smo ga medtem ustavili, vendar je računati, da se bo ofenziva nadaljevala, Lugano, 10. avgusta. Ameriški vojaki dobe oklepe, in sicer sleme, plošče nad posebno važnimi organi in ščit. Sedaj preizkušajo te oklepe. Ameriški krogi pravijo, da se bo odigralo šele v dveh letih zadnje dejanje vojne. Takrat bo mogla postaviti Amerika vse svoje sile na evroosko bojišče. Ctrrih, 10. avgusta. Glasom poročil iz Francoske, se razvija Fochova armada sedaj proti višinam vzhodno od Fismesa, kjer stoje Nemci v novih pozicijah. Zatrjuje se, da bo Foch pričel tam s splošno ofenzivo, da prebije fronto ob Vesli. Foch namerava najprej napasti sovražno fronto pri Soisson-su In Reimsu in, če bo ta sunek uspešen, poskusiti frontalni sunek proti črti ob Vesli od Fresnesa do Fiemesa. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 7. avgusta popoldne. V pokrajini pri Montdidiera smo krajevno napredovali južno od Framicourta in jugovzhodno od Mesnil St. George. Ob Vesli smo včerai zvečer zavrnili nemški izvidni poskus proti pristavi La Grange ter smo se ustalili na postaji Cvri - Salsonge in vjeli 100 mož vzhodno od Brafsne. — Fronta v Champagni. Zavrnili smo danes zjutraj napad na naše pozicije južno od Anberiva. 10. avgusta popoldne. Na desnem krilu angleških čet nastopajoče francoske čete so nadaljevale včeraj svoje zasledovanj e v večernih urah in nonoči. Francozi so prodrli vzhodno od Arvillersa. zavzeli so Davenescourt jnžno od Montdidiera. Napadajoč med Aveceurtom m Le Fretovjem so zavzeli Rvbescourt m Assainvfflers ter dospeli do Faverollesa. 10. avgusta zvečer. Na fronti ob Avri smo ves dan z naraščajočim uspehom nadaljevali svoje napade. Od danes zjutraj z vzhoda in severa obkolien je padel Montdidiere v naše roke. Število vjetih v teh treh bojnih dnevih presega 80nn. Med velikanskim plenom na orodju, ki ga je sovražnik zapustil, so našteli dosedaj 200 topov. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 7. a v gu sta popoldne. AnglešTd protinapad, izvršen danes zjutraj jngo-za-padno od Morlrncoarta, je pridobi! nazaj vse važno, včeraj izgubljeno ozemlje ter smo vjeli nekaj mož. Na obeh straneh gozda Clarence smo nekoliko napredovali ter vjeli nekaj mož. 7. avgusta zvečer. Zjntrai in popoldne smo zavrnili nadalnie sovražne napade na obeh straneh ceste Brav-Corbie. Nase patruljo vzhodno od Ro-becona napredujejo. NaSe pozicije smo med rekama Lavo in CIarenco na fronti kakih 5 milj do globine 1000 jardov vcastavili naj>rei. 10. avgusta. Angleško uradno poročilo poroča, da presega število od zaveznikov od 8. avgusta sem vjetih 24.000 mož. AMERIŠKO URADNO POROČILO. 7. aveusta zvečer. Vzhodno od Bazochesa so prekoračile naše čete Veslo ter se ustalile ob cesti Reims-Soissons. Sovražni protinapadi so se v našem ognju ponesrečili. 10. avgusta zvečer. Z odsekov, ki jih imajo naše čete zasedene, ni poročati ničesar pomembnega. Nemški rušilec potopljen, London, 10. avgusta. Admiraliteta poroča, da so oddelki kraljevskih zrakoplovov včeraj opazovali, kako se je neki nemški ru-šilec 8 milj severo - zapadno od Zeebriigga potopil. Najbrže je zadel ob angleško mina Sovražne iskalce min, ki so delali pri Zee-briiggu, so obložili angleški letalci izdatno z bombami. njene pozicije sovražnih črt, da so prizadjali braniteljem v ljutem spopadu težke izgnbe in vjeli 2 oficirja in 57 mož. Naše kakor tudi izgube naših zavez, so bile lahke kljub Ijute-mu protiučinku sovražne artiljerije in strojnih pušk. V zračnih bojih sta bili včeraj sestreljeni dve sovražni letali. \MmM afeezfrc: pri NASE URADNO POROČILO. Dunaj, 10. avgusta. (Kor. urad.) Na betieeanski gorski fronti je prišlo včeraj zopet do večjih infantcrljskih bojev. Med Canovo fn Aslago so pričele zjutraj zgodaj en ten t ne ćete po ogromnem ognjenem udarcu napadati v gostih valovih. Sovražne juriša.ioee kolone so bile povsodi vržene s težkimi izgubami. Kjer se jim je za hip posrečilo, da so se vsta-lile v naših črtah, smo jih pregnali s proiisuiikom. Istotako so sc izjalovili vsi poskusi sovražnika, da bi se razširili na ozemlju Asolona. ob hrabrem odporu naših čet. Na ostalih frontnih delih artiljerijski ogenj in praske med patruljami. Albanjja. Nikakih posebnih dogodkov. — Sef generalnega štaba. Dtina«, 11. avgusta. (Kor. ur.) Na visoki planoti Sette Commum so obnovile ententne čete včeraj zinfraj svoje napade v sunkih. Bojišče se je razširilo od Canova do prostora Col del Rosso. Po ljut? borbi smo sovražnika povsod zavrnili ter je imel zelo težke izgube. V?e-H smo Angleže. Francoze in Italijnne. Med hrabrimi branitelji odpade poseben delež ra uspehu na ogrske polke št. 82, 101 in 138. Sicer niti na italijanski fronti niti v Albaniji posebnih gododkov. — Sef generalnega štaba. Vas Canove leži 3 km južno-vzhod-no od Asiaga ob kolenu Aške doline (Val d' Assa). Ob vasi leži postaja železnice, ki veže trg Assiago z gorenjeitalijanskim mestom Vicenza. Tik severno od Canova se vije velika cesta iz Asiaga v Arsiero, skozi Canove pa drži cesta v Schio. — A s o 1 o-ne je vrh v zapadnem delu gorovja ki se dviga med Brento in Piavo. — Col del Rosso je 1278 m visoka gora ob zapadni strani Frenzelske doline, približno 7 km vzhodno od Asiaga. — Torej napada sovražnik v tem odseku na 10 km dolgi fronti. Cesar na italijanski fronti. Cesar sc je nahajal dne 7. in 8. avgusta na jugo - zapadni fronti, in sicer najprvo na južnem Tirolskem. Ko se je v Suganski dolini mudil pri četah, so se pojavili nad gorami štirje sovražni aparati, razvil se je zračni boj, tekom katerega je eno sovražno letalo padlo goreče na tla. Cesar je ostal na svojem mestu in gledal zanimivi boj v zraku. Drugi dan se je mudil vladar na bene-čanski fronti, kjer je videl, da so polja dobro obdelana, čeprav manjka velik del prebivalstva. Ceste so zopet v najboljšem stanju. Zvečer se je cesar vrnil preko Vidma in Beljaka v Reichenau. Nova nemško - avstrijska ofenziva proti Italiji? Iz Berna. »Central News« poroča iz Rima, da je pričakovati po informacijah, došlih indirektno iz Avstrije in Nemčije, nove ofenzive proti Italiji. Nemško armadno vodstvo želi doseči na italijanskem bojišču odločitev, predno prično večje akcije na zapadu. Nemčija bi dala Avstriji na razpolago armado treh zborov pod poveljstvom generala Belowa, ki bi pričel napadati z gorske strani. Tudi na ostali fronti bi bile nemške čete postavljene v prvo črto. Ker bi se tako Avstrija zaupala pruskemu generalisimu, bi prevzel vrhovno poveljstvo cesar Karel sam. dočim bi Below z naslovom šefa generalnega štaba vodil operacije sporazumno z Ludendorffom. Slednji si je baje že ogledal italijansko fronto skupno z onimi nemškimi generali, ki bi prevzeli poveljstvo treh armadnih zborov. Tudi »Tribuna de Lausanne« piše o možnosti nove avstrijske ofenzive. Pravi: Izvedeli smo iz Berna, da sc ni še opustila misel, da se postavi na čelo avstro - ogrske armade kak nemški general. V nemških krogih se izdeluje načrt, da se poskusi velikopotezna ofenziva proti Italiji in se zasedejo glavne točke severo - vzhodne Italije. Italijanski letnik 1920. Iz Curiha poročajo, da so Italijanski konzulati izdali naborno povelje za letnik 1920. Italija želi obile ameriške p o m o č L »Corriere della sera« opisuje nove nevarnosti, ki groze italijanski fronti s strani avstro - ogrski armade in izvaja: Dolžnost zaveznikov je, da dajo Italiji na raznolago primeren del ameriške pomoči. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 10. a v g u s t a. V Judikariji in na asiaški visoki planoti so izvršile naše, francoske in angleške čete z uspehom drzne napade na sovražne črte. Dne 8. avgusta so presenetili izbrani oddelki sovražno postojanko na južnih pobočjih Dossa del Mort. so ubili nekaj sovražnikov in vjeli 21 mož kljub zapornemu ognju artiljerije in došlenra oja-čenju. Ponoči dne 9. avgusta so naskočili angleški oddelki istotako s podporo naše artiljerije sovražne okope med Canovo in Asiagom na osmih točkah, provzročfli posadki težke izgnbe in dospeli zopet na svoje črte s 374 vjetniki, med temi 10 oficirjev, z 10 strojnimi puškami, s štirimi minometi, vprežno živino in vojnim materijalom. Prve ure dne 9. avgusta so vdrle francoske čete v sovražno glavno pozicijo na hribu Sise-molu, so prodrle globoko v njo. uničile velik del posadke in prisilile ostale, da so se vdali. Pet oficirjev in 243 mož je bilo vjetih in vplenjen en too za jarek fn osem strojnih pušfc Dalje vzhodno se je posrečilo našim oddelkom, da so nrekoračili s pozicij na hribu Valbella. na Colu del Rosso in Colu del Eel prodirajoč, na več točkah močno bra- BOLOARSKO URADNO POROČILO. 8. avgusta. Vzhodno od Pre-spanskega jezera so naše napadalne čete kljub hudemu sovražnemu odporu vdrlo v francoske jarke južno od Peri-sterja in pri Crveni strani ter vjelc nekaj Francozov. Vzhodno od Vardaria so poskusili močni angleški oddelki odstraniti našo postojanko pri kraju Ma-čakovn. Sovražni monitorji so brez uspeha obstreljevali iz zaliva Orfano naše pozicije ob izlivu Strumc. PreselStev nemškega poslaništva iz Moskve. Berolin, 10. avgusta. (Kor. urad.) VVolifov urad poroča: Državni minister dr. Helfferich je sporočil vladi sovjetske republike, da se vidi vsled razvoja dogodkov v Moskvi in zlasti vsled strankarskega progl&sa socijalnih revolucionarjev o uporabi terorizma kot bojnega sredstva, osebna varnost članov nemškega poslaništva zelo ogrožena. Da se preprečijo morebitni neljubi dogodki, ki so pod takimi okolnostmi pri najboljši \< 'it skoraj neizogibni in bi mogli ogrožati razmerje med Nemčijo in sovjetsko republiko, jc odredil, da se poslaništvo začasno preseli v manj ogrožen kraj. Dr. Ritzler se ic med tem s člani poslaništva in delom v Moskvi se mudečih komisjj preselil najprej v Petrograd. Z ozirom na položaj v Petrogradru, ki je podoben položaju v Moskvi, je dobilo cesarsko poslaništvo na to ukaz, da naj izvoli najprej Pskov za svoje bivališče. Ker so direktne zveze iz Petrograda v Pskov pretrgane, bo poslaništvo odpotovalo preko Helsingforsa in Revala. Stockholm, 10. avgusta. Glasom pe-trogradskih poročil jc nekaj dni sem varnostna služba v Petrogradu in Mo-skoi skrajno stroga. Močne pehotne in konjeniške straže pod vodstvom častnikov patrulira dan in noč po cestah. Vsakega državljana, ki se ne more izkazati z legitimacijo sovjetske vlade, primejo in aretirajo. Na ta način se je boljševikom posrečilo prijeti celo vrsto sumljivih oseb. Storjeno je vse, da se zavrne nenaden napad na boljševiške organizacije. Karlsruhe. 10. avgusta. Iz Berolina poročajo, da je odvisno od posvetovanj v nemškem glavnem stanu, ali se poslanik dr. Helferich vrne v Moskvo ah ne. Kijev, 11. avgusta. (Kor. ur.) Dne 10. t. m. je bil ob 5. popoldne javno obešen morilec gfm. v. Eichhorna. Sodbo je izreklo nemško poljsko sodišče. Volno stanje med Rusijo in entento. Berolin, 10. avgusta. (Kor. ur.) Petrograd ska >Agentura« poroča iz Moskve: Ker zasedajo Angleži, ne da bi bili napovedali vojno, ruska mesta in streliajo raske državljane, zlasti Člane sovjetov, so bili angleški in francoski državljani aretirani ter internirani kot tali. Izvzeti so starci, možje s šte\ilnimj rodbinami m vsi delavci. Amsterdam, 10. avgusta. (Kor. ur.) Reuter poroča iz Washingtona: Ameriški konzul v Moskvi je poročal državnemu departementu, da je Ljenin na zadnjem zborovanju sovjetov v Moskvi izjavil, da obstoja med rusko vlado in entento vojno stanje. Cičerin je odgovoril na vprašanje zavezniških konzulov, da ni treba konstatacije smatrati kot napoved vojne, marveč le kot proglasitev obrambe, podobne oni. ki je včasih obstojala z ozirom na Nemčijo. Rusija in splošni mir. Ženeva. 10. avgusta. (Kor. urad.) Pariški »Intransigean« prtobčirje razgovor z bivšim ruskim ministrom Ti-mirjazevom, ki je izvajal: Misel, da more Rusija iznova pričeti z vojno, se mu zdi nemogoča. Rusija nima nobene armade in je tako kmalu tudi ne bo imela. Zato naj puste Rusijo pri miru m naj streme za tem, da se sklene čimprej splošni mir. Timirjazev je izrecno naglasak da je splošni mir prav lahko doseči. Evropa se mora samo odpovedati svoji zahtevi, da naj se »uniči nemški imperijalizem in militarizem«. Evropa se mora odpovedati praznim sanjam anek-sionizma. ki otežkočajo mir. Končal ie: Ce je res, da samo Anglija zahteva nadaljevanje vojne, bo prokletstvo celega človeštva zatemnilo angleške zasluge za kulturo. 2eho - SlovaSka fronta. Berolin. 10. avgusta. Moskovski poročevalec >Tageblatta< poroča o bo-iih sovjetske vlade s Ceho - Slovaki, da je Češko - slovaški zbor narastel vsled pristopa Srbov in Kozakov ter ruskih protirevolucijonarnih elementov na 300.000 mož. Sovjetske čete, ki jim stoje nasproti, niso tako močne, neprestano pa prihajajo novi oddelki na fronto. V tem trenutku obvladujejo Ceho - Slovaki srednji tok Volge ter stoje v stiku s četami kozaškega generala Dutova. Celotne in strnjene fronte tu ni. Razen tega obvladajo Ceho - Slovaki vse železniško omrežje, ki vežo evropsko Rusijo s Sibirijo. Sovjetska vlada je torej od Ceho - Slovakov neposredno ogrožena. K temu orihaja še, da ie v zvezi s prodiranjem Čeho - Slovakov preskrba sovjetske republike zelo ogrožena, ker zapadna Sibirija ne more dobaviti Rusiji žita. Lngano. 10. avgusta. > Corriere dela Sera< poroča: Dosedai v Vladivo-stokn izkrcane čete ne zadostujejo, da bi razjasnile položaj. To izhaia že iz dejstva, da so bili Čeho - Slovaki poraženi in da so se morali umakniti do Smakovke kakih 180 km severno od \'i-kolska. Na Japonskem sploh ne dvomijo, da sibirsko podvzetic ne more ostati omejeno na zasedenje Vladivostoka, marveč, da mora dobiti zelo velik obseg. Curih. 10. avgusta. >Corriere della Sera< poroča iz Londona, da so češkoslovaške čete nujno poklicile zaveznike na pomoč ter se nahaiaio v krilnem položaju. V zapadni Sibiriji In • Bajkals-kem jezeru ie vedno bolj čutiti pritisk Nemcev in maksimalisiuv. Ceho - Slovakom grozi nevarnost, da jih obkolijo. Sedaj u.-ivariajo nemški in avstro - ogrski vojni viotniki v \ -trj naglici armado, ki jo eeniio Ceho-Slo-vaki na 30.000 mož. Berolin. 10. BVKUSU (Kor. urad.) Wolffov urad poroča iz Kijeva: O stl ki železničarjev poročajo, da jo je smatrati za popolnoma končano. Kijev, 9. avgusta. fKor. u: Veerai se ie vršilo zelo važno aOOTOto vanje med ukrajinsko vlado in Sefom dotegactje donnke vlade ter io prišl - do zelo ugodnih rezultatov za obe strani. VseMna pogodbe je tajni. Amsterdam, 10. avrosta, [Kor nr.l Reuter poroča iz Washingh»na, da t\«. rita '2 polka iedro ameriških sil v Sibiriji. Oba oolka sta bila prej stacionirana na Filipinih. Washington. 10. avgusta. Do sedaj še ni storjeno ničesar glede imenovanja skupnega vrhovneua poveli' zavezniških Tet v Sibiriji. Vojni tajnik Baker je sporočil, da ie bil genrralma-jor Graves imenovan za poveljnika ameriške ekspedicije v Sibiriii. New York. 10. avgusta. (Kor. ur ) Glasom poročila lAssoeinted Pressc iz Washingtoua bo general Kikuzo Otani, eden najodli^noiJih japonskih voiako- vodij. najstarejši častnik zavezniško ekspedicije v Sibiriji. Kodanj. 10. avgusta. Položaj boli-ševikov velja za resnejši, kakor kedai. Moskva, proti kateri prodirajo Čeho-Slovaki, je ogrožena. V Moskvi so izbruhnili nemiri, ki so jih pa boli- • udušili. Boliševiki so vpoklicali vse za orožje zmožne moške za 6 mesecev. \ 6-čina se pozivu ni odzvala. Ceho - Slovakov in kozakov, ki sedai napadalo, je okroerlo 80.0000 mož. Stockholm. 10. avgusta. Generala Čerlatjev in Čeremisov sta prestopila k Čeho - Slovakom. Kijev. 8. avgusta. (Kor. urad.) ozirom na poročila o spopadih med vstasi in našimi ter nemškimi četami sporoča nemški štab, da jrre za malo-pomembne dogodke, ki jih ie bilo lahko rešiti. Sedai se poroča, da vlada povsod mir. Bern. 10. avgusta. Glasilo sibirsko vlade v Omsku sporoča, da ie japonska vlada posodila sibirski vladi 500 milijonov rubljev. da more organizirati močno armado. Sibirska vlada je prevzela dolžnost skrbeti za preskrbo japonskih čet v Sibiriji. Lngano. 9. avgusta. Italijanski listi poročajo iz New Yorka, da namerava predsednik Wilson poslati v Vladivo-stok ravno toliko čet. kakor Japonska. Navzočnost francoskih, angleških in italijanskih čet v Vladivostoku nai dokaže popolni sporazum med savesnil Moskva. 8. avgusta. (Kor. urad.> Pri Orsi so obstreljevali nemško - rusko komisijo za določitev demarkacijske črte. Na fronfi Povorino - C "' ; i so kozaki raasdeiali železnico v dolžini kakih 2 vrst. Kozaki so zasedli do: jališče Razdoskajo. V zapadnem Uraln so bili zavrnjeni napadi sovražnikov. Pri Duhovniekaji vzhodno od Hvalin-ska se je skušal sovražnik izkrcati iz nekesra parnika. Parnik smo uničili in Duhovnickajo zasedli. Sovražnik je imel 150 mrtvih. Vplenili smo 3 strojne puške, poljsko kuhinjo, 1 avtomobil in 1 voz s patronami. V smeri na Pern smo zasedli izogibališče pri Sargi. V bližini Kusina so zavzele naše čete postajo Odko. V bližini postaj Pišminska-je in Grasnovskaie ie sovražnik obkolil dele naših čet. naše čete pa so se prebile ter se postavile v novih pozicijah pri Irhitu. Stockholm, 11. avgusta. Iz Moskve poročajo, da so bile protirevolucijonar-ne čete pregnane iz Jaroslavlia na desni breg Volge. Čeho - Slovakom smo odvzeli Sisram. Bugalmo in Stavropol. Vladivostok. 8. avgusta. (Kor. ur.) Krajevno zemstvo v Vladivostoku je poslalo konzularnemu zboru ultiraa tum, v katerem zahteva, da se general Horvat takoj izžene iz teh pokrajin, si cer ustavi zemstvo 3voje delovanje. Murmanska fronta. London. 9. avgusta. (Kot. urad,1) Angleška vlada je dobila poročilo, da so boljševiške oblasti aretirale angleškega generalnega konzula v Moskvi Lockharta. Zatrjufe se, da ie bil aretiran, ker je bilo nekaj članov sovjetov v Arhangelsku ustreljenih. Angleška vlada ie zahtevala, da boljševiška vlada izpusti angleškega generalnega konzula. Zatrjuje se, da je tudi osobje angleškega in francoskega konzulata v Moskvi aretirano. Stockholm. 10. avgusta. Švedski parnik >Runeberg<: je dospel 7. avgusta z begunci iz Petrograd n v Stockholm, Begunci pravijo, da ie položaj glavnega mesta strašen. Sto in sto ljudi umira na dan za lakoto in za kolero. Boliševiki zbirajo Častnike po sto in sto na posebnih ladjah, s katerimi odplovejo na to na morje. Sredi morja se ugreznejo nato tla pod tečo častnikov in častniki utonejo v morju. Haag. 10. avgusta. Iz Moskve poročajo, da izrablja monarhistična skupina željo vsega ljudstva po monarhiji, zbira ljudi in se čuti najmočnejšo v Ukrajini. Tam se ie vršil pred kratkim prvi monarhistični kongres in iz vseh strani dežele so prišli na ta kongres monarhisti. Dospel je tudi znani monarhist Pelikan, župan v Odesi, vodja plemičev v Kijevu. Vsi so se čutili pod varstvom Nemcev svobodne, da so mogli govoriti o uvedbi monarhije ter so vsi tudi izjavili, da je sedanji čas in socijalistično stanje zelo ugodno, da se organizira močna monarhistična struja po celi Rusiji, ker so se široke mase v Rusiji že streznile. Hamburg. 8. avgusta. Iz Helsingforsa poročajo: Boliševiki so se pod pritiskom angleških in francoskih čet umaknili proii jugu. Čete entente stoje sedai v Povneru. Razdejalo so železnico neverno od tega kraia* Boii^rikl Stran 4. pustošijo in zažigajo t zasedenem ozemlju. Po gozdovih Finske in Kare lije se klatijo od lakote napol blazni finski prebivalci. Pariz. 8. avgusta. >Petit Parisien< pravi, da se bo v kratkem ustanovila nova ruska vlada v Arhangelsku. Monako vo, 10, avgusta. Iz Curi ha porucaio z make strani, da so Ljudski komisarii zelo vznemirjam zaradi splošnega položaja in da store vse za lastno varnost. Kromij, kjer imajo vladni organi svoj sedež, ie za prebivalstvo popolnoma nedostopen. Vojaštvo straži palače boljševičke vlada, ki ao opremljene, kakor trdnjave Berolin, 10. avgusta. Švicarski listi poročajo iz Arhangelska: Vlada ruske dežele na severu ie izdala proklamacijo na ljudstvo, ki pravi: }Joč boljševikov ie zlomljena. Izdali so deželo v Brestu Litovskem, Ker v Rusiji ni zakonite oblasti, prevzemamo nalogo vlade na severu. Sporočamo probivalstvu. da ie od danes naprej vlada dežele na severu odgovorna članom konstituante in zastopnikom zemstev. Ta vlada bo odložila svojo oblast, kakor hitro bo imela Rusija drugo vladno oblast. Cilj te vlado je: L Obnovitev Rusije; 2. obramba dežele na severu in y»e£ra naroda proti kršitvam s strani Nemeiie iu Finsko: 3. zopetna združitev od Rusije odtrganih narodov; 4. obnovitev zakonitega reda in politične ter verske svobode; 5. obnovitev pravic delavcev v deželi severa: S. obramba interesov delavcev v soglasju z gospodarskimi interesi; T. odstranitev lakote. Vlada računa z Amerikanci in z zavezniki, da jim Izboljšajo položaj. Švedsko mirovno po* sradovanje. Berolin, 9. avgustu. Z ozirom na vesti o mirovnem posredovanja Švedske prinaša beigtjski list »Socialiste Belge«, ki izhaja na Nizozemskem, raztnotriva-nja o možnosti mini ter pravi, da je ententa zamudila trenutek, da bi dosegla splošni mir. ki ga je Nemčija decembra 19lo po'iudiia. List pravi nadalje: Stokholniu so se delalo sistematične ovire. Odrekli so se potni listi. Entent-nc vlade še do danes niso odgovorile na papeževo noto. Ko je grof Czernin po-nudil roko za častno rešitev konflikta, je Reuterieva agentura besedilo njegovega govora potvorila. Na demokratično gibanje v Nemčiji se je odgovorilo z imenovanjem Clernenceaua za ministrskega predsednika, torej z imenovanjem tipičnega zastopnika vojne stranke, človeka ideje revanehe za leto 1870, človeka, ki provzroča neprestano nove skandale, da zavrne francosko prebivalstvo od njegovega mirovnega stremljenja. Zunanji minister Pichon je izjavil, da more biti mir samo sad zmage. V Italiji vztraja ministrstvo Orlando še vedno pri izrecno imperialističnem vojnem programu. Na Angleškem ni storila vlada ničesar, da bi podpirala demokratično gibanje v Nemčiji. Prepričane o svojem dobrem položaju, mislijo vlade ententnih držav, da se morajo bojevati do vojaške zmage, ki jo smatrajo za zagotovljeno m mislijo, da pride v najkrajšem času. Zato se nadaljuje vojna. Iz Madrida poročajo: »Inparcial« piše. da se bodo izvršili v kratkem diplo-rpatični koraki. O kakovosti teh korakov se za enkrat nič ne izve. Ministeri-jalnik krogi popolnoma molče o namenih vlade in o posvetovanju ministrskega sveta, ki se je v soboto večkrat sestal. Minister za zunanje zadeve je poklical k sebi zastopnike Časopisja ter apeliral na njih patriotizem glede na mednarodni položaj. Govoril je z njimi o potrebi obvarovania striktne nevtralnosti napram bojujočim se državam. Politične vesti. sti. da v taj začasno minuti kriti ni Sto samo za pod bana, ampak za usodo hana in cele vlade sploh. Frankovci so porabili Kriškovičev odhod tz /lade za nov energičen sunek proti koaliciji in dosegli so res, da so pristali na Dunaju na njihov predlog. Deželni poveljnik v Bosni in Hercegovini general baron Sarkotić je bil določen za kraljevega komisarja na Hrvatskem, načrtu pa se je odločno uprl rtu ms trski predsednik dr. VVekede, ker bi bila ogrski vladi v sedanjih razmerah vojaška diktatura pač še neljubša kakor ji ie koalicija. Pač pa je zahteval dr. \Vekerle, da odstopi ban pl. Mihalovtć. Toda hrvatsko* srbska koalicija je zahtevo kategorično odklonila, češ da za samo osebno spremembo na banski stolici ni nikakega povoda. Dr. VVekerie se je vdal in po daljših pogajanjih pristal na imenovanje dr. Palečka podbanom in na druge od koalicije predlagane osebne izpre-membe na važnejših upravnih mestih. Tako bo imenovan poslanec dr. Franjo Poljak za oddelnega predstojnika gospodarskega oddelka zemeljske vlade, veliki župan v Varaždinu gro! Kulmer za velikega župana sremske županije, v Varaždin pa bo prišel dosedanji veliki župan v Ogulinu. Ivan Križ. = Soiuiino sporoči nemško mirovno inicijativo na VVllsona. Iz Rima poročajo: Sonnino sporoči nastopne dni drugim ministrom nemško mirovno inicijativo, podano W ilsonu. Ententa je odklonila ta predlog. — Vstaja v l ripolisu. Iz Lugana poročajo: »Seeolo« poroča, da se vstaja v Tripolisu širi in se morejo Italijani držati samo še v nekaterih obrežnih mestih. 5« Generalni Štrajk v Švici opuščen. Iz Berna poročajo, da je zastopništvo švicarskega delavstva opustilo misel na generalni štrajk. = Papež za rusko carsko družino. »Osse rva tore Romano« porox-a, da je storil tudi papež korake, da bi mogla bivša ruska carica Aleksandra s svojimi otroki zapustiti Rusijo. =33 Na Finskem hočejo Imeti kralja. Iz Helsingforsa poročajo 10. avgusta, da je finski deželni zbor odklonil vladno predlogo, da naj se volitev kralja izvrši nujnim potom. Predlog ni dobil potrebne 5 * večine. 75 glasov je bilo za nujnost, 32 glasov proti nujnosti. Nova demokratična ustavna predloga je torej odpravljena in volitev kralja se bo vršila po stari ustavi, za kar je treba samo navadne večine. Ker torej po novi ustavi ni bilo mogoče dobiti kralja, je vlada kratkomak) preklicala novo ustavo in razglaša zopet staro ustavo za veljavno. Pod katerim vplivom se je to zgodilo, ni težko uganiti. = Indijansko pleme napovedalo Nemcem vojno. Berolin, 8. avgusta. »Vossischc Ztg.c poroča: Pleme Onon-daga. ki vživa v Zedinjenih državah popoln oavtonomijo. je napovedalo Nemčiji vojno. Onondaga so eno izmed petih indijanskih plemen, ki tvorijo narod Irokezov. Zvezo teh plemen je ustanovil glavar Hiavata. teli iz primorski! imi Iz Kobarida. Po dolgi mučni bolezni je umrl v 78. letu posestnik, čebelar, Fran I v a n č i č. Naj v miru počiva! Pogreša se od 11. oktobra leta 1916 Alozij Stres. c. kr., domobranskega peš-polka št. 27. VT stotnija, feldpošta 53. Ako bi kdo kaj vedel, naj sporoči na naslov: Jakob Stres, Borjana št. 33, pošta Kobarid. Stroški se povrnejo. Umrla je v Ospu v Istri pocestnica Cecilija Slavec. Zaplemba premoženja. Tržaška deželna sodnija je odredila zaplembo premoženja Arriga Savorgnanlja, rojenega v Trstu leta 1891.. ki je že kakih osem let uradnik zavoda »Credit Lvonatse« v Londonu. Osumljen je zločina veleizdaje. Poskusen samomor dvanajstletne deklice. 121etna Amadea Ravalico se Je vrgla iz četrtega nadstropja v ulici Monte št. 15 na tlak. Pobral! so jo nezavestno in odnesli težko r)oškodovano v bolnico. Storila Je to, ker so Jo starši karali radi neubogljivosti. = oprememoa v nrvatsar. vmdl. Kakor poročajo iz Zagreba, ie ogrska vlada pritrdila imenovanju poslanca dr. Ivana Palečka za hrvatskega podbana ali kakor se uradno imenuje: oddelnega predstojnika za notranje zadeve. Imenovanje bo v kratkem razglašeno, s tem je. vsaj začasno, zopet enkrat rešena zakulisna kriza, ki jih imajo ravno m Hrvatskem toliko in Jfli povzroča deloma spletkarjenje frankovcev in drugih nenarodnih, v tujih slufbah stoječih elementov, deloma nejasen in negotov položaj hrvatske vlade, ki je odgovorna dvema več ali manj nasprotnima faktorjema: hrvatskemu saboru in ogr-vladi. Kljub uradnim dementijem iwrlTCTlif3!M svoje vq- Dnevne vesti. — Dobrodelno društvo »Naše srce*. V začetku junija t. 1. so prinesli naši dnevniki vest, da se ie v Ljubljani sestavil >slovenski odbor v pomoč stradajočim otroka m< iz zastopnikov vseh treh strank. Ta pri-vravlialni odbor ie dane« vložil pri c. kr. deželni vladi pravila velikega, na najširši podlagi zasnovanega dobrodelnega društva >Naie srce«, ki ima namen v teh bednih časih ohraniti vsaj ostanke našega naroda, v kolikor še ni izkrvavel, predvsem našo nado, našo mladino. Novemu društvu ie bilo vzor češko dobrodelno društvo, ki se je v zadnjem času, med vojno, osnovalo v Pragi, >Naie *ree< bo del velike jugoslovanske dobrodelne akcije ter v tesnem stiku i hrvatskim s oral imenovanim odborom. Podpiralo bo bedne roiake, predvsem siradajočo mladino. Zbiralo bo prispevke v denarju in živilih. Na to opozarjamo našo javnost, pred vsem naše kraetako ljudstvo, da že zdal kai odloči v ta namen. Razmerje >Naiega srcac do vseh dosedanjih dobrodelnih društev po Slovenskem bomo pojasnili v velikem oklicu na ves narod. — Na-čelstvo pripravljalnega odbora. — Vojna odlikovanja. Rezervni poročnik Anton Po Ž lep 27. inf. polka je odlikovan z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabroatne svetinje, rez. veterinami praporščak Fran Gol jar 5. drag. polka ie dobil enako odlikovanje brez krone. Rez. poročni« ku Franu Vrhovniku 17. pp. je bilo izrečeno najvišie pohvalno priznanje. — Padel ie 15. junija na Piavi aktivni nodporočnik Ernst P e t r i c , preje uradnik Ljubljanske kreditne banke. — Novi nabori. Dunajski listi poročajo, da se vr*e priprave za nove nabore letnikov 1896 do 1876. Letniki za rojstnim letom 1896 najbrže ne pridejo več na nabor, ker so bili na naboru še le pred par meseci. Novi nabori se bodo izvršili najbrže septembra ali oktobra. Na nabor pridejo tudi vsi invalidi, ki so bili spoznani za invalide pred decembrom 1917, kakor tudi vsi pred tem časom suporarbitrirani. Izvzeti bodo samo oni. katerim ie priznana stalna invaliditetna renta. Oproščeni ne pridejo na prebiranje. Pač pa naj se izvrši splošno naknadno prebiranje vsega moštva, ki se nahaja v zaledju, torej tudi zopetno prebiranje črnovojnl-kov. ki niso nikdar služIli in delavcev. Vojaške oblasti so pred nekaj meseci, ko se je izvršilo prebiranje najmlajših ernovojniških letnikov na vprašanja poslancev odgovorile, da novo prebiranje ni nameravano. Med tem je bilo na Dunaju in drugod poklicano mnogo oseb k službi po vojnih dajatvah tako. da znaša Število nesposobnih samo nekaj tisoč. Pri zadnjem prebiranju črno-vo i ni ko v leta 1917 so znašali Izdatki za prebiranje na dan 1500 K pri posamezni komisiii, dočim so bili spoznani za sposobne vsak dan samo 3—4. Vsak prebrani vojak je stal torej državo več sto kron — Kdor izmed vračaiočih se a Rusije ve za usodo Plaveč Ivana, ki fe služil pri pekih, in za Keček Jožefa, ki ie služil pri piionlrfih, Obm sta bila v Przemvslu — in tam v teta. Starši obeh prosijo za poročila v Loperčice p. Ormož, Štajersko. Prvi bil ie prostak, drugi četovodja. — Ivanuša Ivan, narednik 26. domobranskega polka je vjet bil v Aziji. Pisal je večkrat a ni še ga na dom. Poročila se prosijo; Alojzija Ivanuša, posesrniea. Hum p. Ormož, Štajersko. — Iz seje maaristratnega gremija dne 9. avgusta 1918. Avgustu Bučarju v Arudentovski ulici 18 se podeli koncesija za izvrševanje trgovine z molit-veniki, koledari in svetimi podobami. — Za mestno kopališče v Koleziji se določi nov kopalni red. V torek in petek od 12. ure do H 4. ure ie kopališče reaervirano le za ženske, od H 4. nre do 7. ure le za moške, ves ostali čas pa je dovoljeno skupno kopanje. — Stavbna dovoljenja se podelijo pod pogoji dotičnih komisijonalnih zapisnikov: posestniku in vrtnarju Antonu Bajou na Tržaški cesti 84 za ograditev vria; posestniku Herbertu Lukmannu na Karlovski cesti 18 sa napravo kanalizacije in knjigovezu Albertu Feld-steinu na R&deckeera cesti 12 za napravo izložbenlka. — Očiščenje kanalov in ponikovalnic na Realjevl caati. pred južnim kolodvorom in na Sv. Jerneja cesti v Sp. 8lškl, ki več ne požirajo vode, se bo takoi izvrfiilo. — Tudi zdrav stvani nedostatki na dvorilču hiše st 1 na Celovški cesti v Sp. siaki se bodo takoi odpravili. — Amnestija sa uradnike. >Reiehs poste poroča iz uradniških krogov, da je pričakovati skoralenio amnestijo za državne uradnike, ki so iih zadele iz izvo«tnih rrrokov disciplinarne kazni ali ao Še v preiskavi. Gra ▼ prvi vrati za uradnike v obmejnih pokrajinah. — Drugi državni inženirski ispit je napravil z odliko v PHbramu nadpo ročnlk Krali Ivan iz Rake. — Poročil sa je v Ljubljani dane* gospod Alojz M i r h i t s o h . adjunkt južne železnice, z gosplco Ani D r o -v e n i k o v o. Mlademu paru obilo araoa! — Za obiskovalce semnja v Llp-aketn. železniško ministrstvo dovoljuje obiskovalcem semnja v Lipskem (Leip-zlger Mease) na avstrijskih progah 50% znižanje, če imajo zelene ukazni ca sejroakega urada. Za znižanje na nemških progah ie te Izkaznice poslal aeimskl urad (Mess«»mt) vsem, ki so pravočasno prijavili oblak temnit Kdor nima zelene iakaanloa. «i fo kolikor ie dopušča čas. preskrbeti neposredno pri aejmakem urada v Lipskem. — Umrla i« v Ljubljani ga. Marija Semen, soproga magistralnega svet-ni k a g. Albina Semena v 39. letu svoje starosti. Pogreb a« vrši iutri. K. v m. p ! Preostalim naše aoialjet mm Umrla ie veerai zjutraj gospa Ivana <* « s n o v a r Pogreb bo danes ob 5. uri popoldne iz Hilserjeve ulice 3. na pokopališče na Viču. N. v m. p.I Ponesrečil na lovu. Ka substituciji v Jesenicah se nahajajoči adiunkt državne železniee S m i t a 1 z Moravske ga ie padel na lovu % Možaki je čez 5 metrov visoko skalo in obležal mrtev. Zapušča ženo in 2 otročička. Truplo so prepeljali na Moravsko. Tatvine. Pocestnici Marijani Le-naršičevi v Vnaniih goricah ie bilo ukradenih raznih reči v vrednosti 1350 kron. — Izpred neke trgovine v Šelen-burgovi ulici ie bilo ukradeno vojaško kolo s tovarniško številko 642.173. — Na Dobrovi je izginilo iz veže neke gostilne kolo Božidaru Remžkariu iz Brezovice. «— 7 m dolga in 4 m široka plahta, vredna 1600 K. ie bila ukradena na kolodvoru v Medvodah. — Posestni-ci Mariji Le.wlevi ie nekdo odpeljal iz tavinj&k* dobrega prašička. — Neznan tat se ie vtihotapil v žunnišče na Križ-ki gori in odnetel razne oo^teline oprave, nekai rjuh in odej. Požar. Blizu Tržiča je zgorel s senom napolnjeni kozolec. Požar so povzročili baie otroci, ki so se tamkaj Igrali. Skoda znaža 30U0 K. Zgoreli objekt ie la^t tamkajšnje preddilnice. Drva je pojila s petrolejem Marijana Petrič iz Češnjevka, ko je kurila peč. Petrolej je eksplodiral in jo tako vžgal, da le vsled poškodb umrla. Iz Litije, ft. avgusta. Doplsnflc iz Trebil jeta se v 180. itevilki »Naroda« pritožuje, da si je vodja poizvedovalnlce, vpokojeni uradnik, povrh pa Se veleposestnik, nakazal obleko za vso svojo družino doma In na tujem, zraven Se rudi za svojega lakaja, nekega vojnega vjetnika. Dotični uradnik najbrže tudi ni Imel dovoljenja za nakup toliko blaga od deželne poslovalnice. Vodja poizvedovalnice v Litiji Je učitelj, Id Je pogojno prevzel to delo, da si }e nakazal obla-ko sebf In svoji družini, pa Je hnel tudi Iz rečno dovoljenje od deželne poslovalnice za nakup bliga. Nastal Je vriSČ pri onih nevoSčIjIvdh, ki učitelju ne privoščijo drugega, kakor vislice. A ni ostalo samo pri hrupu. Denuncirali so ga, zahtevajoč, naj se kaznuje. In ovadba Je prišla iz uradniških krogov. Zdaj pa primerjajte ljudje božji vpokojenega uradnika z zlato roseto in povrh še veleposestnika z učiteljem brez vsake vojne doklade, ki mora študiran' še dva otroka. Vrana vran! oči ne iz-kljuje. Trebanjski vpokojeni uradnik ne bo za to prav nič kaznovan, tamkajšnjega nčl-telja bi pa najraje pognali v vojno. Tako se deli pravica na Kranjskem. Iz Trbovelj nam poročajo dne 10. avgusta: V petek, dne 9. avgusta smo tudi pri nas opazovali sovražne aeroplane. Pripluli so proti 11. dopoldne s severi ter so čez Sv. Planino in Javor leteli proti LJubljani. Slišati je bilo močno ropotanje. Našteli smo šest letal. Vedno enake nesreče na vlakih. Iz Celja poročajo, da sta na postaji v Ponikvi izstopila iz vojaškega vlaka dva vojaka. Ko se Je vlak že pomikal, sta hotela vstopiti, kar pa se Jima m* posrečilo, marveč sta padla pod kolesa. Prepeljali so ju težko poškodovane v celjsko bolnišnico. Cesarska slavoost v Maribora, ki jo priredi Dramatično društvo v nedeljo, dne 18. avgusta 1918 ob %4. popoldne v vseh svodnjlh prostorih Narodnega doma, ima sledeči spored: 1. Oodba. 2. Petje društvenega zbora. 3. Slavnostni govor (prof. Vog-lar). 4. Petje. 5. Srečolov. 6. Šaljiva pošta. 7. Prosta zabava Charrnonlke v kleti za mladino). Vstopnina 2 K. Goro Jeza vin j ska dolina. Dne 25. avgusta ob 3. popoldne se vrši pri Sv. FrančfsTm v gostilni g. Natlačena p. d. Marrlnovca shod. Poroča posl. dr. Verstoviek. — Savtnlčani. vsi na shod! Dežnik. črnozvUen, je bil odnesen v soboto popoldne med 5. In 6. uro rs Bona-čeve trgovine v Selenburgove nfloe. Neka gospa Je trenotno pozabila dežnik, ko se Je pa čez četrt ure vrntta, ga ni bilo več. Katera Izmed navzočih nakupovanc ga le vzela, je naprošena. naj ga odda zopet v Bo-načcvl trgovini. Pripominja se. da dežnik nI bil last omenjene gospa. Najdena Je bila v soboto zvečer pred mestnim magistratom denarnica z manJSo vsoto denarja, katero doW rzgnbtteli v mestni stražnici. Aproviiacija. 4- Mast za I. in II. uradniško skupino. Stranke I. in II. uradniške skupine prejmejo mast v torek dne 13. t m. popoldne pri Mflhleisiiu na Dunajski cesti. Določen je tale red: I. uradniška skupina od 1. do pol 2. st. 1 do 70, od pol 2. do 2. št. 71 do 140, od 2. do pol 3. št. 141 do 210, od pol 3. do 3. It 211 do 280, od 3. do po! 4. št 281 do 350. od pol 4. do 4. St 351 do 420. od 4. do pol 5. fit 421 do konca. II. uradniška skupina: od pol 5. do 5. It 1 do 90, od 5. do pol 6. It. 91 dokonča. Mast doba val pripadniki teh dveh skupin. Stranka dobi za vsako osebo 20 dkg masti, kilogram stane 20 kron. Pri nakupu masti se je izkazati z rumeno Izkaznico za mast (odreže se kupon za mesec avgust), nastavUeocI Južne železnice morajo prinesti s seboj nakupno knjižico in nastavljene! državne železnice svojo železniško legitimacijo. Brez teh nakazil ne dobi nihče masti. 4- Mast za IIL in IV. uradniško sku Dino. Stranke III. in IV. uradniške skupine prejmejo mast v torek dne 13. t. m dopoldne pri MOhlelsnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: m. uradniška skupina: od 8. do pol 9. It 1 do 60, od pol 9. do 9. It 61 do 120. od 9. do pol tO. št 121 do konca. IV. uradniška skupina: od pol 10. do 10. It 1 do 60, od 10. do pol 11. št 61 do 120, od pol 11. do 11. It 121 do konca. Mast dobe vsi pripadniki teh skupin. Stranka dobi za vsako osebo 20 dkg masti, kilogram stane 25 kron. Izkazati se je pri nakupu masti t rumeno izkaznico za mast (od refe se kupon za mesec avgust),nastav-Uenci julnc Železnice morajo oiiofiali nakupno knjižico in nas ta vijenci državne železnice svojo železniško legitimacijo. Brez teh nakazil ne bodi nihče masti -f Prodaja praških klobas po znižani ceni. Me&tna aprovizacija bo prodajala klobase v torek dne 13. t. m. popoldne v vojni prodajalni v Ootposki ulici strankam I zeleno izkaznico B od It. 801 do 900. Vsaka oseba dobi V* to kilogram stane 6 kron. 4- Prodaja kumar. Mestna aprovizacija bode prodajala jutri na stojnicah za Mahrovo solo kumare. 1 kilogram stane 80 v. Dobi jih vsakdo. -f Razdelitev krompirja v občini Moste se vrsl v torek 13. avgusta in sicer od 8. do 12. ure st I do 600, od 2. do 4. It 601 do 1000. Vsaka stranka naj se zglasi s številko. Pridejo naj pravočasno, ker se na zamudnike ne bode oziralo. Vsaka oseba prejme 5 kg. 1 kg stane 1 krono. Razdelitev se vrli iz skladišča pri Mausarju. Izključeni so železničarji in isti, ki so sadili krompir. Prosveta. — Slovensko narodno gledališče. Podpirate!ji v Novem mestu. Koliko važnosti priznavajo Čehi irledi&ču za. narodni in kulturni razvoi. so pokazale slavnosti, i katerimi so Cehi praz-jo\iili oOlotnico 6vojeg;a narodnega Kledieča v Pratri. — Prav v zadnjih tednih je hrvatska gledališka družba iz Zagreba prirejala predstave v Trstu. Njih uspeh je bil mogočen. Tudi Italijani ao prihajali k predstavam in občudovali «>o umetniško visino igralcev ter kraaoto hrvatake govorice. Odtlej no kažejo več tolike neprijazne protivnosti in mržnje nasproti Slovencem in Hrvatom, nego se pripravliaio na tre; zen sporazum z Jugoslovani. — Ako bi bili Slovenci imeli med voino odprto narodno gledišče v Ljubljani, kjer se je zbiralo vojaštvo veeh narodov monarhije, bi bili imeli Slovenci priliko, pokazati z glediščem vsem tem narodom višino naše kulturne moči in lepoto našega jezika. Vsem našim narodom bi se bili predstavili čaetno, imenitno in veljavno. — Ti dogodki so obrnili tudi pri nas pozornost na >dežeLno« gledišče v Ljubljani in zbudili trdno voljo, da bodi to gledišče naše neodvisno narodno gledišče, ki bi krepko pospeševalo naš ugled in naš narodni in kulturni napredek. Na mnogih krajih po Slovenskem že zbirajo prispevko, da bi s primemo glavnico zagotovili gledišču redno delovanje. Tudi v Novem mestu se ie osnoval krajevni odbor s tem namenom pod načelstvom dvornega svetnika Fr. pl. flukljeja. O tem ie >Slov. Narode že poročat Ze sedaj imamo prijetno priliko, da priobčimo prvi seznam rodoljubnih goepodov in gospa, ki so se pozivu odzvali in priskočili lepemu narodnemu namenu z darili in deleži. Darila so naklonili: p. n. g. Jos. Bole, veletrže« na Reki 300 kron. Edm. Kašteli c. trgovec v Kandiji 100 K: nadalje po 50 K Rih. Dolenc, ravnatelj km. š. v p. v Novem mesto, dr. J. Globevnik. odvetnik v Novem mestu: Fr. pl. Suklje, dvorni svetnik vi Kandiji; J. Zure, župan in dež. posL tuditam, in dr. VI. Zitek. odvetnik T. Novem mestu/ nadalje po 80 K ga. Emiliia Globevnik, odvetnikova soproga ln gdč. Marija Seidl. oosestnioa v Novem mestu; nadalje po 20 K: Dav. Andrijanić. lekarnar; Urban Horvat, knjigar; Pavla Lovše. profeeoriega soproga; M. Markič. profesor in dr. VL Golja, sodnik in A. Ouzelj, gozdni nad-komisar v p. vsi v Novem mestu inga. Gusti Vodopivec ter g. Janko pl. Suk-lje z Dunaja: naposled 10 K: Drag. Golja, davčni oliciial v Novem mestu. — Z deleži po 100 K so pristopili: p. n. g. Joe Bole (3 deleže) in Dav. Andri-Ianič, dr. Jos. Globevnik, Pavla Lovše, Fr. pl. Šuklie ter J. Zure (po 1 dele*). Dosedanja skupna vsota daril 790 K. deležev 800 K. — Nadaljnje prispevke sprejemajo: predsednik d v. svetn, Fr. pL ftuklje. blagajnik vi. svetn. prof. Fer d, Seidl in drugi v >Slov. Narodne že imenovani člani krajevnega odbora v Novem mestu. — Buđe Budisavljevie. Vaa nafte' Slovenija pozna prav dobro dr. Srgjana Budisavljeviča, Sokola, poslanca hrvatskega sabora, srbskega Jugoslovana, Mlajša slovenska generacija pa manj pozna njegovega očeta. Budo Budisavljeviča, hrvatsko - srbskega pisatelja, ki je dne 29. julija dosegel svoje 75. leto. Kdor ga ie enkrat videl, ga ne pozabi več; nad dva metra ie visok; na skupščinah Matice Hrvatake ie molel daleč nad vse 06tale; zadniič smo ga na javnem mestu videli, ko ie L 1914. predsedoval pri Neguševi slavnosti. Pravoslaven po veri se je udeleževal hrvatskega in srbskega kulturnega življenja ter so njegovi spisi izhajali v latinici in cirilici. Kot Ličanin ie študiral v šestdesetih letih na reški gimnaziji ter imel tam za učitelia prof. Ku-relca in Trdino. Njegov iezik se odlikuje po izredni nazornosti in slikovitosti. Razne stvart * Letalski polet z Angleškega v Egipt. Iz Londona poročajo, da sta dne 10. avgusta dv» angleška letalska častnika vzletela na PO* v Egipt. Razdalja znaSa nad 2000 milj. * Ravnatelj dvomeča gledališča. »Fremdenblatt« poroča, da je bil imenovan za vodjo dvornega gledališča Herman Bahrf ki nastopi svojo službo dne 1. septembra. * Gradnja ladij v Ameriki. Kakor lavlji amerllkl urad za eradnjo ladij. Je Amerika spustila letos v morle za 1,719.536 ton novesra brodovja. * Zlat d«nar je hotel odnesti iz Bu- dlmoelte bolgarski podčastnik Papalov. m ilcer za 930 angleških luntov, 100 aneleSkih polfuntov, 14 zlatih Irankov In nekoliko turskih funtov, ali to se mu ni posrečilo, marveč jra le policija prijela ln mu vzel* zlat denar. Spominjajte se slovenske Sole v Maritioriia 182. štev. „SLOVENSKI NAROD" dne 12. avgusta 1918. Str n 5. GospoMuo. — Preskrba z ozimnim semenskim žitom. Semensko žito za letošnjo jesensko setev bo oddajala c. kr. Kmetijska družba kranjska in Zavod za promet z žitom ob času vojne. Nihče se ne sme priglasiti za semensko žito iste vrste pri obeh oddaiolisčih. ampak samo pri enem. Kmetijska družba razs:la&a način in pogoje oddaje v svojem strokovnem glasilu >Kmetovalcu«, kjer si jih vsak lahko natančno prebere. Ljubljanska podružnica Zavoda za nromet z žitom bo oddajala troje vrst ozimnega semenskega žita: a) švedsko originalno svaJdf - semensko pženico in rž po približno 180 K za 100 kg z vrečo vred; b) navadno semensko žito iz Češke, Moravske in Nižje Avstrijske; c) navadno semensko žito iz domače dežele, ki ga bodo nakupili žitni komisijonar-ii. Pripominja se, da Zavod ne prevzame mkake odgovornosti za uspeh semenskega žita. ki pride iz Šveda Oeške, Moravske ali Nižje Avstrijske. Za_ semensko žito sme prositi oni, ki hoče premeniti in izboljšati svoje seme ali pa kdor nima lastnega semena, bodisi da lansko leto ni nič sejal, bodisi, da mu je nezgoda (toča) uničila pridelek. Zavod za promet z žitom bo oddajal semensko žito v glavnem le proti . omeni, to se pravi, kdor bo hotel do-I Iii semensko žito. bo moral oddati pogreje ali istočasno enako množino žita lastnega pridelka žitnemu komisijonar-ju. Nihče ne sme zaprositi več žita, kot ima pripravljenega polja. Pravilna uporaba semenjskega žita so bo nadzorovala. Zakon določa strogo kazen za one, ki semensko žito odtegnejo pravemu namenu. Kdor želi prejeti semensko žito od Zavoda za promet z žitom, se mora zerlasiti pri svojem županstvu, da ga vpiše v prigiasilnico. Županstvo prejme potrebne formularie od Zavoda potom okrajnega glavarstva. Vsakdo mora: 1. izjaviti, če želi švedsko ali avstrijsko seme, 2. povedati vzrok, zakaj naroča seme in 3. navesti velikost ploskve, ki jo bo obsejaL Županstvo je cdsrovorno za pravilno naroved kmetovalcev. Priglasiti se ie treba najpozneje do 25. avgusta t. 1. Dne 25. avgusta morajo odposlati županstva priglasimo T)ole na c. kr. okrajno glavarstvo, ki bo opravičenost priglas^v pregledalo. Odločno se opozarjajo vsi kmetovalci, da se Zavod na poznejše priglase ne bo oziral. Žitni zavod bo oddajal pri-glašencem semensko žito. kakor dose-daj potom svojih žitnih komisijonarjev. Končno Zavod najnuineiše nasvetuje kmetovalcem, naj si dobijo, če le mogoče, seme iz lastnega pridelka, ker je uspeh še najverjetnejši. Plevel Cerašči- ca in drugo) naj se na trijeriu izčisti, snetnjavo žito naj se namaka (kvasi). Kakor lansko leto razpošlje Zavod tudi letos pouk o namakanju žita, kakor ga je priredil za naše razmere strokovnjak c. kr. Kmetijske družbe. Dariia Za »Vojaški dom« v Ljubljani (Zahvalni dar za rešitev cesarja). Nadalje so darovali temu domoljubnemu skladu Deželno in gospejno društvo Rdečega križa za Kranjsko 500 K. — Občinski urad v Tržiču na Gorenjskem. — Župni urad Mirna 186 K 34 vin. — Zupni urad Dobrnič 80 K. — Župni urad sv. Katarina Topole 10 K. Vsak dan trpe in se mučijo naši vojaki za domovino. Vsak dan se jih spominjajmo, da jim pripravimo udoben >Vojaški dom« v Ljubljani. Zaslužili so to! Darove pošiljajte na naslov: Odbor za Vojaški Dom v Ljubljani. Darove sprejema za Ljubljano tudi mestni magistrat. Darovi za dr. Krekovo ustanovo goriških Slovencev od 26. aprila do 8. avgusta 191S: Hudajužna po č. g. Josipu Abramu, kuratu, 100 K; Viktor Bežek, šolski ravnatelj, 15 K: Lokev pri Divači 300 K; J. Lo-žan, Ljubljana, 10 K: Urbančič Alojzij, zbirka svatbe. 100 K; Hranilnica in posojilnica, Cerkno, 50 K; upravništvo »Slov. Naroda i, po dr. Kobalu, 125 K; V resni družbi poboljšan «Frankovce«, daroval po M. Veberju, 10 K: Sotlar Josip, izroči dr.r gosp. Jakobu Bratovžu, peku v Gorici, 5 K; Uprava »SI. Naroda po dr. Kobalu 8 K ?0 vin. Skupai 723*20 K. Prejšnji izkaz 6541 K 20 v. Skunaj 7264 K 00 vin. — Dr. Alojzi« Franko, predsednik: J. Kopač, blagajnik. Upravnlštvu našega lista so poslali: Za »Gladno slovensko, hrvatsko in srbsko deco«: dr. Josin Malerič iz Črnomlja 160 K, zložili Črnomcljci v veseli družbi; Ulrik liauptman. učitelj v Ribnici na Pohorju, S3 K. nabral med tamešniimi rodoljubi; Lojze Kovačič, železniški uradnik iz £t. Petra na Krasu. 50 K: zbirka. M. Posega, nadrcvi-dent južne železnice iz Horsasa. 30 kron; skupiček kegljarske trojice iz Hčrgasa in moška In ženska podružnica sv. Cirila in Metoda iz St Jurja ob i. ž. 100 kron. Skupai 423 kron. Za »Slovensko šolo Sv. Vida v Trstu«: dr. Josip Malerič iz Črnomlja 65 krcn, zložili Črnomelici v veseli družbi; Lojze Kovači:, žel. uradnik iz Št. Petra na Krasu. 20 K: zbirka in Ivo Bakovnik, c. kr. notar v Metliki, 25 K. plačala Marija Markovič vsled poravnave s Katarino Kofalt. Skupai 110 kron. Za »Slovensko šolo v Mariboru«: Lojze Kovačič, žel. uradnik iz Št Petra na Krasu, 40 K, zbirka. Za list »Domovina«: Lojze Kovačič, žel. uradnik iz Št Petra na Krasu, 10 kron. Za »Politične preganjance«: moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Št. Jurju ob j. ž. 50 kron. Za »Osleple slovenske vojake«: moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Št. Jurju ob j. ž. 100 kron. Za »Ciril - Metodovo družbo«: Pod geslom >Lepa naša domovina« zbral 3. prapor podčastnikov gorskih strelcev št. 2 z željo do svidenia v svobodni domovini 150 kron. Srčna hvala! * Darovi za dr. Krekov spomenik. XVII. izkaz. Od 27. maja do 11. julija 1918. Po 1000 K: dr. F. Ploj, senatni predsednik, Dunaj, del čistega dobička od Preradovičeve slavnosti na Dunaju; zbirka Vrhničanov na veliki dan 2. junija t. 1.; Zadruga za vnov-čevanje lesa na Češnjici pri Železnikih. 570 kron 40 vin.: Vekoslav Kostrevec, 17. peš-polk, 1. Bannstab., v. p. 369 (zbirka vojakov 17. pešpolka »Cesarjevič«. darovali so po 20 K: narednik Ludvik Bergant in Alfonz Urbane, četovodja Maks Jeruc, desetnik Slavoj Jankovič, častniški sluga Mihael Riž-nar; 16 K narednik Ločniškar in dr., telef. Vekoslav Kostrevec; po 10 K: naredniki Miroslav Premrl, Ivan Lovre in Karel Panger-šič, četovodje Josip Kramar, Anton Babnik, Pavel Kovač, Ivan Remic, Ivan Pečlin in Ivan Fatur; desetniki Pavel šlosar, Anton Drobnič. Rafael Eržen, Joža Jalen, Joško Hrovat in Josip Peteline; poddesetniki Ivan Mikolič, Josip Zevnik in Fran Kucler: pešci Anton Beg, Karel Selak. Josip Jakše in Avgust Mandič; častniški sluga Alojzij Ilo-var; 6 K četovodja Janko Žagar; po 5 K: četovodje« Janez Lenarčič in Janko Androj-na; desetnik Janko Bolha; poddesetniki To-sfp Detela in Peter Jerič, pešci Matija Or-din. Josip Lovšin, Ivan Baje, Jože Jeršin, Ciril Žerovnik. Fran Križaj, Anton Kopač in Fran Mur, Častniški sluga Josip Štrukelj — nadalje šest po 4 K, eden 3 K 40 vin., osem po 3 K, 26 po 2 K in 29 po 1 K); 550 kron: Krekov večer v Kranju dne 19. rnarea. Po 500 kron: Občinski urad Vič; darila, poslana po »Sloven. Narodu« (»Slov. Narod« 26. junija); Jugoslovani v Vidmu (po »Jugoslovanu«). 435 K: Svatie na novi .maši č. g. Pcl5ta po Andreju Šavliju (pozneje zopet 15 K; gl. spndaj). Po 400 K: Župni urad v Snrici nad Ackzniki (zbirka); Mlekarna, lirusica pri Podgradu v Istri. 358 K 83 v: -Glasbena Matica« v Ljubljani, čisti dobiček od četrte slavnostne akademije. 250 K: Nabrano na svatbi g. Ernsta Laha z gdč. Heleno Baide od sorodnikov in prijateljev rajnega dr. Kreka. Darovali so: Janez Baj- dč in Peter Stepie po 50 K. Mihael Lah 30 kron, Franc Lah, Rudolf Bajde, Josip Baj-dč, Anton Medved, Anton Koren in nadpo-ročnik Josip Molk po 20 K). 219 K: Minka Jugovic, učiteljica, Žužemberk (po »Slovencu«. Zbirka Izkaz darovalcev nam ni došel v roke). Po 200 K: Občina Šmihel - Stopiče; okrajni odbor Šmarje pri Jelšah. Zbirka ob ustanovitvi krajevnega odbora SLS. za občino Naklo (po Mat. Tomazin). 165 K: Darila, poslana po »Slov. Narodu« (»Slov. Narod« 1. junija 1918). 161 K: Županstvo Kresnice (nabrano o priliki podpisovanja za jugoslovansko deklaracijo). 150 K: Darila, poslana po »Slov. Nar.« »Slov. Nar. 8. junija t 1.). 149 K 70 vin.: Janko Lenščak kot predsednik podružnice Rihenberg Zveze jugoslovanskih železničarjev (pozneje je poslal še 8 K 60 vin., kar glej spodaj) Zbirka zavednih jugoslovanskih železnijarjev imenovane podružnice. Darovali so: Drago-tin Perhinek 10 K, Alojzij Furlan, Janko Lenščak sam in Peter Cerovac po 5 K, nadalje eden 4 K, pet po 3 K, 40 po 2 K in 35 po 1 K. Od skupnega zneska se je odtegnilo 70 vin.). 136 K: Iz Tomaja na Krasu mesto venca na grob pokojnega Jankota Sonca. 135 K: Mladeniška Marijina družba v Čem-šeniku pri Zagorju. 118 K: Darila, poslana po »Slov. Narodu« (»Slov. Nar.« 25. maja 1918). Po 100 K: Županstvo Jesenice na Gorenjskem; Žene in dekleta iz Boh. Bistrice; Franc Demšar, državni poslanec; Darila, poslana po »Slov. Narodu« (»Slov. Narod« 22. junija t. I.); Josip Molek, Trbovlje (po »Slovencu«, zložili poduradniki v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju, v priznanje zastopanja dr. Benkoviča pred pritožno komisijo v Gradcu dne 6. maja t. 1. v zadevi zvišanja plač); Občinski urad Radeče pri Zidanem mostu. 89 K: Mici Želez-nik v Zaplani nad Vrhniko, nabrala o priliki prepovedanega shoda na Vrhniki. 84 K: Moštvo 1. stotnije strojnih pušk 27. črnovoj. polka, voj. p. 465, po »Slovencu«). Po 78 K: Nabrano na svatbi g. Julija Pahor z gdč. Gusti Scherzer dne 11. maja t. 1.; Županstvo občine Planina pri Vipavi (po »Slovencu*, zbrala ob priliki pogreba Ivana Mama družba njegovih prijatelievv.) 65 K: Mala družba zavednih Jugoslovanov na novi maši č. g. M. Radoš v Radovici pri Metliki (po g. Vilfanu). 62 K: Darilo, poslano po »Slov. Narodu« (»Slov. Narod« 19. junija 1918). 51 K: Rafael Zimič. gostilničar, Das-kle pri Gorici (po »Slovencu«). Po 50 K: Občinski urad Koroška Bela; Hranilnica na Črnučah; Žužemherški Jugoslovani (po »Jugoslovanu«); Županstvo Črnuče (po istem). 47 K: Slavko Sovinjak, jurist, Jesenice na Gorenjskem (nabrano ob poroki g. Matevža Prevc z gdč. Franico Rekarjevo na Savi pri Jesenicah (po »Slovencu«), Po 45 K: Deklaraši na Koroški Beli; Hubert Leiler, kaplan. Sv. Ivan pri Trstu, preplači-la za razglednice. 40 K 20 v: Darilo, poslano po »Slov. Narodu« (»Slov. Narod« 29. maja t. L). Po 40 K: J. Vanek, narednik. Erg. - Bez. - Komdo., Karlovec (po »Slovencu«, darovali Hrvati in Slovenci na zabavnem večeru v Karlovcu); Udeleženci pri pogrebu tete Julke Lendovšek v Makolahr (po »Jugoslovanu«). 32 K: Ciril Mask, Pu-stopolje pri Šmartnem, Spodnje Štajersko. Po 30 K: Josip Kos, kurat Otalež pri Cerknem (nabrano v veseli družbi v Cerknem pod geslom: »V dobi žalostnega veka Bog živi preljubljenega dr. Kreka«); Jos. Barabic, Preloka (po »Slovencu«, nabrano o priliki odlikovanja župnika Iv. Šašlja v Adlešičih); Podbreško - ljubenska družba (po »Jugoslovanu«). 25 K: Izobraževalno društvo Dražgoše. 22 K: Darilo, poslano po »Slov. Narodu« v »Slov. Nar.« l. jun. t U. 20 K 50 v Fran Lajovic, Litija (po »Slovencu«. Pisma nismo prejeli.) Po 20 K: Karel PIeiweis, notar. Novo mesto; Anton TomeD, župnik, Černuče; Ivanka Srebotnjak v graščini Križ; županstvo Preddvor, darilo po »Slov. Narodu« (»SI. Nar.«3. jul. t L. Alojzij Zorman, trgovec Ljubljana, (po »Slovencu«), darilo po »Slov. Narodu« (»Slov. Nar.« 6. jul. t. L). 18 K 14 v: Zbirka' nekih izletnikov (po Kat tiskarni). 18 K: »Dolenjske Novice« Novo mesto (zbral narednik Slavko Krže v Novem mestu. Darovalo Je 13 oseb z zneski pod 5 K.) Po 15 K: Dijaki Slovenske trgovske šole v Ljubljani (po »Slovencu«); Po 10 K: Fran Tomšič, Polhov Gradec (po »Slovencu«); Valentin Maček, tovarnar slamnikov, Domžale (po ».fu-goslov.«) 8 K 60 v: Janko Lenščak. narednik. Rihenberg (glej zgoraj 148 K 70 v). Po 5 K: Vekoslav Ko stre ve, pešpolk 17, v. p. 369 daroval enoletni prostovoljec Albin Kambič imenovanega pešpolka; Peter Jer-nejec. Dol. Logatec (po »Slovencu«), ko-nečno eden 2 K. Skupaj 11.348 K 37 v. Od preje 131.118 K 34 v. Dosedaj nabranega 142.466 K 71 v. Ljubljana. 11. julija 1918. Odbor za dr. Krekov spome-n i k. Umrli so v Ljubljani: Dne 8. avgusta: Marija Premk. tobačna delavka. 40 let. Hilšerjeva ulica 5. — Rudolf Rajniš, gojenec Marijanišča, 11 let. Poljanska cesta 36. Dne 9. avgusta: Pintar Sofija, hči tovar, delavca, 7 let, Streliška ulica 15. Dne 10. avgusta: Janko Samotorčan, želeeničarjev sin. 12 let. Cesta na loko 18. — Ivan Paternoš. uradnikov sin, 7 mesecev. Streliška uilca 15. Dno 11. avgusta: Marija Semen, soproga magistratnega svetnika, 39 let, Resljeva cesta 13. — Ivana Češnovar, zasebnica, 74 let, Hilšerjeva ulica 3. Izda]aiel) in odgovorni urednik: Valentin Kopitar, lastnina !n tisk »Narodne tiskarne«. Trt? znrlen e;r:se se ZgM V o in učenka. Kje, pove upr. »SI. Nar.« Albin Semen, magistralni svetnik, javlja potrtega srca v svojem in svojih otrok Pije, Albina in I&afde imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretu?no vest, da je njegova nad vse ljubljena soproga, in predobra, skrbna mamica, gospa se takoj spre«1 kot šestošolec (gimnazijec) iSče 5lu?br> inštruktor. Takojšen nastop. — Ceniene ponudbe na upravništvo »Slovenskeza naroda« pod „instruktor 4120". Občinska u$r&va v Dekanih. Istra, s^rafsne ta':o; v službo s plačo po dogovoru. Zahteva se: 1. avstrijsko državljanstvo; 2. starost nad 18 let; 3. znanje slovenskega in druzega dež. jezika; 4. znanje knjigovodstva in strojepisja ; 5. dokaz o dovršenih študijih in dosedanjem zaposlenju; 6. Zdravo telesno konstitucijo. — Opremljene prošnje je vposlati do 25. t. m. upravitelju Rttdcllu Hregau v Kopru, Istra. Krajevna občina Dekani, dne 6. avrrns:a 1918. 4135 20—50 1 se i£6ejo. — Pismene po-nudoe na upravn. »Sloven. Nareda« pod; Mol]e 4118«. Proda se še Tnalo rabil en ko^aiki meh v obliki cilindra. — Izve se pri 4096 Maksu Pohlinu v Kamniku« amiška moč z daljšo prakso, zmožna obeh deželnih jezikov išče siuSbo. Gre tudi na deželo. — Ponudbe pod Pridna 4121 na upravniStvo »Slovenskega Naroda«. Mizarski mojster se tskol sprejme v Trstu za delavnico s strojnim obratom. — Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja in pogoji na stavbno podjetle Gdbel 4 Forti v Trstu. 4137 KlavirseM (tudi za ilvll;.). — Pismene ponudbe pod „4*. r 4071" na upr. »SI. Nar.« Hiša v mestu aa knpl. — Ponudbe če mogoče z navedbo ceue naj se pošljejo na uprav. »Slov. Naroda« pod: 9,M. T. 4105". f*££fc Proda se KOBILA (fnksa) 4 leta stara, dobra za težko in lahko delo v Pttelintah, &t Peter na Krasu, L. Bratoi. 4146 Prešernove slike :vMi In pola pt poštnem ponetjv Iv. Bona? v Ljubljani Cena sliki 6 kron. Št 11082. 4133 o revizij! stra&k, vpisanih p?a ks*a£nih komisijah, ia o izdali novih legltimacijskih številk. Ker se je v zadnjem času izselilo iz Ljubljane precejšnje Število beguncev in tudi dijakov, ne da bi jih hišni gospodarji ali stranke odglasile pri krušni komisiji, odreja mestni magistrat na podstavi § 19 ministrske naredbe z dne 26. maja 1917, drž. zak., štev. 235, sledeče: 1) Iztava hiSnena gospodarla ali 23egoveqa namestnika« koliko oseb Sie|e vaaka v hfSI slaoufoča stranka. Tistega dne, ki ga določi mestni magistrat in ki se objavi v tukajšnjih dnevnikih, se mora zglasiti vsak hišni gospodar ali njegov namestnik pri krušni komisiji ter sporočiti pismeno ali ustno, koliko oseb ima na stanovanju vsaka v hiši stanujoča stranka. Za pismeno izjavo zadostuje list papirja, na katerega se napišejo vse stranke in pa število oseb, ki stanujejo pri vsaki stranki. K hišni stranki se morajo prišteti tudi podnajemniki, ako nimajo lastnega hišnega gospodarstva, Uslužbencev železnlo ia njih rodbinskih članov se ne sme prijaviti. 2. ) Kaj Je treba prinesti h krasni komisiji sa oddajo isjave? Vsak hišni posestnik, njegov namestnik ali pooblaščenec, mora prinesti h krušni komisiji tudi hišno legitimacijo, katero mora preje na prvi strani lastnoročno podpisati hišni gospodar, oziroma njegov namestnik. Pooblaščenci hišnega gospodarja morajo poleg hišne legiti-gitimacjje .prinesti h krušni komisiji tudi od hišnega gospodarja ali njegovega namestnika lastnoročno podpisano pismeno izjavo, ker se od pooblaščenca ne bodo sprejemalo ustne izjave. Vsaka odrasla oseba, ki prinese h krušni komisiji hišno legitimacijo, se smatra za pooblaščenca hišnega gospodarja. 3. ) Izstavitev fn Izročitev novih lefjitimac številk. Po oddani izjavi hišnega gospodarja, oziroma njegovega namestnika, se bodo izstavile za vse v hiši stanujoče stranke nove legitimacijske številke, in sicer za hišne gospodarje zelene za stranke pa rdeče. 4 ) Izročitev legitimacijsklh številk strankam In podpis istih po hišnem gospodarju ali njegovem aamesta'ku. Vsak hišni gospodar je obvezan, vse legitimacijske številke, podpisati ter jih potem nemudoma izročiti hišnim strankam. 5. ) Veljavnost lenitimacliskih številk. Brez podpisa krušnega komisarja, hišnega posestnika in stranke so legitimacijske številke neveljavne. 6. ) Poznejše priglasitve in odglasltve strank, oziroma oseb, ki se v hišo priselijo ali Izselijo« Po oddani izjavi hišnega gospodarja, oziroma njegovega namestnika, se priglasijo, oziroma odglasijo stranke, oziroma osebe, ki se pozneje v hišo priselijo ali izselijo, le na podlagi zelene legitimacijske številke hišnega gospodarja, oziroma njegovega namestnika. 7. ) Potrdilo o poznejši priglasitvi, oziroma odglasitvi strank« Vsak nadaljnji vpis, oziroma izbris, v krušnem zapisniku se bode naznanil pismeno hišnemu gospodarju, oziroma njegovemu namestniku. 0 To naznanilo, iz katerega bode razvidno, koliko kart prejema stranka vsled nove priglasitve, oziroma odglasitve, se bode dostavilo hišnemu gospodarju oziroma njegovemu namestniku, na dom. 8. ) Dolš^ost naznanila hišnega gospodarja« oziroma njegovega namestnika. Vsak hišni gospodar, oziroma njegov namestnik, je obvezan, takoj po sprejemu tega obvestila naznaniti magistratu, v uradu, kjer se izdajajo karte za živila, če bi stranka prejemala več kart, kakor ima oseb na stanovanju. Če bi stranka prejemala več kart, je za to v prvi vrsti odgovoren hišni posestnik, oziroma njegov namestnik. 9. ) Kazenska določila. Prestopke teh predpisov bode po § 15 ministrske naredbe z dne 26. maja 1917, drž. zak. št. 235, kaznoval mestni magistrat z denarno globo do 2000 K ali z zaporom do 3 mesecev, pri obtežilnih okolščinah pa z denarno globo do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev, ako dejanje ne spada pod ostrejša kazenska določila. Če bi hišni gospodar ne oddal zahtevane izjave, se za dotično hišo do oddaje izjave ne bodo izdajale strankam karte za Živila. 10. ) Veliavnost tega razglasa. Ta razglas postane veljaven z nabitkom na magistratno desko in z objavo v tukajšnjih dnevnikih. Mestni magistrat ljubljanski, do« 8. avguste UUL t Stran 6. .SLOVENSKI NAROD-, dne 12. avgusta 1918. 182. ste v. ^a|..m. vaje« rodi sodarste Delavec, g, - 5od: „Belavec sodamke obrti važen 4097" na upravniStvo »Slovenskega Naroda«, . tudi druge zaplembi ne podvr-dezetae m gozdne pridelke (ma-p ^, jagode, med itd.) kupuje po naj-tfšjih cena*. M. ftABfT, Brani. 2693 doHro ohranjena pisalna misa ter ena strojepisna mizica. Cenjene ponudbe na poltni predal nO, Ljubljana. 4124 I9V Sprejme se K0NT0R1STINJA yeš£a slovenskega in nemškega jezika, fcer strojepisja, z dobrim šolskim spričevali pri 4123 Ivanu Perdann v Ljubljani. auhe gobe, praine vreča in druge Sridelke kupuje trge ina s semeni ever & komp. preje Peter Lassnik, LJubljana, Marijin trg. 3678 h---— ■a 1 ali zamenjam za ■ ■Mfltlfim moko, železniško \ Jk I I uradniško novo mM I I uniformo iz finega i I U I| O 2 i J su^na» porabno za ■ * vaeeeeaaa vg^o civilno obleko, obstoječo Iz: suknje, uniformskega suknjiča (Uniformrock), telovnika in ihlač. Pismene ponudbe na upr. »Slov. Naroda« pod: „nova oblaka 4077". Išče se stanovanje in brana za eno ali dve petnajstletni učenki. — Prispeva s« deloma tudi v naturalijah. Ponudbe na LJubljana, postni predal 1SS. 41CS M" Za tri odrasle otroke iščem vzgojiteljico, ki je tudi pripravljena opravljati lahka hišna dela» — Plača po dogovoru. — Nastop 1. septembra. V- S ca gn 2 iti, stavbenik, Ljubljana, Selenbnrgo va ulica 6, I. nadstrople. — 3S94 Vzamem vnaiem ali kupim gostilno ali trgovino ali malo posestvo karkoli si bodi vse enako! Naj bode kjer hoče! — Pojasnila sprejmem pod naslov: flH« S- poste restante Kobarid, Primorsko11. 4122 BV Kupim dobro obranjene vinske ln tudi od sllvovke, troplnovca hrastove SODE Plačam po dogovoru. Imam tudi nekaj metrov drv aa prodati. — Franc Semlo, Marile Terezije cesta št. 1. Ženitna ponudba. Vdovec z malim imetjem, z odraslimi otroki, želi v svrho zakona znanja z 'omikano, dobrosrčno gospico ali vdovo brez otrok z nekaj imovine in ne pod 40 let staro, mirnega značaja, čiste preteklosti, delavno, varčno in povsem veščo gospodinjstva, koje voditi mora sama. Le resne ponudbe s sliko, ki se vrne, z opisom razmer in pravilnim naslovom, do 20. tega meseca pod: „udobnost 4127" na uprav. »Slov. Naroda«. — Tajnost zagotovljena. — Kupci! ki žele posredovalca pri nakupu hS ali zemljišč — v Gorici — naj se blagovolijo obrniti na gosp. Štefana Loveršič, posredovalec, gorica, Via Sobotlno it. 27. Vodi se točno in zadovoljivo posredovanje. 4094 popoldne ob 4. uri se bode ■ dala — 1 h Irj.il občinska hiša fstara šola) v stosnjah dražbenim potom za dobo 3 let Hiia stoji tik farne cerkve, ima 3 stanoval«e sobe, kuhinjo, shrambo, klet ia eno veliko sobo za prodajalno, kjer se le veliko let fzvr-5uie dobro idoca trgovina z mešanim blagom. Polsg hi9e je drvarnica ln velik vrt za zelenjavo, — Interesenti se vabijo. — Hatančni pogoji se dobe pri iapanalfu Mošnje, okr. Radovljica. Služkinjo, veščo vseh domačih del, lice uradniška družina. — Vpraša se: Sodna ul. 6/L levo, od 11—1 ure opoldne. 4069 W V lamelo aa v najem trgovski lokali ali veda skladifCa. Kupi se tudi hiia, pripravna za trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod »trgovina 4018*' na uprav. »Sloven. Nar.« Samostojna tospodinlo z večletnim spričevalom, lica primerne službe. — O. Ana Stante, Prečna mL it S, pod streho. 4064 Modistka sa sprejme v trajno delo. ..Hodni salon" Bosi Fabćlć, Rimska c. S. papirne stroke (tudi galunterijske) se takof stalno snreTme< Ponudbe pod: „Papirna stroka" na upravo „Slov. Naroda". iiiiBsiiesBBeaansiii^^i^ Srbečico, hraste, liSaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano „S£A3A-FOBlf"- mašilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 3*—, veliki K 5*—, porcija za rodbino K 12-—. = Dr. L Fleseh's Kronen-Apotheke (6yBr), Raab Ogrsko. z= Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna Mprl zlatem ieienn", Liubliana, Marijin trg. 880 $0" Pozor na varstveno znamko „SKASAFOBM(< m ;atre čudovitu natlo 3/34 i»ar mr stenice vzorčna steklen ca 4 H, velika steklenica 16 brizgalnica 2 K. Dobiva se v lekarnah in -»rogerijah. Glavna zalogi za Avstro- »gr^ko: Lekarna „^ri m*nja" Apothcke »zur Hoffiu' g« Pćcs 45, Ogrsko. □ Okroini zdravnik v Kamniku Dr.Jul.Dereani ie na dopustu 412; šissr do 27. avgusta 1.1. naaBnSB3HMiaBBg!a»llfc Odprto l-T !J II Zlatnina • brlljantl - ure - srebrnlna I f.čudensinU samo nasproti glav. peš te | WW v Ljubljani. "Vi m - Prijazna postrežba. ^ jj ES23E Alfonz Breznik učitelj Glasbene Matice in edini zapri?, strokovnjak c kr. del. sodišča Ljubljana, Kongresni trg štev. 15 (Nasproti nunske cerkve.) Največja in najsposobnejša tvrdka m izposojevalnica klavirjev, planinov U» harmonijev na jugu Avstrije. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikalij. Klavirje prvih c. kr. dvomih in komornih tvrdk: Bdseadorfer, Torster, T.idoll Stslikammer, Ho tli & Heitzaaa, Blos ln Koimmn imam edino izklrUČno 16 jas za Kranjsko v zalogi ter svarim pred nakupom falzi-fikatovin navideznega ,p o f e l n a". Hal večja slovenska hranilni :a! LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 3 K 66,800*000' „ 27,600-000' fe imela koncem leta 1916 vlog hipotečnih in občinskih posojil rezervnega zaklada....... • M 2.500 000* Sprejema vloge vsak delavnik in tih obrestuje najvišje po večje in nestane vloge pa bo dogovoru* 15* Hranilnica |o pupilarno varna in sto '! pođ kontrolo c. kr. deželne vlade« Za varčenje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kraafskem proti 5 , izven Kranjske pa proti 5 74% obresti m ln prot bo -amo Mala korist toda ne odlagajte! Zahtevajte takoj ponudbo na 2©°|o kalijevo sol in 14°|0 kajni*. Poznejših naročil vsled težavnega uvoza ne bo mogoče izvršiti! — Pojasnila so Vam na razpolagol — Jamstvo za kakovist 3969 ^3gr Vi^ko Vabit!, veletržec, Žalec, Spodnje Štajersko. rmeni okoli 1 m doinl s ploćevinatlml konci, ir i ali rfavl, 100 narov fi 95.- dobavlfs tčno 4131 R. Grioliar, Dunaj, 8. Fellgasse 3. sa pogon s siso in s roko, daljo čistilne mlatilnice n3jns*fejse konstrukcije, čistil* nike, trijerje, stiskalnice sa grosdje in sadje, mline sa sito in sadje, gepelje, slamorei* niče, brsopartlnike. kotle sa Spanje, brane in pluge ter rasne druge poljedelske stroje iz največjih tovaran, zajamčeno dobre kakovosti, ima vedno na salogi ~W! zaloga poljedelskih strojev 9 v Ljubljani, Martinova cesta št. 2. Dalje opozanam na svo'0 veliko zalogo priznano in dokazano najboljših »•n,-m IU mliNAii pripravnih za vsako mletev. Dobra in najce-rUtllin lTll!nUV9 nejsa postrežba vsakemu sajamtena. Fr. HitSi najmanj 1°0 oziroma 3 A % odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno «r Kreditno društvo. KAVA „ADRIA" s sladkorjem in cikorijo mešana, se more meriti spričo svoje dobre kakovosti in izdatnosti z vsako pravo kavo. En sam poskus zadostuje, da postane vsak trgovec stalen odjemalec. — „Adria" pralni prašek, „Adria* vanilijin sladkor, „Adria" pecilni prašek, pravi škrob, francosko žganje, pravi čaj, dišave vseh vrst, grenka sol, Barve za obleko« umivamo. milo ter vse ostalo blago najboljše kakovosti vedno v zalogi. — Samo na debelo. — Vsako poedino blago je zavito v krasne zavitke ter daje trgovcem — mogočnost hitre postrežbe svojih odjemalcev. — Filip Šibenik, Izdelki Adria. mw Centrala: lagrab. Filiialka: Trgovci! Podpirajte slovensko tvrdko, ker si s tem gradite svojo neodvisnost 3937 RAZGLASIL redna skupščina 99Zyeze jugoslovanskih hranilnic" se vrši dne 25. avgusta 1918 ob 3. uri popoldne v posvetovalnici Mestna hranilnice ljubljanske, Prešernova ulica 3, s sledečim dnevnim redom: 1. ) Poročilo dosedanjega delovanja zveze. 2. ) Poročilo o računih prošlih let in o proračunu za prihonje leto 3. ) Volitev odbora, namestnikov in 2 pregledovalcev računov. 4. ) Raznoterosti. 4125 Za odbor „Zveze" predsednik: Ubald pl. Trnk6czy. Pozor, trgovci!!! Nadomestek zrnate kave, naj bol *e kakovosti lepo zavito v kartonih ^o l/4 in l/2 kg nudim: pri odjemu SO kg.............po K 11.50 ^pjg ^ m SOO ,..............„ „ 10.30 *™ ^ „ „ 1000 „.............„ „ io.— Pri večjem odjemu do 1 vagona znaten popust. — Odpošilja za naprej poslani denar ali proti akreditivu eksportna tvrdka: Gjorgje Vučković, Zagreb, Nikolifeva ulita 9. Odpoillja se sigurnim In stalnim naroCIteljem tudi a izvoznico v vse kraje Avstrije. 3769 NaroČite hitro, dokler traja zaloga. Kavni nadomestek s sladkorjem „M IL K A'*, pravi „MILK A" vanMinsIadkor, praiek sa peko (Backpuf* vari, toaletno milo, milo za brivca,