PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »SloverTija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. 8554 AA 60100200 OSREDNJA KNJIž N1C A P.P.132 66001 KOPER uiieviim Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 236 (14.327) Trst, sobota, 10. oktobra 1992 Vlada hoče delegirani odlok k finančnem zakonu odobriti do nedelje Z zaupnicami tokrat preprečili zastoje ob morebitnih popravkih Proti so bili PRI, MSI in Severna liga, ostala opozicija je iz protesta zapustila zbornico Rossijev poziv ostal brez odziva, Italijani včeraj pokupili vse državne obveznice BOT Italijanska lira se krepi borza pa je spet zaživela RIM Poslanska zbornica naj bi delegirani odlok k finančnemu zakonu odobrila najkasneje v noči na nedeljo. To so sklenili na včerajšnji seji svetovalskih skupin, potem ko so z zaupnico odobrili prvi člen, ki ga je podprlo 316 poslancev, proti jih je bilo 93, eden pa se je vzdržal. Zanj so bili torej poslanci KD, PSI, PSDI, PLI in Pannellova Evropska federalistična skupina, proti pa PRI, Severna liga in MSI. Iz protesta, ker je vlada segla po zaupnici, pa se glasovanja niso udeležili poslanci DSL, SKP, Zelenih in Orlandove Mreže. Pozno sinoči so odobrili drugi člen, medtem ko bodo danes tretjega, četrtega pa po vsej verjetnosti v zgodnjih jutrišnjih urah. Amato in vladne stranke se po vsemu sodeč ne menijo za ostre proteste leve in desne opozicije, prav tako niso imele nobenega vpliva včerajšnje spontane stavke po skoraj vsej Italiji. Bolj jih skrbi Bossijeva Liga in njene skoraj vsakodnevne provokativne pobude. Nedvomno pa se je vsem včeraj odvalil kamen, ker se Italijani niso odzvali Bossijevemu pozivu, naj raje investirajo v tuje državne efekte kot v italijanske, saj je bila dražba 'obveznic BOT nadvse uspešna. Država je ponudila 20.000 milijard lir obveznic, povpraševanje pa je doseglo znesek kar 27.785 milijard lir. Varčevalci torej kljub Bossijevemu pozivu še vedno verjamejo v Italijo. Ob tem se seveda samo po sebi zastavlja vprašanje, zakaj oblasti ne ukrepajo, saj so taki pozivi na meji zakonitosti, če ne celo kaznivi. Predsednik vlade Amato prepušča sodstvu oceno o kaznivosti Bossijevih izjav. Za Amata so posamezne pobude Severne lige »odvratne«, če pa jih gledamo v celoti in ugotovimo, da ljudi pozivajo na davčno nepokorščino, na izvoz kapitalov v tujino in da že kujejo lastni denar, ni več jasno, ali gre za šalo, ali pa za zelo resno zadevo, ker Liga postavlja pod vprašanj narodno enotnost. Za vse to pa se Liga ne meni, včeraj je poskrbela za novo provokacijo. Tokrat je izdala »potni list za Evropo, ki bo služil proti korupciji, mafiji, partitokraciji in podkupninam«. Na platnici piše Federativna republika Severa, na njej pa je še zemljevid severne Italije, v katerega pa je vključena tudi Toskana. Take Bossijeve pobude obsojajo vse stranke od SKP do misovcev. Seveda so v ocenah tudi odtenki, ki zgovorno dokazujejo zaskrbljenost in strah pred tem pojavom. Misovski tajnik Fini je bil kot zagovornik centralistične države najbolj žolčen. Demokristjani so bili previdnejši, še najbolj previdni pa so republikanci. Cra-xi je včeraj poudaril, da je treba biti zelo budni, da ne bo presenečenj. Kdor govori o »fašis-toidni ligi« se bridko moti, ker je bi fašizem po svojem nacionalističen in patriotski, »ti so še hujši«. Tajnik PSI je obenem najodločneje obsodil vse, ki so omogočili razširitev in vzpon Lig in jim sedaj dvorijo. Occhetta pa bolj kot Bossijevi goliardični izpadi skrbi Amatovo obnašanje, ki z zaupnico preprečuje morebitne popravke in izboljšave odloka k finančnem zakonu. Podobne skrbi ima sindikalno vodstvo, ki še vedno išče soočenje z vlado, a mu seganje po zaupnici v bistvu preprečuje kakršnokoli posredovanje.Sin-dikatu ne ostaja torej drugega kot protest, toliko bolj, ker delavsko nezadovoljstvo odkrito izrabljajo sindikalnemu vodstvu nasprotne sile. Delavci obrata Alfa iz Areseja so tako včeraj zasedli cesto, ki iz Milana pelje proti jezerom, v Lodiju pa so delavci zasedli železniško postajo. Vse to napoveduje, da bo torkova splošna stavka izredno vroča in napeta. MILAN - Italijanska lira se že tretji dan dobro drži in popravlja svoje pozicije, saj je vrednost nemške marke nihala od 877 do 878 lir, kar je precej manj od 892,50, kolikor je bila vredna nemška valuta v četrtek. Lira se je nekoliko ovrednotila tudi v primerjavi z drugimi evropskimi valutami in dolarjem, ki je bil včeraj vreden od 1.303 do 1.308 lir, v četrtek pa je bil vreden 1.315 lir. Bolj kot to ovrednotenje, ki le ponovno dokazuje, da je bila lira podcenjena, pa je razveseljiv podatek, da se tudi milanski devizni borzi obetajo boljši dnevi. Ne samo, da se je vrednost delnic ponovno dvignila (indeks MIB je poskočil za 4,11%), pomembnejše je dejstvo, da so se v enem tednu borzni posli skoraj podvojili. Nedvomno je vsemu temu botroval sklep, da za eno leto odpravijo obdavčitve na borzne dobičke, prav tako je pozitivno vplival sklep o znižanju obrestne mere. Ves svet žaluje za Brandtom Zakasneli in kompromisni sklep Varnostnega sveta OZN Prepoved poletov nad BIH še ne bo zaustavila agresije LJUBLJANA — Potem ko so srbska letala v'Bosni in Hercegovini porušila skoraj vse, kar se je le dalo porušiti, se je končno tudi Varnostni svet OZN odločil spregovoriti o prepovedi vojaških poletov nad ozemljem te republike. Po dolgotrajnih pogajanjih so namreč člani VS OZN odobrili resolucijo, ki bo omenjene polete, vsaj administrativno, prepovedala, nekateri opazovalci pa so jo, ravno zaradi njene kompromisnos-ti, že imenovali s »kačo brez zob«. Kajti, resolucija sploh ne omenja sankcij, ki naj bi jih bili deležni kršitelji le-te. Varnostni svet se je le obvezal, da bo v primeru kršenja resolucije »razmislil« o nadaljnjih ukrepih. Pri glasovanju se je vzdržala le Kitajska, medtem ko sta jo podprla tudi Zimbabve in Indija, kar je nov dokaz, da je Srbija popolnoma osamljena. Tudi takšna kakšna pač je, resolucija prihaja z veliko zamudo, vsaj ko gre za večino prebivalcev Bosne in Hercegovine. O tem na nek način priča izjava predstavnice turškega zunanjega ministrstva, ki je povedala, da Turška resolucijo sicer podpira, dvomi pa v učinkovitost te poteze. Bolj zgovoren pa je vodja bo-sanskohercegovskih Srbov Radovan Karadžič, ki je v Ženevi izjavil, da »srbska stran ne bo zapustila ženev- skih pogajanj tudi če bo VS sprejel resolucijo. Pred petimi dnevi pa je trdil povsem nasprotno. Radovan Karadžič je ob tej priložnosti tudi povedal, da so srbske in hrvaške sile ustavile boje v Hercegovini, kar bo prav gotovo še dodatno ohladilo že itak zelo hladne odnose med Bošnjaki in Hrvati oziroma med Oboroženimi silami BiH in HVO, pa čeprav gre le za sankcioniranje nekajmesečnega položaja na bojiščih v Hercegovini. Srbske in hrvaške sile so v tem delu BiH že nekaj mesecev v pat poziciji ne kažejo pa, da so pripravljene na kakršne koli spremembe. To je tudi eden izmed razlogov za obisk predsednika predsedstva BiH Alije Izetbegoviča in NADALJEVANJE NA 2. STRANI Slovenščina priznana na preturi v Gorici NA 8. STRANI BONN — V 78. letu starosti je 119 svojem domu v Unklu pri Bon-zaradi raka na črevesju umrl , lvši zahodnonemški kancler Wil-jy Brandt, eden od glavnih arhivov povojne graditve Evrope in °Ce tako imenovane Ost-Politik. Herbert Ernst Karl Frahm, to je lj? pravo Brandtovo ime, se je °dil ig decembra 1913 v Ltibec-kot nezakonski sin trgovske Pomočnice. Pri materi in njenih tarših se je že kot otrok naužil °cialdemokratskih idej, tako da L kot 16-letnik postal član SPD. 0 je Hitler prevzel oblast v ^ emčiji, je zbežal v Oslo, po od- zemu nemškega državljanstva je Prevzel norveško in si nadel ile-9aln° ime Willy Brandt, ki ga je ohranil vse do smrti. . Po koncu vojne je bil leta 1949 l^oijen v bonski Bundestag, leta j, 7 pa je postal zahodnoberlinski uPan in obdržal to funkcijo se-em let. Leta 1964 je bil izvoljen Nadaljevanje na 2. strani Na videmski univeri se je včeraj začel dvodnevni študijski posvet Vloga manjšin pri gradnji Evrope narodov RUDI PAVŠIČ VIDEM - Na videmski univerzi se je včeraj začel dvodnevni študijski posvet o vlogi manj razvitih nacij pri oblikovanju Evrope narodov ob upoštevanju izkušen »preko meja«. Posveta, ki sta ga priredila Inštitut za furlansko kulturo in radijska postaja Onde Furlane pod pokroviteljstvom deželne in videmske pokrajinske uprave, so se udeležili številni zastopniki organizacij in ustanov iz naše dežele, Slovenije, Hrvaške, Koroške, Tridentinske-Južne Tirolske, Švice, Češke in Slovaške, ki bodo še posebej danes izostrili svoje poglede, kar zadeva vlogo narodnih manjšin pri gradnji Evrope narodov. In prav na to temo je bil uravnan uvodni del posveta, ki sta ga po pozdravih rektorja videm- ske univerze Strassolda in podpredsednika videmske Pokrajine Cuma odprla koordinator študijskega posveta dr. Franci Zvitter ter predsednik furlanskega inštituta Federico Rossi. Oba sta podčrtala kvarne posledice mednacionalnih napetosti, ki peljejo do same vojne, kot se to dogaja danes v nekaterih republikah bivše Jugoslavije. Zato se je treba odločno prizadevati, da se udejani misel o Evropi narodov, ki naj se postavi po robu Evropi gospodarskih in družbenih interesov. Rosssi je posebej zavrnil načrte iz Maastrichta in se zavzel za ohranitev istrskega etosistema, ki ga načenjata Slovenija in Hrvaška. Kaže se vse večja potreba po popolnem in objektivnem informiranju o narodnih vprašanjih, kakor tudi po drugačnem pristopu, tako na Vzhodu kot na Zahodu, ko gre za obravnavo manjšinske problematike. Strokovne referate na videmskem zasedanju so imeli prof. Gunter Hodi iz celovške univerze, prof. Giancarlo Meniš ter slavist in član predsedstva republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl, ki je med drugim ugotovil, da Evropa, ki prihaja, ne bo potrebovala le perfektne organizacije, ki bo lahko tekmovala z ameriško, tudi ne samo zagrizene pridnosti, da bo kos azijski, temveč predvsem ničkoliko novih in novih idej, ki so bile zmeraj njena prednost, ker je pač živela in ohranila vsakršno kulturno pluralnost. Za uvod v posvet so predstavili knjigo Pavla Štranja La comunita sommersa. O njej so spregovorili predstavnik Slorija Aleš Lokar, Federico Rossi ter prof. Teodoro Sala iz tržaške univerze. Finančno ministrstvo preiskuje nepravilnosti v delovanju sklada Jelcinov napad na Gorbačova in njegov sklad se nadaljuje Na kongresu britanskih konservativcev spopad glede odnosa do Evrope MOSKVA — Jelcinov napad na Gorbačova in na njegov sklad se nadaljuje. Potem ko je v četrtek policija zapečatila vhodna vrata urada sklada in je dovolila vhod samo Gorbačovu in nekaterim funkcionarjem, so včeraj sporočili, da se bo sklad, kjer dela kakih 200 ljudi, moral preseliti v tisoč kvadratnih metrov velik urad, za katerega pa bo moral plačati najemnino. Glasnik sklada Ostroumov je dejal, da bo Gorbačovov sklad nadaljeval z delom ter opozoril na nevarnost, ki ga predstavlja Jelcinov napad na Gorbačova. Danes so to dogaja bivšemu predsedniku republike, pravi Ostroumov, jutri se to lahko zgodi kateremukoli državljanu. Po obdobju Stalinove in Brež-njevove samovolje, smo sedaj podvrženi Jelcinovi samovolji, pravijo v krogih, ki se sklicujejo na pozicije Gorbačova, ki vztraja pri svojem stališču, da ne bo pričal pred ustavnim sodiščem o dejavnosti nekdanje KP SZ. Ustavno sodišče namreč proučuje ustavnost odloka, s katerim je Jelcin prepovedal Komunistično partijo. Ustavno sodišče je tudi objavilo komunike, v katerem pravi, da ima Gorbačov enake pravice in enake dolžnosti kot vsi ruski državljani. Zato ne more biti nobenega političnega ali moralnega razloga, da ne priča pred sodiščem. Medtem je finančno ministrstvo ugotovilo nekatere nepravilnosti v delovanju sklada ter v prenosu sredstev iz tujine v Rusijo. Gre za sredstva, ki so jih zbrali na zahodu, namenjena delovanju sklada in ki znašajo nekaj desetin milijonov rubljev. Jelcin se je medtem udeležil vrha državnih in vladnih poglavarjev SND v Biškeku. Srečanje je bilo dokaj jalovo, saj se o najpomembnejšem vprašanju, nadzoru nad jedrskim orožjem, niso nič domenili. Dogovor so dosegli samo o ustanovitvi tako imenovanega »območja rublja«, kjer so Rusija, Uzbekistan, Belorusija, Kirgizistan, Armenija in Kazahstan. V teh državah bo rubelj edino legalno plačilno sredstvo. O položaju v Abhaziji niso niti spregovorili, kot niso govorili niti o veliki večini drugih 35 točk dnevnega reda. Prihodnji vrh državnih poglavarjev bo 4. decembra v Minsku, glavnem mestu Belorusije. LONDON — Z zaključnim posegom Johna Majorja se je v Brig-htonu končal kongres konservativne stranke, v teku katerega je prišlo do obnovitve spopada med zagovorniki popolnega vstopa v Evropo in tistimi, ki so mnenja, da bi polnopravno članstvo Velike Britanije v ES bilo pogubno za njeno bodočnost. Major je pozval stranko in njene disidente k največ ji enotnosti, vendar kaže, da svojih nasprotnikov, ki jih vodi Margaret Thatcher, ni prepričal. Najbrž bodo slednji nadaljevali svojo kampanjo proti ratificiranju sporazuma iz Maastrichta. Britanski premier je potrdil svojo odločenost, da doseže ratifikacijo Maastrichta v spodnji zbornici in obenem zagotovil, da se bo boril proti morebitnim »Združe- nim državam Evrope«, v katerih ! bi Velika Britanija zgubila svojo * identiteto in da bo branil britan- : ske nacionalne interese. 1 Major ni bil kdove kako oster 1 do svojih političnih nasprotnikov, saj ni hotel poglobiti notranjih razprtij v stranki in ob koncu so mu delegati še kar prepričano ploskali, čeprav razhajanja glede Maastrichta ostajajo. Voditelji konservativcev se bojijo, da bi pravkar končani kongres lahko pomenil začetek nemirnega obdobja v stranki, kar bi lahko imelo nepredvidljive posledice, če Majorju ne bo uspelo izolirati in onesposobiti Thatcherjevo in njene privržence in, kar je še najbolj pomembno, rešiti britansko gospodarstvo iz hude krize, v katero je zabredlo. Minister Prunk in nadškof Šuštar z vodstvom Doma ČEDAD - Slovenski minister za Slovence po svetu dr. Janko Prunk je pred kratkim sprejel delegacijo duhovnikov in laikov, ki skrbijo za izdajanje beneškega štirinajstdnevnika Dom. Ob tej priložnosti so beneški zastopniki, odgovorni urednik prof. Marino Oualizza, glavni urednik Giorgio Banchig, sodelavec Emil Cencig in predsednik zadruge Dom Božo Zuanella ministru orisali zdajšnji položaj v Beneški Sloveniji, prizadevanja za njeno rast ter se posebej zaustavili pri delovnih načrtih štirinajstdnevnika. Istega dne je beneško zastopstvo obiskalo tudi ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Tudi njemu so orisali aktualna vprašanja med zamejci v Furlaniji-Julijski krajini in nekatere probleme, s katerimi se trenutno srečujejo. (R.P.) Pet slovenskih opozicijskih strank sklenilo sporazum o sodelovanju pred in po volitvah LJUBLJANA — Pet slovenskih opozicijskih strank je podpisalo in včeraj na tiskovni konferenci obrazložilo »Dogovor o predvolilnem in povolilnem sodelovanju«, katerega sestavni del je skupni program strank demokratične opozicije. O tem dogovoru se je mnogo govorilo, napovedoval se je celo že razkol, vendar je prišlo do nekaterih skupnih stališč, ki so jih podpisali Slovenski krščanski demokrati, Slovenska ljudska stranka, Narodno demokratska stranka, Liberalna stranka in Slovenska gospodarska stranka. Dogovor je bil sprejet zato, »da bi zagotovili uspeh demokratičnih sil; ki se zavzemajo za normalizacijo razmer v Sloveniji.« Sklicujejo se na neuresničene dele programske koalicije DEMOS, zato se pri volitvah v državni zbor ne bodo med seboj napadali, nastopali bodo samostojno, lahko pa nekatere stranke nastopijo s skupno listo. Za volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet bodo stranke določile skupne kana-didate, ki jih bodo podpirale vse stranke. Usklajeno bodo nastopale pri volitvah za predsednika republike Slovenije, v ključni fazi pa bodo podprli tistega kandidata, ki bo imel največ možnosti za izvolitev. Ker bo imel samo kandidat krščanskih demokratov tako možnost, je to določilo iz- razito v podporo njihovemu kandidatu in se lahko tehnično uresniči že pred prvim krogom. Ključno pa je četrto poglavje tega dogovora, ki parvi , da bodo »v primeru večinskega volilnega uspeha strank podpisnic tega dogovora te stranke sestavile skupno koalicijsko vlado.« Na tiskovni konferenci smo slišali dve razlagi tega člena. Podobnik za Ljudsko stranko in liberalci so členu dodajali sklep koordinacije opozicijskih strank, da se bodo v primeru štirideset-od-stotnega uspeha obvezno posvetovali, sestavili vlado, za katero bodo iskali podporo v ustreznih drugih strankah in poslanskih skupinah. Razlika je bistvena. V prvem primeru, brez dodanega sklepa, to pomeni, da se bodo Krščanski demokrati odločili za koalicijo, v kolikor bi imeli na volitvah večino, v kolikor pa ne, so povsem svobodni in bodo sklepali koalicije po potrebi. Kot že rečeno, je sestavni del dogovora skupni program, katerega osnutek je sestavil Rajko Pirnat, bistveno pa dopolnili krščanski demokrati. Gre za relativno kratko besedilo, splošno in demokratično široko, brez polemičnih ostrin, katerega lahko podpiše večina Slovencev. Glede manjšin vsebuje naslednji odstavek: »Skrb za ohranitev in razvoj manjšin ter polna uveljavitev pravic italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji odločno postavlja tudi zahtevo za enako varstvo in uveljavitev pravic slovenske manjšine v sosednjih državah.« Pri vsem tem seveda predstavljajo poseben problem povezovanja. Logična in normalna bi bila med petimi podpisniki, ki so formalno-prav-no enakovredne, dejansko pa gre za zelo velike razlike predvsem v volilni teži, saj bosta vsaj dve med njimi zelo težko presegli prag 3,5 odstotkov za izvolitev treh poslancev. Po drugi strani pa se na skrajni desni pojavljajo nacionalisti Zmaga Jelinčiča, katerim prognoze trenutno pripisujejo samo 2 odstotka glasov, toda njegov vpliv stalno narašča. Govori se o verjetnosti povezave kranjskih liberalcev in nacionalistov, kar seveda zastavlja problem povezave petih strank sedanje opozicije z Jelinčičevimi nacionalisti. Za kaj takega bi moralo dati soglasje vseh pet strank, vendar pa v SKD tega najbrž ne bodo storili, kar so potrdili tudi na tiskovni konferenci, kjer so zaporo do Jelinčičevih nacionalistov potrdili tudi s političnimi razlooi proaramskeaa neskladja. BOGO SAMSA • Svet žaluje za Brandtom NADALJEVANJE S 1. STRANI za predsednika SPD, dve leti kasneje pa je v »veliki koaliciji« CDU-SPD prevzel funkcijo nemškega zunanjega ministra in kanclerjevega namestnika. Po socialdemokratski zmagi je leta 1969 postal zvezni kancler in začel še konkretneje uresničevati svojo Ost-Politik, ki jo je začel že kot zunanji minister. Njegovo klečanje pred spomenikom žrtev v varšavskem getu in v Auschwitzu je bil najbolj otipljiv dokaz, da se Nemci zavedajo svoje zgodovinske krivde. Marsikdo te njegove geste v Nemčiji ni razumel, ali jo je celo obsojal, češ da se kot dosleden antinacist ne bi smel ponižati. Za Willyja Brandta pa to ni bilo ponižanje temeveč obvezna gesta, ki je med drugim prispevala k odpravljanju nezaupanja do nemškega odpiranja na Vzhod. Za to svojo politiko je leta 1971 prejel Nobelovo nagrado za mir. Svo-jih ciljev pa ni uspel uresničiti, saj je moral leta 1974 odstopiti zaradi vohunskega škandala. Njegov sodelavec Gunther Guillaume je bil namreč tajni agent Nemške demokratične republike. Brandt je torej odstopil, a je ostal predsednik SPD. Leta 1976 so ga imenovali za predsednika Socialistične internacionale, naslednje leto pa je postal tudi predsednik pomembne Komisije Sever-Jug. Evropa in ves svet se torej poslavljata od »pogumnega človeka« in »enega naj večjih povojnih državnikov«, kije za seboj pustil neizbrisne sledove. Izraze sožalja so včeraj izrekali skoraj vsi svetovni državniki in politiki, tudi tisti, ki se niso strinjali z Brandtovo vizijo urejanja evropskih odnosov. Gorbačov je »ponosen na prijateljstvo«, ki ga je vezelo z Brandtom. Njegov naslednik na čelu Socialistične internacionale, Pierre Ma-uroy, pa je poudaril, da je bil Brandt »eden od tistih ljudi, čigar boj je oplemenitil vse človeštvo«. Njegovemu spominu so se poklonili tudi izraelski politiki, ki poudarjajo Brandtov dosledni antina-cizem in globoko človečnost. • Prepoved NADALJEVANJE S 1. STRANI za pogovore s predstavniki tako imenovane Hrvaške skupnosti Herceg-Bosna, ki jo vodi Mate Boban. Po nekaterih informacijah naj bi se že zmenila o tesnejšem vojaškem sodelovanju enot OS BiH in HVO, in v tem okvirju o kadrovskih spremembah v »skupnih oboroženih silah«. Sedanjega načelnika glavnega štaba oboroženih sil BiH Seferja_ Haliloviča naj bi zamenjal član Štaba HVO Jasmin Jaganjac, nezasedano mesto bosanskohercegovskega obrambnega ministra pa naj bi »zasedel« Bruno Stojič, sedanji šef policije v Bobanovi Herceg Bosni. Medtem pa se nadaljujejo boji v centralni Bosni, predvsem v dolini reke Bosne, na skrajnem severozahodu in severu BiH. Najhujše je bilo v okolici Jajca, oziroma strateško pomembnega mesteca Mag-laj, kjer srbske sile že skoraj tri tedne z vsemi razpoložljvimi orožji poskušajo vzpostaviti novi koridor med Srbijo ter Bosansko krajino. Hudo je bilo tudi pri Gradač-cu na severu BiH ter mesetecu Kladanj, ki je edina svobodna komunikacija med industrijskimi najbolj razvito bosanskohercegov-sko pokrajino, namreč Tuzlansko regijo in centralno Bosno ter Hercegovino. V samem Sarajevu pa je bilo bolj mirno kot prejšnjih dni. Srbske sile so obstreljevale hrib Žuč na severozahodu Sarajeva ter obrobne dele tega mesta v smeri Pa-lah.(NIA) BTE OBVEZNICE V EVRODEVIZI ■ BTE so italijanski državni efekti v ECU in sicer v denarni enoti Evropske gospodarske skupnosti. ■ Obresti in kapital BTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v ECU ali lirah, na osnovi tečaja lira/ECU dva delovna dneva pred zapadlostjo. ■ Vrednostni papirji ne bodo natiskani ampak samo knjiženi na zavodih Banca dTtalia. ■ BTE so obveznice s koriščenjem 15. oktobra 1992 in zapadlostjo 15. oktobra 1993. ■ Obveznice nudijo letno 12% bruto obresti plačane posticipirano. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Privatniki lahko obveznice rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih. ■ Najnižja in najvišja cena, ki bosta iznešeni na dražbi, bosta objavljeni v časopisju. ■ Obveznice so na razpolago najmanj po 1.000 ECU. ■ Naknadne informacije nudijo banke. 1 Obračun 29. sejma pisarniške opreme SMA U v Milanu Zrcalo tehnološkega napredka Tehnologija in informatizacija postajata iz dneva v dan vse bolj ne-obhodno potrebni v vsaki pisarni, svetovna podjetja pa sledijo temu tehnološkemu napredku z nenehnimi novostmi. Pisarniška oprema je vedno bolj izpopolnjena, zmogljivost se stalno veča, cene so vedno bolj dostopne. To je potrdil tudi letošnji SMAU, najvažnejši južnoevropski sejem pisarniške opreme, ki se je v ponedeljek zaključil v Milanu. Na devetindvajseti izvedbi te sejemske prireditve je na 163.000 kv.m razstavnega prostora bilo prisotnih preko 2.000 podjetij iz 29 držav. Poleg številnih klasičnih pisarniških strojev, ki so vedno bolj izpopolnjeni, je levji delež na letošnjem SMAU imela prav informatika. Novosti na tem področju so na dnevnem redu, stroji so vsak dan hitrejši in zmogljivejši, njihova popolna uporaba pa je še vedno zahtevna stvar in potrebuje stalno izpopolnjevanje vseh uporabnikov. Informatika se torej razvija na vseh področjih življenja, milanski sejem je letos sledil s posebno pozornostjo najnovejšim operativnim področjim: multimedialnost, krajevne mreže, optični spomini, industrijsko in arhitektonsko načrtovanje, softvvare, elektronsko založništvo. Izredno privlačno je bilo gledališče Multimedia, v katerem so bile pred- stavitve vseh novosti na tem področju. Med vsemi razstavljenimi prizvo-di gre seveda omeniti tiste, ki so letos dobili nagrade SMAU industrial design, ki ga mednarodna žirija vsako leto podeli novostim, ki se odlikujejo po tehnologiji, uporabnosti, videzu in predstavitvi. Na letošnji, 25. izvedbi tega natečaja, ki so ga maja meseca na svetovnem kongresu v Ljubljani vključili v mednarodno združenje za industrijski design ICSID, so nagradili sledeče proizvode: Apple Macintosh PowerBook 145, prenosni računalnik z veliko zmogljivostjo; Canon CLC 10, barvni fotokopirni stroj, ki je obenem tudi skener in kompjuterski tiskalnik; Ouaderno Olivetti, eden najmanjših prenosnih kompjuterjev na svetu; Muratec M 700, prenosni fax—telefon; Xerox 5775, digitalni fotokopirni stroj; TH 93D, delovno mesto za operaterje v menjalnicah ter programa Next Step 3.0, izpopolnjeni program za serijo računalnikov Next in Quik Time Starter Kit, program za obdelavo slik in podobnih dokumentov na računalnikih Apple. Dobro so se odrezala tudi podjetja iz naše dežele in sicer videmska ASEM (predstavili so pol ducata novih računalnikov), Daker in Solari ter goriško Elcom, eno izmed najbolj aktivnih podjetij na sistemih Macintosh. (AWS) TOicrosys Gorica Ul. RABATTA 18 Tel. (0481)532802 - Fax (0481) 33093 V okviru novosti, predstavljenih na sejmu SAMU 92. Vam nudi številne posebne ponudbe po znižanih cenah. OSEBNI RAČUNALNIKI MICROSVS MP 80486/33 Mhz, 4 MB RAM, HD 105MB/14MS, FD 1.44 MB, MS-DOS, MOUSE, SVGA OAK 1MB DO 1280x1024 MONITOR SVGA 14" MULTISVNC 1024x768 DOT PITCH 0.28 SAMO 2.190.000 LIR + IVA Na zalogi imamo tudi računalnike s 50 in 66 Mhz, monitorje za 17”in grafične procesorje za windows in Autocad PERSONAL FAX AMSTRAD FX 6000 AT Fax, telefonska tajnica, fotokopirni stroji in telelfon vse v enem stroju z daljinskim upravljalcem, 30 spominov in avtomatskim prepoznanjem faxa SAMO 950.000 LIR + IVA Pohitite! Ponudbe valjejo do 23. oktobra 1992. ©asm. NEC comPAa ,£t™snts Sodobna elektronika v Ljubljani Medtem ko so se v Milanu sklepali zadnji posli, so v ponedeljek na ljubljanskem razstavišču odprli 39. mednarodno razstavo Sodobna elektronika. Ta sejem je bil v prejšnjih letih osrednje mesto srečanja ponudbe in popraševanja na področju profesionalne elektronike v bivši Jugoslaviji in v mednarodnem merilu istočasno tudi mesto srečanja med ponudbo zahoda vzhodu ter pomembno mesto za prenos znanja in tehnologije. Letos je na sejmu razstavljalo tudi veliko število podjetij s področja informatike in to zaradi dveh razlogov: samostojnost Slovenije je privedla do ustanovitve številnih podružnic svetovnih podjetij s tega področja (omenimo naj le koncerne IBM, Minolta, Siemens in Intel), stanje na Hrvaškem pa je v Ljubljano privedlo precejšnje število tujih razstavljalcev, ki so svoje proizvode ponujali na zagrebškem sejmu Interbiro. Na sejmu, ki se je zaključil včeraj, je bilo prisotnih preko 420 podjetij iz osemnajstih držav, med katerimi so bili nekateri tudi iz zamejstva. Poleg številnih novosti s področja elektronike in informatike so predstavili tudi prvi slovenski električni avtomobil, katerega maloserijska pro-zvodnja naj bi stekla še letos. (AWS) s* t 1 inf INFO01/13 ordata GER upravljanje podjetij n* x aplikativni program za IEEE ©flSEffl PERSONAL COMPUTE le ~ A. A 1 0» OLIDATA FUJITSU TRST - Ulica Muggia, 15 - Industrijska cona - Tel. 040/381616 - Fax 040/381110 Banka Alpe Jadran RzSIfizB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DV*II\DTRŽAŠKA KREDITNA BANKA Fotokopirni papir: tudi ekološki, od 3.900 do 4.900 lir Bole za telefax: samo 3.900 lir SERVIS IN PRODAJA: FOTOKOPIRNI STROJI TELEFAX PISALNI STROJI TEHNIČNA OPREMA TELEFONSKE CENTRALE .s. U F F I C I O Vprašajte za naš cenik! pošljemo Vam ga takoj po faxu LOG.O.S. GORICA Tel. (0481) 20040 - Fax (0481) 20265 LUUUU 1/D Fotokopirni stroji Minolta: do konca meseca oktobra mod. Compact za 990.000 lir Elektronski pisalni stroji: od 350.000 lir dalje Telefax: od 650.000 lir dalje Tele-fax na navaden papir: z veliko hitrostjo (telefonski stroški - 40%): 4.100.000 lir (pri tem odkupimo vaš stari fax za najmanj 1.500.000 lir) Barvni fotokopirni stroj: 5.900.000 lir KPokličite nas za prospekte, ponudbe ali za preizkus naših večjih strojev Humanitarna akcija ACLI za begunce v Sloveniji Animatorke in šivilje za begunska taborišča Konec oktobra bo iz Trsta krenila na prostovoljno delo v begunska taborišča v Sloveniji prva skupina animatork in vodij šivilskih tečajev. Prve bodo opravljale ani-matorsko delo med bosanskimi otroki, ki so skupaj z materami pribežali v Slovenijo iz krajev, kjer poteka krvavi konflikt; druge bodo izučile matere za šivilje, da bi si lahko pred nastopom zime same pomagale s šivanjem in krpanjem oblačil. Humanitarno akcijo je organiziralo združenje ACLI iz Trsta, ki je tudi začelo z nabirko denarja, da bi pobudo finančno krilo. Naj novejšo solidarnostno dejanje z begunskim ljudstvom iz Bosne in Hercegovine so predstavili včeraj na tiskovni konferenci, ki sta se je udeležila tudi slovenski parlamentarec Franco Juri in koordinatorka animatorskega dela v begunskih taboriščih v Sloveniji Mojca Juriševič. ACLI je že takoj po izbruhu vojne v bivši Jugoslaviji pripravil in v sodelovanju z drugimi organizacijami tudi izpeljal več solidarnostnih pobud. Med temi karavano miru, akcijo Daruj delček svojega božiča za otroke hrvaških beguncev na Reki in srbskih v Novem Sadu, nadalje je zbral vrsto pošiljk zdravil in hrane za ljudi z vojnih območij. Že pred meseci se je ACLI ogrel za konkretno pomoč beguncem v taboriščih v Sloveniji in Hrvaški. Sedaj se bo ta zamisel udejanila, a le v Sloveniji, ker je poseg na Hrvaškem zaradi vojne prenevaren. Katoliška organizacija bo pripravila vrsto skupin animatorjev in animatork, ki bodo skušali s svojim delom, z igricami, z ustvarjalnostjo vsaj delno omiliti težave otrok beguncev. Izredno zanimiv bo tudi doprinos šivilj, ki bodo pripravile za bosanske matere v taboriščih šiviljski tečaj. Za to pobudo je ACLI že zbral nekaj finančnih sredstev, vsekakor pa poziva prebivalstvo, naj še samo prispeva k njej prek poštnega tekočega računa št. 12700340, Comi-tato Provinciale ACLI, V. S. Francesco 4, s pripisom »Pro Profughi«. Slovenski parlamentarec Franco Juri je podrobno spregovoril o položaju beguncev v Sloveniji. Od začetka vojne na Hrvaškem se je zateklo v Slovenijo skupno 120 tisoč beguncev. Sedaj jih je 71 tisoč; le-ti so porazdeljeni v 59 begunskih taboriščih, ki jih upravlja slovenska vlada prek urada za pomoč beguncem, in po domovih. Polovico vseh beguncev je otrok izpod 15. leta starosti, kaka desetina pa so ostareli in invalidi. Urad za pomoč beguncem želi nuditi začasnim priseljencem vsaj življenjski minimum: streho, toplo bivališče in dva topla obroka hrane dnevno. Trudi se, da bi z mednarodno pomočjo še izboljšala življenjski standard nesrečnikov. Pri tem se zavzema za takoimeno-vane »sponsorizacije« begunskih taborišč. Juri je omenil, da sta Švedska in Avstrija to že storila; Italija je »sponsorizirala« taborišče v Ilirski Bistrici, Občina Bologna pa taborišče v Ribnici. Islamska organizacija IR O je želela s pomočjo Saudske Arabije »sponsori-zirati« kar enajst taborišč, a ker je postavljala za slovensko vlado nemogoče pogoje (v taboriščih ni hotela slovenskega osebja), je zadeva zaenkrat zamrla. »Sponsorizacija« zaobjema dejansko kritje stroškov za prehrano, za preureditev taborišča za zimske razmere in za kritje stroškov za zdravila in drugo blago. Italija je doslej nakazala za »sponsorizaci-jo« poldrugo milijardo lir, ki jo upravlja italijansko veleposlaništvo v Ljubljani. Nad temu sredstvi »bdi« mednarodna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki Rdečega križa, slovenske vlade in komisije OZN. Juri je pohvalno ocenil novo pobudo ACLI, pri tem pa je pozval politične in upravne, oblasti iz Furlanije-Julijske krajine, naj tudi same prispevajo k pomoči beguncem. Kako? S »sponsorizacija-mi« taborišč, vendar... Na sliki (foto Križmančič) z leve Mojca Juriševič, podpredsednica ACLI Leda Zocchi in Franco Juri med včerajšnjo tiskovno konferenco. S tiskovne konference WWF in Lige za okolje Zakaj 10 milijard lir več za novi upepeljevalnik? Želeli bi uporabiti skoraj deset milijard lir več od potrebne vsote za "spremembe" načrta o novem upepeljevalniku, ambientalisti pa se odločno uprirajo tej operaciji. Tako so včeraj na tiskovni konferenci poudarili predstavniki WWF in Lige za okolje glede variante k načrtu, ki ga sedaj proučuje pokrajinski tehnični odbor. Inž. Alberto Russignan, ki predstavlja naravovarstvene organizacije v odboru, je na tiskovni konferenci obnovil celotno vprašanje, ki se začenja leta 1990, ko je občinska uprava odobrila splošni izvršilni načrt o upepeljevalniku (sedaj ga gradijo na področju bivše Esso), za skupnih skoraj 79 milijard lir, ki so pozneje narasle na 98 milijard lir v okviru novega gospodarskega načrta, ki ga je občinska uprava odobrila meseca februarja leta 1991. Ker pa je neko tržaško podjetje, ki je na natečaju doseglo drugo mesto, vložilo priziv, je bilo potrebno natečaj ponoviti: na njem je ponovno zmagal konzorcij EMIT-Carena-Riccesi. Prvi funkcionalni del strukture (za skupno 32 milijard in 285 milijonov lir) je medtem že finansiral Sklad za investicije in zaposlitve (FIO). Pregled načrta je bil zelo hiter in po mnenju naravovarstvenikov ne prav podroben, ker je obstajala nujnost, da bi ne izgubili finančnih sredstev iz Sklada FIO. Deželna uprava, gasilci, pokrajinska uprava in pristaniška ustanova so kljub vsemu predložili vrsto določil glede varnosti in zaščite okolja. Dela so se nato začela 16. maja 1990, 22. oktobra naslednjega leta pa je načrtovalec in vodja del inž. Doriano Del Monaco sporočil -ne glede na predpise nadzornih organov- da je potrebno načrt o upepeljevalniku temeljito spremeniti z varianto o arhitektonski "revizitaciji" (ki je sicer nihče ni zahteval). Stroški za to varianto znašajo 9 milijard in 700 milijonov lir, ki pa le v minimalni meri zadevajo tehnične predpise nadzornih organov. Nekaj dni po sporočilu Del Monaca (8. novembra 1991) je občinska uprava s tehničnega vidika -po vsej verjetnosti brez podrobnega pregleda, pravijo naravovarstveniki- proučila predlagano varianto načrta, medtem ko je izredni komisar Ravalli šele letošnjega junija odobril ustrezni sklep. Zadevo je nato proučil pokrajinski tehnični odbor, ki pa je na zadnji seji (30. septembra) odložil razpravo o tem načrtu. Mimo vseh ugotovitev glede vprašanja, je dejal deželni predsednik WWF Dario Predonzan, je treba opozoriti, da je glavno podjetje za izgradnjo upepeljevalnika ("Ercole Marelli spa") vpleteno v afero podkupnin o javnih dražbah v Venetu. Škandalozno pa je tudi -pravi še Predonzan- da se skuša (v soglasju z Občino in Deželo) preusmeriti na varianto o upepeljevalniku denarna sredstav (9,7 milijarde lir), ki so bila že pred leti nakazana za odlagališče v Ul. Errera. Po mnenju predstavnika Lige za okolje Santora pa se vprašanje upepeljevalnika vključuje v škandalozno vprašanje uničevanja odpadkov v tržaški pokrajini, ker Pokrajina v bistvu ni pripravila pokrajinskega načrta za odlaganje urbanih odpadkov, ki ga sicer predvideva deželni zakon 65/88. Naravovarstveniki so zato predočili možnost prijave, da bi prefekt na osnovi zakona 203/91 imenoval preiskovalno komisijo o vprašanju tržaškega upepeljevalnika. SLOVENSKO HUM GLEDALIŠČE Otvoritvena predstava sezone 1992-93 Aldo Nicolaj HAMLET V PIKANTNI OMAKI Režija Žarko Petan Ponovitvi: danes, 10. oktobra, ob 20.30 - Abonma RED B jutri, 11. oktobra, ob 16.00 - Abonma RED C Vpisovanje abonentov od 10. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664. Že abonirane naprošamo, da dvignejo izkaznice čimprej. KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA - Celovec ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Gorica SLOVENSKA PROSVETA Trst 5. Koroški dnevi na Primorskem OKTET SUHA vodi Matevž Fabijan vabi na večer slovenske pesmi, ki bo v dvorani na sedežu zbora Fantje izpod Grmade v Devinu danes, 10. oktobra, ob 20.30. Vljudno vabljeni! Plošča v spomin na Draga Žerjala Jutri ob 16. uri bo v Boljuncu, na trgu pred hišo štev. 237, svečano odkritje spominske plošče domačinu Dragu Žerjalu. Slavnostni govornik bo Jože Koren. Ploščo bo blagoslovil škofov vikar Franc Vončina, v kulturnem programu pa bodo sodelovali Moški pevski zbor Fran Venturini od Domja, učenci celodnevne osnovne šole iz Boljunca Fran Venturini in pa Tamburaški ansambel KD F. Prešeren. Še nekaj besed o Dragu Žerjalu, kateremu je namenjena nedeljska spominska svečanost. Bil je to zelo ploden in prizadeven prosvetni delavec in glasbenik, dolgoletni vodja pevskega zbora France Prešeren v Boljuncu. Leta 1953 je v vasi ustanovil glasbeno in istrumen-talno skupino, ki je delovala tja do leta 1960; tri leta kasneje pa se je pridružil pobudi za ustanovitev orkestra Miramar. Bil je tudi med pobudniki in do zadnjega tudi dirigent tamburaške skupine KD Prešeren, leta 1966 pa eden glavnih pobudnikov oživitve boljunskega zbora, ki ga je z ljubeznijo vodil in s katerim je doživel marsikateri uspeh doma in povsod, kjer je z njim nastopil. Dolga leta je bil tudi odbornik in vsestranski organizator vaškega KD France Prešeren. Dragu Žerjalu je pripadla čast, da je z zborom 7. korpusa ob osvoboditvi Ljubljane nastopil na Radiu Ljubljana, pa tudi, da je kot mlajši pevovodja leta 1947 vodil združene pevske zbore Primorske na Stadionu Prvi maj, kjer se je s partizansko pesmijo oglasilo, pod njegovim vodstvom, kar 2000 pevcev. Drago Žerjal je bil v vasi cenjen tudi kot trgovec, toda najbolj živi ostajajo spomini na njegovo delo kot zborovodje in glasbenika, saj je tema panogama posvetil vse svoje življenje, (ni) AAteater KUD MAGNET predstavlja NICOLAS MARIO MURKOV1Č STANISLAWSKY... OPROSTI NAM... igra ©o D. 5t GRUPPO Dl RAPPRESENTAZIONE 10. oktobra ob 20.30 v domu »A. SIRK« v Križu Načelnik pokrajinskaga nadzorništva obiskal KZ Na povabilo Kmečke zveze je včeraj obiskal sedež slovenske stanovske organizacije novi načelnik pokrajinskega kmetijskega nadzorništva Giovanni Deghena. Sprejeli so ga predsednik Alojz Debeliš, podpredsednika Silvano Ferluga in Robert Ota, tajnik Edi Bukavec ter vodja strokovne službe dr. Mario Gregorič. Po uvodnih besedah predsednika Debelisa so predstavniki Kmečke zveze gostu v podrobnostih orisali zgodovino organizacije in zgodovino kmetijstva v naših krajih, ki je posuta z velikimi težavami. Predvsem so podčrtali prizadevanja, da se mora kmetijstvo ohraniti in okrepiti kot važna gospodarska dejavnost v splošnejšem družbenem sektorju. Predstavniki Kmečke zveze so tudi podčrtali dejstvo, da je velika večina tržaških kmetov Slovencev, ki se s svojo dejavnostjo borijo tudi za ohranitev lastne identitete. Po prikazu dolgoletnega delovanja Kmečke zveze je bilo v razpravi tudi podčrtano, kako tržaške oblasti omalovažujejo ta sektor, saj, na primer, kljub svečanim obljubam še ni bilo ustanovljeno občinsko odbrništvo za kmetijstvo. Med razgovorom pa je bila vsekakor glavna pozornost namenjena vlogi kmetijstva v luči novih zakonov, razvojnih načrtov deželne uprave, Kmečke zveze in Kraške gorske skupnosti. Poudarjena je bila tudi potreba po zaščiti kmetijskih površin, ravno tako pa je bila podčrtana važnost zadružništva. S svoje strani se je novi načelnik pokrajinskega kmetijskega nadzorništva Giovanni Deghena predvsem zahvalil za povabilo na srečanje, na katerem se je lahko podrobneje seznanil o stanju v tem sektorju. Ob tem je tudi poudaril, da bo na celotno kmetijsko problematiko gledal, in seveda ukrepal, z gospodarskega vidika. Priznal je tudi, da so deželni uradi zaradi vse večje birokratizacije vse bolj zasičeni s svojim delom, obenem pa je zagotovil, da bo na razpolago za reševanje problemov, ki se bodo sproti porajali. Poudaril je tudi, da se bo zavzemal, da bi bil celotnemu ozemlju tržaške pokrajine priznan status goratega področja. Ob koncu je tekla beseda tudi o obmejnem sodelovanju; Deghena je podprl že ustaljeno prakso, da bi se pač ta kooperacija med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo nadaljevala tudi na operativni ravni. ■ V Tržaški knjigarni so danes ves dan na razpolago vstopnice in informacije v zvezi s predavanjem, ki ga bo imel v sredo v Ljubljani Viktor E. Franki, eden največjih živečih psihologov, psihoterapevtov in humanistov. SdZ SLOVENSKA KULTURN0-G0SP0DARSKA ZVEZA vabi na predstavitev knjige LEPO JE BITI SLOVENEC, NI PA LAHKO O svojem najnovejšem delu bo spregovoril CIRIL ZLOBEC, član predsedstva Republike Slovenije. Avtorja bo predstavil MIRAN KOŠUTA, član izvršnega odbora SKGZ. Predstavitev bo v torek, 13. oktobra 1992, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. KD France Prešeren iz Boljunca vabi na svečano odkritje SPOMINSKE PLOŠČE DRAGU ŽERJALU jutri, 11. oktobra, ob 16. uri v Boljuncu na trgu pred hišo št. 237 Slavnostni govornik Jože Koren Blagoslovil bo škofov vikar Franc Vončina V kulturnem programu bodo sodelovali MPZ Fran Venturini od Domja, učenci COŠ F. Venturini iz Boljunca in Tamburaški ansambel KD F. Prešeren. KD Jože Rapotec iz Prebenega prireja PROSIMO 00 20-LETNICI POSTAVITVE SPOMENIKA PADLIM danes, 10. t. m., ob 16. uri pri spomeniku v Prebenegu. Sodelujejo: MoPZ Fran Venturini, Pihalni orkester Breg, slavnostna govornika Edvin Švab in Arturo Calabria; spominski recital prebeneške mladine. »Torkova stavka naj bo odločen odgovor Amatu« »V tem trenutku je stavka izraz velike odgovornosti do delavcev in na splošno do vse države«. Takšno stališče je v zvezi s torkovo splošno stavko, ki ji marsikdo zaradi štiriurnega trajanja pripisuje polovično vrednost, zavzelo deželno vodstvo sindikata CGIL po Amatovi potezi, da glede zakona s predlaganimi ukrepi v parlamentu zahteva glasovanje o zaupnici vladi. Po mnenju generalnega tajnika CGIL za Furlanijo-Julijsko krajino Graziana Pasguala gre za aroganten nastop vlade, s katerim bo lahko zaščitila lobistične interese nekaterih sektorjev, ki se nočejo odpovedati svojim privilegijem in tako prevzeti del bremen, ki jih italijanskim državljanom nalagajo Amatovi ukrepi. Proti takšnemu zadržanju vlade mora sindikat - piše v posebni tiskovni noti deželni generalni tajnik CGIL Pasgual - nastopiti ostro in odločno, odgovor pa je trenutno zaupan torkovi stavki, ki zadobiva zato dodaten pomen. Kot smo poročali že v včerajšnji številki dnevnika, bo osrednji deželni shod ob tokratni splošni stavki v Vidmu, kamor bodo seveda odšli tudi delavci in upokojenci s Tržaškega. Na pobudo sindikatov CGIL, CISL in UIL bo v torek, 13. t.jn., iz Trsta odpeljalo več avtobusov. Eno od glavnih zbirnih mest bo pred tržaško Pomorsko postajo, od koder bo med 8. in 8.30 proti Vidmu odpeljala vrsta avtobusov. Avtobusni prevoz bodo oskrbeli tudi nekateri tovarniški sveti, v teh primerih pa se bodo delavci zbrali pred posamezno tovarno. Za prevoz svojih članov na videmski protestni shod bodo poskrbeli tudi sindikati upokojencev. Torkova stavka bo seveda povzročila občanom kakšno nevšečnost: tako npr. od 10. do 13. ure ne bodo vozili mestni avtobusi. Stavko je odločno podprla Stranka komunistične prenove, ki pa je istočasno negativno ocenila platformo vseh treh sindikalnih federacij, češ da je zelo pomanjkljiva. Tudi zato je pomembno - pravi SKP - da delavci 13. oktobra jasno povedo, kaj mislijo. Konferenca za raziskovanje Sredozemlja Monaški princ od jutri v Trstu Več kot 800 raziskovalcev morja se bo od nedelje pa tja do sobote udeležilo v Trstu 33. kongresa Mednarodne komisije za znanstveno raziskovanje Sredozemskega morja CIESM, toda vsi skupaj ne bodo deležni toliko pozornosti tukajšne javnosti in sredstev obveščanja, kot en samcat, prestižni gost: predsednik komisije, princ Ranieri iz kneževine Monaco. Ugledni gost bo prispel v Trst v nedeljskih jutranjih urah, da bi s fregate Zaffiro italijanske vojne mornarice dal znamenje za štart znamenite jadralne regate Barcolana. Po napovedih bo princ, ki je tudi sam navdušen jadralec, sledil regati do konca, nakar še bo udeležil pripravljalnega dela raznih odborov CIESM. Na podvečer bo na tiskovni konferenci v prostorih Pomorske postaje orisal znanstvene teme, o katerih bodo razpravljali na kongresu, ki ga bodo uradno odprli v ponedeljek, 12. oktobra. Princ Ranieri bo vodil tudi uradno odprtje kongresa, nakar bo predal besedo znanstvenikom. Italija tokrat tretjič gosti kongres CIESM (po Rimu in Cagliariju je zdaj na vrsti Trst). Združenje šteje skupaj 2.200 članov-znanstvenikov, opira pa se tudi na znanstveno delo 550 raziskovalnih zavodov v Sredozemlju. V Trstu se bo, kot rečeno, srečalo nad 800 strokovnjakov. Med temi so predstavniki iz vseh 19 evropskih držav, ki so vključene v CIESM, pa tudi iz drugih neevropskih držav (predvsem iz ZDA). Uvodno poročilo z naslovom Zaščitena območja Sredozemlja bo podal prof. Giuseppe Cognetti z Univerze v Piši. Popoldne pa bo na sporedu zelo zanimiv simpozij o Jadranskem morju. V naslednjih dneh bodo znanstveniki razpravljali o Črnem morju, o globinski strukturi Sredozemskega morja, o sredozemskih deltah, o onesnažeanju morja, o odnosu med fizičnim in biološkim okoljem v Sredozemlju in o procesih v njem. Skupno bodo na kongresu predstavili nekaj sto poročil, opravili vrsto konferenc, okroglih miz in delovnih skupin. Ta »vrh o Sredozemlju«, kot so ga imenovali, je priredila italijanska vlada preko ministrstva za univerzo in znanstveno-tehnološko raziskovanje in zunanjega ministrstva. Predsednik organizacijskega komiteja je prof. Antonio Brambati, vodja tržaškega Laboratorija za morsko biologijo in podpredsednik italijanske sekcije CIESM. Srečanje z avtorjem uvodne predstave SSG A Ido Nicolaj o Hamletu in svojem delu nasploh Včeraj popoldne je bilo v Kulturnem domu srečanje z italijanskim gledališkim pisateljem Aldom Ni-colajem, avtorjem komedije Hamlet v pikantni omaki, s katero se je začela letošnja sezona Slovenskega stalnega gledališča. Kot je povedal ravnatelj SSG Miroslav Košuta, je tržaško gledališče pred leti z velikim uspehom uprizorilo Nicolajevo Staro gardo, v kateri so nastopali Mira Sardoč, Silvij Kobal in Jožko Lukež. Tako so za otvoritev tokratne sezone, ki bo skoraj v celoti posvečena klasičnim delom, izbrali komedijo tega sodobnega italijanskega avtorja. Aldo Nicolaj je tudi sicer priljubljen med Slovenci in med Slovani sploh, zlasti v Rusiji. Avtor sam je na vprašanje o razlogih tega svojega uspeha odgovoril, da jih ne pozna in da je morda njegov humor ubran na valovno dolžino naših ča- sov. Pripomnil je še, da se ima za emigranta, ki dela v tujini, saj so postavitve njegovih del v Italiji večkrat povezane s skoraj gledališko presenetljivimi zapleti, tako da je po premieri malo ponovitev. O svojem zadnjem delu, ki pripoveduje o Hamletovi tragediji, kot jo doživlja osebje v kuhinji, je povedal, da se morda razlikuje od drugih njegovih iger, ki so bolj jedke. Zamišljeno je bilo namreč kot šala, ki naj bi mu pomagala iz melanholičnega počutja, njegov namen pa je vsekakor ta, da bi zabavalo. Na koncu je nekaj besed o avtorju in delu povedal še režiser Žarko Petan, ki je med drugim podaril, da Nicolajev uspeh sloni predvsem na dobro pisanem besedilu in na učinkovitih prizorih, (bov) Na sliki (foto Križmačič) z leve Miroslav Košuta, Aldo Nicolaj in Žarko Petan. Zaskrbljenost SSk zaradi političnega položaja v Trstu V četrtek se je na redni tedenski seji sestal pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti za Tržaško. Sestanek je vodil tajnik Martin Brecelj. Prisoten je bil tudi pokrajinski predsednik Harej. Pokrajinsko vodstvo - piše v tiskovnem poročilu o seji - z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je politični položaj na Tržaškem za Slovence in sploh za demokratično življenje neugoden. Tržaško Občino namreč vodi uprava, ki je izrazito nacionalistično usmerjena, kot dokazujejo najnovejši napadi župana Staffierija na pravico do rabe slovenskega jezika. Po drugi strani Pa je pokrajinska uprava še vedno v globoki politični krizi in nič ne kaže, da bi bila rešitev blizu, tako da postaja možnost predčasnega razpusta pokrajinskega sveta in Predčasnih volitev vse bolj verjetna. Slovenska skupnost meni, da s° še možnosti za sestavo takšne Politične večine oziroma odbora, ki bi odražala bolj odprta stališča, k°t so se uveljavila v tržaški občinski upravi in v ta namen bo tudi delovala. Izvršni odbor je obravnaval tudi vprašanje finančnega kritja raznih Zakonskih ukrepov, ki zadevajo Tržaško in še posebej' slovensko jrtanjšino. Izrazil je zadovoljstvo -kot beremo v tiskovni noti - da vladni osnutek finančnega zakona za leto 1993 ohranja predvideno (blanširanje Sklada za Trst, zaskrbljen pa je zaradi dejstva, ker še di povsem jasno, ali bodo zagotovljena finančna sredstva za kulturne dejavnosti slovenske manjše, kot je to določeno v zakonu Za obmejna območja. Tržaški karabinjerji 2 novim poveljnikom Tržaški karabinjerji so te dni dobili novega poveljnika opera-ivnega oddelka, majorja Saveria abbiana. Častnik je doma iz Ta-ranta, vojaško akademijo je obiskoval v Modeni, šolo za karabinjerske častnike pa v Rimu. Pred Prihodom v Trst je služboval v Je-fl* (Ancona), še prej pa v Genovi ln v Alcamu na Siciliji. Delovna skupnost Alpe-Jadran na posvetu v Trstu začrtala pot do integriranja prostorske politike V Trstu se je včeraj zaključil dvodnevni posvet na temo Evropska integracija in prostorske politike na pragu leta 1993, ki ga je organizirala komisija za urejanje prostora in varstvo okolja delovne skupnosti Alpe-Jadran. Posvet je bil priložnost za poglobitev vloge in perspektiv sodelovanja med različnimi deželnimi stvarnostmi na občutljivem področju prostorskega načrtovanja. V svojem 14-letnem obstoju je skupnost Alpe-Jadran storila v to smer mnogo pomembnih korakov, kar je bot- rovalo rojevanju novih oblika sodelovanja, novemu medsebojnemu spoznavanju. V času, ko se evropski politični zemljevid korenito spreminja, postajajo stiki med deželami Alpe-Jadrana nadvse pomembni, predvsem kar zadeva kohezijo med posameznimi deželami. V tem pogledu pa si ne gre zatiskati oči pred še vedno dokajšnjimi strukturalnimi razlikami, ki obstajajo med različnimi deželami oziroma samostojnimi državami, članicami skupnosti Alpe-Jadran. Kaj storiti v dani situaciji? Na tržaškem posvetu so se izvedenci za prostorsko načrtova- nje dogovorili, da bodo v kratkem pripravili nekakšen okvirni »skupni program«, v katerega naj bi zajeli temeljne predpostavke o teritorialnem urejanju. Strokovnjaki so se zavzeli za ustanovitev organizacijske strukture, ki naj bi zbirala podatke o prostorskem načrtovanju v različnih deželah. To naj bi predstavljalo podlago za nekakšno postopno akcijo za usklajevanje sistemov in metod načrtovanja, kar naj bi v končni fazi privedlo do realne integracije. Za tako integracijo so se na tržaškem posvetu zavzeli domala vsi udeleženci razprave. S širšega posveta zunanjetrgovinskih operaterjev pri SDGZ O sodelovanju z državami bivše Jugoslavije Francoz s kupom orožja v zapor Pred dnevi je bil v Trstu zbor zunanjetrgovinskih operaterjev pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, pri katerem so sodelovali še predstavniki prevoznikov, špediterjev in bank, ki so zainteresirani pri mednarodnem poslovanju. Odbor zunanjetrgovinske sekcije pri Združenju se je odločil sklicati tak širši posvet - letos že drugič - ker se je v zadnjem času na tem področju nabralo več novosti. V prvi vrsti so obravnavali nove restrikcije Evropske skupnosti za izvoz na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino in v Makedonijo, ob že obstoječem SDGZ obvešča vsa včlanjena zunanjetrgovinska podjetja in druge operaterje, ki poslujejo s Hrvaško, Bosno in Hercegovino in z Makedonijo, da se lahko v zvezi z zadnjimi restrikcijami Evropske skupnosti v odnosu do navedenih držav obrnejo na Centralsped v Trstu (osrednji sedež) in v Gorici (terminal pri Štandrežu) za morebitne informacije in tudi za pridobitev potrebne dokumentacije pri poslovanju. Centralsped bo pristojnemu uradu ministrstva za zunanje zadeve v Rimu posredoval posebne prošnje, predvidene za tovrstno poslovanje in v roku tedna dni vrnil zainteresiranemu podjetju potrebno dovoljenje. Listini, ki ju je treba nujno priložiti prošnji (na posebnem obrazcu in na kolkovanem papirju) in ju torej dostaviti Centralspedu, sta: uradna uvozna licenca s trimesečno veljavo, ki jo izda ozemeljsko pristojna država, in kopija fakture z vsemi potrebnimi podatki o poslovni transakciji. Iz navedenih omejitev so seveda izvzeti posli pod 1.000 ECU vrednosti in pošiljke hrane, zdravil, nujnostnega blaga, kot tudi tovori za UNPROFOR in za Varnostno komisijo ES. Povrhu je do 1. novembra letos dovoljeno zaključiti vse posle, ki so bili sklenjeni in začeti pred 12. novembrom 1992 (do tega datuma morajo biti opravljena plačila). Ko bo SDGZ razpolagala še z drugimi informacijami, bo člane pravočasno seznanila z njimi. splošnem embargu proti Srbiji in Črni gori (Slovenija je izvzeta). Vsem udeležencem namreč ni bilo jasno tolmačenje novih določb glede rednega in posebnih oblik izvoza v omenjene države bivše Jugoslavije. V tem smislu pristojni uradi (trgovinska zbornica, vladni komisariat, carinski organi in samo ministrstvo za zunanjo trgovino) še niso izdali točnih navodil, zato je bila Združenju poverjena naloga, da v sodelovanju s špediterskim podjetjem Centralsped pride čimprej do zanesljivih informacij in jih posreduje zainteresiranemu članstvu (glej okvirček). Na izziv predsednika sekcije Marina Košute in predsednika SDGZ Borisa Siege se je razvila bogata razprava okrog gospodarskega sodelovanja med Italijo in novimi državami bivše Jugoslavije, tako glede novega institucionalnega okvira, ki naj nadomesti vlogo dotrajanega Ital-Juga, kot ostalih še odprtih vprašanj. Člani SDGZ so dejavno sodelovali v Milanu pri preustroju Ital-Juga v ACCOA - združenje trgovinskih zbornic za čezjadransko območje - in v Trstu pri ustanovitvi dvostranskih zbornic za Slovenijo in Hrvaško, zdaj pa se mora SDGZ angažirati še pri gospodarskih zbornicah Slovenije in Hrvaške in ostalih pristojnih organih teh držav, da se spet pride do povezovalnih teles tudi na njihovi strani. Pri tem se mora Združenje tudi zavzemati, da se čimprej vzpostavijo osnovni instrumenti, ki so predpogoj za tesnejše sodelovanje: ureditev infrastruktur (v prvi vrsti avtocestnih povezav z Italijo), redno in izredno finansiranje obmejnih in namenskih pobud, oživitev specifičnih gospodarskih sporazumov. Ob formalni plati obstaja še vsebinska. Naša podjetja se morajo čimbolj vključiti v vzpostavitev novih odnosov in oblik sodelovanja med obmejnimi tržišči, kajti druga podjetja iz naše dežele in širše Italije, kot tudi sama podjetja na drugi strani meje so v tem pogledu izredno dinamična. Po uglednosti nastopov in tudi izkazani dinamičnosti nekaterih se lahko nadejamo, da bo tudi novi rod zunanjetrgovinskih operaterjev pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju uspešno reagiral na izzive, ki jih zastavlja današnja težka konjunkturna in tudi strukturna situacija. Mejna policija v tržaškem pristanišču je aretirala 36-letnega francoskega plačanca, ki ga je obdolžila vnosa vojaškega materiala v Italijo. Moškega - katerega identitete sicer niso izdali, da ne bi prejudicirali nadaljnji potek preiskave - je mejna policija ustavila v bližini železniške postaje, kjer je avtostopiral. S seboj je imel tri nahrbtnike, v njih pa ročno bombo vrste ananas, detonator, 180 nabojev za strojnico, dva bajoneta sovjetske oziroma jugoslovanske izdelave, neprebojni jopič, plinsko masko z dodatki in čelado. Drugo ročno bombo, pripravljeno za uporabo, so policisti našli v žepu Francozovega jopiča, vendar jo je le-ta nemudoma nevtraliziral, da bi preprečil eksplozijo, do katere bi prišlo le pet sekund potem, ko bi kdo - tudi nehote -potegnil varnostni obroček. Mejna policija v svoji tiskovni noti med drugim dodaja, da je Francoz plačanec, ki se je pred nekaj meseci priključil hrvaški armadi. Po njegovi izjavi je orožje in vojaški material dobil na vojnih območjih bivše Jugoslavije. Med dokumenti, ki jih je imel s seboj, je tudi nekaj fotografij, na katerih se nahaja v družbi drugih plačanih vojakov, tako na Hrvaškem kot v Afriki in v tujski legiji, katere član je bil v preteklosti. Francoza so policisti odpeljali v koro-nejske zapore, kjer je na voljo sodnim oblastem. Tudi letos možnost univerzitetnega izobraževanja za slovenske učitelje gledališča razstave koncerti Na pobudo Univerze v Ljubljani, oddelka pegadoške fakultete v Kopru in Sindikata slovenske šole organizirajo v akademskem letu 92/93 univerzitetno izobraževanje slovenskih učiteljev. Tovrstni študij je bil prvič namenjen zamejskim učiteljem leta 1986, ko so v Italiji začeli pripravljati osnutek zakona o univerzitetnem izobraževanju učiteljev. Takrat se je vpisu odzvalo preko 30 učiteljev, od katerih 15 že končuje študij na visoki stopnji. Septembra meseca so se predstavniki Sindikata slovenske šole in slovenski predstavnik v vsedržavnem šolskem svetu prof. Pečenko srečali na oddelku univerze v Kopru s podministrom za šolstvo in šport iz Slovenije dr. Zgago, predstojnico koprskega oddelka pedagoške fakultete dr. Čokovo in predstavnikom Zavoda za šolstvo, da bi se okvirno pomenili ne samo o dosedanjem poteku študija, temveč predvsem o novem akademskem letu, o finansiri-anju, o prostorih in o nostrifikaciji diplom. Zaenkrat je vpisanih 18 učiteljev, tako s Tržaškega kot iz Goriškega. Zato so se na srečanju predstavniki domenili, da če ne bo upadlo število slušateljev, bodo organizali univerzitetna predavanja tudi v Sežani, da bi bila učiteljem predavanja dostopnejša. Vabimo učitejje, ki želijo vrednotiti svoje delo, ki želijo popestriti stike z matično domovino in obogatiti izobraževanje v slovenskem jeziku, naj se vpišejo na fakulteto. Predavanja se bodo okvirno začela 15. oktobra. Prijavnice so na razpolago na sedežu Sindikata slovenske šole, ul. Car-ducci 8, tel. 370-301 s sledečim urnikom: torek in četrtek od 11.30 do 13. ure ter sreda in petek od 16. do 17. ure. Sindikat slovenske šole Jutri na Repentabru odkritje doprsnega kipa župnika VVestra Jutri bo župnijska skupnost Repentabor odkrila župniku Emilu Westru doprsni kip. V župniji Repentabor je deloval v težkih letih med obema vojnama in med drugo svetovno vojno. Doprsni kip je delo domačina Evgena Guština, ki sedaj živi v Breznici na Gorenjskem. Kot je sam napisal v posvetilu, je to njegovo delo dar župniji Repentabor, ker je želel tudi on, čeprav od daleč, sodelovati pri obnovi Repentabra in s tem podpreti napore sedanjega župnika in domačinov pri tem delu. Slovesnost se bo začela ob 15. uri s sveto mašo za pokojnega župnika in za vse dušne pastirje, ki so delovali na Repentabru. Slovesnost se bo potem nadaljevala pred domom Emila VVestra s priložnostnim kulturnim programom, pri katerem bodo sodelovali domači zbori. Po programu bo sledila družabnost in zakuska s kozarčkom domačega za vse prisotne. Ker pa je to tudi zadnji dan, ko je g. župnik Tone Bedenčič še med nami, odhaja namreč za eno leto na študijsko izpopolnjevanje v Rim, bo to tudi prilika, da se poslovimo od njega. Odbor Stalno slovensko gledališče Gledališka sezona 1992/93 Danes, 10. oktobra,ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Trstu ponovitev predstave Hamlet v pikantni omaki. Abonma RED B. Ponovitev jutri, 11. oktobra, ob 16. uri -abonma RED C. Vpisovanje abonentov se nadaljuje med 10. in 14. uro pri blagajni Kulturnega doma, ul. Petronio 4, telefon 040/632664. Gledališče Rossetti Stalno gledališče F-Jk Gledališka sezona 1992/93: abonmaji pri osrednji blagajni v Galeriji Protti-tel. 630063 (ur-nik: vsak dan 9.00-12.30, 15.30- 19; tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 - tel. 567201 (urnik: vsak dan od 12-15.30, 16.30- 20. Gledališče Cristallo La Contrada Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti, na sedežih sindikatov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono. Danes, 10. oktobra, ob 20.30 ponovitev predstave Carpinterija in Faragune "PUTEI E PUTELE". Nastopajo Ariella Reggio, Mimmo Lo Vecchio, Gianfranco Saletta in Orazio Bobbio. Režija: Fran-cesco Macedonio. Naslednja predstava bo jutri ob 16.30. Dom A. Sirk - Križ KUD MAGNET organizira v sklopu večerov AMATEATER danes, 10. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine G.D.R. - Gruppo di Rappresentazione iz Trsta s predstavo «... Stanislawsky ... oprosti nam ...!« avtorja Nicolasa M. Murkovica. izleti Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja jutri, 11. oktobra, strokovno ekskurzijo. Predviden je ogled razstave Dinozavrus, ki jo je v bivši cerkvi sv. Frančiška pripravil Furlanski naravoslovni muzej iz Vidma, ter obisk Terske doline z ogledom jame v Zavarhu (Villanova). Zbirališče pred sodno palačo v Trstu ob 8.30 oziroma ob 9.45 pred vhodom v cerkev sv. Frančiška v Vidmu. Prevoz z lastnimi sredstvi. Vabljeni! 40-letniki organizirajo enodnevni avtobusni izlet pod Gorjance jutri 11. t. m. Za informacije telefonirati v večernih V galeriji Tržaške knjigarne je na ogled pregledna razstava del na papirju GABRIJELA STUPICE. Razstava bo odprta do 15. oktobra z naslednjim urnikom: od torka do sobote od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. V galeriji Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja". V zborni dvorani in knjižnici pedagoške fakultete, Ul. Tigor 22 je na ogled do 15. novembra razstava starih zemljevidov Italije in sveta z naslovom "Imago mundi et Italie". V galeriji Cartesius razstavlja svoja dela GIOVANNI DUIZ. Razstava bo odprta do 15. t.m. z naslednjim urnikom: ob delavnikih od 11.00 do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 13.00, ob ponedeljkih zaprto. V palači Costanzi je na ogled še jutri, 11. oktobra razstava 39 portretov tržaških žensk, predstavnic tukajšnje buržoazije, pod naslovom "Ženske in primadone, dve stoletji zgodovine in mestne kronike". V gledališču Miela je na ogled razstava o Beatlesih z naslovom MEMORABI-LIA, na kateri so na ogled plošče, slike, letaki in razni predmeti, ki jih je zbral Guido Toffoleti. V galeriji Rettori Tribbio 2 je na ogled razstava slikarke LEONOR FINI, ki bo odprta do 16. oktobra. V Bridarjevi hiši v Devinu je na ogled razstava likovnih, keramičnih in grafičnih izdelkov. Razstava bo odprta do 16. oktobra s sledečim urnikom: ob delavnikih od 16. do 18. ure in ob praznikih od 10. do 13. ter od 15. do 18. ure. Na tržaškem velesejmu, Trg A. De Gasperi 1, je do 25. t. m. na ogled razstava o Antarktiki. Umik: vsak dan 8.30-13, 14.30-18, ob nedeljah 10-17.30. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Na ogled je razstava videa in grafik Matjaža HMELJAKA: VAJE ZA TIPKOVNICO IN EKRAN. Predstavitev Aldo Castelpietra. Vabljeni! V galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8/l.nadstr.) je odprta razstava slikarja Francesca Tullia ALTANA, ki bo na ogled do 15. novembra vsak dan od 17. do 20. ure. kino ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 Nel continente nero, r. Marco Risi, i. Die- Obutve in usnjeni izdelki ALENKA Prosek 111, predstavlja zimske modne novosti. razna obvestila razne prireditve /Majda). 9° Abatantuono. „ , .. . 1Z .. . , EXCELSIOR - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 Sekcija SPI-CGIL iz Kriza sporoča, da Alien III., r. David Fincher, i. Sigour- bo odhod avtobusa za izlet v Pordenon mali oglasi Občina Devin-Nabrežina prireja tečaje angleščine, nemščine, slovenščine, kitare in računalništva. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v uradu za Stike z javnostjo in prevajanje (soba št. 20} na Občini, tel. 6703111, od 9.00 do 11.30 še danes, 10. oktobra. Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu priredi tudi letos tradicionalno zimovanje med božičnimi počitnicami in v novembru seminar za otroške vrtnarice na temo Uporaba lutke v otroškem vrtcu. Informacije in vpis v Dijaškem domu, tel. 573141. Sklad Mitja Čuk prireja dva tečaja angleščine: za začetnike in za dijake s srednjo stopnjo poznavanja jezika. Vse dodatne informacije dobite na sedežu Sklada, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 212289, med 12. in 13. uro do petka, 16. t. m. Nove pevce iščeta mešani pevski zbor Marij Kogoj in cerkveni pevski zbor pri Sv. Ivanu. Zglasite se na tel. št. 211192 -se priporočamo! KK Adria - odsek za telovadbo sporoča, da se začne telovadba v četrtek, 15. t. m., ob 21. uri v telovadnici na Melari. Vpisovanje udeležencev, starih in novih, bo neposredno v telovadnici. Vabljeni. Odborništvo za šolstvo in kulturo devinsko-nabrežinske občine prireja v Centm Štrekelj - Domu za kulturo mladih v Sesljanu - naslednje delavnice: knjižno delavnico »Skoči v knjigo« ter glasbeno delavnico »Zvočni planet« za otroke vrtca in prvih dveh razredov osnovne šole; gledališko delavnico »Rdeča skrinja« za otroke tretjega, četrtega in petega razreda osnovne šole. Rok za vpisovanje zapade danes, 10. t. m. Za informacije telefonirati v Center Štrekelj od 9. do 11. ure na št. 299770. SKD Tabor - Prosvetni dom. Od ponedeljka, 12., do sobote, 17. t. m., zbiramo posteljnino in zimska oblačila za begunce iz BiH. Urnik: od 16. do 20. ure. Jutri, 11. t. m., bo v Marijanišču na Opčinah redni občni zbor Slovenske zamejske skavtske organizacije. Začetek ob 9. uri. Srenja Boljunec sklicuje občni zbor v sredo, 14. oktobra, ob 20. uri v Torkli. Dnevni red: poročilo odbora, diskusija in priporočila, volitve, razno. SKD Vigred obvešča, da so vaje otroškega zborčka ob ponedeljkih ob 16. uri za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in prve tri razrede osnovne šole; mladinskega pa ob četrtkih ob 17.30 za otroke, ki obiskujejo 4. in 5. razred osnovne šole ter nižjo srednjo. Vaje so v društvenih prostorih v Šempolaju. Otroci pridružite se nam! V Bazovskem domu se je pričela telovadba za odrasle. Zainteresirane pričakujemo vsak torek ob 20. uri. Slovenski kulturni klub. Ul. Donizetti 3, vabi danes, 10. oktobra, na srečanje z mladimi koroškimi Slovenci. Ob 18.30 bo njihov spremljevalec in snemalec MIHA DOLINŠEK predvajal igrani film TEV-ŽEJ, potem pa si bomo ogledali še dva videofilma, ki so ju posneli dijaki Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Večer so pripravili organizatorji Koroških dne-vov. Vsi prisrčno vabljeni! Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 12. oktobra, ob 20.30 na kulturni večer, na katerem bosta zbrana bukovniška besedila Andreja Šusterja Drabosnjaka predstavila vodja založbe Mohorjeve družbe v Celovcu inž. Franc Kattnig in avtorica dr. Herta Maurer-Lausegger. Odlomke iz knjige bo bral domačin iz Kostanj na Koroškem. Mladinski komunistični krožek Cuba 59 organizira v ponedeljek, 12. t. m., ob 17. uri v dvorani v Ul. Tarabocchia 3 razpravo ob 25. obletnici smrti Ernesta Che Guevare. Govoril bo ANTONIO MOS-CATO, docent zgodovine delavskega gibanja na univerzi v Lecceju. Združenje prijateljev Podlonjerja prireja v Ljudskem domu II. izdajo Okto-berfesta. Danes bo nastopila godba Bulli e Rupe, jutri Mara, Neva in Cesare; na zaključnem večeru v ponedeljek, 12. oktobra, pa Filharmonija od Sv. Barbare. Vsak večer glasba in ples. jutri, 11. t. m., ob 8. uri izpred spomenika v Križu. včeraj - danes šolske vesti čestitke Osnovna šola Marica Gregorič Stepančič pri Sv. Ani prireja za šolsko leto 1992/93 tečaj slovenskega jezika za odrasle. Potrebne informacije dobite na tel. št. 812214 ali 773411. Osnovna šola Karel Širok, Ul. Dona-doni 28, prireja za šolsko leto 1992/93 tečaj slovenskega jezika in telovadbe za odrasle. Za pojasnila in vpisovanje tel. na št. 391529 po možnosti od 10.00 do 10.30. Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo prva seja dijakov in učnega osebja za začetek pouka v 5. dopolnilnem tečaju v petek, 16. t. m., ob 16. uri. Gostilna GISTLV Zgonik - Tel. 229123 nudi cenjenim gostom tipično krnsko kuhinjo in pizze iz krušne peči. MPZ Vasilij Mirk čestita basistu Vasiliju Danevu ob rojstvu vnuka MARKA. Staršema in novorojenčku pa želi obilo družinskega veselja. Zaprto ob sredah. Danes, SOBOTA, 10. oktobra 1992 HUGO Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 17.28 - Dolžina dneva 11.13 - Luna vzide ob 16.31 in zatone ob 4.55. Jutri, NEDELJA, 11. oktobra 1992 EMILIJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,2 stopinje, zračni tlak 1019,1 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 78-odstotna, nebo oblačno,morje mirno, temperatura morja 20,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marco Filipas, Sharon Marti, Lorenzo Monticolo, Simone Schi-ro. UMRLI SO: 47-letni Silvano Pozzo, 49-letni Claudio Millo, 92-letna Castiglia Mestre, 82-letna Giovanna Pečar, 77-let-ni Mario Zamarini, 82-letna Antonia Gullo, 87-letni Marcello Rossi. OKLICI: delavec Mario Schiavoni in gospodinja Daniela Soressi, aktuar Antonio Castelnuovo in aktuarka Daniela Cester, trgovec Marino Perrelli in trgovka Monica Vidovich, grafik Emanuele Bugatto in uradnica Gabriella Petruzzi, inženir Enrico Pavesi in uradnica Silvia Brattoli, kuhar Fabio Terranino in delavka Gabriella Perini, delavec Gianluca Tommasini in uradnica Elena Steffč, hotelir Hans Karl Klammer in uradnica Franca Roberti. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 5. oktobra, do nedelje, 11. oktobra 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (tel. 767391), Ul. Mas-cagni 2 (tel. 820002), Lungomare Venezia - Milje (tel. 274998). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Mascagni 2, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE — Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefoni za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Trg Unita 4 (tel. 365840). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. EXCELSIOR AZZURRA - 15.45, 17.50, 19.55, 22.00 II tagliaerbe, r. Stephen King. NAZIONALE I - 15.30, 17.45, 19.55, 22.05 Basic instinct, r. Paul Verhoeven, i. Michael Douglas, Sharon Stone, □ NAZIONALE II - 15.30, 17.00, 18.30, 20.00, 22.15 Peter Pan, prod. Walt. Dis-ney. NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.20, 22.15 Moglie a sorpresa, i. Steve Martin. NAZIONALE IV - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 Indocina, i. C. Denevue. GRATTACIELO - 17.15, 19.30, 22.00 Cuo-ri ribelli, i. Tom Cruise. MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Američani, i. Al Pacino, Jack Lemmon, Alec Baldwin. EDEN - 15.30, 21.30 Bestiali weekend per coppie infuocate, porn., □ □ CAPITOL - 16.00, 18.20, 20.10, 22.00 Bat-man - il ritorno, i. M. Keaton, D. De Vito, M. Pfeiffer. LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 Fra-telli e sorelle, r. Pupi A vati, i. F. Nero, P. Ouattrini. ALCIONE - 17.00, 18.30, 20.15, 22.00 In the Soup, r. A. Rockwell, i. Jennifer Beals, Jim Jarmusch. RADIO - 15.30, 21.30 Mani bagnate di sesso, porn., D □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □ prispevki V spomin na dragega Dušana Kodriča, ob 10. obletnici smrti daruje družina 250.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec in 250.000 lir za PD Kolonkovec (Ženjan). N.N. iz Trsta daruje 100.000 lir za popravilo cerkve na Kontovelu. Ob 1. obletnici smrti dragega moža in očeta Edija Furlana daruje družina 100.000 lir za Balinarsko sekcijo Primorja. Namesto cvetja na grob pok. Ličke Le- giša in pok. Jožka Legiša darujeta Darka in Silvij Šuligoj 50.000 lir za šempolajsko cerkev. V isti namen darujeta Marija in Radovan Šemec 60.000 lir za šempolajsko cerkev. menjalnica OPERATIVNI TEČAJI PRI TKB 09. 10. 1992 TUJE VALUTE / NAKUP Ameriški dolar ........ Nemška marka .......... Francoski frank ....... Holandski gulden....... Belgijski frank........ Funt šterling ......... Irski šterling......... Danska krona........... Grška drahma........... Kanadski dolar......... Japonski jen........... BANKOVCI TRST 1250. 880.-240. 770,— 39.— 2200,— 2250.- -220,— 5.80 950. 9.80 BANKOVCI TUJE VALUTE / NAKUP TRST Gledališče Verdi Simfonična sezona '92 Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih). Danes, 10. t.m., ob 21. url bo v Palas-port Carnera v Vidmu ponovitev koncerta orkestra gledališča Verdi. Dirigent Carl Melles, nastopa klarinetist Alessan-dro Carbonare. Na sporedu Dukas, De-bussy, Mussorgskij. Avditorij Muzeja Revoltella "Nedelje mlade glasbe" Jutri ob 11. uri bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-let-nici Rossinijevega rojstva. Nastopil bo klavirski duo BELLIO-SOMENZI. Na sporedu Rossini in Dvoržak.Koncerti bodo trajali do 13. decembra. Informacije, abonmaji in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita. Nagrada »Amici della Urica« iz Trsta za najboljše talente. V ponedeljek, 12. t.m., ob 18. uri v dvorani Auditorium muzeja Revoltella (ul. Diaz 27} bosta nastopila SONIA GANAS-SI in FABIO PREVIATI. Na sporedu Ravel, Thomas, Donizetti, Rossini, Verdi in Bizet. Vstop prost. "Trieste Prima" V torek ob 20.30 bo v Avditoriju Muzeja Revoltella na sporedu KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA HRVAŠKE RADIOTELEVIZIJE iz Zagreba. Dirigent Igor Kulieric. Na sporedu Papandopulo, Kulieric, kogoj, Horvat, Gotovac, Slavenski in Bartok. To je serija koncertov, ki jih organizira gledališče Verdi z Združenjem Chromas in s podporo dežele F—JK, Združenja Alpe-Jad-ran in tržaške občine. SKD Tabor - Openska glasbena srečanja. Jutri, 11. t. m., ob 10. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert dua Oleg GALPERIN (čelo) in Luca FERRINI (klavir). Na sporedu Vivaldi, Bach in Beethoven. Vljudno vabljeni! Gledališče Miela Jutri, 11. t.m., ob 21. uri bo glasbeni večer BEATLES BY 55 z nastopom 39 gojencev in pedagogov, ki jih je pripravila »Scuola di mušica 55«. OSMICA je odprta v Borštu pri Zaharju. OSMICA pri Živcu v Koludrovici je odprta v mesecu oktobru ob sobotah in nedeljah. PRI SV. IVANU prodam sončno in zračno stanovanje, veliko 90 kv. m, v 4. nadstropju, stavba je stara 24 let. Informacije od ponedeljka do petka v jutranjih urah na št. 371361. PRODAM renault 5 G TL, letnik 83, v dobrem stanju, za 2.000.000 lir. Tel. na št. 813708. PRODAM lancio dedra 1800, bele barve, full optional, avgust 90, v odličnem stanju, s popolnoma novim priključkom za prikolico, prevoženih 39.000 km, za 18.000.000 lir. Tel. tajnica (040) 418697. VOLVO 740 turbo intercooler, letnik 85, ABS, klima, pomična streha, prodam. Tel. tajnica 827493 ali ob delavnikih 366633 - Vali v uradnih urah. INNOCENTI minitre SE, 1986, sive me-talizirane barve, prodam po ceniku Ouattroruote, edini lastnik. Tel. zjutraj na št. 362181, popoldan 391991. PRODAM motor aprilia ASI 125 - replika v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. (0481) 21329. ODDAM dobro vpeljano mlekarno v središču Opčin na Brdini. Informacije na mestu samem v jutranjih urah. IŠČEMO mlajši zakonski par za upravljanje in kasnejši prevzem trgovine v Gorici. Zaželeno je znanje slovenskega jezika. Poklicati na tel. št. (0481) 82670 ob uri kosila ali v večernih urah. OBRTNIK vgrajuje blindirana vrata v teku dneva za od 1.400.000 lir dalje. Tel. v večernih urah na št. 228834. 31-LETNI avtomehanik, specializiran za motorje dizel, išče zaposlitev v Trstu ali okolici. Tel. na št. (040) 228421. KRČNE ŽILE? Obrnite se na nas - tel. 0038/66 73954. USPOSOBLJEN maser nudi terapevtske in estetske masaže na domu. Tel. v večernih urah na št. 299488. IŠČEMO izkušeno šiviljo za izdelavo bluz za ženski pevski zbor. Tel. na št. 226309. IŠČEM družico za skupno življenje. Sem prileten vdovec z lastnim stanovanjem-Tel. na št. 422932. Švicarski frank............ 980.— Avstrijski šiling .......... 120.— Norveška krona ............ 205.— Švedska krona................. 223.— Portugalski eskudo............. 8,50 Španska peseta ............ 11-— Avstralski dolar ............. 850.— HUF............................ 10.— ECU......................... Slovenski tolar .............. 14,50 Hrvaški dinar ................. 2,50 Darujte v sklad Mitje Čuka BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314 Stanislawski... odpusti nam Amateater je odprl vrata svoji publiki pred približno dvema tednoma s premiero gledališke skupine iz Milana Voci lontane, katere cilj je ravno v iskanju stikov z mladimi, ki ljubijo gledališče in seveda s publiko, ki je drugačna od običajne abonmajske publike. Amateater je naslov pobude kulturno-umetniškega društva Magnet, ki hoče poudariti pomen ljubiteljskega (amaterskega) gledališča in spodbuditi zanimanje mladih za gledališko dejavnost sploh. Ljubiti gledališče, nam razlagajo člani kulturnega društva Magnet, pomeni spoštovati predvsem tisto dejavnost, ki zaživi spontano, ki zraste in se razvije med ljudmi in iz ljudi, tudi tam, kjer ni primernega prostora, v katerem vaditi oziroma graditi gledališko delo in kjer nihče ne nudi nikakršnega sredstva ali denarne pomoči. Ljubiti gledališče pomeni nuditi prostor, kjer naj si posamezniki in skupine izmenjujejo izkušnje in misli o gledališki dejavnosti in nuditi prostor v katerem naj se gledališče izraža, pomeni graditi v sebi in v vseh, ki pri tem sodelujejo, tisti kreativni odnos do umetnosti, do stvarnosti, do kulture, ki v sodobni družbi tako težko shaja. In danes bo na odrskih deskah Kulturnega doma v Križu zaživela še ena zanimiva predstava: Stanislawski .... odpusti nam. To je komedija, ki jo je napisal Nicolas Mario Murkovic. Z živahnostjo, spontanostjo, z ritmom, zabavo, recitacijo, gibom in mimiko, ki se prepletajo skozi ironijo ter parodijo do tistega »avantgardnega« gledališča, ki mu ne uspe doseči dovolj izrazitega intelektualnega nivoja, se bo danes zvečer v prostorih Kulturnega društva Albert Sirk v Križu, z začetkom ob 20.30, predstavila tržaška gledališka skupina Gruppo di rappresentazione. MIRTA ČOK Srečanje prevajalcev Alpe Jadrana Po slovesni vrnitvi Tartinijeve violine v Piran se v oktobru glasbene prireditve umikajo kongresom. Od četrtka, 8. oktobra, do vključno sobote, lO.ok-tobra bo v portoroškem Avditoriju Posvetovanje prevajalcev delovne skupnosti Alpe Jadran, ki ga organizira Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije. Udeležilo se ga bo okorg 200 prevajalcev iz dežel Alpe Jadran. Govorili bodo o izobraževanju prevajalcev, uporabi rečunalniške opreme pri prevajanju in o drugih strokovnih temah. V preddverju Avditorija bo v dneh posvetovanja prodajna razstava slovarjev Alpe-Jadran, v mali dvorani bo predstavitev računalniške opreme za prevajalce, v soboto pa bodo posvetovanje zaključili z izletom v Istro. Od četrtka, 15. oktobra, do vključno sobote, 17. oktobra bodo v Avditoriju tradicionalni Dnevi slovenskih pravnikov '92. 400 pravnikov iz vse Slovenije bo tokrat govorilo o vrsti novih gospodarskih predpisov. Delali bodo tudi po sekcijah (Lastninsko preoblikovanje podjetij, Status gospodarske družbe, Pravno urejanje trga, Stečajna in finančno pravna vprašanja). Na sporedu bo tudi okrogla miza o pravno ekonomskem urejanju lastninskih vprašanj RS. Od ponedeljka, 21. oktobra, do vključno srede, 23. oktobra pa bo v Avditoriju 6. Tradicionalni seminar Ljubljanske borze. Seminar je namenjen vsem, ki delajo na področju financ, vrednostnih papirjev, direktorjem, bančnikom... in je hkrati obvezna oblika izobraževanja za pooblaščene borzne posrednike. Neuspeh filma o Kolumbu NEW YORK-Ameriški filmski kritiki, ki se po navadi ne strinjajo niti v eni oceni, so dosegli popolno soglasje prav pri oceni filma, ki naj bi bil dogodek leta, če ne še kaj več. To je ambiciozni film Ridleya Scotta o Krištofu Kolumbu, ki so ga včeraj prvič predvajali v ameriških kinodvoranah. Film »1492, osvojitev raja« so vsi po vrsti označili za praznega in dolgočasnega, ali za »ne dogodek leta«. Očitajo mu zlasti krhko scensko zasnovo, čeprav izstopajo Scottov! spektakularni prizori. Prav nič niso zadovoljni tudi glavnim igralcem Depardieuom. Skratka, filmski ustvarjalci nimajo sreče s Kolumbom. Človek je v 500 letih dosegel luno, je zapisal neki kritik, ni mu pa še uspelo ustvariti filma o Kolumbu, ki bi resnično zaobjel emocije njegovega podviga. Neprijetna izkušnja lepotice PERTH-Svetovno znana avstralska manekenka Elle Mac Pher-son se na gornji sliki, posneti na letališču v Perthu ob zahodni obali Avstralije, sicer veselo smehlja, vendar ji je malo pred tem posnetkom trda predla. Med neko modno predstavo, je na oder planil podivjani moški in jo skušal posiliti. Lepotici so seveda takoj priskočili na pomoč varnostniki in s silo odgnali nasilneža, ki si je malo kasneje skušal vzeti življenje s skokom skozi okno bližnjega poslopja. illiln: ■ današnji televizijski in radijski sporedi M 1 n rai 1_____________________ 6.50 Film: Stallone selvaggio (vestern, ZDA 1959) 8.05 Dok.: En sam svet 8.30 Glasba: Moj Mozart 9.00 Aktualno: Ciao Italia 11.15 Poletni maraton: Labodje jezero (P.I. Čajkovski, balet Bolšoj iz Moskve) 12.25 Vreme in dnevnik 12.35 Ciao Italia (2. del) 13.25 Izžrebanje lota 13.30 Dnevnik in Tri minute 14.00 Aktualno: Prizma 14.30 Športna sobota: IP avtomobilizem F3, 15.15 IP v rugbyju 16.f5 7 dni v Parlamentu 16.45 Variete: Disney club 17.55 Izžrebanje lota 18.00 Kratke vesti 18.10 Dok.: Atlante DOC 19.25 Nedeljski evangelij 19.40 Aktualno: II našo di Cleopatra 19.50 Vremenska napoved 20.00 Dnevnik in šport 20.40 Variete: Scommettiamo che...? (vodita Frizzi, Carlucci) 23.00 Nočni dnevnik 23.15 Posebnosti TG Uno 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Film: El Dorado (pust., Šp. 1988, r. C. Saura) CANALE5 6.30 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanka: VVebster 9.35 Film: Angelica e il gran sultano (pust., Fr. 1967, r. Bernard Borderie, i. Mic-hele Mercier) 10.45 Aktualno: Nonsolomoda, 11.15 Anteprima 11.45 Variete: Ore 12 13.00 Dnevnik TG 5 13.20 Dok.: L'arca di Noe 14.00 Kviz: Lingo (vodi Tiberio Timperi) 14.30 Aktualno: Forum 15.00 Aktualno: Arniči 16.00 Otroški variete: vmes risanke in kviz 18.00 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna 20.00 Dnevnik TG 5 20.25 Striscia la notizia 20.40 Variete: Paperissima (vodita Ezio Greggio, Mari-sa Laurito) 22.30 Nan.: Časa dolce časa - Il paradiso pub attendere 23.00 Film: Serafino (kom., It. 1968, r. Pietro Germi, i. Adriano Celentano, Ot-tavia Piccolo), vmes (24.00) dnevnik 1.30 Nočni spored ^ RAI 2 6.50 Variete: Videocomic 7.00 Nanizanke in risanke 8.55 Film: Cani e gatti 10.25 Evropski dnevi 10.55 Nan.: Saranno famosi 11.45 Kratke vesti 12.00 Nanizanka: Una fami-glia come tante 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Dribbling in vreme 13.55 100 ključev za Evropo 14.00 Segreti per voi, nato nad. Quando si ama, 14.35 Santa Barbara 15.25 Aktualno: (Piccole) parole nel tempo 15.55 Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici) 16.10 Izžrebanje lota 16.15 TGS Parguet 18.45 Nanizanka: Hunter 19.35 Vreme in dnevnik 20.15 Športne vesti 20.30 Film: Intuizioni mortali (krim., ZDA 1991, r. David A. Prior, i. J.M. Vincent, Tracy Lord) 22.10 Boks: Kalambay-Collins (EP v srednji kat.) 23.15 Dnevnik in vreme 23.35 Glasbena oddaja: Antologija neapeljskih pesmi 0.10 Film: Base Artica Zebra (pust., ZDA 1968) RETE 4 8.30 TG 4 vesti 8.55 Nan.: Strega per amore 9.25 Nadaljevanke: General Hospital, 10.00 Marcelli-na, 11.00 Ines 11.30 Variete: A časa nostra 13.00 Nadaljevanka: Sentieri 13.30 TG 4 vesti 14.00 Variete: A časa nostra 14.30 Nad.: Sentieri 15.00 Variete: Buon pomerig-gio 15.10 Nad.: Io non čredo agli uomini, 15.35 Rubrika o lepoti 15.50 Nad.: La storia di Aman-da, 16.25 Celeste,17.00 Febbre d amore, nato TG 4 vesti 17.45 Aktualno: Lui lei 1'altro 18.15 Kviz: La cena e servita 19.00 TG 4 vesti 19.30 Nadaljevanki: Gloria sola contro il mondo, 20.30 Cristal 22.30 Film: Un uomo chiamato Cavallo (vestern, ZDA 1970, r. Elliott Silverste-in, i. Richard Harris), vmes (23.15) TG 4 vesti 0.30 Nanizanka: Lou Grant 1.00 Horoskop 1.05 Nočni spored RAI 3______________J 7.00 Sat News, Televideo 10.30 Koncert finalistov 44. Mednarodnega tekmovanja F. Busoni (orkester Haydn vodi Alun Francis) 11.40 Film: Il giovane leone (kom., It.-Fr. 1958, r. John Berry, i. Dario Moreno, Magali Noel) 13.05 Dok.: Pred 20 leti 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 TGS Okolje Italia 14.45 Samo za šport, vmes nogomet Perugia-Bayern, 16.30 IP v kartingu, 17.00 IP v košarki 17.45 Športni tednik: Scusate 1'anticipo (vodita Giam-marioli, Mandelli) 18.50 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Aktualno: Videobox 20.30 TV film 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Aktualno: Cinema e 23.30 Aktualno: Storie vere -Fuori centro 0.30 Dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved 0.55 Filmske novosti 1.05 Variete: Fuori orario ITALIA 1 _________ 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroški variete 9.15 Nanizanke: Baby Sitter, 9.45 La časa nella prate-ria, 10.55 Hazzard, 12.15 La donna bionica, 13.15 I vicini di časa 13.45 Otroški variete: Ciao ciao in risanke 16.00 Variete: Unomania 16.05 Glasba: TopVenti 16.35 Variete: E' pericoloso šport 16.50 Nanizanki: Poliziotti a guattro zampe, 17.25 Agli ordini papa 17.50 Aktualno: Mitico 18.15 Nan.:T.J. Hooker 19.15 Aktualno: Lo dici tu 19.30 Odprti studio in studio šport 19.45 Varieteja: Benny Hill Show, 19.55 Karaoke 20.30 Film: Il texano dagli oc-chi di ghiaccio (vestern, ZDA 1976, r.-i. Clint Eas-twood) 23.00 Film: Capriccio (erot., It. 1987, r. Tinto Brass, i. Francesca Dellera) 0.45 Odprti studio, pregled tiska, Studio šport 1.15 Nočni spored T fr TV Slovenija 1 ] 7.35 Izbor: Radovedni Taček - Sonce, 7.50 Lonček kuhaj, 8.00 nan. Oscar Ju-nior, 8.10 nad. Modro poletje, 9.10 Klub klobuk, 11.05 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BIH (pon.) 14.25 Napovednik 14.30 Tednik (pon.) 15.20 Film: Igralka (ZDA 1953, i. S. Tracy) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Dok.: Vizionarji 18.05 Prisluhnimo tišini 18.35 Rubrika: Dober tek! (kuharski nasveti) 19.00 Risanka in Napovednik 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Utrip 20.30 Križ kraž 21.35 Nad.: Zasebna vojna Lu-cinde Smith (Avstral.) 22.20 Dnevnik vreme, šport 22.45 Napovednik 22.50 Sova, vmes nan. Mur-phy Brown in Poštenjaka in lumpa ter film Mravlje (dram., ZDA 1977, r. Robert Sherer) 1.40 Video strani OPEON__________________ 13.00 Risanke 14.00 Deželne vesti 14.30 TV film: Colpi su colpi (krim., i. Mickey Rooney) 15.30 Nanizanka: Automan 16.15 Film: Non me lo dire! (kom., It. 1940, r. Mario Mattoli, i. E. Macario) 18.00 Dok.: Benvenuti a... 19.00 Deželne vesti 19.30 Risanke: He Man 20.00 Nanizanka: T and T 20.30 Film: Chi te lha fatto fare? (kom., 1974, r. Peter Yates, i. Barbra Strei-sand, Michael Sarrazin) 22.30 Deželne vesti 22.45 Film: La Luna (dram., 1979, r. B. Bertolucci, i. Jill Clayburgh) 1.15 Rubrika: Auto & Motori TMC___________________ 8.30 Nanizanka: Batman -Pešce fresco per Pinguin 9.00 Risanke: Snack 9.30 Dok.: Pumo d inchiostro 10.00 Risanke: Snack 10.30 Nan.: ChopperOne 11.15 Risanke 11.45 Dok.: Prijateljska narava 12.15 Rubrika o motorjih 13.00 Šport show (vodi Marina Sbardella) p5W) TV Koper 14.10 Film: Havana Rose (kom., ZDA 1951) 15.40 Risanke: Skyhawks 16.00 Spored za otroke: Čarobna svetilka 17.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenija 18.00 Aktualnosti: Globus 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.30 Nabožna oddaja 19.40 Nadaljevanka: Ryan 20.05 Nan.: Crime Story 20.50 Film: Adalen 31 (dram., Šved. 1969), vmes (med odmorom) TV dnevnik 22.55 Kultura: Stanje stvari 23.35 Glasbeni utrinek 23.45 Horoskop * i. | TV Slovenija 2 14.35 Tok Tok (pon.) 16.30 Sova, vmes nanizanki Roseanne in Poštenjaka in lumpa 17.45 Poglej in zadeni 18.30 Domači ansambli 19.00 Nanizanka: Gozdarska hiša Falkenau 19.30 TV dnevnik ORF 20.00 Popularni Bach 20.25 Film: Zbogom, policaj! (dram., Fr. 1975) 21.55 Tračarije v živo 17.40 Film: Gli spadaccini di Siena (pust., 1963, r. Eti-enne Perier, i. Stewart Granger, S. Koscina) 19.30 Variete: SPQM News (vodi Enrico Montesano) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: D.O.A. - Cadavere in arrivo (krim., ZDA 1988, r. Rocky Morton, A. Jankel, i. Dennis Quaid) 22.20 Film: Aria (glas., VB 1987, i. John Hurt) 0.15 Film: La časa che gron-dava sangue (srh., VB 1970, i. Peter Cushing) 2.00 Aktualno: CNN News TELEFRIULI____________ 16.55 Kratke vesti 17.00 Rubrika: 50 in več 17.30 Rubrika: Mavrica 18.00 Aktualno: Azimut 18.30 Italia Cinguestelle 19.00 Večerne vesti 19.30 Nan.: I giorni di Brian 20.15 Ena rastlina na dan 20.30 Film: Se io fossi onesto (kom., It. 1942) 22.30 Nočne vesti 23.00 Rubrika TELE 4______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Slovenska, lahka glasba; "9.15 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Most na Drini (I. AndriČ, r. M. Sosič, 12. del); 11.45 Kan-tavtorji in šansonjeji; 12.00 Krajevne stvarnosti; 12.45 Orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvo; 15.00 Duh časa in čar odra v spominih J. Babiča; 15.30 Glasba za vse okuse; 16.00 Skozi tančico molka; 16.20 Glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: poklon Kogoju; 18.00 Tržaški Štempiharji; 18.30 Jazz; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Sobotna raglja (v živo); 9.30 Tako zveni...; 10.05 Kulturna panorama; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.30 Kam na nedeljski izlet; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku: Vsaka vas ima svoj glas; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra: Nezgoda o kralju Matjažu; 22.40 Zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - Glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8. 45 Informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Bla bla radio; 11.30 Turistična poročila; 12.30 Opoldnevnik RK; 14.00 Okno v svet; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Zamejska reportaža; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši (lxmes. Marlboro); 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) ' 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Kulturna srečanja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.40 Redakcija za najstnike; 16.00 Mixage; 17.00 Vroči hiti; 18.45 Autogrill; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Sobotni kabaret; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Za vsakogar nekaj. Minister Janko Prunk na strankarskem srečanju med SDSS in SSk Nov sporazum med Slovenijo in Italijo mora upoštevati prisotnost manjšine Recital indijanskih modrosti ob obletnici odkritja Amerike uvod v koroške kulturne dni V okviru prizadevanj stranke Slovenske skupnosti po poglabljanju stikov in sodelovanja s strankami v Sloveniji je bilo v četrtek v Gorici srečanje med predstavniki deželnega vodstva SSk ter delegacijo Socialdemokratske stranke Slovenije. Slednjo sta predstavljala član osrednjega vodstva dr. Janko Prunk, ki je tudi minister za Slovence po svetu in magister Milan Zver, svetovalec podpredsednika vlade dr. Pučnika. Delegacijo SSk sta vodila deželni tajnik Ivo Jevnikar in predsednik Marjan Terpin. Po uradnem delu srečanja sta delegaciji pripravili še pogovor z novinarji. Dr. Prunk je uvodoma pojasnil, da prihaja prvič v zamejstvo v svojstvu predstavnika stranke, čeprav ga prav funkcija, ki jo opravlja v vladi, sili da ima stalne stike z vsemi komponentami Slovencev v zamejstvu in zdomstvu. Največ pozornosti so na srečanju namenili manjšinski problematiki, tako oceni dogajanja in premikov v italijanskem političnem življenju kakor tudi iskanju najbolj primerne rešitve za insti- tucionalizacijo povezanosti manjšine z matico. Govor je bil tudi o gradnji avtoceste med Gorico in Razdrtim, pri čemer so predstavniki SSk poudarili, da je treba pri reševanju tega vprašanja biti zelo jasni in dosledni. Mimogrede naj navedemo, da je minister za promet in zveze inž. Marjan Kranjc tudi član socialdemokratske stranke. Trenutni položaj slovenske manjšine in predvsem odnos vladnih strank in institucij do manjšine je Ivo Jevnikar označil v mno-gočem protisloven. Poleg negativnih znakov, zlasti kar zadeva možnost krčenja finančnih sredstev za manjšini (mišljena je bila pri tem tudi italijanska manjšina v Sloveniji in na Hrvaškem), nevarnosti načrtovane volilne reforme in zaostrovanja splošnega ozračja zlasti v Trstu, ni mogoče mimo nekaterih dejstev z jasnim pozitivnim predznakom, kakor so recimo uvedba javne televizijske službe v slovenščini, razsodbi deželnega upravnega sodišča in prizivnega sodišča itd. Predstavniki SSk so dr. Prunka seznanili s prizadevanji, da se gle- de manjšinjske zaščite najde skupni jezik med vsemi komponentami in da razmišljajo v odnosu do vlade oziroma države, če se vprašanje ne bo premaknilo, za njegovo internacionalizacijo. Dr. Prunk je v pogovoru z novinarji povedal, da je v pripravi nov sporazum med Slovenijo in Italijo, pri čemer bodo upoštevane prisotnost in koristi slovenske narodnostne skupnosti, da se načelno strinja o internacionalizaciji manj-šinjskega vprašanja in tudi, da bo treba zlasti za nekatere aspekte (npr. glede zajamčenega predstavništva manjšin) razmisliti o načelu recipročnosti. Dr. Prunk je tudi predlagal, da bi pred koncem leta, vsekakor pa po volitvah v Sloveniji, priredili okroglo mizo o narodnostni politiki v našem zamejstvu. Glede nujnosti izgradnje avtoceste med Razdrtim in Gorico je sogovornikom zagotovil, da imajo v socialdemokratski stranki glede tega vprašanja enotno in jasno stališče, ne morejo pa sprejemati hitrih in predvsem takih odločitev, ki bi pomenile razprodajo nacionalnih interesov. Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Slovenska prosveta iz Trsta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice prirejajo v teh dneh 5. koroške kulturne dneve na Primorskem. Spored se začne danes v Gorici v Katoliškem domu ob 11. uri, ko bo nastop dijakinj Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru z recitalom indijanskih modrosti "Išta Aogin" ob 500. letnici odkritja Amerike. Recital je režiral Marjan Sticker. Jutri bo ob 16. uri v Katoliškem domu folklorna skupina SPD "Trta" iz Žitare vasi predstavila kmečke običaje z "Babjo hojsetjo" in venček koroških plesov pod vodstvom Stanislave Kukoviča. Obenem bodo tudi odprli razstavo "Noša in oblačilna kultura pri Zilji" ter predstavili knjigo dr. Marije Makarovič "Slovenska ljudska noša v besedi in podo-bi:Zilja". Koroški dnevi se bodo nadaljevali v petek, 16. oktobra, ko bo v Katoliškem domu ob 19.30 nastop in srečanje gojencev Koroške glasbene šole, Glasbene matice iz Žabnic in Slovenskega centra za glasbeno vzgojo "Emil Komel" iz Gorice. V soboto, 17. oktobra, Prosto cono ogroža tudi rimska vlada »Vedeli smo, da goriške proste cone ne ogroža le Komisija za konkurenco pri ES, temveč jo tudi ukrepi italijanske vlade«. S to grenko ugotovitvijo je predsednik Trgovinske zbornice Enzo Bevilacgua včeraj komentiral časopisne vesti o zakonskem osnutku ministrstva za finance, ki naj bi hotelo odpraviti zakon o proti coni ter nekatere ugodnosti zakona 26 iz leta 1986. Bevilacgua je takoj pisal predsedniku vlade Aamatu in ministru G orli ter ju opozoril na neznosne posledice, ki bi jih to - tudi zaradi sočasne krize v odnosih z republikami bivše Jugoslavije -imelo na krajevno gospodarstvo. Iz prelevmanov na blagu proste cone se finansira Goriški sklad. Njihova odprava bi preprečila vsak poseg v korist razvoja gospodarstva, univerze, pristanišča ter infrastruktur in to v času (podatki se nanašajo na april) ko se je brezposelnost na Goriškem povečala v enem letu za 28,1% v proizvodnih in za 19,2% v terciarnih dejavnostih, poudarja Bevilacgua. Pravica do rabe jezika priznana števerjanskemu župniku Lazarju Končno slovenščina na preturi »Upoštevajoč izjavo obtoženca, da je pripadnik slovenske manjšine, v skladu s členom 109 kazenskega postopnika in z razsodbo Ustavnega sodišča št. 62 z dne 5. februarja 1992 in v skladu s soglasnim mnenjem obeh strani v postopku se dovoljuje, da poteka zasliševanje obtoženca v slovenskem jeziku«. Tako se glasi "zgodovinski" odlok pretorja dr. Roberta Pelli-cana (sicer pretorja v Latisani, ki je nadomeščsal odsotnega goriškega pretorja), ki je včeraj nekaj minut po 14. uri na goriški preturi jasno in neizpodbitno priznal pravico obtoženca, pripadnika slovenske manjšine, da uporablja svoj materin jezik na sodišču. Do tega priznanja je prišlo v kazenskem postopku proti števerjanskemu župniku Antonu Lazarju, ki ga je zagovarjal odv. Nereo Battello. Bil je to že tretji poskus uvajanja slovenščine na preturi v skladu z normo novega kazenskega postopnika. Prvič je bila ta zahteva sovodenjskemu županu Vidu Primožiču zavrnjena, drugič je pred nekaj meseci poskusil Marko Marinčič in je bil proces prekinjen brez odločitve o tem vprašanju (kazalo je sicer, da ga je pretor pozitivno razrešil, vendar je naslednji dan vodstvo preture avtoritativno demantiralo tako tolmačenje vseh navzočih), tretja priložnost pa se je ponudila včeraj. Ugodno rešitev je bilo sicer pričakovati, potem ko je tržaško prizivno sodišče le pred nekaj dnevi razveljavilo prvostopenjski proces zoper župana Primožiča in to prav zato, ker ni bila priznana raba slovenščine. To okoliščino je odv. Battello poudaril, ko je opozoril pretorja na obtoženčevo zahtevo, da se mu prizna pravica do rabe jezika. Pretor je župnika Lazarja vprašal, ali je pripadnik slovenske manjšine in ali obvlada italijanski jezik. Župnik je na obe vprašanji odgovoril pritrdilno. Nato je posegla še javna tožilka dr. Serenella Beltrame in dejala, da ne nasprotuje tej zahtevi, nasprotno: omenila je razsodbi Ustavnega sodišča ter prizivnega sodišča v Trstu in poudarila, da iz njiju jasno izhaja, da je slovenska manjšina na Goriškem pravno priznana. Pretor se je po tem preliminarnem delu umaknil v sejno sobo, da bi razrešil to in nekatera druga vsebinska vprašanja v zvezi s postopkom. Včerajšnji kazenski postopek, na katerem se je števerjanski župnik znašel v vlogi obtoženca, je še vedno v zvezi s sporom okrog zvonenja cerkvenih zvonov. Upraviteljica Golf hotela Isabella Formentini, ki se je s pomočjo očeta odv. Micheleja Formentinija udeležila včerajšnje obravnave kot civilna stranka z zahtevo po materialni odškodnini, je svojčas že dosegla na civilni preturi razsodbo, ki je prepovedala zvonjenje v nočnem času med 22. in 7. uro. Župnik je proti tej razsodbi vložil priziv, na katerega še čaka. Tačas pa se je vzporedno s prvim začel tudi kazenski postopek in sicer zaradi domnevnega kaljenja nočnega miru. Poleg razrešitve vprašanja rabe slovenščine, so tudi druge odločitve pretorja bile ugodne za obtoženca: pretor je namreč zavrnil zahtevo tožilke po zaslišanju dveh izvedencev za akustiko, prav tako pa je zavrnil prošnjo civilne stranke, naj se ekspertiza o hrupu zaradi zvonjenja sprejme v akte. Po teh odločitvah je pretor še imenoval prevajalca za sloveščino (to bo Aleksander Feri) ter odredil, da se proces nadaljuje 20. oktobra. Danes na Pokrajini s sen. Bratino in posl. Renzullijem Skupni posvet PSI in DSL Ob odprtju sedeža Crup v Gorici govonli o sodelovanju hranilnic Perspektive in naloge za novo levico po kongresu socialistične internacionale v Berlinu. To bo tema posvetovanja, ki ga skupno prirejata pokrajinski tajništvi PSI in DSL v Gorici danes ob 16. uri na sedežu Pokrajine. Glavna referata bosta imela senator DSL Darko Bratina in poslanec PSI Gabriele Renzulli. Uvedel bo socialistični tajnik Franco Stacul, tajnik DSL Maurizio Salomoni pa bo povzel zaključke. Gotovo bo to zanimivo soočanje med vodilnima strankama danes zelo razdrobljene levice. Tudi ti stranki sta v okviru krčevite krize političnega sistema poklicani k temeljiti prenovi, v kateri se seveda pojavlja možnost novih zavezništev v smeri enotne levice. Tak sicer nekoliko improviziran poskus so opravili pred kratkim v Mantovi, v iskanje drugačnih ravnovesij pa sodi tudi oblikovanje nove večine na Pokrajini, kjer sta PSI in DSL po dolgih letih spet skupaj v upravi. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA 5. Koroški kulturni dnevi na Primorskem DANES, 10. oktobra 1992, ob 11. uri v Katoliškem domu v Gorici: nastop dijakinj Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru z recitalom indijanskih modrosti "Išta Aogin", ob 500-letnici odkritja Amerike . Režija Marjan Sticker. JUTRI, 11. oktobra, ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici: Folklorna skupina SPD "Trta" iz Žitare vasi predstavi kmečke običaje "Babjo hojsetijo" in Venček koroških plesov. Vodi Stanislava Kukoviča. Otvoritev razstave "Noša in oblačilna kultura pri Zilji" ter predstavitev knjige dr. Marije Makarovič "Slovenska ljudska noša v besedi in podobi: Zilja". Videmska hranilnica CRUP (Cas-sa di risparmio di Udine e Pordenone) je poslovanje razširila tudi na Goriško. V sami Gorici je na Korzu Italija že pred več kot mesecem dni odprla svojo poslovalnico. Uradno in svečano odprtje je bilo v četrtek zvečer. Ob tej priložnosti je CRUP hotela tudi počastiti goriško kulturo in sponsorizirala koncert češkoslovaškega simfoničnega orkestra iz Hradca Karlove, ki ga je vodil nov direktor goriške mestne glasbene šole Francesco Mander. Koncert je bil tudi v počastitev 150 let omenjene šole. Svečano odprtje je nekaterim bančnikom in politikom dalo možnost, da so povedali nekaj v zvezi z delovanjem bank v Evropi in v naši deželi še posebej v tem kočljivem trenutku za gospodarstvo in finance. Predsednik CRUP odv. Antonio Co-melli se je navezal na novo zakonodajo v zvezi s hranilnicami in bankami v Italiji nasploh. Tudi videm-sko-pordenonska hranilnica je spremenila svoj status. Sprejema delničarje in med temi je naj pomembnejši1 hranilnica iz Verone, ki je odkupila kar 25 odstotkov delnic. Oba kreditna zavoda bosta skrbela tudi za sodelovanje z evropskim Vzhodom, še zlasti s sosednimi državami. Comelli je povedal tudi, da ima CRUP 54 podružnic, od katerih so kar 14 odprli v zadnjih dveh letih. Podružnica v Gorici je prva v tej pokrajini. Deželni odbornik za finance Bruno Longo se je zaustavil predvsem ob vprašanjih deželne avtonomije tudi na finančnem področju. Dotaknil pa se je tudi žgoče teme sodelovanja med tremi hranilnicami v naši deželi (Videm-Pordenon, Gorica in Trst), o čemer je govora že celih deset let, kar pa doslej še ni prineslo nobenih rezultatov. Videmsko-por-denonska se je povezala s hranilnico iz Verone, tržaška tesno sodeluje s sorodnim zavodom iz Benetk, o goriški pa krožijo, čeprav doslej nepotrjeni glasovi, da se bo povezala s hranilnico iz Padove. Znano je tudi, da vsaka od treh navedenih posojilnic odpira podružnice v drugih pokrajinah v naši deželi in s tem avtomatično dela drugima dvema konkurenco. Na četrtkovi otvoritvi so bili prisotni klienti, zastopniki oblasti in drugih bank, upravitelji videmske hranilnice z generalnim direktorjem Giuseppejem Zuccatom in bančniki tudi s sosednjega novogoriškega ob-močja. (mw) pa bo ob 20.30 v štandreški župnijski dvorani koncert mešanega petdesetčlanskega zbora "Rož" iz Št. Jakoba z naslovom "Pesem upanja". Med letošnjimi koroškimi kulturnimi dnevi bodo na sporedu tudi razna srečanja med kulturnimi organizacijami in političnimi strankami s Koroške in Primorske. Letalska prireditev »Volagorizia ’92« Goriški aeroklub prireja jutri na letališču letalsko manifestacijo "Volagorizia '92". Dopoldne bodo za vse ljubitelje letalstva priredili polete s turističnimi in jadralnimi letali, od 14. ure dalje pa si bodo sledili skupinski poleti, tekmovalni spusti s padali, poleti zgodovinskih zrakoplovov. Največ pričakovanja pa je za akrobatske polete skupine Alpi Eagles ter za ekshibicijo vsedržavnih prvakov v akrobatskih poletih Sergia Dallana in Irene Pasini. Ob manifestaciji bo potekalo tudi zbiranje podpisov za občinski referendum o gradnji financarske šole. SLOVENSKO STALNO_ GLEDALIŠČE ABONMA 1992-93 Vpisovanje abonentov Ob delavnikih od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure, v uradu Kulturnega doma, Gorica, Ul. Brass 20, tel. 33288. razna obvestila SPD Gorica vabi jutri na izlet na Sveto goro skozi jarke in kaverne iz prve svetovne vojne. Zborno mesto ob 9.30 pri odcepu ceste za Grgar (gostilna Lapos). Udeleženci naj imajo s sabo žepno svetilko. Kosilo iz nahrbtnika. Sekcija VZPI-ANPI Jamlje/Dol priredi v nedeljo, 18. oktobra, ob 15. uri Partizanski piknik v Jamljah pri Marjotu Pahorju. Prijave sprejemajo do 12. t.m. Etto-re Moro, Mario Croselli in Karlo Kobal. V Kulturnem domu v Gorici so na razpolago vabila za koncert "Večer Dubrovnika", ki bo v sredo, 14. oktobra,.ob 20.15 v Novi Gorici. Ob delavnikih je pisarna odprta od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v soboto pa od 10. do 12. ure. Društvo upokojencev prireja tradicionalno martinovanje v nedeljo, 11. novembra, v gradu Dobrovo: obisk kleti, degustacija vin, večerja, godba, kostanj... Vpisovanje na sedežu ob sredah od 14. do 28. t.m. in pri poverjenikih. Danes se vzameta SABINA in PIERO Kolegi iz kolektiva Primorskega dnevnika in prijatelji jima nazdravljajo in želijo obilo sreče in zadovoljstva na skupni življenjski poti. kino Gorica VITTORIA 16.00 »Akira«. Japonski risani film. 18.20-20.10-22.00 »II tagliaerbe«. Film po romanu Stephena Kinga. CORSO 17.30-22.00 »Basic instinct«. VERDI 17.30-22.00 »Alien 3«. Tržič COMUNALE 18.00-22.00 »Morte di un matematico napoletano«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al Giardino - dr. Baldini - Korzo Verdi 57 - tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale - Trg Republike 26 - tel. 410341. Ob boleči izgubi Jožefa Bagona, izrekajo člani sekcije VZPI/ANPI Jamlje-Dol globoko sožalje družini in sorodnikom. Ob izgubi dragega očeta izrekajo iskreno sožalje kolegu Pavlu upravni svet, ravnatelj ter vsi kolegi iz Kmečke banke Gorica. Nekaj misli pred novo sezono tržaške Glasbene matice Štiije nepogrešljivi členi za kulturno koncertno ponudbo V interpretaciji mladega Corrada Gulina Klavirska glasba Marija Kogoja “|k jr islim, da gre lahko |\ /1 javno koncertno ži- I XX I vljenje na področju J- * resne glasbe tudi proti velikim dilemam, če se ne zamislimo nad njegovo vlogo v današnjem času in - glede nas - v našem prostoru. Za kulturno radovednega poslušalca je bila namreč nekdaj edina možnost, da sliši glasbo, ta, da si jo igra doma ali da gre na koncert. Glede na nekdanje življenjske razmere ni imel prav dosti izbire, da poteši svojo radovednost: poslušati je pač moral, kar so mu ponudili tisti večer v tistem kraju. Današnji radovedni poslušalec ima izbir na pretek, med katerimi je ena - mimo tega, da je visoko kvalitetna - tudi izredno lagodna in pravzaprav poceni: na laserskih ploščah je ves železni repertoar v neštetih interpretacij skih variantah in tudi sodobna glasba. A mi govbrimo o javnem koncertnem življenju, ki ima razen zgolj glasbene, tudi pomembno družbeno in kulturno vlogo. Tu se srečujejo, specifično na našem področju, ljudje različnih narodnosti in kultur, iz različnih slojev in poklicev, z nižjo ali višjo izobrazbo (tudi glasbeno); med njimi sproži skupna glasbena izkušnja takojšnje reakcije, krešenje mnenj in ugotovitev, primerjave med sorodnimi in kontrastnimi glasbenimi pojavi. Prav zaradi tega smo torej pripravljeni gojiti javno koncertno življenje in vanj vlagati: to je investicija za kulturo. A ponudba mora biti oblikovana s posebno jasnimi načeli, da bo zanimiva za radovedne poslušalce in torej konkurenčna glasbi v domačem naslanjaču. * * * bstajajo različne varian-m A te koncertnih sezon, od 1 m velikih standardnih, ki ne sprožijo nobenega vsebinskega problema, do malih, sestavljenih po izbranih načelih, da prodrejo v bistvo glasbenega pojava. Ko iščem med njimi fiziognomijo za koncertno sezono Glasbene matice, se mi zdi, da ji pravzaprav ni težko dati nekega specifičnega, samosvojega obraza, drugačnega, kot ga imajo druge sezone, takega, ki ne ponavlja vzorcev, ampak ki s svojo ponudbo dopolnjuje in bogati tržaški (in širši) glasbeni spekter; kar pomeni, da je ponudba kulturno konkurenčna. Tudi na glasbenem področju imamo torej izredno priložnost, da izrečemo svojo besedo in ponudimo javnosti nekaj, česar ji drugi ne ponudijo. Sezona Glasbene matice ni in ne more biti (zaradi finančnih omejenosti) velika sezona z bleščečimi imeni in programi; pa tudi hi treba, da bi si to želela biti, ker lahko z drugačnimi kriteriji doseže v tem prostoru pravzaprav večji kulturni učinek, kot če bi bila le slovenska (v primerjavi z italijanskimi) ali tržaška (v primerjavi z ljubljanskimi) varianta nekih splošnih koncertnih shem; ni mala sezona, ker močno prerašča take okvire zaradi dolžnosti, da predstavi čim širšemu občinstvu čim širšo in torej nujno neenotno glasbeno ponudbo. A neenotno le na prvi po- /\ gled! Jamstvo, da se na /■ \ odru in v programih ne JL pojavi kdorkoli in karkoli, je programska logika, ki slo-fh na utemeljeni izbiri skladb in Ovajalcev; utemeljeni predvsem ^sto, ker že tako in tako omejenih finančnih sredstev ni mogoče tra-fifi za nostalgije ali za čutno Predajanje blagoglasju, če pa ruedtem čaka na stik s publiko toliko glasbenih pojavov med nami ln okoli nas. Na načelo utemeljitve se mora ?zirati vsak od členov, ki obliku-Njo koncertno sezono: organizator, skladatelj, zvajalec, občinstvo. ''Sak mora utemeljiti svoje izbire. . O načelnih izbirah organizator-la sem že spregovoril. Če naj se zdaj navežem najprej 118 repertoar, ostaja ob glasbi, ki Se v Trstu oglaša s koncertnih od- rov, še ogromno dobre glasbe iz vseh obdobij, s katero se da sestaviti konkurenčne programe. Seveda ti alternativni programi železnega repertoarja še ne pomenijo specifike za sezono GM, so le okvir, v katerega naj postavimo bistvo, jedro: to pomeni glasbo domačih skladateljev, sproti, kot nastaja, da ne bo kulturnih zamud, in vzporedno drugo slovensko glasbo, starejšo in sodobno, da jo bomo poznali mi in naši someščani. Umetnina, tudi glasbena, je izpoved nekoga, sporočilo. Najprej nas mora zanimati sporočilo našega bližnjega, čeprav zahteva od nas napor, da mu prisluhnemo, ga spoznamo, se pa nato z njim lahko strinjamo ali ne. n spet »mora« vsakdo zagovarjati svojo utemeljitev: skladatelj in občinstvo. Skladatelj je utemeljil svoj pogled, ko je dal skladbi določeno obliko in vsebino in je pripravljen predstaviti jo javnosti; prav tako mora svojo indiferenco, pohvalo, kritiko ali odklon utemeljiti poslušalec - čeprav bi bilo bolje občutkov ob umetnini sploh razumsko ne utemeljevati, ampak jo le spoznati in ob njej zoreti. Če preidemo zdaj na izvajalce, mora za sezono Glasbene matice veljati ta utemeljitev: bolj kot kdo drugi v drugih sezonah imamo kot manjšinska skupnost interes in dolžnost, da pokažemo naši in drugi publiki čim bolj razvejano aktivnost domačih profesionalnih glasbenikov, tudi na koncertnem odru, saj so pozitivni rezultati dosedanje take koncertne politike več kot na dlani "(pred koncertno politiko pa še rezultati temeljite glasbene vzgoje). Kako naj si drugače razlagamo, da imamo v sicer številčno skromni glasbeni srenji toliko solistov in raznih skupin z željo po ponovnem nastopanju. Krog izvajalcev naj se nato širi na druge slovenske, na domače italijanske in nato na izvajalce iz bolj oddaljenih krajev. Pri tem širjenju navzven pa morajo biti kriteriji kvalitete vedno strožji. Domači izvajalec že s samim nastopom (profesionalnim in zanes- ljivim seveda) dopolnjuje naš kulturni mozaik, skromen izvajalec od drugje samo škodi ugledu organizatorja. Tudi izvajalec mora utemeljiti svojo izbiro programa, povedati, kaj hoče pokazati, dokazati, odkriti: lahko nam igra glasbo, ki je ne poznamo ali pa znano skladbo, za katero nam ponuja boljšo izvedbo kot drugi - ali drugače utemeljeno izvedbo: tehnično in filološko drugačno, v kontekstu programa na temo, ob obletnicah... Ko pa domači izvajalec ponudi še skladbo domačega avtorja, doživlja fiziognomija sezone svoj popolni videz, saj so v istem trenutku prisotni v javnosti vsi naši štirje členi, potrebni za glasbeno prireditev: organizator kot pobudnik koncerta, glasba kot avtorska umetnina, izvajalec kot njen interpret in občinstvo, ki tedaj ve, da je to glasba enega od njih. V e se navežem na to ideal-m no kombinacijo in so- B žitje, se mi vsili misel, da mora biti sezona Glasbene matice - bolj kot sezona zaradi glasbe - sezona zaradi sporočila: tu smo, organizatorji, skladatelji, izvajalci in občinstvo, samozavestno na lastnih nogah ali z ramo ob rami z najboljšimi glasbeniki iz Slovenije (ki naj bodo vizitka za kvalitetno raven slovenske glasbene kulture), odprti za stike s someščani in širšim glasbenim svetom. Začeti moramo torej vedno pri jedru: začeti pri naših koreninah, jih poznati in ceniti - nato primerjati z drugimi. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je od zavesti o lastnih koreninah in o lastnem kulturnem okolju in njegovi vrednosti odvisna človekova samozavest; še dalje jo moramo krepiti tudi na glasbenem področju in vzgajati občinstvo danes, da bo v koraku s časom jutri. MIRKO SLOSAR Letos slavimo z različnimi kulturnimi prireditvami stoto obletnico rojstva slavnega skladatelja Marija Kogoja. Rodil naj bi se 30. septembra 1992 v Trstu. Vprašanje datuma rojstva postavljam zato, ker je v nekaterih starejših virih naveden datum njegovega rojstva - 27. april ali maj 1945. Naj bo kakorkoli, stoto obletnico rojstva Marija Kogoja slavimo letos. V Ljubljani je te dni odprta zanimiva razstava njegove zapuščine in njemu v spomin smo ta teden poslušali koncert njegovih zborovskih skladb. Tudi v Trstu so in bodo s koncerti njegove glasbe počastili Kogojevo glasbeno ustvarjalnost, ki pomeni pomemben del v slovenski glasbeni kulturi. V četrtek, (8. oktobra) smo v okviru koncertov Trieste Prima 1992, poslušali v dvorani muzeja Revoltella v Trstu Kogojeve klavirske skladbe. V torek, 13. oktobra, bo v isti dvorani, zopet v organizaciji Trieste Prima 1992, nastopil Moški pevski zbor RTV Hrvat-ske iz Zagreba z dirigentom Igorjem Kuljeričem, ki bo poleg del hrvaških skladateljev in Madžara Bela Bartoka izvedel tudi Kogojeve Štiri skladbe za Moški zbor. Tri izmed njih bodo prvič izvedene. Na četrtkovem koncertu je pianist Corrado Gulin predstavil skoraj vse klavirske skladbe Marija Kogoja: Tri Fughe (1925), Sedemnajst od dvaindvajset Malenkosti (1932) in šest skladb iz zbirke Piano (1920-1921). Kogojeve skladbe nimajo jasnih in preglednih oblik. Skladatelj se je prepuščal glasbenemu navdihu in istočasno združil več pomembnih melodičnih domislekov. Zaradi polimelodičnosti, ki je zaradi tega nastala, je zanemaril oblikovno dognanost. Njegove skladbe so tehnično in interpretativno težko izvedljive. 27-letni pianist Gulin je z izvedbo Kogojevih skladb pokazal izredno sposobnost branja in interpretiranja najzahtevnejših klavirskih partitur, kot so na primer Kogojeve Fughe (dvojna in trojna). Le-te zahtevajo pravega mojstra klavirske igre in to Gulin je. Za nas poslušalce pa je bil večer Kogojeve klavirske glasbe še posebno zanimiv. Kogoja so ob prihodu v Ljubljano označili za hipermodernista. Danes poslušamo njegovo glasbo kot blagozvočna sozvočja. Zato so v pred- Interpreti Veneziani v Piranu IVAN SILIČ Ob vrnitvi Amatijeve violine G. Tartinija, ki je bila mesec dni v Benetkah, je bil v piranski stolnici 3. oktobra koncert ansambla Interpreti Veneziani, na katerem so sodelovali solisti: harfistka Eddy De Rossi, baritonist Cleveland VVilliams in violinist Giuliano Fontanella. Izvajali so dela L. Boccherinija - Simfonija op. 12 »La časa del diavolo«, G.F. Haendla - Koncert op. 4 št. 6 za harfo, godala in čembalo, H. Purcella - Musič for a whi-le za bariton, godala in čembalo, G. Tartinija - Koncert v e-molu D. 56 za violino, godala in čembalo in J. Haydna -Simfonija št. 18 »Poslovilna«. Interpreti Veneziani je ansambel mladih glasbenikov, ki so zlasti v svojem godalnem sestavu izvrstno uvežbani in delujejo izredno skladno in enotno. Preveva jih pristen muzikalni zanos v interpretiranju, ki se v svoji plastičnosti odziva s prepričljivo močjo. Nekaj svojsko svežega odseva iz njihovega muziciranja. Tartiniju posvečeno delo, Koncert v e-molu, je osmišlje-no izoblikoval Giuliano Fontanella, ki je zapustil vtis prefinjenega violinskega interpreta. Harfistka Eddy De Rossi, ki je izvedla Haendlov Koncert, sodi gotovo v prve vrste virtuoznih poustvarjalcev na tem instrumentu: njena igra je ritmično trdna, poteka lahkotno; reliefno fraziranje se združuje v občuteno muziciranje. Poseben pečat je večeru dodal baritonist Cleveland VVilliams s posebno barvitostjo svojega glasu pri izvedbi Purcellovega dela. Koncert je zaključila Hay-dnova »Poslovilna simfonija«, ki pa v primerjavi z ostalimi izvedbami ni dosegla pričakovanega učinka, kajti tudi v svojem »poslavljanju« oziroma »odmiranju« nosi v sebi svojo napetost, ki pa je interpretacija ni povsem dojela in ne dovolj nazorno poustvarila. Sicer pa je bila solidno izvedena. Upajmo, da nas bodo Interpreti Veneziani še večkrat obiskali, nas napolnili s toplino svojega iskrečega muziciranja in da se bo ob njih še oglašala Tartinijeva violina, morda ob dnevih, ki so še posebej posvečeni spominu Tartinija v Piranu. stavitveni brošuri s koncertom Trieste Prima 1992 zanimiva razmišljanja Aleksandra Rojca. Rojc ugotavlja, da Marija Kogoja opredelimo lahko le kot avantgardista in ne kot ekspresionista, kamor ga uvrščajo slovenski muzikologi. To utemeljuje na osnovi literature in z analizo Kogojevih skladb. Zanimivo je, da na koncertu ob zaokroženi obletnici rojstva Marija Kogoja nismo opazili predstavnikov tržaškega Konservatorija, pa tudi ne Glasbene matice, ki naj bi se poimenovala po Mariju Kogoju. JANKO BAN umetniški vodja Glasbene matice Napovedi nove plovbe Borisa Pahorja na rob Čisto na rob o mačkah IVANKA HERGOLD V novi knjigi Borisa Pahorja Napoved nove plovbe na strani 370 pisatelj razmišlja o mačkah takole: »Na naši rebri jih res ne manjka. In razumem tudi osebe, ki so nanje navezane. Vseeno me moti njihovo celodnevno brezdelje, ki je za nekatere najbrž pravi zgled življenjskega optimizma. Jesti in spati! No, a kar me najbolj moti, je mačja zazrtost v to, kar ima človek v roki: zmeraj isto pričakovanje, kaj jim boš dobrega prinesel za pod zob. Saj vem, našteli mi bodo vse mogoče druge dobre lastnosti mačjega rodu, a čeprav sem se skušal, se do zdaj nisem mogel prepričati, da je moj odpor krivičen.« Za uvod in niti kasneje ne bom razkrila kart, zakaj ne pišem o drugih straneh te knjige, ki so za bralca seveda gotovo bolj privlačne, da o pomenu sploh ne izgubljamo besed. A že sama pomisel, da se nihče ne bo obregnil ob to, kaj Boris Pahor misli o mačkah kot takih, me je zapeljala k temu, da zapišem nekaj besed njim v bran. Zgodila se mi je namreč reakcija, in to je služba mačk na tem svetu, da v ljudeh sprožajo reakcije. Od mladih nog to opazujem. Imej mačka pri hiši, pa boš imel »reakcijo« tako rekoč pri roki, pod stolom, za vrati. Če ne bi bilo rahlo smešno, bi se brez pridržka dalo reči, da v tem tiči neka skrivnost. Mačke na Pahorjevi rebri so seveda netipične, njegove mačke se skoraj obnašajo kot kakšni primerki brez življenjskega minimuma, so nekakšni klošarji ali begunci, sploh marginalci svojega rodu. Samo čakajo še, kdaj jim bo kdo kaj dal in ali jim bo dal ali ne, saj so odvisne od miloščine tistih sumljivih dobrotnikov, ki poskrbijo za začasno potešitev njihovih potreb, nikakor pa ne za stalno. (A zares tehtno razmišljanje o tem bi nas odpeljalo k deratizacijam, sterilizacijam, kastracijam in k vprašanju svetosti življenja, kakor si ga je na najbolj resničen in dosleden način nekoč zamislil pokojni Jure Detela. K vprašanju hierarhije vrednot in nasilja in licemerstva). To so kajpada mestne, drugod tudi primestne mačke. Sprašujem se, ali so še to, za kar se izdajajo same. Vsekakor so mačkam še dovolj podobne, so nekakšne »kakor mačke«, ki jih Boris Pahor tako vidi. »Zgled«, piše tam, in tako so metafora za jesti in spati in nič delati! Čisto nasprotje pridnega, zdrtega, zadrtega Slovenca, tudi človeka kot takega, ki v zglednem primerku dela več kot osem ur na dan. Kako je do tega prišlo, po kakšnih, anarhičnih muhastih človeških odločitvah, da se je kolonija klo-šarskih mačk udomila na Pahorjevi rebri, ne vem,. prav tako mi ni znano, kako bi bilo mogoče poskrbeti za njihovo trajno rešitev. Človeku kot Gospodarju nad mačjim življenjem je vsekakor spodletelo. Najbolj drastično se to vidi v tem, da jim je uničil vir prehrane: njihove miši. No, mački (mestni!) seveda nič ni spodletelo, še vedno vztraja pri tem, kar je: spi in rada je in nič človeku namenjenega ne dela in kadar jo pri vsej svoji zaposlenosti le opazimo, vzbudi pri nas reakcijo. Ni ga človeka, da ne bi kdaj opazil usmiljenk mačkaric, ki dajejo surove ribe ali kakšne čudne smrdeče priboljške mačkom na tržaških zidkih in stopniščih. To je popolnoma nemogoč svet, mačji in človeški, prignan do kraja, odstavljen na slepi tir. Za Borisa Pahorja je bor bor in mačka mačka. In v njegovi knjigi se je znašla takšna, kajpada na tržaški način, lahkotno, na hitro in mimogrede, mačka našega časa. Seveda sploh nimam namena, da bi pisatelja ali bralce želela prepričati o tem, da so hudobni ali krivični, če mačk ne marajo. Samo to je treba reči, da mačke k sreči ostajajo mačke kljub svoji nezavidljivi klošarski usodi; to, da imamo do njih odpor, je pa naša stvar, ki se mačk sploh ne tiče. Mačke niso odgovorne za naša čustva. Spominjam se pisatelja, ki se je vidno zdrznil, ko je opazil, da je živel v hiši maček. Isti človek je napisal čudovit roman, v katerem so nastopali psi kot glavni junaki. Ampak nobene mačke ni bilo, reakcija je bila tu zamolčana na veliko. (Za tolažbo je treba prebrati The Black Cat iz literarnega raja E. A. Poeja, da še pač zaveš, kaj je prava literarna Mačka! Zanimivo se je spomniti še književnih mačk Alojza Rebule, reve so se bile prisiljene spremeniti v nekakšne temne, vlažne, navzdol obrnjene kosmate trikotnike...). Odličnost Pahorjeve misli je potemtakem tudi v tem, da svojih reakcij (niti ob mačkah) ne zamolči in jih svobodno izpostavi bralcu v premislek. Krasovke v namiznoteniškem pokalu JV. Evans Časten poraz Mednarodno tekmo za evropski pokal Nancy Evans so mlada Krasova dekleta častno izgubila proti Romunkam z izidom 1:4. Ana Bersan in Monika Radovič sta opravili krstni nastop, točko za Kras pa je osvojila Biserka Simoneta. Šercerjeve varovanke so se na mednrodrjem prizorišču izkazale kot zelo borbene in so se po kvaliteti zelo močno približale romunskim predstavnicam. Slednje so nekje med osmerico najboljših v romunskem namiznem tenisu, trenira pa jih Grbinova, ki je tudi igralka. Tekma se je začela z izredno agresivno igro Simonetove. Terjala je tri sete, ki so se končali na razliko. Obe debitantki Radovičeva in Bersanova sta držali občinstvo napeto. V obeh primerih so se tekme končale z zelo majhno razliko v korist Metalula. Tekma se je dokončno odločila v korist Romunk z igro dvojic, kjer so bile gostje dejansko boljše. Na zadnji tekmi pa Biserka ni poskrbela za vleik podvig. Vsekakor lahko rečemo, da so krasovke po dveh letih odsotnosti na pokalu v mednarodni konkurenci opravile soliden nastop in pustile dober vtis tudi na nasprotnice iz Romunije. (J.J.) KRAS CORIUM - METALUL 1:4 Simoneta - Copaci 2:0 (10:22,23:25,21:17) Radovič - Riscanu 0:2 (18:21, 22:24) Bersan - Grbina 0:2 (17:21, 21:13) Radovič, Bersan - Riscanu, Grbina 0:2 (15:21, 16:21) Simoneta - Riscanu 0:2 (12:21, 12:21) Na sliki D. Križmančiča krasovke in Romunke pred včerajšnjim srečanjem. Jutrišnja regata za Jesenski pokal v našem zalivu v znamenju velike udeležbe Tudi letos veliko pričakovanje TRST — Za jutrišnjo izvedvo velike jadralne regate za Jesenski pokal (»Barcolana«) vlada ne samo v Trstu, temveč v vsej deželi izredno zanimanje, saj sodi ta regata glede udeležbe med najpomembnejše celo na svetu. Včeraj je bilo na Pomorski postaji svečano odprtje letošnje prireditve, medtem ko so ves dan sprejemali vpisnine plovil, ki jih je, ko zaključujemo redakcijo, več kot 800. Dokaj pester bo tudi današnji spored. Sprejemali bodo vpisnine jadra-nic izven naše pokrajine. Ob 18.30 bodo seznanili udeležence s tehničnimi, vremenoslovskimi in drugimi podatki. Ob 19.30 bo kratek sprejem za posadke in prijateljte, ob 20. uri bo nastop zbora Vecio Montasio. Naj omenimo, da bo start regate jutri ob 9.30. Dušan Puh včeraj zopet izvrsten KOPER — Drugi dan jadralnih dvobojev mednarodnega match ra-cea za pokal Kopra in veliko nagrado Istrabenza jadralci niso imeli sreče z vetrom, saj jih je v Koprskem zalivu pričakalo popolno brezvetrje. Regatni odbor je zato regatno polje premaknil dobro miljo in pol na odprto morje in ob kar ugodnem za-hodniku, so pričeli z dvoboji s štiri-urno zamudo. Kot je prvi dan Dušan Puh končal, tako je včeraj nadaljeval z zmagami. V prvem dvoboju je sicer tesno s samo sekunde prednosti premagal Italijana Claudia De-martisa, potem pa je v poslastici dneva, morda pa tudi celotnega tekmovanja z vrhunskim jadranjem premagal Nemca Markuša VVieserja. V petem krogu je prišlo do neljubega incidenta. Regatni odbor je zaradi kršenja pravil diskvalificiral Avstrijca Stephana Schuricha v dvoboju s Hrvatom Zvonkom Bezičem. Avstrijski skiper se z odločitvijo ni strinjal in je demonstrativno zapustil tekmovanje. Prvo zmago je dosegel najmlajši skiper Match racea Matjaž Antonaz, ki je v domačem dvoboju premagal Boštjana Antončiča. Pirančan Dušan Puh je tako praktično že v današnjem polfinalu, pred katerim bodo izvedli še preostale tri kroge dvobojev, v katerih bo najzanimivejši med Puhom in Binderjem v 7. jadranju, ki bo dal najbrž odgovor, kateri jadralec se bo v polfinale uvrstile s št. 1. Tukaj vlada prepričanje, da bo to Dušan Puh, saj je doslej enostavno vse tekmece pošteno zasenčil. Od slovenskih skiper jev se polfinale nasmiha še Mitji Kosmini. Ob ugodnem vetru bo start današnjih dvobojev ob 10. uri. (Kreft) V zaostali tekmi slovenske košarkarske lige Koprčani uspešni KOPER Potem, ko so košarkarji Micom Marcusa izpadli iz tekmovanja za Koračev pokal, so se povsem osredotočili na domače prvenstvo, kjer imajo ambicije, da se uvrstijo v »play-off«. V rednem prvenstvu so zaradi mednarodnih tekem preložili dve tekmi in prvo so že nadoknadili v četrtek zvečer, ko so v škofijski dvorani Burja visoko s 93:62 (42:25) premagali ESO Elektro iz Šoštanja. Najzaslužnejši za visoko zmago je bil vsekakor Američan Vincent Ray-nolds, ki je bil popoln gospodar pod obema košema, povrh pa je na spektakularni način zaključeval napadalne akcije in nekajkrat je občinstvo s svojimi »ameriškimi« potezami dvignil na noge. Za Micom Marcus sta dosegla največ košev Šantelj 22 ter Raynolds 18, pri gostih pa se je izredno trudil bivši košarkar Kopra Rizman, ki je si- cer dosegel pet trojk, toda prvič je zadel šele v 15. minuti, ko je bil rezultat že 34:6. (Kreft) Rimski Messaggero odslovil Mahoma RIM — Dokaj nepričakovano je včeraj vodstvo rimskega košarkarskega društva II Messaggero sporočilo, da odslavlja Američana Rickyja Mahoma. Vzrok te nepričakovane odločitve je verjetno hud izgred, ki ga je povzročil Mahom takoj po tekmi Koračevega pokala proti moštvu Union Neuchatel (zmaga rimskega moštva s 97:77). Kaže, da'je prišlo do incidenta med ameriškim igralcem in strokovnim štabom. Messaggero bo jutri na prvenstvenem srečanju v Benetkah igral proti Scainiju samo z enim tujcem (Radjo). Azzurri na pripravah v Covercianu Vialli kapetan reprezetance FIRENCE — Italijanska nogometna reprezentanca, ki bo igrala kvlaifikacij-sko tekmo za SP proti Švici, nadaljuje s pripravami v Covercianu. Osebnost dneva je seveda Milanov nogometaš Tassot-ti. Po odstopu Baresija iz reprezentance je trener Sacchi izbral za kapetana az-zurrov Viallija. Ivaniševič naprej SYDNEY — Na mednarodnem teniškem turnirju v Sydneyu je Hrvat Goran Ivaniševič v četrtfinalu premagal Nizozemca Paula Haaurhuisa„s 7:6, 6:3. V polfinale sta se uvrstila še Šved Stefan Ed-berg, ki je premagal Američana Johna McEnroea s 6:3, 6:3 in Šved Heinrik Holm, ki je odprvil Nemca Patrika Kun-hena s 6:3, 6:2. DIRKA TRIS RIM — Zmagovita kombinacija dirke Tris je 14-20-17. Izkupiček 402 dobitnikov je 12.202.600 lir. Jutri bodo vsa naša nogometna moštva v raznih amaterskih ligah pred nelahko nalogo Od naših ekip pričakujemo kar dobro bero točk Z nedeljske tekme 1. AL Zarja - Opicina. (Foto Križmančič) PROMOCIJSKA LIGA PRIMORJE - VARMO Prosečani gostijo nevarni Varmo, ki mu je že lani spodletelo napredovanje. Prav v tej skupini so gostje s 36 osvojenimi točkami pristali na drugem mestu lestvice. Boljša od njih je bila le ekipa S. Canziano, ki je zbrala štiri točke več. Letos pa se je Varmo po porazu na prvi tekmi v Rudi takoj oddolžil z nedeljsko zmago proti Lucini-cu in s tem so gostje zbrali prvi dve točki. Jutri pa je njihov cilj, da nepremagani zapustijo igrišče, kar pomeni, da na Proseku računajo vsaj na točko. V taboru Primorja se dobro zavedajo, da v tej ligi gotovo ne bo lahko. S tem so se rdeče-rumeni lahko sprijaznili že v prvih dveh nastopih. Prav tu pa je prišla na dan letošnja hiba pro-seške enajsterice, to je napad. Poleg tega da je Miclaucich preveč osamljen, je tudi pod strogim nadzorstvom in pot do gola postaja res težka. Navijači seveda upajo, da se bo stanje izboljšalo in bi se zato proti Varmu zadovoljili tudi z delitvijo točk. LUCINICO - JUVENTINA V promocijski ligi bo jutri na sporedu prvi goriški derbi. Na ločniskem pravokotniku se bosta srečali postavi Lucinica in Juventine, ki se skupaj z enajsterico iz Krmina bijeta za prestižno prvo mesto med goriškimi klubi, ki nastopajo v tej skupini. Če bi se v naši napovedu naslanjali samo na dosedanje prvenstvene nastope, bi ne kazalo drugače, kot da bi naznanili gladko zmago štandrežkih fantov, ki so bili v prvih dveh srečanjih zelo učinkoviti, medtem ko je Lucinico doživel dva pekoča poraza in je sam na repu razpredelnice. Ker pa gre za pravi derbi, bo gotovo tako na samem igrišču, kot ob robu zelo vroče. Upamo pa, da bo kljub pomembnosti tekme prevladalo pravo in korektno športno vzdušje. Za Juventi-no bi bila morda že osvojitev točke dobrodošla, čeprav smo prepričani, da bodo skušali belo-rdeči presenetiti nasprotnika. Lucinico si ne sme namreč dovoliti ponovnega spodrsljaja, tako da se bo moral opredeliti za napadalno igro, kar bi pa lahko naši predstavniki izkoristili v protinapadu. (Nal) 1. AMATERSKA LIGA MOSSA - VESNA Križani gredo v goste moštvu, ki ga dobro poznajo. Pred dvema letoma jih je ta ekipa v odločilnem srečanju za napredovanje premagala in s tem jih primorala na dodatne tekme za prestop v 1. AL, kar je nato Križanom uspelo. Lani sta moštvi igrali ponovno skupaj prav v tej skupini. Vesna je zbrala 9 točk več od Mosse, ki je s 26 točkami pristala na 8. mestu. Sicer je bil to za Mosso uspeh, če upoštevamo, da je ekipe po prvih 15 tekmah imela le 10 točk. V nadaljevanju pa je igrala kot prerojena in zgleda, da tudi letos ne misli igrati podrejene vloge. Doslej ni še zgubila, saj je igrala neodločeno z Zarjo in Isonzom. Vesna pa, ki je solidno začela, jutri ima probleme s postavo. Prejšnjo nedeljo s Cividalesejem so bili izključeni Leonardi, Kriščjak in Vlach, ki so bili kaznovani z enonedeljsko prepovedjo igranja. Poleg tega pa je še branilec Sambaldi poškodovan. Zato bo igrala v Mossi v precej okrnjeni postavi, kar pomeni, da bi bila tudi točka dobrodošla. STARANZANO - ZARJA Jutrišnji nasprotnik Zarje pa je prava neznanka, ker so gostje lani igrali v skupini C prve At. Prvenstvo so končali na sredini lestvice (osmo mesto) z 29 osvojenimi točkami. Letos pa so kar spodbudno začeli, če upoštevamo, da so po neodločenem izidu proti kotirani Ponziani v nedeljo premagali Por-tuale kar v gosteh. Kot vidimo, kaže, da je Staranzano res trd oreh za tržaške ekipe in zato morajo biti zarjani zelo previdni, kljub temu da tokrat ne bi smeli imeti težav s postavo. Doma- čini seveda računajo na zmago, Bazov-ci pa bi se sprijaznili tudi z neodločenim rezultatom. 2. AMATERSKA LIGA PRIMOREC - LAVARIESE Trebencem pride v goste novinec v ligi. Lavariese je lani osvojil prvenstvo 3. AL, skupina C, ko je v 24 odigranih tekmah zbral 36 točk. V letošnjem krstnem nastopu je sicer doma s pičlim 1:0 izgubil proti Krasu, vendar se je v nedeljo oddolžil za spodrsljaj, ko si je doma privoščila Zompicchio z gladkim 4:2. Trebence pa je nedeljski poraz s Krasom nekoliko potrl, predvsem ker je odločilni zadetek padel tik ob končnem žvižgu. Na treningih pa so Kralj in soigralci pokazali, da so že »preboleli« spodrsljaj, in ker jutri igrajo na domačih tleh, jurišajo na zmago. LESTIZZA - KRAS Tudi krasovci igrajo z novincem v ligi. Njihov nasprotnik je lani igral še v 3. AL in zasedel 2. mesto v skupini C s 34 točkami. Kaže pa, da Lestizza plačuje davek tega prestopa, saj je na obeh tekmah (Zaule, Mereto D.B.) izgubila. V Krasovem taboru je vzdušje po nedeljski zmagi v derbiju s Primorcem vedro in če k temu dodamo še zmago na prvem srečanju, je razumljivo, da vlada za jutrišnje gostovanje optimizem. Glede Krasove postave bo moral trener Colavecchia nadomestiti bra- nilca Massaia, ki je bil prejšnjo nedeljo izključen. BREG - DOMIO Dolinsko igrišče bo jutri prizorišče občinskega derbija. Ekipi sta že v lanskem prvenstvu igrali v isti, D skupini in končali obe z 31 točkami na četrtem mestu. Kot zanimivost bi lahko dodali, da sta se oba lanska derbija končala z istim rezultatom (2:2). Letos se je ekipa Domia nekoliko ojačila in zato meri precej visoko. Brežani pa letos niso začeli najbolje, trenutno so še brez točke in zato računajo, da bodo v nedeljo vendarle prebili led, čeprav se zavedajo, da jih čaka težka ovira. Prav za ta dvoboj pa trener Brega Valdevit ne bo mogel računati na branilca Amorosa, ki je bil v nedeljo izključen. Predčasno pa je igrišče zapustil tudi Slavec, sicer zaradi težje poškodbe in zato je tudi njegova prisotnost vprašljiva. SOVODNJE - PIERIS Sovodenjci so dokaj prepričljivo pričeli letošnje prvenstvo, saj so v prvih dveh tekmah zbrali tri točke. Če hočejo po tej poti tudi nadaljevati, morajo tudi jutri štartati na zmago, saj si ne smejo privoščiti spodrsljajev na domačem terenu. Naloga Module - ki zaradi nedeljske izključitve ne bo jutri na igrišču - in tovarišev, pa ne bo lahka, saj naj bi veljal Pieris za eno izmed boljših enajsteric. Pieris je namreč izpadel iz prve kategorije in zato računa na takojšen povratek v višjo ligo. Prepričani smo, da bomo jutri lahko prisostvovali lepi nogometni predstavi. Pravega favorita v tem srečanju ni, čeprav bi vsekakor lahko prednost dosodili domačinom, ki so še posebno pred svojimi navijači zelo učinkovi-ti.(Mal) 3. AMATERSKA LIGA UNION - MLADOST Mlada enajsterica iz Doberdoba se bo jutri podala na prvo letošnje gostovanje. V prvem nastopu so Gergolet in soigralci prijetno presenetili, saj so nadoknadili dvojni zaostanek in celo povedli, predno sta se enajsterici razšli z delitvijo točk. Tudi enajsterica Uniona je v prvem kolu remizirala, tako da ne bi mogli oceniti niti njene realne vrednosti. Vsekakor smo prepričani, da imajo Kraševci lepo priložnost, da osvojijo točko, seveda, če bodo stopili na igrišče dovolj prepri- čani o lastni moči in se bodo srčno borili vseh 90 minut.(Mal) GAJA -CUS Čeprav se je prvenstvo začelo že v nedeljo, bodo gajevci letos prvič stopili na igrišče šele jutri, ker je bila prva tekma s Fincantierijem odložena zaradi blatnega igrišča, če upoštevamo, da bo prvi nasprotnik ekipa CUS, katero mnogi uvrščajo v krog favori-' tov za končno zmago, je razumljivo, da gajevce čaka zelo težka naloga, čeprav tudi sami računajo na napredovanje. B. RUPEL Disciplinski ukrepi Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v 2. materski ligi med drugim izključila za dve koli Pietra Amorosa (Breg), za eno kolo pa An-dreoo Massaia (Kras) in Lucia Modulo (Sovodnje). obvestila PLANINSKA ODSEKA ŠZ SLOGA in SK DEVIN organizirata jutri, 11. t.m., »pohod v neznano«. Vodja pohoda bo Hinko Poročnik. Odhod iz Bazovice (pred spomenikom) bo ob 8.15. Za informacije tel. Viktorju Stoparju na št. 226283 ali Brunu Škerku na št. 200236. NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠZ BOR RINCES sporoča, da poteka redna vadba za začetnike ob torkih in četrtkih od 17.15 do 18.45. V ta čas je zajeta tudi dodatna razgibalno-kondicijska telovadba. Interesenti se lahko prijavijo na društvenem sedežu, kjer prejmejo vse potrebne informacije. NOGOMETNI KLUB BOR vabi vse mlajše cicibane, ki jim je všeč nogomet, na treninge, ki so ob ponedeljkih na nogometnem igrišču v Bazovici, oz. ob četrtkih na nogometnem igrišču v Dolini od 15.30 do 17.00. Za tiste otroke, ki ne morejo priti sami na treninge, bo poskrbljeno za prevoz na igrišče in nazaj. SPDT - MLADINSKI ODSEK obvešča, da je bil nedeljski izlet na hrib Medvedjak, namenjen osnovnošolskim otrokom, zaradi slabega vremena preložen jutri, 11. oktobra. Odhod in zbirališče izleta bosta ob 9. uri na Colu pri restavraciji Furlan, povratek ob 16. uri na Colu pred poslopjem Zadružne kraške mlekarne. Vabljeni vsi osnovnošolci. Jutri v 3. kolu košarkarske B lige v San Donaju Težka naloga za Jadran TKB V 4. kolu odbojkarskega deželnega pokala V Miljah igrajo slogaši za prvo mesto v skupini Po dveh odigranih kolih v vsedržavnem košarkarskem prvenstvu B lige je prerano za tvegane predvidevanje in ocen na račun letošnjih udeleženk. V tem trenutku sta še samo dve ekipi brez poraza. Naključno pa sta to ravno Faenza in Ancona, se pravi oba dosedanja Jadranova nasprotnika. Na dnu lestvice še vedno brez zmage so samo tri ekipe: Pordenone, Bonmerk Montecchio in, žal, Jadran TKB, ki pa ima vsaj znatno boljšo razliko med danimi in prejetimi koši. »Film« nedeljske tekme med Jadranom in Maguetom je še v spominu vseh navzočih, tovrstna obujanja pa so seveda mučna. Edino trditev, o kateri ne more oporekati nihče izmed prisotnih gledalcev pa je naslednja: jadranovci so tekmo izgubili po lastni krivdi, nikakor pa ne po zaslugi gostujoče postave, ki je vzbudila vtis nič več kot poprečnega moštva. To bi bilo za »modre bojevnike« lahko spodbudno, v kolikor bi bilo dokaz, da sodijo Drvaričev! fantje v tovrstno konkurenco tudi po kakovostni plati. Predpogoj za to, pa je seveda ta, da po možnosti nikoli več ne ponovijo tako medle in brezizrazne predstave, kakršno so zaigrali v nedeljo, ko so kot pravijo Italijani, so častno prevzeli vlogo rablja in obešenca. Jutri gostuje naša vrsta v Dan Donaju, tradicionalnemu nasprotniku v tolikih dvobojih, pri katerem pa se je moštvena sestava korenito spremenila, odšli ali prenehali so razni Momente, Maltecca, Zorzetto, trener Burlatto lahko računa na dovolj mlado in postavno ekipo, v kateri prednjačijo 203 cm visoko krilo Falcomer (letnik 1969), play maker Scocco 181 cm (1967), ter center Tommasini 202 cm (1962). Neugoden je lahko drugi krilni igralec Bucciol (196 cm, 1964), ki se občasno spominja, da je nekoč, sicer bolj malo igral v prvi ligi. Med poletjem so se pri San Donaju vedli bolj umirjeno. Novi nakupi so center Dal Maschio iz Oderza (200 cm, 1966), Bergenturi iz Portogruara (188 cm, 1972) ter play maker Franceschin (185 cm, 1971), naš someščan, ki je lani igral v vrstah Vicenze ter se letos za nekaj kilometrov približal domu. Rek pravi, da je vsak začetek težak. Za Jadranove košarkarje pa je v danih okoliščinah začetek še težji, upoštevajoč, da so še brez točk v razpredelnici. Poraz je kar precej prizadel celoten Jadranov kolektiv, vendar sta zagon in motivacija že spet tu, to pa se najbolje vidi pri vnemi in zbranosti, ki vlagajo v delo v telovadnici. Dejstvo je, kot pravi sam Drvarič, da je treba vsak domač poraz nadoknaditi z zmago na tujem, kar pa je v tovrstni konkurenci bistveno težje kot lani. V San Dona bodo torej naši odpotovali odločno in brezkompromisno z zavestjo, da imajo domačini le nekoliko bolj sveže izkušnje v B ligi in da je tuje igrišče vselej nenaklonjeno gostujočim ekipam. Srečanje med ekipama Prometheus San Dona in Jadran TKB bo jutri v San Donaju s pričekom ob 18. uri. (Cancia) Na sliki D. Križmančiča jadranovec Klavdij Starc med prodorom na koš na nedeljski tekmi proti Anconi. Deželni odbojkarski pokal za C-2 in D ligaše je še v fazi kvalifikacij, danes pa bodo v petih moških in šestih ženskih skupinah odigrali prve tekme povratnega dela. V moški A skupini bo v Miljah na vrsti menda odločilno srečanje med Zaulami in Slogo. Fantje trenerja Drasiča bi si z zmago bržkone že zagotovili napredovanje v naslednjo fazo. V prvem srečanju je Sloga zmagala s 3:2. Borovci se bodo pomerili z zadnj euvrščenim Rozzolom, s katerim so v prvem delu po izenačenem boju dosegli svojo edino zmago (3:1). V skupini C so Sočani doslej prijetno presenetili, a drevi jih v Tržiču čaka nepremostljiva ovira. Domači Cremcaffe je namreč prvi fa- vorit za zmago v pokalu in tudi v bližnjem prvenstvu C-2 lige. 01ym-pia pa je v srečanju s Torriano favorit. Med dekleti bo v A skupini na sporedu povratni derbi med drugima ekipama Koimpexa in Bora. Prvi derbi je bil sila izenačen, potrebno je bilo odigrati tie break, zmagale pa so slogašice, ki so v nadaljevanju pokala tudi sicer pokazale več od borovk in štartajo drevi kot favoritinje. V drugem srečanju skupine naj bi Sokol Indules zlahka premagal tržaški Virtus. V goriški C skupini ima Kmečka banka lepo priložnost, da se Šansonu na domačih tleh oddolži za nepričakovan poraz s prvega dela v Ločniku. Na Goriškem mladinci že v areni V odbojkarskih krogih na Goriškem vlada veliko zanimanja za članske ekipe, prvenstva mladincev in mladink, ki so v zadnjih letih prinesla slovenskim ekipam veliko zadoščenja, pa so že stekla v tem tednu. Pri mladincih slovenske barve branita ekipi Valpraporja Espego in 01ympie, poleg njiju bodo še štiri postave. Že v prvem kolu je bil na sporedu derbi sredi Štandreža, s 3:0 pa so zmagali valpraporovci. Prav naši ekipi sta tudi med favoriti za končno zmago, tako da lahko vsekakor upamo, da bo pokrajinska lovorika tudi letos plen slovenskih barv. Pri mladinkah igrata Sovodnje in 01ympia. Letos se je prijavilo deset ekip, zato bo prvenstvo daljše in naporno. Lani sta v tem prvenstvu nastopali Soča Scame in 01ympia, ki pa se nista prebili do finalnega dela. Letos se Soča ni prijavila. Derbi bo na sporedu v 5. kolu. (MJ) Valprapor Imsa, Bor in Koimpex v drugem kolu zveznega pokala Doma z nasprotniki iz višjih lig Bolj mikavno skoraj ne bi moglo biti. Drugo kolo zveznega pokala za moštva od B-l do C-l lige bo našim ljubiteljem odbojke ponudilo možnost, da si ogledajo vrsto zelo zanimivih srečanj, v katerih bodo vse tri naše šesterke merile moči z ekipami iz višjih lig. Pred najtežjo nalogo bo menda ženska vrsta Koimpexa. Tretjeligaš ŠZ Sloga bo namreč na Opčinah v goste sprejel šesterko Low VVest iz Latisane, ki se je v dveh samih sezonah iz C-l lige povzpela do B-l lige, vse kaže pa, da želi ambiciozno (in tudi premožno) furlansko društvo še više, že v letošnji sezoni pa naj bi po kakovosti konkuriralo za zdaj še vodilnemu deželnemu ženskemu ligašu Sangiorgini. Latisana, v vrstah katere že igra nekdanja odlična prvoligašica Tur-chetova, se je v poletnem prestopnem roku še okrepila, poleg drugih je najela tudi mlado zvezdo videmskega tretjeligaša CUS Udine Chiopri-sovo. Za slogašice je ta tekma velik izziv, mogoče Pa še ne prihaja ob pravem času, ker je vzhod-Rokraška šesterka še v fazi uigravanja, če vemo, da je po odhodu Mire Grgič potrebno na novo Piliti uigranost med podajačem in tolkači, tu pa je še vprašanje vključitve prišlek Briscove, Zotti-jeve (prej obe Glympia) in veteranke tržaške OMA Vitrani Pittonijeve. V Slogini skupini je drevi v Trstu na sporedu še tekma med Alturo in CUS Udine. V telovadnici šole Suvich pa bo na vrsti prvi letošnji derbi med Borom in OMA. Letos bosta samo dva, oba v pokalu, kajti med letom bo OMA igrala v B-2 ligi, borovke pa v ligi nižje. Obračun derbijev se je v zadnjih sezonah nagnil na stran italijanskega društva. OMA je kajpak tudi drevi favorit, prepričani pa smo, da ji bodo borovke nudile močan odpor, čeprav bo to za mnoge od mlajših članic Borove postave sploh prvi mestni derbi na članski ravni. Navsezadnje Boru pomeni pokal nič več kot »intenzivni tečaj« prilagajanja mladih igranju na višjem nivoju. Ža Maverjevo, Nacinovijevo in Grbčevo, edine Borove »over 18«, pa bo drevišnja tekma le eno od tolikih poglavij v seriji neskončnih derbijev s tržaškimi tekmicami. V skupini z borovkami igrata še šesterki Ken-nedyja (Videm) in Sangiorgine, ki se bosta drevi pomerili med sabo v Felletu Umbertu pri Vidmu. V moški konkurenci bo Valprapor Imsa opravil premierski nastop v obnovljeni štandreški telovadnici, kar daje srečanju še dodaten čar. Koledar je Goričanom v tem 2. kolu za nasprotnika določil furlansko šesterko Rojalese, ki že vrsto let igra v B-2 ligi. To moštvo lahko računa na doprinos nekaj zelo dobrih posameznikov. Posebno velja omeniti Pauluzzija, ki je že igral v A-2 ligi z videmskim moštvom VBU. Tu je še Frasson, ki je lani igral s čedajskim ASFJR, a je svoj čas že nastopal v A ligi z Bellunom. Trener valpraporovcev Lorenzo Zamo tudi tokrat ne bo mogel računati na Aleša Ferija, ki ima še težave s poškodovanim gležnjem, zato pa je popolnoma nared njegov brat Mitja, kot tudi vsi ostali pripadniki moštva. V drugi tekmi 15. skupine se bosta v Pordenonu pomerila Copat in videmski VBU. (ak) V Repnu in na Opčinah jutri v znaku odbojke Jutri se bosta v Repnu in na Opčinah odvijala mednarodna turnirja in sicer ženski in mladinski za memorial Sonje Kokoravec in moški turnir Quick. Razpored tekem je sledeč: Moški telovadnica v Repnu ob 10.00 Slo-ga-Slovan Patronka Bratislava, sledi Olim-pija_ G orica-Fužinar Ravne na Koroškem; Ženske telovadnica na Opčinah: ob 10.00 Sloga Koimpex-Hit Casino Nova Gorica, sledi Sokol-Kočevje. Finalne tekme: telovadnica v Repnu ob 15.00 finale za 3. mesto ženske, sledi finale za 1. mesto moški. Telovadnica na Opčinah 15.45 finale za 1. mesto moški, sledi finale za 1. mesto ženske. (Inka) Borov atlet Igor Sedmak se preizkuša v deseteroboju Atletska tekmovalna sezona se izteka, za skakalca AD “°r Igorja Sedmaka pa se je že pred časom, kajti mitingov z Pjegovo disciplino ni več najti. Torej, zaključil se je specifi-Cen skakalni del, v katerem je Igor rezultatsko zaostal za Pričakovanim, kar bo predmet analize v ožjem strokovnem v°dstvu. Vendar Igor ni še povsem nehal tekmovati. Za ?aključek sezone ali bolje kot priprava za bazični trening naslednje, v katerem naj bi se sprostile, obnovile in stabili-zirale nove naloge motorične usmeritve, se je Igor lotil najbolj vsestrane atletske discipline - deseteroboja. Čeprav 1® jasno, da zaradi njegove telesne konstitucije to ni njego-'j? področje, mu bodo rezultati pokazali, ali je namen, zaradi katerega se je deseteroboja lotil, dosežen. V načrtu ima start na treh tekmovanjih: sredi tega tedna je že nastopil na neželnem mitingu tržaškega CUS v Trstu, 17. in 18. t.m. je Predviden nastop na državnem prvenstvu Slovenije v dese-nroboju v Novem mestu, 24. in 25. pa nastop v Miranu pri enetkah. Na Cusovem mitingu je v slabi konkurenci Igor ?1Cer zmagal, vendar doseženi zbir točk 5.346 ne pove veli-o, saj je v večini disciplin krepko kiksal, kar je pač posle-d'ca neprilagojenosti situacij in nikakršnega specifičnega reninga. Igorjevi rezultati v desetih disciplinah mnogoboja So bili naslednji: 100 m: 11"5, daljina: 671 cm; krogla: 10,41 višina: 170 cm; 400 m: 53"2; 110 ovire: 16"8; disk: 23,16 m,-Palica: 200 cm; kopje 50,00 m; 1500 m: 5T1"6. Pred nedavnim je AD Bor z nekaterimi svojimi tekmovalci nastopil v Trstu na deželnem prvenstvu za kadete, društvo ima le par tekmovalcev te kategorije, od katerih sta se na tem tekmovanju najbolje odrezala David Bogateč ^ teku na 80 m, s časom 10"6, s čimer je krepko presegel v°j dosedanji osebni rekord, in novinka Ivana Pahor v raetu diska z rezultatom 16,44 m. (I.P.) Izvozno-uvozno podjetje bo sponsoriziralo ženski sektor ŠZ Sloga Predstavili Koimpexove šesterke Ob prisotnosti številnih predstavnikov tiska, predsednika deželnega odbora odbojkarske zveze FIPAV dr. Domenica Jacolina in predsednika ZSŠDI Jurija Kufersina je bila v neki znani restavraciji v Sempolaju predstavitev Sloginih ženskih odbojkarskih ekip, ki jih bo s finančnega vidika tudi letos širokogrudno podprlo slovensko izvozno-uvozno podjetje Vojka Kocmana Koim-pex. Predsednik ŠZ Sloga Vojko Miot in tajnik društva Ivan Peterlin, nato pa tudi gostje, so v svojih priložnostnih posegih, med drugim, poudarili, da si dandanes brez pomoči gospodarstva, zaradi vse večjih stroškov, ni mogoče predstavljati delovanja športnih društev, ta pomoč pa je še toliko bolj pomembna in hvalevredna, ko gre za podpiranje amaterskih društev, saj v tem primeru ne gre za nikakršno gospodarsko računico, temveč za pravcato mecenstvo. | domači šport DANES SOBOTA, 10. OKTOBRA 1992 KOŠARKA MOŠKA D LIGA 20.30 v Briščkih, dom Ervatti: Kontovel - Porcia ODBOJKA ZVEZNI POKAL MOŠKI 20.30 v Štandrežu: Valprapor Ims^ -Rojalese ZVEZNI POKAL ŽENSKE 18.00 na Opčinah: Koimpex - Low VVest Latisana; 20.30 v Trstu, šola Suvich: Bor - Oma Vitrani DEŽELNI POKAL MOŠKI 18.00 v Tržiču, zelena telovadnica: Cremcaffd - Soča Sobema; 20.00 v Miljah, šola Sauro: Zaule Rabuiese - Sloga; 20.30 v Trstu, šola Volta: Rozzol Gondrand -Bor; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: Olvmpia CDR - Comet Torriana DEŽELNI POKAL ŽENSKE 20.00 v Sovodnjah: Kmečka banka -Šanson Ločnik; 20.15 na Opčinah: Koim-pex - Bor Friulexport; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Virtus MLADINCI 15.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Furlani -Nuova Pallavolo Trieste NOGOMET DEŽELNI MLADINCI 15.30 na Proseku: Primorje - Monfalco-ne; 16.00 v Gorici, Ul. Capodistria: Pro Gorizia - Juventina MLADINCI 15.00 v Bazovici: Zarja - Campanelle JUTRI NEDELJA, 11. OKOTBRA 1992 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 15.00 v Ločniku, Ul. della Mocchetta: Lucinico - Juventina; 15.00 na Proseku: Primorje - Varmo 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Muši, Ul. dello Šport: Mossa -Vesna; 15.00 v Štarancanu, občinski stadion: Staranzano - Zarja 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trebčah: Primorec - Lavariane-se; 15.00 v Gallerianu, Ul. Trieste: Lestiz-za - Kras; 15.00 v Dolini: Breg - Domio; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Pieris 3. AMATERSKA LIGA 15.00 na Padričah: Gaja - Cus; 17.00 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Union - Mladost NARAŠČAJNIKI 8.30 v Trstu, Ul. Flavia: Olimpia - Primorje NAJMLAJŠI 9.00 v Trstu, pri Sv. Sergiju: Triestina -Primorje B; 10.30 na Proseku: Primorje A - Esperia KOŠARKA MOŠKA B LIGA 18.00 v San Donaju: San Dona - Jadran TKB MOŠKA D LIGA 11.00 v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Martignacco ODBOJKA MLADINCI 11.00 v Trstu, šola Čampi Elisi: Sant'-Andrea - Sloga MLADINKE 11.00 v Dolini: Breg - Prevenire; 11.00 v tržiški športni palači: Fincantieri - 01ym-pia Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. primorski M. dnevnik sobota, 10. oktobra 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Obisk sovpada s 5. stoletnico evangelizacije Južne Amerike Papež Janez Pavel H. ponovno gost v Dominikanski republiki Zaradi domnevnih goljufij pri obnovi Ancone zaprli gradbenika Longarinija VATIKAN — Papež Janez Pavel II. (na sliki APj je včeraj nekaj po 12. uri odpotoval na svoj tretji pastoralni obisk v Dominikansko republiko, drugače pa gre že za njegovo 56. potovanje, odkar je postal papež. Na letališču v Santo Domingu je letalo pristalo približno ob 22. uri po srednjeevropskem času. Prvič je v to srednjeameriško državico odpotoval 25. januarja 1979, torej le nekaj mesecev po izvolitvi za papeža (16. oktobra 1978), drugič pa se je podal proti Santu Domingu pet let kasneje. Sedanji papežev obisk sovpada tudi s 5. stoletnico evangelizacije Južne Amerike. Na rimskem letališču so se od svetega očeta med drugimi poslovili rimski vikar, kardinal Ruini, dekan svetega kolegija, kardinal Baggio, veleposlaniki latinskoameriških držav in vatikanski državni tajnik msgr. Tauran. V Dominikanski republiki bo Janez Pavel II. ostal do 14. oktobra. Pred odhodom iz Rima je papež poslal predsedniku republike Os-carju Luigiju Scalfaru telegram, v katerem se mu je zahvalil za dobre želje, ki mu jih je tudi v imenu vsega prebivalstva Scalfaro izrekel pred odhodom, istočasno pa je italijanskemu predsedniku zaželel uspešno opravljanje njegove funkcije in izrazil željo, da bi se prebivalci Italije še naprej prizadevali za mir in pravičnost ter za nastanek bolj složnega in bratskega sveta. ANCONA — Karabinjerji iz Ancone in Rima ter policisti in finančni stražniki so včeraj in v četrtek zvečer aretirali znanega gradbenega podjetnika Edoarda Longarinija (na sliki AP), lastnika podjetij Adriatica Costruzioni in Adriatica Costruzioni Ancona, in še drugih pet oseb. Gre za pooblaščenega upravitelja podjetja Adriatica Costruzioni in predsednika nogometnega A ligaša Ancone Camilla Florinija (julija lani je skupaj z Longarinijem prejel tudi jamstveno sodno obvestilo, v katerem so obema očitali kazniva dejanja goljufanja države), nekdanjega generalnega direktorja za državne gradnje na ministrstvu za javna dela Gabriela Di Palmo, predsednika Višjega sveta za javna dela Lamberta Sortinija in funkcionarja tega organa Omera Romana, ki pa je ostal v hišnem priporu, ker je starejši od sedemdeset let. Sodnik Mario Vincenzo D Aprile je podpisal zaporni nalog še za enega funkcionarja ministrstva za javna dela, vendar njegovega imena še niso sporočili. Vsi skupaj so osumljeni goljufije na račun države v višini 164 milijard lir in ponarejanja uradnih listin. Longarini je bil s svojima podjetjema izvajalec zadnjih programov javnih del na podlagi izrednih zakonov za povojno obnovo. Med temi je bil tudi načrt za obnovo Ancone, ki je predvideval dela za približno 700 milijard lir. Večina teh del je ostala neizvrše-nih, v četrtek pa je minister za javna dela tudi preklical dodelitev teh del Longarinijevim podjetjem. Njegova podjetja so sodelovala tudi pri drugih obnovitvenih delih, leta 1986 pa se je lotil tudi založništva in v Anconi ter v drugih mestih začel z izdajanjem 16 »Gazzet«, v prestolnici Mark pa je odprl tudi zasebno TV postajo »TV Galassia.« Poleg tega je Longarini tudi večinski družabnik v klubu Ancona Calcio, ki se je lani iz B lige prebil v italijansko A ligo. V Gradcu aretirali domnevnega vojnega zločinca DUNAJ — V Gradcu so včeraj aretirali 74-letnega primarija tamkajšnje bolnišnice Egona Sabukos-chka, ki ga je znani lovec na nacistične zločince Simon VViesenthal obtožil uboja in deportacije na desetine Židov med drugo svetovno vojno na področju Jugoslavije. Preiskovalni sodnik Buchgraber je povedal, da zdravnika bremenijo »jasni dokazi« in pričevanja prič, ki so zelo podrobno opisale, kako je prišlo do pobojev. Po trditvah VViesenthala naj bi bil Sabukoschek »komisar za Žide« pri nacističnih okupacijskih oblasteh v Beogradu in naj bi bil neposredno odgovoren za prvi pokol Židov v Srbiji, ko so zaradi napada na nemški vojaški avtomobil 28. julija 1941 ubili 100'Židov, ki naj bi jih med tisoč zaprtimi izbral Sabukoschek. V Londonu 4 bombni atentati Po štirih bombnih atentatih Ire, ki pa niso zahtevali žrtev, se je v London včeraj dopoldne vrnil mir. Zadnji dve bombi sta eksplodirali v četrtek pozno ponoči, povzročili pa sta kar precej škode (Telefoto AP) V Čečeniji mafija edina prava oblast GROZNI — V centru Groznija, čečenski prestolnici, ponoči ni mogoče zatisniti očesa. Četrt, v kateri stojijo najpomembnejše javne zgradbe in hoteli za tujce, se ponoči spremeni v prizorišče pravih avtomobilskih dirk med luksuznimi avtomobili, ki pa so skoraj vsi neregistrirani. Najbolj divje vožnje pa z »navdušenjem« pospremijo tudi z rafali iz brzostrelk. Toda vse to je nekaj povsem normalnega. »Vsi so oboroženi,« pravi Timur, mladenič, ki se s pištolo za pasom pogaja za »posle« pred glavnim mestnim hotelom. V tej muslimanski državici (lani je proglasila neodvisnost od Moskve) je mafija v bistvu edina oblast. Specializirana je v trgovini z orožjem, prisotna pa je tudi v mednarodni trgovini z ukradenimi avtomobili. Od tod tudi izvirajo vsi luksuzni avtomobili od mercedesov, saabov, volvov do bmwejev, videti pa je mogoče tudi povsem nov ferrari testa rossa. Kam vse je prodrla mafija v državi, kjer prebivalstvo živi na robu bede, kaže tudi podatek, da se z neregistriranim volvom vozi tudi predsednik Čečenije Duda-jev. Vaške straže varujejo cerkev Janeza Nepomuka v Razkrižju MARIBOR Čeprav so se v razreševanje spora med slovenskimi verniki, ki terjajo verske obrede v slovenščini, in hrvaškim župnikom Stjepanom Slavičkom v Razkrižju v občini Ljutomer v Pomurju nedaleč od slovensko-hrvaške meje vključili že številni visoki cerkveni dostojanstveniki ter pristojni organi slovenske države, se razburjanje krajanov v Razkrižju še ni poleglo, v cerkvi, ki so jo slovenski verniki zapečatili 22. avgusta, pa še vedno ni maš in drugih cerkvenih obredov. Raz-križani so trdno odločeni, da bodo cerkvena vrata odpečatili šele takrat, ko bo njihova župnija, ki sedaj spada k zagrebški nadškofiji, priključena mariborski škofiji in ko bodo v njej potekali cerkveni obredi tudi v slovenskem jeziku, saj je velika večina »faranov« Slovencev. Hrvatom v Razkrižju pa je po mnenju slovenskih vernikov treba zagotoviti vse pravice, ki jim pripadajo po slovenski ustavi in zakonih. V reševanje spora sta se že pred časom vključila zagrebški kardinal in nadškof dr. Franjo Kuharič ter mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki sta ugotovila, da je reševanje problemov v Razkrižju notranja stvar Cerkve in zato izključuje vsako uporabo pritiskov in nasilja. Prav tako sta se dogovorila, da je treba cerkev Sv. Janeza Nepomuka v Razkrižju odpreti za cerkvene obrede, ki jih bo opravljal župnik Sla-viček, mariborski škof pa naj bi po tem dogovoru imenoval slovenskega duhovnika, ki bi redno prihajal v razkriško cerkev maševat, poučevat verouk ter opravljat druge verske obrede v slovenskem jeziku. Za vsa ostala vprašanja pa sta škofa menila, da jih je treba rešiti z »mirnim dogovorom znotraj župnije ter zagrebške in mariborske škofije«. Vendar »škofovski dogovor« v praksi ni bil uresničen, saj slovenski verniki v Razkrižju vztrajajo na svojem - s cerkvenih vrat bodo sneli pečat šele takrat, ko bo župnija Razkrižje pod juris-dikcijo mariborske nadškofije. Na nek način je pomagal rešiti spor tudi predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, ki je sprejel apostolskega nuncija Svetega sedeža v Ljubljani monsignorja dr. Piera Luigija Celato in mu podrobno opisal problem Razkrižja. Apostolski nuncij je po sporočilu slovenskega zunanjega ministrstva predsedniku Kučanu zagotovil, da se bo osebno zavzel za razrešitev tega problema. Za spor, ki je že v središču javne pozornosti v vsej Sloveniji, še zlasti pa na Šta- jerskem, se je začel zanimati tudi prisotjni javni tožilec Ludvik Gorenje iz Murske Sobote. Od policije je zahteval, da mu pripravi celovito poročilo o dogajanjih v Razkrižju. Vzpodbujen s časopisnimi članki ter sklicujoč se na načela pravne države želi tožilec preveriti, ali morda ravnanje slovenskih vernikov, ki so zapečatili cerkvena vrata, ni imelo elementov kaznivega dejanja oviranja verskih obredov po 237. členu kazenskega zakona Republike Slovenije. Tožilec spoštuje upravičene zahteve slovenskih vernikov po opravljanju verskih obredov v slovenščini, izhajajoč iz informacij v časopisih pa želi preveriti ali so za uveljavljanje svojih zahtev izbrali tudi legalen način. Pomočnik slovenskega notranjega ministra Božo Truden je javnosti že sporočil, da so kriminalisti zbrali vse podatke ter javnemu tožilcu poslali želj eno poročilo. Po oceni policije v Razkrižju ni elementov kaznivega dejanja oviranja verskih obredov. Cerkev je sicer zaprta, verniki, ki to želijo, pa se udeležu- jejo verskih obredov v župnijskem uradu in jih pri tem nihče ne ovira. Mariborski Večer je objavil tudi intervju z naslovnim škofom dr. Vekoslavom Grmičem, ki je podrobno strokovno pojasnil, kako Cerkev takšne spore rešuje skladno z dekretom drugega vatikanskega cerkvenega zbora. »Župnija Razkrižje ali vsaj uprava nad njo bo prav zagotovo prišla v mariborsko pristojnost, ko bodo meje med Slovenijo in Hrvaško dokončne in ko bodo potrjene od parlamentov obeh držav.« Niti to dejstvo Razkrižanov doslej ni pomirilo. Nasprotno, razburjenje v Razkrižju narašča - vzrok za to pa so različne provokacije, ki so se začele pojavljati. Tako je čez noč izginila slovenska zastava z zapečatenih cerkvenih vrat, neznanci pa so odnesli tudi opozorilne table s slovensko-hrvaške meje. Odbor slovenskih vernikov v Razkrižju se je že odločil, da bo okrepil vaške straže okoli farne cerkve... Razkrižani z nestrpnostjo pričakujejo obisk predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana, apostolskega Nuncija Piera Luigija Celata in slovenskega veleposlanika v Vatikanu Štefana Fale-ža. Ali bodo z njihovo pomočjo krajani našli rešitev za spor in Razkrižju vrnili spokojnost v kateri so tamkajšnji Slovenci in Hrvati desetletja in stoletja živeli? (NIA)