LCfQ Ll/111. SievRRO 22. v LWicm, v sumi zu. imrairja 1925. coro Hin r5ö Uliafa taak dan popoldan, livaaail aadalja la araiaJka. — laaaraU s do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserat! petit vtsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratnl davek posebej. — „Slovanakt Ifarod** velja letno v Jugoslaviji 240 D, za Inozemstvo 360 D. Upravaffttfoi Kaattaa* aUaa üaa« i, prltttefo. — Tclefoa iteo. 104. Oradalalf oi X aalt« v a aUaa it. i, L aadatrapa » Ttltlaa ito*. ■V" Poitnlna p latama v gotovini. V Bela Ljubljana. Bela Ljubljana, ki je desetletja kljubovala slovenskemu nazadnjaškemu in protinarodnemu klerikalizmu, ki je dvigala svetilnik napredne kulture tudi v najbolj opasnih trenotkih bivšega avstrijskega režima in se celo uporno postavila proti najvišjim odredbam cesarskega Dunaja, js danes v nevarnosti, da je ne zavujejo SLS, in to s pomočjo odvratnega nastopa dveh, treh naprednih odpadnikov. Ljubljana, ki se je upirala predvojni klerikalni povoJ-nji kot bel otok napredne misli in kulture, kamor so se zatekali napredni pisatelji in pesniki, iz katere je izšla iti-Eoslovenska ideja ter se ;e porodila mafija, ki je izpodkopavala Avstriji tla in pripravila našo omladino na jugoslo-vensko državno ujedinjenje, ta bela, napredna, nacijonalna Ljubljana naj postane z naprednim izdajstvom plen zagrizenega klerikalizma? Ali naj doživimo to sramoto, ali naj dopustimo, da se s pomočjo odpadniške dr. Ravrvhar-.Fuvanove akcije in-trentzira na ljubljanskem magistratu in v beogradski skupščini kot ljubljanski predstavnik dr. Korošec, ki je pred vojno podiral ljubljansko avtonomijo ter skupno z nemškimi pandurji odstavljal napredne, svobodno izvoljene žuoane? Teds] se je klertkpHzem izvajal na veliko moč. Cetrtstoletie je tlačil Kranjsko, podpirrl ga je Dunaj. Danes pa m« ie v svobodni Jugoslaviji odklenkalo *n že Šecto leto vlada v Sloveniji napredna politika! Klerikalizem ie na tleh, nima več moči. rohni v poslednjih krčih. Napredni politika zmaguje na celi črti. Brez volltvene bitke, brez dvoboja ie usnelo n^predn'm poPtikotn, da tele'i-nsjo četrtstoletnl klerikalizem ob tla in da mu odvzamejo vsako fn^erenco na naše prosvetno In javno življenje v svobodni državi! In v tei stiski slovenskega klerikalizma, v tej njegovi brezmo-2! n?j se sedaj postavi nad Ljubljano v posmeh predvoine Llnbljhne, v sramoto tistih nnprednih ljubljanskih generacij, ki so bile naravnost epične boje za napredno sanWsalnost in avtonomijo bele Linbliano!? Sramotno in žalostno bi bilo. ako se to zgodi v svobodni državi, kjer ie klerikalizmu odklenkafo in ker naj v javnem življenju odločuje moderen princip, napredno duševno življenje, svoboda in demokracija. V napredni iu-soslovenski državi ni mesta za klerikalno Liublhno. pa naj agit'ra tu politično brezkarakterni dr. Ravmhar z enako nesposobnim narodnosocijalistič-nim nobočnkom Juvanom! Ali hočemo, da dobi bela Ljubljana reprezentantn. ki jo bo predstavljal v smislu jirgosloven^ke demokracije ter ineroslovenskega naciicna^ga principa. Mi zahtevamo, da da bodoča vfada našem mestu vso gospodarsko in moralno zaslombo, kakor velevajo naši domači interesi, skratka, da posveti n-?°ttiu mestu n^ivečjo pozornost. Ce kjer rabimo tnk^i predstavnika, ki bo v skladu s splosn'm nncilonnhVm razvojem države pofsnil tudi v Ljuh'lml Herikptnl boUševlzem nn strm. Ljtib-Ijrnn si premisli, predno Izda svoje tna-terljHne ?n nac?ion"lne Interese ter se poveri ooasnl, Irolfrmrt Merikrlni kl*kl v bodoči narodni sVitpš;ln'. Liubljana ne poniTSb'a, da izroči svojo usodo v roke v vseh strankah bodočega parh-menta osovraženega odpadn:kq dr. Pavniharjn. Kakor ne bodo klerikalci v stanu, da izvojuiejo Sloveniji in Lirb-Ijant trohico materijalne koristi, tako bo še manj v stanu izolirani dr. Rav-n:har koristiti LiubUani ter izposlovati, da se na podlagi ni^gove pilpogn^nste pol'ticne brezkarakternosti zaščitijo ljubljanski interesi I Vpričo k'erikalne nevarnosti ni besed dovolj, da obsodimo početje tcera m^?a, ki se je celo direktno pogajal S SLS, da ji prepusti Ljubliano iz malenkostnih osebnih na-sprotstev do vodilmh mož slovenske naprsne demokracije. Za litib'ianske meščane le situacija jasna: Dr. Ravn:har je zelo naiven, ko zahteva od ljubljanskih meščanov, da se naj izneverijo preteklosti, da naj vržejo v str?n svetal snomin na svo*e prejšnje velike neredne žuoane, da uaj se pokorijo diktatu zavrženca, ki Ogorčenje vojvodinskega nacionalnega prebivalstva proti Nemcem. Vodja vojvodinskih Nemcev dr. Kraft ni umrl. — Zanimanje Nemčije za dogodke v Vojvodini. — Beograd, 27. januarja. (Izv. Ob 12.) Politična javnost se še danes intenzivno zanima za slučaj vodje voj- vodinskih Nemcev in člana finančnega odbora posl. dr. Krafta. ki je bil v Novem Sivcu pri Somboru pri spopadih tamvšniega nacijonalnega prebivalstva z nemškimi kmeti težko ranjen. Opo-zicijonalni tisk skuša ta incident eks-ploatirati proti vladi in primeria napad na dr. Krafta slučahi itaüianskega poslanca Matteottija. Ta primera je zelo slaba, kajti oba slučaja se v bistvu temeljito razlikujeta drug od drugeea. V Vojvodini je med tamošnjim nacijonal-nozavednim prebivalstvom nastalo velikansko ogorčenje proti nelojalnemu in mestoma provokativn^mu postopanju Nemcev. Vodstvo nemške stranke, ki je naglaševalo. da hoče kulturno, mirno in lojalno živeti v svobodni Jugoslaviji, se je izkazalo kot leglo pravega iredentizma in gnezdo za širjenje radiČevščme. Sedaj objavljeni dokumenti o Stepanu RadiČu. ki je Nemcem obliubil popolno avtonomijo, so izzvali v Voivodini ororčenje in proteste. Politične oblasti v Vojvod:ni so po svojih močeh sknSale ščititi Nemce in so napeljale vse sile, da se je na nemških shodih in sestantnh vzdržal red in mir. Od e*neva do dneva pa narašča nezadovoljstvo nacijonalnega prebival- stva proti Nemcem in povsod je narod do skrajnosti zrevoltiran. Opozlcijonalni t'sk ja snočT razširil Harm^ntne vesti o smrti posl. dr. Krafta. Te vesti se danes dopoldne uradno ne potrjujejo. Vaš dopisnik jc do L ponoči čakal na potrditev te vesti od strani velikega Župana v Somboru. Vest o smrti se je izkazala za preur~ni<*no. Danes dopoldne so izjavili Vršcmu dopisniku v notranjem ministrstvu, da jWm ni ničesar znanega o smrti dr. Krafta. Prihajajo v notranje m'nistrstvo Iz Vojvodine poročPa političnih oblasti, da je ponekod prebivalstvo proti Nemcem tako ogorčeno in razjarjeno, da se je bati. da pnčne narod z linčanjem voditeljev nemške stranke in drugih agitatorjev, ki Nemce vabijo v Radi-čevo stranko. Za dogodke v Vojvodini se le začela zanimati tudi Nemčija. Danes dopoldne ie posetit zunanjega ministra dr. NinČiča. ki se je danes zjutraj vrnil s svoiega agitacijskega potovanja v Vel. D?čkereku. nemški poslanik na našem dvoru O 1 d h a u s e n. Nekateri politični krogi soravlao ta poset v zvezo z zadnjimi nedeljskim: dogodki v Vojvodini. Nemci so poslanika Olds-hausena informiral o postopanju političnih oblasti v Vojvodini. Zunanje-pofitfcni položaj Rusije. Vsebina rusko-janonske oogodbe. — U: :dna objava pc^^e. — Govcr japonskega zunr^-** mir?:'. ncl~*a$SL — TbližarJ^ med Poljsko in Rusijo. — Moskva. 26. Jnn. (Iz v.) Rus V a brzojavna agentura objavlja najvažnejše točke med Rusijo in Japonsko sklenjene pogodbe. Pogodba določa pooolno V7pnstr>vitev konzularnih fn diplomatičnih rdno*niev. Pogodbe In konvencije, ki so bile skf^n'ene r~-d Rusijo In Japonsko p-c(j novembrom 1914, razmt m'rov ne pogodbe. sk'onJene v Ports-mo«tthu In riba rs Ve Vonvencfe, se tma'o revidirati na posebni korlerencl. Skleniti se ima.io trgov'nske in pomorske pogodbe. Zunanja trgovina obeh držr»v se *ma urediti, ne da M bfIi prf tem oškodovani interesi drujce države. Oba po^odntka se zavezuie-ta, da ne bodeta s posebnimi prepovedmi ovira'a gospodarskega razvoja druce države. Oba pogodnika priznavata medsebojno nace'o največjih ugodnosti Glede propagande doToča pogodba, da oba pogodnika z'vita v prijateljstvu in da ne bodeta podpirala oseb, k! finanCno podpirajo orjrantT'acije nevidne za obstoj in red Unl:e sovjetskih republik odnosno Jaoon-ske. V svrho povzd;ge gospodarskih odno-5ajev prepušča sovietska vbda Japonski eksoloatacijo namvnih zakladov na ozem-l'u Unije sovjetskih repubVk. Sovietska Rusija je pripravljena Janonski prepustiti in dovoliti koncesijo za izkoriščanje 50^ 2c popreje od Japonske izkoriščanih vrelcev nafte v severnem delu Sahaiina. Vse ozemlje naftinih vrelcev se ima razdeliti v kvadrate in se prepusti polovica teh kvadratov Japonski v izk'jucno izrabljanje. V drugI polovici kvadratov ima Japonska iste pravice in koncesre. kakor druei inozemci. Sovietska Rusiia prepušča dalje J^.oonski koncesijo za premog na severnem dela Sa-halina. Po poročilu iz Tokije je pretekli te^en podal japonski irin'ster zunanjih dei Shide-hara daljši ekspozč o zunanje-polirčnem položaju. Japonska se je v zadnjih »efh živahno ude^ževala mednarodnih konferenc. Japonska je zelo interesirana na Kitajskem, v Mandžuriji In na Mongolskem. Giede rusko-japonske pogodbe je sunftajl minster izjavil: »Nič nI o«\ts ni bilo bo!j na srcu ležeče, kakor čz s! pridobimo petrolejke in premogovne kofices^e od s*ra- se je predal SLS in ki za njo opravlja s primerno podkupnino izdajniške zdražbe ter direktno frondarsko rušenje naprednih vrst? Verujemo v zdrav tut fjubli^nske-ga meščanstva, v njegovo značajnost, v njegovo presojo sedanjega položaja, v njesovo ljubezen do edinstvene In nacijonalne države, ki ne bo dopustu a, da se bele LJubljane, tradicijonelne trdnjave slovenske naprednosti In nac?fc>- n^lTMe jvobodo jK?las^I bterlkvHzzm 3 i ver^t nr. s/oi- ppše^vo v bÜ2i:u Bco-SLSI nf Rtrs**« s lern, i'n prfrna-^o de frr-e U*»'*o sov;e*sklh repu^nv. Po^aianja so bila dol-ffotra.ma in končno 20 t m zvečer se nam je posreci'o podpisati načelno pogodbo. 5 to pogodso so zopet vzpostavljeni prijateljski odnoSa* rred obema državama. ZunanH rrfnister je dalje covorll o «T-f^rencab. ki so se rjavile r*e*1 Ameriko fn .faoonsko radi ameriškega vsettfvene«a ra-kona. »lasno je*, ie dejal zunanji min!ster. da skušata Amerka in Japonska živeti v prisrčnem pri:afeljstvu, da moreta tako vršiti svojo veKko nalogo, za vzdrževanje m:ra in reda na ozem'ju PacifiSkesra oceana. O>žalujemo določbe vselitvenega zakona, ki so naoerjene prot? fapon«ki. Vpra-?anje naseljevanja v Ameriki It do danes ni rešeno Z zadovoljstvom je zunanH minster dalje ugotovil, da so d*pTomaticni in politični odno«aji napram ostalim državam zelo zadovoljivi. Poljski poslanik v Moskvi prof. Kentr-zynskl je v nedeljo Izročil predsedniku osrednjega izvršilnega odbora Ka'ininu v kremeljski palači svoja akredltivna p'sma. V pozdravnem govoru je poslanik naglašal, da Poljska želi zbiranja obeh slovanskih drŽav in da stremi za vzoostav'tvljo in ohranitvijo najbol-šetra sosedstv i in prijateljstva. Predsednik KaUnin je istotako na-glašal izrecno Željo sovjetske vlade, da pripravi pet za uresn-čenje visokih ci'jev, ki jih goji Rusija napram Poljski. Vsa dosedanja nesporazumljenja se v najkrajšem času odstranijo. PROSLAVA SV. SAVE V BEO-GRADU IN DRUGOD. — Leotrad, Ti. januarja. (Izv.) Na tradicijonahosve^n:« r a^in je danes dopoldne piosiavil n.-ograd praznik velikega narodnega prosvetitelja sv. Save. Na univerzi je bila proslava na jslo v cenejša. Od 9.-15 do $e traj-la. Proslave so se uddežii; Ni. Vel. kralj Aleksander U ministrski predsednik Nikola Pašič, prosvetni minister Svetozar Pri-bičevič, vojni minister general Trifuno-vič, minUter Krsta Trifunovič, rektor z akademskim senatom in ugledni politiki. Pevsko društvo ^Obilic« je :t2.-pelo himno Sv. Save, rektor Paviovič je predaval o temi »Univerze, njih čili: in njih materijalne težkoče«. Raz-daljene so bi«e na to akademikom nagrade za njih na/boljše spise. Kraljica Marija je prisostvovala proslavi sv. Save v domu siročadi. Kralj se ;*e odpeljal sh>vnosti -a uni- 1 Srada v Dedinje. L>anašnji dan j? v Beogradu izredno lep in pravo spomladansko razpoloženje valovi po mestu. Po poročilih iz ostalih krajev države so povsod na slovesen način praznovali praznik Sv. Save. Sijaina je bila svečanost v Novem Sadu, kjer proslavljajo obenem tega dne 100 letnico rojstva dr. Svetolika Miletiča, voditelja banatskih Srbov in ustanovitelja na-rodnoradikalne stranke. Proslavi je prisostvoval tudi minister za narodno zdravje dr. Slavko Miletič. V Srem-skih Karlovcih je opravil svečano božje opravilo na Čast Sv. Savi patrijarh Dimitrije. — Zagreb, 27. januarja. (Izv.) V dvorani Sokola 1. je bila danes šolska proslava svetosavska. Vrstile so de-klamacije, p«:tje in govori o velikem pomenu sv. Save za probudo naroda. Proslavi so prisostvovali: armiiski general in komandant IV. armije Tuen-kovic, veliki župan dr. Z u c c o n in mnogoštevilni ostali dostojanstveniki. Navzoče je bilo tudi izredno veliko število meščanstva, tako da je bila velika dvorana Sokola l. prenapolnjena in so mnogi morali oditi, ker ni bilo prostora. A^MKD BEG ZOGU PRED-SEDNIK ALBANSKE REPU-BLIKE? — Reo grad, 27. januarja. (Tzv. Ob 12.) Iz Prlzrena Je prispela vest. da )e albanska narodna konstltunnta v Tirani Izvol'la Ahmeda besa Zoea za pred* sedmka republike. Povsod -lada veliko navdr§enje. Narod proslavlja to izvolitev. Ahmcd beg Zoga razpusti vso vojsko. Organizira samo 12.000 mož bro-ječ orožniški kor. ki ima nalogo skrbeti za javni ured in varnost v Albanji. V zunanjem ministrstvu še niso prejeti uradnega potrdila o Izvoftv! Ahmeda besa 7asa za predsednika* PPIHOD ITALIJANSKEGA POSLANIKA V BEOGRAD. — Beograd, 21. Januarja. (Izv.) Za r*anes zvečer je najavljen prihod italijanskega poslanika na našem dvoru gc;erala Bodrera iz Rima. Danes dopoldne sta posetila zunanjega ministra dr. Nin^'ca tajfiik in poslovni odpravnik italijanskega poslaništva ter sta se Jalj Časa posvet- wo!;» z zunanjim ministrom gleic nadaljevanja beneške kon-fere?:?e. Haüianski poslovni odpravnik So. I a je premeščen iz Beograda v Drač k tajiicši.jeniu konzulatu kralje/ine Italije. RADIČ V PREISKOVALNEM ZAPORU. — Zagreb. 21. jan. (Izvir.) Preiskovalni sodnik nadaljuje preiskavo proti ^tjepanu Radüu. Tendenc'jozne vesti opozicijonalne-ga tiska, da je Ftjepan Radič v zaporu zbolel, niso resnične. Preiskovalni sodnik je Vašemu dop'sniku na zadevno vpraš?nje izjavil: »G. Radič je popolnoma zdrav*« RadiS se sedaj tudi poslužuje ugodnosti eno-urnega popoldanskega sprehoda. Položaj interniranih članov vodstva HRSS je v policijski vojašnici v Vlaški rli-ci povoljen. Dr. Maček je včeraj popoldne v spremstvu detektiva posetl svojo soprogo, ki mu je povila dete. Dobil je pred dnevi hčerko. Inž. dr. stepanu Košutiču je dovoljeno, da sme vsak dan k zobozdravniku na Jelačičev trg. Poseti internirancev so dovollerj samo ožjim prijateljem in bližnjim sorodnikom. Poseti novinarjev so prepovedani. PRIZNANJE VLADE AHMEDA BEGA ZOGA. — Tirana, 26. januarja (Izvirno). Grška in ttaüjaasfca vlada sie odgovorile na obvestilo Vlade Ahmeda bega Zoga ^iede spremembe rerlma v A'bar.iji. da Gršk.^. En Italija priznavate sedanfl re^im vlade Ahmeda begi Zoga. ZAVEZNIŠKA NOTA NEMČIJI — 3«rfln, 25. jan. (Izv.) Zastopniki An-I.ie. r ladie, Belgije fn Italije so včeraj opoidne izročili državnemu Kancelarju dr. Luthru novo kolektivno noto v zadevi iz« praznitve kölnske cone. Nota naglasa: Za-.ezi-i&W vlade nimajo v ssdan'em trenotkn Ramena z nemško vlado pričeti razpravo o ti-J stvari In se tudi nočejo spuščati v kaka pogajanja, ki Sta za vsak slu* čai odklanjajo. Kakor je bilo ie svejeeasno iavljeno, so zavezniki pozneje pripravljeni, da nso'uvro, jc WinJgCa Izpotnila obveznosti doloöco« v 3 42f voranillake mirov nv pogodbe. Kakor hitro Nemčija oopotnoma izpolni vse svoje obveznosti iz tega para* srafa« so zavezniki pripravljeni vzpostavttf v tej zadevi položaj, kakor za pozodfca tfsv loča. Državn; kabinet »e je takoj ?opo1dat sestal na daHšo sejo. na k.tL:: :-irprav-ljal o vsebini zavezniške note !n o načina, kako na; nemška viada odgtvor* iaveanf-kom. Državni kanceiar Izroči danes opoldne odgovor Nemčije zastopnikom «av-zaišsik arzav. LAKOTA V RUSIJI. _ Berlin, 21. jan. (Izvir). Po poroflTOr Iz .Moskve je sovjetska vlada zaplenila In prepovedala nadaljno razslrjevanje poročila o konzresti nčitellev Iz ozemlja, kjer vlada lakota. V tem pm-očilu omenjajo ucnelji, da so se učilnice spremenile v ^oVnico. Učilnic« so prenapolnjen ; šoJske dece, kf bolui« na §korbotu in jetik:, \ar ie vse i>osiedica slabe prehrane- Umrljivost sofobvezaih otrok znaša 50, onih neobveznih pa P0%. Lakoti med kmeti je tako vt;ikJ »n Krožna, da so kmetje začeli napadati učitelje kot r.ascopnJkc ta branitelje sovjetskega :\:ima. Za udcšeajo upora poslani vojaki so prijeli in zaprli tudi učitelje, češ da so oni pravi hujskač« k uporu. Mnoso učiteljev na kmetih je zapustilo svoja mesta In se preselilo V mesta. SPORAZUM KJ^RFNSKEGA Z BOLJŠE VIKI? — London, 27. januarja (Izv.) »Timea« javljajo iz Pariza, da se je vodja rusklfc manjševikov in Mvs! prvi predsednik revo. lucijoname vlade Kjercnski sporazumel « boljševiiii, ki so mu dovolili svoboden pov-ratek v Rusijo. Kjerenskl odpotuje v kratkem v Moskvo, kjer prevzame važno mesto v sovjetski v!adi. Borzna poročila« Dinar v C tirih ti S. 50. Ljubljanska borza „ LESNI TRCi Lipovi hlod:. 3 m dol ž., od 2"j cm arem^ najprej čisto, lepo blaso. frco meja 450. čreSnjev! hiodi 2 m dolžine od 23 cm prem. naprej franko meja Bln.), hras'ove deske 30, 41, 52. 54. 61. £2, 71. 81. od 2 m do 3.50 m. SnSak 1250; deske HI. 12. 10 24mm frco meja 525 deske III. pod mero 12. 19. 24 mat 483, bukova drva 1 m,.na poi soba frco na* klad. post. S vag. 21—22-21- 21TM TRG. Pšenica domača frco. Lzubli. 475. kortrt» nova, dobavitev iebr. frco PoatoJ. trans 27(i 275, koruza za marc fr^o Postoj. 290, koruza za april frco Pošto: 30O, fižol Hbnlča* frco Postoj. trans 245: fižol rlbnican f>c<* obala Trst 450, iižol prepeličar frco Postojna »rans, 550 otrobi panični, enotni frca Ljublj. 212 50 ffžo! prepelica-; enotni frc. Staj. post. 200, pšenica back a 74 kg frankn baCka post 510, oves srbski, par. LjubU* 330 oves srbski irco Ljubii. 37 EFEKTL 2Yi^o drž. reiüa za vojno škodo 124—128, 7% in vest. pos. 1921. tö. Celjska posojilnica 209—211—29. Ljubljanska kreditna banka 226, Merk an ti'na banka 124. 127; Prva hrv. štedkmica 696—9Z2, Slavenska banka 80; Strojne tovarne In livarne 347; Trboveljsk* premogokopna dražba 410, Združene papirnice 100, Split cement Portland 1400, 4K* kom. ead. de2. bks 9U. # Zagrebška borza. Dne 27. lanu ar'a. Sprejeto ob Id. - m Devize: Curih 11.76—11.86, Praga 180.50 — 183.50, Pariz 329—334. Newyork 60.57—' 61J7, London 292.10—295.10, Trst 251.4*— 254.40. Dunaj Ü.C&S4—0.OS74, Efekti: 7% tnvest. pos. 1921. ^5, 2%*%° drž. renta 2a ratnu štetu 126—127. Ljubljanska kreduna 228—24U. Centralna banka 26—27, Hrv. eskomptna banka 110— III, Kreditna banka, ZkTb. 115—116, Hipotek, banka 59.50—60.50, Jugobanka 105—106, Prastediona 890—900, Slavenska banka 77— 78. Eksploatacija 63—64, ^cčerana. Osljek 750—760, Nihag 3730, Gutman 700. Slavonija 58—59, Trboveljska 400, U.nioa, pa-romiin 520. I-iozemslie borze. — Curlk. 27. jan. Današnja borza: Beo* ?rad 8.50, Pariz 27.93, London 24.855, New* york 518.10, Milan 21.45, Praga 15.40, Dunaj 0.0073. — Trst, 27. jan. Borza: Beorad 39.60— 39.70, Pariz 130—13030, London 115,85— 116, Newyork 24.125—24.175. Curlh 466— 468, Dunaj 0.0335—0.0340, Praga 72— — Dunaj. 25. Jan. Devize: Beograd 1162—1166, London 3403300—341.800. Mila« 2912—292i, Newyork 70.935—71.185, Parte 38c2—e8*8, Praga 2113—2123, Curlh 13.705 —13.755. Valute: dolar 70.460—70.860^ dinar J159. češka kzona ^100—21 le, i Stria 2, »SLOVENSKI NAROD« dne S8. januarja 1925 Ste v. 2?. Volilna borba. i* Klerikalna špekulacija za • nezrelost Ljubljane. Pri zadnnjih volitvah so klerikalci pisali in govorili, da zre za končno zmago. »Sedal« aH pa nikoli.« Sedaj pojdite vsi Slovenci ne glede na to, ali pripadate tej ali oni stranki, volit SLS, pa boste dosegli avtonomijo, Ž njo pa zlate gradove in nebeški raj že na zemlji Tako so pisali in govorili klerikalni agitatorji. Zmaga SLS je res prišla. Izvoljenih je bilo 21 klerikalnih poslancev. Kmalu se je pa videlo, da so 18. marca 1923 zmagali tigri, a slovensko ljudstvo je bilo ta dan tepeno. Niti ene obljube, ki so jo klerikalci dajali pred volitvami ljudstvu, niso izpolnili. Vse so ogoljufali, vse oclganill, gorje pa vsem povečali. Le za svoje in svoje Žlahte korita so skrbeli, za lenuharjenje fn brezskrbnost pa vlekli dijete. Le prerekali so se, hujskali in razdirali, mesto da bi pomirjevali, gradili ter razmere izboljševali. Čudno ni, da je danes vse proti tigrom. Povsod čuješ krepak glas: »To pol SLS ne bomo več volili.« V hribovskih vaseh je še večji odpor proti klerikalcem, kakor po trgih in mestih, Korošec se je Še zadnje dneve na lastne oči lahko prepričal, kako razkačena je ljudska volja proti tigrom. Moral jc bežati z Jesenic, ki so klerikalna trdnjava in imajo klerikalnega župana. Še hujše prede klerikalcem drugod. Zato zborujejo skrivaj po župniščih, kaplanijah In mežnarijah. Ljudstvo je pač začelo izpregledävati ln na ves glas kriči: »Proč s tigri! Vsakega, samo tigre ne!« Vse. kar piše sedaj škofov list o zmagi SLS ter o navdušenju za SLS ter ogorčenju in razkačenosti proti režimu, je sama farbarija, s katero bi klerikalci radi zamazali oči volilcem, da bi ne videli resnice ter znova nasedli njihovi brezvestni agitaciji. Zlasti smešna je korajža, ki si jo dela »Slovenec« radi LjuHiane, kjer pravi, da bo zmagal dr. Korošec. Škofov list sicer sedal hujska v Ljub« Ijani vsevprek. Skoraj ni notice in vesti, ki bi ne bila s katoliškimi lažm! papricirana fn ki bi ne špekulirala na strasti Ljubliančanov. Konsumenta hui-skajo proti trgovcu in obrtniku ter pišejo, kako demokrati na magistratu podpirajo mesarje in trgovce, trgovce in obrtnike pa zopet huiskajo s tem. da je dr. Žerjav izdal T. 1919 protidraginj-sko naredbo. Delavce hujskajo proti gospodarjem, gospodarje pa proti delavcem. Nižje uslužbence podoihujcfo proti višjim* višje pa proti nižjim. Za državne nameščence porabljajo v svoji brezvesfnosti diference za draginiske doklade kot vsakdanie agitaciisko sredstvo. Po tajnih shodih dopovedujejo Ljubljančanom, da so previsoke cene živilom in govore, da kmet odira meščana, na kmetih pa kmetom zopet pridigajo, da je meščan, trgovec in obrtnik pijavka, uradniki, da le žro, delavci pa, da so lačne in lakomne barabe. Nobena stvar ni t*ko sveta, da hf jo klerikalci ne porabili za svojo politično špekulacijo. Vse oblajajo, vse z blatom omečejo, kar jim je na poti v dosego mandatov. Ni večjih bniskačev, kakor so škofovi agitatorji. Tndi ni več"h brezvest-nežev kot so ti ljudje. Nj'hovo zločinsko hujskanje gre za tem, da se v Linb-Ijani. zlasti v n^nredn'h vrstah napravi r?-*dor In r^^kol, da bi klerikalci s golfrPjo, sleparijo ln z l^žml preslepili Ljubliančane ter t^o dobili ljubljanski mandat v svole zločinske roke. Vse laži. ki jih trosijo sedal klerikalci v škofovem listu In po sestankih, vse hujskanje vseh proti vsem in vse razoal leva nje strasti na ni nič dt-uge-ga kot nesramni špekul^clln SLS na politično nerazsodnost Ljubliančanov. Hribi ogorčeno odklanjajo tigrovsko politiko, Ljubljančani pa, menijo klerikalci, da bi mogli nasesti ni^ovi ostudni fn brezvestni agitaciji. Prokleto se varajo! Ljubljana pozna njihovo goljufivost in pokvarjenost in se ne bo dala zavesti od kričanja demoraliziranih dervTŠev. Zlastf obuoen je poskus SLS. zanesti zmedo in nedisciplino v gospodarske kroge ljubljanske. Kdo pa je na glavo padel, da bo volil duhovnika Korošca, ako je proti njemu postavljen za kandidata eden prvih gospodarskih strokovnjakov, ki ne pozna gospodarskih potreb trgovine, obrti in industrije le iz knjig, marveč tudi iz prakse. Sam v svojo skledo bf pljunil — pa naj bo to napredni ali klerikalni privrednik — kdor bi vrgel vol"no kroglico v Ko-roščevo mesto v Mohorlčevo skrinjico. Predrznost in vnebovpijoča nesramnost je. da so klerikalci postavili proti gospodarskemu strokovnjaka za kandidata političnega hujskača, ki zadnjih 6 let drugega delal ni kot uničeval naše narodno gospodarstvo ter s tem nbijal vse Ijubljrnske sloje. Kakšni hinavci so klerikalci, se najbolje vidi iz tega, da se laskajo trgovcem in obrtnikom na vse pretege ter vzbujajo med njimi s svojo demagogijo vsakojake strasti, da bi jih potegnili na svojo stran, ko nO pa postavljati kandidata za Ljubljano, pa nteo nobenega trgovca in nobenega obrtnika vprašali za mnenje. Da pa pokažejo svoje pravo lice in svoje zaničevanje svobodni trgovini in svobodni obrti, so postavili za kandidata SLS dr. Korošca, ki je predsednik. »Gospodarske ofl Zadružne Zveze«, tiste zveze, ki uživa radi zlorabe zadružnega zakona od države posebne ugodnosti, da lahko uganja največje špekulacije na kvar svobodni (rgovTni In obrti. Dr. Korošec je tudi Protektor »Oblačllnlce« ter vseh klerikalnih konsunov In obrti, ki uničujejo trgovce in obrtnike ter dere jo konsumenta samo zato, da se polnijo Tflagäjne nikdar shTe kTefikatne bisage. Tudi delavce bi rada SLS v Ljubljani dobila na svojo stran, menda v zahvalo za Zaloško cesto in tamkaj po nedolžnem prelito kri, menda v zahvalo, da je tigrovski režim držal delavce po ječah in takrat ni imel nobenega srca za slovensko ljudstvo, menda v zahvalo, da je tigrovska vlada čez noč vrgla na cesto 80 delavskih rodbin v ljubljanskem arzenalu. Proti klerikalni politiki pač ni težko najti v izobilici dejanj, ki vsa kažejo, da ni večjih va-ralic ljudstva kot so klerikalci Proti SLS. zlasti pa proti zahirani politiki dr. Korošca protestira dane* vsa Slovenija. KakoT en mož mora proti temu škodljivcu, razdiralcu in hujskaču nastopiti tudi Ljubljana. Pri bodočih volitvah mora Ljubljana dokazati, da se zaveda svoje dolžnosti napram državi, a tudi svoje dolžnosti naoram sami sebi. 8. februarja mora sijajno zmagati Narodni blok in njegov kandidat Ivan Mohorič, sramotno pa propasti dr. Korošec ostudni špekulant na politično nerazsodnost Ljubljančanov S Ali naj dovolimo? Vsi se spominjamo, kako je davil četrtstulttja klcrlkazilem vse napredno Življenje v Sloveniji. Vsi vemo, da je v kali zatiral razmah svobodnega jujiONlcvcnskega nacijonalizma. Vsi se spor? In jamo, kako so umirali slovenski napredni pisatehi in pesniki vsled preganjanja klerikalne politične gospode in kako se je morala slovenska napredna Ku'tura borit: za vsako ped slovanske zemlle, za vsako slovensko dašo, ker je klerikalizem. z vso njemu pristno straHovlado zatiral od človeka do človeta: od urada do urada, od rodbine do rodbine in z znano krilatico hoja r.a nož vsako napredno stremljenje. V tej žalostni perijodi pa je kljub temu zatirana slovenska napredna omladina sanjala o bodočnosti čiste raci jcnalnosti v svobodni jugoslovenski državi ter si začrtala obrise bodočega sožitja Slovencev, Hrvatov in Srbov brez klerikalizma. brez duševnega zatiranja, brez klerikalnega klečeplazi/a in na za d n ja št va. Boj je bil oster, klerikalna moč je bila tako velika, da nobenemu ni prišlo na um, da bo mogoče v Avstriji strmoglaviti ta princip ter ga za vedno odstraniti iz našega javnega življenja. V Cankarjevih spisih najdemo klasične fotografije brezstidnega klerikalizma, ko je zatiral napredno dijaštvo in napredno učiteljstvo ter mu nasprotoval, kjer se mu ni udal kot suženj. S ora-\ o satansko škodoželjnostjo so klerikalci zadrževali razvoj ljubljanskega mesta ter skušali ugonobiti vse pravice njegovega avtonomnega življenia. Prišla je Jugoslavija. Dalekovidni napredni političarjl, ki so ustanavljali jugoslovensko demokracijo, so spoznali kvarnost klerikalnega principa ter ga s pomočjo nove, mlade državne in nacijonalne jitgoslovenske misli potlačili na tla. Po Če trt stoletnem suženjstvu se Je med nami razprostrlo mlado, svobodno žlvljenle v svobodni nacionalni dr Javi. Kierikallrmu je od-klenkalo. Vse napredne sile so tedaj poklicale, da ustvarjajo v svobodi in brez vsakega klerikalnega nazadnja-štva. Žal, da je tedaj med nami zavladal duh povojnega omahovanja in ma-lodušja ter meglcnosti, tako da nas čas ni našel pripravljene. Toda bliža se nova doba, krize smo prebrodili, okolu pas se poraja sveže Življenje. 2e šest let odbijamo klerikalni princip in danes lahko dišemo in ustvarjamo svobodno, kakor nam nalagajo naši novi državni in nacijonalni principi. Klerikalizem ni obupal, sedaj bije svoj poslednji boj. Pri tem se poslužuje tud; napredne razcepljenosti ter računa na podporo naprednih glasov. Tako poročajo z dežele, tako iz Štajerske, tako stoji danes volilna borba v Ljubljani. V trenotku, ko Je pr♦toben poslednji napor, da se stre klerikalizem za vse čase ln da se ga s korenino izruva !z slovenskega Javnega ln duševnega življenja, pa nastopalo »napredni« disldentl in fronderji ter padajo napredni stvari na vrat! AH naj res prikličemo Črne Čase klerikalne strahovlade Iz predvojnih let nazaj, atf naj dovolimo, da ü I vzpostavi klerikalna ongarnija m na ponovi tragedija Cankarjevih An smo pozabiH na ostudne In rikalizma, ki le zatiral dragomislece In Izvajal oeebal boj, borbo na nož, od moža do ureza ter v Sloveniji vpeljal kulturni ragpor?! Ali se zaveda naša trgovina in industrija, naše gospodarstvo, naše banka rs t v o, naše obrtništvo, v kako* odvisnost od klerikalne stranke bi vse skupaj zašlo, da se Slovenije znova polasti SLS in da postane vrhovni ge-rent našega gospodarstva koruptna Gospodarska zveza v Ljubljani? SLS Je v kratkih dveh mesecih pretekle Jeseni pokarala, kako razuma svobodo prepričanja, uradniško stalnost ter gospodarsko neodvisnost- Sušnikove sleparije so očitno pokazale, kako koruptna je ta stranka in kaj bi storila iz Slovenije, da v njej znova zagospodari! Ko je Korošec prevzel prosvetno ministrstvo, je v družbi-s'koruptnim Na-stas Petrovičem izdal na stotine či-novniških ukazov ter izvedel nad ju-goslovenskim uradništvom brezprimer-ne hudobije. Ljudje, ki so uspešno zadržali klerikalizem, da ni zagospodoval v novi državi, bodo uspešno branili napredno stvar tudi v bodoče! Potrebno h samo, da se okolu nacijonalnega bloka strne vse, kar ljubi to državo, njeno notranjo svobodo, demokracijo ln naš napredni kulturni princip! Ljudje, ki pa v tako usodnem trenotku lomijo napredno fronto, ki podpirajo klerikalizem in ki celo paktirajo s klerikalno stranko, se naj izločijo iz napredne družbe ter se naj zapode med klerikalne priganjače. Slovenija ne pozabi četrtstoletne klerikalne strahovlade, zato bo naš narod podprl ljudi, ki so klerikalizmu zbili zobe in mu v svobodni državi onemogočili vsako protlnapredno in pro-tinarodno delovanje! „Samo še 12 dni nas leči od sijajne zmage SLS!" Tako začenja današnji »Slovenec« svoj huj»ka$ki in sleparski uvodnik, da premoti podeželsko ljudstvo in mu slepar'*o pričara bližnio edinozvehČavno zmago SLSI Ko bi hotelo to ljudstvo pomisliti, da je »Slovence« isti --'avek in isto sleparijo vrg^l med narod 12 dni pred konstit^anto in da je 12 dni po tedanji sve'ani obljubi 2maga SLS splavala po vodi! Ali so klerU kale/ kef doseeti v konstttuanti? Stčesar! VLo bi hotela to podeželsko ljudstvo po* m i..liti. da ie »Slovcn^^« is*-! stavek ln iste svečane obljube storil I. 1022. 12 dni pred volitvam? v prvi redni parlament in da je tudi p*dai nito t esmrtno pogorel. Kljub 21 poslancem ST*S rti mofta ničesar storiti v Ü - jgradu ra S?ove-itfn fn klerikalna ga fa pronadla na v črti. Na 1 slovensko ljudstvo t>'di le premisli, da je izključno, da se moreio kterikp!~f s svojim protidriavnim in protlnt*<*lionatnim programom kedaj dokopati do dr ravne ob» lasti in fiosnodstva v Stovenffi in da ie z nt o vsako obečanje zmage in kakega klsrikaU nega uspeha za nič! Klerikalna stranka se je po vnjni izpre* menila v prdo protidržavnn stranko, ki HČe stike z na;belj svobodomiselnimi sir ankamt Hrvatske in Rosne ter muslimanskimi brez* verniki. Dr. Korošec se brati z Rtdičcm. o katerem je xnano. da ne veruje v Boga. Ko* roščevi poslanci se pol u*hu jejo z musliman* skimi voditelii. Ca ste Mohameda, ki v pri« varnem življenju objemajo po več žen hkra« ti in o katerih je znano, da izvršujejo od* vratne moSke ljubezni! Kako si more naše podeželsko ljudstvo predstaviti, da je tnogo&e izročiti državo taki tolni političnih pustolovcev, kakršne predstavi »a zveza m°d izprijeno SLS in hr# vataVtm bedaVom . Stjepanom Radičem in muslimanskimi brezbožnimi be<*i? Že sest tet varajo klerikalci naše ljud* ttvo s »stjrfnimi zmafemi SLS in obečato vsa kraliestva ter a sveta in vendar niso morti storiti ničesar, rjoveli so kot ranie* nt levi v onozicijf. kričali na vse frto. dos seeli pa ničesar. Že lest let so v Sloveniji brez moči in kljub »sii9fnim rmafam* uka* zufe dane* pri nas državna in nacijonaina misel. Med tem. ko begalo klerikalci prinrosto ljudstvo s svojim! »zmagatni«. ki so do da« pes bile res siiaina polomi »a. kupcuiefo nil« h o ve organ i raci tc na debelo in ubita jo slo* vensko vinogradništvo. »Ooerv*da*-sVa zve* ra« v Ljubljani prodata banstska in dalma* HnsVa vina ter spravlja ubogega kmetica v Beli krt fini in Prekmurjn na boben! Z^nai na deželi m po svojem »Slovencu« lažejo ti tigri našemu narod'! vse mogoče stvari, v L i ubl i sni pa se smejejo v unionski Vieri, kier lahko vsak večer čutei iz ust kleriVal* nih agitatorjev neverjetno cinične opazVe: »Danes smo lih pa potegnili!« Klerikalne banko si poloi-o svoje blagajn*? 2 IjOdsklrn denarjem, podpirajo svoie večinoma brezo posebne agitatorje in vodite?ie. živ* udobno življenje na rač>m ljudske lahkovernosti. Šestletna takuSnfa je dokazala dovoli jasno, da SfS v novi državi nima obstanka, da mora kterlketir+m propasti. V interesu naiepa naroda le* da to resnico čimprej spo* znar Dne K februarja na i obračuna z l**i« zmagami klerikalne stranke in naj da »Slo« vencu« zgodovinsko brco! — Orlovskim odsekom bi orlovskim krožkom! Pod tem naslovom pise današnji >Slovenec«: »Nekateri učitelji so samovoljno razlagali naredbo prosvetnega ministra O prepovedi telovadnih organizacij, ki so proti narodnemu in državnemu edinstvu. na oflovske odseke in orlovske krožke, Da se ■gotovi odgovornost fn da se pojasni resnični položaj, so se zastopniki Juzoslov. orlovske zveze informirali pri Šetu prosvetnega oddelka v Ljubljani: tem zastopnikom je šef prosvetnega oddelka izjavil, da cn takega odloka ni izdal nit: kaj takega naročil«. Tako objavlja »Slovenec^ na svoii predposlednji strani, potem ko je posvetil štiri strani najbolj divji demagogiji. Na pet! strani sam demartira. kar ie mesece in mesece izrabljal na podlagi iažnjivega dejanskega stanja! In se še najdejo ljudje, ki pravijo, da ni prav, ako se tako časopisje izžge iz našega javnega življenja! V vsaki Številki napadi na nase državne uradnike, na zadnjih straneh po popravki in ugotovitve, iz katerih izhaja kar najpiemenitejše ravnanje, obzirnost, pravičnost in ravno-pravnost! Upamo, da se sedaj vsi prizadeti z gnjusom obrnejo od »Slovencae ter da S. februarja glasujejo za blok nacijonalne in državne misl!, za poštenost In neprlstra- j nost, kakoršno so hhiI doživeli na tem tleeaja r£>=$i • • • — Da razgovaramo. Pepe, tisti ki piše zdaj v uredništvu po znižani taksi poglavja, je bil včeraj v avdijenci pri gospodu Korošcu, da jim poroča o vse* bini petega in šestega poglavja. Tisto četrto o zvestobi cesarju je dejal, da je učinkovalo posebno jako. Iz vseh volilnih okrožij da dobiva zaupne do« pise s pozivom, naj ustanovi enotno fronto vseh bivših avstrijskih oficirjev, onih c. kr. in tistih c. in kr., ki niso p****' lomili prisege. Pepetova ideja da ie na* ravnost sijajna. Vinto in copate da lahko kar izroči kuharici, kajti mu bodo zvesti c. in kr. prijateji pomagali držati s!ovensko fronto, ker so vsi do zadnje* ga strategično visoko naobraženi. Tudi duha da so enega in misli in volja jim je jek-ena. zato da bo sijajno zn^agal samo tisti, ki jim obljubi več svobod* nega gibanja in e. kr. navdušenja. Pepe jim je obljubil, da izposluje od gospo« da Korošca pismeno dovoljenja, kadar bodo na Bleiweisovi cesti za pre/iden* ta, da bodo lahko prirejali po Ljubljani in sirom Slovenije udanostne cesarske manifestacije. Vsi da bodo lahlo nnr sili ostroge in šarže in prapore v dveh barvah. Zdaj ima Pepe v copatah tast« no besedo in slovesno zaobljubo, t'a vržejo njegovi ožji somišljeniki kot cn sam mož volilne kroglice v prvo skri« njico. Njegovo četrto poglavje da jc napravilo nanje fenomcnaln: uč.nck in jih je takorekoč* elektriziralo v prepri« čanju, da še ni vse izgubljeno. O ;trcge se še svetijo, bridki meči še niso zarja* veli in c. kr. vojska čaka samo kralja Matjaža, da jo popelje v boj z.% redu* cirano domovino. Na podlagi teh uda* nostnih dopisov je Pepe napisal peto poglavje, v katerem boža gospoda K.o* rošca po g'avi, kajti jih loči samo še 12 dni od sijajne zmage. Z nestrpnost* jo da pričakujeta oba. Pene Li gospod Korošec tega dne in sta ie p.*:prav!jt»* na vreči vsak svojo kroglica v skrinji* co SLS. Nestrpnost je prav z\ prav otU več, ker je do sijajne zrnate samo še 12 dni. Navdušenje Pepetovih opat ?a SLS da je tako mogočno, kakor je bilo sicer samo ob najsIoves.iei5ih in *iaj« važnejših trenotkih njegovega živi je* nja. recimo, takrat, ko je canljal po Ljubljani za samim cesarjem ali pa, ko je posipal s cvetjem tiačnice. po kate» rih so peljali na Dunaj mrtvi i.taal Pe« petovih sanj. Pepe i z dej.d gcsptniu Korošcu, da je razpoloženje njegove vinte tako, da bo osmi februar največji c. kr. praznik od pod! arm! jen ja »cm. Za ta praznik da jc iz dal pripraviti vse rekvizite, kuharica, krtači njegovo . paradno uniformo, čisti c. kr. ostroge j in namerava na predvečer sijajne zrna* ge razobesiti črnožolti prapor. Tudi ce* sarjevo podobo da jc že prinesla iz podstrešja in je še prav dobro ohranje* na. Vsa Ljubljana stiska zobe in pesvi, ker Pepe že danes ne nvorc otveriti c. kr, ko'a po ljubljanskih ulicah sem in tja. Vsi sloji in stanovi da so za to, da take svete reči, kakor je Pep^tov* .šar* ža in cesarjeva podoba ne smejo več t rohneti pod streho. Okoli njega, Pc* peta z vinto in copatami, m gospoda Korošca z nestrpno tiščavko, da se je zbrala ž^ vsa STovenija s svojo ponosno presto!ico Ljubljano na čelu. Zdaj da Čaka samo še signala, ki ga morajo dati gospod Korošec, da lahko takoj zaigra Radetzky*marš in popelje svojo zrna« govito vojsko v odločilno bitko. Osmega februarja da že pokažeta z gospo* dom Korošcem onim ruskim in srbskim špijonom, kaj se pravi prelomiti Nj. apostolskemu Veličanstvu dano prise* gol Samo še 12 dni da bo še v Ljub« ljani Aleksandrova cesta m Kralja Pe» tra trg. potem pa da napravi Pepetova vinta konec tem grdobijam. Devetega februarja bo promeniral Pepe v copa* t ah po Erzherzog Ferdinand * Strasse, gospod Korošec pa Izrečejo javno za« hvalo Ljubljančanom na Kaiser Franz Joseph*Platzn. Tudi ono skledo pred sodno palačo da namerava Pepe od* straniti in postaviti nazaj apostolsko Veličanstvo, ki ima dedne pravice do onega mesta. — Min. tu r. dr. Zupanlč je imel včeraj volilne zaupne sestanke v Bdi cerkvi in v Št Petru pri Novem me- 1 stu. Položaj je tudi v teh krajih za Na-rodni blok dosti ugoden. Dr. ZupaniC se je danes vrnil v Ljubljano. ^ \ — Duhoflketn krškega okraja! Do"! ste vabila srezkega pog!avarja v Krškem na obed, ki ga priredi minister za š^me ta rude dr. 2erjav. Odzovlte se uradnemu vabilu kr. ministra! To zahteva, olika. Razven tes;i pridite, da vidite dr. Žerjava to ga spoznate iz oči v oči. Se bo^te vsaj prepričali, kako iažnjivo jc sliko tega moža Vam predstavlja hudobno klerikalno časopisje a »Slovencem« na čelu in kako vse drugače posten in plemeni: je mož, ki Vas vabi, da Vam in ostalim uržavijanom ter državnim uradnikom krškega poglavarstva pove svoje misli o naši rokalni in državni bodočnosti. (Prosto po »Slovencu«). — Oblast ▼ Sloveniji imajo naprednjaki z dr. Žerjavom na čelu in to 2e celih šest let! To resnico naj si vtisnejo v mozze vat klerikalni agitatorji in njihov: »napredni« podrepniki. ter naj jo sporočijo svojim vo-hlcem. V Sloveniji ne bomo več trpeli klerikalizma? Klerikalizem ie sam poskrbel za to, da ne dobi več noči v Sloveniji, kakor v ranjkl Avstriji, ker v Jugoslaviji demokracije In svobodnega napredka nI mesta za protldr favne hi pro t in a rod ne nastope nazadnjaškega duha in klerikalne prlsmojeno-ttl! PHitinne vesti. z^. »SlovenČeva« podtikanja. »Sh> venece kot zvest posnemalec in razšir-jevalec vseh laži, ki yh širi avto-sepo-opo-tisk glede Radičevih dokumentov, je nedavno priobčil neko poročilo, W vsebuje izjavo notranjega ministra glede avtentičnosti dokumentov, ki so jih našli pri Radiču. Notranji minister se je baje napram »Slovenčevemu« dopisniku na vprašanje, zakaj se ne objavljajo nadaljni Radičevi dokumenti. Izrazil, da zato, ker jih dotičnik. ki ureja dokumente v notranjem ministrstvu. Se ni izdelal. Notranji minister odločno zavrača to nesramno podtikanje, kakor da bi se v notranjem ministrstvo fabricirali dokumenti, ter povdarja. da je najboljši protidokaz dejstvo, da Radič do danes ni niti sam nitf po svojem zastopniku demantiral avtentičnost najdenih dokumentov. Notranji minister je kategorično izjavil: »Vsemu svetu lahko dokažemo pristnost teh dokumentov. Počakati je treba na sodno odločitev. Potem se lahko ugotovi, v koliko so bili dokumenti pristni ali ne.« = Napad na nenškega poslanca dr. Krafta. »Slovenski Narode je včeraj priobčil kratko poročilo o napadu na nemškega poslanca in predsednika nemške stranke za Vojvodino dr. rTmi-la Krafta. Notranje ministrstvo je o tem napadu izdalo kratko uradno poročilo, temelječe na uradnih poročilih velikega župana v Somboru. Ta javlja, da ie bil bivši poslanec nemške stranke ar. Kraft napaden v Sivicah v BaČki in da je bil težko ranjen. Veliki župan dalje poroča, da so poškodbe dr. Krafta res težke, toda po zdravniškem mnenju nI nevarnosti za njegovo življenje. Veliki župan je sreskemu načelnTku ukazal, da izvede najstrožjo preiskavo. O priliki tega dogodka, ki ga Je obžalovati in obsoditi, povdarja notranje ministrstvo dejstvo, da so oblasti dose-daj z velikimi napori in težkočaml omo-gočavale agitacijsko delo nemSkc stranke. Velik del nacijonalnega prebivalstva je razdražen in revoltiran radi postopanja vodstva nemške stranke, ki je zvezano z Radičevimi agitatorji. Podrejene oblasti so prejele od notranjega ministrstva navodila, da imajo v bodoče preprečiti vsake spopade. = Univerzitetni profesor o hrvatskih klerikalcih. Na sestanku Hrvatske zajednice v Zacrebu je nastopil tudi univ. prof. dr. Barac, ki je Opisal hrvatske klerikalce tako-le: »PuČkašI (to je hrvatska ljudska stranka, hrvatski klerikalci) stopajo pred narod s pretvezo, da delajo za katoliško cerkev In za katoliško vero. Povdaritl pa moramo, da se katol*ška cerkev nikdar nI istovetila s političnimi strankami In da je ne smemo Istovetiti niti z monarhijo, niti z republiko, niti s kako drugo državno obliko. Njen delokrog ie edino* vera. Vprašajte jih, aH podpira zagrebški Ško! njihovo akeMo? Vem zanesljivo, da jo odklanjh! Večina pristašev te stranke je proti temu. da nastopijo pri volitvah. Za Je le dr. šlmrak, kateremu sta katollčanstvo In cerkev samo švlndel!« Ta dr. Barac govori o hrvatskih klerikalcih prav tako. kakor mi v Sloveniji, kjer je tudi več kot gotovo, da je večini klerikalnih kandidatov katollčanstvo in cerkev samo švlndel ln pretveza za udobno poslansko karijero na račun slovenskega ljudstva! s Zaplenjeni radičevski volilni letaki. Bivša radičevska odposlanca Pavle Radič in Rudolf Herceg sta včeraj ii?*nsnn> volimi letak pod bobneCl».i naslovom: »Kandidature narodne suverenosti, človečanske pravice in republikanske svobode.« Policijsko ravnateljstvo je ta hujskajoč! letak zaplenilo in spravilo radičevsko kandidaturo narodne suverenosti na varno. = Novo francosko posojilo Jugoslaviji. Po vesteh iz Pariza, se Je baje posrečilo našemu fmančncmn ministru dr. Stojadinoviču, ko je sodeloval na mednarodni finančni konferenci v Parizu, najeti ugodno posojilo v znesku 250 milijonov francoskih frankov. Istočasno pa ponujajo amerikanske bančne tvrdke naši državi dolarska posojila. »SLOVENSKI NAROD« dne 28. Jansaijai f$25. fftrati 3. Prosveta. Repertoar iCsrodnega gledališča v LfubMani. DRAMA: £ Začetek ob 20. zvečer. •Ponedeljek. 26. januarja: »Cyrano de Berge« rac«;. Red D. ■ 4 Torek, 27. januarju: Zaprto. Sreda, 28. januarja: »Izgubljene dusec. E. Četrtek, 29. januarja: »Stričkove sanje«. F. OPERA : Začetek ob pot 20. zvečer. Ponedeljek, 26. jar-:ar3a: Zaprto. Torek, 27. januarja^ »Smrtna tarantals* in karakteristični p!sa:. Red C. Sreda, 2S. januarja: »Lopudsku siroticae. B. Mozartov „Dan Juan". Nekoliko posameznosti. !. sltka. Komturjev vrt. Izvrstno bi se fwfiega! iu in v zaonjih olikah aparat zzl ob take Že*et! bf bflo ma!o več noči. Lepore!- lo (Beteito). najboljša figura cele opere, igralski in pevski, postara? tn pa tam neko* fiko preveč Krški, sentimentalen. Don Juan (Cvejič) je od začetka do konca prav src* čen. želeti bi bilo nekoliko več prožnosti, dvorjanskesa morda celo pretit a vajočega kavalirstva! Pribeži Donna Anna. Frlseko-va ie pevka najboljših upov. Njena Donna Anna je sicer več ali manj prelahka, morda celo malo površna, a sicer veledostojna. K Komtur (Zathey) je v vseh treh svojih nastopih vzoren. Njegova smrt je mojstrsko delo režiserja. Tercet pa dejanje zadržuje, a temo n! odpomoči. Morda bi kazalo tem-po trorzlti. D. Ottavfo (Kovač) le bil vso opero, zavedajoč se odgovornosti, v skladu M podajanjem dela in smo to pot lahko prav zadovoljni ž njim. Morda bi kazalo vendar le aaštudirati še črtane Številke drugesa dejanja. 2. slika. Donns Elotro (Thalerjeva) brez potrebe prineso na nosilnlci. Zakaj ravno ejo? Morda ie bila Donna Anna včeraj nekoliko utrujena, a je bila vkljub temu iz« vrstna zapuščena žena (ne ljubica), pred vsem pa igralski dosledna. Oddaljenost Leporella In Don Juana od Eloire v začetku sKke naj bo večja, ker bo dogodek potem naravnejšt. Sploh ie v celi operi mnogo veselih neverjetnosti; na konec niti ne mislim to. žena ne spozna moža po glasu, mol ne 3ene, ljubica ne svojega zapeljiv-ca. Samo plašč se Iz premen i vsega človeka, Komtur še nI pokopan, pa ima že en dan po svoj! smrti kamenit spomenik na pokopališča itd. itd. Preko vsega tega treba rti z mimo dušo :n Mozart tj k temu čudovito pripomore. Leporellova arija je blizu Mo> rartove glasbene zlatarne. Betetto je žel s asi n žen aplavz pri odprti sceni. Prihaja svatovJčina. Zerlina (Lovsetova) in Maset-*o (Zupan) s kupom živahnih kmetskih deklet In fantov, lepo španski, stilno odetih. Zbor je funkcijo«iral na mig. Tudi zaostajali se bodo * poda-H. Zerlina mora biti živahnejša, še gibkejša, a glasovno take kot Je Lovšeiova, ne bo lahko dobiti. Masetto je sicer kmetskl birtelj in zasluži, da ga na* videzno naivna, a sicer prebrisana Žerlina vara. Morda ni pra\\ da štejejo nekateri Mazetta med prikrite navihance. Bolj se mu prtlega vloga tako, kakor jo je postavil Šest. Mogoče, da prenese še mato več glu-posti, zlasti pozneje. Duettlno D. Juana in 2erMne ie Mozart petkrat komponiral. Zakaj, ne vem. V svoji enostavni ki naravni lepoti se čuje kot srčkana nemška narodna pesmica. Eloira odvede ZerMno. Sledeči kvartete je bil zvočen, jasen, dinamično lepo odtehtan. Menda Donna Anna Ottavia v svojem pripovedovanju o napadu Don Jua-novem tudi nekoliko vara. Zdi se, kakor bt mu vsega ne hotela povedati. Sicer pa D. Ottavio v svoji brthtnosti ne zaostaja daleč za Masettom, to seveda brez nekaterih izpuščenih številk. Arija Ottavia je nato dovolj težka, zahteva dovolj pevskih spretnost;. Kovač jo Je zapel zelo povoljno. Pride skoro popularna arija D. Juana. Se nekoliko hitrejša bi bila morda efektnejša. Kot samostojna koncertna točka se mnogokrat poje. Mozart nt napisal mnogo pesmi. Najbrž nI Imel tekstov. Ni jih niti 30 vseh skupaj. A v vseh operah kar mrgoli nal-hvaležnejših solotočk. Vsa ta slika je polna življenja, polna eestnote. barvitosti. Vzor dramatične kom-pozitorične moči Mozarta. Ničesar preveč, ničesar premalo, niti en takt. 4. slika. Tu in v rad nji slik! naj bi bil orkester v dvorani. Morda se to pri prl-fiodnji predstavi zgodi. Zbor je krasno na« Študiran. In kakšen je ta zbor glasbeno! Krepak, zdrav, dramatičen. V malokatert modemi operi najdeš kaj podobnega. Dejanje dosega ž njim svoj višek. D. Juan zbeži, za njim Leporello. Vse drev! za njima. Zastor. Prvi akt se mi zdi zaokrožeuejši, kot drugI, razvol logičnejšt po svojem naraščanju. Izzval je točo odobravanja. NI je bilo konca. Venci, v restvloi trdo zaslužen! In po pravici, ki sta jih bila v prvi vrsti deležna Štritof in Sest, so le postranski trtbut njunemu delu. Vsoeh naj ju raduie. Opera je že sedaj prodrla. Mozart Je celo v nebesih lahko zadovoljen z vsemi. 1. akt. 1. slika. Vsa teža situacije težt v zamenjavi plašcev D. Juana In Leporella. Elolra je neumna žrtev okorne zvitosti obeh nepridipravov. $~rcv>zdx z mandolino v orkestru le še danes Instrumentalno originalna, drašestna stvarica. Njena popttiarnos: le svetovna. Istotafce Zeriindna arija, fti jo poje Masetto (Vedrat, carino). 2. slika. Sekstet Je bil malo teman, ne tfo dobra izdelan. Seveda je tudi izredno težak. Mojsterskl je tu Leporello. Kako fa-?otsko simulira strah in trepet. Njegova sledeča arija je zopet za Bctetta kot nalašč. S črto moramo biti zadovoljni. 3. sHka. Pokopališč;*. Morda bi kazalo dpTesj, ki stoji prej za zidom, postaviti na to stran. Več teme. Kip Komturja mora biti komaj viden. Napi« naj bi bi! transparenten. Jathcy naj si obraz ie bledejse napudra. f Drugače pa je to imeniten kfp. Morda bi bÜ boljši na konju? Navzlic svoj! neverjetnosti vpliva slika globoko. Strahopetnež Leporello je tu v igri Imeniten. Sledeči red-tativ In arija D. Arnie b! bila zelo lepa. Rnaie. Den Juan je doma. Na vsak način je v sliki preveč žensk. Običajno sta to samo dve plesalki. D. Juan s tako velikim številom nima nobenega opravka niti se ne briga zanj. Pogovarja se s svojim slugo, de-lektira se nad muzfko. To sta doma. Iz oč! v oči, skoro brez prič. Orkester na estrado. Občudovanja vreden je borleskou-duhovitt dovtlp Mozarta, s katerim sam sebe citira in to celo v izkaženl obliki. Prileti Elolra I Leporello previdno odstrani plesalki. Cloira I sluti konec svojega moža. Ljubezen in skrb I za D. Juana Jo je prignala. Nevihta, grom. Kazen prihaja. Da. Don Juan se hoče poboljšati, a prej hoče jesti! Vino, dekleti! Cloira ogorčena beži in se pri vratih zalet! v Korntnrje. v živ njegov kip. Istotako Leporello. A Don Juan pogleda sam. kaj je. Leporello je že pod mizo D. Juanu naj pa-de luč Iz roke. Tema. Samo kip se šjretf. Nevihta pojenja. Prvi akordi uv&rtvrt so ozlase v vsej strahoti. Človeku res postane vroče. D. Jnan ne iz^ttbi ravnotežja, če tre-"ba, tudi rad pogine. Stran s pobožnja?tvom. Poda Komtnrju roko. Ne more je Izbitl. Se sedaj odklanja pridige. Babe naj uči molitve. O pobolišanju noče niti slišati Komtur Izgine. Hipoma napade D. Juana cbup. Nevidne f url je pojo prokletsrvo. Batno?* nobene! Boga kliče na pomoč. Zara^' Kamor pogleda, kjer se dotakne, ogenj. Bliski ržgt> dom. Ko bi se na našem odru mog^e podreti stene na izslnjaiočim D. Jtianom iz katerih W bruhnil plamen, bi b!! konec š> fcregfcegt Kakor že rečeno, s tem op-?ra koičn. V smislu »opere buffec pa je Mozart pri-komponlral še en finale, v katerem raste p! Eloira, Ottavio, Anna. Zerlina, Masetto in Leporello. ki se vesele pogina hudobnega. Kako o tem soditi, sem povedal že. ^^rda bi Stritof napravi! poizkus zadrga finr^Ä, tedaj bi c spornem rorsSznju tudi lažje go» vorill. Vsa opera ^e ti-ajaln dve mi in pel. kar ie vsekakor (oadvzSc črtam) rekord v hitrosti In kaže vrlo diselpihatarao poaioJkio osobje In vestno, nad vse .imbicijoi^o 5tn» dlranje vsega opernega ansambla. Don Juan bo gotovo ie mnogokrat napolnil ope* ro. Storili smo pa tudi veliko ku'turno delo, s katerim smo pokazali, da nismo ozkosrč-ni Šovinisti in znamo visoko ceniti genij nesmrtnega Mozarta. — Skladatelj Somm ss Suša? Prejeli smo tade dopis: V 1. stolpcu na 3. strani 20. It. »Slovenskega Naroda« z dne 25. jamarja vpraiejete: »Kdo nam lahko da natančnejše informacije?* namreč o komponistu Souai. Podpisani slučajno lahko postrežem. Goap. Francesco Gerne, rojen Goricam, nekdaj za* aebni učitelj v Braziliji, potlej Ijudakoaolaki učitelj na Goriškem, mi je pred leti pove* dal, da je Sousa po pokolenju BrazÜljan in je pisal svoj priimek poprej (pred reformo portugalske ortografije) Souaa (izgovarja ae Soza). I^ti priimek nosilo razni portugalski m brazilijanski pisatelji, n. pr. roenancier A nt. Tcixeira* Sousa. lirik Joaquim de S., bra;*. Klopstock Pereira de diplomat Joae de S., k j je priredil leta 18! 7. v Parizu k raso tršo izdajo porttrg. epa »Oa Luasades«. nje* sjova žen« Adelaide de S., francoska roma* noniska i. dr. Plemenita rodbina Sousa je dobila svoj priimek po kraj'j 5„ ki leži blizu morja med Portom in Coi-nbro. Enako ae zove rudi rečic«, pritok Dne za (izliva ae blizu Porta>. in pa ma*ben kraj v brazilski obre?ri drlavici Parabybi. — Sovsa ni torej niti f^eh niti Slovenec niti Spanec. Naš Ja* rtez Suša na j? v Se*-srm* Ameriki postal »Mr. John Sush ac! /. KolfUl — »2«m5t! Svet«. Prva številka I IT. fetoüica t?rfn3ša sledečo vsebino: Obrr»r$ In du^ XIX. — Josipina Tumorrajska (Dr. 1. Lah). — V:hzT, pesem (A. č.) — Ubožlca (France I3e\-k). — črne ro?e (Gustav Str-nrsa). — Modrost Pod). — »Vefon:ka Desenlüka« f. Klemenči^eva). — Kako si urejamo vrt (Vida). — Zertsfca, ljubezen, zakon (Dr. Fr. Debevec). — Fz\*estja; Nafe dek\ Po ženskem švetn. Hi^tjena. KtrMr.ja. Oospod7nl-stv08 že itak Hst v5-'cd prevozna težkoč. One pa, ki Hsč odklonijo, naj ga blagovoJijo tek-^n osem dni po prejemu nepoškodovanega vr» nirL Le r>a ta r?£čin, čn ^***5o c«?5. odj*ma!- ke upravi aa roko, f bo mogoča izdajati Ust za tako nizko naročnino. Večina naročnic to razume in vzorno podpira uprav* v tem stremljenju, tako da s zaupanjem gleda v bodočnost tista, ki se ga skuša z vsako ItevÜko izpopolnjevati. List izdaja Žensko dobrodelno adrnženje v Trstu. Izhaja enkrat na mesec ter stane za Jugoslavijo z vsem! prifogami, z modno prilogo m s krojnimi polarni vred letno 64 Din, polletno 32 Dk». četrtletno 16 Din. Naroča se pri M. Prunkovl. Ljubljana. KariovSka c 20. Februarska številka bo imela mod:k) prliogo Sa krojno poio. — SSorsneca čitanka za obrtna uCTit-fča. Sestavß Henrik Podkra»5c4c, profesor na tehn«5kl srednji soli v Ljubljani. Ta knjiga n! samo šolska knjiga, arnpak zarad? izbrane vsebrne tudi vzgojno in poučno sredstvo za mojstre in pomočnuce. Znano je, da ▼etika večina obrtnih vajencev nima prril-ke, da se fe v mladosti prtvadä lepimo vedenja. Cesar s« pa vajenec ni nauči!. N 'a navadno tudi pomočnfic ta mojster ne ... ta. Zato te v prvem oddelku te knjige ;oi;!o pozdravit! vse sestavka te vrste. VaJni so v tem oddelku tudi sestavki o reču. in s^a-gl, o značaju, o deifj v vlužbi za domo*.*f7io tn dr. DrugI odvJek^ *ovor! o navavlnem gospodarstvu, tretii o -zdravstvu, ki prodaja obrtnfku potrebna navodila za odvračanje nezgod v strojnih cbratih in govori o prvi pomoči ob nezgodah- Zemljepisni oddelek obravnava tujino In našo drŽavo, zgodovin* ski pa predvsem domačo povestnlcc. Sestavki Iz prirode, obrt a in nmčtnosti podajajo za vsakega obrtnika tudi to, hat mn je treba vedeti o drugih obrtfh. Prihodnji oddelek se peča z državljanskim naukom, kjer ie popisan tudi ustroj našega obrtneia šolstva, zakljucnjejo pa knjigo življenjepisi nallh za razvoj obrta in umetnosti zasluž-?r!h mož. Knjigo toplo priporočamo vsakemu obrtniku. Brez nje b! ne smel bit' noben vajenec ht noben crčltelj r.a obrtnih nadaljevanih ?oiah. Ker vsak učitelj stremi po bolj-fi služb?, slastr v večjem kra'n. kler ma bo por^Čevati tudi o obrtrri nadaljevalni Sol', Je zanj veHke važnosti, da se že na deželi s čkanjem strokovnih knjig pripravlja za ta ootik. To .Vrrjlgo bi morala fmeti tudi vsaka šolsfca knjižnica v zadnji gorski vasi Cti-*o bi iznocbntalo take dečke, ki sa bodo ačili obrta. ne aaanj pa ne ukažcJjne obrtnike, pomo-čnike In vajence. Za to knjlso 2c*loi;en denar hi donaSal bogate obresti. Svetosavsks proslava. TT. Komorno*i?tasbeni večer FifharmorAč* ne družbe. Mladi zagrebški kvartet M?ra* nov, Dorfer, dr. Milan in Stanko fcepicev kvartet je igral Jon«?enov A^dur kvartet op. 50, Gtazunova »Slovanski* kvartet on. 26, ter z Dumičičern pri klavirju klavirski kvintet cm\ 35 Rofvckega. Kvartet se bolj in bolj vigrava in se mi rd?. da j«5 od lanskega leta pridobfl na enodi-inosti, «toHni predavani«, alK m enotnosti barve. Nastop, slasti pri kvintetu je p«5 nalahV:^ brcrh-rU žen, z dolgotrajnim uglasevanje« in nestrr* niml pTobar^i po klavirju malone diletant* aki, če ni nalašč narejen. Dumičič pa je na vsak način v manm svoje igre pretirano afektiran. Belgijec Jon£en nam ie n »kolibo že znan. Iz njegovega *cvart-*tt slLsiš nepre* stane orijentalizme, toda žive in rarko^no bogate. Sočnost in frapantna barvitost n*r^ ffovih instrrTmentov boža in mami, pa tudi razburja. Slišati pa bi pa morali večkrat, fe bi mu hoteli priti do dna. Glazunov, fca* tereg« 4., 5. in 6. Fimfoniia so njegova naj* boljša dela, je izrazito naetjonalen zlasti v tem svojem kvartetr*. Poln ie nekc!?ko po* vršnega, vendar avežeca optimizma. Veselo nživanie. skr«"*mna zadovoTfnost, dobra vo* ! ja. vse to sli5i5 iz n trgovin narodnih rvskrfr tem. Voda, za rusko d^So je preučen K on* trapunktičnih umetni čen stret, kanonov itd>. ne prenese ruska imiziVa, p^č pa je pristno rusT-a trdovratrost, trmoglavost, s katero se Glazunov vrr m vedno vrača k svojim temam. Med Jon^enom in Rožvc* kim na vpliva iVromno. primitivr>o enor,tav# no. Pa tudi le radi dolžine koncerta bi lahko izoc'-al. VarSavec R*"vck! je ^«t*rs naJnlodovitelM in najnoTv*!amet3i po!'?**! Vomnoniat. Nieg^ve »cenike kompoziVne Boleslav Smeli. Meduza. Evoa in Psih a, Tvrardowskl In Casanova ao ve!p.Tr»amenitl. Balet »Pan Twa-dowski« ae je itfrat wtm* v varšavskem »Tea*rn velikem« že Op'-rat, pa so tfa da f alt t^di v KoTvnrja«»m*. dido 0a v B'?VareStI. Pra«?i In Parim letr^a. Mer? n*eeovim? operami je lm»»la na I več H wh »Eros in Ps^ba*, peta 1°17. prvič v Vrtela« vu fRrrslati), notem v Mimcbnu, BeiBn'i. Poznanih in Varšavi. Ciriem, da prid^ tt«di v Livbl^ano. Zd^vpo je že čas, di Vaf poM» skr**a s'i.'trro tt*df v t»*5? operi. Nirtfov IcT:?« vt*»V| trv*ntet se od!i*-uje r»o Kimkoati m«** !<"»H?enth IrniJ. vzoe'^nib, ^atett^n*^. *r«Jb€ft s^a mno^o dramat?xne sile. VMed te^a se zdi semtertam enoličen, utrudi j *v. Vonecrt fe bi! *1abo obfsVan, kar treba ifiohrAo r^Tovati. Komami večer! raj bi bi'f vendar dokaz naSe g1aab*;ne lnte!ii?enr«. pa je i« ta^co mn!o, kot smo jo videli danes, oa Fffharv^r^nf^n! dr"?^»i nrtv gotovo ni očitati, «ko odda svoio hiJo k*rro. —č. — »T^ez^f»'^** DerenKtra-: TJpravj» Na* rodneffa f»T-d«^?5?a v Liub!;ani onoza-ja. da* se i mrl zori Župan^^va t*agcd?** Veron?* ?rjic^. nt* ?Tov!jeni na gfedaHSko nr-ravo. Naslednji dan oon**deljek (nrz-^nik) se fgra zvečer ko* medija »Cyrano de Bergerac*. — Fma Destinova v »Prodant neveaff*. KaVor ze javljeno. se vtÜ gostovanje naj* odličnei$e češke operne pevke, ki tsSivs sve* tovni sloves g. Eme Dcstinove v naši oper! v petek dne 6. februarja- Gledališka uprava prost vse one, k! so al rezerviral! vstopnice pri dnevni blagajni, da Iste dvignejo sigr?r* no do sobote dne 31. t. nv popoldne. — Od 1. aalje ae nikomur ničesar ne rezervira. V pravoslavni cerkveni občini. Ljubljana, 27. januarja 1°25. Danes ie ljubljanska pravoslavna cerkvena občina ob 9. dopoldne priredba za 3o!sko mladino proslavo praznika srbskesra apostola svetega Save. S s*t'ko velikega srbskegra prosvetitelja okrašena dvorana Uniona je bila polna odličnega občinstva, zlasti Šolske mladine. Proslavi niso prisostvovali samo naši pravoslavni someščani, ampak tudi mnot?i katoliški so prišli na prelepo slovesnost, da tako skupno z brati Srbi proslave nacifon^lni pomen gveto-savskega oraznika. Proslavi so poleg preosiojništva pravoslavne cerkvene občina s proto Jankovičcrn na čelu prisostvovali tudi predstavniki civilnib In vojaških ob!a>t?. Navzoči so b:H veli* ki ž(:t>an dr. B a 11 i č. predstavnik! tujih držav z generalnim konzulom dr. B c n eTs e m na čelu. se renta mestne občine linbÜanske dr. P u c in Lik o-z a r, vi§i? Šolski nadzornik Q a n ir 1, general S t o j a n o v i č z mnogimi častnJH, !epo StevHo mrodnih dam pod vodstvom gospe dr. Zerjavove m dr. Tavčarjeve ter več drujrih odličnikov. Cerkvene obrede in sečenje kolača je opravi! prota Jankovtč. Po končanih cerkvenih obredih je imel prota Jankovič lep najrovor, v katerem je slavil velike zasluge sv. Save za verski in nacljorta'nt preporod srbskera dela našeuva naroda. Ognjevite besede predavatelja so sprejeli navzoči z na-vdusenim priznanjem. Pevski zbor F. S. učiteltiSč je pod i'odstvom pevovod-je g. prof. Adamiča zapel uvodoma bimno sv. Save In nato več drugih lepih pesmi. Sledile so Se deklamaclje Šolske mlad'ne, ki so po svojem globokem nacionalnem značaja napravile na zbrano občinstvo globok oris. Mladi deklamatorii. večinoma dečki in deklice osnovnih Sol, so Želi obilo pohvale. Pri lepi proslavi je sodelovala tudi godba dravske divizijslre oblasti pod osebnim vodstvom kapelnika dr. Cerina. Vsem, zlasti pa Šolski mladini, W je bila tudi lepo obdarovana, bo ta proslava ostala gotovo v najlepšem spomine. Na ljubljanski univerzi. Ljubljana* 27. j I«- Danes ob II. dopoldne sc je vršila v sbomifnI dvorani ljubljanske univer« ze slovesna podelitev nagrad dijaStvu iz sve*osavske ustanove Nj. Vel. kra* lia Alekrundra. Prireditev je bile zelo svečana. Nad Govorniškim odrom j« bila pritrjena slika kralja Aleksandra, okrašena % zelenjem. Svečanosti so ae ude'ezili razen zbora univerzitetnih profesorjev in mnogoStevflnfli akade* mikov radi zastopniki civilnih in voja* SVih oblasti. Med drugimi smo opazili velikega župana dr. BaltiČa, gerenta mestne občine dr. P u e a in L i k oz a r» ja, Škofa dr. Jegliča, reprezentante dlplomatičtiega zbora pod vodstvom če» hoslovaskefia ^eralnega kontala dr. B e n e S a in načelnika prosvetnefca od* delka dr. Pe s t o t n i k a. predsednika odvetniške zbomioe dr. Majarona, predsednika višjega dežerne^a sodišča dr. h a b n i k a. proto J a n k o v I č a, poveljnika Dravske divizijske oblasti, generala Stojanoviča, lepo število narodnih dam pod vodstvom gospe dr. žerjavove m dr. Tavčarjeve ter mnogo drugih odličnikov. . Po oficijelnem pozdravu vseh Števil* nih visokih gostov, je 5?rre! rektor uns* verze g. prof cor dr. Kare! Hinter* 1 e c h n e r slavnostno predavanje: »Premogovno bogastvo posamnih dr# fav m njih medsebojno razmerje.« Po končanem, nadvse zanicnj^m predavanju je sledila razdelitev nagrad. Sretotavaka nagrada Nj. Vel. kralja Aleksandra za leto 1925. je bila prignana gledečim vloženim razpravam: S a filozof* skt fakalfeti a) odnoSajl med SrSijo in Av* stri jo od let« TS07. do 1810 (Avtor: Vera Vabi č); b> <. omorfo!o»ifa gerenjake rav» nin«. (Avtor: Iven A p! ene); c> Anatom* aka analiza žitaric in njih basta^dov. (Ava tor: Franc Planina); dT) Anatomska ana* liza žitaric hi njih bastardov. (.Avtor: Vlado T o m a ž i ČV — Sa jmidfčn! f hiteti: a) Ustavni referendum — zgodovinsko m prav* no primerjalno. — (Avtor: Stojan B a j i č); b) Za varovan je delavcev v na§t kraljevini z narodno*gof^»dar&! zapel Himno »Bože nravds«, nakar je bili lepo a ve* canoat zaključena. Jalijsk? fcralfns. — Gorica — zakotni tra Na zborovanja goriških . fašistov )e imel obširen fo. vor politični tajnik odv. Caprara, Pekel Je med drugim na naslov Vidma: Tudi Gorica hoče udejstviti svoje fospodarske težnje. Gorica ni nikako mesto upornikov, da bi se jo smelo zapostavljati. Gorica aoče il-vetaria kakor kak zakotni trs. To naj si zapomnijo oni, ki jo hočejo vreči v stran. Ploskal je tem izvajanjem tudi senatov iv-paa Bornbiv. — Sssrt vrteaa aseaav Na Proseku pri Trsta je umi goap. Matko Milic, vrl naroden mož, ki se Je s srčno ndan ostjo ode-lefeval vsesa truda za Slovenstvo na Ita- sfk poRtičriefa društva »Edinost«. Čast njegovemu spominu! — Kako proslavi Trst 2S fetsteo kraQo» vaga vladanja. Tržačani bi radi zelo slovesno proslavili 2Sletnlco vladanja kralja Viktorja Emanuela III. »Ptccoku izvaja, da jo v prvi vrsti poklicana obli:-?., da priredi kar mogoče naiprimernejšo proslavo slovesnega dogodka. Pri tem misli Üst, da bi trebalo sa 25tetnico da:OČitI tudi kak trajajoči spomin, misH menda na kak apomemk kralja Viktorju ümanuelu II!. Osvoboditelju. Za; fpomenik pa treba Cenarja. Za Oberdankor* j spotrienik 5e seda) niso nabrali potrebneca"' denarja pa sa tudi Šc ne bodo kmalu, kako. aaj bi torej postavili še enega! Težka mislil, — Skoro vsa Istra jo posečaaa m oj% ü«na. Tako tožijo istrski gospodarji, ki s. strahom gledajo v todoinost. Oblast je bCa i Sjccr pTepižvedalu Svkan" sum« In irvafati Ičs tn drva, ali kdo se a imer.il za prepoved ohrasü? Sekale so se neprestano mate m večje ^ume ir. sedaj, ko je skoro vse to« lo, Je prišla oblast ca dan t nazDanÜom« da jc prepoved sekanja šum odpravlicaa. Same v Istri mogoče! — Iz župana v Kanale ie izvoljen g. Karo! Angeli, podžupani so K. BavdaS, T. Berlot, namestnika Fr. Qori'jp In A. Lo- viŠČek. Novi icp^n ie znan kanalski doma* Jin, — Poiar. V po^kro.5u ^errrpaskega taj-rdka J. Pv'-sica je izbruhnil požar, ta sicer v scau na hlevu. Zsorelo je okoli 300 kv|». talov s-;na. Skočil na orodju Sn zgradbi %+ taJ{ ve!!ka. Gasilci so delovali vr!o. ' . —Obsodba Oentik.*e*e šolske rr2<>rata ir.-enl t:tdl iz besed, ki jih Je napisal b!vtt generalni civlini komisar v Trstu Mogeen! In ki sc ^lase: »Sk>venske šole mori \iads otvöriti vsaj tam, kjer žive r.nrcdse manjšine stm'eoo na svojem ozemlju. To zahteva korist družin In korist ljudstva.« — Mosco-nl>a naj os!i51 Mussolini! — Z Ooriškega. Dramatično dr^;vo v OoricI vprrzori 2. febr. v Trgovskt-m Domu CanVürjevo i ar so »Pohujšanje r dcUnr Sentflorjansiri«. — Pevski zbor »Pevskega In fiasbenc«;a urjStva« v Gorici $:rrcdi 21. r.:k gojriške fasistovske organl-saciie znar.i in£. Italo hevland je grdo pretepel »Plccolcvt-sa« goriškega, poročevalca Kunteja. Dogodek pride nred sodnjlo. V poročilu o obenem zboru Jašlstov^-ke organizacija je bilo izpuščeno Hellfindovo Ime. kar je moža tako razsrdijo, da s* je skregal s poročevalcem in ga nablL — V Storjah so hoteli v nedeljo prirediti Igro »Razvalina Irvljenjs«, ali dovoljenja od oblasti ni bilo od nikoder! Upajo, da ga dobe vsaj do I. februarja. — V Prvačinl je zgorel senik Antona Kralja, ^kode Je 20.000 Ur. — Izredno5 zasedanje goriške porote se prične dne 6. februarja. — S letna Ivanka Liplčejeva iz Kala ;e vzela v roke očetovo sekiro In pričela sekati drevje. Deklica je zamahnila po svoji lasti:i rok!. V zorišk! bolnici so jI moral: odrezati dva prsta. — Srapnel sta odpirala Mletji Muks-o Zbogar En njegov tovariš. Sramne: je e!;;plod'ral 4n razmesarih nesrečnega dečk2 Žbogaria, da je kmalu n* to fzdJhnii. Kaj ne bo nikdar konca takih dogodkov? — V Podgori so Sroteli komunisti proslavit! Ljc-iinovo obletnico. Rdeč* zastavo z £a!r.:ra znei;om so obesili na vi-&c' ho drevo, a!! prišli se miUČTfi&i *a osai-niki ter vrzli zastavo t drevesa. ■ Sckolstvo. — Dns9fx*o 2£ zgradbo Sokolske&i ^o* da v Spodnji Siskt >e imelo v nedeljo dno 35. januarja 1925 svoj redui občni zbor, k a* teri je bil zelo dobro cMskan. Predsednik b:at Herbst je častil spomin, rajnega brata Žarko Botlavzatja a presrčnimt besedami. Premoženje drxiitva se jc v zadnjem leto pomnožilo za 34000 Din. Predložena lista novega odbora « jc t velikim odobrava* njem segksno sprejela. Izvoljeni ao bUi: brat Josip Seidel za pred^-Jnlka, inž. Fran* ta Dedek 2opet ja podpredsednika, Anton Mesec z^ tajnika in Ivan Pular zopet za blagajnika, bratje Folde Dollnsck, Ivan Pir» kovic. Nancle Tc-jur, Kapun, Franc Cvetkov Franc KogovSck, Jofef Kostanicvce In La* pajne za odbornike; Pavel Herbst, Pavel Kovic, 3oie Burja, Gufo Korbar za nam est« nike ter Frank in Mirko Kavčič za računska pregledniku. 240'n — Sokolkktj. ^r.i*f\o v Radovljici pri* redi v nedeljo dne !. februarja 1925 v So* kolskam domu »MaSkatado«, pri kateri so» deluje orkester .Sokola L iz Ljubljane. Ma> ake morajo kneti izkaznice, Lt jih deli brat starosta. 241M Twi^'Jt? if? snort. Jfa3k, ki se fe tako častno odrezal proti Papld«. je bil od Paplda povab* IJen na Du?*?j, kjer se bo odigrala revan-' T.vz tekm?.. Verjetno Je, da HaSk nastopi tud! proti Hakoafc. — Vrd]ska. znani bivSl vratar Gra|a*> skeg?.. sedaj goalman Viktorije, le dobit ponudbo od dunajske V'enne za mesto vratarja. Vrdjuka je angsima sprejel In odide 2e prihrtdnle dn! aa Dtmaj. — Zlaskl šport v Davosm. PrreastTe v soracanla. Dne 22. tm. so se pričela v Davosn prvenstvena smučarska tekmova* nja. Vreme ?e Mk> krasno In udeležoa zelo ve^ka, vendar Nv*mc1, Avstrijci In Norvežani niso Startali. Zmsga! je Girardbflle (§v*» ca> s 1446 točkam!. Dolfina skokov je zna* sala 37, 36 in 42 m: 2. Lauencr (Švica), 1686 točk. 37, 39 in 41 m: 3. Koidovsks* (Ccškoslov.) 28S3 točk, 37, 36 tn 38 m; 4, 3ogg (Švica), 5. Nemeck: (Ce.^koslov^; e> Imscg (Švica); 7. Atteahofcr (Švica). — »Španska bolezen € Taaelorja ta nV serfa. Dunajski listi poročajo, da bolehajo dunajski igralci na »Ipansld boleznU. t. da jih vleče v deželo poset- v Spanien. Znana igralca dunajskih Amatetirjev. Tändlet in Wieser baje prestopita k F. C. Barceloni. Spancem tudi zek> ugaja mali Horvata. *f?an 4 »SLOVENSKI Bt A ic Ulf« flne ?a farmam ry?5, Dnevne vesti. F Uubtiant dmc 27. tammarj*. 192$. Poglavje o špijonik Vohunsko službo za Avstrijo so pred vojno in med vojno opravljali klerikalci Vsi slovenski javnosti je to znano. Klasičen dokument ogabnega klerikalnega konfidentstva je znana službena okrožnica klerikalne stranke ob izbruhu vojne. V ti okrožnici jc strankino vodstvo pozivalo svoje pristaše, naj brez pardona izročajo a v* atrijskim krvnikom vse one, ki čutijo slovansko in ki so na glasa kot arbo-ln rusofilf. Tako je ta okrožnica učinkovala, vemo vsi. Ječe in taborišča in-ternirancev so sc napolnila, krvnik Je stopil v akcijo. Imeni Kromar in Bren-ce bosta še poznim rodovom pričali, kako podla, brezdomovinska in moralno propadla je bila stranka, ki si je po nemarnem nadela ime slovenske ljudske stranke. !n med onimi žrtvami, ki jih je ta stranka izročila avstrijskim biričem samo zato. ker so čutiti narodno in ker so smatrali Srbe in Ruse za svoje brate, so bili tudi marsikateri izmed onih. ki se danes imenujejo narodne socija-Üste In katerih glasilo je sedaj »Nova Pravda«, med temi je bil morda celo kdo izmed onih redkoStevilnih, ki slede danes dr. Ravniharju. Vsi ti so trpeli po ječah in taboriščih .Teer so bili narodni in ker se niso navduševali za Avstrijo in Habsburža-ne. ker so bili v svojih srcih istega mišljenja, kakor dr. Pivko, ki je skušal svoje prepričanje pretvoriti, da si je bil pod silo okolnosti avstrijski oficir, tudi v defanle. Kakor dr. Pivko, tako so bl-H rndi vsi oni. ki jih je klerikalno ovs> duštvo spravilo v ječe in taborišča, aveleizcfaialci«, ker so bili v svoji no trantosti overjeni, da zašije Slovencem lepša bodočnost šele, ko bo na tleh Avstrija in uničeno habsburško gospodarstvo. In na vse te, ki so bili prepričani, da more samo Iz razvalin Avstrije vz-kfftl slovenska svoboda, in katerih glavni predstavitelj je dr. Pivko, zlivajo sedaj klerikalni listi golide najbolj smrdeče gnojnice, ometavajo jih z blatom prav tako, kakor takrat, ko so jih napadali in postavljali na sramotni oder zato, ker niso hoteli biti avstrijski natrijotje! fn tem avstrijskih reptflom se je r zadnfem času pridružila »Nova Prav. da«, gfasflo one stranke, ki si lasti patent, da je ni med Stovenci stranke, ki bi bila bolj narodna, v nacijonalnem ozira bolj radikalna, kakor ona. Infamifa mariborske »Straže«, da le bit dr. Pivko »plačan špijon v italijanski službi« namreč dostavlja ta organ stranke, ki se sicer baba, da je v najintimnejših zvezah s čeSkosfovaSklm zunanjim ministrom dr. B e n e 5 e m, ki je kakor dr. Pivko organiziral aktivni odpor proti avstrijski vojski, tole nebotično nesramnost: »Mislimo, da je mariborska »Stra-fa«. ki mora že imeti za take besede tudi dokaze, s tem povedala vse.« Vzpričo take podlosti »napredne* gac lista, ki je — nota bene— glasilo gospodov Deržiča in Brandtner ja, ki sta doslej ponosno trkala na prsa in zatrjevala, da sta mučenlka svoje Tn jugoslovenskega prepričanja, gastaja kri v žilah vsled ogorčenja in pošten, naroden človek ob taki moralni propalosti ne more storiti drugega, kakor da pljune pred tako nravnstveno Izprijenostjo, ki brizga sedaj gnojnico na ideale, na svetinje, za katere so se ti ljudje pred leti sami zavzemali in za katere so mnogi izmed njih v časih svojega Idealizma celo trpeli! Fe j! Ti ljudje so se sami izločili iz poštene narodne družbe in njih mesto je samo med propalicami. ki so izdali L 1914. znano krvniško okrožnico! • a • Goveje meso 1 kg po 20 kron. »Slovenec« se je začel danes zanimati za trzne cene v Ljubljani. Pravi, da prodajajo mesarji predrago meso. bra-nievke pa druga živila. Klerikalna skrb za Ljubliančane je res občudovanja vredna. Čudno je le. da je to skrb Srofov Ust pokazal d?nes, to je 12 dni pred volitvam! in čudno je. da bo ta skrb 8. februarja že prenehala. Cuje-mo, da klerikalci aeitiraio med terci-alkami, da bo sroveie meso. ?e bo iz-▼oTJen dr. Korošec, 1 kg ä 20 kron. Pri zadnjih volitvah so ponekod tudi s tem dobili volilne kroglice, da so tepcem dopovedovali, da bo že 19. marca 1923 — ako zmaga SLS — mast po 16, moka pa po 8 kron. Po slavni tigrovski zmagi pa ni nihče dobil toliko moke po 8 kron, da bi kanarčka nakrmil, masti ta 16 kron pa tudi nikjer ni bilo toliko najti, da bi župnika, ki je pred volitvami ljudi farbal, vsaj pod nosom na-mazalL C* strašni sleparji in goljufi so ti klerikalni hujskači. Zapomnite ai jih. Vi konsumenti, zapomnite si jih pa tudi Vi mesarji in branjevci. Glejte, da oči-LJubljano te grde zalege! — Strašna žrtev 2erJavove*a re-ftuna. Današnji »Slovenec« prlobčuje med »Dnevnimi vestmi« notico o »nojih irtvah Žerjavovena režima«, Med temi žrtvami jc sfnffaj, radi katerega se res mora razburjati vsa poštena javnost ne glede na strankarsko pripadnost To, kar se sedaj godi, presega že vse meje nasilja. »Slovenec« poroča namreč, da je bila učiteljica Ha* mova prestavljena s Viča (cnjte m strmite!) v — LJafaU—o. »Slovenec« | piše o tem tragičnem dogodku, da so * gdč. Hamovo s tem »silno zadeli v j srce«, ker ona nI »navadna učiteljica«, j temveč »izredna moč«, ki ljubi učenke, 1 »kot bi bile njene lastne hčerke.« »In kaj se to pravi, iztrgati učiteljico — mater otrokom...« Res strašno je to nasilje prosvetne uprave! Z Viča v Ljubljano! Pomislite to ubogo žrtev! V Ljubljani pa bo liamova še srce izgubila a ljubljanski otroci ne potrebujejo matere Zakaj nima Vič avtonomije! Tistim mežnarjem okoli »Slovenca« so se očividno v Uni-onski kleti možgani že čisto okisali, da priobčujejo take prismodarije v škofovem listu. — Zagrebški Usti prod prodajo? V zadnjem času opažamo, da zagrebški tisk s posebnim žolčem napada vlado ter dela reklamo za hrvatsko opozicio-nalno stranko. In sicer nastopajo v tej smeri tudi taki listi, k! so do včeraj zagovarjali umerjeno stališče. Na pr. zagrebške »Novosti«, zlasti pa tisk »Tipografije«, kjer se tiska »Obzor«. »Narodna politika«, ki je o teh stvareh poučena, sedaj odkriva tajno ozadje te Žolčne pisave In objavlja interesantno vest da se nahajajo vsi ti list! pred prodajo! Splošna kriza je zajela tiskar-ska podjetja in sedaj se vrše pogajanja med radikali in »Tipografijo« za nakup vseh njenih listov. Radikali na se zaenkrat obotavljajo. Da bi prodajo pospešili m ceno dvignili, pišejo sedaj ti listi sila opozicijonamo. Takšni so ti zagrebški listi v svojih skrivnih kamricah. Pišejo opozlcijona'no. ker to diktirajo gmotni Interesi. Takozvaito opozicijonamo In hujskaško prepriča* nje je samo trgovska tinta, da te dvigne njih nrodHna cen*! Kdo Čn več? — VSEM OBČINSKIM URADOM! Pm votlinam zakonu Imajo volilni odbori v tvo* jem poslovanju na voliščih sestaviti več se* plsnikov. Da se -otajia volilnemu odboru se* stava teh zapisnikov in t tem tudi gfavnemu volilnemu odboru pregledovanje vrtilnih spisov, bo detetno sodišče vse m voliščem v volilnem okrni ju Ljubtfana*Novo mesto po* stalo tltoprafirane zapisnike. — Volilni od* bort naj vporabffalo ta te zapisnike, katera je primerno izpolniti. — O »lova na votlvna krotilce« v Ljubljani piše »Goriška Straža«, in sicer tako-te: »V Ljubljani se je začel silno zanimiv voiivni boj. Listi, ki so do volitev le smešili vero in duhovščino, katera oznanjuje verske nauke, so zadnje dni naredili veliko dušno »žehto«. Začeli so prelivati kar cele škafe tinte in tožiti, da vera peša. V pozi znanilcev verskih naukov oznanjujejo, kaj je prav, kaj ne. Pred volitvami bodo listi, ki so mislili, da bo krščanstvo zginilo, če pišejo besedo »Bog« z malo začetnico, kar križ natisnili na uvodno mesto, da bodo vsi verniki metali kroglice v njih skrinjice. Je res nerodno za proti verske stranke, če duhovniki kot dušni pastirji opozarjajo ljudi, katera stranka je brezverska«. To je prva , dnevna vest v »Ooriški Straži« v št J 7. z dne* 24. jan. 1925. Na brihtnosti, ki j se tako lepo zrcali v navedenem sestavku, čestitamo šefu »Goriške Stra- j že« gosp. poslancu dr. Besednjaku in mu svetujemo, da zaukaže temeljito ; »žehto« pameti pri svojem listu, da se ne osmeši več tako strašno, kakor se je • to pot s svojimi volivnimi kroglicami in s svojim »brezverstvom«. — Iz državna službe. Za okrajnega komisarja v Slovenjgradcv je imenovan Leo« pold A JI e c za okrajnega komisarja prt velikem župana mariborske oblasti pa Fran. VerblC — fz konzularno stežka, Za vtcekon* zala v Celovca je Imenovan tajnik zunanje-ca ministrstva Ljodev*t K o s e r. — Brezsrčnost? Prosvetna oprava je nastavila zloglasnega SlomŠVaria In bivšega vitkega nadzornika ter nadučitelja Janeza Štruklja, ki bi sicer moral menda v Krtino, za začasnega voditelje manjSinjake osnovne šole v Ljubljani. Pa bo ae vse*no zabavlja! v »Slovenskem Učite!jo« hi »Slovencu« t-r pričal o terorju in nasitit?. Zakaj molči »Slovenec« o Strukljevem slučaju. — častna diploma članu Jufoslovenske narodne obrane. Iz DubrovnfVa javljal*, da je znani jngnslovenski borite!i dr. Mclko Cingrija odpotoval nedavno v Jutno Amert* ko v Chile, da tam tarnet predsedniku Jo» goslovenske narodne odbrane hi velikemu mecenu Pasku Babnrlci diplomo o čast* nem meščanstvu svobodnega mesta Dubrov« nttea. Dlnlomo je dr. čmgrija Izročil Babu* ric! v Valparatsu v prisotnosti jugosloven* skega konzula dr. Andre Sv i lok os a in mnogih In^oslovenskih uglednih oseb. — Radlčev akt tehta ie 12 kg. Hrvat« ski listi poročajo, da so bul spisi predloženi banskemu stolu v zadevi Stjepana Radiča 9.40 kg težki. Sedaj, ko je spisom policija priložila le druge dokumente, tehta Radi« čev akt fe 12 kg. Ob tej ugotovitvi vprašujejo: Ali dobi Radič toliko let kakor bodo tehtali njegovi spisi? — Pomlad v Prlmorja. Na Snšaku ta v ostalih krajih Prlmorja je letošnja zima iz* redna tepla Ja adta, Uadja ae čudijo, da Imajo v teh krajih v januarju pomlad. Po dnevi ja sobice tako vroče, da nihče ne nosi slaaske suknje. Na Suiaku cveto breskve, aa trau so ae pojavili zvončki u celo vijolice, če bo vreme ie nekaj eni tako toplo, bo vsa okolica v cvetja — Na Turjaka Je v soboto 24. trn. po dolgi bolezni umrl g. flervart grel Auer« aparg, arašcak na Turjaku, major v pok. Gospod Turjaški je bil na Dolenjskem splošno saaaa oseba. Med prebivalstvom je vžival velik uzled in spoštovanje. Rad jc občeval z ljudstvom, s čimer se je blagodejno odlikoval od raznih svojih stanovskih tovarišev, ki ljudstvu radi dajo čutiti, da se po njih želah pretaka modra krt Pokojnik je umrl v krepki moški dob! 50 let. Zapušča vdovo zroflco Marijo, roj. pl. Ada-movlch de Cepin. Pogreb je bil danes dopoldne ob 10. na Turjaku. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin, njegovi velecenj-ni rodbini nase sožalje! — Vprašanje zobotehnlkov. Minister trgovine in Industrije sklicuje za 27. januar konferenco, na kateri bodo rešili vprašanje zobotehnikov. Em* hočejo, da se jih smatra za obrtnike, drugI pa za zobozdravnike. Na konferenci bodo predlagati tozadevni pravilnik. — Vodni promet na Donavi ustavljen. Vsled Izredno nizkega stanja Donave so ustavili ves vodni promet med Vukovarom tn Zemtmom. — Generalni direktor poš+ne hranilnice. Za generalnega direktorja poštne hranilnice je Imenovan oniv. proiesor v Subotici dr. Milorad Nedeljkovič — Uprava državne hipotekame banke ustavi kredite? Kakor čuiemo namerava uprava državne h'potekame banke ustaviti vse nadafjne kredite in sicer radi negotovosti Izvenkonkurzne poravnave. Uprava ur-gtra namreč čimprejšnje uzakonjenje novela zakona o prisilni poravnavi, ker se boji, da se njeni dolžniki danes ali jutri ne po-služijo sedanjih določil Izvenkonkurzne poravnave. — Kovan! denar pride funPa mesca v promet Na ta vlada je sklenila t. neko fran-cosko-belgljsko tvrdko pogodbo, glasom katere se tvrdka zavezuje, da nam Izdela m dobavi kovan denar po pol, eden in dva dinarja. Prvi del teza denarja se mora izročiti najdalje 1. junija, po 8 mesecih pa ostanek. S prvim delom se bo stavil v promet tudi kovani drobiž po 5 In 10 par, ki ga hrani naša država fe od leta 1921., ki se do danes še nI stavil v promet. Kovani denar po 25 par se sploh ne bo stavil v promet, ker predstavlja njegova zlitina mnogo večjo vrednost. — Junaški čin. Bozojavljanje v Novem Sadu je topot skoraj zahtevalo človeško žrtev. Kakor običaino so povodom slavno-stf junaški fantje skočili v vodo. da prinesejo na dan zlat križec, kf ga vrže svečenik v vodo. V ledenomrzli Donavi je prijel enega izmed treh fantov, ki so skočili v vodo, krč in začel se je potapljati. Med g'edalc! na obrežju je nastala panika, toda nihče st nI upal nesrečnežu priskočiti na pomoč, nenadoma pa je skočil v vodo vojak A'eksan-der Kil In po obupni borbi z valovi je rešil nesrečneža Iz.vode. Gledalci na bregu so junaškemu rešitelju prirejali prisrčne ova* cije. — Caruga ko obešeni Iz Osfjeka poročajo: Prošnja Jove Stansavljeviča Ca rüge za pomiloščenje je bfla odbita, dočim so vsi trije njegovi tovariši pomlloščenl. Sarajevski krvnik Flori jan Mauzner. ki bi mora! Izvršiti justlffkacljo Caruge, je stopil v stavko in Izjavil, da svojega »poslac toliko časa ne izvrši, dokler se mu ne plača honorar za obešen je v Palanki. Zahteva tudi 1500 Dn predujma. Caruga bo obešen ž o prihodnje dni. — Težka nesreča v dalmatinskem premogovniku. V premogovniku SiverlŽ v Dalmaciji se je dogodila pred dnevi strašna nesreča. V nekem rovu je nastal požar in rov se je zasul. Štirje delavci, kl so bia* v rovu, so bili zadušeni. ~ Kako so sellakl Izsledili tata. Iz VI-šegrada poročajo o originalnem načinu izsleditve tatu, ki je vlomil v trgovino nekega tamošnjega trgovca. Trgovcu je bilo ukradeno vse blago, s katerim je zalagal setja-ke, ki so bili sedaj sredi hude zime mahoma brez oblačil. Zato so seljaki sklenili, da sami izsledijo tata Tatvine je bil osumljen neki Piljanič in kmetje so s pomočjo orožnikov vdrli v njegovo stanovanie. Piljanič se je delat zelo užaljenega tn tudi se pri hišni preiskavi nI našlo n'kakega blaga. Zdelo se je, da je nedolžen In orožniki so opustili preiskavo proti njemu, ne pa seljaki. ki so Piljaniča po odhodu orožnikov prijeti In ga pošteno premlatili, tako da je priznal, da je blago ukradel. Pokazal je tudi mesto, kjer je blago skril. Ko so seljaki našli ukradeno blago, so takoj uvideli, da te velike množine nI odnesel en sam člavek. Znova so prijeli Piljaniča in ga toliko časa pretepali, da je Izdal tudi svoje sokrivce. Zanimivo Pa je, da je bil eden njegovih komplicov med tistimi, ki so udrihali po njem. Sedaj je bil tudi on deležen batin Končno so seljaki Izsledili še tretjega topova, ki jih je dobil tudi po paragrafih, nakar so vse tri zve-zaae odpeljali na orožniško postajo. — Tihotapstvo vžigalic ta cigaretnega papirja Organi monopolske uprave In finančne kontrole so že davno opazili, da so v prometu vžigalice m cigaretni papir, od katerega ni plačana predpisana monopolna taksa. V nekaterih zagrebških trafikah so našli večje količine takega papirja m vžigalic PöHdja je vse zaloge zaplenita. Tra-flkantl so Izgubili koncesijo za prodajo tobaka in monopo'*k1h predmetov. Preiskava Je dogaahi, da je bil papir in vžigalice vti-kotapijen s Reke. Trafikanti so delali dobre kupčije, ker so kupovali papir in vžigalice po 30—40 para, dočim bi morali plačati monopolni upravi po 90 para. — Teaka nesreča. Franu ?ab nikar ju IS letnemu sinu posestnika iz Radomelj je padel na noge težak hlod in mu jo zmečkal Prepeljan je bil v bolnico. — Savt heogradskega vampirja Naši estatelg se gotovo spominjajo znanega beo-eradskega vampirja, ki ie strašil po Beogradu ter bombardiral okna policije s ka-ajaajt Pottcüa, Ja J k vampir delal mnogo preglavice, je končne Izsledila zlobneža v osebi mlade devojke, neke Zagorke, Čije največje veselje je bilo razbijanje Up. Zadeva je takrat v Beogradu povzročila precejšnjo senzacijo. Devojko, ki + bila zelo bolna, so oddali v kopališče Koviljača ki ko je nekoliko ozdravela, jo je vzel k sebi uradnik invalidskega doma Milan Petrovič. Njeno stanje pa se je sedaj tako poslabšalo, da je sirota te dni umrla. — Uboj v D. M. v Polju. Ko se je v nedeljo zvečer vračal delavec Albin Habic ia gostilne v D. M. v Polju proti domu, za je na cesti počakal neznan napadalec in ga udaril s ko!om tako močno po glavi, da !e tlabič včeraj v ljubljanski bolnici podlegel težkim poškodbam. Habič je bil zaposlen v nevški papirnici Orožnlška postaja v Vevčah je uvedla obširno preiskavo, da izsledi krivca. — Pretep ▼ Dobrunlah. V nedeljo zvečer so neznani storilci napadli v Dobrunjah mirno se domov vračajočega delavca Josipa Rusa in ga težko poškodovali po glavi. Rus je bil prepeljan v ljubljansko bolnico. — Zopet ljubavna tragedija. V kavarnt »Lira« v Mostarju se je te dni oJigra! žalosten slučaj. Komaj 17 letni knjiški pomočnik Mustafa Brkič je bil blatno zrdmb-Ijen v tam zaposleno natakar!o3*?lov^nkt», ki pa je bila mnogo starejša od ttjeirx Motel jo je tudi poročiti, vendar ritikirlci nI hotela ž njim v zakon. Bil je gjanojca t;?a* Ijen In v petek zvečer je priSel v kavarno ter ponovno prosil natakarico. d*» oostnne njegova. Zaman... Nato je ukazal ciganom, da zaigrajo najljubšo koračnico tn sf medtem pognal kroglo v glavo. Bil je ta-koj mrtev. Iz Ljubljane. — Ljubij o nična strupa. Poročajo nam: T' ->ro slehern tujec, ki pride v Ljubljano, se med ogledovanjem mesta in njegovih na« prav ustavi rudi na frančiškanskem mostu in opazuje razdrapano Ljubljaničino strugo in dograjeno obrežno stdovje. In vssk vprj« šuje. zsksj se ni poglobljenje struge iz-rsito med vojno, ko so bile delovne moči šc tako poceni. Zakaj se ni izvršilo? To bi vedeli povedati klerikalci. Klerikalni deželni ©d* bor je preprečil med vojno regulacijo te struge, ko je major Kern ponujal italijanske zidarje*ujetnike z Grada mestni občini za beraš^ih par kron na dan za regulacijska dela. Toda klerikalni mogotci i dr. L a m pet tom na čebi so odbiti to pon'idbo. ker so hoteli, na i Li"fdjana ostane »dolga vas«. In takšne škodi it vre Lj"Mjane naj pošten Ljubljančan vo'i? Nikoli! — Na redno u'avno «*hn. srednje šole se vrle v sredo dne 28. januar ia !°?5. — Odbor. *42/a Itrrzl ične raxf*of*line, raz^ralenost. suho-ta ko*e itd. bi ka* //^ j/srJ ' j\ ^ S*lf najbolj drazest-f vjSr na obličja, ako ne 1 ¥ bi jim CREM A SIMOjN {CRČM5 SIMON) postavljalo nalcn\e. ki ae i o stopnjevalo od slike do slike. Po d rußt sliki so avtorja poklicali na od*"r in mu priredili ovac?je. Po* klonjen mu je bil v enak prizninja tudi kra* sen venec. —m Občni zbor Sokotskefa druStva v Maribnrv. V nedeljo se je vrši! v Narod« nrm domu občni zbor Sokols-keca draStv« v Mariboru, ki ga je otvortl podstarosta dr. Boštiančič. ki je uvodoma svojega govora pozdravit vse navzoče, nato pa se je s top* liml besedami snomnil vseh v preteklem le* tu preminulih člsnov. Prečitsna so bila na« to vsa poročila, ki so bila soglasno sore* feta, naVar so sledile volitve in je bil irr o« Ijen ta»1e odbor: starosta br. dr. L. Boštjan« člč, nodstarosta br. Rado I enard. načelnik br. Marčan, naMnlea s. Nahergojeva od« bomlki bratje: B Milost. I. Medvešček. J. Bmtn*. J. JelovniV. Nace Vidmar, dr. B. Mihauč, J. Jenko, V. Gnmtar. E Vrtovec Fr. Mačus. J. Hren In Bog. Slachts ter a, V. Leskovarieva. Namestnika- br. BureS In Ili^h, preglednika računov br. Hvaleč ia Ko* vat. Po svetu. • 16 letna deklica umorila svojo lastne mater. Policijske oblasti v Los Angelesn v Zdn»*enlh drŽavah, kjer se nahajajo fMrrom-ni fTmrki atelijejl so zaprle 17 mladih ko-spodičev, ker so obdolženl, da so zapeljal! mladostno morilko Dorothv na kriva pota. Dorothv je umorila lastno mater, ker Je nasprotovala modernim ples >m In vlačugar-skemu z'vljenin svoje hčerke. • Odtise prstov prebivalstva Newvrka namerava vpeljati tamo^uja policija, ker se v zadnjih letih strahovito množc zločini. Sarokovnjnki menlio, da se to lahko izpelje, ker je že Buenos Aires uvedlo splošni popis in dolžnosti prstnih odtisov. • Farma za angleškega prestotonasled« nlka. Angleški prestolonasled. je dobil v dar fe več larem. Sedaj posetl Južno Airl-ko in bo dobil v dar farmo, ki bo vredna okoli 4500 fnntov šterlinsov. Velikopotezno darilo se izvrši s prisilnim posojilom za domače rodove. • Beg z dežele v mesta se opaža v vedno večjem obsegu v Ameriki. Prof. Gilet a vseučiHšča Severne Dakote je na svojem predavanju ugotovil, da se je v Ze-dinjenih državah tekom zadnjih deset let 5 ta pol milijona podeželskega prebivalstva presehlo v mesta In se je tako mestno prebivalstvo povišalo za 45%. Obeta se še Številnejši beg v mesta. 9 CooHdge, predsednik Združenih dr* žav ne hodi nikdar v kino. Pač ker se noče kazati občinstvu. Ni pa nasprotnik kina. Na svoji razkošno opremljeni jahti sl je dal montirati ktao, v katerem mu predvajala najnovejše amerikanske filma, Sfev. 22 »SI OVPNSK\ N A ROD« d— 2S. januarja Siran 5« Gospodarstvo. finančni položaj naše države. Finančni minister dr. Stojadinovič je v soboto sprejel novinarje in jim podal dragocene informacije o našem finančnem položaju. V dveurni konferenci jim je razložil uspehe na pariški konferenci ter dokazal s Številkami, koliko znašajo naši bodoči reparacij-ski prejemki s strani Nemčije in Bolgarske. Nemčija plača vsega skupaj 40 milijard reparacij, od teh dobi naša država 5%. Na ta račun nam je Nemčija dobavila že za 120 milijonov zlatih mark blaga. Modalitete prevzema tega blaga so se določili za našo državo tako, kakor pri Italiji. Glede bolgarskih reparacij se je sklenilo, da prejmemo od prvega dela 5%, od drugega pa 15%, tako da prejmemo na račun bolgarskih reparacij skupno nekako 10%. Na podlagi pariških sklepov bomo prejemal! letno nekako 35 milijonov zlatih mark, aH okroglo 500 mHljonov dinarjev. Glede pravice zasebnikov do reparacij je finančni minister izjavil, da tih priznava in da bo vlada povečala količino reparacij za privatnike. Minister pravosodja izdela poseben pravilnik za privatna naročila na račun reparacij. Glede skoka dinarja je izjavil dr. Stojadinovič: Ugodni sklepi pariške konference bodo vplivali tudi na naše denarno stanje. Dinar napreduje. Koncem 1922. je v.Zürichu notiral 5.10. koncem 1923. 6 50, koncem 1924. pa 8 švicarskih frankov. Pravkar je dosegel 8.50. Nisem pristaš tistih, ki smatrajo, da moramo ohranUl absolutno stabilizacijo, kar znaČl očitno devalvacijo dinarja. Še pred enim letom so neki nrši strokovnjaki predlagali, na} devalviramo dinarsko valuto na temelju 6 zlatih švicarskih frankov za 100 dinarjev. Pozneje so stavili Isti predlog na temelja 7 frankov. Skok dinarja pa dokazuje, da so se naši strokovnjaki motili in da obstolajo pogoji za nadall-no porast dinarja. Nasprotujem nadalje tudi mnenju, ki se v poslednjih dneh zelo propagira, naj se namreč dinar svobodno razvija do zlate paritete. Drugi zopet ironizirajo to mnenje, Češ, da bi v tem slučaju rabili 92 let* ker skače dinar samo po en frank na leto. Ta račun ni povsem točen. Dinar je v poslednjem letu porastel za 25% in čc predpostavljamo enak porast za prihodnja leta, dosežemo zlato pariteto mnogo pred 92 leti! Izven dvoma je, da nima skok dinarja v naši državi, ki je agrarna, takih posledic, kakor v Industrijskih deželah, zlasti ako raste dinar V slabejših izvoznih sezonah. Naši kmetovalci se nahajajo v srečnem položaju, da prihaja porast dinarja v času, ko skačejo cene agrarnih proizvodov v inozemstvu in da vrenost naše valute ne zahteva padca domaČih cen. Cene predmetov, ki se uvažajo iz inozemstva, pa se bodo vsekakor morale znižati. Da se cene znižajo v relaciji z valuto, bo potrebna intervencija oblasti, posebno lokalnih, da vplivajo na znižanje cen. Princip moje valutne politike ostane isti: postopno jačanje dinarja z »'vestnimi stabilnimi prehodi. Kako daleč pojdemo z jačanjem dinarja? Na to vprašanje ne moremo odgovoriti, dokler ne spoznamo natančno, kakšna je naša mednarodna plačilna bilanca. V tej bilanci zavzema naš izvoz v višini zneska 10 milijard prvo mesto. K temu moramo dodati dotok denarja naših Izseljenikov, ki znaša 500 milijonov dinarjev, nato moramo v aktivno stran te b:lance vpisati denar turistov in tujcev, ki ga puščajo v naši državi in ki znaša približno 200 milijonov dinarjev. Nemške, madžarske m bohiarske reparacije znašajo 600 milijonov dinarjev. Med pasive naše mednarodne bilance moramo računati 9 milijard uvoza, 300 milijonov dinarjev za dolgove v inozemstvu, 1 milijardo tujega kapitala v naši državi, izdatke naših študentov in turistov ter privatne dolgove v inozemstvu. Vidimo torej, da naša mednarodna bilanca ni slaba in ni pasivna. To-da računati moramo tudi v našimi dolgovi, ki znašajo v Angliji 26 milijonov funtov* v Ameriki 60 milijonov dolarjev, v Franciji 1 milijardo In pol frankov. Na pariški konferenci smo se privatno razgovarjali tudi o vojnih dolgovih. Anglija odplača dolg v 62 letih in si je zagotovila 2.5% obrestmi. Francija predlaga Ameriki 10 letni murato-rij ter nato 80 letno odplačevanje s a5Ä obrestmi, torej znatno nižje in boljše pogoje, kakor Anglija. Zdi se, da se ta vprašanja rešijo z upoštevanjem notranjo gospodarsko moč poedine države in njenega deleža v svetovni vojni Vprašanje ni torej usodno, pač pa ga je treba upoštevati. Dokler ne preciziramo regulacije naših dolgov ter ne rešimo ostala vprašanja, ki so v zvezi s vojno, kakor vprašanje državnih domen Itd., ne moremo pristopiti k deflnl-tlvnl ureditvi naše valutne reforme ter zlasti ne moremo določiti točka, kjer aa] dinar ustavimo In deflnltlvno stabiliziramo. V Parizu sem stopil v stike s starimi in mladimi prijatelji nase drža-. ve ter sem se razgovarja! z Blatrovo skupino o potrebi inozemskega posojila. Zdi se, da bo Blairova banka pomladi izdala novo emisijo posojila za gradnjo jadranske železnice. Mogoče je, da vstopi v Blairovo banko Še kaka angleška skupina. Vsekakor pa priznavam potrebo inozemskega posojila, ki ga rabimo za železnice in pristanišča, za našo trgovino in industrijo in v sedanji naši denarni krizi. • * —g Hmelj. 53. poročilo Hmelj, društva v Žalcu. Zatec, CSR. 22. ja«. 1925. Od ra-šega zadnjega poročila je btl naš hmeJjski trg skoro brez prometa. Samo nekaj hmelj? srednje kakovosti se je prodalo po cenah od 4400—4500 Kč za 50 kg. Ponujanje hmelja ni bilo silno — le nekateri tuk. prektro-d (Platzhändler) so se zadovoljih z znižanimi cenami. Vsa zaloga žateskega hmelja znaša !e pičlih 4000 stotov in 50 kg. Obče mnenje trgovcev je, da se z ozirom na malo zalogo — vklitrb mirnemu prometu — cene za zateški hmelj ne bodo zdatno znižale. Drugi čeSki rime!j se je prodajal od 35001— 4230, avstrijsk* od 2000—2700, jugoslo-vertski od 2700—3230 Kč. za 50 kg. —g Ameriško zlato. Iz Newyorka por>. čajo, da je odšlo zopet 6.850.000 2latlh dolarjev v rndijo in 3,850.000 dolarjev v London. Od zadnje svote sta določena dva milijona za Rusijo. Ravnatelj ameriškega nov-čarstva dosiavlja, da se je po stalnem stopnjevanju zlatih zak'adcv Združenih držav tekom 51 rr^secev Izvršila meseca decembra oddaja zlata za 22,660.361 dolarjev. Vse zlato celega sveta se ceni na * miliiarde «8,407.014 dolarjev. Od tega Imajo ZedJ.-njene države nad 48%. Sodi se, da bo izvoz zlata v januarju Se presegel onega v decembru. »Westrafnster Gazette« naglasa v poročilu o ameriški zunanji trgovini, da je evoz mnogo večji od izvoza In da radi tega teče vedno novo zlato v Zeddnjene države. V interesu teh kakor tudi Anglije je, da se postavi mednarodna trgovina zopet na te* melj zlate valote. —g O ruskih železniških načrtih. Londonski Usti se bavijo z nova o načrtu zveze Sibirije z Belim moriem. Prtd par leti se je govorilo o taki zvezi in takrat se je poročalo, da jo zgradijo ameriški in nemški kapitalisti. Gre za gradho železnfce od Pe-tropavlovskega preko Urala do CesRajskega zaliva. V pogajanjih, ki so se svoječisno prekinila, je imela glavno vlogo Kruppova tvrdka, ki se je opirala na ameriški kapital. Sedaj se eovori o novih korakih, storjenih z ruske strani, da se prično pri Kruppova tvrdki novi pogovori za zgradbo omenjene železnice. —g Za mednarodno železniško društvo v nasledstvenlb državah se zavzema avstrijski železniški strokovnjak SaKrs. Društvo bi zasledovalo krepkejše gospodarsko sodelovanje. Sicer lepa misel, ki pa jo je treba vzeti v širše prcmotTivanje, ker vemo, kako se žele Nemci uveljaviti tn utrditi v stikih z nas-ledstvenimt državami In enako v teh državah samih! —g Itaüfansko vino na Norveškem. Italijani so izložiH svoja vfria v Oslu. Uspeh je veftk. Italijani so poslali na Norveško že 500.000 litrov bermeta maršale *n ctrantija V steklenicah je ondl že veliko množico, —g Razsava mlečnih Izdelkov v Milana Z vzorčnim sejmom v Milanu 12—27. apTl-lat je združena razstava mlecn'h rzdelkov Lani se je Jugos'avija ni udeležila, letos pa vabi na udeležbo naš generalni konzul v Milanu. —g Cene železu v Nemčiji neizpreme- njene. Cene surovemu železu ostanejo po sklepu zveze industrijalcev za sedaj neiz-premenjene. Tudi cene za poiiabnkate se sedaj ne izpremene. —S Radlopatentl v Angliji. Iznajdljivost na polju industrije radloaparatov je v Angliji izredno velika. Leta 1S9*>. so prijavili samo dva patenta. Leta 1913. so šteli že 93 patentov. Po vojni pa se je iznnfd-ijivost na tem polju izredno povečala. Samo 1. 1924. so vložili 564 novih patentov. —g Tovarna strelnih snovi v Rom in 1*1. V Fogarašu na Sedmograškem so ustavili prvo romunsko tovarno strelnih snovi. —g Grška carinska tarlla. Grška vlada je izdala carinsko tariio, ki pa stopi v veljavo šele koncem marca. Dotlej ve'jajo stare carinske tarife. Stara tarifa je za 25% nižja kot nova. Zato se priporoča uvoz na Orško do navedenega termina. —t Dobave, Derlkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 10. svečana ti. ponudbe glede dobave 370 kg raznih konjskih podkev. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 14. februarja ti. prt ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave 10.000 dekstrina. — Dne 16. ferbruarja ti. pri Intendantur! Vrbarske dl-vizijske oblasti v Banja'uki približno 15.000 kubičnih metrov drv; pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave 8000 m8 tolčenega gramoza; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu slede dobave raznih barv; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave 3000 kilogramov firneža; pri ravnateljstvu drž. Železnic v Subotici glede dobave raznih barv, glede dobave raznega jekla, ter glede dobave 20.000 kg amonJakove m 3000 kg kaustične sode. — Dne 17. svečana ti pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani glede dobave 8000 kg benena: pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznega pisarniškega materljala (papirja, svinčnikov, peres itd.). — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Težkoce lesnega kart eis aa Poljskem. V kartelu poljskih lesnih trgovcev, ki se je osnoval " 'cem novembra -L t v Varšavi, so izbruh ili spori. Lesn| trgovci Iz Galicije Izstopilo Iz kartela, ker to devna pogob* ne ščiti OaUcQe, To in ono. Prijateljstvo. Prijatelji so nam poleg rodbinskih članov na>Miiji fci najdražji. Brez njih bi nastala vrže! v našem življenju. Ljudje brez prijateljev Žhne razuzdano in osamljeno. Normalni človek čuti potrebo, da pritegne k sct>5 vsaj nekaj oseb, v katerih Ima oporo m mat So za samega sebe. Prijateljstvo nas vod! iz ozkih osebnih fn rodbinskih meja na široko polje družabnega življenja. Ce bi ostal človek samo v krogu rodbine bi ne poznal socialnega čuta, bi ne bil aktivni član človeške družbe z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki mu jih nalaga družba odnos-sno država. Spomnimo se svojih prijateljev iz detmstva. Kako smo se vesfliH, če smo našli sorodno dušo. ki je Živela in čutila z rami! Dcci je potrebna družba sovrstnikov, da se morejo razviti iz nje družabna bitja. Cesto se ohrani prijateljstvo iz šole vse življenje. Prijateljstvo med osefcs'ni raznega spola je mogoče samo v izjcmn'h slučajih. Vprašanje je seveda, kako dolgo ostanejo stiki med moškim m žesisko samo prijateljski. V takih slučajih se pojavi večinoma spolna privlačnost in ljubezen, četudi ostane ta sprememba obema nekaj časa prikrita. Prijateljstvo med moškim ki žensko je vedno podobno Igri z ognjem. To vidimo v življenju Cesto pri zakoncih. Nekateri možje slepo zaupajo ženam In jim sami prigovarjajo naj si poiščejo prijatelje v moški družbi. Taki možje navadno kmalu obžalujejo svoje nasvete. Prijateljstvo je vedno izbirč:jo, podvrženo posebmm zakonom. Navadno velja tudi za ljudi pravilo, da se ekstremi privlačujejo. Težko bi našli dva prijatelja, ki sta si po značaju in duševnih lastnostih sorodna Nasprotno pa vidimo v žrvljenju vse polno slučajev, da se srečata in spri jaz iti t n dva, ki nimata po narav! nič skupnega. To je naravni zakon, ki zahteva, ca se značaji medsebojno izpopolnjujejo. Kdor češče menja svoje prijatelje je tudi sicer v žfvHe-nju nestanoviten, nezanesljiv in vrtog'av. Z druge strani pa nima smisla občevali z znanci, ki so bili nekoč naši prijatelji, pa so se nam pozneje odtujili. Dobri prijatelji so človeku potrebni vse življenje. Tudi najkle-alnejša zakonca ne moreta živeti brez prijateljev. Cim starejši je človek, tem težje se navadi na nove ljudi tem težje sklene nova prijateljstva. In Če se čuti na stara leta osamljenega mu je vedno žai, da ni iskal prijateljev v mladosti. Pravega prijateljstva pa ni med ženskami, ki se zbirajo po kavarnah fn drugih javrrih lokalih, da klepetajo cele ure o znankah in znancih, da jih opravljajo in fantazirajo o vsem mogočem In nemogočem. Taki sestanki razdirajo prijateljske vezi. Isto velja za moške, ki posedajo po gosttmah in govore o ženski lepoti. Možu tn ženi je potrebno občevanje Izven doma, kjer najdeta spremembo, kjer primerjata lastilo usodo na drugih ljudeh. Take prijateljske vezi so za življenje velikega pomena. Človek se uči spoznavati druge, ceniti njihovo dobre lastnosti, posnemati jih v nap.edltu in uspehih. Zlasti ženskam bi priporočal taka prijateljstva, ker se jim lahko pripeti, da 0i vsakdanje delo v kuhinji m za šivanjem popolnoma odtuji življenju izven domaČega ognjišča. Ženske, ki se preveč zapirajo do* ma In ne hodijo v družbo, postanejo kmalu nervozne, sitne, malenkostne. Zanesljiva opora prijateljstva so sku»p-ni interesi in skupno delo. Dokler ni bilo velikih mest. so ljudje od mladih nog životarili In občevali samo z najbližnjimi sosedi. Ti so jim bili tudi edini prijatelji- Zdaj se sosedje v večjih mestih cesto niti ne poznajo rn se včasih po cela leta ne srečajo. Zato pa zbližuje ljudi poklic, še bolj pa favno delovanje v društvih In stanovskih organizacijah, žal Ima tudi ta način družabnega življenja svojo slabo stran. Mesto iskrenega prijateljstva se razvija kratko, površno znanje, ki nima za človeka nobenega praktičnega pomena Tako nastajajo tudi klike, ki sovražijo in prezirajo vse, kdor si nI znal priboriti dostopa v njihovo družbo. V takih družbah velja načelo, da je vreden zaupa« nja samo »naš človek«, vsem drugim je treba pokazati vrata ne glede na to, da je med onimi drugimi več poštenih ta značaj-nih mož, nego v dotlčni kliki, tn koliko članov takih klik pozabi na lastne rodbine, ki jih začne zanemarjati, ker so preveč zaposleni po klubih! Tu je zopet na mestu prijateljstvo, ki ne pozna, če Je iskreno, nobenih društvenih pravil. Smrt mučenika znanosti Svoječasno smo poročali o glasövitem francoskem zdravniku, profesorju J. Bergo-me Iz Bordeaux a, ki je znanosti žrtvoval svoje življenje. Profesor Bergonle, ki je zdravil svoje paoijente z x žarki. Je pri tem obravnavanju obolel za rakom. Izgubil je vsled strahovite bolezni ud za udom, njegovo telo je glnevalo, toda njegov duh nI klonil in z nenavadnim samo zatajevan jem je gledal na svoj lastni razpad. Sedaj je profesor Bergovnie. ta muce* nlk znanosti po doigi in rnukepolni bolezni rešen svojih muk. V bolnici, kjer Je deloval pred desitimi leti so mu izkazali poslednjo najvišjo čast. Po nalogu francoske vlade je prispel v Bordeaux maršal Petani m je mrtveca odlikoval s velikim križem častne legije. Bil je to poslednji žarek, M Je posvetil v temo tega mukepotnega življenja, se je kakor nobeno drugo, posvetilo trpečemu sočloveštvu in se zanj žrtvovalo. KirurgiČna terapija karzinome Is Sarkome je sedaj v vseh bolnicah sveta izpopolnjena z obsevanjem x Žarkov m radija, ki oba vsebujeta za zdravnika sprva neznane nevarnosti, sta glavna čtaiteHa, ki prihajata pri tem obravnavanju v poftev. Bergonle je bil eden izmed prvih zdravnikov v Franciji, ki se Je za ozdravljenje ia rešitev svojih pacUeatov poslaseval te metode. Posledice also Isostale: obolel Je na takozvanf radiotei uns bi izgubil dva prsta. Bolezen se Je razSrfia m Bergonle Je oboki za rakom, čigar Žrtev je posula njegova roka. NavzKc dobro uspeli amputaciji roke, ki sc je tudi lepo zacelila, kai bolezni nI bila uničena. Strup raka je prešel v kri, tek> Je pričelo veneti in kmaia je bilo jasno, da je ta mučenrk znanosti nerešljivo izgubljen. Z nenavadnim samozat^jev2«njem je Bergonte prenašal svojo strahovito usodo rn kluboval je vsaki narkozi. Bergonie ;e bil kmalu po izbruhu svetovne vojne imenovan za direktorja elek-troradiiskega zavoda IS. okrožja tn bil je šef-zdravnik bolnice Grand Lebrun v Bor* deauxu. V .Martilacu je zgradil v tamošn.uh vinskih goricah rnaio bolnico za svoje pohabljence. Sam je iznašel instrument, ki je znatno olajša* odstranitev izstrelkov iz te- lesa in si s tem priboril že takrat svetovno slavo. Pred Berscniejem so bili £e Izvršeni brezuspešni poskusi odstranitve izstrelkov iz telesa s pomočjo magneta. Prof. Berso- nie je ponovu te poskuse, spojil je pri operaciji istočasno elektriko in magnet in v kratkih presledkih se mu je posrečilo vse tuje delce polagoma odstraniti rz telesa. Od njega izumljeno in t nenavadnim uspehom vporabljcno kirurgično orodje je elek-trovibrator. Zanimivo je. da je proi. Bergo-nie s pomočjo tega inštrumenta leta 1917. ko je potoval v kalijo, sedanjemu minstr-skemu predsedniku in takratnemu korpora-lu Beniiu MussoHniju izvadil drobec granate. Zadnje dve ieti je posvetil Bergonle boju prot! raku, čigar Žrtev je sam postal. Ustanovil ie več zavodov, tako v Borde* auxu. Lyonu. MarseiÜu, Strassburgu ia Toatonu, k i služijo človeštvu v spaa pred sirafcovko šibo božjo — rakom. JC£'.»G-CL> GIBČNOSTI. Siiks kale znrrr.ni: * omeri^k > pletetko Josephlno Carter Witddel. ki je dosegla v gibčnosti in elasticiteti udov rekerd. Tak spori si lahko dovrrj lijo menda samo Američanke, ki imajo dovolj čase in denarja, da \'se življenje prete* gujejo svoje ude. S^f.*.,., ^ tiUSLnANiSTyO V PEKINGU. Po zadnjih vesteh se snuje rusko* joponskoskitajska fronta proti Evropi in Ameriki. Vsaj moskovski politiki se trudijo dokazati zapadnim državam, da imajo močno zastombo med Japonci in Kitajci. Slika nam kaže sovjetsko poslaništvo v Pekingu, ki je središče boljeiviške propagande na Daljnem Vzhodu* Drama v sobi št. 13. V soboto zvečer sta se ustavila v ne« kern hotelu v Brnu mladenič in 201etno dekle. Mladenič je naved?l v iglasnici ime Matej Svarc. obrtnik iz Hustopeče in Bety Doksa'ova. služkinia iz Brna. Zahtevala sta sobo. Dobila sta sobo ät. 13. V nedeljo zju# traj sta poklicala nata'-arja in naročila za« jntrek. Oh 10. dopoldne sta zopet pozvonila in zahtevala dve steklenici slivovke. Svarc je izjavil sobarici, da mu je slabo, da hoče spati in na i ga ne motijo. Nihče se ni zmenil za mladi par in šele opoldne, ko je prišel vratar na nočno službo, mu je so» barira rekla, naj pogleda v soho št. 13, ker se ji zdi. da tam ni vse v redu. Vratar je ta^oj potrkal, a se mu ni nihče odzvaL Ko tudi na ponovno klican ie ni bilo odgovora, ie süoma odprl vrata in obstal na pragn. NttdH se mu je strašen prizor. Na postelji Sta 1Ä*ala 5va»-c in D^kselova mrtva. Svarc je držal v roki brovmng. na tl^h so ležali triie prazni naboii. FWo je očiv?dno, da je švarc v spanju rstreül svoio ljubico, na kar si je ram pobral kroglo v glavo. Prva krogla mu ie rtrodrln prša. druga pa desno sence. Policija je n**'a na mM odnrto pismo, v katerem se mladi zalluMlenl parček po* sVvlta od tega sveta. Od življenja sta se ločila prostovoljno m prosila, naj ju uo'-op» ljejo v skupni gr*>K Svarc je pripisal ie značilni stavek: »Naj peče vest za najino smrt vse one. ki so me snravili ob vse p-*** moženje.« Iz tega je rarvidno, da je bil parček v hudi gmo*ni sliski. — Policijski zdravnik ie ugotovil, da je nastopila smrt opoldne. Odredil je, naj trupli preneljejo v mrtvašnico, kjer se izvrši obdukcija. Kako Amerikanci kupujejo evropske kino-igralce. Pred najbolj razkošnim berlinskim hotelom »Adlon« se te dni razkladali dvajset kovčekov. Na kovčekih so še tičale rdeče znamke parobroda »Aquirania«. Hotelsko osobje je tekalo po vestibulu: Dospel Je velik in slaven gost San Rachmann is Newyorka. Sam Rachmann Je največji, najbolj Izviren impresaiij vseh časov. S. Rachman je prebrogll atlantski ocean na> manj 90 krat. S. Rachmann je odkril Evropejcem Chaplkiovo komiko In je odpeljal w Ameriko Polo Negri in režiserja Ernesta Lubitscha. S. Rachmann Je predsednik Evropske filmske in gledališke uikorporacije v Newyorka S. Rachmann sklepa najbolj ort» Kinalne In rajdražje kupčije. Pod 100.000 dolarji ne riskira ničesar. S. Rachmarm zamišlja najbolj smele načrte in jih tudi uresničuje. Medtem, ko preurejajo njegovi tajniki hotelske sobe v pisarne in tipkajo po pisalnih strojih, brzojavijo in telefonirajo na vse strani, odgovarja S. Rachaaaüa aa vprašanja tako-!e: Kaj boste počeli v Evropi? Uresničil bom nove lllmske načrta Družba »Famous Playersc mi je pred lea proti gotovi odškodnini zabranila izvrševati konkurenčne kupčije. Ta odkup je bil seveda precej drag. (12 milj. dolarjev). Sedaj je potekla prepoved. Veselja do kupčij si ne dam več zabraniti niti za 2 milijona dolarjev. Ali pojdete na Dunaj? Sevef Nameravam sestaviti film »Lepe Dunajčanke*. Film posnamemo v Ameriki se to pomlad. Za ta film iščem veliko število lepih žen. V vsaki tipkarici. v vsaki prodajalki lahko tiči nova Polla Negri. OIo-ria Swanson ali Mary Pickford. Treba Je samo izvohati talente, za kar imam veliko izvežbanost. Aii ste že koga angažirali v Amerike? Da, najlepšo filmsko divo Berlina, očarljivo Madžarsko Lijo de Futti. Z visoko plačo? Dvatisoč dolarjev na teden (140iM dinarjev!) Ali ostanete dalje časa v Evropi? ^ Sedaj potujem v Pariz, kjer se šesta* nem s Joe Sclicnkom, z možem lepe Norme Talmadge, da skupaj izvedeva svoje načrte po Evropi. Darujmo za sokolski Tabori Glavni urednik; RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR &APVS k •SLOVENSKI NAROD« dne 23. fairoarfa IMS. št^v. 22 Tarzanov sin 9€ Ko sta Baynes in Hanson jahala proti tabo-rlSčn Škandinavca, Je Anglež trdovratno molčal. Nasprotno pa sc je Hanson neprestano trudil, da bi pričel razgovor, ki naj bi bil usmerjen baš na to, kar je Hanson nameraval. Jahal je tesno za Angležem in se porogljivo smehljal slabemu razpoloženju Morisona Baynesa, »To postopanje z Vami je bilo vendarle nekoliko predrzno,« je rekel in pri tem z glavo namignil proti Bungalovu in nadaljeval. »Ta farmar je na to svoje dekle jako ponosen in ne trpi, da bi jo kdo vzel, — bog ve, kaj je za tem. Mogoče, da hoče to devico hraniti za sebe, ko se njegova žena postara. Kakor se je meni dozdevalo, Vas je dekle moralo imeti zelo rado. S tem početjem ji. mislim, ni storil posebne usluge. Enkrat se končno vendarle mora poročiti in gotovo si ne bi mogla Izbrati boljšega in lepšega, kakor ste Vi.« Baynes si je od početka odločno prepovedal vsako umesavanje v njegove zasebne stvari, zlasti Še od strani takih surovih in navadnih ljudi, kakor je bil Hanson. Toda zadnje Hansonove besede so ga tako omehčale, da ie takoj v njem pričel videti Človeka, ki si ustvarja jasno in bistro sodbo. »To Je prokleti rokomavhar,« je jezno odgovarjal Morison Baynes, »ž njim bom že Se obračunal. On je sicer v Centralni Afriki velik gospod, toda jaz sem v Londonu še večji in ko se vrnem domov* bo to občutil na svoji lastni koži.« »Da sem jaz v Vaši koži,« je rekel Hanson, »noben moški bi mi ne zabranil, da bi ne vzel de- kleta In a ko Vit» * torbi proti njemu morem kaj pomagati, storim to prav zelo rad, le z zaupanjem se obrnite do mene« »To je zelo prijazno od Vas, Hanson,« le rekel gospod Morison Baynes, ki je medtem vedno bolj in b^lj oživljal. »Ali, kaj more človek v tej prokleti pokrajini pričeti?« *Jaz bi Vam svetoval, kaj je storiti,« je odgovoril Hanson. »Jaz bi dekle kratkomalo vzel seboj in naj bo to Bwani prav ali ne in dekle, ako Vas ima rada, bo brez vsega šla z VamL« »To ni mogoče izvesti,« je rekel gospod Morison Baynes. »On je gospodar cele te pokrajine in brez dvoma je, da bi nas ujel.« »Ne, ne ujel bi nas, vsaj ne, ako bi jaz celo stvar organiziral,« je rekel Hanson. »Jaz sem v teh krajih trgoval in hodil na leve desetletja in vso pokrajino poznam prav tako dobro, kakor on, ako ne boljše. Ako hočete to dekle odvesti, jaz Vam pomagam in jamčim Vam, da pridete na obal, ne da bi Vas zajel. Celoten načrt Vam razložim. Napišite na njo pismo in moj vodnik ga ji izroči, zato poskrbim jaz. Zaprosite jo. naj se pride od Vas poslovit, to bo ona, kakor jo poznam, prav gotovo storila. Medtem pa se z našim taboriščem pomaknemo nekoliko bolj proti severu, da tako izbrišemo sled in sum. Vi se na to ž njo lahko dogovorite, da se pripravi na beg. Povejte ji, da je potrebno, da se z menoj snide na gotovem kraju. Tako bo bolje, zakaj jaz poznam kraje in preje pridemo na varno, kakor pa če hodite Vi sami z njo. Vi bi še lahko zašli in s tem bi bilo vse pokvarjeno. Začasno prevzamete povelje nad mojimi nosači in greste ž njimi proti severu, jaz Vas z dekletom pozneje dohitim, o tem bodite brez skrbi.« »Kaj tedai, ako bi ona nc hotela iti,« je opozoril gospod Baynes. »Za ta slučaj dogovorite ž njo Se en sestanek,« je omenil Hanson,« ia namesto Vas grem jaz tja in jo pripeljem, če bo bolela, ali ne. Zdi se mi. da lega ne bom pozneje obžaloval, zlasti ako oomi-slim, da bo prisiljena z Vami Živeti cela dva meseca, predno pridemo do obali.« Morison Baynes je bil radi tega ciničnega predloga ozlovoljen in je skušal ugovarjati, toda izgovoril ni niti besede, ker se je istočasno zavedal, da je imel sam skoraj podobne načrte in misli. V ustih tega surovega in predrznega pustolovca je ta predlog zvenel smelo in razžaljivo. Toda vkljub vsemu je bil prepričan, da bo s pomočjo Hansona in njegovega poznanja afriških pokrajin svoj uspeh veliko preje dosegel, kakor pa ako bi ga skuša! izvesti sam in zato je predlogu molče pritrdil. Zadnji del poti k severnemu Hansonovemu taborišču sta prehodila molče, oba zatopljena v svoje lastne misli. Ko sta tako brezskrbno jahala skozi gozd, je peket konjskih kopit zaslišal tudi neki drugi popotnik v džungli. Korak se je namreč odločit, da se nonovno vrne na ono mesto, kjer je zazrl belo dekle, ki se je s tako urnostjo in ročnostjo vspela po veji na drevo, kar je pričalo o njeni dobri vaji v plezanju. V njenih gibih, tlasi jih v nočni svetlobi ni more! točno opazovati, je spoznal nekaj znanega in nekaj, kar ga je neprestano vabilo k nji. Zaželel si je, da jo vidi pri dnevni luči, da bi mogel razločiti poteze njenega obraza in ugotoviti barvo njenih las, oči in glasu, zazdelo se mu je, da mora biti njegovi izgubljeni eriemi izredno podobna, dasi je moral biti na drugi strani zopet prepričan, da je to nemogoče, ker je bila njegova družica že davno mrtva. Površen pogled, s katerim jo je v nočnem času opazoval, ko se je vspenjala po drevesu navzgor, ga je pre- priča! o tem, da je bilo te dekle približno tako velike postave kakor Meriem, samo da je bila Me-riem boM razvita in bolj dozorela kakor dekletce, ki jo je rešil. Zamišljen se je bližal prostoru, kjer jo je zagledal. Njegovo tenkočutno uho ie zaslišalo hrza-nje bližajočih se konj. S pospešeno naglico iz hitel po drevesih proti prostoru, od koder je mogel oba jezdeca razločno opazovati. V mlajši osebi je tako/ spoznal onega civiliziranega mladega Angleža, ki je dekle držal v svojem naročju takrat, ko jih je napadel Numa. Druge osebe ni poznal, dasi se ma je tudi ta zdela tako znana, da se je sam čudil. Korak je sklenil, da bo mladega Angleža neprestano zasledoval, ker le na ta načn se mu \t zdelo, da more priti na sled dekletu. Dospeli so v Hansonovo taborišče. Tu je gospod Morison Baynes v vsi naglici napisal kratek popis, ki ga je takoj oddal mlademu črncu, ki je takoj nato odhitel proti jugu. Korak se je zadrževal v sosedini taborišča in pozorno opazoval Angleževo vedenje, ne da bi ^a za hip pustil iz oči. Bil je prepričan, ča tu nekje zagleda dekle in ie bil seveda zelo razočaran, ko se to ni zgodilo. Baynes je bil nemiren, razburjen je hodil sem-intja od drevesa k drevesu in se tako utrujal, mesto da bi zbiral za dolgo pot potrebne moči. Hanson pa je legel v mrežo, razpenjajočo se med dvema visokima drevesima, mirno puš'l in z nasmehom opazoval Angležev nemir. Govorila nista skoraj ničesar. Konzulati ▼ Ljub!jasi: češkoslovaška: Breg 8/1. Avstrija: Turjaški trg 4/1T. Italiia: Zrintskcga cesta 3/1. Portugalska: Dunaiska cest« 33. Dr. Ante Politeo ie odprl svolo odvetniške pisarno _v Bat»! MIKI._ ase Franc Szaniner IjHbHtuM, Scfrafcnrrraa alta t, llaiat»r«l»er" čevlje 'n lovoko eovli«* d«»b te le j novo urejen« .rgovin* In delavnici J. Braier L'ubl-*m* 3396 Turjaški trej fBregl i. I stota m se izdelujejo vseh vr«t revi H po meri n vse vrsfe c do!n? r-rl: Jerko Bueič, notar na llvaru v Dalmaciji 2*>3 Perje, koVošjc. račje in gosje, puh. oddaia vsako m no* žino po zmerni ceni —• tvrdka £. Vajda, Cako« tcc 32/r »Gon«, nov preizkusen in edino siguren lek proti kapa« vici (triper) ter rast are* lemu (kroničnemu) tri« perju ter vnetiu mehur* ja Za popolno ozdrav* ijenje treha sest lončkov. Vsak lonček z navodi'om stane 45 ün - Pröizve* )a m po pošti razpošilja tudi na zdravniški pred« pis lekarna Penič, Žanre« prešič. Hrvatska 99/T Več mask »e posodi. — Tržaška ce» sta 11, II. nadstronre, vo._ 25S Trije skoraj novi pletilni stroji št. 8 sc ugodno prodajo. — Naslov pove uprav t »Slov. Naroda«. 14 L Išče sc soba > za pisarno s 1. februar« jem v mestu. — Ponud* be na upravo »Slovan» akeßa Naroda« pod Šifro »Nuj no /254«. Proda go SIT motor 18 k. s. z* surovo« ol>. 1 dfnarm motor s vo t-mttrom, 1 vela 10 m do';', s*ru>n ca ra Jele^o, vn^ln* stroj, btus iSehmiree'sehei-be). v«e 7» po^on. t)sije 2 preši (S^inüVIpre'-se) omare za orodje in razno d-tt^f» orndie. — Cesta n* Roi 29. — Ku cl vbi-rni. \ Makulaturni pr-pir I d Din 6*— sa prodala v upravi ,.S!ovenskega Naroda*'. i Pozio Vabijo se vsi upniki tvrdke Viktor Capellari v Cako ven, da v lastnem interesu pri:avijo .Jugoslovenskom d ruš vit za zaštitu vjerovnika ti Zagrebu, Zinjski Ug 15" s\o;e terjatve na dalje do 1. februarja 1925. 2Ss 250 DprsM Hcrrard Ulici lpt1 huuc ja oc^cnossifua „Tut- lafc*' m HamriliB, pošta Studenec-Ig pri Ljubljani, objavlja žalostno vest, da je njen ljubljeni gospodar, gospod hal irof veleposestnik na Turjaka, major v p. K t d. * soboto, dne 24. januarja 1925 ob tričetrt na sedem zvečer na svojem gradu na Turjaku umrl. Pokojnikovo truplo položimo v torek, dne 27. t. m. ob 10. dopoldne v rodbinsko grobnico na turjaškem pokopališču k večnemu počitku. Namrltl), doc 35. januarja 1925, Marija grofica Auersperq, rojena al. Adamovlch do Čepfa, |avlTa v tastnrm fn v Imenu svojih otrok Hern rda, Aoto-ifje, Karolinev Cngellicrta, Fr»anc», Merijo Teraslja, Karla Adolf a in vseh sorodnikov pretužno vest o snuti svoje^s fokrenoljubijeucga, nepozabnega soproga, osiruma oč«.ta, visokoioduc^a gospoda Hsrvarda grofa Ausrsperga graščaka na Turjaka, majorja v p. i. t d. ki je v soboto, dne 24. t m. ob trtčctrt na sedem zvečer no d^Igf, mukepMnl, s KfSEansko vda-nf>!jo m potrpežljivostjo prenä^ani bolczi.i, okrepljen s sv. zakramenti za umirajoče, v 50. !ctu svoje starosti, blago v Gospodu zaspal. Truplo rajntkovo se bo v torek, dne 27. t. m. ob 10. dopoldne v grajski fn župni cerkvi na Turjaku slovesno blagoslovilo, nato pa se preneslo k večnemu počnku v rodbinsko grobn co. Sv. rna"e zaduSnice se bodo darovale v »,-<■;do. dne 28. t m. v gisjski m župni cerkvi na Turjaku, kakor tudi v vseh pationatskih cerkvah. Na Turjaka, dne 24. jantarja 1925. V-, :>*r^ Lastnina ia tisk »Narodne tiskarne««. 8111 4828 27