Leto LXVIH Poštnina plačana » gotovini Naročnina d«mčdo 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarje« nI. 6/111 V Ljubljani, v petek, dne 12. aprila 1940. Stev. 83 a Cena 2 din VENEC lelefoni oredništva ta n prave: 40-01, <042, 40-03, 40-04, 40-0S — Izhaja vaalc dan tjotraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cekevnl račan Ljubljana številk« 10.650 in 10.549 «• inserate. Uprava: Kopita rievs nlica številka 6. Bitke na morju še trajajo Churchill in Reynaud opisujeta razvoj in uspehe pomorskih bojev Do snoči potopljenih 6 nemških vojnih in 12 tovornih ladij ter 4 angleški rušile' Angleži so zasedli Faeroe otoke Rim, 11. aprila, b. Po poročilih italijanskega dopisnika iz Amsterdama in po informacijah raznih drugih strani sodeluje v veliki pomorski in zračni bitki, ki se od včeraj bije ob norveški obali 150 angleških in francoskih vojnih ladij in 600 letal na petih matičnih ladjah za letala. Na nemški strani je stopilo v boj 100 vojnih ladij in 1000 letal. Boji, ki trajajo že 40 ur, se razvijajo n& več kot 100 raznih točkah. S tem je bitka dobila poseben značaj in se pri tem opaža nov način pomorsko-zračne strategije, katero prvič opazujemo v pomorski vojni zgodovini, da se namreč bitke vrše na več kot 100 točkah. Proti premoči angleške in francoske mornarice je Nemčija šla v borbo z vsemi morskimi edini-cami, pri čemer je številčno slabost nadomestila s podmornicami in letali. Nemci so ob tej priki poslali v boj eskadre velikih letal, katere s popolnim tovorom bomb razvijajo brzino 560 km na uro. Nekatera od teh letal nosijo samo po dve bombi, od katerih pa je vsaka težka 500 kilogramov. Računajo, da so do sedaj r tej bitki tako zavezniki kakor tudi Nemci imeli težke izgube. Računa se, da jc 20 vojnih ladij, od teh 10 križark, potopljenih oziroma onesposobljenih za boj. Goeteborg, 11 aprila, b Pomorska bitka, ki se je včeraj popoldne začela v Skageraku in Kategatu, traja z vso silo naprej. Po poročilih prebivalcev švedske obale, ki so čuli močne detonacije granat in torpedov, sklepajo, da so boji zelo ogorčeni. Skupina 28 nemških ladij, od katerih je bilo 11 ladij za transport čet in materiala, 12 pa vojnih spremljevalnih ladij, je bila napadena od angleških pomorskih in zračnih sil. Borba se je začela ob treh popoldne. Najprej so stopile v borbo angleške podmornice in nemške vojne ladje, ki so spremljale transport. Pozneje so stopila v boj tudi angleška letala in vojne ladje. Prebivalci otoka Hipplena izjavljajo, da sn s« štiri velike transportne ladje po silnih eksplozijah potopile. Prebivalci so videli več sto ljudi, kako plavajo po morju, vendar si ribiči niso upali začeti z reševanjem. Ko je topniški ogenj ponehal, je majhna ribiška barka krenila z otoka Roos in se je kmalu vrnila z večjim številom mrtvih in ranjenih nemških vojakov. Tej barki so sledile še druge pri reševalni akciji. Prva doba borb v Skageraku in Kategatu se je končala ob 10 zvečer. Ob 11 se je borba zopet pričela in se je grmenje topov slišalo do pol polnoči. London, 11. aprila, b. Britanski radio javlja, da je bilo v bitki v Severnem morju in pri Skageraku potopljenih 15 nemških ladij. London, 11. aprila, b. S službenega mesta de-mantirajo vse novice, da so Angleži zavzeli Bergen in Trondhajm. Ravno tako po službenih poročilih ni nič znanega o ultimatu za predajo Osla. Pomorska bitka traja na vsej širini južne in zapadne Norveške in ni prenehala že 24 ur. V tako veliki borbi se ne moro pričakovati, da ho končana v par urah. Protiofcnziva angleških sil gre po določenem načrtu in tedaj, ko bo bitka končana, bodo izdana obvestila. V sc podatke o potopitvi nemških in angleških ladij in sestrelitvi letal je treba sprejeti z največjo rezervo. Vse to bo sporočeno ob svojem času, ker pri tako veliki borbi je treba počakati na končne rezultate. Nemško uradno poročilo o bojih Berlin, 11. aprila. AA. DNB. Na zahodnem jišču ni prišlo do nobenih posebnih dogodkov. Navzlic slabemu vremenu so nemške letalske sile nadaljevale z ogledniškinii poleti nad Srednjo in Severno Francijo pa čeprav je sovražnik dajal ti sovražniku. Samo nad zahodno obalo Norveške odpor. Opoldne 10. aprila so se izkrcale nemške Čete na Bornsholmu brez incidenta. Sicer pa je na Danskem dan pri nemških enotah potekel mirno. Na Norveškem so nemške čete na odsekih, katere so zavzele, po načrtu in po programu napredovale. Dopoldne je padel Elverum, 25 km vzhodno od Hamara. V Oslu vlada mir. Vse utrdbe okrog Osla So Nemci zavzeli in jih uredili za obrambo pred napadom, kakor se je to zgodilo tudi z drugimi norveškimi obrežnimi utrdbami. Norveško poveljstvo v Oslu je izjavilo, da je pripravljeno sodelovati v obrambi mesta proti napadom britanskih in francoskih letal. V Narviku so angleške pomorske sile poskušale vdreti v luko. Nemške sile so nudile močan odpor in so pri tej priliki uničile tri sovražne rušilce. Četrtega pa težko poškodovale. Okrepitev nemških sil na Norveškem je bila izvršena po načrtu. V nasprotju z neresničnimi vestmi pa Nemci še trdno drže Bergen in Trondhjem. Sovražnik sploh ni poskušal napasti teh mest. Nemške letalske sile so izvedle včeraj v povečanem obsegu ogledniške polete nad Severnim morjem. Pri tej priliki se jim je posrečilo zvedeti važne podrobnosti o stanju in gibanju važnih pomorskih sil. Letalske sile, ki bi mogle izrvesti ogledniške polete, pa niso uspele zaradi slabega vremena in se s sovražnikom niso spoprijele razen na dveh krajih. Neki angleški rušilec je poškodovan z bombami težkega kalibra. V Scapa Flowu so britanski lovci napadli večkrat: nemške ogledniške sile. Ti napadi so ostali brez uspeha. En angleški lovee je bil pri Shetland-skih otokih zbit. Dve nemški letali se nista vrnili. Eskadrile nemških lovskih letal so letele nad norveško in dansko zahodno obalo in ju varovale pro- se je ugotovilo, da se je sovražnim letalom osrečilo leteti nad norveškim ozemljem in da so brez uspeha poskušala napasti norveško letališče pri Stavangru, ki je v posesti nemških sil. „Emden" potopljena Stockholm, 11. aprila. A A. Reuter. V Stock-holm so prispela sledeča poročila o podrobnostih potopitve nemške križarke » E m d e n « , ki jo je potopila norveška križarka za polaganje min »Olaf Trigvazon«, ki je že preje potopila nek drugi nemški rušilec. »Emden« je bila po teh vesteh potopljena pri Hortenu pred vhodom v luko Oslo. Omenjena norveška vojna ladja je največja in najmodernejša enota norveške vojne mornarice ter ni bila poškodovana. Stockholm, 11. aprila. AA. Reuter: Nemška tovorna ladja »Antares«, ki se je potopila snoči v Skageraku, je bila toipedirana. Rešilne ladje so pobrale 160 mož, ki so vsi zastraženi. Med njimi se nahaja veliko število konjeniških in letalskih častnikov. Nemške ladje zbežale v švedska pristanišča Stockholm, 11. aprila. AA. Havas: Po vesteh iz Marstranga ob vzhodni švedski obali 6ta tja prispeli dve nemški ladji z nemškimi četami. Zdi 6e, da je ena od teh ladij bila poškodovana, druga se je pa izgubila v švedskih teritorialnih vodah. Mislijo, da straži neka švedska križarka omenjeni nemški ladji. Vojaki, ki so na njej, bodo morali biti internirani. Iz Lisekila poročajo, da je ladja, ki je pošiljala znake SOS pred zapadno švedsko obalo, bila neka nemška ladja, ki je prevažala čete. Zdi 6e, da 60 6e potopili vsi ljudje, ki so se na njej nahajali. Norveška se bori dalje Proglas kralja Haakona in norveške vlade Izjava kralja Haakona Stockholm, 11. aprila. AA. Reuter: V teku današnjega dneva bo norveški kralj Haakon objavil izjavo, v kateri bo naglasi! namen norveške vlade boriti se ramo ob rami z zavez ni k i. Norveška ne bo kapitulirala pred Nemčijo. Predsednik norveškega stortinga Hambro, ki je prispel v Stockholm, bo po stockholmski radio-postaji naglasil odločnost Norveške upreti se do kraja. Izjava ministra Kohta Stockholm, 11. aprila, t. Reuter. Norveški zunanji minister Koht je dal po radiu sledečo izjaivo: »Sedaj smo videli in vemo, da želi ves norveški narod ohraniti svojo svobodo. Nobena grožnja, nobeni napadi v zraku, nobeno obstreljevanje s topovi ne more spremeniti naše trdne volje, da se borimo dalje ramo ob rami z zavezniškimi državmi proti Nemčiji. Z Nemčijo smo v vojni in bomo potem takem storili vse, kar je v naših močeh, da to borbo izvedemo do končne zmage.« Proglas vlade London, 11. aprila. AA. Reuter: Po poročilih iz Elveruma je norveška vlada izdala pi oglas na narod. V njem pravi: Nemška vlada je zahtevala od kralja, da s svojim dekretom potrdi vlado, ki je deležna zaupanja Nemčije in ki jo je postavil voditelj Nemčije. Kralj je to zahtevo odklond, ker bi nje sprejetje izpreme-nilo Norveško v nemškega vazala. Dalje pravi proglas, da bo tudi v bodoče edina zakonita vlada na Norveškem dosedanja vlada, ker uživa zaupanje naroda, vlada, ki ji načeluje Nigards-vold in ki ie celih pet let vodi državo v soglasju s parlamentom. Proglas omenja dalje, da je Nigardsvoldova vlada v trenutku, ko so Nemci začeli korakati na Nor- London, 11. aprila. AA. Reuter: Informirali smo se v pristojnih krogih v Londonu in izvedeli dopoldne ob 9 45. da še ni potrjena vest, da bi bile britanske čete zavzele Bergen in Tronthjcm in se izkrcalc v Narviku. V Stockholm je prispel tudi predsednik norveškega parlamenta Hambro, ki je poročal, da 60 dobile norveške čete nalog, da 6topijo takoj v 6tik z angleškimi oboroženimi silami. Hambro )e nadalje poročal, da je telefonski govoril s člani norveške vlade, ki 6o mu potrdili, da so norveške čete ponoči ustavile prodiranje Nemcev od N a r v i k a dalje proti vzhodu. Norvežani so Nemce z napadom presenetili, tako, da niso mogli oddati niti enega strela. Hambro je nadalje poročal, da so norveški letalci sestrelili 4 nemške bombnike v bitki nad Adelheru-mom. Končno je Hambro sprejel zastopnike tiska ter jim sporočil, da je Norveška odredila mobilizacijo VI divizije na severnem Norveškem, kjer bo sodelovala z angleškimi vojaškimi oddelki. Stockholm, 11. aprila, c. Poveljnik norveških čet na severu Norveške je prejel povelje, da naj svoje oddelke takoj pridruži angleškim oddelkom. Stockholm, 11. aprila, c. Nemške čete, ki so se izkrcale v Hortenu, so bile obkoljene in so se vdale. Pri Bergenu so norveške čete odbile nemške oddelke, ki so hoteli prodirati. Stockholm, 11. aprila. AA. TTB poroča: Po poročilih z Norveškega je bilo snoči mirno na fronti pri Erverumu. Vsi nemški napadi so se izjalovili. Norvežani so pri umiku proti Hamaru zažgali vse mostove. Stockholm, U. aprila. AA. Reuter: Norveški zunanji minister Kocht je snoči dal intervju poročevalcu lista »Dagens Niheter«. Izjavil je med drugim: Borba se je začela. Izgubljeno ozemlje bomo spet zavzeli. Za norveško vlado stoji ves norveški narod. Stockholm, 11. aprila, t. Generalni štab norveške vlade v Elverumu sporoča: V področju Ber-gena je organizirana vojaška obramba. Iz tega razloga so se nemške čete pripravile za borbo. Isti ukrepi so bili storjeni v Troendelagu izza Trond-heima. Boji z zraku veiko, odstopila, da je pa državni zbor soglasno sklenil, da naj vlada še nadalje vodi državo. Proglas poziva ves norveški narod, naj kakor en mož podpre sedanje ustavno državno stanje in pomaga ohraniti svobodo in neodvisnost Norveške. Nemčija je izvršila nasilno dejanje proti Norveški. Nemci so navalili na nas z bombami in z drugim ubi-jalnim orožjem, da uničijo mali narod, ki ni zahteval ničesar drugega, kakor da bi živel v miru. Norveška vlada je prepričana, da ves kulturni svet obsoja to nasilno dejanje. Še bolj je pa prepričana, da je norveški narod odločen vse žrtvovati, da se mu vrneta svoboda in neodvisnost, ki ju je pomandrala tuja sila. Morda se za zdaj slika bodočnost Norveške v mračnih barvah. Vsekakor bodo zavojevalci mogli prizadejati naši državi silno škodo. Toda vlada je kljub vsemu temu prepričana, da bo po vsej tej nesreči naša domovina doživela lepšo bodočnost v znamenju svobode. V tem duhu pozivamo ves narod, naj si ostane v svesti norveških svobodoljubnih tradicij in nadaljuje boj za njihovo ohranitev, zavedajoč se vzvišenih idealov, ki so bili stoletja in stoletja temelj napredka naše domovine. 2ivela svobodna Norveška! Živela domovina! Borbe na Norveškem Stockholm, 11. aprila. Reuter: Dopisnik švedskega brzojavnega urada poroča iz Sharlotenberga ob švedsko-norveški meji, da so norveški oddelki jugozapadno od Elveruma pobili nemški motorizirani oddelek 200 mož. Izve se, da je bilo norv. vojakov manj kot nemških. Borba je trajala pol ure. V borbi je padel tudi poveljnik nemškega oddelka. London, 11. aprila AA. Reuter: Uradno poročajo, da je britansko letalstvo uničilo od nedelje do danes 19 nemških letal raznih tipov. V istem času je Velika Britanija izgubila šest letal. Med uničenimi 19 letali je tudi sedem nemških bombnikov, ki so jih Angleži včeraj sestrelili v Scapa-Flowu. London. 11. aprila, t. (Reuter.) Obalna obramba proti letalom |e sestrelila nemški Dornier. London, 11. aprila. AA. (Havas.) Uradno poročajo, da sta dve angleški lovski letali uničili včeraj nad nekim norveškim letališčem neki nemški bombnik. Dva nemška bombnika sta bila poškodovana. Zaradi eksplozije bombe je nastal požar tudi v skladišču bencina na letališču. Ko so se angleška letala vračala iz borbe, so srečala še četrti nemški bombnik, ki so ga isto tako onesposobila za borbo. London, 11. aprila. AA. Havas: Uradno objavljajo, da je sinoči sovražnik z letali napadel Severno Škotsko. Ob tej priliki sta bila zbita dva bombnika vrste »Heinkel«. Sovražna letala so napadla oboroženi ladijski sprevod pri »Firth-ol-Moreyu«. V teku borbe je bil sestreljen tretji bombnik. Nekoliko pozneje je sovražnik napadel Scapa-Flow. Napad je trajal od 20.51 do 23. Udeležilo 6e ga je veliko število sovražnih letal, ki so prihajala v večjih skupinah in ki so se menjavale pri napadanju.. Letala so metala bombe in streljala s strojnicami. Napad se ni pesrečil. Napravljena ni bila nobena škoda niti na vojnih niti na drugih ladjah. Edina žrtev je bil neki vojak, ki je bil lažje ranjen. Gotovo je, da so angleška lovska letala zbila tri sovražne bombnike. Verjetno pa je, da sta bila zbita še dva druga bombnika, ki sta verjetna padla v morie. Kako so se Nemci izkrcali na Norveškem Uradni podatki o bitki na morju Glej na 3. strani govora Churchilla in Paula Reynauda o dosedanjem izidu velike pomorske bitke ob norveških obalah Nemčija izgubila 6 vojnih in 12 velikih tovornih ladij Anglija izgubila 4 rušilce, Francija brez izgub Stockholm, 11. aprila. AA. TTB poroča: Predsednik norveškega parlamenta je prispel v Stockholm in dal poročevalcem listov izjavo, da mu je norveški parlament naročil, naj deluje zunaj Norveške, kakor dolgo bo to • potrebno. Hambro je dalje popisal dogodke zadnjih dni in povedal med drugim, da je posebni vlak s kraljem in prestolonaslednikom ter ministri in poslanci prispel na vožnji iz Osla v Hamar v Lilestrom v trenutku. ko so nemška letala bombardirala okoliško pristanišče. Od 500 članov norveškega državnega zbora je seji v Hamru prisostvovalo 145. Sedež vlade so prenesli v Elverum, ko se je izvedelo o nemškem namenu, da zavzame takratni sedež vlade, kjer pa ni bilo čet, ampak samo 15 vojakov, ki so padli v boju z nemškim prednjim oddelkom 100 mož, Hambro je izjavi! dalje, da je zlato norveške narodne banke in norveški denar spravljen na varnem kraju. Glede vojaških operacij je Hambro dejal, da se nemškim vojnim ladjam ni posrečilo prodreti do Osla, ampak so se Nemci izkrcali v Mosu in Holenu s 16 oklopnimi avtomobili. Nemške čete so zavzele železniško postajo Skien, odkoder so prodrle v Oslo. Okoli 2000 Nemcev se je izkrcalo s trgovinskimi letali na letališču Fornebu, njihovo število je pa pozneje še bolj poskočilo. V Bergnu so Nemci izkrcali okoli 5000 mož. Prodiranje nemških čet iz Bergena smo ustavili vzhodno od mesta. Dve nemški vojni ladji sta prodrli v fjord Laranger, da bi izkrcali čete in da bi podprle Nemce v Bergenu ter Ber-genski fjord odrezali od norveških čet. Zdi, da se pa to ni posrečilo. Okoli Eleruma se bi jejo srditi boji in kaže, da se Nemci umikajo. Vtisi pri nevtraldh »Jutro« in komunistični študentje I v fvici Včeraj je »Jutro« dopovedovalo svojim bralcem, kako je belgrajsko »Vreme« poročalo o dijaškem mirovnem kongresu v Belgradu ter se čudilo, kako so mogli ljubljanski akademiki nastopiti na univerzi zoper tisti kongres, »ker se zdi le malo verjetno, da bi bilo glavno vladno glasilo simpatično poročalo o tej prireditvi, če bi bila res taka, za kakršno so jo označili ljubljanski akademiki JHZ«. Tako krotko in ponižno je »Jutro« hotelo pokriti in zagrniti v svoj plašč komunistične belgrajske prireditelje, medtem pa veličastno manifestacijo slovenske akademske mladine za kralja, državo in domovino ter zoper komunizem ter zoper framazonstvo označiti kot nekaj ponesrečenega in nepotrebnega. Zgodilo pa se je, da levičarski študentje na ljubljanski univerzi niso bili takih misli kakor »Jutro« ter so izdali včeraj na univerzi letak, ki jasno pove, kaj je bil namen belgrajskega »mirovnega kongresa«. Ljubljanski levičarji so »Jutru« jasno povedali, da se za »mirovnim kongresom v Belgradu« skriva tista klika, ki bi pod krinko boja za kruh in mir rada mladino privedla v tabor oboževalcev Stalinove Sov-jetije. Saj ljubljanske akademski komunisti v svojem letaku, v katerem branijo svoje belgrajske tovariše, jasno naglašajo svojo zahtevo: »Za ua-slonitev na Sovjetsko zvezo, ki je branik miru in neodvisnosti malih narodovi« Tej jiesmi bi lahko dali svoj odgovor finski in poljski in drugi študentje, toda s tem smo hoteli le »Jutru« povedati, da je zadeva dovolj pojasnjena, da tudi »Jutro« sme brez strahu komuniste imenovati komuniste. Kdor namreč v teh časih propagira misel za zvezo s Sovjetsko zvezo, ta je dovolj komunista, da bo ta naskw brez sramu tudi prenesel. Kdor pa takemu komunistu dajo potuho ter ga nežno pestuje, medtem ko napada druge, ki pred komunistom svare, tak je ali šlevast Korenski ali pa sam komunistični priganjaj. — To naj »Jutroc vzame na znanje ter gre vasel Ce pa »Jutro« želi biti za potovko, ki prenaša pošte, naj pa te naše besede ponese še belgrajskemu »Vremenu« in še marsikomu. Senator dr. Pop? Novosadski dnevnik »Dan« z dne 10. t. m. po-iiatiskuje poročilo, ki ga ie ob imenovanju dr. tieorrra Orassla in dr. Poppa za senatorje objavilo glasilo nemških »Obnoviteljev« »Volksruff« v Pan-čevu, ter nato pravi: »Glavno glasilo »Obnovite-Ijev« je tednik »Volksruff«, ki izhaja v Pančevu in čigar dejanski lastnik je g. dr. Jakob Asvender, voditelj »Obnoviteljev« v Jugoslaviji. Ob priliki jiostavitve dr. Grassla in dr. Poppa za nemška senatorja je list posvečal večjo pozornost dejstvu, da so Nemci dobili v senatu namesto enega dva predstavnika. Toda medtem ko osebnosti dr. Grassla posveča zelo malo pozornosti in ga navaja samo toliko, da ne spada med najmlajše, ker je bil rojen že leta 1862 ter je torej nad 80 let star, postavitvi g. dr. Poppa, evangeličanskega škofa, pripisuje posebno važnost. Za dr. Poppa poudarja, da je po očetu iz Nove Pazove. po materi pa iz Bulgesa v Bački. »Volksruff« poudarja, (la je dr. Pop p postal častni član vseučilišča v Vratislavi (Breslau) skupno i. voditeljem sudet<-slcih Nemcev Konradom Henleinom, ln sicer za zasluge za nemški narod. Dr. Popp uživa posebne simpatije jObnovitelja«. Tem ugotovitvam »Volks-ruffa« s svoje strani »Dan« pristavlja to-le pn-pombo: »Neumljivo je, zakaj »Volksruff«: tako ostentativno poudarja poleg dr. Poppa tudi Konrada Henleina, je pa tudi veliko vprašanje, ali bi jugoslovanske senatorje mnogo zanimal »pogled na svetovni nazor« dr Poppa in tistih, v imenu katerih govori.« Revizija socialnega zavarovanja Pod tem naslovom prinaša »Hrvatski Dnevnik« članek, kjer pravi: »Na konferenci 9. t. m. v predsedstvu vlade, ki so jo imeli predsednik dr. Maček, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič minister za socijalno politiko dr. Srdjan Budisavljevič ter minister brez listnice dr. Konstantinovič, so razpravljali o reviziji organizacije socijalnegn zavarovanja, ali bolj natančno povedano o vprašanju Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. V uredbi o prenosu poslov ministrstva socijalne politike na bansko oblast Hrvatske je rečeno, da se bo vprašanje SUZORja rešilo s posebno uredbo. Ta uredba pa do danes še ni izšla. Hrvatski delavci in nameščenci stalno zahtevajo, da se to vprašanje že vendar le enkrat postavi z dnevnega reda. Odločno so zoper vse centralistične tendence ter zahtevajo za Hrvatsko popolnoma samostojnega nosilca socijalnega zavarovanja. Od nehrvatske strani sicer ojiozar-jajo Hrvate, da bi bilo to baje v škodo delavcem in nameščencem s Hrvatskega. Hrvatski delavci in zasebni nameščenci so globoko gi-njeni zaradi te skrbi za njihove interese, vendar pa sodijo, da so sami najbolj poklicani brigati se za svoje zadeve.« Srbska in hrvatska povodenj Zadnjič smo poročali o govoru senatorja SDS g. Vilderja, ki je na shodu svoje stranke v Bjelo-varu govoril o srbski povodnji, ki je nustala 6. januarja 1929, ter o hrvatski, ki je nastala s sporazumom, nakar je izrazil prepričanje, da se bosta poslej obe reki zlili v eno ter mirno tekli. »Trgovinski glasnik«, ki izhaja v Belgradu, je mislil na te besede, ko je zapisal: »Vprašanje ni bilo težko, ker je bilo zrelo. Napačna je bila le pot k rešitvi vprašanja, ker je oškodovala srbske in hrvatske interese, ]>a Hrvatom ni ustvarila nič stalnega. Hrvatska državnopravna tradicija danes obnovljena ostaja. Ostaja vse tisto, kar ni v škodo države in srbskega naroda. Potegnjena meja pa bo mogla težko ostati. Ne gre pa pri vsem tem za reke in potoke, marveč za mir srbskega naroda ter stalnost države Kar pa je v škodo srbskega naroda in države, to nikakor ne more biti v korist Hrvatov in Slovencev,. Ne more biti, pa najsi nam ugledni Hrvat razlaga, da se je dne 6. januarja razlila srbska povodenj nad Jugoslavijo, zdaj pa hrvatska. Kakor pa se je srbska vrnila v svojo strugo, tako se bo tudi hrvatska. To prestopanje bregov in poplavljanje nikdar ni bilo koristno, najmanj pa dandanes. To nikomur ne koristi, najmanj pa državi.« Mi bi mislili, da zaradi primere g senatorja Vilderja sporazum še ni slab in ni slaba drugačna ureditev države, če z dosedanjo ureditvijo nihče ni bil zadovoljen._ Zemunska vremenska nap..ved: Spremenljivo večji del deževne vieme v večji Južni polovici. Zboljšanje v severnovzhodnih krajih. Padec temperature na severu. Zagrebška vremenska napoved: Nestalno. Bern, 11. aprila, t. Reuter. Švicarski časnikarji, ki so snoči poslušali nemška radiopcročila, objavljajo po časopisju, da so bili presenečeni, ker nemške postaje niso dajale nobenih poročil o razvoju pomorskih bitk okrog Norveške, kakor tudi ničesar ne o položaju nemških suhozemskih čet, ki »o se izkrcale na norveškem ozemlju Včeraj popoldne so bile nemške postaje vse polne navdušene pohvale nemške armade, medtem ko so proti večeru utihnile in ponoči sploh niso nič več poročale. Proti jutru pa so iste postaje že priznale, da so nemške čete naletele na odpor norveške vojske, kar so včeraj zanikale, češ, da ni nikjer odpora. Včeraj je prevladovalo veliko navdušenje. Danes pa nemške postaje molčijo o položaju na Norveškem. Tako švicarski časopisi! Nizozemska izpraznjuje mesta ob nemški meji Amsterdam, 11. aprila, t. Reuter: »Telegraaf« poroča iz Berlina, da vlada po mestu veliko razburjenje in da so se včeraj in danes zbirale velike množice pred palačo nemškega kanclerja in pred poslopjem generalne ga štaba na »Unter den Lin-den«. Nemška uradna poročila o bojih na Norveškem so zelo tajinstvena in redkobesedna. Nemško ljudstvo se je začelo zavedati, da se je sedaj pravo vojna šele začela. V palači nemškega kanclerja so bili včeraj in danes nepretrgano posveti med kanclerjem in njegovimi najbližjimi sodelavci. Amsterdam, 11. aprila. AA. Havas: Po skrajni pobitosti in nervozi, v kateri se je nizozemsko javno mnenje spraševalo ali bodo zavezniki učinkovito pomagali Norveški, se je začelo zaupanje ponovno vračati. Javno mnenje in veliki listi izražajo neprikrito zadovoljstvo zaradi napredka francosko-angleške ofenzive ter gredo celo čez dosežene uspehe. Že sedaj smatrajo, da je uspeh nemških operacij dvomljiv in da lahko nastanejo zaradi tega težki pretresi. Javno mnenje odobrava vse ukrepe nizozemske vlade, da se zavaruje do maksimuma odporna moč države. Nizozemska vojska se dejansko nahaja v vojni sestavi. Pariz, 11. aprila. AA. (Havas.) Po poročilih iz Holandije so tam na meji proti Nemčiji izdali zelo pomembne varnostne ukrepe, da bi bili pripravljeni na vsako morebitnost. Poleg tega se nahajajo vse ceste in pristanišča pod strogim nadzorstvom, čim je bila izvršena izpraznitev več mest. Prevladuje vtis, da gredo ukrepi holandske vlade čez okvir varnostnih ukrepov, ki so bili izdani ob prvem alarmu 13. novembra lani. Na nemški strani niso opazili nobenih posebnih sumljivih gibanj, razen nekatera dela za ureditev poti skozi gozd, ki naj bi bile očividno namenjene za vdor moto' riziranih oddelkov. Pariz, 11. aprila, b. Po poročilih iz Haaga so nizozemske oblasti začele evakuirati vsa mesta ob nemški meji. Stališče Belgije Bruselj, 11. aprila. A A. DNB: Belgijska agencija je sporočila ponoči sledeči komunike; Politični krogi v Bruslju so imeli priložnost večkrat zavzeti stališče do predlogov,., kj .so i jih včeraj zavezniki poslali nevtralnim drža-; vam. V teh predlogih je bil tudi poziv,, naj zahtevajo nevtralne države preventivno pomoč Francije in Velike Britanije. Belgijski krogi izjavljajo, da taki predlogi ne morejo zanimati Belgije, ker je belgijska vlada večkrat točno označila svoje stališče, vojujoč.e se države pa so ta poročila vzele na znanje. Poleg tegu razpolaga Belgija z močno vojsko, ki je l>ripravljena in odločena, da do konca brani državno ozemlje, Belgija je svečano izjavila, da hoče ostati nevtralna v sedanjem spopadu. V trenutku, kadar bi Belgija naslovila apel na i katerokoli tujo velesilo, bi s tem opustila dosedanjo politiko in bi se sama vmešala v vojno. bravajo njegovo odkritost, da Je povedal tudi vse angleške izgube. Iz tega sklepajo, da se bitka na morju razvija ugodno za Angleže. Churchillov govor ie napravil dober vMs. Podobna poročila prihajajo tudi Iz Kanade, kjer je bil Churchillov govor prav tako objavljen po radiu. Kaj bo Nemčija storila nadalje, se sprašujejo v Londonu London, 11. aprila, b. Vprašanje, o katerem se sedaj v Londonu največ govori, je vprašanje, kaj bo sedaj Hitler storil nadalje. Odgovor na to vprašanje odvisi od tega, ali je Hitler skandinavsko akcijo zamislil kot samostojno akcijo, ali pa je to začetek splošne nemške ofenzive. Če se je uresničilo to zadnje, pomeni, da je Hitler prišel do prepričanja, da Nemčija ni v stanju vzdržati drugo Nemčija začela v velikem obsegu z zračnimi napadi na Veliko Britanijo, ali da pride do napada na Maginotovi liniji, oziroma da bo Hitler udri v Nizozemsko in Belgijo ali v katero drugo nevtralno državo. Opazke francoskih pomorskih strokovnjakov London, 11, aprila, t. Reuter: Angleški pomorski strokovnjaki že ocenjujejo velikansko pomorsko borbo, ki ee razvija okrog Norveške. V«i podčrta vajo, da se je prvič v zgodovini borbe na morju udeležilo tudi letalstvo v izredno velikem številu. To je novost v sedanji vojni. Novost, ki pa nemški oboroženi sili ni prinesla nobenega dobička, kajti Nemčija mora preveč varčevati z bencinom, da bi se mogla udeleževati bojev z velikim številom letal, ker morajo njena letala leteti na prevelike razdalje od svojih vzletišč, med tem ko so angleška vzletišča čisto blizu norveških obal. Pomorski strokovnjaki trdijo, da bitka še ni končana in da verjetno niti viška ni dosegla. Se tekom današnjega oslitve tujcev v naših grafičnih jM>djetjih je prevladalo splošno mnenje, da danes ni več stvarnih potreb za zaposlitev tujcev, saj imamo že v vseh strokah dovolj domačih moči. Deputacija članov ankete je predložila svoje zahteve osebno predsedniku vlade Cvetkoviču, podpredsedniku vlade dr. V. Mačku in gradbenemu ministru dr. Kreku. Vsi gospodje so pokazali za zahteve tiskarnarjev in grafičnih delavcev polno razumevanje in so obljubili svojo pomoč. Iz Slovenije so se udeležili te ankete M. TIrovatin, predsednik tiskarnarjev v Ljubljani, ki je imel tudi glavni referat na anketi, dalje tajnik Zveze grafičnih delavcev iz Ljubljane Drago Kosem in g. Jože Košiček, podpredsednik tiskarnarjev, ki je imel za to anketo tudi pooblastilo od Zbornice za TOl v Ljubljani. Donava pri Smederevu še narašča V Ameriki Washington, 11. aprila. AA, Havas: Vsi krogi so sprejeli z navdušenjem vesti o angleških uspehih in protinapadih v Skandinaviji. Listi prinašajo te vesti pod ogromnimi naslovi: Druga jutlandska bitka. Angleži se izkrcujejo na Norveškem, itd. Minul je strah, ki se je pojavil včeraj zaradi bliskovitih uspehov nemške invazije. Mnogi strokovnjaki mislijo, da se lahko nemška akcija spremeni v nesrečo. Washington. 11. aprila, t. (Reuter.) Tukaj so ves Churchillov govor objavili po radiu in odo- Belgrad, 11. aprila, m. Ogromne letošnje povodnji v Podonavju še vedno razburjajo prebivalstvo ob narastlih rekah. Veletok Donava od Belgrada dalje proti Romuniji nikakor noče nehati naraščati. Kakor morje so se razlHe ogromne vode v širini, ki dosega na nekaterih mestih pri Smederevu in Dubrovici do 5 km. V Belgradu še ni pričakovati upadanja Save zaradi dežja, ki je zopet pričel danes padati. V Smederevu je Donava danes zopet naraščala. Železniška delavnica je že teden dni pod vodo. Nad 200 delavcev iz te delavnice nestrpno pričakuje upadanje vode, da bi mogli zopet na delo. Kolodvor v Smederevu je tudi ves pod vodo. Vlaki se ustavljajo na odprti progi 3 km pred mestom. Pri Dubrovici se je danes Donava razlila do same cerkve, ki je 3 km oddaljena od donavske obale in poplavila veliko hiš in obsežna polja, posejana s pšenico. V Novem Sadu je Donava danes upadla za 10 do 18 cm, tako da se razlita voda iz predmetja Adamičevo naselje postopoma odteka skozi predrti železniški nasip na progi Novi Sad—Sombor nazaj v rečno strugo. Tudi sesalke jx>magajo črpati vodo iz tega dela predmestja. Pri Zemunu, Belgradu in Pančevu pa Donava vztraja pri svojem največjem vodostaju,, ki znaša 45 cm nad najvišjim zabeleženim vodostajem do letos. Tudi Sava pri Belgradu vstraja pri svojem najvišjem vodostaju 714 cm nad normalo, kar je.':za,- 60 om višje od sedaj sploh zabeleženega vodostaja. Zasadi nastalega deževnega vremena ni pričakovati hitrejšega upadanja rek okoli Belgrada. Računajo, da je zaradi jKivodnji v Vojvodini in Sremu pod vodo okoli 320.000 katastrskih juter zemlje, od tega 80.000 jutrov posejanega polja. Kneginja Olga v Ljubljani Ljubljana, 11. aprila. Kakor poročamo že na drugem mestu, je Nj. kr. Vis. kneginja Olga danes v Ljubljani obiskala več ljubljanskih trgovin, kjer je nakupila razne potrebščine ter se zanimala za razvoj posameznih podjetij. Med drugimi je danes popoldne obiskala tudi trgovino z zlatnino A. Božič v Frančiškanski ulici. Nakupila si je nekaj predmetov, si ogledala trgovino ter se zanimala za uspeh in razvoj trgovine. Priprave za nov občinski zakon Belgrad, 11. aprila, m. Podpredsednik vlade dr. Maček in minister brez portfelja dr. Konstantinovič sta imela popoldne daljšo politično konferenco, na kateri sta razpravljala o spremembah, ki jih bo vlada izvršila v sedaj veljavnem zakonu o občinah. Po dobljenih informacijah sta dva načrta. Prvi se nanaša Napetosti na spodnji Donavi Poročila, da so bili potopljeni vlačilci z žitom in petrolejem čudno poročilo bolgarskega »Utra« o nemških načrtih Bukarešta, 11. aprila, AA. DNB: Iz Turna Ma-gurela poročajo, da se je blizu tega mesta potopil romunski vlačilec s 70 tonami pšenice. Tovor tega vlačilca nI bil namenjen izvozu, ampak domači porabi. Podrobnejše okoliščine te nesreče še niso znane. Uvedena je preiskava. Rim, 11. aprila t. Havas. Italijanski tisk s poudarkom ponatiskuje poročila iz romunskih virov, da je bila neka tovorna ladja z žitom, ki je vozila po Donavi, potopljena. Skoraj istočasno, da sta se potopili dve tovorni ladji za prevoz petroleja. Ladje so bile vse namenjene v Nemčijo. Italijanski tisk sicer odkrito ne obdolžuje Anglije in Francije, da sta zakrivili te nesreče, vendar pa ne prikriva mnenja, da so potopitve v zvezi z delovanjem agentov zapadnih velesil, ki hočejo ovirati nemško plovbo po Donavi. Bukarešta, 11. aprila, t Merodajni romunski vladni krogi odločno zanikajo poročila, izšla v tujem tisku, da so bile številne tovorne ladje na Donavi potopljene. Ta poročila, da so izmišljena. Berlin, 11. aprila, t. Havas. Berlinski dopisnik »Utra« poroča, da so nemški politični krogi popolnoma obveščeni o položaju na jugovzhodu Evrope in da točno vedo, kaj imajo storiti. Nemčija bo sedaj s hitrimi dejanji preprečila, da ne bi zavezniški velesili Anglija in Francija poskniali ovirati plovbo po Donavi. Nemčija bo podvzela vojaške ukrepe na romunski obali donavskega korita, da bo na ta način omogočila svobodno plovbo svojih ladij in vlačilcev po Donavi do Črnega mona in s tem z južnovzhodnirnl državam!. Berlinski dopisnik »Utra« trdi na koncu svojega članka, da se bo nemška vlada obrnila na vse obalne države Donave, naj ji poverijo vojaško nadzorstvo plovbe po te) reki. Bukarešta, 11 aprila, b. Kakor se trdi, je »»pom« ."™™^ ^- nemška vlada stavila romunski vladi vpraašnje, farstev ,e treba iskreno pozdraviti, ker ,e to najbolj- da pojasni svoje zadržanje proti najnovejšemu na področje banovine Hrvatske, drugi pa na druge kraje države. Načrt za banovino Hrvatsko baje določa tajno glasovanje. Trgovinski sporazum z Madžarsko Belgrad, 11. aprila. AA. Trgovinska pogajanja, k; so se vršila od 28. marca v Belgradu med jugoslovansko in madžarsko delegacijo za ureditev trgovinskega prometa med obema državama, so se snoči končala. Trgovinski minister Ivan Andres in predsednik madžarske delegacije Nickel sta v trgovinskem ministrstvu podpisala tri dokumente, in sicer trgovinski aranžman, plačilni dogovor in tujsko-pro-metni aranžman. Vsi ti dogovori nadomeste dogovore z dne 17. decembra 1936, v veljavo pa stopijo 1. aprila t. 1. Pogajanja so se vršila v atmosferi iskrenega sodelovanja. Z njimi so se dosegli rezultati, ki bodo omogočili pomembno razširjenje trgovine med Madžarsko in našo trgovino. Belgrad, 11. aprila. AA. 0 priliki podpisa dopolnilnega protokola k trgovinski pogodbi z Madžarsko je dal zunanji minister dr. Aleksander Cincar -Markovič predstavnikom tiska tole izjavo: Pogajanja, ki so 6e zadnje dni vodila v zunanjem ministrstvu glede ureditve tekočih trgovinskih odnošajev med našo državo in Madžarsko ne predstavljajo spremem-bedo sedanjega pogodbenega 6tanja niti preučeVanja novih osnov medsebojne blagovne izmenjave, temveč danes že običajno prilagoditev trgovinskih odnošajev na potrebe in razmere časa. Zaradi tega novi dopolnilni protokol ne spreminja obstoječega plačilnega sporazuma in veljavnega sistema kontingentov. Vendar pa je predvidena možnost zvišanja obsega dosedanje blagovne izmenjave. Pogosti stiki z Madžarsko za čim boljšo dopolnitev medsebojnih gospo- ua pujlldlll O » Ujo liuvii uun^v J" ..».J--— J-----— mednarodnemu položaju. Tej noti se je pridružila tudi Rusija. Romunska vlada je imela včeraj sejo, o kateri je bilo izdano poročilo, da je odrejena jioostrena cenzura. Italijanski list o zbiranju angleških ladij v Egejskem morju? Rim, 11. apr'la. b. Italijanski listi so z rezervo zabeležili novice, da se britanska mornarica zbira na Egejskem morju in da je francoski general Weygand z letalom prispel iz Pariza v Bey-ruth in da se zato ne izključuje možnost da bi zavezniki poskusili oborožen nastop na Bližnjem vzhodu. Dopisniki italijanskih listov javljajo iz Londona, da se te novice ne potrjujejo in da so brez podlage in proti včerajšnji izjavi lorda Halifasa, ki je naglašal, da so zavezniki vso diplomatsko akcijo usmerili v to, da se v jugovzhodni Evropi in na Bližnjem vzhodu učvrsti politika sodelovanja za ohranitev miru. Balkanska konferenca v Londonu London, 11. aprila, b. Poslaniki balkanskih držav so danes nadaljevali svoje razgovore z lordom Halifaxom. Zdi se, da se bodo ti razgovori zvečer nadaljevali. Poslaniki so včerni Imeli razgovore z ministrom za gospodarsko vojno. njo Madžarsko čimbolj vsestransko in urejenejše razvijajo. Zagrebški odvetnik na cesti ustreljen Zagreb, 11. aprila, b. Včeraj zvečer ob 8.30 je bil v Vinogradski ulici pred svojim stanovanjem ubit znani odvetnik dr. Zdravko Lenac. Nepoznan človek je oddal nanj štiri strele iz revolverja kalibra 9 111111. Odvetnik, ki se je zgrudil na ulici, je bil prenešen v bližnjo bolnišnico, vendar je na poti umrl. Policija išče sedaj krivca, kateremu se je posrečilo pobegniti. Dr Zravko Lenac se je zadnje čase politično aktivno udejstvoval in je pri volitvah leta 1938 kandidiral na Ljotičevi listi v mestu Zagrebu. Drobne novice Sofija. 11. aprila. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Bolgarski generalni konzul v Milanu Dimitrije Tosev je imenovan za poslanika v Budimpešti. Helsinki. 11. aprila. AA. (Havas.) Od danes je Petsamo zopet v finskih rokah. Sovjetske čete so zapustile mesto in okraj Petsamo, Pri tem ni prišlo do ni kakšnih incidentov. Churchill opisuje bitke na morju Pomorske bitke med Anglijo in Nemčijo trajajo že od ponedeljka naprej London, 11. aprila, t. Havas. Za današnjo sejo spodnje zbornice je vladalo največje zanimanje, kakor že dolgo ne. Vsa javnost je namreč pod vtisom poročil iz norveških voda, kjer se bije velika pomorska bitka z nemškimi pomorskimi silami in je prvi lord admiralitete Churchill obljubil, da bo na današnji seji parlamenta sporočil poslancem in javnosti prve uradne podatke o izidu te velikanske borbe. Na stotine in stotine ljudi se je trlo pri vhodu v parlament, ki so ga oblegale tudi stotine fotografov, da ujamejo prvega lorda admiralitete. Sejna dvorana spodnjega doma je bila polno zasedena do zadnje galerije. V diplomatski loži so sedeli poslaniki Argentiniie, Brazilije, Belgije, Francije, Kitajske, Sovjetske Rusije, Španije, Švedske, Estonske, Jugoslavije, Finske, Letonske, Norveške, Bolivije, Ekvadorja, Poljske, Nizozemske in Belgije. Že pred sejo je bilo sporočeno, da bo po govoru Churchilla prevzel besedo tudi Chamberlain. V lordski zbornici bo podal izjavo o dogodkih vojni minister lord Oliver Stanley. Churchillov govor Churchill je v začetku svojega govora prosil, naj mu ne zamerijo, ako se bo v podrobnosti, ki jih bo navedel, vrinila kakšna manjša napaka. Težko je v trenutku, ko dejanje še ni končano, pregledati vse dogodke. Nato je nadaljeval: »Nemški vdor na Dansko in na Norveško je bil dolgo časa in skrbno pripravljen. Vdor so sprožili pretekli teden. V ta namen je Nemčija pripravila veliko število prevoznih parnikov že pred mnogimi meseci. Vpraševali smo se, proti kateri miroljubni državi jih bo uporabila. Belgija, Nizozemska, Danska in Norveška, Švedska, vse te države so bile enako izpostavljene nevarnosti, da postanejo žrtve neizzvanega surovega napada. Vse male sosede Nemčije so bile nervozne in so nervozne še danes, med njimi tudi takšne nevtralne države, ki so vse storile, da bi mogle ustreči Nemčiji. Velika negotovost je vladala, katera med njimi bo pogoltnjena. V prvih ponedeljskih urah šele smo zvedeli, da sta bili Danska in Norveška izbrani od Nemčije v ta namen. Posebno Danska je imela dosti razlogov, da se trese, kajti ona je med vsemi najbližja in najbolj slaba, a tudi zaradi tega, ker je imela z Nemčijo pakt o nenapadanju. Zemljepisna jrasebnost norveškega ozemlja je nudila Nemčiji lej>o priliko za vdor, številni vodni zalivi pa nemškim ladjam lahko možnost za vhod. Tako je norveška obala Nemčiji nudila tudi krasen vodni kanal, po katerem se je izogibala angleški blokadi. Tako je bilo v svetovni vojni, tako je bilo tudi v sedanji. Ni čudno, če se je admiraliteta sporrmila tega dejstva in sklenila, da se bo temu primerno tudi ravnala. »Prevelika vestnost nas je stala prevelike žrtve« Angleška vlada se je dolgo otepala, da bi zakrivila tudi najmanjšo kršitev mednarodne postave. Toda končno je prišla do zaključka, da jo je prevelika vestnost stala prevelike krivične žrtve, pa čeprav nam naša vestnost dela največjo čast. Sklenili smo, da bomo prestregli nemško tovorjenje blaga ob norveški obali. Storili smo vse ukrepe, da ne bi nevtralne države trpele kakšne škode. Celo Nemčijo smo opozorili na minska polja, ki smo jih položili. Nemška vlada je hotela svetovno javnost prepričati, da je njen vdor na Dansko in na Norveško samo posledica našega polaganja min ob norveški obali. Toda mi smo v stanu dokazati, da je Nemčija vse priprave za ta vdor pripravila že najmanj en mesec prej, da je dejansko premikanje svojih čet in ladij za zasedbo Danske in Norveške sprožila prej, kakor smo mi začeli polagati mine. V zadnjem tednu meseca marca je Nemčija v tovornih parnikih, po katerih je dovažala iz Narvika železno rudo pošiljala nazaj vojaštvo, orožje in municijo. kar je bilo vse poskrito pod krovom in je izgledalo, da se vračajo prazne ladje po nove tovore železne rude. S temi oboroženimi silami je imela namen zavzeti nekatera norveška pristanišča, kadar bi prišel čas za to. In res, Nemčija je sprožila svoje oborožene sile za vdor v dve nedolžni mali državici. Mi se bomo borili ramo ob rami z njimi tako dolgo, dokler da ne bo skupna zmaga obnovila svobode vseh narodov. Svarilo nevtralcem Norvežani se trdno branijo. Norveška obramba bo dolgotrajna in bo sovražnika drago stala. Kakšen vzgled je ta država dala drugim državam! Ako bi Norveška svoje nevtralnosti ne bila tako strogo izvajala napram nam, bi ji bili lahko že ' zdavnaj in pravočasno nudili svojo pomoč. Zaveznikov ne zadene nobena krivda, če ne morejo takoj pomagati nevtralnim državam, ako jih pa te države s silo odrivajo od sebe, kadar je še čas, da se jim pravočasno pomaga. To si naj zapomnijo tudi druge številne države v Evropi, ki se trudijo, da bi bile strogo nevtralne in ki so v nemških računih navedene, da pridejo jutri, pojutrišnjem, prihodnji teden ali prihodnji mesec na vrsto. Kaj počne angleška mornarica Sedaj prehajam k tistemu delu svoje izjave, zaradi katerega sem bil naprošen, naj dam nekatera pojasnila. Kaj jx>čne naša vojna mornarica? Poskusil bom odgovoriti na to vprašanje z največjo dobro voljo, toda pričakujem, da zbornica od mene ne bo zahtevala, da dvignem zastor, za katerim se pripravljajo bodoče operacije naše pomorske sile, odnosno za katerim se še razvijajo borbe naše vojne mornarice. Dejstva so naslednja. Pred petimi tedni se je »Home Fleet« (to je domače brodovje, namenjeno za obrambo angleškega otočja samega) vrnila v pristanišča Scapa Flow. Tamkaj je tudi počivalo, včasih pa se je tudi iKlejstvovalo vojnih operacij na Severnem morju. Naše brodovje je bilo izpostavljeno hudim letalskim napadom od strani nemškega letalstva. Toda mi razpolagamo z močnimi protiletalskimi topovi in tudi z drugimi obrambnimi sredstvi. Napravili smo modre ukrepe skupno z našo letalsko silo, tako, da razpolagamo z močnimi letalskimi eskadrami, ki so takoj pri rokah, kadar pride sovražnik. Pri prvem letalskem napadu na Scapa Flow je bila jjoškodovana ena naša križarka in smo potrebovali nekaj tednov, da jo spet jiopravimo. Od takrat pa do trenutka ,ko vam govorim, ni bila zadeta nobena angleška vojna enota v Scapa Flowu in tudi nobena vojaška naprava ni bila poškodovana. Zbili pa smo 16 nemških bombnikov. Izkazalo se je, da so postajali nemški napadi čedalje bolj redki in tudi manj navdušeni, čemur se ne čudim, če pomislim na delovanje naših protiletalskih baterij. Zadnji napad so nemška letala napravila sinoči. Napadlo je Scapa Flow 60 nemških bombnikov, ki so prihajali v zai>orednih valih. Zbili smo 6 nemških letal. Nemci niso dosegli niti najmanjšega uspeha. Pripravljeni smo, da nadaljujemo takšne borbe pri Scapa Flowu, kajti naše brodovje si nič ne želi bolj, kakor da se udobno počuti v tem pristanišču. Neprestani napadi so nas naučili obrambe. Dajejo priliko našim protiletalskim topovom, da se vadijo, kajti brez nemških bombnikov bi tem lopovom ne mogli dati prave tarče, da bi se mogli izvežbati. (Smeh.) Razume se, da smo vedno pripravljeni tudi na izgube, ki so neizbežne. V nedeljo zvečer Naše brodovje v Scapa Flowu je bilo takoj pripravljeno, ko so v nedeljo zvečer potom naših letalskih opazovalcev prišla poročila, da so nemške bojne ladje, križarke in pomožne vojne ladje odplule iz nemških pristanišč in plujejo hitro proti severu. Vrhovni pomorski poveljnik je dal takoj povelje, da naše brodovje odpluje na visoko morje sovražniku nasproti. Neodvisno od tega pa je močan odred našega brodovja že bil na potu v Nar-vik, da tam položi mine. Mine so bile v skladu z načrti položene v ponedeljek zjutraj, nakar so se naše vojne ladje umaknile, da ne bi prišle v udar z norveškimi vojnimi silami. Naše brodovje, ki je polagalo mine, je obstojalo iz 18 rušilcev. Eden med njimi, namreč »G 1 o w w o r ni« je nekoliko zaostal, da bi rešil mornarja, ki je padel v morje. Ko je hitel za ostalim brodovjem, je v ponedeljek zjutraj naenkrat opazil pred seboj najprej enega. jKrtem dva nemška rušilca. Takoj nato je opazil še številne druge nemške vojne ladje. O svojih opazovanjih je takoj obvestil admiraliteto. Poročila je pošiljal vsakih pet minut, toda kar naenkrat so poročila nehala, iz česar smo sklepali, da se je razvila borba in da je bil naš rušilec »Glowworm« v boju z močnejšim nasprotnikom potopljen. Ta čisto sluča jnost n j napad nam je razodel, da se nahaja veliko število .nemških ladij zares na visokem morju in da se pripravljajo dogodki velikega obsega. Od takrat naprej boji na morju takorekoč niso nikdar prenehali med našimi vojnimi ladjami in med obsežnimi silami nasprotnika, ki jih je imel raztresene ob vsej norveški obali. Časopisi so priobčiti večinoma vse, kar se je med tem zgodilo. Jaz bom zato samo v velikih potezah posnel dogodke zadnjih dni. V ponedeljek Kam bo šla Švedska? V Parizu le malo zaupajo švedski nevtralnosti Pariz, 11. aprila, t. (Havas.) Tukaj z veliko pozornostjo gledajo na Švedsko in sledijo razvoju njene zunanje politike. Švedska vlada je jasno iz-jiovedala svojo voljo, da ostane nevtralna, toda istočasno je dodala, da se bo branila, če bi bila napadena. Švedska vlada je odredila tudi številne ukrepe vojaškega značaja. Ker mobilizacije ni odredila, so bila razposlana pismena in osebna vabila rezervistom, naj nemudoma pridejo k svojim vojaškim edinicam. Toda navzlic temu so v Parizu glede zadržanja Švedske nemirni, kajti, ako Nemčija hoče držati svoje postojanke na Norveškem, se mora posluževati švedskega ozemlja, da ohrani stik z njimi, ker po morju so ji zveze nemogoče. Posebno je to veljalo tako dolgo, dokler je Nemčija imela svoje čete v Narviku, ki je po suhem dosegljiv samo čez švedsko ozemlje. V Parizu pravijo, da imajo vzroke za to, da švedski ne zaupajo. Zgoditi se namreč zna, tako trdijo, da bi Nemčija sporazumno s Švedsko kršila nevtralnost švedskega ozemlja, tako da bi imela izgovor, da so njene čete prišle na Švedsko i. dovoljenjem švedske vlade. Švedska ie sedaj, odkar je odrezana od Severnega morja, mnogo bolj izročena na milost in nemilost Nemčiji. V Berlinu zato tudi upajo, da bo švedska vlada rada sprejela vsako zahtevo, ki jo bodo pred njo položili. Tako trdijo v Parizu, toda pri tem ne spregledajo dejstva, da je pribežal v Stockholm gllMIHpi HPJMUH, H« J« [II lU^.ni ' —.........; t -------------~ predsednik norveškega parlamenta, kar naj I polno paro. hi dokazovalo, da je švedska vlada slej ko prej s čustvi pri Norveški, ki pa je v borbi z Nemčijo. V Parizu pa mislijo, da bo zadržanje Švedske v mnogem odvisno tudi od zadržanja Sovje-t i j e, ki bo k spremenjenemu položaju na Skandinavskem morala zavzeti novo stališče. Pridobitve, ki jih je dosegla na Finskem, so več ali manj ničvredne, ako se Nemčija usidra na Norveškem in na Švedskem, kakor tudi v primeru, da prevzame Anglija kontrolo nad norveškimi obalami, ki segajo tja do sovjetske murmanske obale. Tudi v sovjetski zunanji politiki je torej treba pričakovati zanimivih razvojev. Sovjetski strahovi Stockholm, 11. aprila. AA. (Havas.) Po vesteh švedskega tiska so sovjetski vodilni krogi zaskrbljeni zaradi nemške zasedbe Narvika, ker Nemci niso smatrali potrebno obvestiti Sovjete, ki smatrajo severno Norveško za svojo vrhovno področje. Nemški krogi stoje na drugi strani na stališču, da je Sovjetska Rusija dobila dovolj na Finskem in da^ ne more imeti v teh krajih nobenih nadaljnjih teženj Značilno je, da je nemški veleposlanik v Moskvi imel z Molotovom razgovor, ki je trajal štiri ure. Po pisanju >Afton Bladeda« zbirajo So-vjeti številne čete v severni Sovjetiji navzlic izjavi vlade, da bo Sovjetska Rusija ostala nevtralna. Ledenomorska sovjetska mornarica se nahaja pod V |>onedeljek dopoldne je izgledalo, da bomo nemške vojne sile dobili v klešče med naše brodovje pred Narvikom in med brodovje, ki je od-plulo iz Scapa Flow. Toda naj si bo kakor že hoče, nemškemu brodovju se je posrečilo pobegniti. Ko sediš za mizo in delaš račune na zemljevidu, se ti mnogokrat zgodi, da misliš, da je uspeh do-sožen, ako storiš ta in ta ukrep. Toda kadar si z ladjami na vitkem morju, se mnogokrat vsi računi zrušijo. Tako se je tudi tukaj zgodilo. V torek V torek zjutraj je naše brodovje križarilo ob norveški obali pri Bergenu. Neprestano so ga napadali nemški bombniki. Kakor po navadi, so nemške radiopostaje pripovedovale pripovedke, da je bilo toliko in toliko naših bojnih ladij in križark potopljenih ali poškodovanih. Resnica je samo ta, da sta bili samo dve križarki po izstrelkih malo poškodovani, kar pa jih v ničemer ni onesposobilo za borbo. Ena velika bomba je padla na admiralsko ladjo »Rodne.*«, toda nikjer ni napravila niti najmanjše škode, takšni so oklepi te oklopnice. Ranjeni pa so bili 4 častniki in 3 mornarji. Križarka »A u r o r a« je bila napadena s petimi bombami, ki so jih Nemci metali z velikim pogumom, toda niti ena ni zadela. Rušilec »G u r k h o«, ki jo je spremljal, pa je bil hujše zadet in se je potopil poldrugo uro pozneje. Posadka pa je bila rešena vsa. V torek popoldne je naš rušilec »Z u I u« potopil nemško podmornico blizu ()rkneyskih otokov. Med tem časom pa je naša oklopna križarka »R e n o w n« v bližini Narvika opazila nemško bojno ladjo »S c h a r n h o r s t« in eno 10.000 tonsko krlžarko, ki so bile pred Narvikom brez dvoma že 24 ur. Takrat je bilo morje naravnost divje. »Renown« je takoj začel streljati na razdaljo G.000 metrov, nasprotnik je v treh minutah odgovoril, nakar se je spustil v beg. »RenoNvn« je po devetih niinutih opazil, da je bil »Scharnhorst« zadet v sprednje delu krova in da je nehal streljati. Stolp je bil v ognju. Nekoliko pozneje je drugi stolp spet začel streljati. Nemška oklopnica je bežala z velikansko brzino in s-Renovvn« je moral napeti vse sile, da je dosegel 24 vozlov v tako srditem morju. Po nadaljnih dveh minutah je »Renown« opazil, da je bila nasprotna oklopnica spet zadeta, nakar je iScharnhorst« z največjo brzino zbežal. Nemška križarka je na to spustila dim, ki je zakril obe ladji, ki sta pobegnili za tem zagri-njalom. Na žalost moram povedati, da sta v svojem begu tudi uspeli. Streljanje je nehalo, ko sta bili nemški ladji oddaljeni 10.000 m in sta postali nevidni. V noči od torka na sredo V noči od torka na sredo smo dali povelje našim rušilcem, naj napadejo sovražnika in potopijo vse nemške tovorne ladje, na katerih so Nemci prevažali municijo, orožje in vojaštvo na Norveško in od katerih so tudi čete, ki so izkrcali, odvisne za svoje življenje. Slišali smo, da so imeli Nemci v spremstvu teh ladij pri Narviku 6 rušilcev in eno f>odmornico. Poznejša fioročila, ki smo jih sprejeli ponoči, so bile takšne narave, da smo bili prepričani, da je s tako malimi, kot so bile naše (pet rušilcev) napad na Narvik nemogoč. Zato smo v torek zjutraj brzojavili poveljniku flotile rušilcev, da naj dela po svoji lastni uvidevnosti, naj napade, ali pa tudi ne. Toda on je napadel. S petimi rušilci je vdrl v fjord Narvik in napadel nemške rušilce in nemške obalne baterije. Njegova prva jjoročila so se glasila tako, da smo mi bitko izgubili. Dovolil sem, da je to šlo v javnost, ker sem mnenja, da pri takšnih nastopih našega brodovja nima smisla zavezavati ust nikomur. Ko smo se za to vojno odločili, smo v naprej sprejeli tudi možnost, da jih bomo dobili tu pa tam po glavi. Poznejša poročila pa so povedala to, kar je javil v zbornici že Chamberlain. Izgubili smo dva rušilca, »M un te rja« in »Har-d^ja«, dva sta bila malo zadeta. Nemci so izgubili enega, trije so bili hudo zadeti, tako, da so goreli, v pristanišču pa smo potopili šest transportnih ladij, pri izhodu iz pristanišča in iz fjorda pa še prevozno ladjo »Ravensfelde'. Napadi angleških letal Prepričan sem, da je Nemčija hotela iz Narvika napraviti neke vrste Sevastojx>l ali Gibraltar. To, kar imamo še j>red sel>oj, je sedaj mnogo lažje. Včeraj smo nasprotnika napadali ves dan tudi z našimi letali, ki so imela velike uspehe in se jim moram v imenu naših mornarjev zahvaliti za pomoč, ki jo nudijo brodovju. Dve skupini naših bombnikov, vsaka skupina po 12 letal, sta napadli dve nemški križarki v Ijordu Bergen. Nemške križarke so krile nemške čete, ki so bile tamkaj izkrcane. Eno nemško križarko smo zadeli v polno in od tistega trenutka dalje nismo ničesar več o njej ne videli ne čuli. V sredo zvečer je naše brodovje bombnikov odletelo z Orkneyskih otokov in je napadlo še drugo križarko v Bergenskem Ijordu. Nemška križarka je bila zadeta s tremi bombami, ki so bile težke vsaka po 5onoči |>ol>egiiila iz pristanišča, in vse, kur smo tamkaj našli, je bil nemški rušilec, ki so gi z l>ombiimi zadeli. Nemško vojno brodovje je do sedaj utrpelo že zelo hude izgube T tuli norveške pomorske baterije so imele svoje uspehe. Upa, da bo nekoliko jxizneje zvečer lahko dal še nekaj novih informacij parlamentu. Angleži zasedli Faeroe otoke Svoj govor je Churchill zaključil z besedami, (ia Anglija do sedaj še tli zasedla nobenega norveškega pristanišča, da pa je zasedla danske otoke Faeroe in da je glede Islandije |n>dvzela vse potrebno, da ta otok ostane pod nadzorstvom angleške admiralitete. Otoke Faeroe bo Anglija vrnila Danski ix> zmagi. Potem je svoj zaključni del nadaljeval: »Hitler je |>o našem mnenju napravil veliko strategično napako, kc je vojno raztegnil proti severu in skandinavske države prisilil, da so zapustile svojo nevtralnost. V tem je Nemčija do sedaj /e izgubila štiri velike križarke, ki so |>otopljene, nadalje številni rušilci in ]x>dniornice. V križarkah je izgubila potem takem že polovico svojih odiuic, kolikor jih je imela jeseni 1919, Angleške podmornice so jjoslale na dno morja veliko število nemških tovornih ladij. Bitka v Skageraku Vse nemške ladje, ki se nahajajo v Skageraku in v Kategatu, bodo potopljene, in ko bo nastopila nocojšnja noč, bodo jx>topljene, kakor hitro se bo nudila možnost za to. Ne bomo in ne lx>mo dovolili, da bi sovražnik oskrboval svoje armade, ki jih je izkrcal ha Norveškem. l)o sedaj smo potopili že 12 nemških transportnih ladij visoke tonaže. nekaj v Kategatu, nekaj v Skageraku. Nekaj smo jih tudi že ujeli, ko so jKiskušale oskrbovati posadko v Narviku. Položaj nocoj je tukšen, da smem reči, da je nemško vojno brodovje pohabljeno. To nemško, za Nemčijo silno drago plačano f>odjetje pa zna biti le začetek k veliko večjim dogodkom, ki se pripravljajo na suhem. Pripravljeni smo, spoprijeti se z Nemčijo tudi tamkaj, ker smo se odločili, da vsi žrtvujemo svoje življenje, samo da zmagamo, kajti naša zmaga jc vredna vseh žrtev. Izjava Paul Reynauda »V zgodovini se noben vojaški nastop na morju s slabšimi morskimi silami še ni končal drugače kakor s porazom...« Reynaud na naslov nevtralcev Pariz, 10. aprila, t. Iluvas. Danes popoldne se je zbral francoski parlament k redni seji, za katero je vladalo največje zanimanje že z ozirom na Reynaudov včerajšnji govor v senatu, kjer je najKivedal veliko pomorsko bitko v skandinavskih vodah. Reynaud, ki ga je zbornica pozdravila z. velikim ploskanjem, je svoj govor začel s temi besedami: »Že v svojem včerajšnjem govoru sem dejal, da se je začela pomorska bitka za železno rudo, bitka, ki jo je začela Nemčija, da bi si s tem podredila male narode. Za enkrat ima ta bitka ta uspeh, da je Nemčija še vedno odrezana od železne rude. Nemčija potrebuje jekla, da nas more napasti. Te dni nam je dala priložnost, da smo dobili majhen vpogled v deželo, ki je oblegana. Nemčija je najprej skočila nad Dansko. Nato je navalila na Norveško. Prepričana je bila, da nikjer ne bo naletela na odpor. Mislila je, da bo povsod tako, kot je bilo v Avstriji 1. (918. Toda na Norveškem je prav tako, kakor v Belgiji 1.1914 naletela na odpor.« (Revnand je pri tej priložnosti izrekel besede visoke pohvale na naslov norveškega naroda, ki se je odločil, da gre v borbo za svojo svobodo.) »Trenutno se razvija okrog Norveške velika pomorska bitka. Francija bo izročila javnosti vse informacije o izidu te borbe, pa naj bodo poročila za nas dobra ali slaba. Poročila, ki smo jih do sedaj dobili, so redka, ker pri mornarjih vlada zakon, da molčijo, dokler so pri delu. Nadalje ladjam, ki so v borbi, ni mogoče uporabljati radiopostaj. Toda že po poročilih, s katerimi razpolagamo, je mogoče napraviti prvo sodbo o podjetju, ki ga je sprožila Nemčija. V začetku je imela Nemčija taktične uspehe. Toda napravila je velikansko strategično napako, ker se v zgodovini še ni nikoli pripetilo, da bi vojni pohodi s preslabimi pomorskimi silami mogli drugače končati, kakor s popolnim porazom.« Nemški zaletni uspehi so se izkazali kot velika strategiena napaka. Do sedaj je angleška mornarica izgubila 4 rušilce, nemško vojno brodovje 4 križarke, to je eno desetino svojega brodovja. enega rušilra. eno podmornico. 12 velikih transportnih ladij polnih orožja in mtinicije. Torej 20 ladij je na dnu morja, od teh 4 angleške, 12 nemških in nobena francoska. Pariz. 11. aprila, c. Predsednik francoske vlade Reynaud je izjavil danes dopisnici newyorške-ga lista >Newyork Times«, da sedaj vedo vsi ne-vtralci, kako postopa Nemčija. Zedinjene države vodijo tiste, ki so danes nevtralni. Mi sicer ne kličemo Ameriko na pomoč, toda zavedati se morajo vsi, da razpolaga Nemčija z ogromno silo, ki je sijajno opremljena. Zato Nemčije ne sme nikdo podcenjevati. Francija se bo z Anglijo borila do zadnjega diha, kajti ta vojna se more zaključiti samo s popolnim jiorazom ene ali druge strani. „Ne pozabimo na zahodno fronto!" Pariš, 11. aprila, t. Politični vojaški krogi izjavljajo v zvezi z dogodki na severnem delu Evrope, da ne bi bilo prav, ako bi vso pozornost obrnili na ta prostor ter pozabili, da obstoja tudi zahodna fronta na francosko-nemški meji, kjer vsak trenutek lahko začnejo operacije velikega obsega. Francoski generalni štab je menda zadnje dni dobil v roke trdne dokaze za to, da so na nemški strani v razvoju obširne priprave za ofenzivne nastope. Pariz, II. aprila, c. Na zapadni fronti so ojiuzili veliko premikanje nemških čet. Takega jiremikanja še niso opazili od začetka sovražnosti na zapadli Najbrž bo prav kmalu sledil /elo močan nemški nn|>ad na Maginotovo črto. Bruselj, It. aprila, c. Belgijsko vojno poveljstvo je odredilo, da se morajo na svoje mesto v vojašnice vrniti vse tisti, ki so na dopustih. Na Danskem Kjiibenhavn, 11. aprila. AA. DNB: Včeraj sestavljena vlada nacionalnega sodelovanja šteje 6 zastopnikov obeh velikih opozicijskih strank kot ministrov brez portfelja. Vlada se je daiie^ sestala na svojo prvo sejo. Med drugim je sklenila, da lx>do ministrom dodeljeni novi ministri kot posvetovalni organi. Kabinet šteje zdaj 18 člauov. Nore cene Ljubljana, 11. aprila 1910. Lnni novembra je cena pšenice po prejšnjem nižjem stanju narasla na nad 200 dinarjev zu 100 kg (naravno so to eene v žitorodnih pokrajinah naše države). Nato so cene nekoliko popustile in i,o bile še konec decembru pod 200. Ko je cena narasla na 2110, je vsu naša javnost pričakovala, da bomo doživeli ukrepe, ki bodu stabilizirali ceno pšenice in moke ter s tem važnih proizvodov za našo prehrano. Toda dohiti smo samo papirnato reorganizacijo Priv. izvozno družbe, ki jo dobila pooblastilo za popolno intervencijo na žitnem trgu. Nato smo doživeli tudi osebne izpremembe v vodstvu Priv. izvozno družbo s tem, da jc postal glavni ravnatelj družbe Hrvat k dr. Drugotin Tot. Sedaj pa je zopet nastopil na trgu žitaric nov preokret. Cene pšenici, ki so se prvo tri mesece gibale na višini nekaj čez 200 din za bačko in ba-natsko blago, so začelo v začetku aprila hitro naraščati, posebno močan ilvik pa so doživelo tu teden. Danes beleži novosadska borza zu bačko blago v okolici Novega Sada ie ceno 239—211 in ne kaže, da bi cono popustile. Tržni položaj jo tak, du je dovozov radi povodnji zelo malo in nadalje pravijo, da so letošnji mrazovi ter povodnji zelo škodovale pšenici, tako da bo pridelek znatno manjši kot je bil prejšnja leta. Pri tem pu računajo krogi producentov v Vojvodini, do bo povpraševanje letos prav znatno, zlasti zu inozemstvo. To je strokovno tehuična razlaga zadnjega povišanju cen. Na drugi strani pu so interesi konzumentov v vsej državi. Ti zuhtevajo primernejše ceno pšenice, žitaric, koruzo in moke. Tu so predvsem interesi pasivnih krajev, Slovenije, delavstva in urudništva v mestih, sploh delavstvu, ki mora do-kupovati bruno, tudi kmetijskega. Ti interesi zu-htevajo, du so napravi rod na žitnem trgu in du bodo znosne in v skladu z ostalimi cenami, da ne bomo doživljali toliko pretresljajcv, katerih težo čutimo vsak dan. Nismo pa edini Slovenci interesirani na sorazmernih cennh pšenice. Poglejmo, kaj pravijo Hrvatje: >Juturnji list« z dno 8. t. m. prinaša podatke o anketi Zavoda za proučevunjo kmečkega in nurodnegu gospodarstva, katero je dal ravnatelj tega zavod g. dr. Rudolf Bičanič. Iz teh podatkov posnemamo, da je znašala lunsku potrebu banovine Hrvutske na hrani 2.3.000 vugonov. kur pomeni, du jc 2 milijonu kmetov na Hrvatskem prisiljeno kupovati hrano. Ta potreba prihaja do izraza v živinorejskem področju (posebno v Oor-nji Hrvatski) izvzemši Slavonijo, kjer znašu ta potreba 10.500 vagonov, preostalih 12.000 vagonov odpade na kmetske krajo. Ta količina hrane stane 450 milij. din, pred tedni pa je s t a I u 400 mili j. d i n. Iz toga vidimo, kuko škoduje politika dviganja cen tudi Hrvatom, tako da prihaja politiku vzdrževanju visokih cen v korist samo Vojvodini, Slavoniji in delno severni Srbiji. Tomu nasproti pa stoje interesi pretežnega dola države in pa ogromenga številu konzumentov v mestih, ki si doslej marsikdaj niso mogli izvojevati povišanju minimalnih prejemkov, du tako nadoknadijo znižanje realnih dohodkov. Iz Belgrada poročajo, da bodo v krntkem po-pisanc vso zaloge pšenice in koruze ne samo pri trgovcih in mlinih, kakor so bile popisane lansko loto. umpak tudi pri producentih, kur bi bilo potrebno storiti žo zdavnaj, no pa čakati, da nas razmero prisilijo šele sedaj. Šole potem bo možna taka politika con, ki bo skrbela za zadostno preskrbi domačega trgu po primernih oenuh, ki bodo v interesu i producentu i kouzumenta. Gjtef&dcMtVO Fran Podbregar, načelnik železniškega ravnateljstva v Ljubljani Nova uredba o prevozu potnikov, prtljage in blaga na železnicah Glede na številne primcie nepravilne navedbe blaga v tovornih listih, je dana železnici i novo uredbo pravica, da more tudi po izdaji blaga zahtevati dokaz o pravilnosti navedb v tovornem listu, če sumi o njihovi točnosti. Pošiljatelj in prejemnik sta dolžna zato dovoliti vpogled v poslovne knjige in druge listine. Ta odredba ne bo povzročala občutnih neprilik, ker ne prizadene solidnih transportantov, marveč služi železnici samo za varovanje njenih upravičenih dohodkov. Koristno novost za transportante je prinesla nova uredba tudi glede ugotavljanja teže blaga v kosih. Teža blaga v kosih se bo po novih predpisih ugotavljala brezplačno, če pa pošiljatelj navede težo v tovornem listu, bo pa železnica mogla bodisi opustiti tehtanje, bodisi izvršiti poizkusno tehtanje. Ta način ugotavljanja teže bo znatno pospešil delo pri predaji blaga v kosih in zmanjšal stroške transportantom. Vozninski dodatki, ki se morajo plačati v primeru nepravilne označbe vsebine, teže ali števila kosov v tovornem listu, znižani so istotako znatno v korist transportantov, in sicer od 200, 50 in 10 dinarjev na 100, 60, 30 in 5 dinarjev. Ce pa ni bilo nobene škode in nepravilna označba ni povzročila vplačila manjše voznine, dodatek se vobče ne plača, dočim se po železniško-prometnt uredbi za take primere sedaj plačuje dodatek 15 dinarjev po tovornem listu. V primeru odpovedi naročenih voz, ki pa še niso bili dostavljeni za natovarjanje, se po novi uredbi ne plača vozovna stoinina, marveč le določena tarifska pristojbina, ki bo nižja od vo-zovne stojnine. la novost je uvedena tudi v korist transportantov. Roki za natovarjanje, za odnašanje, kot tudi čas za zadrževanje pošiljke na poti zaradi _ iz-vršenja carinskih, davčnih, finančnih ali policijskih formalnosti, niso več omejeni na 48 ur, marveč se podaljšajo brez kakršnega koli plačila vozovne stojnine ali ležnine za tako dolgo, dokler se ta opravila ne izvrše, seveda v kolikor teh ne zavleče pošiljatelj ali prejemnik. Glede povračila voznine daje nova uredba transportantom znatno olajšavo, ki je v tem, da more železnica iz razloga pravičnosti popolnoma ali delno povrniti plačani presežek voznine, če je pošiljatelj nevede v tovornem listu navedel vsebino in težo tako, da se je zaračunala večja voz-nina nego je bilo po stvarnem stanju potrebno. Po železniško-prometni uredbi rok za izplačilo povzetja ni določen, kar je povzročilo več pritožb s strani transportantov zaradi zavlačevanja izplačila. Da bi se tem opravičenim pritožbam transportantov ugodilo, vsebuje nova uredba določbo, ki železnico obvezuje, da pošiljatelju izplača vplačano povzetje v roku 30 dni. Pomembno olajšavo daje transportantom nova uredba tudi ob prevoznih ovirah, ker se bo po novih določbah prevažala roba po pomožni poti brez plačila večje voznine za pomožno pot. Nasprotno temu določa dosedanja železniško-promet-na uredba, dopolnjena z izvršilno odredbo, da se mora za prevoz pošiljk po pomožni poti plačati voznina za pomožno pot. Nova prevozna sredstva (letalo in avtomobil) so povzročila, tehnično izpopolnjena železniška prevozna sredstva pa omogočila železnici, da je povečala brzine vlakov. Spričo tega je bilo omogočeno z novo uredbo občutno znižati dostavne roke v korist transportantov. Učinek tega znižanja se najbolj vidi pri primeru prevoza tovorne pošiljke na razdaljo 400 km. Po novih določbah znaša dostavni rok za to razdaljo 4 dni, medtem ko po dosedanji železniško-prometni uredbi 6 dni. Glede odgovornosti železnice in predlaganja reklamacij pri popolnem ali delnem izgubljenju ali poškodovanju blaga, kakor tudi pri prekoračenju dostavnega roka prinaša nova uredba istotako znatne reforme. Pojem dragocenosti je v novi uredbi, slično kot v mednarodnih konvencijah o prevozu potnikov in prtljage ter o prevozu blaga, popolnoma izostal, ker je za prtljago, ekspresno blago in blago ne glede na vrednost pošiljke odškodnina za popolno ali delno izgubo ali za poškodbo pošiljke omejena na najvišji znesek, ki znaša za vsak kilogram kosmate teže za prtljago ob dokazani škodi 300 dinarjev, ob nedokazani škodi pa 100 dinarjev, za ekspresno blago in blago pa 500 dinarjev. V dosedanji železniško-prometni uredbi je za dragocenosti določen znesek 100 din za vsak kilogram kot najvišja odškodnina. Odškodninski znesek v primeru prekoračenja dostavnega roka je povišan od 50 par na 1 do 2 dinarja za vsak kilogram kosmate teže in za vsakih začetih 24 ur, upoštevajoč pri tem, če je škoda dokazana ali nedokazana in če je navedeno zavarovanje dostavnega roka. Ta odškodnina se plača po novi uredbi največ za štirinajst dni, po dosedanji železniško-prometni uredbi pa le največ za tri dni prekoračenja. Odgovornost železnice za ročno prtljago, izročeno nosaču, je ravno tako omejena na najvišjo težo 10 kg, kar je skladno s pojmom ročne prtljage, za katero se štejejo samo predmeti, ki se lahko prenašajo in se zato more domnevati, da običajno ročna prtljaga ni težja kot 10 kg. Rok za predlaganje reklamacij v primeru prekoračenja dostavnega roka je podaljšan v korist transportantov od 14 na 30 dni, rok zastaranja zahtevkov za izplačilo povzetij, presežkov od prodaje blaga in zahtevkov zaradi škode, storjene s slabim namenom, pa od enega na tri leta. Nova uredba se bo objavila tudi še v novi Osnovni tarifi jugoslovanskih železnic, ki bo veljala tudi od 1. oktobra tega leta in ki se bo prodajala občinstvu. Osnovna tarifa bo vsebovala v dopolnilnih odredbah nadaljne olajšave za potnike in transportante. Po prizadevnosti gospoda ministra za promet, ki želi, da se gospodarstvenikom ustreže do skrajnih mej možnosti, je bila po njegovi odločitvi poslana nova Osnovna tarifa pred končnoveljavno redakcijo gospodarskim krogom, da jo prouče in predlože morebitne koristne predloge, tako da se bo tudi s te strani mogel v največji meri upoštevati interes vsega gospodarstva. . ' (Konec.) Dovoljena zvišanja cen Kralj, banska uprava je odobrila tvrdki Kuri Trelog, Ljubljana, da sme prodajati volneno pre-divo znamke »Kasilna« 6 x, barve št. 1203, 1205, 1206, 1207, 1201, 1209, 1211, 1212, 1210. 1214 in 1216 na din 194.— za 1 kg na debelo s 3% blagajniškega skotvta ob takojšnjem plačilu ter din 220.— za 1 kg na drobno; nadalje da sme prodajati voleno predivo 2krat sukano sv. sivo pa 726 M, 2krat sukano sv. sivo pa 700 M, 2krat sukano Weiss Kaba beljeno pa 701 M, na din 154.— za kg na debelo. — Nadalje tvrdki Tekstilana Biidetcldt v Mariboru, da sme prodajati loden Art. 112/18 in 112/22 na din 220.— za loden Art. 506/1 na din 170.— in za loden Art. 208 2 na din 132.— za m. — Nadalje tvrdki Košir .lože, valjčni mlin v Škofji Loki, da sme prodajati koruzni zdrob po din 2.70, koruzno moko |K> din 2.50 in krmilno moko po din 2,— za 1 kg brez vreč, na debelo. — Nadalje tvrdki Cotman Franc, mesar v Trzinu, da sme prodajati svinjsko meso po din 14,— za 1 kg s kostmi, ter po din 16.— za 1 kg brez kosti ter tlečje meso po din 12,— s kostmi oziroma po din 14,— za 1 kg brez kosti. Lanski pridelek v naši državi Po uradnih podatkih kmetijskega ministrstva je znašala lanska posejana površina in pridelek (v oklepajih podatki za 1938): Pšenica posejano 2,260.003 (2,156.178), požeta površina 2,203.011 (2,129.575) ha, pridelek 28,756.116 (30,299.370) met. stot., ječmen: posejano 423.188 (424.526) ha, požeto 415.732 (415.295) ha, pridelek 4,242.234 (4,212.589) met. stot.; rž: posejano 262.996 (258.945) ha, požeto 258.317 (253.805) ha, pridelek 2,435.142 (2,271.016) met. stotov; oves: posejano 370.316 (371.218), požeto 356.766 (361.803) ha, pridelek 3,482.583 (3,265.255) met. stotov. Nadalje je znašala kultivirana površina z rižem 3.769 ha (3.636) ha, od tega je znašala požeta površina 3.594 (3.466) ha in je znašal pridelek 71.423 (63.894) met. stotov. Površina posajena z bombažem se je povečala od 1938 na 1939 od 5.481 na 5.614 ha, požeta površina se je zmanjšala od 5.051 na 5.038 hektarov, tako da se je pridelek vlakna zmanjšal od 12.386 na 10.872 met. stotov, Pridelek bombažnega semena se je zmanjšal od 28.676 na 23,706 metrskih stotov. * Organizacija grafičnega delavstva. Iz poslovnega poročila organizacije grafičnega delavstva v Sloveniji za 1939 posnemamo, da je število članstva padlo od 843 na 837, toda upoštevati je treba, da je število nezaposlneih naraslo od 1938 na 1939 od 75 na 131, kar je vsekakor značilno za grafično stroko. Zaradi tega so tudi podpore nezaposlenim narasle od 0.36 na 0.42 milij. din. — Bilanca izkazuje povečanje posojila hiši od 2.8 pa 3.5 milij. din, ker je bil izplačan dolg Pokojninskemu zavodu. — Proračun organizacije izkazuje 2.2 milij. din prejemkov, oz. izdatkov, Novi delnilki družbi. V Belgradu je bila osnovana delniška družba Tomaks, ki imq za svrho izvoz v inozemstvo. Upravni odbor tvorijo: Toma Maksimovič, Rada Atanasijevič, Milivoje Tadič in Miloš Čirič; nadzorstvo: Miša Pavlovič, Sergije Tauber in Žika Miletič. Glavnica znaša pol milijon« Hinariev. — Nadalje ie bila v Belgradu osnovana družba Ferovolf, kalere svrha je uvoz strojev itd. Za poslovodjo je imenovan dr. Viljem Rot. Stanje Narodne banke Narodna banka izkazuje v svojem stanju za 8. april naslednje postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri s stanjem za 31. marec): Aktiva: zlato v blagajnah 2.032.15 ( + 5.37), zlato v inozemstvu 19.36, skupna podlaga 2.051.5 (+5.37), devize izven podlage 916.56 ( + 43.54), kovani denar 429.03 (—25.7), posojila: menična 1.724.45 (—18.9), lombardna 75.4 (+3.94), skupno posojila 1.799.9 (—14.95), eskont bonov državne obrambe 1.9180 (+2.0), razna aktiva 2.140.2 (+0.9). Pasiva: bankovci v obtoku 10.394.54 (—5.6), drž. terjatve 72.1 (+34.1), žirovni računi 860.96 (—37.04), razni računi 955.15 ( + 17,5). skupno obveznosti po vidu 1.888.2 (+14.56), razna pasiva 353.0 (+2.9). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 12.282.76 ((+9.0), skupna podlaga po stvarni vrednosti 3.282.4 (+8.6), zlato v blagajnah po stvarni vrednosti 3.251.44 ( + 8.6) milij. din, skupno kritje 26.72 (v prejšnjem izkazu 26.67)%, od tega samo z zlatom v blagajnah po stvarni vrednosti 26.47 (26.42)%. Izkaz kaže znaten dvig zlatega deviznega zaklada. Tudi posojila so se zmanjšala. — Posojila državi so se le malenkostno zvišala. Med pasivi se je obtok bankovcev le malo zmanjšal. Žirovni računi so zaradi posledic ultima še zmanjšani, dočim so narasle terjatve države. * Švicarska zunanja trgovina. V mesecu januarju je švicarska zvezna vlada sklenila, da ne bo več objavljala podatkov o zunanji trgovini. Zadnji podatki so bili objavljeni za december 1939. Sedaj pa čitamo v švicarskih listih zopet uradne objave o švicarski zunanji trgovini za marec in prve tri mesece 1940. To pomeni, da nameravajo švicarske oblasti zopet v omejenem obsegu začeti z objavo podatkov v zunanji trgovini. Zanimivo je, da je znašal uvoz marca 1940 236 (februarja 199.7, marca 1939 146.1) milij. frankov, izvoz 121.0 (110.4, 120.6) milij. frankov, tako da je znašal presežek uvoza nad izvozom 115 milij. (lani marca samo 25.5 milij. frankov), kar pomeni v primeri s prvimi tremi meseci lanskega leta povečanje za 215.1 milij. din, dočim je istočasno izvoz narastel za 1 na 330.8 milijona frankov in je tako pasivnost narasla za 214.1 na 282.8 milij. frankov. Znižanje diskonta v Nemčiji. Dne 9. aprila je bila znižana diskontna obrestna mera držav, banke za 0.5 na 3.5%, lombardna pa za 0.5 na 4.5%. Živinski selml Živinski sejem v Ptujn, dne 2. aprila t. 1. in svinjski sejem 3. aprila t. 1. Dogon (v oklepajih število prodanih glav): volov 84 (00), krav 287 (I9<)), bikov 9 (8), juncev 35 (8). telic 2 (t), konj 144 ( 45). žrebet 15 (12), prašičev 379 (167). Cene naslednje: voli 4—7, krave 3—6, biki 3.50-6.50, junci 3.75.-5, telice 4—6.50, teleta 5.75, pršutarji 8—9, debele svinje 9.50 do tO in svinje za pleme 7.50 do 8 din za I kg žive teže. Konji od 450 do 8200, žrebeta od 1000 do 5000 in mladi pujski 6 do 12 tednov stari 70—150 dio zu glavo. Borze Dne 11. aprila 1910. Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.10—14.90 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 5,632.280 din, na belgrajski borzi 4.9 milij. din. — Prometa v efektih je bilo na belgrajski borzi 890.000 din. Ljubljana — uradni tečaji: London 1 funt..............154.40- Pariz 100 frankov ...........87.25- Newyork 100 dolarjev .... 4425.00- Ženeva 100 frankov..........995.00- Amsterdani 100 goldinarjev . , 2348.50- Bruselj 100 belg............747.00- - 157.60 - 89.55 -4485.00 -1005.00 -2386.50 - 759.00 ke 100 denar, 7% štab. posojilo 93 denar. — Delnice: Trboveljska 250-250 (250, 255), Gutmann 52 do 60, Sladk. tov. Ogijek 200 denar, Isis 30 denar, Oceania 600 denar, Jadr. plovba 350 dei ar. Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 99 denar, agrarji 53 denar, vojna škoda proinptna 441 do 442 (441.25, 441), begluške obveznice 76.25 do 76.50 (76.25), dalm. agrarji 69.75-70.25 (70, 69.75), 4% severni agrarji 50.75 denar, 7% šumske obveznice 69.50—70.50, 8% Blerovo posojilo 100—101, 7% Blerovo posojilo 92 —93, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Narodna banka 7875 denar (7875), Priv. agrarna banka 192 denar. 2itnl trg Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad 239 do 241, gornja bač. 239—241, srem. 235—2:38, slav. 238—240, gornjeban. 239—241, bač. ladja Tisa 243 do 245. - Oves srem. 180-182, slav. 182-184. — R ž bač. 195— 200. — Koruza bač. 184—186, ba8. pariteta Indjija 185—187, bač. parit. Vršac 183 do 185. - Moka bač., ban. 350 -360, 330 -340, 310 do 320, 290—300, 260— 270, 177.50—182.50; srem. slav. 345-355, 325-835, 305-315, 285-295, 255 do 265, 177.50—182.50. — Fižol bač. srem. beli brez vreče 445—450. — Otrobi bač. srem. 160 do 162.50, ban. 157.50—160. — Tendenca čvrsta. — Promet majhen. Cene živine In kmetijskih pridelkov V okraju Maribor — levi breg dne 4. aprila. Voli: L vrste 6.50, II. vrste 5.50, III. vrste 4.50, elice: I. vrste 5.50, II. vrste 5, III. vrste 4.50, krave: I. vrste 5, II. vrste 4.50, III. vrste 3.50, teleta: I. vrste 7, II. vrste 6 din kg žive teže. — Goveje meso: I. vrste 14, II. vrste 12, III. vrste 8—10, svinjina 14, slanina 18, svinjska mast 20, čisti med 18 din kg. — Pšenica 185, ječmen 155, rž 165, oves 170, koruza 145, fižol 650, krompir 200, seno 140, slama 85, jabolka: I. vrste 800, II. vrste 650, III. vrste 450, moka: pšenična do 400, koruzna 210, ajdova 430 din 100 kg. - Trda drva 120 din kub. m, jajca 0.75 din komad, mleko 2 din liter, surovo maslo 32 din kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 5, finejše sortirano 7 din liter. V Novem mestu dne 1. aprila 1940. Dogon: 156 volov, 75 krav, 31 juncev, 25 junic, 346 svinj in 364 prašičev. Prodanih je bilo: 90 volov, 30 krav, 14 juncev, 13 junic, 270 prašičev in 230 svinj. Kupčija je bila zelo živahna in cene naslednje: voli: I. vrste 6.50, II. vrste 5.50—6, III. vrste 5, telice: I. vrste 5—6. II. vrste 4, III. vrste 3.50, krave: I. vrste 4.50—5,11. vrste 4, III. vrste 3, teleta: I. vrste 8, II. vrste 6, prašiči: špeharji 7— 8.50, pršutarji 7 din kg žive teže. — Goveje meso: I. vrste 13, II. vrste 12, teletina 14, svinjina 14, slanina 18, svinjska mast 22, čisti med 20, volna: neoprana 15, oprana 25, surove kože: goveje 14, telečje 16, svinjske 10 din kg. — Pšenica 250, ječmen 200, rž 215, oves 200—210, koruza 190— 210, fižol 500—700, krompir 200, seno 100—120, slama 50, moka: pšenična 375—400, koruzna 230— 250, ajdova 550. otrobi 175—200 din kg, — Drva 70 din kub. m, jajca 0.50 din komad, mleko 2 din liter, surovo maslo 32—36 din kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50—4, finejše sortinrano vino 6—7 din liter. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Kočevju dne 2. aprila t. 1.: Voli 1. vrste 8, II. 6.50, III. 5.50, telice I. vrste 7, II. 6, telice II. vrsto 7, III. 6, telice III. 5, krave I. vrste 6, II. vrste 5, III. 4. teleta I. vrste 8, II. 7, prašiči špeharji II, .pršutarji 9.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso 12, svinjina 14, slanina 16, svinjska mast 20—22, čisti med 18—20, goveje surove kože 8—12, telečje 12—14, svinjske 8—15 din za 1 kg. — Pšenica 300. ječmen 300, rž 300, oves 220, koruza 225, fižol loo—800, krompir 150—200, lucerna 110, seno 70—95, slama 40, jabolka 111. vrste 500, pšenična moka do 425, koruzna moka 250, ajdova moka 500 din za 100 kilogramov. — Trda drva 70—90 za kub. meter, jajca 1.20 din komad, mleko 2 din liter, surovo maslo 28 din za 1 kg. Cene kmetijskim pridelkom Cone kmetijskim pridelkom na Jesenicah dne 6. aprila 1940. Moka: črna pšenična 3.50—3.75, bela pšenična 4—4.25, govedina 12—14, teletina 14—16, svinjina 16—18, ovčje meso 8—10, svinjska mast 20—21, sveža slanina 18, prekajena slanina 20, fižol 7—10, suhi grah 5.50—12, domača leča 10—12, krompir 1.75—2, sladko seno 1.25, pšenična slama 0.65, ječmen 3, ješpren] 4 din kg. Mleko 2.25 din liter, jajca 1 din komad. Cene kmetijskim pridelkom v Trbovljah dno 4. aprila 1940. Moka: pšenična črna 3.50, bela pšenična 4, govedina 12—14, teletina 14—18, svinjina 14—18, ovčje meso 8—iO, sveža slanina 20, prekajena slanina 22. krompir 1.75—2.50 din kg. — Sladko mleko 2.50 din liter, jajca 10 komadov 8.50—9 din. Ljubljana — svobodno tržišče: London 1 funt..............190.77- Pariz 100 frankov ...........107.86- Newyork 100 dolarjev ...» 5480.00- Zeneva 100 frankov..........1228.18- Amsterdam 100 goldinarjev . . 2900.55- Bruselj 100 belg............922.58- - 193.97 - 110.16 -5520.00 -1238.18 -2938.55 - 934.58 Ljubljana Berlin 1 marka . . zasebni kliring: .... 14.70- 14.90 Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem...... 29.40— 30.10 Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem...... 29.40— 30.10 Sofija 100 din....... 98 blago Curih. Belgrad 10, Pariz 8.965, London 15.825, Newyork 446, Bruselj 75.40, Milan 22.52, Amsterdam 236.75, Berlin 177 nominalno, Stockholm 106.35, Sofija 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.20, Carigrad 3.20, Bukarešta 2.20, Helsingfors 8.25, Buenos Aires 102. . . Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 439.50—442.50 v Zagrebu 441 —445 v Belgradu 441 —442 Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 97.25—99.25, agrarji 51—53, vojna škoda promptna 439.50—442, begluške obveznice 75—76, dalm. agr. 70-72, 8% Blerovo posojilo 98-100, 7% Blerovo posojilo 91—92, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 do 102, 7% stab. posojilo 95—97. — Delnice: Narodna banka 7700 —7800, Trboveljska 240—250. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 98 denar, vojna škoda promptna 441—445 (445), begluške obveznice 76 denar, dalm. agrarji 69 denar, 4% severni agrarji 50 denar, 6% šumske obveznice 67 denar, 8% Blerovo posojilo 99 denar. 7% Blerovo posojilo 91—93, 7% posojilo Drž. hip. bau- »SLOVENEC ii na 10 straneh, je največji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevniki Sončne pege s premerom 100.000 hm Polarno luč in magnetične viharje, ki smo jih doživeli v preteklih dneh, spravljajo znanstveni krogi v zvezo z velikanskimi sončnimi pegami, ki so se pred kratkim pojavile na soncu. Znanstveniki so opazili te pege kakih 40 stopinj severno nad sončnim ekvatorjem, kar napoveduje začetek nove dobe sončnih peg. Opazili so velikansko dvojno pego, ki ima po približnih cenitvah premer 100.000 km. Naslednje dni se je ta pega premaknila na srednji meridijan sonca in tam sprožila razne električne pojave, ki so imeli svoj odmev tudi na našem planetu. Glede na velikost teh peg, ki jih je bilo opaziti na soncu v dneh, ko smo na našem planetu dobili polarno luč in magnetične viharje, je pričakovali, da se bodo krog 15. aprila spet ponovile. Astronomi smatrajo, da so te pege predhodniki velikim dogodkom na soncu, ki so v zvezi s približanjem Jupitra in Saturna v njihov ko-njukcijski položnj do sonca. Opaziti je nekakšno vzporednost z letom 1929, ko je bilo opaziti od pomladi pa do poletja in proti koncil leta živahno delavnost sonca, ki so jo na našem planetu spremljali številni ognjeni-ški izbruhi in potresi v skoraj vseh glavuih potresnih središčih zemlje. Naše prosvetne in mladinske organizacije v Mariboru Maribor, 11. aprila. Po svojem položaju v sredini nekdaj narodno najbolj ogroženega slovenskega ozemlja, ra
  • or okrepil, ko je dobil Slovensko krščansko soci-jalno zvezo kot centralo vseh katoliških izobraževalnih društev na Štajerskem. Odslej, zlasti pa po vojni, je v Mariboru nastalo vedno več centralnih organizacij, delo se je vedno bolj diferenciralo, nastajale so samostojne mladinske centrale, nastala je naroru imela svoje središče za vso štajersko. Vse to je povzročilo, da je v Mariboru jelo primanjkovati prosvetnih in javnih delavcev, kur se je v mariborskem društvenem življenju močno poznalo. Radi položaja, ki ga je Maril>or imel kot prosvetno in politično središče štajerskih Slovencev nikakor ni bilo mogoče zanemariti dela v centralnih organizacijah, ker bi se to premočno čutilo po vsein podeželju, /ato je nastopila nujna posledica, da je trpelo lokalno društveno -življenje, kar se je zlasti i>oznalo v majhnem številu mariborskih lokalnih prosvetnih in mladinskih društev, po pičlem številu njihovega članstva in zlasti tudi po prosvetno zanemarjeni najbližnji mariborski okolici. Take razmere so bile v Mariboru vse do razpusta naših prosvetnih organizacij, ko so inicijatorji tega •zloglasnega kulturnega škandala mislili, da bodo uničili organizirano slovensko katoliško moč. Razočaranje teh ljudi pa ni izostalo. Čim je bil likvidiran nam sovražni politični sistem, je začelo novo življenje po vsej Sloveniji, zlasti pa tudi v Mariboru. Ne le, da so se centrale okrepile, zaživelo je tudi krajevno društveno življenje, v mestu je prišlo vrsta novih prosvetnih delavcev. In tako se je zgodilo, da ima Marilx>r po nekaj letih trdega dela tako razvito katoliško društveno delo, kakor ga doslej še nikoli ni imel. To nam daje tudi pobudo, da javnosti prikažemo mariborske prosvetne in mladinske organizacije, njih delo in potrebe. Centralne organizacije Najmočnejša in najpomembnejša osrednja mariborska prosvetna organizacija je Prosvetna zveza v Mariboru naslednica nekdanje Krščansko socialne zveze v Mariboru, ki se je na pobudo dr. Kreka ustanovila v 1. 1906. Predsedstvo je takrat prevzel dr. Anton Korošec, ki je ostal predsednik do 1. 1919, ko ga je na tem mestu zamenjal današnji predsednik dr. Hohnjec. Takoj po svoji ustanovitvi je Slovensko krščansko socialna zveza pričela s silno močnim delovanjem in povečala zlasti veliko pozornost mladeniškim in dekliškim zvezam, ki so bile takrat tako močno razširjena in so tako agilno delovale, da se je o njih jako pohvalno izrazil tudi dr. Krek. V tistih časih, zlasti v zadnjih letih pred vojno, je zveza priredila ogromno vrsto narodno obrambnih predavanj, prirejala zlasti socialne tečaje in skrbela, da se je slovenski tisk razširil v sleherno slovensko vas. Svetovna vojna je seveda skoraj docela ustavila prosvetno delo, tako da je bilo treba v letih po vojni začeti znova. L. 1922 je v zvezi začelo novo življenje, ki je naslednjega leta do vedlo do reorganizacije Prosvetne zveze. Da bi dvignila smisel za prosvetno delo in mu postavila trdne temelje je v letih 1924 do 1926 priredila kmetske, delavske in mladinske dneve, ki so zlasti poudarjali stanovsko misel kot temelj vsega ljudsko izobraževalnega dela. Danes šteje zveza 2>0 včlanjenih društev. V tem številu pa niso všteti razni odseki, ki delujejo v okvirju v zvezi včlanjenih društev. Kot odseki pri Prosvetni zvez.i de: Iu jejo Pevska zveza, /.veza Ljudskih odrov, ki ima svojo izposojevalnico kostumov in skrbi za izdajo primernih ljudskih iger ter vzdržuje zbirko ljudskih iger. Prosvetna zveza ima v Mariboru svojo močno Prosvetno knjižnico na Aleksandrovi cesti 6, kateri so vključene tudi potovalne knjižnice, ki so proti majhni od- I dalenski župniji so pred nedavnim ustanovili škodnini na razpolago včlanjenim društvom. Prosvetno društvo pri Sv, Magdaleni, že prej Prosvetna zveza obsega teritorij vse lavantin-ske škofije. Pestro zgodovino ima za velx>j današnja Podzveza fantovskih odsekov v Mariboru, ki kot organ Zveze fantovskih odsekov v Ljubljani vodj m nadzoruje blizu 100 fantovskih odsekov. Nekaka prednica te pod/veze je bila nekdanja Orlovska eks|x>/.itura in podzveza. Po razpustu Orlu je bila v Mariboru [xxl okriljem Prosvetne zveze osnovana Zveza fantovskih odsekov, ki pa je z razpustom naših prosvetnih organizacij morala prenehati s svojim delovanjem Po vpostavitvi Prosvetne zveze je tudi zveza pričelu zopet delovati ter se po ustanovitvi samostojne organizacije Zveze fantovskih odsekov reorganizirala v tem smislu, da je postala organ nove organizacije in ji je bil z nekimi spremembami dodeljen teritorij nekdanje orlovske podzveze. ostali del teritorija prejšnje samostojne Zveze fantovskih odsekov pa je kakor za časa Orla prevzela Fantovska podzveza v Celju. Kot odsek Prosvetne zveze posluje v Mariboru tudi centrala dekliških krožkov v lavan-tinski škofiji pod imenom Zveza dekliških krožkov v Mariboru. V tej zvezi je trenutno včlanjenih 141) dekliških krožkov. Zveza ima v Celju svojo Pod/vezo dekliških krožkov, ki ji je poverjena skrb za 60 dekliških krožkov. Dekliška zveza v Mariboru torej ni samostojna organizacija po vzorcu fantovske organizacije in je zato tudi organizacijsko ločena od Zveze dekliških krožkov v Ljubljani, ki je tudi odsek ljubljanske Prosvetne zveze. Vse štiri organizacije pa ol>e Prosvetni zvez.i in obe Dekliški zvezi, složno sodelujejo na skupnem prosvetnem programu, čeprav ju loči organizacijski ustroj. Med centrale naših organizacij moramo šteti tudi obe mariborski fantovski okrožji, Slomškovo okrožje in Mariborsko okrožje. Prvo obsega dekaniji Maribor levi breg in Jare-nino ter del mariborskega mesta in šteje 10 odsekov, drugo pa deluje v dekanijah Maribor desni breg in Hoče ter del mesta in šteje 12 odsekov. Tudi dekliška organizacija ima v Mariboru svoje okrožje, v katerem je včlanjenih 23 dekliških krožkov. Krajevne organizacije Predaleč bi nas dovedlo, če bi hoteli opisati delovanje in zgodovino vseh mariborskih ter bližnjih prosvetnih društev. Zato jih naj le nuvedemo. V mestni in stolni župniji imajo Stolno prosvetno društvo, iz katerega je i/,šlo današn je samostojno Pevsko društvo »Murilx>r«, v frančiškanski župniji delujejo kar tri društva, v Melju, v Košakih in v Krčevini, v mag- pa sta bili ustanovljeni Prosvetni društvi na Pobrežju in v Radvanju. Svoje društvo ima tudi nova župnija Sv. Jožefu v Studencih. N Prosvetni zvezi so včlanjena se tudi naslednja mariborska društva: Ljudski oder, ki je obenem nosilec malone vsega dela Zveze ljudskih odrov, Poselska zveza, Krščanska ženska zveza v Mariboru, Katoliška mladina in Društvo mariborskih bogoslovcev »Slomšek«. Pripravlja pa se ustanovitev društva na Te/nem. V Mariboru in njegovi najbližnji okolici deluje danes 9 edinic fantovske organizacije: Fantovski odsek I, Fantovski odsek II. Fantovski odsek v Vajeniškem domu, 3 pomladki na mariborskih srednješolskih zavodih ter Fantovski odsek v Studencih, na Pobrežju in v Radvan ju. Tudi dekliška organizacija je po svojih edinieah neprimerno močnejša kakor nekdaj. Sedaj delujejo Stolni dekliški krožek, Frančiškanski dekliški kro/ek in dekliški krožki v Radvanju, v Studencih in na Pobrežju. Društveni prostori Kakor mora leži nad vsem mariborskim društvenim delovanjem pomanjkanje lastnih društvenih prostorov Le malokatero društvo se more pohvaliti, da ima svojim potrebam od- govarjajoče prostore. Centralne organizacije, kakor Prosvetna zveza. Zveza dekliških krožkov in Podzve/a fantovskih odsekov sc skupaj z. Zvezo ljudskih dobrotnikih, ki nuj omogočijo skorajšnje odplačilo dolgu Rolje kakor mestna društvu sta preskrbljeni društvi pri Sv. Magdaleni in v Studencih, ki imata na razpolago cerkveno oziroma samostansko dvorano, slalx> se pu v tem oziru g<>di društvom v Radvanju. ki se morajo zatekati v neprimerne in premajhne šolske sobe. Dekliškim organizacijam deloma od|x>mo-reta i/ te stiske. Dom na Slomškovem trgu, za večje prireditve in tečaje pa Betnava pri Mariboru. Mladinske organizacije, ki se bavjjo tudi s telesno vzgojo, močno . čutijo kot oviro dejstvo, da nimamo lastne telova Inice in ne dovolj velikega letnega telovadišča, ker ono na Livadi že predolgo ne odgovarja več velikim potreba in. Ta pregled marilx>rskih prosvetnih in mladinskih organizacij lx> pač vsakega mogel prepričati. da je v Mariboru potrebnih še veliko delavcev in da je potreba ix> novih in lastnih društvenih prostorih, |x> letnih telov udiščih, lastno telovadnico in veliko prireditveno dvorano velika in nujna. Kdor more in kdor ima voljo, naj |X)tnagal Naši Korošci se zahvaljujejo Društvu prijateljev Slovenskih goric Higienski zavod je na našem Koroškem orga- ( skupno z materami zahvalim tudi jaz, ker sem niziral potujočo higiensko razstavo, poljudna znanstvena predavanja in poučna filmska predvajanja zdravstvene vsebine, Društvo prijateljev Slovenskih goric pa je pod vodstvom požrtvovalne gospe Klare dr. Majcenove, soproge g. podbana, pripravilo bogata darila za revne matere in otroke. O tem smo že obširno poročali. Sedaj pa prihajajo zahvale iz krajev, ki so bili deležni te dobrodelne akcije. Nekaj zahvalnih pisem smo že objavili, danes smo pa prejeli spet več zahval, ki jih v naslednjem priobčujemo. Zaščitna sestra gdč. Ivanka Košutnik piše iz Lokovice gospej podbanovi: »V imenu vseh mater iz vseh teh krajev se Vam zahvaljujem za darila. Posebno veselje je bilo, ker niso pričakovale tako bogatih daril. Sem prvič z razstavo in si zelo težko predstavljam, kako bi matere poučila o negi dojenčka brez Vaših daril, ker so hiše, kjer ni niti toliko plenic, da bi jim vsaj enkrat pokazala pravilno povijanje. Zato se čutim dolžno, da se Vam Pristanišče Narvik na severu Norveške, kjer so se po zadnjih poročilih izkrcale angleške čete in mesto po hudih bojih zavzele skupno z materami uživala veselje.« Upravitelj državne narodne šole Ojstrica piše: »Ob priliki akcije Higienskega zavoda je Društvo prijateljev Slovenskih goric poslalo v tukajšnje kraje za tukajšnje revne otroke in starše večjo množino blaga, perila in vseh potrebščin. Šolsko upraviteljstvo se v imenu obdarovancev najlepše zahvaljuje za prejete darove in izkazano pozornost. Prosim, da tudi še nadalje podprete vsako akcijo, ki ima za cilj izboljšanje obupnega stanja našega ljudstva.« Občinski urad, župni urad in šolsko upraviteljstvo v Mežici nas prosijo, da objavimo naslednje: Prihajajoča pomlad pod Peco. Zanimiva potujoča higienska razstava, poljudna zdravstvena predavanja, poučna filmska predavanja zdravstvene vsebine in bogata obdaritev privabijo matere in deco, da z zanimanjem slede vsem izvajanjem zaščitne sestre, ki roma z velikimi zaboji iz kraja v kraj, z višine v dolino in spet v hrib po dobrih in slabih cestah in zaledenelih kolovozih v mučnih skrbeh za vse, zlasti pa za steklene razstavne predmete. Za ves pouk o negi dojenčkov, obrambi in zdravljenju jetike, davice in drugih nalezljivih bolezni velja iskrena zahvala Higienskemu zavodu, Društvu prijateljev Slovenskih goric, posebej pa še ljubeče skrbni pokroviteljici gospej podbanovi. Prisrčno se zahvaljujejo obdarovane matere in otroci in očetje, ki so redniki teh družin. Državna narodna šola v Pamečah, okraj Slovenj Gradec, je poslala naslednjo zahvalo: Društvu prijateljev Slovenskih goric v Ljubljani! Podpisano šolsko upraviteljstvo potrjuje prejem darov, podarjenih od naslova ob priliki higienske razstave v Pamečah tukajšnjemu revnemu ljustvu Darovi so bili razdeljeni med res najrevnejše sloje, ki so hvaležni tej socialni akciji. Vrhnjak, šol. upravitelj. Zupan občine Črna pošilja naslednjo zahvalo: Izpovedujem sklep seje našega občinskega odbora in Vas prosim, da sprejmete najlepšo zahvalo našega občinskega odbora za Vašo pozornost, ki ste jo izkazali naši obmejni občini. Z zbiranjem darov ste imeli gotovo mnogo truda. Ti darovi so na naše občane, ki se jih le redko kdo spomni, imeli kar najboljši vtis. Bog Vam plačaj za vse! Brezposelnemu delavcu Matjažu Francu iz Leš pri Prevaljah je na njegovo prošnjo in potrdilo tamkajšnje občine poslala g. Klara dr. Majcenova, soproga podbana, darilo Društva prijateljev Slov. goric. Za to velikodušno darilo se je obdarovanec po občini v Prevaljah gospej Majcenovi oziroma Društvu prijateljev Slov. goric iskreno zahvalil. — Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »rranz-Josef« grenčice. Kardinal H. Pellegrinetti: Sv. Ciril in Metod Cirilov črkopis. Če hočemo razložiti, kaj je Cirila nagnilo, da je sestavil poseben črkopis za slovanske narode, ki jim je bil poklican za apostola, se moramo vmisliti v ideje onega časa. Takrat so mislili, da mora vsak jezik imeti poseben, sebi primeren črkopis; lasten črkopis je veljal kot dokaz narodne kulture in dostojanstva. V Carigradu so dobro vedeli, da so vsi veliki narodi za svoj književni jezik imeli vsak svoj posebni črkopis: Grki, Latinci, Kopti, Judje, Sirci, Armenci, Perzi itd. Poseben črkopis je bil tako rekoč pečat vsakega književnega jezika in vsakega izobraženega naroda; kdor je ustvaril črkopis, je ustvaril književnost, prosveto. Danes, ko vidimo, kako latinski črkopis, čeprav tako preprost, s pomočjo različnih sestav in znakov prav dobro služi najrazličnejšim jezikom, romanskim, germanskim in tudi Slovanom in enako tudi nearijskim jezikom, n. pr. madžarskemu in linskemu; danes, ko smo videli, da je tak narod, kakor je turški, pred desetimi leti uvel latinski črkopis za svoj jezik, da bi bolj ustrezal glasoslovju, da bi se olajšalo učenje jezika za tujce, danes za nov književni jezik gotovo ne bi uvajali novega črkopisa. Poljakom in Cehom njihov latinski črkopis nt nič manj naroden, nič manj tradicionalen, nič manj domač, kakor cirilica Bolgarom ali Rusom. , V dobi sv. Cirila pa ni bilo tako. Ciril je s svojim izumom slovanski jezik, ki so ga takrat vsi smatrali za barbarski in ki so ga Grki in Latinci večkrat kot takega označevali, hotel povzdigniti na stopnjo kulturnega in cerkvenega književnega jezika; pri tem ga ni vodila narodna, politična ali filozofska misel, marveč ideja, da bi s kulturnim književnim jezikom Slovane lažje približal Kristusu. To je bi! neki izliv božjih bin- košti, ki so na rojstni dan svete Cerkve z ognjenimi plameni in z darom jezikov pomenljivo označevali vesoljnost, da je množica raznih narodov strmela in zavzeto govorila: »Slišali smo jih v naših jezikih oznanjevati veličja božja.« In prav zato, da bi slovanskim narodom dal zavest, da so Kristusovo ljudstvo, enako drugim, je Ciril holel svete knjige zanje ne le prevesti, ampak v njihovem jeziku tudi maševati, da bi bil začetek njihove književnosti posvečen s praznovanjem naj-vzvišenejše daritve. Zdi se, da je dokončno ugotovljeno, da Cirilov črkopis ni bil ta, ki ga Slovani bizantinskega obreda še danes rabijo v bogoslužju in ki se imenuje cirilica ter v novejšem času, prikrojena po vzoru grških in latinskih črk, služi kot narodna pisava Rusom, Ukrajincem, Srbom in Bolgarom. Ciril je iznašel črke, ki se imenujejo glagolica, bolj zapletene in težje oblike, bolj eksotične oblike. Glagolica je ostala v bogoslužni rabi samo še pri Hrvatih v jadranskem Primorju, kjer je ohranjena še danes, čeprav v bolj skrčeni meri, ker je zadnja izdaja mašne knjige pred nekaj leti v vatikanski tiskarni natisnjena z latinskimi črkami pod znanstvenim vodstvom profesorja Vajsa; z glagolskimi črkami je natisnjen samo še mašni kanon (glavni del maše), da se ohrani častitljiva tradicija. Drugi stari črkopisi so nastali večinoma po počasnem razvoju; imena njihovih ustanoviteljev nam niso znana. Cirilov črkopis je bil že v začetku dokončno dovršen, v toliki skladnosti s slovanskim glasoslovjem, da vzbuja zavzeto občudovanje. Nič manj čudovito je, da ima komaj ustanovljeni književni jezik že v prvih prevodih iz grškega tako svež vonj slovanske pristnosti, toliko bogastvo slovniških oblik in sloga ter da tako natančno izraža smisel in slog najtežjih izvirnikov stare in nove zaveze, da prav nič ne zaostaja za starimi književnimi jeziki, ki so dozorevali po delu več pisateljskih generacij. Ne bomo se torej preveč čudili, če sta stara slovanska življenjepisca sv. Cirila in Metoda, najbližji priči onega dogodka, v tem videla prst božji. Na to je namignil tudi Ciril, ko je hotel, da naj prve vrstice, pisane v novem jeziku, izražajo začetek evangelija in bogoslužja: »V začetku je bila Beseda,« to je božja beseda, katere sled in podoba v stvarstvu je človeška beseda in govor. Slovansko narečje, ki ga je Ciril povzdignil v književni jezik, je bilo po splošnem mnenju jezikoslovcev tedanje makedonsko narečje iz solunske okolice; sveta brata sta od prve mladosti imela priliko, to narečje poslušati, se ga učiti in ga proučevati. Takrat razlike med slovanskimi jeziki še niso bile tolike kakor danes; slovanski rodovi so šele pred malo stoletji odšli iz skupne domovine. Umevno je, kako so mogli Moravljani v jeziku, ki sta ga govorila in pisala solunska brata, čutiti svoj lastni jezik, z malimi razlikami, ki niso ovirale umevanja in niso napravljale vtisa tujega jezika. Ta jezik, imenovan cerkvenoslovanski ali staro-slovanski, je do sedanjih slovanskih jezikov v podobnem razmerju, kakor latinski do romanskih jezikov. Še danes ga rabijo vse slovanske cerkve bizantinskega obreda, po veliki večini so to kristjani, ločeni od Rima, nekoliko pa je zedinjenih z Rimom; razširjen je po ogromnih pokrajinah in obsega narode in skupine, ki skupno štejejo od sto do sto in petdeset milijonov duš. Kdo bi bil mogel v Cirilovi dobi to predvideti? Grščino, ki jo je on in ki so jo v njegovi dobi smatrali za jezik politične velesile in bodočnosti, govori danes samo še šest ali sedem milijonov, senca nekdanje veličine; če ne bi bilo svetovnega vpliva stare grške kulture, klasične in cerkvene, bi bila grščina komaj še jezik druge vrste v Evropi. Toda če se nam zdi ustanovitev slovanskega književnega jezika in književnosti nekaj čudovitega. pa vendar ni bila brez priprav. Konstantin in Metod sta se dolgo pripravljala za veliko poslanstvo. Kot solunska domačina sta bila že od mladosti v stiku s Slovani, ki so prebivali ne le v mestni okolici, ampak so z močnimi vejami prodrli tja do Pelopeneza, kjer je bil njihov jezik šele po več stoletjih izpodrinjen od grškega. Konstantin je imel poseben dar za jezike ne le po nadarjenosti, ampak tudi po slovniškem znanju. Videl je, da slovanski rodovi ne smejo biti zanemarjeni kot nekak prehoden činitelj. Takrat je minilo okoli tri sto let, odkar so slovenski roji iz svoje prvotne domovine onstran Karpatov, pod pritiskom, v družbi ali v službi drugih plemen, n. pr. tatarskih Obrov, zasedli Podonavje, na mnogih točkah prekoračili Vzhodne Alpe in od jadranskega obrežja s svojimi vejami segali tja do Tracije in do Črnega morja, še brez trdnega državnega ustrojstva, pod frankovsko nadoblastjo na zahodu, pod bizantinsko na vzhodu, pa vedno številnejši in nevarnejši. Vrh tega so bile še malo znane množice slovanskih rodov, ki so, pomešani med drugimi plemeni, arijskimi, mongolskimi in tatarskimi, blodile po brezmejnih stepah dežele, ki jo danes imenujemo Rusijo, in mejile na druge rodove, naseljene ob Visli in Odri na meji in v nasprotju z germanskim svetom. Bolgari, turansko pleme, »o se naglo poslovanjali in ustanovili mogočno državo, ogrožajočo Carigrad. Njihov knez Boris se je dal krstiti, ko sta sveta brata bila na poti k Mo-ravljanom, a ni dokazano, da bi bila udeležena pri njegovem spreobrnjenju. Pokristjanjeni so bili že Hrvati, Slovenci in Srbi, čeprav ne še popolnoma in globoko. Tudi moravske dežele, mnogo obsežnejše kakor danes, so bile pokristjanjene po frankovskih misijonarjih, a njihov knez Rastislav je, kakor smo videli, prosil misijonarjev v Rimu in v Carigradu. Toda to je bilo še površno začetniško krščanstvo. Tja v tiste pokrajine sta sveta brala usmerila svoje korake, tja na zahod, tja v dežele, ki so bile pod frankovskitn političnim vplivom in so spadale k rimskemu patriarhatu. (Dalje.) novica Koledar Petek, dne 12. aprila: Julij L, papež, Angelus, spozn. Sobota, dne 13. aprllai Hermenegild, mučenec; Ida, dcvica. * — Državna cesta štev. 50 na odseku Jeiica-Domžale. Kraljevska banska uprava sporoča, da jc pričela sekcija z a gradnjo državne ceste št. 50 v Celju z izkoličenjem nove trase na odseku Jcžica-Dom-žale. Vsi avtomobilisti in vozniki se opozarjajo, da na odsekih, označenih z rdečimi zastavicami, vozijo počasi in previdno, da ne motijo merjenja. — Za lante bodo duhovne vaje od 15. do 19. aprila v Domu duhovnih vaj v Ljubljani, Zrinjskega cesta 9. Priglasite se! — V nedeljo s smučni na Zelenico. Prijave »Putnik«. — Podporno društvo za gluhonemo mladino se iskreno zahvaljuje neznani donrotnici, ki jc poslala siromašnim deklicam v gluhonemnici sveženj dekliškega perila. Večje zneske so darovali: Avsenik Ivan, industrijalec, 200 din, Sitar Ciril, tiskarnar, 200 din v Sklad Vite Zupančičeve, dr. Klinar Herman, ravnatelj KID na Jesenicah, 100 din, Kolinska tovarna 100 din. Vsem plemenit:m darovalcem prisrčna hvalal — Članstvu Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič« sporočamo, da pevskega tečaja v Trbovljah ne bo, ker se tudi jubilejni koncert Trboveljskega slavčka zaradi odsotnosti dirigenta g. Suligoja ne bo vršil, pač pa v islih dneh, t. j. 19., 20 in 21. aprila pevski tečnj v dvorani »Grafike« (Masaryko-va cesta) v Ljubljani. — Odbor. — Požar v Slovenski vasi na Kočevskem. Iz Stare cerkve pri Kočevju poročajo: V sredo, 10. aprila dopoldne jc izbruhnil požar v Slovenski vasi. Težka nesreča je zadela družino Trampoš, kjer je pogorelo vse: hiša, hlev in skedenj. Celo krava je zgorela, le prašiče so rešili. Dcma je bila le žena, ki je nekoliko naglušna in sama ni vedela, da hiša gori, ampak so jo morali sosedje opozoriti. Požar je nastal menda zaradi tega, ker se je vnelo v podstrešju v bližini dimnika. Gasilski četi iz Stare cerkve, ki je prišla takoj z motorno brizgalno na pomoč, se je zahvaliti, da so požar omejili in da se ni razširil še na sosedne hiše. — Pozlačen kipec iz medenine, visok 20 cm, so našli orožniki iz Podnarta pri nekom, ki so ga prijeli zaradi drugih pregreh. Kipec je prav gotovo ukradel in je bil pritrjen na podstavek z dvema vijakoma. Kipec kaže žensko podobo s kitami. Kdor ve kaj o lom kipcu, naj to javi ljubljanski policiji. -— Kovčeg pod železniškim mestom nad Savinjo pri Zidanem mostu so našli 5. aprila. V strugi Savinje je ležal pol metra dolg čm ročni kovčeg, izdelan iz imitacije usnja. Notranjščina kovčega je predeljena tako, da «e lahko vlagajo vanj steklenice. V kovčegu so n^tšli več steklenic s kemikalijami, razne steklene merilne naprave in tri krpe z monogramom F. W. Po vsem videzu je kovčeg last kakega nemškega potnika. — Na bratovo posestvo se je vknjižil za 5000 din. Znani so že mnogi kriminalni primeri, da so se skušali tuji špekulanti vknjižiti na kako tuje posestvo za velika hipotečna posojila. Res je potrebna pri vknjižbah posojil na nepremičnine največja previdnost in opreznost. Neki Valentin iz ljubljanske Sarajevo, 9. aprila. .S prelepo Adamičevo »Zdravico« se je v nedeljo zvečer poslovil Akademski pevski zbor od Ljubljano. Pot nas vodi v Sarajevo, Belgrad, Niš. Skoplje. Povsod bo zadonela iz grl naših akademikov slovenska pesem, da spoznajo njeno lepoto in njen posebni čar tudi bratje daleč na jugu in vzhodu naše domovine. Za to je pač APZ izmed vseh naših zborov najbolj poklican in upravičen; poleg visoke umetniške kvalitete, ki je že sama na sebi zvezana z imenom dirigenta g. Franceta Marolta, ga upravičuje v lo več kot deset let vztrajnega dela, ki je bilo iu je en sam sluvospev naši pesmi, narodni in umetni. Za koncertni program na turneji jc izbral APZ najlepše pesmi svojega lanskega in letošnjega koncerta pod naslovom Pesem slovenske romantike«; (Preporod-Čitalnica). Tako tudi s tem APZ znova dokazuje resno pojmovanje svoje naloge. Urez iskanja cenenih efektov, brez našarjenega gromadenja najrazličnejših učinkovitih pesmi — kot se tako rado dogaja na podobnih turnejah — predstavlja ta program lepo zaključeno sliko dobe, ko se je naša umetna pesem šele porajala, lirez dvoma bodo pesmi Jenka, Nedveda, Maska, Vilharja, llajdriha, Gustava in Benjamina Ipavca, Volariča, Sachsa, Gerbiča, Miclila, pesmi mehke in otožne, a zopet živahne in junaške, navdušile vse, ki jih bodo poslušali. Brez dvoma bodo pa tudi vsi li enako hvaležni našim akademikom in njihovemu vodji, kakor smo mi Slovenci lahko ponosni nanje. Ko zasine dan, se že vozimo ob reki Bosni navzgor skozi pokrajino, ki je Je vsa v mračnih jesenskih barvah. Proti poldnevu nas že od daleč |K)zdravlja Trebevič. Vse naokrog so hribi posuti z novo zapadlim snegom, nad sarajevsko kotlino vise gosli, temni oblaki. Na postaji nas pričakujejo zastopniki sarajevskih kulturnih društev in tam prehivajočlh Slovencev. V imenu vseh ta-mošnjih pevskih društev izpregovori prisrčne besede v pozdrav g. višji kontrolor Ravnikar Slavko. Zopet zadoni iz pevskih grl »Zdravica« naši prelepi zemlji v čast. Zvečer je dvorana Narodnega kazališta napolnjena skoraj do zadnjega kotička. Koncertu prisostvujejo: namestnik bana g. Ademovič, predsednik občine g. Zlatar, soproga bana ga. Jevti-čeva, škof dr. Oekada, zastopnik reis-el-uleme g. Aganovič in še tnnogo drugih predstavnikov vojaških in civilnih oblasti. Pester je pogled na množico v dvorani, ki jo tvori izbrana publika vseh treh jugoslovanskih narodov. Sarajevski Slovenci so seveda polnoštevllno zastopani; stojišča so polna študentov, ki služijo Iu vojaški rok. Tudi I i so prihiteli na la za Sarajevo izreden dogodek, Slovencem med njimi kar žare obrazi od veselja. Ko se pojavijo na odru pevci APZ v dirigentom Maroltom. jih sprejme občinstvo z velikanskim navdušenjem. Navdušenje rasle od pesmi do pesmi, spremeni se v pravi vihar ob Ilajdri-hovi »Buči. morje Adrijansko« na koncu prvega dela sporeda in ob pesmi »Od Urala do Triglava«, ki jo pevci dodajo na zanositi pozdravni govor prediiednika Sarajevske Filharmonije, odvetnika okolice se jc zglasil pri pravnem referentu nekega dmarnega zavoda v Ljubljani, Predstavil se mu je kot Blaž P., posestnik iz Podsmreke, lastnik posestva vlož. št. 281 k. o. Podsmreke. Referentu je predložil posestni list in zemljiškoknjižni izvleček hkra-tu je zapros;!, da l* mu zavod dovolil 5000 din proti vknjižbi na omenjeno oosestvo. Zavod je posojilo dovolil, Vknjižba je bila v redu izvršena, kajti Valentin se je povsod predstavljal kot pravi lastnik in za Blaža. Tudi priče je pripeljal, da jc res on pravi Blaž. Veliko je bilo začudenje, ko je pravi lastnik Blaž P. prejel od okrajnega sodišča uradno obvestilo, da ie bilo na njegovo posestvo vknjiženo posojilo denarnega zavoda v znesku 5000 din. Hitro jo je mahnil drugi dan v Ljubljano. V zemljiški knjigi so mu stvar toliko pojasnili, da je bilo posojilo res vknjiženo na podlagi pravilne zadolžnice. Tekel je k denarnemu zavodu. Tam so ga debelo tfledali. ko jim je zatrjeval, da on ni pri zavodu nikdar najel niti prejel posojilo 5000 din. Stvar se je kinalu raz-vozljala, Njegov brat Valentin je na nepošten način preje! 5000 din in sc izdajal za Blaža. Mali kazenski senat je včeraj po kratki razpravi, v kateri je laži-posestnik priznal prevaro, obsodil Valentina P. zaradi prestopka prevare in zločina napravljanja lažnih listin na 3 mesece strogega zapora in 300 din denarne kazni. Valentin je jurje že drugam investiral, moral pa bo plačati še druge stroške. po dh&ovi ^MrrfBttatflff^niunfa^inciaanTfttiuiiirTiij liitpr^i ^. mrt^j ujiTrTrt [ s •J.tTttttTUI ujrnmji^ujTTTTT] mtjfTTniijj i * Nadškof dr. Šarič odpotoval v Dubrovnik. Sarajevski nadškof dr. Ivan Šarič se je iz Zagreba, kjer se je udeležil posvetitve novega pomožnega škofa dr. Josipa Laha, odpeljal na Sušak, kjer je prenočil v frančiškanskem samostanu na Trsatu, naslednji dan pa je v spremstvu svojega tajnika odpotoval v Dubrovnik, kjer bo ostal nekaj časa na od-počitku. * V Novem Sadu 20.000 ljudi brez strehe. V noči od 9. na 10. aprila je bil Novi Sad ponovno preplavljen, kakor smo že včeraj kratko poročali. Voda je pridrla čisto nepričakovano. Okrog pol 11 ponoči je voda predrla nasip kanala kralja Aleksandra. Voda je poplavila nov del Novega Sada in je pri ustju kanala v Donavo deset cest pod vodo. Več tovaren jc poplavljenih, porušenih pa deset hiš, čeprav niso bile zgrajene iz slabega stavbnega materiala. Dasi je voda upadla žc za 30 cm, je kljub temu nasip popustil in povzročil katastrofo. Ko se je ponoči oglasila z mestnega stolpa sirena, se jc prebivalstva polotil velik strah in vse je zapustilo 6voja stanovanja, ne vedoč, odkod prihaja nevarnost. Celo prebivalci višje ležečih hiš so bežali, ker so mnenja, da sploh noben del Novega Sada ni več varen pred povodmijo, Z novo povodnijo je sedaj brez strehe skupaj okrog 20.000 ljudi. Medtem ko Donava in Drava upadata, pa Tisa vnovič narašča. Pri Stari Kaniži voda kar vidno narašča. Oblasti so na tem ozemlju prepovedale vsako vožnjo s čolni. Reka Ke-reš je v noči od torka na sredo poplavila večje komplekse zemlje. V Petrovgradu je nevarnost povodnji minila. V Gornjem Bužlcju pa jc voda poplavila okrog 5160 oralov zemlje. Tam ie veliko vinogradov in sadovnjakov voda čisto uničila. dr. Bogdana Vidoviča. V imenu »Slovenskega kluba« in Del. kulturnega društva »Cankar« posebej pozdravi goste g. Rasto Zemljič in jim izroči venec v državnih in slovenskih barvah, ki ga poklanjajo polog omenjenih slovenskih društev iu Sarajevske Filharmonije vsa sarajevska pevska društva: hrvatski »Trebevič« in »Sloga«, »Narodna uzdanica«, inusliin. kulturno društvo »Gajret« in židovsko pevsko društvo »Lira«. Občinstvo je očarano od lepote slovenske pesmi in navdušeno nad izvedbo pevcev, ki pojo tako sveže in tako koncentrirano slede dirigentu, kot da ne bi čutili nikake utrujenosti od dolgegn, napornega potovanja. Po koncertu spremljajo slovenski vojaki pevce k večerji v Oficirski dom, kjer se razvije prijeten družabni večer. Iz mnogih^ napitnic je razvidno veselje in ginjenost tn-mosnjih našMi rojakov, da so zopet mogli slišati slovensko pesem, in to v tako mojstrski izvedbi. Žal je čas le kratko odmerjen; treba je misliti na počitek, čaka nas zopet dolga vožnja in jjotem mnogo kritičnih ušes v Belgradu. Treba bo zbrali vse sile, da APZ tudi naši prestolnici pokaže, da more in zna dostojno reprezentirati našo jiesem doma in v tujini, in dokaže svojo kvaliteto kot plod desetletnega dela. Dr. VaVo vrti* 1—2 irnca omogočalo lahko normalno stollco 2 kom. Din 1.50, 12 kom. Din 8.—, 60 kom. Din 27,— Bog. S. br. 81888/38. * Sava pri Brodu poplavlja. Sava jc pri Brodu hitro narasla in poplavila številne vasi v okolici Broda. Deževalo je več dni in 60 zaradi lega naritsle vse manjše bosanske reke in potoki in se zlivali v Savo. Vodostaj Save kaže pri Brodu 682 cm nad normalo. Periferija Bosanskega Broda, ki precej nizko leži, je vsa pod vodo, prav tako tudi manjše vasi ob bregu Save, kjer ni nasipa. Sava je sploh poplavila ogromne komplekse zemlje v okolici Bosanskega Broda. Kmetje se pripravljajo na evekuacijo in že spravljajo svojo živino na varno. Pri Bosanskem Šamcu je poplavljena tudi banovinska cesta. * Granata ubila tri dečke. Pretekli ponedeljek so trije šolarji v Kniaževcu, ki so radovedno brskali po starem železju, našli staro granato in jo skušali odpreti. Ker sc jim to ni posrečilo, je eden izmed njih vrijel granato na kamen. V tem hipu pa je granata eksplodirala in na mestu ubila dva dečka, tretjega pa ie tako hudo poškodovala, da je kmalu po prevozu v bolnišnico izdihnil. * Nov most čez Kolpo v Karlovcu. Pri banski oblasti v Zagrebu je bila izlicitirana gradnja mostu čez Kolpo v Karlovcu. Most bodo zgradili na dosedanjem mestu. Most bo železen in ga bo izdelala tovarna vagonov v Brodu. Graditi ga bodo začeli še ta mesec. * Huda avtomobilska nesreča. Nedaleč od Sv. Nedelje se je v torek dopoldne zgodila huda avtomobilska nesreča. Osebni avtomobil, čigar številka še ni ugotovljena, ee je zalete) v kmečki voz, na katerem je sedel kmet Makso Žugec iz Sv. Nedelje. Voz je odletel v obcestni jarek, konj pa je bil ubit. 2ugca je vrglo z voza in je padel na ce6to. Pri tem mu je počila lobanja in je dobil tudi hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga takoj v zagrebško bolnišnico, kjer pa n/majo dosti upanja, da bi okreval. Oblasti sedaj iščejo lastnika avtomobila, ki je, kakor zatrjujejo očividci zakrivil nesrečo. * Nove muslimanske kulturno-verike zgradbe v Sarajevu. Vakufsko ravnateljstvo je zgradilo v zadnjih letih vel/ko število novih in modernih stanovanjskih zgradb v Sarajevu. Ta akcija vakufskega ravnateljstva je bila omogočena s tem, ker poseduje Vakuf v Sarajevu najlepša stavbišča, ki so bila doslej neizkoriščena. Na teh stavbiščih so bila muslimanska pokopališča ali male starinske kočice in harake, od katerih Vakuf ni imel nobenih dohodkov. Poleg že zgrajenih stavb namerava Vakuf zgraditi še nove hiše, ki bodo v okras sarajevskim ulicam, vakufsko ravnateljstvo pa bo imelo od njih lepe dohodke za svoje kulturno-verske ustanove. Predvsem namerava Vakuf zgradbi blok novih palač na stavbi-šču, kjer je sedaj Kcmalud'riova džamija. V sklonu teh modernih zgradb bo tudi, kakor smo že kratko poročali, nebotičnik s trinajstimi nadstropji. Na dvorišču nebotičnika bodo zgradili manjšo moderno džamijo. Poleg stanovanjskih hiš gradi vakufsko ravnateljstvo tudi več zgradb versko-kulturnega značaja. Velika zgradba za vakufsko sirot:rnico je že skoraj gotova. Med nameravanimi zgradbami t e vrste je tudi džamija in mekteb, t. j. muslimanska verska ljudska šola. * Na psa je streljal, pa je zadel ženo. Na Re- metski cesti v Zagrebu se je zgodil nenavaden slučaj. Kmetica Barica Kcber je stala na svojem dvorišču. Naenkrat se je pojavi! mož, ki ima dolžnost, da pazi na pse, ker morajo biti vsi psi priklenjeni. Mož je zapazil na dvorišču, na katerem je stala Kebrova, psa in ga hotel ustreliti. Kebrova je skočila k psu, da bi ga zavarovala, pa jo je strel zadel v nogo. Prepeljali so jo v bolnišnico, * Sinovi branili mater pred očetom. Čevljarski mojster Aleks. Meimjak v Subotici, se je vrnil domov pijan in se začel prepirati s svojo družino. Navalil je na 6Vojo ženo in jo začel pretepati. V sob« sta bila tudi dva sinova in sicer 27-letni Marko ter 10-letni Josip, učenec 3 razreda ljudske šole. Oba sta branila svojo mater. Ko je hotel oče mater za-bosti z nožem, je mali Marko zgrabil železno lopato in udaril očeta po glavi. Oče je padel. Ko je hotel vstati, da bi spet navalil na mater, ga je Marko udaril s steklenico za pivo po glavi s tako silo, da mu je prebil lobanjo. Očeta so orepeljnli v bolnišnico, sinova sta se pa sama javila policiji, Drugi dan je oče priznal svojo krivdo in prosil policijo, naj ne kaznuje sinov, ker so branili mater. * Zaradi škode na polju — smrt. V Vrginmostu je zgubil življenje kmet Djuro Halavanja, ker je zalotil na svoji njivi, ki je posejana s pšenico, živino svojega soseda Paiča. Paičeva žena Janja je zapazila, da žene Djuro živino domov. Hitro je poklicala svojega sina Nikola in hčerko Marijo. Ker so bili že prej s sosedom sprti in ker ga niso mogli prepro-siti, da bi jim vrnil živino, ga je Janja udarila s kolom čez ledja. S 6Vojitn kolom je soseda udarila tudi Marija. Halavanja je odfkočil, vzel Janji kol in jo z njim močno udaril. Janjin sin Nikola je v tem hipu potegnil pištolo, ustrelil in zadel Halavanja v trebuh, da se mrtev ztfrudil na tla. Janjo, njenega sina Nikola in hčerko Marijo so orožniki zaprli. Ljubljana, 12 aprila Gledališče Drama« Petek, 12. aprila: Zaprto. — Sobota, 13. aprila: »Asmodej«. Red A. — Nedelja, 14. aprila: »Neopravičena ura«. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Opera: Petek, 12. aprila: Ob 15: »Figarova svatba«. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. — Sobota, 13. aprila: Gostovanje Comedie Francaiie. Izven. Cene od 40 din navzdol. — Nedelja, 14. aprila: Ob 15: »Lumpacius Vagabundus«. Izven. Cene od 30 din navzdol. Ob 20: »Frasquita«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Radio Ljubljana Petek, 12. aprila; 7 Jutmji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pi6an venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Kako živimo v Čmi reki v Vardarski banovini (g. Mirko Demšar) — 12 Domača pesem (plošča — 12.30 Poročila, objave ■— 13 Napovedi — 1302 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Ženska ura: Hrano-slovje (ga. Zinka Muri) — 18.20 Pesmice iz Pariza (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napiovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Telovadno predavanje — 19.40 Objave — 19.50 Izseljenske novice (g. Rado Miklič) — 20 Zbor »Lira« iz Kamnika — 21 Koncert skladb Davorina Jenka in Tihomila Vidošiča (Radijski orkester) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Pisan drobiž (plošče). Drugi programi Petek, 12. aprila: Belfcrad-Zagreb: 20.10 Simf. in ork. koncert — Belgrnjska kratkovalovna postaja: 19.40 Poročila v slovenščini — Bratislava: 19.40 Koračnice — Pragu: 19.25 Harmonika — Sofija: 19.45 Smetanova o|iera »Pro-dunu nevesta« Prireditve in zabave Natančni spored tretje javne produkcije ljubljanske Glasbene akademije se že dobi v knjigami Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Spored stane 3 din in je obenem vstopnica za produkcijo, ki bo v ponedeljek ob četrt na 7 v veliki filharmonični dvorani. »Gledališče mladih«. Drevi ob 8 bo imelo »Gledališče mladih« v frančiškanski dvorani premiero Cankarjeve »Lepe Vide«. Ker je za predstavo veliko zanimanje, si nabavite vstopnice v predprodaji, ki bo danes od 10 do 12.20 in od 15 do 18. Večerna blagajna se bo odprla ob 19. Pomladek Rdečega križa srednjih, meščanskih In ljudskih šol v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 14. aprila 1940, točno ob pol 11 dop. v frančiškanski dvorani Akademijo v proslavo »Dneva pomlad-ka Rdečega križa«. Čisti dobiček prireditve je namenjen letošnji počitniški koloniji revnih ljubljanskih pomladkarjev. Sneguljčico pravljično igro v petih dejanjih ponovi Prosvetno društvo Trnovo v nedeljo, 14. aprila ob 3 popoldne na odru društvenega doma. Predprodaja vstofmic od 10 do 12. Naše dijaštvo Članstvu Akademske zvezel Drevi ob o.»mih bo predaval g. minister dr. Kulovcc o temi: »Katoliška skupnost in klerikalna skupnost«. Vabimo Vas, da se predavanja polnošteviLno udeležite. — Akademska zveza. AKD Pravda bo imelo svoj 2. redni občni zbor dne 19. aprila t. 1. ob 17.30 v Akademskem domu, Miklošičeva cesta 5. Lekarne Nočno službo imajo lekarne; Dr. Kmet, Tyrše-va (Dunajska) 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Selenburgova 7. Fotograf, ki je bil dodeljen topničarjem. 99 Emden a 99 Karlsruhe" na dnu morja ti -Em'!!>n<- >Emdcn< spada v vrsto manjših nemških križark, zgrajenih povojni. Križarkn je bila zgrajena leta 1920 v službo pa je vstopila naslednjega leta. Ima pa samo 5100 ton prostornine, dolga je 150 m, široka 14.3 m, njo globina v vodi jo a,3. Razvija do 46.500 konjskih sil, kar j. omogoča hitrost do 29 morskih milj (1 morska milja je 1852 m). >Bmden« je oborožena z 8 topov, kalibra loO mm, 2 protiletalskima topovoma kalibra 88 mm in 4 torpednl.ni cevmi kalibra 500 mm. »Emden« nosi isto ime kot predvojna križarka, ki jo bila znana po svojih podvigih v raznih svetovnih morjih za časa prejšnje svetovne vojne — Na desni: Križarka »Karlsruhe«, ki je bila tudi predvčerajšnjim potopljena. Podatke o njej in o tretji potopljeni nemški bojni ladji, oklopni knzorki »lHiichcr« (izgubo obeh Nemci uradno priznavajo). smo objavili v včerajšnji številki Z Akademskim pevskim zborom po Jugoslaviji I II. del senzacionalnih TIM TA YLOUJ E V IH pustolovščin v napetem filmu: Tim TayHor)eua sreča KINO SLOGA - fd. 2130 Kadi dolžino filma predstave ob Iti., l'J. in 21 15 uri I p LIUBIUNA N% Vis. kneginja Olga v Ljubljani Včeraj opoldne 6e je pripeljala v Ljubljano Nj. Vis. kneginja Olga v spremstvu dveh dvornih dam. Kneginja je obiskala na Kongresnem trgu št. 3 trgovino g. Jo6ipa Tabora, ki prodaja domače izdelke; razne igrače in vsakovrstne spomine lastnega izdelka. Kneginja 6e je za te izdelke zelo zanimala, jih pohvalila in se začudila, ko je zvedela, da je V6e to domač izdelek. Zelo prijazno se je pogovarjala s soprogo lastnika trgovine gospo Antonijo Tabor. Nakupila je nekaj igrač in spominov v gorenjskem slogu ter je obljubila, da bo še prišla in pripeljala s seboj svojo hčerko princezinjo Jelisaveto. Nj. Vis. kneginja Olga je sedaj že drugič obiskala trgovino Tabor, kar je najlepše priporočilo za to ugledno tvrdko. Spored večera Comedre Fran^afse v Operi i. 1. Villon: Pogrne. 2. lionsard: A Marie, Vamiour plqu£ (Melle Francoi- se Delille). 2. La Fontaint: La fenime noyee, Le corbeau et le reuard. Le vioux chat et la jouno souris (Mpile Catherine Foiitonay), I>a elgale e-t ln founui (Mr. Yonnel), Les d«ux plgeons (Mme Germai-hb Itonher). Lamartine: I a1 lac (Mr. Julien Berthoau). 5. Alfred (le Musaet: Mlini Pinson (Melle Frnnpoise Dolille), Trlstesse (Mr. Julien Bertheau), Le rldenu de ina voisine (Mr. Yonnet), Stance« a Ninon (Melle Jeanne Sull>). 6. Alfred do Vigny: La mort du loibp (Mr. de Rigoult). 7. Vietor Hugo: A Villeciuier (fragmentu) (Mr. Cham- breuil). IT. Alfred de Mnsset: II fnut qn'une porte ROlt. ouvorte ou fermče, I^a mn.riiui.se: (Mine Gorinaine Kou-bor), Lo oomte: (Mr. Louis Seigner). III. it Baudolaire: Heoneilloment (Mr. Vonnnl). 2. Verlaine: Ij« ciol (Mr. Aim6 Cl«riond), Gaspard Hauser (Mr. Ainie Clariond) 3. Arthur Kimband: Le dorineur du val (Mr. Aime Clariond). 4. Jute« Laforgne: Ln complainte du pauvro (Mr. Ju- lien Borthoau). 5. Paul Valery: Poeme (Mr. Tonnol). B. Panl Forl: Lo bonhour (Mr. Louis Seigneir)- Balla-de (Mr. Aiinč Clariond). 7. Claudol: La vierge a rnidi (Melle Francoise Delille). 8. Charles IVguv: Pripre pour noua autres eharnols (Mr Vonnnl). 9. Ctesse de Koailles: Le pays: (Mme Germaine Kouher). 10. Quelques chansons de Framce (Melle Jeanne Sully). Gozdni požar nad Rakovnikom Ljubljana, 11. aprila. Okrog poldneva so bili ljubljanski poklicni gasilci po telefonu obveščeni z Rakovnika, da gori gozd za Rakovnikom nad bajerji in da se zaradi hudega vetra z veliko naglico širi. Ljubljanski poklicni gasilci so pod poveljstvom g. Rozmana tako« odhiteli z motorko na mesto požara. Ko so gasilci prišli do gozda, ki je gorel, so videli, da bo le težko udušiti požar, ki ga je veter z veliko naglico razpihaval. Gorelo je namreč že okrog lO.OOOm* gozda in vročina je bila . tolikšna, da so se posamezni gasilci le s težavo približali gorečemu drevju. Ker je najprej prišlo le 11 gasilcev, je poveljnik g. Rozman takoj telefonsko poklical pomoč, nakar je odšlo še 10 poklicnih gasilcev na kraj požara. Prav tako je bilo izdano naročilo, naj z Gradu oddajo dva strela in tako obveste prostovoljne gasilce o požaru. Gasilci so se lotili svojevrstnega gašenja. Gozdnih požarov namreč nikdar ne gasijo z vodo, tudi če bi bila ta slučajno pri roki. Pač pa gasilci z dolgimi vejami otepajo goreče drevje in tako uduše plamen, ki je še najbolj nevaren zaradi tega, ker odnaša visoko v zrak goreče listje, ki raznaša ogenj na vse strani. Gozd, ki se je vnel, je bil mešan gozd in so bili v njem precej enakomerno raztreseni listavci in iglavci. Poklicni gasilci so le z velikim naporom in z največjim požrtvovanjem dušili ogenj, ki ga je razpihoval močni veter. Posebno neprijetno je bilo še to, da je veter menjal včasih smer, zaradi česar so na nekaterih mestih morali gasilci takoj odstopiti in se umakniti. Vročina je bila namreč tako huda. da so se začela vnemati že sama drevesna debla. Zaradi tega so mogli gasilci pro-esraii proti ognju vedno le tam, kjer so napredo^ tfali v isto smer, kakor je pihal veter. Seveda ni gorelo le drevje, ampak tudi na tleh nakopičeno listje in mah. Z združenimi napori se je končno vendar le posrečilo gasilcem, da so ogenj omejili, polegal pa se je hvala Bogu tudi veter. Ko so prihiteli prostovoljni gasilci Ljubljana-mesto pod poveljstvom g. Pristovška in prostovoljni gasilci Ljubljana-Barje pod poveljstvom g. Vrbinca, se ogenj ni mogel več obdržati. Ostala so le še tleča in kadeča se debla in debele veje. Pogled na pogorišče je bil kaj svojstven. Ob pol 2 so se poklicni in prostovoljni gasilci vrnili, za stražo pa sta ostala dva gasilca od prostovoljne čete Ljub-ljana-mesto in gozdni čuvaj, ki so pazili, da ob tlečih deblih ne bi nastal nov požar. * 1 Opozarjamo na izreden kulturen dogodek: gostovanje članov Comedie Francaise, ki bo v soboto, dne 13. aprila o Operi. Na povratku z gostovanja v glavnih balkanskih mestih bodo dali francoski umetniki tudi v Ljubljani predstavo, pri kateri bodo v prvem delu večera recitacije, v drugem predstava Mussetove komedije »Vrata morajo biti odprta ali zaprta«, v tretjem delu bodo zopet recitacije in kot zadnja točka nekaj popularnih francoskih popevčic. Kdor hoče spoznati slavno umetniško tradicijo največjega francoskega gledališča in njegovo visoko kulturo, naj tega gostovanja ne zamudil 1 Vstopnice za materinsko proslavo, ki bo v ponedeljek, 15. t. m. zvečer ob 7 v ljubljanskem opernem gledališču, se dobe pri blagajni opernega gledališča. Ker bo zadnji dan vstopnic gotovo zmanjkalo, naj se jih vsi pravočasno oskrbe! Na proslavi bo prvič uprizorjena pravljična igra v 4 dejanjih »Triglavska rožat, ki jo je spisal Mirko Ktinčič, pevske točke pa uglasbil dr. A. Dolinar. Spored obsega dalje še ljubek »Razgovor o mamici« od A. Cernejeve, solo petje ge. Sonje Ivan-čičeve, idejni govor g. škofijskega ravnatelja Jagodica in veselo otroško opereto v 1 dejanju »Ali je kaj trden most?« od Mirka Kunčiča. Nastopi okoli 80 oseb — odraslih in otrok. 1 Zveza dekliških krožkov vabi članice in mladenke, da si v čim večjem številu ogledajo film »Mladinski dnevi«, ki ga bo predvajal kino Union v nedeljo 14. aprila ob f>ol 11 dopoldne. 1 Vsakega napredka 11 a domačem polju se človek razveseli. Tako z veseljem pozdravljamo tudi prvo počotke domačega zvočnega filma »Mladinski dnevi v Ljubljani«. Delo je izšlo iz domače delavnice in s sodelovanjem domače glasbe. Matineja omenjenega filma, ki bo v nedeljo 14. aprila ob 10.30 v dvorani kina Union, bo brez dvoma zanimiva ne samo za tiste, ki so pri filmu sodelovali, temveč tudi za vso slovenski) javnost. Opozarjamo na predprodajo vstopnic pri Prosvetni zvezi. Miklošičeva c. 7-1. Sedeži so po 5 in 3 din. ^^ Kino Kodeljevo te/. 4/-64, Danes ob 20 jutri ob 17 in 20 30 uri raketa smeha in grehota: Stan in Oliver - BISTRE GLAVE Mistični in kriminalni velefilm iz tajinstve-nega orienta Alžir HEDI LAMAR in CHARLES B0YER Pozorl Nocoj pri predstavi ob 20 senzacionalni nastop akrobatov in artistov — normalne cene! 1 Tombola Rdečega križa bo na praznik Vnebo-hoda, 2. maja t. 1. na Kongresnem trgu v Ljubljani. Tombolske karte po din 5 se že razprodajajo. Kupujte tombolske karte, saj je dobiček namenjen za samarjaesko službo, ki je v sedanjih ča6ih še posebno V6e podpore potrebna. 1 Združenje inženirjev in arhitektov — sekcija Ljubljana opozarja sivoje člane, da se bo 9. marca erekinjeni redni letni občni zbor nadaljeval v so-oto, 13. aprila 1940 ob pol 20 v društveni predavalnici na Kongresnem trgu 1 /II (poslopje Kazine) in vabi, da se ga zanesljivo udeleže. Na prvem delu občnega zbora izpremenjena pravila v skladu s pravili Zveze inženirskih društev kraljevine Jugoslavije so bila medtem od oblasti potrjena in se bo naše društvo odslej zopet imenovalo Društvo inženirjev v Ljubljani, tako kakor ob ustanovitvi leta 1911. Zato pričakuje bodoči upravni odbor sedaj avtonomnega društva novih pobud in smernic za čim koristnejše delo za dobrobit in napredek ter za ugled inženirskega stanu. 1 Društvo zobozdravnikov poziva članstvo, da se udeleži izrednega občenga zljora, ki se bo vršil v soboto, 13. t. ni. ob 8 v restavraciji Slamič. 1 V tečaj za izdelovanje kožnatih rokavic so sprejema vsak dan od 10—12 dop. in od 3—5 pop. Hotel Metropol. 1 Artisti v kinu Kodeljevcm. Uprava kina Kodeljevo si stalno prizadeva, da čim bolj zadovolji svoje številen prijatelje in simpatizerje. Sedaj je ob nenadkriljivem dvojnem sporedu. Bistre glave s Stan in Oliver jem ter Alžir s Charles Boyer-jem, angažirala za nocojšnjo predstavo še dva slovita artista in atleta, ki bosta kazala svoje številne točke senzacij željnemu občinstvu. Nabavite vstopnice v predprodaii, naval je_ že sedaj velik. 1 Sodne stanovanjske odpovedi. Na okrajnem sodišču je bilo letos do 11. t. m. podanih že 763 6odnih odpovedi u izpraznitev raznih stanovanj in lokalov, za 123 več ko lani ob tem času. V zadnjem času, zlasti od 15. marca naprej, je bilo vloženih mnogo odpovedi, s katerimi zahtevajo hišni gospodarji izselitev strank za majski selitveni rok. Tudi že poprej je bilo za ta rok vloženih več odpovedi, tako da računajo v maju na veliko preseljevanje strank 1 Vetrovno vreme nam je zadnje dni prinesel april, ki je bil sicer v svoji prvi jiolovici presenetljivo lep. Nihče ne bi mislil, da bo v muhastem aprilu vreme še tako ugodno. Veter je sicer zadnje dni pomladansko nastrojenje kaj hitro pregnal z ljubljanskih ulic, saj je bilo včasih celo na soncu hladno. Se bolj neprijeten pa je gotovo veter zaradi silnega prahu, ki ga je dvigal na vseh cestah. Celo pogosto škropljenje cest pri vetru ne zaleže mnogo, saj so skoraj v pol ure zopet suhe iti zopet vir pravih oblakov prahu, ki prodre tudi skozi zaprta okna. 1 Dobavo 800 kub. metrov bukovih drv je mestna občina spet razpisala v zadnjem »Službenem listu«. 1 Tatvina koles. Zadnje dni sta izginili r.oprt dve kolesi. V Streliški ulici je nekdo izpred ljudske kuhinje odpeljal Francu Lampiču 1700 (lin vredno moško kolo znamke VVandorer«. Na Cankarjevem nabrežju pa je nekdo pred gostilno »Kralj« odpeljal 350 din vredno moško kolo znamke »Peugeot« Jakobu Bergantu. 1 Velik zavoj maiiulakturneica- blaga je bil ukraden z voza od (iajeve ulice do Mestnega trgu vozniku »Paketošpeda«. Paket je bil naslovljen na Ivana Strojanška in je bil vreden 2700 din. 1 Tatvine zlatnino. V stanovanje Darinke Ko-tlušek v Staretovi ulici se je utihotapil neznanec, in odnesel dva ženska zlata prstana s kamni in dve zlati ovratni verižici z obeski v skupni vrednosti 1100 din. Iz stanovanja inž. Franca Ooršeta na Realjevi cest; pa je nekdo odnesel zlat poročni prstan in nekaj drugih drobnarij v skupili vrednosti 300 din. 1 V zastavljalnici se jo vjol. 26letni mizarski pomočnik, doma iz Ljubljane, jo bil te dni aretiran, ker jo zastavil v mestni zastavljalnici za 250 din lepo moško obleko, vredno 1200 din, ki jo jo ukradel v Ljubljani. Aretiranec je star znanec ljubljanske policije. Sestanek predstavnikov tujskega prometa na Štajerskem V novi sezoni bodo naši kraji navezani samo na notranji turizem Ob priliki lanskega občnega zbora mariborske Tujskoprcmctne zveze jc bil napravljen sklep, da se bodo vršili tekom nove poslovne dobe večkrat sestanki članstva te zveze, predvsem pa bodo taki sestanki vedno ob zaključku stare ter ob pričetku nove turistične sezone. Prvi tak sestanek 6e je vršil včeraj popoldne v Mariboru v lovski dvorani hotela Orel. Udeležili so se ga zastopniki vseh članic — mestnih in podeželskih občin, tujskoprometnih organizacij in planinskih društev z območja zveze. Vodil je sestanek predsednik Tujskoprometnc zveze inž. Šlajmer. Glavno poročilo, ki je bilo zanimivo ter opremljeno z raznimi statističnimi podatki, je jx)dal ravnatelj Tujskopromctne zveze in Putnika Josip Loos. Iz njegovih izvajanj posnemamo: Lanska sezona ie bila v vsej Sloveniji in tudi na področju mariborske Tujskoprometne zveze za spoznanje slabša od predlanske, ker se je že močno čutil vpliv političnih dogodkov. Izostali so zlasti inozemci, ki so se morali 6redi sezone z vso naglico vračati iz naših kopališč in zdravilišč v domovino. Tako je bilo v celi Sloveniji leta 1939. 197.993 turistov s 1,067.162 nočninami, lansko lepo pa 195.305 turističnih gostov s 1, 059.011 nočninami. Na področju mariborske zveze je bilo leta 1938 še 64.519 gcsscli, ki vodijo pota obeli narodov. Pesnik je spregovoril prvo Besedo in za njim gredo ljudje dejanj, ljudje kovači usod in narodnih sreč! Ob tej priliki naj priobčimo tudi pismo, ki smo ga dobili od zagrebških Slovencev, in ki naj priča, s kakšnim veseljem pričakujejo tamkajšnji Slovenci predstavnike slovenske lepe, sočne, polne in materne besede; -Obisk sedmorice slovenskih književnikov in kulturnih delavcev Zagrebu, ki je sedaj v naisil-nejšem naponu kulturnega in socialnega razvitka, in ki v njem živi okrog HO.OOO Slovencev, l>o brez dvoma važen kulturni dogodek in korak naprej k medsebojnemu razumevanju dveh bratskih narodov, ki sla si najbližja |>o govoru, po veri enaka in sta srečna, da živita v skupni in svobodni domovini. Mi, ki smo kot edino doto nesli od doma bistre glave, pridne roke in našo slovensko govorico in nas je življenja pot pripeljala tu doli, vemo, da je prihod oblikovalcev slovenske besede in slovenskega duha namenjen tudi nam... Od-priino jim svoja srca, da v njih ljubezni do vsega, kar je slovensko in nam nialodušnim zbude novih nad za lepšo bodočnost. Poslušali bomo Župančičevo čudovito pesem in Finžgarjevo edinstveno gorenjsko besedo, ki je ne more pozabiti, kdor jo je slišal, in nam zveni kot najlepša dediščina našega velikega pesnika Prešerna! Sedmorica najizrazitejših sodobnih oblikovalcev slovenske besede in slovenskega duha prihaja. da tukaj pove ono. kar dviga in pretresa, veseli in boli slovenskega človeka, da pove, kako naše slovensko srce »vriska in joče«, moli in ljubi in išče *v teh težkih dneht pot k srcu brata — Hrvata. O, kako prav je, da prihajate, naši književniki sem doli! Marsikaj je bilo zamujenega, a sedaj se bo še vse dalo popraviti! Da boste le prišli! Pa nikar ne pozabite, ko pridete v to lepo in drago mesto, da živi tukaj na tisoče slovenskih otrok in dijakov, ki se v šolali ne ufe spoznavati in ljubiti — slovenskega jezika! Vi jim ga odkrijte znova v njegovi najlepši in najbolj izčišče-ni obliki.« M. S. Koncert ob 20 letnici Orkestra Glasbene Matice Obisk simfoničnih koncertov v zadnjem času je pokazal, da zanimanje zanje pri občinstvu vedno bolj raste. Ce se spomnimo, kaka praznina je zevala pred nedolgiini leti v sicer bolje urejenih razmerah celo pri rednih filharmoničnih koncertih, in če primerjamo, kako so danes v dokaj spremenjenih časih skoraj pri vseh koncertih dvorane, če že ne popolnoma, pa vsaj približno polne, potem celo lahko trdimo, da ni to samo zanimanje, ampak potreba od strani občinstva. Tudi zadnji jubilejni koncert Orkestralnega društva je bil deležen prav lepega obiska. To po pravici. Spored sam je bil zanimiv, saj je bila ena točka sploh prvič izvajana, dve smo pa v Ljubljani prvič slišali. Pa tudi izvajanje nas je zadovoljilo. Kot prvo točko smo slišali Saint-Saonsovo H. simfonijo v a-molu za veliki orkester. Oblikovno, deloma tudi vsebinsko je grajena po klasičnih vzorih. Glasba je prozorna, za poslušalca skoraj oddih. Ritmično je izredno sveža, kar ji je v korist posebno na mestih, ki bi se nam zdela po 60 letih, odkar je bila simfonija napisana, že nekoliko zbledela. Morda jo je orkester od vseh izvajanih skladb še najbolj od srca podal. Na drugem mestu so izvajali škerjančevo Suito v osmih stavkih, ki je doživela na tem koncertu svojo krstno izvedbo. Posamezni stavki so med seboj teniatično povezani, vendar močno kontrastirajo; nekateri so daljše razpleteni, drugi imajo skoraj miniaturno obliko. Celota je lepo zaokrožena. Ni dvoma, da bi prišla v barvitem slogu pisana skladba še bolj do veljave v inštrumentaciji za simfonični orkester, kjer nudijo posamezne orkestralne skupine več možnosti za podčrtanje kontrastov in samostojno izpeljanih linij. V godalnem orkestru, ki ima več ali manj homogen ton, se marsikaka važna podrobnost izgubi. Kot tretjo točko so izvajali Faurejevo predigro k operi »Pe-nelopa«, toplo občuteno skladbo, ki ji je prime-šanega nekoliko trpkega izraza. Skladatelju ni toliko za to, da bi poslušalca s silo svojega ognja enil za seboj, kot smo lo vajeni n. pr. pri _ lerjevih uverturah. S pridušenim samozataje-vanjeni slika osnovno tragično razpoloženje opere, v katero nas uvaja. Močan, najbrž tudi nameravan kontrast Faurejevi uverturi je bil Rahma-ninov II. klavirski koncert v c-molu. Silna, ponekod skoraj demonična napetost vlada v njem; ima pa tudi mnogo mehko občutenih mest, zato nudi solistu nešteto prilik, da tehnično kot tudi izrazno pokaže svojo silo. Reči moramo, da si pri nas težko mislimo klavirskega virtuoza, ki bi prav ta koncert bolje izvajal kot ga je g. Ivan Noč. Z velikim tehničnim znanjem, s svojo muzikalno poglobljenostjo, z energičnim zamahom, s katerim je odigral svoj del, nas je z neodoljivo silo potegnil za seboj. Tudi spremljajoči orkester se je dobro držal, čeprav smo nekajkrat pogrešali med solistom in orkestrom notranje povezanosti, ki je neobhodno potreben pogoj, da se more poslušalec nemoteno predati uživanju umetnine. Orkestru, ki ima le od časa do časa priliko spremljati solista, tega niti ne moremo toliko šteti v zlo. Po večkratnih nastopih si bo to, kar imajo drugi orkestri že v krvi, z vajo prisvojil. Sicer je pa orkester, čeprav za to priliko pomnožen in sestavljen iz različnih korpusov, svojo nalogo proti pričakovanju izvrstno rešil. Ce odračunamo male ritmične in intonančne netočnosti, moramo reči, da nam je pripravil lep umetniški užitek, kar je v nemali meri tudi zasluga dirigenta g. L. M. Skerjanca. Tako je Orkestralno društvo Glasbene Matice svoj 20 letni jubilej lepo proslavilo. V bodočnosti mu želimo, Ua bi se neovirano razvijalo in v čim popolnejši meri doprineslo svoj delež k splošnemu razvoju slovenske glasbene kulture. M. Tome. ♦ Slovenski koncert v Zagrebu. Slovenska Dekliška Marijina Družba je priredila v proslavo svoje 15ubletnice sijajen koncert svojega ženskega zbora z odličnim programom. Poudariti je pa posebej treba, da ic ta /.bor sploh edini samostojni večglasni ženski zbor v Zagrebu. Zbor je dirigiral g. Lisoc Andrej, ki je s svojo rutinirano roko dosegel izredno mogočne efekte v skoraj predrznih kontrastih tempa in dinamike. Sam zbor, ki je krasna harmonična celota, je pripravno, in z lahkoto sledil vsakem migljaju svojega zborovodje ter se tako podajal v njegovo interpretacijo. Sam program je bi' razdeljen v dva dela. Prisrčne pesmice A. Miliclčičevega pozdravne-, ga venčka so nas izborno vpeljale v vedro ozračje slovenskih narodnih napevov. Temu je sledil venček mešanih pesmic A. Lisca »Tam kjer lunicac. Sama kompozicija v svojih luir-monizacijah išče veliko od pevcev, a vendar, je bila podana v skrbni dinamiki. V svojem finalu je morda malo preteška. Silno se je do-padel sopranski solo s spremijevanjem brenčečega zbora. Fran Ostažev »Zima odhaja« je bil s svojo pestrostjo za publiko vjšek užitka. Podobno je treba reči tudi za M. Bajukove »Pesmi kmečkega dekleta«. Drugi del nas je ugodno izncnatlil. T. Hlad-nikova »Vesela pevka« je zelo prijetno delovala s svojimi solističnimi vari.jaci jami in dueti. Venček »Pomladna pesem« je bil vesel in prisrčen. Zelo nas je presenetilo A. Mihel-čičevo »Nelio žari«, tako občutno in tako primerno današnjim vojnim časom. Resnično, ta točka je gotovo zapustila v vsaki duši najgloblje vtise in trdni pečat preživljajoče pesmi, Koncert so zaključile dr F. Kimovčeve »Vesele pesmice«, podane ravno tako prisrčno neprisiljeno in veselo. V glavni pavzi je vse prijetno razpoložil kratki dramatični prizor šaljive vsebine, katerega je publika sprejela z odkritosrčnim smehom in ploskotn Koncert se je priredil v veliki in prekrasni gledališki dvorani na Kaptolu, katera je s svojo akustičnostjo samo prireditev še povečala. Udeležba je bila ogromna, kar je lep prispevek uspehu, a med udeleženci smo imeli priliko zapaziti veliko odličnikov. Zbor je glasbeno vzeto — lepa harmonična celota, za kar gre hvala g. dirigentu A. Liscu. Koncert je zato glasbeno uspel, še bol j pn v narodnem oziru: saj je povzdignil lepo slovensko pesem in slovenskega duha v Zagrebu. Vsem, ki so ga pripravili in pri njem sodelovali, smo zagrebški Slovenci hvaležni in jim k uspehu čestitamo! Spored, ki je bil ob tej priliki izdan v lepi obliki, pa bo vsem lep spomin na koncert. Pernič. Slorentka Malica bo izdala za leto 10-10 Iri izvirne knjige, in sicer roman Jožeta Pahorja Matija Gorjan, kjer bo opisan velik punt slovenskih kmetov 1. 1515 proti fevdalcem in bo obsegal 100 strani. Dalje novo povest Miška Kranjca l'oresl o dobrih ljudeh, ki se bo godila zopet v Prekmurju in bo imela 270 strani, ter znanstveno razpravo prof. Miroslava Goršeta o Valentinu Zamiku, monografijo o tem očetu slovenskih taborov. Knjiga bo obsegala 250 strani in bo pokazala tisti čas od nove strani. Vse tri knjige z nad 000 stranmi obsega se dobe za 50 dinarjev članarine I K/insfon Churchill : * i a Glavno silo angleškega imperija' predstavlja še zmerom mogočno vojno brodovje in Winston Churchill je kot prvi lord admiralitete njegov vrhovni šel. Oglejmo si v kratkih potezah življenjsko pot moža, ki je danes v Angliji prav toliko popularen, kolikor je na drugi strani osovražen. Winston Spencer Churchill se je rodil 30. novembra 1874 kot sin lorda Randolpha Churchilla in neke Američanke. Njegova rodbina pripada hiši vojvode Malborough. V mladosti si je Churchill izbral vojaško karijero in je jx>stal z 20 leti poročnik v nekem konjeniškem polku. Kmalu pa je vzel dopust in potem se je udejstvoval deloma kot dopisnik, deloma pa kot častnik, zmerom pa v prvi bojni črti, vojaških pohodov na Kubi, v Indiji in z generalom Kitchenerjem v Sudanu. Udeležil se je tudi burske vojne kot dopisnik »Morning Posta«. Pri tem je bil 1899 od Burov ujet, vendar se mu je kmalu posrečilo pobegniti. Vrnil se je v Anglijo, kjer je leta 1900 na listi konservativcev — v skladu z dolgoletno tradicijo družine — izvoljen v spodnjo zbornico. Njegova ambiciozna narava in velika življenjska energija sta mu kmalu zagotovili živahno jjolitično karijero. In prav kmalu je postal nevaren tekmec tedanjemu voditelju konzervativne stranke lordu Balfourju. 2e leta 1904. se je spri z vodstvom stranke, izstopil in šel k liberalcem. Ko so leto kasneje ti prišli na krmilo države, so ga postavili za državnega podtajnika za kolonije. Kmalu za tem je postal trgovinski minister in leta 1910. notranji mi-nister. V vseh teh letih je bil Churchill zmerom na skrajni levici, najbolj radikalen med vsemi radikalnimi Angleži, tako v notranjepolitičnih vprašanjih, kakor tudi v vprašanjih oboroževanja ter eden najbolj strastnih govornikov in polemi-kov v parlamentu. Zaradi vsega tega je postal skoraj v vseh krogih precej zasovražen. Vse to pa se je na mah preobrnilo leta 1911., ko je v Angliji izbruhnil velik štrajk železničarjev. Tedaj je Churchill s spretno, precej brutalno zadušitvijo tega štrajka pridobil sjjoštovanje svojih dosedanjih nasprotnikov, izgubil pa ugled pri svojih radikalnih prijateljih. Se v istem letu je postal prvi lord admiralitete in je kot tak popeljal angleško mornarico v svetovno vojno. Hitri in odločni nastop angleške mornarice v začetku pretekle dobe je Churchillova osebna zasluga. Potem pa je doživel neuspeh ob priliki obleganja Antvverpna po Nemcih. V vojnem svetu je prodrl s svojo tezo, da je treba Antvverpen braniti in se je osebno odpeljal tja, da bi Belgijce podžgal k odporu, toda mesto je kljub temu padlo in kmalu za tem je tudi Churchill odstopil kot prvi lord admiralitete. Leta 1917. se je spet vrnil v vlado kot minister za preskrbo z municijo, v začetku 1918 pa je postal vojni minister in skupaj z lordom Georgejem zmagovito končal svetovno vojno za Anglijo. Po vojni je bil kolonialni minister, pozneje državni zakladnik, leta 1929. pa se je odločno zoperstavil vladni politiki v indijskem vprašanju in je moral zaradi tega zapustiti Baldwinov kabinet. Ves čas se je Churchill v parlamentu, v tisku in na konferencah z vsemi silami boril proti nemškemu oboroževanju. Zlasti živahno delavnost v tem pogledu je razvil po letu 1933., ko je postal nekakšen neslužbeni šef tako imenovane angleške »vojne« stranke. Ko je 4. septembra lanskega leta Chamberlain sestavil svoj vojni kabinet, je bilo |>ovsem jasno, da bo najvažnejše mesto v njem zasedel Churchill. In res je spet j>ostal prvi lord angleške admiralitete, pri zadnji rekonstrukciji Chamberlainove vlade pa je joostal celo predsednik vojnega odbora ministrov in tako dejanski voditelj vseh angleških vojnih akcij. ŠPORT Nasprotja v Jugoslovanski zimsko-športni zvezi Včeraj smo na kratko obravnavali reorganizacijo atletskega športa in smo pri tem skušali dopovedati, da 6e pri tej preureditvi ne gre preveč prenagliti. Urejevati je treba temeljito in prervidno, kajti ta reorganizacija ne eme biti samo začasna, ampak trajna in koristna. Nova preureditev nogometnega športa je zahtevala veliko in dolgotrajno delo, da so možje za zeleno mizo našli formulo, ki je nekako odgovarjala pravilnemu odnosu dejanskega medsebojnega razmerja. Ravno tako težavno delo bo pri preureditvi drugih športni panog. To moramo imeti vedno pred očmi Slovenske smučarske zveze. Stara in nikomur neznana reč je, da ima Jugoslovanska zimsko športna zveza z Gorenjsko zimsko športno podzvezo velike težave, oziroma, da 6e ne zamerimo Gorenjcem, obratno. Nasprotje med Ljubljano in Jesenicami traja že več let in 6e nikakor ne more ublažiti. Ob ustanovitvi Srbske smučarske zveze so Jeseničani takoj napravili nov osnutek pravil za Slovensko smučarsko zvezo. Jug. zimsko športna zveza je popolnoma pravilno smatrala, da ne gre sredi sezone prenehati z delom na terenu, ampak da bo za to čas poleti, ko ne bo snega. Gorenjci 60 bili bolj hitri. Na lastno pest so pripravili pravila za Slovensko 6muško zvezo, prikrojili ta pravila po svoje in niso pozvali k sodelovanju in k sestavi pravil niti Mariborske niti Ljubljanske podzveze niti Zveze. Tudi niso predložili osnutka pravil niti Zvezi niti tema podzvezama. Načrt teh pravil ima sledeče točke, ki niso sprejemljive za ostale klube izven Gorenjske. 1. § 1. določa, da se določa sedež slovenske zveze za dobo 3 let. 2. § 6. določa, da morajo klubi ene podzveze Zagrebška »Jugoslavija« nedeljski gost našega Ugaša Brez dvoma je nedeljska zmaga nad Splitom prijetno dirnila vse prijatelje in simpatizerje naše Ljubljane. Klubovo vodstvo je dokazalo, da ono ni krivo porazov, kakor se mu očita, temveč ne-igranje in nenastopi prominentnih igralcev, ki so bili vedno steber moštva. Cim so se uredile razmere tudi s te strani, je naš ligaš zopet pokazal vsem, da zna tudi zmagovati, samo če ima na razpolago vse igralce. Poedini člani klubovega vodstva so žrtvovali ogromne vsote, ki presegajo deset in desettisoče, da bi dvignili raven slovenskega nogometa. Toda ti idealisti sami ne zmorejo več, zaradi tega, ker se mora potovati na zadnjo ligaško tekmo v Osi-jek, je povabilo Jugoslavijo, da ji prijatelji in simpatizerji z obiskom omogočijo jjotovanje, ker drugače bodo fantje pač morali ostati doma in to ne bo samo sramota za SK Ljubljano, temveč za ves slovenski nogomet. Naši fantje so nam dokazali, da znajo tudi zmagovati, čim so njih vrste urejene. Pridite vsi, da omogočite potovanje v Osijek. Tekma se vrši ob 15.30 s predtekmo ob 14. Veleslalom na Zelenici Veleslalom na Zelenici. SK Tržič ponovno opozarja, da se vrši v nedeljo 14. aprila s startom ob 12 na Zelenici veleslalom za seniorje, dame in juniorje za pokal g. inž. Sugga. Tekmuje se po pravilih JZSZ. Prijavnina 5 din. Prijave se sprejemajo do 10 v koči na Zelenici. Prvoplasirani vseh skupin prejmejo darila. — SK Tržič. Adrija : Moste V nedeljo bosta na igrišču Mladike dve zanimivi prvenstveni tekmi. To pot se udarita za točke Adrija in Moste. Adrija je letos popolnoma preuredila svoje vrste in je njeno moč prva preizkusila Grafika, ki jo je s težavo premagala. Moste se bo moral prav resno potruditi, ker bi s delovati samo na področju svoje podzveze, kar bi pomenilo, da n. pr. noben klub ne more prirediti na Gorenjskem tekem, ki ni član te podzveze, niti ne, če si je zgradil tam svoje domove, skakalnice, emu-čišča in slično, niti ne, če na področju druge podzveze ni snega. 3. § 30. določa, da more bit izvedena verifikacija tekmovalcev samo tedaj, če so ti prijavljeni po klubu na področju stanovanja tekmovalca. 4. § 36. določa, da preide v slučaju prestanka slovenske zveze premoženje v last gorenjske zveze, če se ne osnuje nova zveza v 5 letih. Tako kot 60 bila ta pravila sestavljena brez sodelovanja ostalih interesentov, tako tudi ne odgovarjajo njihovim interesom. Še manj jim odgovarja dejstvo, da naj ustanavljajo Slovensko smuško evezo tudi razna društva, ki doslej niso bila v JZŠZ, a so bila pozvana k sodelovanju in ki naj služijo samo za potrebno večino na ustanovnem občnem zboru; tedaj namesto legalnih predstavnikov zimskega športa vse Slovenije, organizacije, ki jih doslej v zimski zvezi ni bilo. Zvezna uprava stoji na stališču, da bodi organizacija bodoče državne zveze in narodnih zvez taka, da bo odgovarjala potrebam bodočnost, da bodi rezultat temeljitega preudarka 6 klubi, ki jo tvorijo. Zato ne more odobravati enostranske rešitve, kot jo skušajo »Gorenjci« naprtiti večini klubov v Sloveniji. Povsem tuj in društvenemu življenju v naših organizacijah neobičajen je tak samolastmi način pripravljanja ustanovitve zveze, ki naj b« obsegala najmočnejše razvito področje v zimskem športu v naši državi. j>orazom splahnelo vsako upanje na prvo mesto. Prav zaradi tega bo ta tekma vsekakor zanimiva. V predtekmi pa nastopi mladinsko moštvo A4ost proti enakemu moštvu Ljubljane. Moštvo Ljubljane je bilo na jugovzhodnem delu Ljubljane vedno s simpatijami sprejeto, ker igra prav lep nogomet, ki zadivi vsakega igralca. Obe tekmi bosta na igrišču Mladike na Kode-ljevem, in sicer prva Ljubljana : Moste jun. ob 15.15 ter Adrija : Moste ob 16.30. Je^ličev akademski dom bo spomenik slovenskemu vladiki. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen!____ Vesti športnih zvez, klubov in društev Sin. klub Ljubljana vabi svoje članstvo k obisku tekmovanja na Zelenici. Odhod iz Ljubljane z avtobusom ob 6.30, prijave do sobote popoldne pri Putniku. Kolesarska podzveza Ljubljana. [Službeno.] — Redna seja LKP bo 16. aprila ob 20 na sedežu podzveze, Stari trg 34 Vsi gg. odborniki se pozivajo, da se seje gotovo in točno udeleže. S seboj naj prinesejo licence funkcionarjev in dirkačev — članov svojih klubov ter po 15 din za vsakega na novo verificiranega dirkača, 10 din pa za dirkače, ki posedujejo stare licence. Licence za funkcionarje so brez izjeme po 15 din. — Tajnik. STK. Moste. Drevi zelo važen sestanek, na katerega se vabijo vsi aktivni igralci. Smučarski klub Ljubljana. Sestanek damske sekcije je drevi ob 19.30 v damski sobi kavarne Emona. Z D K Odbojka. Danes zvečer ob 8 redna vaja. Vaditeljska telovadba. V ponedeljek 15. aprila ob pol sedmih revizija prostih vaj za mladenke in gojenke. Za vaditeljice barjanskega, šmarno-gorskega in zasavskega okrožja udeležba obvezna. Holandska je pripravljena na obrambo Njena „Maginotova črta" bo poplavljeno ozemlie Holandski motiv. Nizka lega in voda bosta mogočna zaveznika Holandske, kadar bo postavljena pred trpko dejstvo, da je treba njeno neodvisnost in svobodo braniti z orožjem. Oba ta dva zaveznika bosta predstavljala sovražniku težko premagljivo oviro. To je postalo vsakomur jasno ob hudih nalivih pred nekaj tedni, ki so povzročili povodnji. Isto pa so pokazali tudi manevri holandske konjenice in topništva. Vsi poskusi, da bi v času, ko so bili nekateri predeli poplavljeni, konjenica ali topništvo prodrlo naprej, so se izjalovili. Pokazalo se je, da je konjenica naletela na nepremostljive težave, ko je obstala v vodi in v močvirju, kjer bi jo bilo prav lahko uničiti. Prav tako so se top-ničarji, ki so poskušali riniti topove skozi poplavljeno in zamočvirjeno ozemlje, prepričali, da je kljub nečloveškim naporom kaj takšnega nemogoče. Izkazalo se je tudi, da vsak strel, ki ga odda top, še bolj potisne orožje v močvirje in po daljši seriji strelov bi top sploh izginil v tla. Način obrambe holandskega ozemlji obstoji v tem, da se v primeru potrebe gotovi predeli poplavijo z vodo, za to vodno »bariero« pa se razvrsti armada, da poseže vmes, kjer in kadar je treba. V glavnem je razlikovati tri obrambne cone. Prva se razteza ob trgovskih in industrijskih središčih, med katerimi so najvažnejša Amsterdam, Utrecht, Rotterdam, Haag in Leiden. To je tako imenovana >Vesting Holland*. Tu teče nov nji s pomočjo morja, na drugih točkah pa s pomočjo vodnih mas Rena in Maase. Močne plime Severnega morja se tu čutijo globoko v deželo. Zaradi tega so morali zgraditi vzporedno s toki rek jezove, ki so med seboj povezani. Holandska ni zamudila nobenega trenutka, odkar so se septembra meseca lanskega leta pričele v Evropi sovražnosti. Pripravila se je na vse , "tu , ' j n i -i • morebitnosti in podvzela obsežne varnostne ukre- I »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki pe. Z ozirom na >vodno obrambo« so Holandci I radi jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« predvsem poskrbeli, da so tla na vsem ozemlju, i grenko vodo in jo dobro prenesejo tudi ki prihaja v poštev, dovolj prepojena z vodo in . . ve?kratni unorahi da v primeru povodnji ne bodo pod vodo trda Pn vetKraim upora 01. tla, nego debela plast močvirja. Voda bo ob po- I vodnji visoka okrog pol metra, kar bo povsem t — zadostovalo, da bo sovražniku zaprta pot. na drugI strani pa ta nizek vodostaj ne bo dopuščal, da bi sovražnik mogel uporabljati kakšna vodna prevozna sredstva. Poplavljeno ozemlje med Severnim morjem in Zuiderskim jezerom torej po pravici predstavlja holandsko »Maginotovo črto«, katere obrambna sila je še povečana s tem, da so vse reste na tem ozemlju podminirano in prav tako seveda tudi mostovi, ki vodijo čez razne vodne kanale in reke. Dvakrat se je doslej v zgodovini pripetilo, da je Holandska namenoma povzročila povodnji v borbi s sovražnikom. Prvič se je to zgodilo leta 1574. Tedaj povodnji niso uporabili kot obrambo, nego celo kot napadalno sredstvo. Hoteli so pregnati Spance izpred Leidena ter tako omogočiti, da bi mestu lahko poslali na pomoč vojaštvo in živež. Akcija se je povsem posrečila in »vodni« napad je žel poln uspeh. Drugič se je to zgodilo 100 let pozneje, leta 1672, ko so poplavili nekatere predele države zato, da so zaprli pot sovražniku, ki je hotel prodirati iz Flandrije in Nemčije. Tudi to pot se je povodenj izkazala kot uspešen zaveznik, kajti sovražnik kljub vsem prizadevanjem ni mogel prodreti do srca Holandije. Od septembra lanskega leta dalje obstoja za Holandsko spet nevarnost, da bo morala uporabiti svoje staro in preizkušeno orožje za obrambo svoje svobode in neodvisnosti. Že nekajkrat je v teh sedmih vojnih mesecih holandski narod napol grabil za orožje, ko so ga vznemirile več ali manj razumljive grožnje. Prav te dni. « . I M - < i i, , je holandski narod spet zaskrbljen in se pripravlja, da bo branil svoje ozemlje. Zanaša se pri tem na svojo dobro izvežbano in oboroženo vojsko, ki se je v teh sedmih mesecih neutrudno izpopolnjevala, ter na svojega najmočnejšega zaveznika — vodo, ki ga je že dvakrat v zgodovini rešila izgube neodvisnosti. Holandski narod je sicer zaskrbljen, toda dogodke pričakuje mirno in dostojanstveno. * — Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno Polak Jurij — 75 letnik OrI. rep;. S. br. 3M74/S5. Holandski kmetje. vodni kanal od Muidena do Zuiderskega jezera in vzhodno od Utreclita do Gokula ob Maasi. Druga obrambna cona se prične pri izlivu Maase in obsega utrdbe »Holandsch Diepc in pri Voleraku ter Willemsladu in »Den Helderju« ob Zuider-skem jezeru. Tretja cona se razteza vzhodno od Amersforta, Tiela in Hertogenboscha. Na najbolj zunanjih točkah linije se lahko napravijo povod- ZaščHna očala za angleške vo:,ahe Kakor so vitezi v srednjem veku nosili na obra-eu oklepe, tako bodo zdaj anglešk/m vojakom dali posebne vrste »oklopne« naočnike, ki pa bodo lahki kakor tenčica. Neki angleši« učenjak, očesni zdravnik angleške kraljice-matere Mary, je po 23 letih vztrajnega dela izumil naočnike, ki bodo varovali vojake pred oslepitvijo. Ti naočniki bodo delovali na isti način kakor rolete. Pritisk na vijak bo zadostoval, da se bo pred vojakovimi očmi spustil za-stor, ki bo zanesljivo varoval oči pred manjšimi drobci granat in šrapnelov. Angleški generalni štab, kateremu je učenjak poklonil svojo iznajdbo, upa, da bo s temi naočniki mogoče preprečiti mnogo oslepitev na bojišču. Leta 5100 bosta dva prestopna dneva Dr. Oliver Lee, predsednik astronotnnega oddelka univerze v Evanstonu, v Ameriki |e dognal, da se časovna doba, ki jo imenujemo leto, v vsakem stoletju zmanjša za polovico sekunde, ™dtem ko se dne*vi v vsakem stoletju podaljšajo za eno celo m eno tisočinko sekunde. Po njegovih računih bo leta 5100 naš koledar izkazoval en dan premalo in bo potrebno vriniti še en prestopni dan, tako da bo to leto imelo dva prestopna dneva. Po nekem starodavnem običaju imajo ameriška dekleta na vsak prestopni dan pravico stavljati ženitne ponudbe. Ce bo leta 5100 ta običaj Še v rabi, bodo imela ameriška dekleta tedaj kar dva dni skupaj pravico stavljati ženitno ponudbe in v dveh dneh bodo morda dosegle kaklea uspeh.. Pisma našif) bravcev Spoštovani gospod urednik! Čutim potrebo in dolžnost, da se Vam za priobčitev članka »Naše prvo in najpomembnejše kulturno delo« od vsega srca zahvalim, piscu pa (ki žal ni naveden) razven hvaležnosti izrazim globoko spoštovanje in občudovanje, obenem pa neizrekljivo veselje nad tem, da se je le našel mož, ki je imel ne le spo-sobnost, temveč tudi pogum stvar povedati tako kot je. Da Vam bode moje iskreno navdušenje razumljivo, si dovoljujem pojasniti Vam, kako zelo me vsa ta vprašanja zanimajo in koliko sem o njih razmišljala že dolgo časa, prav za prav vse svoje življenje. Vendar sem temu prvič hotela dati izraza pred meseci, ko je v Vašem listu pod »Kaj pravite« izšla kratka notica. Pismo opravljeno Vam, se je glasilo takole: »K Vašemu ponatisu članka iz »Straže^ v viharju«, kateri obravnava vprašanje pijančevanja in se zaključuje z apelom na ženske, narod in oblasti, mi dovolite nekaj opomb.^ Predvsem sodim, da je to tolikanj važno vprašanje, da bi spadalo na najbolj vidno, prvenstveno mesto slehernega slovenskega časopisa, sleherne revije itd. itd., — ne pa v priložnostni kotiček! Iz lastnega doživetja vem, v koliki meri pijančevanje usodno vpliva na zunanjo in notranjo rast posameznika, vsake združbe, tako pa tudi na rast, značaj in sposobnost vsega našega naroda. Toda to ni vprašanje, kateremu bi bilo n. pr. po nasvetu »Straže« doraslo naše četudi organizirano ženstvo, tudi ne vprašanje, kateremu bi prišle v okom debate, pozivi, društva, lige itd. itd., smelo trdim celo to, da temu vprašanju ni kos niti ta in taka oblast, kakoršno imamo, temu vprašanju bode kos le ves organizirani narod sam, narod, ki se bo zavedal odgovornosti napram samemu sebi, narod, ki bode znal mimo paralitičnega biro-kratizma prisiliti svoja ob las t va, da izvršuje dolžnosti napram tem in podobnim prvenstvenim kulturnim zahtevam našega zdravega in mislečega človeka. V ta namen, pa je treba najprej narod vzgojiti in organizirati. Potreben nam je odločen, samo temu namenu služeč pokret, kateri naj zbere v svojih vrstah ljudi vseh slojev in kar je posebno važno, ljudi vseh strok, kajti problem je velik in vsestranski, pokret mu bo prišel do živega le, ako bode imel v kadru svojega članstva kvalificirane moči za vsa področja, na katera bode pokret moral nujno poseči pri reševanju tega našega najvažnejšega vprašanja. Dokler bodo razni kandidati pridobivali volilce z vinom, žganjem in denarjem, tako dolgo bomo imeli gnjila »predstavništva« in tako dolgo ne bomo imeli moči prisiliti zakonodavca, naj zaščiti zdravje, rast in napredek naroda, temveč bomo še dalje mirnodušno prenašali sramoto, nevredno pravega naroda, da »so ob volitvah itak gostilne zaprte!« To je narobe-izvrševa-nje oblasti, taka oblast nikoli ne bode našla načina, kako nnj kmetu onemogoči, da zapravlja svoje premoženje, kako naj delodajalcu diktira, da ne sme izplačevati zaslužka pijači vdanemu delavcu, še nmnj pa bode taka oblast znala in mogla (ali hotela!) onemogočiti name-ščenje ali vzdrževanje službe pijanstvu podvrženega učitelja, profesorja, zdravnika, advokata, sodnika... itd. Za vse to so potrebni celi ljudje, res možje in res žene (samo moški in ženske ne bodo opravili mnogo!), s kulturo srca, narodnim ponosom, z zavestjo odgovornosti in tudi s pogumom, da tašno revoluci-jonarno dejavnost prevzamejo prežeti s svetim plamenom navdušenja in prepričanja, da smo in biti hočemo! Ob prelomu dob, katerega sodoživl jamo in v času. ki je prav tako silen kot nasilen, bo uspevalo le, kar je močnejše in silnejše od onega kar se ruši, pa tudi od onega, kar «e nam ponuja kot »raj na zemlji«, ta čas terja od na« spoznanja, da je Bog storil za nas dovolj, ako nas je peščico ohranjal skozi stoletja in je poslej naša dolžnost, da tudi sumi za našo ohranitev storimo vse. kar je v naših močeh. Saj ni res, da je teh moči med nami tako malo, v nas je izredno mnogo moči, le zbrati je treba te neznane sile, izven in mimo političnih ustanov, organizacij itd. pa tudi mimo vseh vsakovrstnih osebnih veličin, znanih imen »zvez« in podobnega, kajti vse te »zveze« s tem ali onim funkcionarjem, oblastvom itd. pomenjajo istočasno gotovo odvisnost, ki avtomatično nalaga ta ali oni obzir in na tem ohromi sleherna sveža, iskrena dejavnost.« Nisem Vam teh misli vposlala takrat, ker . sem sodeč po mlačnosti Vaših prispevkov k tej stvari v »Slovencu« imela vtis, da tudi pri Danes obhaja v krogu svoje družine 75-letnico svojega življenja Polak Jurij iz Stražišča pri Kranju, zaveden katoliški mož in trdna gorenjska korenina. Ze pred svetovno vojno je bil redni naročnik »Slovenca« ter zvest pristaš bivše SLS. Rodil sc je 12. aprila 1865. v Železnikih, kjer je obiskoval tudi ljudsko šolo. Ker je kraj anan po usnjarski obrti, se je kot večina mladih fantov izučil usnjarske obrti. Po učni dobi je odšel v Kranj, kjer je bil dolga leta usnjar. Kot mnoge naše sinove je tudi njega vabila Amerika in res se je kmalu podal v daljno deželo čez »luže«. Silno domotožje ga je zvabilo nazaj v domovino, kjer uživa sedaj svoj zasluženi pokoj. Zavednemu našemu pristašu in našemu zvestemu naročniku ter možu poštenja in značajnosti, mu ob njegovem visokem jubileju želimo, da bi ga Bog ohranil še dolgo vrsto let čilega in zdravegal Vas začenja prevladovati takšna ohromelost, kot sem jo zgoraj omenila. Slutila sem, kakšen bode uspeh deputacij pa tudi javnih pozivov društva Treznosti, kajti živim z odprtimi mi in vem, kaj smemo pričakovati od naših organizacij, oziroma društev in kaj ne. To je podrobno delo, delo, katero bode morda kronano z uspehi šele takrnt, ko bodo že naši otroci vlekli za isti plug, katerega mi šele zastavljamo v ledino, — to pa ni za naš čas, mi hočemo danes, takoj ta čas vidirh parad, hipnih uspehov, hipnih slav itd. itd. najsi je opredeljen ta tukaj, oni tam, vsi hočemo biti veliki, hitro, hitro še danes, ker jutri morda... ne bode več mogoče, jutri morda že zopet pademo za 100 let nazaj, kot Čehi, Poljaki..., kje pa je zavest, da celo takrnt, če se to zgodi, še bomo!? Strašno je razmišljati o tem, kako grešimo nad našo lasino bitjo s tem »hohštaplerstvom«, kako brezglavo obrezujemo in ruvamo naše lastne korenine, da moremo privzemati videz »svetovljanov«; če res ne poginemo poprej, strahovito bode nekoč obsodil naš trpeči človek današnjega Slovenca inteli-gentn, kozinopolita, i/.koreninjenca! Toda, gospod urednik, jaz imam otroke me li morete vsaj približno doumeti, ako Vam rečem, da je grozno roditi sužnje? li morete pojmiti. koliko osebne moči in vere je treba zato, da jih vsemu navkljub vzgajam v ravne, na svoje poreklo jjonosne. da, in še verne ljudi — četudi vem, da jih bodo družba, v katero bodo z dozorevanjem prišli in katera je vzgajana povsem drugače, izkoriščala, bičala? In vendar, prav zato ne zdvajam, temveč sem odločena za borbo za nje in po njih za narod. Prepričana sem, da nas je takih žen več, prepričana sem, da je tudi takih mož, ki se bojn ne boje, precej. Storite v zvezi z društvom Treznost poskus, da nas zberete, da nas bode vsak dan več in da bodemo kot pozitiven činilec v skupnosti, skupnosti in čusu dali tudi pozitiven pečat. Anica ScL Celjske novice e Predstavo »Jeftejeva Mi« uprizore za šolsko mladino učenke meščanske šole pri šolskih sestrah v veliki dvorani Ljudske posojilnice že v soboto ob pol 2. popoldne, v nedeljo pa za vse ob 4. — Vstopnice za nedeljsko predstavo se dobe na za-vodovi porti. pri šolskih sestrah. c Nova grobova. V celjski bolnišnici sta umrla 58 letni Fran Horvat iz Št. Vida pri Grobelnem in 7 letni Krumpak Vinko iz Laž pri Št. Petru na Medvedovem selu. Naj v miru počivata! c Klobučarji iz vse Slovenije so zborovali v celjskem hotelu »Pošta« pod predsedstvom gosp. Franca Franka iz Vitanja pri Celju. Obrtniki so protestirali proti dejstvu, da ima danes že skoraj vsak trgovec v zalogi naprodaj klobuke. Vsi so soglasno tudi protestirali proti razpustu Združenja in nameravani ukinitvi kramarskih sejmov v Celju. c Slovenski zvočni film, ki prikazuje veličasten sprejem kneževe dvojice Nj. Vis. kneza Pavla in Nj. Vis. kneginje Olge v Zagrebu, bo predvajal kino Dom v režiji Rdečega križa danes ob četrt na pet in v nedeljo ob 10. in ob 14. c Tajniktvo JRZ redno posluje dnevno od 11. do pol 13. v Domu v Samostanski ulici. c Vaina nogometna tekma v Celju. V nedeljo se bo na celjski Glaziji odločilo na tekmi med SK Celjem in SK Amaterjem, kdo bo v bodoče nastopil v ligaškem tekmovanju. Tekma se bo pričela ob 4. popoldne. Prepričani smo, da bo nedelj- ska tekma odigrana v pravem Športnem duhu, o katerem je bilo lani ob različnih srečanjih Celja in Amaterja precej govora. c Praznik Varstva sv. Jožefa pri Sv. Jožefu nad Celjem bodo tudi letos prav slovesno obhajali. Na predvečer v soboto bo ob 6. pridiga in litanije, v nedeljo pa ob 6. zjutraj sv. maša in pridiga in še več bv. maš. Glavno opravilo s slovesno sv. mašo bo ob 10. s pridigama v cerkvi in zunaj, slednje le v slučaju lepega vremena. Popoldne ob 4. bodo slovesne večernice in pridiga. c Zviianje delavskih plač je bilo obljubljeno delavcem pri gradnji ceste Ljubečna—Bezovica. c Mesarji se že pritožujejo. Celjski mesarji so se včasih res iskreno, včasih pa tudi zaradi konkurence pohvalili, kako dobro živino so kupili, samo da bi ustregli konzumentom. Zadnje čase se pritožujejo vsi, da res lepo živino zelo težko dobijo. Zanimivo je, da so na sejmih prodane skoraj vse glave. Cena za kg žive teže najboljših volov je dosegla že 8.50 din. c Nagrado g. bana dr. Marka Natlačena za uspešno službo varnosti ob priliki aretacije nevarnega roparja in vlomilca Grebenška Alojza dne 8. avgusta 1989 na Kozjaku, katerega je sodišče obsodilo na dosmrtno ječo, njegove pajdaše pa na večletno robijo, sta prejela velenjska orožnika narednika gg. Bezjak Franc in Muršec Alojz. Iz Julijske Krajine Tajnik fašistične stranke v Gorici. Pred par tedni je novi generalni tajnik fašistične stranke minister Muti obiskal Trst in tržaško pokrajino, zadnji ponedeljek, dne t. aprila je pa nepričakovano posetil Gorico. Prispel je v jutranjih urah z letalom na letališče na Tržaški cesti, odkoder se je potem odpeljal v strankino tajništvo ki ima svoj sedež v nekdanjem Trgovskem domu ob Ljudskem vrtu. Tam so se ko j zbrali člani goriškega fašistovskega vodstva in drugi odličniki na čelu jim goriški prefekt ter so se vršila razna posvetovanja. Med številnimi navodili, ki jih je dal minister-tnjnik svojim podrejenim goriškim oblastnikom, naj navedemo nekatere: v vsakem kraju, kjer je sedež fašistovske organizacije, naj se čimprej zgradi fašistovski dom, v katerem naj imajo svoje uradne prostore tudi druge strankine organizacije in kjer naj bodo tudi zborovalna dvorana, telovadnica in gledališče; v Gorici naj se takoj začne z gradbo novega fašistovskega doma in domu za invalide in bojevnike; pospeši naj se zgradba električnih central v Kobaridu in v Bovcu; dokonča naj se nova javna deželna bolnica Ta Sempeterski cesti, o kateri smo tudi mi že večkrat pisali; začne naj se z zidavo delnvskin hiš pri rudniku v Idriji, ki ga sedaj opravlja družba Monte Amiata; skrbi naj se za povečanje cementne tovarne v Anhovem pri Kanalu in za pozidavo tamošnjega delavskega naselja, kratko: vsa pozornost naj bo posvečena podvigu stranke in gospodarstva, zlasti industrije ter skrbi za delavstvo. Brezpogojno zelo lepa navodila, kar se tiče industrijskih naprav in delavskih stanovanj, tudi koristna in socialna. Pri sedanjem občutnem pomanjkanju raznega gradbenega materijala in drugih potrebščin bo izvedba zadela na hude ovire in se bo gotovo nemalo zakasnila. — Popoldne si je tajnik Muti ogledal nekatere zavode in naprave, proti večeru je pa odletel proti Ronkarn. Državno cesto po Vipavski dolini popravljajo. V zadnjih tednih je vožnja po državni cesti na Vipavskem precej zamudna in neprijetna. Skoro celotni kos od Ajševice do Vipave je v popravilu. Dosedanji tlak. ki je bil v nekaterih predelih že asfaltiran, je razbit in odstranjen, cesto obrobljajo kupi grušča in kamenja in po razruvani 6trugi med tema dvema stenama se. počasi in trugaje gibljejo in ropotajo težki in lahki avtomobili, so v stalni in večkrat glasni borbi z raznimi drugimi vozili in vpregami. Nepočakanitn šoferjem in za-dirčnim voznikom gre vse napak in marsikatera ostra pa tudi surova beseda preseče zaprašeno ozračje. Potniki vdano trpe in se smehljaje pustijo premetavati na svojih sedežih, ker se tolažijo, da bodo dela kmalu dovršena in bodo oni potem po gladkem asfalt i udobno brzeli po razcveteni in v zelenju toneči Vipavski dolini. Popravila, ki so sedaj v teku, so bila nujno potrebna. Cesta iz Gorice po Vipavski dolini do Postojne je ena naših najživahnejših prometnih žil. V povojnih letih je doživela že mnogo popravil in predelov, pa je bila zadnje mesece v zelo slabem stanju. Sedaj jo hočejo razširiti, zravnati in preložiti. Največja dela v tem pogledu so v Ajdovščini in na Cesti. Ajdovski odsek bo čisto nov; nova cesta bo tekla od razširjenega Šturskega mosta preko nekdanje predilnice in po polju pod trgom ter so bo ob koncu pokopališča zlila na staro državno cesto. Na Cesti je izginila tesna vi jutra in bo vozila sedaj skozi vas široka, ravna črta. Celotni tlak obnovljene ceste bo izdelan po najmodernejših predpisih s primerno kanalizacijo in z vsemi varnostnimi pripravami ter bo asfaltiran. Ali res človek v narkozi izdaja svoje skrivnosti? Mnenje, da ljudje, zazibani v narkozo, izble-betajo razne »skrivnosti«, je med ljudstvom zelo razširjeno. Narkozi pripisujejo neuki nekakšna magična svojstva in zaradi tega imajo nekateri ljudje pred narkozo pravcati strab, ker se boje, da ne bi povedali stvari, o katerih se jim zdi l>olje molčati. Toda zdravniška znanost pravi, da se pri večini narkoz ne zgodi nič takšnega. Pacienti mirno zaspe in se pozneje prav tako mirno prebude kakor iz globokega spanja. Kes pa se večkrat pripeti, da pacient v narkozi govori. V začetku narkoze, ko j)ostaja truden, se skuša obrniti zdaj na eno zdaj na drugo stran, nekajkrat zazeha in pri tem včasih tudi kaj zagodrnja, vendar tako, da ga skoraj ni mogoče razumeti. Eden izgovori ime svoje žene, drugi zakotne v zvezi s svojim poslom, tretji prisega svojemu prijatelju maščevanje. Potem |)a vsi krepko zaspe. K*'S pa je, da pozneje, ko se pacienti prebude iz narkoze, lirično govoriti, toda navadno o samih neumnosti in nemogočih stvareh. Možje navadno zabavljajo, ženske pa govore o otrocih ali o ljubezni. Včasih se pacientu, ki se je prebudil iz narkoze, za nekaj hipov zjasni. Spozna zdravnika in sestro ter spregovori morda kakšno jiametno besedo, potem pa spet zapade v čudno raz|)oloženje in blebeta dalje. To stanje, ki je l>recej podobno pijanosti, traja do ene ure po prebujenju. Dolžina trajanja je odvisna od vrste narkoze. In v tem stanju se včasih pripeti, da pacient izblebeta kakšne svoje zasebne stvari ali celo skrivnost, ki pa jih jk> večini more razumeti le tisti, ki pozna vse okolnosti. V neki nemški bolnišnici so napravili poskuse, da bi dognali, v koliko odgovarja resnici ono, kar je pacient izblebetal j>o prebujenju iz narkoze. Pri tem se je izkazalo, da obstoja neka liosehna vrsta narkoze, v kateri ostane pacient povsem miren in tih ter ne govori nič o sebi, vendar pa na vsa vprašanja povsem pravilno in po resnici odgovarja. Zdi se, da v tem stanju pacient ne more lagati, ker mu manjka za to potrebne samostojnosti in samozavesti. Na ta način je mogoče zdravniku zvedeti marsikatere informacije, ki so mu potrebne za postavitev pravilne diagnoze ter za zdravljenje bolnika. Dalje se lahko uporablja ta vrsta narkoze za podpiranje hipnoze, kadar se z njeno pomočjo zdravi razne duševne bolezni. V Združenih državah baje to vrsto narkoze že uporabljajo pri hudih zločincih, ki trdovratno t a je svoje zločine, in so menda že dosegli precejšnje uspehe. V splošnem pa je treba poudariti, da se navadnemu Zemljanu ni treba bati narkoze zaradi tega, da bi v njej izblebetal kakšne svoje skrivnosti. Ta bojazen je neupravičena že zaradi loga, ker so zdravniki po službeni dolžnosti zavezani, da o vsem. kar bi morda bolnik v tem stanju spregovoril, molče kakor grob. Sploh bi mnogo predsodkov, ki jih imajo ljudje do zdravnikov, odpadlo, ako bi ljudstvo poznalo zdravniško molčečnost. Slovenska Bistrica V Slomškovem domu se uprizori Nestroyeva komedija »Utopljenca* v soboto, 13. ob 8 zvečer m v nedeljo, 14. aprila ob pol 16. Jesenice Kino Krekov dom predvaja dva odlična planinska filma. V petek ob 8 zvečer in v soboto ob 4 poj>o!dne »Kralj planink«, ganljiva drama, zvečer ob 8 veličasten film iz snežne Švice »Ana Favetti« Za dodatek dva tednika in še kaj. Obiskujte knjižnico Krekovega prosvetnega društva, ki se nahaja v trgovini Krekovega doma m je odprta od 8 do 12 in od 2 do 6. Velika iz-bera leposlovnih, poučnih in mladinskih knjig za razvedrilo. Brezovica pri Ljubljani Prihodnjo nedeljo priredi F.O. in D. K. svojo II. akademijo. Da na to prireditev opozorijo vse farane, so naši fantje naredili par zelo okusnih lepakov in obesili enega tudi v bližani žel. postaje. To pa seveda nekaterim ni bilo všeč, zakaj, to je lahko razumljivo. Pa ga niso odstranili, kar smo pričakovali od teh junakov. Ampak še več. Na lepaku je bil seveda tudi znak Z. F.O., to je križ, tega so paglovci z nožem razrezali in sedaj visi lepak z razrezanim križem na lipi pri žel. postaji; mimoidoči ljudje, pa sc zgražajo nad takim početjem. Kdo neki uči našo mladino, da je zmožna takih dejanj? Mi se bomo pač maščevali in sicer s tem, da bomo v nedeljo po krščanskem nauku, do zadnjega kotička napolnili ve-I:ko dvorano katoliškega doma. KDOR ZIDA dobi ves stavbeni material pri „MATERIAI" trgovina s stavbenim materialom lastnik MIHO VOVK LJUBLJANA, Tyrl«va «. 36b Telefon 27-16 Brzoj. ..MATERIAL' Mali oglasi v malih odaHlh velja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl •Klasi t din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši inesek aa mali oglas 15 din. • Mali •rtasl se plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega inačaja •« računa enokolnnska. I mm visoka •etltna vrstlea po I din. • Za pismene odrovora (leda nallb oglasov treba priložiti innrnko. Pridno dekle Išče službo kot pomoč gospodinji. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 481. (a Trgovski pomočnik mlajša moč, želi preme-niti mesto v svrho izpopolnitve. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4975. Trgovski pomočnik mešano stroke Išče službo. Gre tudi za skladiščnika. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Poštenost« 4074. (a Trgovska pomočnica mlajša moč, išče službo v špecerijski ali mešani trgovini. Službo nastopi takoj ali s 1. majem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena« 5004. (a mm\ Trgovskega učenca pridnega ln poštenega, iz dobro hiše — sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5423. Vajenka se *e1t Izučiti frizerske obrti. Naslov v upr. »SI.« pod št. 4838. Iščem mesto vajenke v dnmskem salonu, po možnosti z oskrbo. Sem spretna v šivanju in ročnem dolu. - Francka Za-krajšek, Videm - Dobre-polje 18. (v ilužbodobe Hlapca za k volom, ki jo zmožen samostojno voditi vsa poljska dela, z dobrimi spričevali, treznega in poštenega, tudi oženjenega, sprejmem takoj. Pismene ponudbo v upravo »Slov.« pod »Zidani most« 5386. Kupimoj Krpe od trikot perila domačega platna in slič-ne, v večjih eclih opranih kosili za politlranje, kupuje po 10 din za kg: ltemec & Co., Kamnik. Otroški kotiček ZAČARANI GOZD (83) Široko odprtih oči gleda Ančka kralja palčkov in ga s tresočim glasom vpraša: >Kako pa je mogla čarovnica pri neka odnesti?« Nova hiša naprodaj za nizko ceno. Posredovalci izključeni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5248. (p) Enostanovanjsko hišo v okolici Ljubljane prodam za 34.000 din. 2eje 52, p. Dobrova pri Ljubljani. (p) Lepe stavbne parcele od 600—800 kv. metrov velike, po ugodni ceni prodam. Skrbinc, VIžmar-Je 39. (p) (84) »Takoj ti bom povedal. Nekega temnega večera je vzela svojo veliko metlo in na njej zletela po zraku v kTaljevo palačo. Cela jata črnih krokarjev je letela za njo, ona pa jih je odpo-dila, ker je lahko opravila brez njih. III lil« Rdeč čebulček nudimo po znižani ceni. Sever & Komp., Ljubljana. Pritlikavce hrušove: Willijamovko, Gellertovo in Pastorovko ima še na razpolago drevesnica Koren, Mozirje. Zdravilno črnino Rekord (od trte črni burgundec) vam nudi M. Cesar, vinska trgovina, Ljubljana VII., Gasilska ulica 3. -Telefon 23-69, Kupim eno ali dvostanovanjsko hišo v LJubljani ali bližnji okolici. Ponudbe lia upr. »Slovenca« pod »Do 100.000« št. 5187. (p Opremo za trgovino z mešanim blagom, prodam najceneje skupno ali pa posamezne kose, ln sicer: stelaže za manu-fakturo, stelaže za spe-cerljo in droge z omaricami, zasteklene stelaže in prodajne mize za galanterijo, stekleno omaro za klobuke, več prodajnih miz, nekaj tisoč praznih steklenic itd. itd. Ogleda in kupi se lahko na licu mesta v nedeljo, dne 14. aprila v Smartnu pri Litiji. - J. Razboršek. NA AUTOBUSNI PROGI LJUBLJANA—RIBNICA—KOČEVJE—SUŠAH upostavimo dne 15. aprila 1940 zopet redni autobusni promet Ljubljana odhod ob 6. uri Sušak odhod ob 14. uri Sušak prihod ob 11.50 uri Ljubljana prihod ob 19.45 uri »JADRAN" autobusno podjetje d. d Čebulček in čebulo dobite najceneje pri tvrdki Fran Pogačnik -d. z o. z. v LJubljani • Tyrševa c. fit. 83. Ciprese za parko, vrtno ograjo, pokopališča itd., v vseh dolžinah do dva metra, smrekee za živo mejo do enega metra višine, sadiko gladkega bora do tri metre višine in macesno-ve sadiko okrog enega metra višine — Ima po ugodnih cenah naprodaj v lastni gozdni drevesnici Franc Dolenc, Preddvor nad Kranjem. Kočijo senen voz, sanke, stiskalnico za grozdje, mlin za sadje ln še mnogo drugih predmetov za gospodarstvo - prodam v nedeljo, dne 14. aprila na licu mesta v Smartnem pri Litiji. - J. Razboršek. ^Premos^ koks, drva nudi I. Pogačnik LJubljana, Bohoričeva & telefon 20-50 PomtraZba brezhibna Zidana baraka za porušenjo, naprodaj. Josip Bahovec, Ljubljana, Galusovo nabrežje 39. Breskve, višnje češnje, nizke vrtnice, vinsko trsje — vse odlične kakovosti — kupite v Drevesnici Jelen, št. IIJ-Velenje. Nizke vrtnice Pičla zaloga istih popolnoma pošla! — Dolinšek, Kamnica—Maribor. Zapustila nas je naša predraga mama, gospa Amalija Vertnlk trgovka in posestnica Pogreb blagopokojnice bo v soboto, dne 13. aprila 1940 ob 16 iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo opravila v ponedeljek, dne 15. aprila ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi. V Mariboru, dne 11. aprila 1940. Vlasta, Zora, Ljuba, Mara, hčere; Branko Mejovšek, Fran Skasa, Lajoš Bak, zetje; Iraja, lika, Nevenka, Lajči, Metka, vnuki in vnukinje in ostalo sorodstvo. Poročnik Heim Vohunska povest iz časa svetovne vojne. »Pravi, da ni Alzačan, gospod grof. In dejstvo, da je njegov oče prodajal pečenice v Stras-bourgu, precej kaže na to, da ie čiste nemške rase. Rodil se je v Monakovem. Je najmlajši kriminalni komisar v vsej Nemčiji.« Nekdo je previdno potrkal na vrata. 'Torej, tu je vaš ljubljenec,« je zagodrnjal polkovnik. »Ni tako slaven v izvrševanju "svojega poklica kot pravite vi. Boste že videli.« »Prosto.« Heim se je skromno spustil skozi napol odprta vrata Za njim so šli njegovi podrejeni, policijski uradniki, oficir in dva stara podoficirja zandarmenje. Vsak od njih je imel s seboj vojaškega tolmača. Neopaženo kakor vedno je poročnik Schmidt vstopil za njimi. Bil je lleimova desna roka pri lovu na francoske vohune. Večina izmed njih je bila prvič v pisarni vrhovnega poveljnika. Niederstoff je skomizgnil z rameni in že vnaprej utrujen začel: »Poklical sem vas, da bi vam jx>dal nekaj zelo važnih naukov. Njegova ekscelenca general-leutenant mi jih je danes zjutraj blagovolil dati. So pa vam namenjeni.« Niederstoff je še bolj namršil obrvi, ko se je spomnil nedavnega prizora, med katerim se je general tako razsrdil, da je poveljstvo v Saint-Quorentinu obdolžil lenobe, nezmožnosti in neizkušenosti. »Skratka, naši specialni uradi so ugotovili, da se je samo v teku zadnjega meseca štirinajstim francoskim in angleškim oficirjem in vojakom, ki so prišli iz Saint-Quorentina, posrečilo dohiteti sovražne združene bojne vrste. Štirinajst jih je znanih. Koliko pa še neznanih? Tu je dokaz. Dokazuje, da je vaš urad, nadporočnik Heim, obdol-žen le-Ienobe, nez-zmožnosti in neizkušenosti. Zaradi tega bi bili lahko odpoklicani na fronto.« Nadjjoročnik ni povesil svojih oči. Adamovo jabolko pa mu ie zraslo preko ovratnika pri suk nji, ki je postal preozek. »Tako, moral se bom zadovoljiti, da vzamem vso stvar v svoje roke,« je žalostno povzel poveljnik. »Nadporočnik Heim, povejte mi vse, kar ste do sedaj storili.« »Že od oktobra 1914. je bila moja pozornost navezana na bojne vrste. Ko sem slučajno aretiral nekega Angleža, sem dal obsoditi na dosmrtno ječo civilista, ki ga je vzel čez noč pod svojo streho. Dalje sem dal usmrtiti tkalca, pri katerem so našli vojaško orožje. Dosegel sem, da so bili prvi ukrepi skupščine odobreni v novembru. Vojaki so bili pod kaznijo poklicani z letaki, da se vrnejo še pred prvim decembrom, sicer se bo z njimi postopalo kakor z vohuni. Tudi njihovim sokrivcem smo zagrozili s smrtno kaznijo. Dve sto dva in sedem deset ljudi smo tako ukrotili. Slutil sem, da jih je pa še več ostalo. Nekaj dni pozneje sem dal objaviti zadnji ultimatum. Da bi bolj zadel, setn se delal, kakor da sem dobro poučen o tem. Cisto slučajno sem trdil, da manjka še 267 vojnih obveznikov in sto Angležev. Nobeden se ni več javil. Dalje sem dal tretjega januarja ustreliti tri Francoze, ki so imeli orožje in razne vojaške stvari. Marca pa sem dal ustreliti dva Angleža, ki sta se klatila po mestu. S tem sem jih precej ustrašil. Tisti, ki so pogosto kaj zagrešili, se že dobro zavedajo, da se ne bodo nikoli več rešili in so postali bolj previdni. Sedaj smo prisiljeni samo z ukrepi policije postopati proti njim. Preiskave so v polnem teku. Veliko težavo dela splošna sokrivda, pomoč petdeset tisoč prebivalcev tega mesta. Samo zadnji teden so moji podrejeni izvršili več kot sto nepričakovanih hišnih preiskav. Skušal sem spoznati tudi dejanskp stanje armade v industrijskih in trgovskih krajih. A ni bilo pričakovanega uspeha.« Oficir je govoril namenoma zelo monotono. Ko je mehanični oficirjev glas prenehal, je bilo vse tiho. »Hm! Hm!« je zmajeval Niederstoff. »Oči-vidno... Lepo... A kljub temu bo treba našim predstojnikom podati kakšno pozitivno poročilo. Zato sem vas zbral. Če ima kdo izmed vas kako misel, naj jo pove brez strahu. Vsako dobro mnenje bomo sprejeli in odobrili, čeprav bi prišlo od še tako nizkega. Gromska strela, saj jaz nisem sovražnik jx>bud. Dajmo! No,'vi tolmač, imate nekaj povedati. Zdite se mi bistroumen dečko. Kaj delate drugače?« »Visokost, trgovec sem,« je odgovoril. Kmalu je pogoltnil slino in nadaljeval: »Trgovec, vaša visokost, oprostite, prosim.« Niederstoff se je nasmehljal. Vojakovo obličje ga je razvedrilo. »Trgovec, to je izvrstno.« Ernest Stiefel je namreč vedno prakticiral le sumljive trgovske posle. Njegova pustolovska ka-rijera ga je privedla do tega, da je že nekaj let presedel v pariški ječi. Tam se je naučil rokovnjaškega jezika. To dragoceno znanje mu je v službi njegove naravne spretnosti pomagalo, da je prišel iz bolnišnice, kjer se je že od prvih dni vojskovanja zdravil, v vrsto policajev. Poklic mu je bil všeč. Izvrševal ga je z veselo divjostjo in stralioval je trgovska središča z nerazumljivim, občudovanja vrednim uspehom. Stiefel, ali Nenesse, kot ga rmenujejo mestni pobalini, je imel v resnici neko dobro misel, ali morda še več. »No torej, če vaša visokost dovoli, mislim, da je treba te ljudi po ustih spioznati.« »Po ustih?« »Ce hoče vaša visokost dobro sjx)znati skrite vojake, je treba, da jim preskrbi hrane. Živila so redka in draga, razen malenkosti, ki še prihajajo v majhni meri z dežele. Brez kart za preskrbo živil bi morali od gladu pomreti. Prehraniti štiri ali pet sto vojakov pa ni lahko; treba se bo za to zavzeti.« »Kako bi napravili po vašem mnenju?« ga je vprašal radovedno Niederstoff. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Zelo zadovoljen mu je Nenesse odgovoril: »Dva načina predlagam. Prvi je uraden. Županstvo naj s pomočjo dobrohotnih agentov pre-steje uporne vojake. Nato naj jim izroči ponarejene izkaznice za civilno legitimacijo in karte za prehrano. Na drugi strani pa naj usmiljene sestre in duhovnik razdeljujejo živila. Saj razumete. — lo je vrsta ljudi, ki gredo lahko povsod, ne da bi vzbujali pozornost.« »No, no,« je odvrnil očaran Niederstoff. »Nekaj je ze na tem.« . , »Duhovniki, seveda! Ne da bi vedel za to, je tolmac-trgovec izrazil resnico, ki bi jo odobril celo nas veliki kralj Friderik II.« je dostavil Heim. »Povsod so zraven irancoske spletke. Moj dragi, nimate pojma o tej sodrgi. To so največji pretkana, kar jih je na svetu. Brezmejno sem bil zvest tej duhovščini, a ona neprestano obvešča moje sovražnike in mi dela nepopravljivo krivico. Tudi če kakega ujamem, prelata, kanonika ali župnika, bodo muke, ki jih bo ta prestal, prevzele vse ostale duhovnike.« »Torej, kaj hočemo, gospod grof?« je mirno vprašal Strohberg, ki ni dobro razumel francosko. »Ah! da. No torej, pripombe tolmača-trgovca vsebujejo v kali načrt dejanja, katerega bi bil prvi neumnež zmožen uničiti. Nadporočnik Heim vam bo v podrobnostih dal navodila. Prosti ste. Čestitam in se zahvaljujem inteligentnemu tolmaču-trgovcu.« Drug za drugim so oficirji pozdravili in poravnali preprogo, ki se je zgubala pod njihovimi krepko pritisnjenimi ostrogami. Heim in Schmidt sta odšla zadnja. »Grof se odlikuje po tem, da rad daje nekoliko preširoke smernice...« je rekel Schmidt. »Ne ljubim saksonskih visokih gospodov,« je jezno odgovoril Heim. »Čutijo se preveč imenitne, da bi se udeleževali naših grdih bojev. Ne čudim se, da ga je vladar tako zgodaj odpustil iz oficirske službe. Toda, zakaj ga je spet poklical v službo?« Schmidt se je delal, kakor da ne sliši. izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčič LJUBLJANA E N1. Ves. kneginja Olga v L ubljani Včeraj opoldne se je pripeljala v Ljubljano Nj. Vis. kneginja Olga v spremstvu dveh dvornih dam. Kneginja je obiskala na Kongresnem trgu št. 3 trgovino g. Josipa Tabora, ki prodaja domače izdelke: razne igrače in vsakovrstne spomine lastnega izdelka Kneginja se je za te izdelke zelo zanimala, jih pohvalila in se začudila, ko jc zvedela, da je V6e to domač izdelek Zelo prijazno se je pogovarjala s 60-rogo lastnika trgovine gospo Antonijo Tabor. Na-upila je nekaj igrač in spominov v gorenjskem slogu ter je obljubila, da bo še prišla in pripeljala s seboj svojo hčerko princezinjo Jelisaveto. Nj. Vis. kneginja Olga je 6edaj že drugič obiskala trgovino Tabor, kar je najlepše priporočilo za to ugledno ivrdko. Spored večera Comedfe Fran^acse v Operi L 1. Vlllon: PoiSme. 2. Uonsard: A Marie, L'amiour piqu6 (Melle Fratficol- se llolille). 2. La Fontaim : Ln femine noyče, I.e corbenu ot le renard, Lo vioux chat et la jonne souris (Melle i Cutherine Fontonay), I>a cikale ot la fourmi (Mr. Vminel), Los deux plecous (Mino Gorrnai-ue Iioulier). 4. Lamnrtiiie: 1.0 lae (Mr. Jiillon Berthenu). 5. Alfred de Musset: Minil Pinson (Melle Francolso Delillo), Tristesse (Mr. Jullen Bortheau), Le ridoiiu do ma volslro (Mr. Toniiel), Stancos a Ninon (Molle Jeanne Sull>). fi. Alfred do Vigny: La moit du loup (Mr. de Rlgoult). 7. Victor llngo: A Villeciuior (fragmenta) (Mr. Chain-breuil). II. j&lfred de Mnssot: II faut qu'une porte Boit ouverte on fermfie, La marqulse: (Mme Germaiuo Iiou-hor), Lo oomte; (Mr. Louis Seigner). III. Bandolaire: Recnellloment (Mr. Toniiel). Vorlalne: I/> oiol (Mr. Aimfi Clariond), Gaspard Hauser (Mr. Alm<5 Clariond) Arthnr ltimbaud: Lo dormeur du val (Mr. Almo Clariond). Jules Larorgno: I>r. complalnte du pauvro (Mr. Ju- lien ilortlicnu). Paul Vnlory: 1'oeme (Mr. Tonnel). Paul Fort: l,o lionhour (Mr. Louis Seignor)- Balla- do (Mr. Aim6 Clariond). Clandol: La vierge a midi (Mcllo Franeoiee Dolillo). Charles Poguy: Pričre pour nona autres charnels (Mr Yonnel). Ctosso 'do Noaillos: Le pays: (Mme Gcrmaine Rouher). Queliiuos ehansons de France (Melle Jeanne Sully). Gozdni požar nad Rakovnikom Ljubljana, 11. aprila. Okrog poldneva so bili ljubljanski poklicni gasilci po telefonu obveščeni z Rakovnika, da gori gozd za Rakovnikom nad bajerji in da se zaradi hudega vetra z veliko naglico širi. Ljubljanski poklicni gasilci so p°d poveljstvom g. Rozmana takoj odhiteli z motorko na mesto požara. Ko so gasilci prišli do gozda, ki je gorel, so videli, da bo le težko udušiti požar, ki ga je veter z veliko naghco razpihaval. Gorelo je namreč že okrog lO.OOOm2 gozda in vročina je bila tolikšna, da so se posamezni gasilci le s težavo približali gorečemu drevju. Ker je najprej prišlo le 11 gasilcev, je poveljnik g. Rozman takoj telefonsko poklical pomoč, nakar je odšlo še 10 poklicnih gasilcev na kraj požara. Prav tako je bilo izdano naročilo, naj z Gradu oddajo dva strela in tako obveste prostovoljne gasilce o požaru. Gasilci so se lotili svojevrstnega gašenja. Gozdnih požarov namreč nikdar ne gasijo z vodo, tudi če bi bila ta slučajno pri roki. Pač pa gasilci z dolgimi vejami otepajo goreče drevje in tako uduše plamen, ki je še najbolj nevaren zaradi tega, ker odnaša visoko v zrak goreče listje, ki raznaša ogenj na vse strani. Gozd, ki se je vnel, je bil mešan gozd in so bili v njem precej enakomerno raztreseni listavci in iglavci. Poklicni gasilci so le z velikim naporom in z največjim požrtvovanjem dušili ogenj, ki ga je razpihoval močni veter. Posebno neprijetno je bilo še to, da je veter menjal včasih smer, zaradi česar so na nekaterih mestih morali gasilci takoj odstopiti in se umakniti. Vročina je bila namreč tako huda, da so se začela vnemati že sama drevesna debla. Zaradi tega so mogli gasilci prodirati proti ognju vedno le tam, kjer so napredovali v isto smer, kakor je pihal veter. Seveda ni gorelo le drevje, ampak tudi na tleh nakopičeno listje in mah. Z združenimi napori se je končno vendar le posrečilo gasilcem, da so ogenj omejili, polegal pa se je hvaia Bogu tudi veter. Ko so prihiteli prostovoljni gasilci Ljubljana-mesto pod poveljstvom g. Pristovška in prostovoljni gasilci Ljubljana-Barje pod poveljstvom g. Vrbinca, se ogenj ni mogel več obdržati. Ostala so le še tleča to. in kadeča se debla in debele veje. Pogled na pogorišče je bil kaj svojstven. Ob pol 2 so se po-Ghurko« (glej Churchillov govor na str. 3), ki pripovedujejo, da je rušilec še streljal, ko se je ladja že pogrezala v morje. Z isto ladjo so izkrcali na škotskem tudi 20 nemških vojnih ujetnikov-mornarjev. Norvežani zavzeli Bergen Stockholm, il. aprila, t. Reuter: Po zadnjih večernih poročilih so Norvežani že zavzeli mesto Bergen. Nemci se držijo še v trdnjavi, ki je ob vhodu v pristanišče. Angleži izkrcavajo svoje čete na Noveškem Stockholm, 11. aprila. L Reuter: Iz Hva-lerskih otokov in tudi z drugih krajev vna-njega dela osloškega fjorda so prišla poročila v Undevalle, da so opazili večje število angleških ladij, ki so na mnogih mestih norveške obale izkrcavale vojaštvo. Nemško poročilo o položaju na Norveškem Berlin, ti. aprila. AA. DNB: Razumljivo je, da do sedaj še ni podrobnih poročil o bojnih nastopih na morju in v zraku. Pač j»a se londonski krogi trudijo, da bi izkoristili vsa propagandna sredstva za svoj uspeh. Zaradi tega se sovražnik trudi z raznimi vestmi, ki pa druga drugo j>obijajo. Ne da bi se ozirale na sovražno propagando, pa nemške enote v sodelovanju vseh treh vrst orožja nemoteno urejajo zavzete postojanke na Norveškem. Zaradi hitrega nastopa je Nemčija preprečila izkrcavanje angleških čet, kajti nemška letala so budno spremljala vse njihove akcije. Zavezniki so prezgodaj verovali v zmago. Poleg tega so nemške čete ujele v Bergenu pet ladij, ki so bile natovorjene z angleškim orožjem za čete, ki naj bi se pizneje izkrcale in katerim se ni posrečilo priti na norveška tla navzlic podpori angleške mornarice. Angleški mornarici se navzlic francoski podjx>ri ni nikjer posrečilo povzročiti zakasnitev pri izkrcavanju nemških čet. Angležem se niti na enem mestu ni dosedaj posrečilo izvršiti niti najmanjše spremembe ob gotovem dejstvu nemškega izkrcavanja. Tako so bili n. pr. Angleži v Narvi.ku, kjer so poskušali z napadom, s krvavimi glavami odbitL Nemška poročila o francoskih izgubah New York, 11. aprila, f. United Press: Nemške radiopostaje razglašajo nocoj porx*-čilo, da je francosko vojno brodovje v bitki pri Skageraku izgubilo 10.000 tonsko oklopnico sFoch« in da je hudo poškodovana tudi velika oklopnica »D u n q u e r q u e«. Teh poročil na uradnih francoskih in angleških mestih ne potrjujejo. Borbe na suhem Stockholm, 11. aprila, t. Reuter: Norveški generalni štab poroča: Mobilizacija se nor- malno razvija. V|>oklicanci prihajajo v trumah in polnoštevilno. Država v polnem redu organizira svojo obrambo. Nemške čete, ki so hotele napredovati naprej od Elveruina, kjer so hotele zajeti vlado in parlament, so bite pri Eidsvoldu vržene nazaj. Norveške vojaške ob-lusti so organizirale obrambo tudi pri Bergenu in pravijo najnovejša poročila, da so bile nemške Čet" tamkaj že zaustavljene. Isto velju za kruj Troendelag, ki leži zadaj za Trondhajmom. Norveške trdnjave v osloškem zalivu so do snoči še vedno vztrajale v obrambi in streljale na Nemce. Povsod se k obrambi javljajo prostovoljne čete, delavske organizacije in strelske družine. Norveška vlada je s svojega novega sede/a že organizirata upravo države. Objave osloškega radia, ki je v nemških rokah in ki jiravijo, da je inobili-zaciju preklicana, so lažnjive. London, 11. aprila, t. Rculer: Norvežani uničujejo sedaj vsu prometna sredstva, o katerih vedo, da bi mogla koristiti nemškim četam. Kralj Ilaakon, njegova družina, vlada in parlament so zaradi Imrb okrog Elveruna od-I>otovali v N v h c g s u n d , ki leži kakšnih 30 km daleč od švedske meje. Nemški bombniki so bombardirali dve tovarni za orožje. Izgube v zraku London, 11. aprila, t. Reuter: Uradno poročajo, da so Angleži v zadnjih štirih dneh bojev na Norveškem izgubili b letal, Nemci pa 19. London, 11. aprila, t. Reuter: V letalskem ministrstvu poročajo neobvezno, da so Nemci pri zadnjem napadu na Scnpa Flow izgubili 8 bombnikov, dve letali pa sta bili hudo poškodovani in prav gotovo nista dosegli nemškega vzletišča. K Churchillovemu govoru London, 11. aprila, t. Rcnterjcv urad javlja, du je trebu v Churchillov govor (glej stran 3) vnesti, odnosno v njem popraviti naslednje odstavke: »V bitki med angleško oklopnico »Renown« in nemško oklopno križarko »Scharnhorst« je dobil »Renown« dva zadetka, enega v trebuh v višini vodne črte, toda grunata ni eksplodirala, drugega pa v stolp, ki je odnesel anteno. Poškodba je lahka in ladja v ničemer ni trjiela na bojni sjiosobnosti. človeških žrtev ni bilo.« »Nemogoče je v sedanjem trenutku navesti točno angleških in nemških izgub v pomorskih bitkah, toda toliko lahko rečemo, da je nemška vojna mornarica pohabljena v mnogih ozirih. Nemci so z gotovostjo izgubili 4 križurke (od 8, ki so jih imeli v septembru 1939), tri rušilce (verjetno še tri nadaljne) od 30, ki so jih imeli v septembru 1939, več podmornic in vsaj 12 velikih prevoznih tovornih ladij. Poškodovana pa je ena nemška oklojinica, ena križarka in večje šte-I vilo rušilcev. Angleži so izgubili štiri rušilce (od 160, ki so jih imeli v septembru 1939), medtem jx) so bili ena oklopnica, to je >Rcnown« in dva rušilca poškodovana; oklop-nice le s poškodbami lahko narave.« Številke, ki govorijo o razdaljah, na katere je »Reno\vn« streljal na Schurnhorsta«, je treba popraviti v toliko, da ne jiomenijo »feet«, ampak »vards«. (Po nuše je torej treba brati, da je angleška oklopnira začela streljati na nasprotno ladjo z razdaljo 19.000 var-dov ali 17.500 m, in da je nehala strel jati nanj pri razdalji 29.000 yardov ali 25.500 m.) sodnih odpovedi za izpraznitev raznih stanovanj in lokalov, za 123 več ko lani ob tem času. V zadnjem času, zlasti od 15. marca naprej, je bilo vloženih mnogo odpovedi, s katerimi zahtevajo hišni gospodarji izselitev strank za majski selitveni rok. Tudi že poprej je bilo za ta rok vloženih več odpovedi, tako da računajo v maju na veliko preseljevanje strank 1 Vetrovno vreme nam je zadnje dni prinesel april, ki je bil sicer v svoji prvi polovici presenetljivo lep. Nihče ne bi mislil, da bo v muhastem aprilu vreme še tako ugodno. Veter je sicer zadnje dni pomladansko nastrojenje kaj hitro pregnal z ljubljanskih ulic, saj je bilo včasih celo na soncu hladno. Še bolj neprijeten pa je gotovo veter zaradi silnega prahu, ki ga je dvigal na vseh cestah. Celo pogosto škropljenje cest pri vetru ne zaleže mnogo, saj so skoraj v pol ure zopet suhe in zopet vir pravih oblakov prahu, ki prodre tudi skozi zaprta okna. 1 Dobavo 800 kub. mefrov bukovih drv je mestna občina sjjet razpisala v zadnjem »Službenem listu«. 1 Tatvina koles. Zadnje dni sta izginili zopet dve kolesi. V Streliški ulici je nekdo izpred ljudske kuhinje odpeljal Francu Lampiču 1700 din vredno moško kolo znamke »Wanderer<. Na Cankarjevem nabrežju pa je nekdo pred gostilno »Kralj« odpeljal 350 din vredno moško kolo znamke »Peugeot« Jakobu Bergantu. 1 Velik zavoj manufaktumega blaga je bil ukraden z voza od Gajeve ulice do Mestnega trga vozniku »Paketošpeda«. Paket je bil naslovljen na Ivana Strojanšita in je bil vreden 2700 din. 1 Tatvine zlatnine. V stanovanje Darinke Ko-tlušek v Staretovi ulici se je vtihotapil neznanec in odnesel dva ženska zlata prstana s kamni in dve zlati ovratni verižici z obeski v skupni vrednosti 1100 din. Iz stanovanja inž. Franca Goršeta na Resljevi cest! pa je nekdo odnesel zlat poročni prstan in nekaj drugih drobnarij v skupni vrednosti 800 din. 1 V zastavljalnici so je vjel. 26letni mizarski pomočnik, doma iz Ljubljane, je bil te dni are-iiran, ker je zastavil v mestni zastavljalnici za 250 din lepo moško obleko, vredno 1200 din, ki jo je ukradel v Ljubljani. Aretiranec je star znanec ljubljanske policije. Maribor i II. del senzacijonaluili TIM TA YL0RJE VIII pustolovščin v napetem filmu: Tim Tay3orjeua sreča KINO S100A - tel. 21-30 Radi dolžine filma predstave ob 16., 19. in 2115 uri I m Zastopniki madžarskega turizma, tujsko-prometnih ustanov in železnic, ki so potovali po Sloveniji, so se v sredo vračali domov čez Pra-gersko. Tam jih je pozdravil v imenu mariborskega župana vodja mestnega turističnega urada Ludvik Zorzut ter jih spremil do madžarske meje. Spotoma jim je razkazoval okolico ter jim razdelil reprezentančni prospekt Maribora. m Slomškova družba, podružnica Maribor, ima svoj sestanek v nedeljo, dne 14. aprila, ob pod desetih dopoldne v mali dvorani Zadružne gospodarske banke. Na sporedu je predavanie ban. šol. nadzornika g. Bobiča o temi: Navodilo za uporabo začetnice »Preljubo veselje«. Po predavanju društvene zadeve. Prosimo polnoštevilne udeležbe članstva. Prijatelji Vabljenil m Krščanska zveza v Mariboru ima v nedeljo, 14. aprila, ob 6 zjutraj pri sv. Jožefu v Studencih sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Po sv. maši darovanje. Odbor vabi članice in člane, da se po-božnosti v velikem številu udeležijo. m Oficirski družabni večer. Oficirji mariborske garnizije priredijo v čast premeščenih in rezervnih oficirjev, ki dokončujejo svoje vaje, prijateljski večer dne 13. aprila ob 21 v veliki dvorani Narodnega doma. Ker se posebna vabila ne bodo pošiljala, se tem potom vabijo tudi prijatelji oficirjev in njihove družine. m Dan pomladka društva Rdečega križa se bo praznoval v nedeljo po vsej državi. Mariborska sekcija Rdečega križa bo oriredila nabiralni dan. Vršil se bo v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne. Zbirka je namenjena izključno naši siromašni in okrepitve potrebni šolski mladini. Pri akciji bodo sodelovali dijaki in dijakinje srednjih šol. m Smrt ugledne gospe. Umrla je v Mariboru ugledna posestnica in trgovka g06pa Amalija Vert-nik. Pogreb blage pokojnice bo v soboto, 13. t. m., ob 16 izpred kapele mestnega pokopališča na Po-brežju. sv. maša zadušnica pa se bo brala v ponedeljek, 15. aprila, ob sidmih zjutraj v frančiškanski cerkvi. Blagi pokojnici naj sveti večna luč, hudo prizadetim sorodnikom naše sožaljel m H koncertu obrednih pesmi nam sporočajo iz Glasbene matice, da se vstopnice ne bodo več raznašale po rodbinah in pisarnah, temveč se od danes naprej dobijo v predprodaji samo v papirnici A. Koren v Gosposki ulicL KULTURNI OBZORNIK ©b prihodu članov Comedie Francaise v Ljubljano Slovenska javnost pozdravlja nositelje visoke francosko gledališke kulture in tradicije, ki prihajajo k nam v goste, da nas seznanijo potom svoje živo besede z lepotami njihove poezije in igralske umetnosti. Glasnikom rečnostne lepote, neumrljive bla-goglasnosti jezika, blugorodnosti igre, kulture govoru in mojstrom oblikovanja, kličemo: Prisrčno dobrodošli! Pred leti sta nam dnla prvo sliko o tehtnosti francosko odrsko umetnosti madnmc Robinne in monsieur Alexundre. Kasneje smo imeli priliko spoznati še nekaj drugih francoskih umetnikov, tako pcvcev kakor igrulcev. Z razvojem francoskega filma v zadnjih letih smo spoznali na platnu največjo gledališke in filmske igralce, z igro, ki je s preprostostjo in hkrati močjo izrnzno silo očarala slehernega glodalca iu zadovoljila najostrejšega kritika. Plemeniti patos francosko klasike, ki je plod večstoletne tradicijo, v nasprotju s nepatotičnostjo v modernih igrali in filmih, ki posegajo s svoji umetnostjo do skrajinh globin ljudskega bitja in kaže v najplemenitejši obliki globoko občutje in spoštovnnjo človečnosti ter stremljenje po razumevanju in pravičnem presojanju vseh človeških nagibov, usinorjajočih usode poedincev ali skupnosti, odlikujejo francosko umetnost. Večer, ki ga bodo dali naši gostje, nam bo nudil pregled njihovih največjih pesnikov in njihovih najpomembnejših mojstrovin. Na sporedu je tudi Mussetova enodejunku, ki bo predstavila lahkotno obliko francoske odrske umetnosti s vsem šarmom konvcrzacije in razgibanih dialogov. Z zadovoljstvom pozdravljamo še enkrat francoske umetnike na naših tleh kot glasnike lepote umetnosti in visokih kulturnih stremljenj ter predstavnike naroda, s katerim nas vože svetel spomin na Ilirijo, ki je rekla Sloveniji »Vstani!« Pozdravljeni l Z galerije sodobnih osebnosti Winston Churchill . . j.- i a i'\ Glavno silo angleškega imperija predstavlja še zmerom mogočno yojno brodovje in Winston Churchill je kot prvi lord admiralitete njegov vrhovni šef. Oglejmo si v kratkih potezah življenjsko pot moža, ki je danes v Angliji prav toliko popularen, kolikor je na drugi strani osovražen. odhodu slovenskih književnikov v Zagreb Danes odhajajo slovenski književniki, predstavniki Društva slovenskih književnikov, pod predsedstvom prof. Fr. Koblarja, v Zagreb, da z recitacijskim večerom slovensko besedne umetnosti, pesmi in proze, vrnejo hrvatskim književnikom njihov uspeli obisk v srcu Slovenije, v beli Ljubljani. Tako se osvežujejo stiki mod dvema najso-rodnejšima narodoma, ki živita že od pamtiveka v najtesnejšem medsebojnem sosedstvu in si skupno s tretjim južnoslovanskiin narodom ustvarjata svojo usodo >v posvetil narodov«, r narodni državi. Kakor smo pozdravili hrvatske književnike v Ljubljani, tako zdaj želimo slovenskim književnikom, ki grodo v Zagreb, da bi tam dostojno predstavili slovenskega duha. da bi dali zapluti slovenskemu ustvarjujočemu geniju in ga postavili ob let hrvatskemu duhu, kakor smo ga zaslutili v Ljubljani. Želimo, da bi slovenski književniki, umetniki Besede in njene polno vsebine. Duha, ki se izraža v naši zvočni materinščini kakor v nobenem drugem joziku sveta v tako svojstveni obliki, da jo samo naš, naš, do dna naš. želimo tem virtuozom. da bi s toni krhkim glasbilom našega srca vzbudili v hrvatski duši sozvok, da bi srci obeh narodov vzdrgetali v istem srčnem utripu. Struna pa. ki ho zazvenela v teh urah. naj zveni tudi še dolgo, dolgo po tem večeru, ki l>o uglasbil dve sorodni duši. in naj drhti v ušesih in srcih vseli, ki vodijo pota oholi narodov. Pesnik je spregovoril prvo Besedo in za njim grodo ljudje dejanj, ljudje kovači usod in narodnih sreč! Ob tej priliki naj priobčimo tudi pismo, ki smo ga dobili od zagrebških Slovencev, in ki naj priča* s kakšnim veseljem pričakujejo tamkajšnji Slovenci predstavnike slovenske lepe, sočne, polne in materne besede: >Obiek sedmorice slovenskih književnikov in kulturnih delavcev Zagrebu, ki je sedaj v nalsil-nejšem naponu kulturnega in socialnega razrvitka, in ki v njem živi okrog 30.000 Slovencev, bo brez dvoma važen kulturni dogodek in korak naprej k medsebojnemu razumevanju dveh bratskih narodov, ki sta si najbližja po govoru, po veri enaka in sta srečna, da živita v skupni in svobodni domovini. Mi, ki smo kot edino doto nesli od doma bistre glave, pridne roke in našo slovensko govorico in nas je življenja pot pripeljala tu doli, vemo, da je prihod oblikovalcev slovenske besede in slovenskega duha namenjen tudi nam... Od-primo jim svoja srca, da v njih ljubezni do vsega, kar je slovensko in nam malodušnim zbudč novih nad za lepšo bodočnost. Poslušali bomo Zupančičevo čudovito pesem in Finžgarjevo edinstveno gorenjsko besedo, ki je ne more pozabiti, kdor jo je slišal, in nam zveni kot najlepša dediščina našega velikega pesnika Prešerna! Sedmorica najizrazitejših sodobnih oblikovalcev slovenske besede in slovenskega duha prihaja, da tukaj pove ono, kar dviga in pretresa, veseli in boli slovenskega človeka, da pove, kako naše slovensko srce >vriska in joče«, moli in ljubi in išče >v teh težkih dneh« pot k srcu brata — Hrvata. 0, kako prav je, da prihajate, naši književniki sem dolil Marsikaj je bilo zamujenega, a sedaj se bo še vse dalo popraviti 1 Da boste le prišli! Pa nikar ne pozabite, ko pridete v to leipo in drago mesto, da živi tukaj na tisoče slovenskih otrok in dijakov, ki se t šolah ne uče spoznavati in ljubiti — slovenskega jezika! Vi jim ga od krijte znova r njegovi najlepši in najbolj izčišče ni obliki.« M. S. Winston Spencer Churchill se je rodil 30. novembra 1874 kot sin lorda Randolpha Churchilla in neke Američanke. Njegova rodbina pripada hiši vojvode Malborough. V mladosti si je Churchill izbral vojaško karijero in je postal z 20 leti poročnik v nekem konjeniškem polku. Kmalu pa je vzel dopust in potem se je udejstvoval deloma kot dopisnik, deloma pa kot častnik, zmerom pa v prvi bojni črti, vojaških pohodov na Kubi, v Indiji in z generalom Kitchenerjem v Sudanu. Udeležil se je tudi burske vojne kot dopisnik .Morning Posta«. Pri tem je bil 1899 od Burov ujet, vendar se mu je kmalu posrečilo pobegniti. Vrnil se je v Anglijo, kjer je leta 1900 na listi konservativcev — v skladu z dolgoletno tradicijo družine — izvoljen v spodnjo zbornico. Njegova ambiciozna narava in velika življenjska energija sta mu kmalu zagotovili živahno politično karijero. ln prav kmalu je postal nevaren tekmec tedanjemu voditelju konzervativne stranke lordu Balfoirrju. 2e leta 1904. se je spri z vodstvom stranke, izstopil in šel k liberalcem. Ko so leto kasneje ti prišli na krmilo države, so ga postavili za državnega podtajnika za kolonije. Kmalu za tem je postal trgovinski minister in leta 1910. notranji mij nister. V vseh teh letih je bil Churchill zmerom na skrajni levici, najbolj radikalen med vsemi radikalnimi Angleži, tako v notranjepolitičnih vprašanjih, kakor tudi v vprašanjih oboroževanja ter eden najbolj strastnih govornikov in polerni-kov v parlamentu. Zaradi vsega tega je postal skoraj v vseh krogih precej zasovražen. Vse to pa se je na mah preobrnilo leta 1911., ko je v Angliji izbruhnil velik štrajk železničarjev. Tedaj je Churchill s spretno, precej brutalno zadušitvijo tega štrajka pridobil spoštovanje svojih dosedanjih nasprotnikov, izgubil pa ugled pri svojih radikalnih prijateljih. Še v istem letu je postal prvi lord admiralitete in je kot tak popeljal angleško mornarico v svetovno vojno. H itn in odločni nastop angleške mornarice v začetku pretekle dobe je Churchillov a osebna zasluga. Potem pa je doživel neuspeh ob priliki obleganja Antwerpna po Nemcih, v vojnem svetu je prodrl s svojo tezo, da je treba Anhverpen braniti in se je osebno odpeljal tja, da bi Belgijce podžgal k odporu, toda mesto je kljub temu padlo in kmalu za tem je tudi Churchill odstopil kot prvi lord admiralitete. Leta 1917. se je spet vrnil v vlado kot minister za preskrbo z municijo, v začetku 1918 pa je postal vojni minister in skupaj z lordom Georgejem zmagovito končal svetovno vojno za Anglijo. Po vojni je bil kolonialni minister, pozneje državni zakladnik, leta 1929. pa se je odločno zoperstavil vladni politiki v indijskem vprašanju in je moral zaradi tega zapustiti Baldwrnov kabinet. Ves čas se je Churchill v parlamentu, v tisku in na konferencah z vsemi silami boril proti nemškemu oboroževanju. Zlasti živahno delavnost v tem pogledu je razvil po letu 1933., ko je postal nekakšen neslužbeni šef tako imenovane angleške »vojne« stranke. Ko je 4. septembra lanskega leta Chamberlain sestavil svoj vojni kabinet, je bilo povsem jasno, da bo najvažnejše mesto v njem zasedel Churchill. In res je spet postal prvi lord angleške admiralitete, pri zadnji rekonstrukciji Chamberlainove vlade pa je j>ostal celo predsednik vojnega odbora ministrov in tako dejanski voditelj vseh angleških vojnih akcij. O R T Nasprotja v Jugoslovanski zimsko-športni zvezi ............................ Koncert cb 20 letnici Orkestra Glasbene Matice Obisk simfoničnih koncertov v zadnjem času je jjokazal, da zanimanje zanje pri občinstvu vedno bolj raste. Ce se spomnimo, kaka praznina je zevala pred nedolgiini leti v sicer bolje urejenih razmerah celo pri rednih filhannoničnih koncertih, in če primerjamo, kako so danes v dokaj spremenjenih časih skoraj pri vseh koncertih dvorane, če že ne popolnoma, pa vsaj približno polne, potem celo lahko trdimo, da ni to samo zanimanje, ampak potreba od strani občinstva. Tudi zadnji jubilejni koncert Orkestralnega društva je bil deležen prav lepega obiska. To po pravici. Spored sam je bil zanimiv, saj je bila ena točka sploh prvič izvajana, dve smo pa v Ljubljani prvič slišali. Pa tudi izvajanje nas je zadovoljilo. Kot prvo točko smo slišali Saint-Sacnsovo II. simfonijo v a-molu za veliki orkester. Oblikovno, deloina tudi vsebinsko je grajena po klasičnih vzorih. Glasba je prozorna, za poslušalca skoraj oddih. Ritmično je izredno sveža, kar ji je v korist jx)sebno na mestih, ki bi se nam zdela po 60 letih, odkar je bila simfonija napisana, že nekoliko zbledela. Morda jo je orkester od vseh izvajanih skladb še najbolj od srca podal. Na drugem mestu so izvajali škerjančevo Suito v osmih stavkih, ki je doživela na tem koncertu svojo krstno izvedbo. Posamezni stavki so med seboj tematično povezani, vendar močno kontrastirajo; nekateri so daljše razpleteni, drugi imajo skoraj miniaturno obliko. Celota je lepo zaokrožena. Ni dvoma, da bi prišla v barvitem slogu pisana skladba še bolj do veljave v inštrumentaciji za simfonični orkester, kjer nudijo posamezne orkestralne skupine več možnosti za podčrtanje kontrastov in samostojno izjjeljanih linij. V godalnem orkestru, ki ima več ali manj homogen ton, se marsikaka važna podrobnost izgubi. Kot tretjo točko so izvajali Faurčjevo predigro k operi »Pe-nelopa«, toplo občuteno skladbo, ki ji ie priine-šanega nekoliko trpkega izraza. Skladatelju ni toliko za to, da bi poslušalca s silo svojega ognja jxitegnil za seboj, kot smo to vajeni n. pr. pri Wagnerjevih uverturah. S pridušenim samozataje-vanjem slika osnovno tragično razpoloženje opere, v katero nas uvaja. Močan, najbrž tudi nameravan kontrast Faurfejevi uverturi je bil Rahma-ninov II. klavirski koncert v c-mokt. Silna, jjonekod skoraj demonična napetost vlada v njem; ima pa tudi mnogo mehko občutenih mest, zato nudi solistu nešteto prilik, da tehnično kot tudi izrazno pokaže svojo silo. Reči moramo, da si pri nas težko mislimo klavirskega virtuoza, ki bi prav ta koncert bolje izvajal kot ga je g. Ivan Noč. Z velikim tehničnim znanjem, s svojo muzikalno poglobljenostjo, z energičnim zamahom, s katerim je odigral svoj del, nas je z neodoljivo silo potegnil za seboj. Tudi spremljajoči orkester se je dobro držal, čeprav smo nekajkrat pogrešali med solistom in orkestrom notranje povezanosti, ki je neobhodno potreben pogoj, da se more poslušalec nemoteno predati uživanju umetnine. Orkestru, ki ima le od časa do časa priliko spremljati solista, tega niti ne moremo toliko šteti v zlo. Po večkratnih nastopih si bo to, kar imajo drugi orkestri že v krvi, z vajo prisvojil. Sicer je pa orkester, čeprav za to priliko pomnožen in sestavljen iz različnih korpusov, svojo nalogo proti pričakovanju izvrstno rešil. Ce odračunamo male ritmične in intonančne netočnosti, moramo reči, da nam je pripravil lep umetniški užitek, kar je v nemali meri tudi zasluga dirigenta g. L. M. Škerjanca. Tal«) je Orkestralno društvo Glasbene Matice svoj 20 letni jubiiej lepo proslavilo. V bodočnosti mu želimo, da bi se neovirano razvijalo in v čim popolnejši meri doprineslo svoj delež k splošnemu razvoju slovenske glasbene kulture. M. Tome. Slovenski koncert v Zagrebu. Slovenska Dekliška Marijina Družba je priredila v proslavo svoje 15obletnice sijajen koncert svojega ženskega zbora z odličnim programom. Poudariti je pa posebej treba, da ic ta zbor sploh edini samostojni večglasni ženski zbor v Zagrebu. Zbor je dirigiral g. Lisac Andrej, ki je s svojo rutinirano roko dosegel izredno mogočne efekte v skoraj predrznih kontrastih tempa in dinamike. Sam zbor, ki je krasna harmonična celota, je pripravno in z lahkoto sledil vsakem migljaju svojega zborovodje ter se tako podajal v njegovo interpretacijo. Sam program ie bil razdeljen v dva dela. Prisrčne pesmice A. Mihelčičevega pozdravnega venčka so nas izborno vpeljale v vedro ozračje slovenskih narodnih napevov. Temu je sledil venček mešanih pesmic A. Lisca »Tam kjer lunicac. Sama kompozicija v svojih liar-monizacijah išče veliko od pevcev, a vendar je bila podana v skrbni dinamiki. V svojem finalu je morda malo preteška. Silno se je do-padel sopranski solo s spremi jevanjem brenčečega zbora. Fran Ostažev »Zima odhaja« je bil s svojo pestrostjo za publiko višek užitka. Podobno je treba reči tudi za M'. Bajukove »Pesmi kmečkega dekleta«. Drugi del nas je ugodno iznenadil. I. Illad-nikova »Vesela pevka« je zelo prijetno delovala s svojimi solističnimi varijacijami in dueti. Venček »Pomladna pesem« je bil vesel in prisrčen. Zelo nas je presenetilo A. Miliel-čičevo »Nebo žari«, tako občutno in tako primerno današnjim vojnim časom. Resnično, ta točka je gotovo zapustila v vsaki duši najgloblje vtise in trdni pečat preživljajoče pesmi. Koncert so zaključile dr F. Kimovčeve »Vesele pesmice«, podane ravno tako prisrčno neprisiljeno in veselo. V glavni pavzi je vse prijetno razpoložil kratki dramatični prizor šaljive vsebine, katerega je publika sprejela z odkritosrčnim smehom in ploskotn. Koncert se je priredil v veliki in prekrasni gledališki dvorani na Kaptolu, katera je s svojo akustičnostio samo prireditev še povečala. Udeležba je bila ogromna, kar je lep prispevek uspehu, a med udeleženci smo imeli priliko zapaziti veliko odličnikov. Zbor je glasbeno vzeto — lepa harmonična celota, za kar gre hvala g. dirigentu A. Liscu. Koncert je zato glnsbeno uspel, še bolj pa v narodnem oziru: saj je povzdignil lepo slovensko pesem in slovenskega duha v Zagrebu. Vsem, ki so ga pripravili in pri njem sodelovali, smo zagrebški Slovenci hvaležni in jim k uspehu čestitamo! Sjiored, ki je bil ob tej priliki izdan v lepi obliki, pa bo vsem lep spomin na koncert. Pernič. Slovenska Matica bo izdala za leto 19-10 tri izvirne knjige, in sicer roman Jožeta Pahorja Matija Gorjan, kjer bo opisan velik punt slovenskih kmetov 1. 1515 proti fevdalcem in bo obsegal 400 strani. Dalje novo povest Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh, ki se bo godila zopet v Prekmurju in bo imela 270 strani, ter znanstveno razpravo prof. Miroslava Goršeta o Valentinu Zamiku, monografijo o tem očetu slovenskih taborov. Knjiga bo obsegala 250 strani in bo pokazala tisti čas od nove strani. Vse tri knjige z nad 900 stranmi obsega se dobe za 50 dinarjev članarine). Včeraj smo na kratko obravnavali reorganizacijo atletskega športa in smo pri tem skušali dopovedati, da se pri tej preureditvi ne gre preveč prenagliti. Urejevati je treba temeljito in previdno, kajti ta reorganizacija ne 6«ne biti samo začasna, ampak trajna in koristna. Nova preureditev nogometnega športa je eahtevala veliko in dolgotrajno delo, da so možje za zeleno mizo našli formulo, ki je nekako odgovarjala pravilnemu odnosu dejanskega medsebojnega razmerja. Ravno tako težavno delo bo pri preureditvi drugih športni panog. To moramo imeti vedno pred očmi Slovenske smučarske zveze. Stara in nikomur neznana reč je, da ima Jugoslovanska zimsko športna zveza z Gorenjsko zimsko športno podzvezo velike težaive, oziroma, da se ne zamerimo Gorenjcem, obratno. Nasprotje med Ljubljano in Jesenicami traja že več let in se nikakor ne more ublažiti. Ob ustanovitvi Srbske smučarske zveze so Jeseničani takoj napravili nov osnutek pravil za Slovensko smučarsko zvezo. Jug. zimsko športna zveza je popolnoma pravilno smatrala, da ne gre sredi sezone prenehati z delom na terenu, ampak da bo za to čas poleti, ko ne bo snega. Gorenjci so bili bolj hitri. Na lastno pest so pripravili pravila za Slovensko smuško zvezo, prikrojili ta pravila po svoje in ni60 pozvali k sodelovanju in k sestavi pravil niti Mariborske niti Ljubljanske podzveze niti Zveze. Tudi niso predložili osnutka pravil niti Zvezi niti tema podzvezama. Načrt teh pravil ima sledeče točke, ki niso sprejemljive za ostale klube izven Gorenjske. 1. § 1. določa, da se določa sedež slovenske zveze za dobo 3 let. 2. § 6. določa, da morajo klubi ene podzveze delovati tano na področju rvoje podzv«««, kar M pomenilo, da n. pr. noben klub ne more prirediti na Gorenjskem tekem, ki ni član te podzveze, niti ne, če eri je zgradil tam svoje domove, skakalnice, rara-čišča in slično, niti ne, če na področju druge pod-eveze ni snega. 3. § 30. določa, da more bit izvedena verifikacija tekmovalcev samo tedaj, če so ti prijavljeni po klubu na področju stanovanja tekmovalca. 4. § 36. določa, da preide v slučaju preetenlc« slovenske zveze premoženje v last gorenjske zveze, če se ne osnuje nova zveza v 5 letih. Tako kot so bila ta pravila sestavljena brez sodelovanja ostalih interesentov, tako tudi ne odgovarjajo njihovim interesom. Še manj jim odgovarja dejstvo, da naj ustanavljajo Slovensko smuško evezo tudi razna društva, ki doslej niso bila v JZŠZ, a 60 bila pozvana k sodelovanju in ki naj služijo samo za potrebno večino na ustanovnem občnem zboru; tedaj namesto legalnih predstavnikov zimskega športa vse Slovenije, organizacije, ki jih doslej v zimski zvezi ni bilo. Zvezna uprava stoji na stališču, da bodi organizacija bodoče državne zveze in narodnih zvez taka, da bo odgovarjala potrebam bodočnost, da bodi rezultat temeljitega preudarka s klubi, ki jo tvorijo. Zato ne more odobravati enostranske rešitve, kot jo skušajo »Gorenjci« naprtiti večini klubov v Sloveniji. Povsem tuj in društvenemu življenju v naših or-ganieacijah neobičajen je tak samolastni način pripravljanja ustanovitve zveze, ki naj bi obsegala najmočnejše razvito področje v zimskem športu v naši državi. .................»M Zagrebška »Jugoslavija« nedeljski gost našega ligaša Brez dvoma je nedeljska zmaga nad Splitom prijetno dirnila vse prijatelje in simpatizerje naše Ljubljane. Klubovo vodstvo je dokazalo, da ono ni krivo porazov, kakor se mu očita, temveč ne-igranje in nenastopi prominentnih igralcev, ki so bili vedno steber moštva. Čim so se uredile razmere tudi s te strani, je naš ligaš zopet pokazal vsem, da zna tudi zmagovati, samo če lina na razpolago vse igralce. Poedini člani klubovega vodstva so žrtvovali ogromne vsote, ki presegajo deset in desettisoče, da bi dvignili raven slovenskega nogometa. Toda ti idealisti sami ne zmorejo več, zaradi tega, ker se mora potovati na zadnjo ligaško tekmo v Osi-jek, je povabilo Jugoslavijo, da ji prijatelji in simpatizerji z obiskom omogočijo potovanje, ker drugače bodo fantje pač morali ostati doma in to ne bo samo sramota za SK Ljubljano, temveč za ves slovenski nogomet. Naši fantje so nam dokazali, da znajo tudi zmagovati, čim so njih vrste urejene. Pridite vsi, da omogočite potovanje v Osijek. Tekma se vrši ob 15.30 s predtekmo ob 14. Veleslalom na Zelenici Veleslalom na Zelenici. SK Tržič ponovno opozarja, da se vrši v nedeljo 14. aprila s startom ob 12 na Zelenici veleslalom za seniorje, dame in juniorje za j>okal g. inž. Sugga. Tekmuje se po pravilih JZSZ. Prijavnina 5 din. Prijave se sprejemajo do 10 v koči na Zelenici. Prvoplasirani vseh skupin prejmejo darila. — SK Tržič. Adrija : Moste V nedeljo bosta na igrišču Mladike dve zanimivi prvenstveni tekmi. To pot se udarila za točke Adrija in Moste. Adrija je letos popolnoma preuredila svoje vrste in je njeno moč prva preizkusila Grafika, ki jo je s težavo premagala. Moste se bo moral prav' resno potruditi, ker bi s porazom splahnelo vsako upanje na prvo mesto. Prav zaradi tega bo ta tekma vsekakor zanimiva. V predtekmi* pa nastopi mladinsko moštvo Most proti enakemu moštvu Ljubljane. Moštvo Ljubljane je bilo na jugovzhodnem delu Ljubljane vedno s simpatijami sprejeto, ker igra prav lep nogomet, ki zadivi vsakega igralca. Obe tekmi bosta na igrišču Mladike na Kode-ljevem, in sicer prva Ljubljana : Moste jun. ob 15.15 ter Adrija : Moste ob 16.30. Jegličev akademski dom bo spomenik slovenskemu vladiki. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen 1_ Vesti športnih zvez, klubov in društev Sm. klub Ljubljana vabi svoje članstvo k obisku tekmovanja na Zelenici. Odhod iz Ljubljane z avtobusom ob 6.30, prijave do sobote popoldne pri Putniku. Kolesarska podzveza Ljubljana. (Službeno.) — Redna seja LKP bo 16, aprila ob 20 na sedežu podzveze, Stari trg 34 Vsi gg. odborniki se pozivajo, da se seje gotovo in točno udeleže. S seboj naj prinesejo licence funkcionarjev in dirkačev — članov svojih klubov ter po 15 din za vsakega na novo verificiranega dirkača, 10 din pa za dirkače, ki posedujejo stare licence. Licence za funkcionarje so brez izjeme po 15 din. — Tajnik. STK. Moste. Drevi zelo važen sestanek, na katerega se vabijo vsi aktivni igralci. Smučarski klub Ljubljana. Sestanek damske sekcije je drevi ob 19.30 v damski sobi kavarne Emona. Z D K Odbojka. Danes zvečer ob 8 redna vaja. Vaditeljska telovadba. V ponedeljek 15. aprila ob pol sedmih revizija prostih vaj za mladenke in gojenke. Za vaditeljice harjanskega, šmarno-gorskega in zasavskega'okrožja udeležba obvezna.