BODOČNOST (Entcred m second-elass mater June 30, 1013, at the ppst-office at 'Milwank«e, Wis., under the Aet of Congress ort' Marek 3, 1870.) MILWAUKEE, WIS., 25 . JULIJA (JUM) 1913. VOL. I. 65 OSEB ZGORELO V TOVARNI V Bingkampton, X. Y., se je zgodila strašna nesreča. Y tovar¬ ni kjer so izdelovali zgornjo dble- ko za delavce je izbruhnil ogenj in p redno so zamogli delavci do rešilnih lestev jim je že ogenj zaprl pot, tako je zgubilo 65 oseb večinoma ženeke in dekleta svoje življenje. Prizori ki so se odigra¬ vali v gorečem poslopju niso za popisati. Pri oknih so stala dekle¬ ta in vpila, na pomoč, mnogo iz¬ med njih je skočilo iz višine na cesto. Poročilo tpravi da so letela trupla "po zraku eno za drugim in kri je brizgala po zidovju-in'cesti. Mnogo je tako ožganih da niso podobni več človeku in še vse eno žive. Natanko število žrtev se ne more še dognati ker je mnogo o- seh pogrešanih. Nekatere izmed njih so bile tako ožgane da je bilo nemogoče jih spoznati. V bolni¬ šnici in v mrtvašnici so skušali jih sposnavati po kosih ostale o- bleke. Vseh delavcev je bilo tačas v tovarni 111; izgubljenih je to¬ ra j čez polovico. Izmed drugih pa jc bilo čez 40 oseb več ali manj ranjenih in mogoče da bode še iz¬ med težko ranjenih kedo umrl, ta¬ ko da. bode število žrtev se večje. Od vseh 111 oseb je prišlo samo 6 zdravih na prosto. Pred tovarno so se odigravali pretresljivi prizo¬ ri. &t a riši so obutpno u pili za svo¬ jimi dragimi. Med ljudstvom je vladala grozna razburjenost. Ne¬ kateri so letali na pol blazni o- kroig ter prosili da bi jim kedo po¬ vedal o njih dragih ki so se naha¬ jali v tein času v tovarni. Nesre¬ ča s čj<' zgodila v ,torek in.cejp goč, ‘ fio srede je stala velika množica pred pogoriščem; mnogi so še vedno upali da najdejo enega iz¬ med svojih. Zjutraj so nadaljeva¬ li kopanje med razvalinami kjer upajo še najti trupla od onih 44. ki jih še pogrešajo. Oblasti so u- \;cdle strogo preiskavo. Predsed¬ nik družbe zavrača krivdo od se¬ be oziroma, družbe, ter trdi da je bila tovarna popolnoma zavarova¬ na proti i .njn. ter da se je gleda¬ lo vedno na cistočro po.delavni¬ ci,!.). Koliko so to trditve resnične ■ bode pokarala: preiskava. Never¬ jetno je pa skoraj da bi.se mogel ogenj tako Ibrzo raširiti v enem p0 Za pol leta... .-$0.75 Za četrt leta... .$0.40 Za Evropo: Za celo leto... .$2.00 Za pol leta-$1-00 Za četrt leta-$0.50 Vsa pisma in druge pošiljatve naj se naslovijo na: bodočnost 322 Reed St., Mihvaukee, Wis. Frank Novak, urednik. BODOCNOSl (THE FUTTJRE) Slovenian AVeeklv for Education and Progress. Appears every Friday. Chvners & Publishers: THE BODOČNOST PUB. CO. 322 Reed St. Mihvaukee, Wis. Subscription yearly $1.50. Advertising rates on agreement. IZDATKI ZA ARMADE V EVROPI morali v „dcwm>vini” pustiti drlui- gini da :so Iz njega cene neredili vse' te velikamslke stvari ki so tre¬ pet sosednjim narodom in v čast in slavo državljanom se potem ko so daleč z tujini, kjer so našli zna biti nekoliko več kruha. Oni vi¬ dijo i n. m vesele, krasne dolge vrte .bleščečih mladih mož ki sto¬ je kakor zid; sicfer stoje pirpd zi¬ dovjem m katerim je njih kruh; sad njihovega dela, a to ne sme. .‘Sireča je ženskega značaja; 1 jvo- dlobri državljan premišljevati. Saj'hi mladost in. rada spreminja. — še lepše kra.šnejše stvari .nudijo Mladost potrebuje srečo bolj ka<- gajo držati ljudstvo v slepoti, da ne spozna resnice in se se vedno navdušuje za razne na prave ki trnu jemljejo zadnji kos kruha, ter ga tirajo iz rodne zemlje v tujino. Ko se bode to r jodilo takrat bode zavladala ipo vsem svetli ljubezen in z njo sreča SREČA. Vosti iz enropskih držav pripove (Tu.je j o o bednem stanju narodov vseh državah. 'Draginja, brezpo¬ selnost, bolezni. izseljevanje, spioih vse nadloge tarejo ljudstvo. Polo- ž.aj postaja vedno nezriosnejši. Po Avr.triji, Italiji, Ogerski, in Ru¬ siji kakor trdi po drugih slovan¬ skih deželah se na ha jo celi okraji ki so opolnoma zapuščen' od moš¬ kih prebivalcev. Samo starci žene in otroci so še ostali. Beda trga *tara/en družine, ženo od moža, o- troke od"štarišev, brate od sester; povsod se sliši ihtenje zapuščenih iu žalujočih. V dolgih vrstah, se¬ stradani izmučine s sivem polnim gftrja hodijo -po svetu ter si iščejo kruha, katerega v domovini niso imeli vzlic svbjitn žuljevim rokam, vjslie temu da so delali noč iu dan, da so jih mučile skr'}, ter so gin- jaili pri delu. Bilo je sicer vedno vsega v obilju tam v njih domovi¬ ni kr ha, zlata in vsega kar za- itnore dati človeška srečno življen¬ je. tov la vse to je bilo daleč od n jih proč ša nje ne dosegljivo. Za močnimi zidovi je bilo vse nako¬ pičeno in posedovali so to posa¬ mezniki pred katerimi se je moral stradajoči siromak klanjati ter jim poljubljati roko ki je bičala nje same kakor tudi njih otroke. Za temi mogočnimi zidovi je bilo tudi nakopičeno vse ono strašno Orožje katero so on s svojimi žul¬ jevi mi rolkami naredili, s svojimi krvamimi novci plačali in ki je pšteni služilo da jih morilo kadar so preglasno '.zahtevali kruha; ki jih je potiškalo nazaj med temne izidmve tovarn; globoko pod zem¬ ljo v temne rove, ali pana izčrpa¬ no zemljo kjer so kopali in orali, sejali, želj, a nikdar vživali; ker so vedno prišli oni iz za onih mo¬ čnih zidov ter jim pobrali vise, še te revne sadove ki jim je prineslo mučno delo. A kaj za to? Njih ..domovina” je postaljala slavna. Velikani križajo oceane katerih igromeaije je j e dna k o onim v o- hlaskih in pretresa, svet in ravno tako srca zvestih državljanov da pozabijo med tem svojo bedo in se radostijo. Bo zraku plavajo stroji velikanski mogočni napol j- njeni z ognjem s smrtjo; ko tako lete v svojem ponosnem poletu skoz sinje višave tedaj sc radosti dobrega državljana in v dinhn vi¬ di kako plove ta velikan v deželo sosedovo kjer žive mirni ljudje in tam spušča iz sobe ogenj in smrt, kako gore mesta in umirajo ljudje ki imajo sicer ravno tako čuteče srce v sobi kot oni, toda so tujci in domovine sreče zahte¬ va da se jih pobije, da se požgo tajil) mirni domova. Se Več vidijo v duhu ti dobri državljani ko sto¬ pajo jpo mučni težki poti v tujino da si najdejo kruha, ker so ga za .premišljevati ki so tako krasne da preženejo celo praznoto iz že¬ lodca. — Te krasne vrste se zga¬ nejo blesk bajonetov, udari v o- či; vrste se premaknejo iplanejo naprej in potem se prične ‘borba, človek proti človeku; junaki lepi svetleči padajo in se val¬ jajo v krvi; iz višav se oglase gromeči velikani ki razsipljejo smrt pogin okrog in množe slavo domovine. Bo ravninah drve dol¬ ge. vrste- živili iskrih jezdecev ša¬ lil je se lesketajo v zraku in raž¬ njih teče kri topla človeška kri, kri sosedov izza, meje. Tako se ra¬ diu je srce dobrega državljana še daleč proč od „domo\ine”, ter z vedno z pozornostjo zasleduje ka¬ ko se moč njena, veča.; ali mi ne¬ varnost da bi udrl sosed in razbil to slavo. Ker je gotovo da je se mnogo takih ki vsa ta poročila o moči in slavi „1 jl.be domovine” čitajo, hočemo dati tukaj kratke podatke kako stoji z domoljubjem po raz¬ nih državah. Kolikor se iz tega. razvidi so narodi še vedno zelo požrtvovalni in da so razne ..očet¬ njave” dobro zavarovane. Po državnih statistikah so izdalo ra¬ zne države zadnje leto za svojo vojsko sledeče svote. Za vojsko na suhem Za mornarnico Rusija.$250,000 000 $225,000,000 Nemčija. 230,000,000 115,000,000 Francija. 180,000,000 90,000,000 Angleška. 135.000,000 90,000,000 Avsro-ogrska 115,000,000 45,000,000 Italija. 80,000.000 30,000,000 Druge države. 70,000,000 30,000,000 kor starost, ker hi drugače mno¬ gokrat. zgubila brez nje vso živ- l.jensko moč. .Mi razumemo pri tem kot srečo v- prvi vrsti dar ko¬ likor mogoče pregledati, vse tež- koče v življenjnin v ču¬ tu lastne moči nekako za¬ ničevati; ter pogumno vsako priložnost pograbiti za vrat ter tako nekako prisiliti da nam je sreča naklonjena. V izgovorih o tem kako je srepa le enemu ali dirmigehTu .naklonjena, kako se e- nemn- vse posreči in kako se zo¬ pet drugi povsod zaman trudi in sreča beži vedno od njega tiči pač mnogo mnogo snn.jastva pa; zelo malo resnice. V resnici je sreča posameznika odvisma od ‘treh pe¬ či in te so: Zdravje, kruh in ra¬ zum. Vsakemu se nudi sreča, če ravno v različni meri in načinu, a vendar sreča je. Mladenič kateri hoče uporabiti svojo mladost, svo¬ jo moč "lahko se‘ izogne nesrečne¬ mu težkemu življenju ako se po¬ trudi ako ima uprt pogled v bo¬ dočnost ter ne hodi potov kateri ga. tirajo namesto v višave pfotii "eri. in zadovoljnosti, v nižave v propad. V tebi samemu je vse .tvoja nebesa in tvoj pekel, pravi modrijan Omar. Skupaj.. .$1,150,000,000 $625,000,000 Tako znaša svota ki jo izdajo eurerrejske države vsako leto za svojo vojsko 1775 milijonov dola¬ rjev. Da pa spoznano kaj hi se dalo doseči v ljudski blagor s to sveto, se moramo oz e rti po svetu, kjer so se zadnja leta izdale veli¬ kanske svote za dela ki bodo vse¬ mu, človeštvu v korist. Tako je ena primera panamski prekop. To je največje najmogočnejše delo ki so ga kedaj sploh stavili in bo¬ de stalo ko bode prihodnje leto končano 575 milijonov dolarjev. Toraj Eraropa izda štirikrat toliko za moralno orodje kakor je stal panamski -prekop. Nadalje nam kažejo te številke da' izda Europa -za vojsko v dvajsetih mesecih dvakrat toliko kakor stanejo vse trgovske ladij e kar jih ima svet. (Nadalje se izda za morimo orodje mnogo več kakor za druge potreb¬ ščine ki pri našjo narodom srečo in blagostanje! to »o sole, razni zavodi in druge naprave ki sluzi¬ jo v to da se var; je zdravje in življenje ljudstva. Ako bi se vse te ogromne svote hotele obrniti ljudstvu v prid, tedaj bi ne bilo potreba starim upognjenim mo¬ žem delati v tovarni tako dolgo dokler ga smrt. ne odreši Ne ‘bilo bi toliko nesrečnikov ne toliko u- dov in sirot. Otroke bi lahko starim uzgajali v poštene in dobre člane človeške družbe med tem ko so sedaj primorani da jih pošlje¬ jo v tovarno že v nežnej mlado¬ sti. Vojska je za narode brezpo¬ membna vsaj v tem smislu kakor dlanes clbstoji. Ona ne pomeni nič 'drazega kakor slavo čast moč in razkošje posameznikom in be¬ do za. ljudstvo. Za narode je danes vse eno ali je ta država tako mo¬ čna ali manj ker na vsak način dokler obstoji v sedanji obliki bo ljudstvo v njej izkoriščano. Za- toraj je naloga vseh strank vsega časopisja ki se imenuje delavsko, ki trdi da. zagovarja delavske in¬ terese, da vzgajajo med ljudstvom čut bratstva., čut medsebojne lju¬ bezni. Sovraštvo ki obstoji da¬ nes med posameznimi narodi se ni sam« od sebe pojavilo v srcih, temveč je bilo v njih uzgojeno in po dolgih letih po hinavskih nau¬ kih globoko ukoroninjeno. To sovraštvo pomeni za reVno ljud¬ stvo bedo, 'za. cele države ne srečo in za civilizacijo pa sramoto. In na vsem tem« pa. sloni tudi moč vladajočih. Kadar bode ljudstvo spoznalo resnico, kadar se bode naučilo tedaj si bodo podali roke vsi narodi in takrat .bode ljudstvo rgonovilo vse lažnivce v narodnih Elektromotor pri poljedelstvu in v malih obrtih. Vsaki dan nam prinese nove iz¬ najdbe, nove 'zmage ustvarjajoče¬ ga človeškega uma. Razne ču¬ dežne iznajdbe pri tehniki nami omogočili jejo da. v vedno krajšem času izdelamo vedno več blaga to ceneje in boljše kakor poprej. Ako 'bi sedaj vladal na svetu pra¬ vi red kihi bil pravičen, tedaj bi morali delavc delati sat: ur na da,n; m zraven lej. bil o nikda r bre- ■ dni h težkega dela uničenih, bol . pohabljenih. Ako bi vse dovali vsi skupno, ter bi delali toliko kolikor se potrebuje in be ne nakopočevali v skladišča, bla¬ ga v neizmernih množinah, tedaj bi tudi ne 'bilo potreba beračiti tolikim milijonom vsako leto za delo minstradati. Sedaj ko je vse to v rokah nekaj oseb, pomenjo iznajdbe za delavstvo pomanjka¬ nje brezposelnost ter medsebojno borbo—. Kako na, vseh straneh tehnika delavca izpodriva, kako se množi bogastvo posaime-zriilkov in delav¬ cem preti vedno večja beda, nam kažejo na sel eni podatki iz me¬ sečnika; „Tehn,ika in gospodar¬ stvo”, kjer opid.-.ije inženir Sie-gel •svoje preiskave: Eden pekarski pomočnik je pre delal kakih 60 kilogramov moke v eni uri; stroj ipa sedaj naredi v istem času desetkrat toliko. Sedaj stane električna moč za sto kilo¬ gramov moke da se predela 6 pfenigov, med tem ko je moral po preje plačati mojster pomočniku za. isto delo 90 pfenigov. , Ravno tako pri mesarski obrti. Poprej je moral moster imeti dva 'pomočnika da sta delala na stroju ki reže meso in sta zaslu¬ žila 80 pfenigov na uro; sedaj pa naredi električni motor tisto delo v nekaj minutah in stane samo dvajseti, del od prejšnjih izdat¬ kov. Siegel je izračunal da je v .Nemčiji' 21,(ICO pekarskih in me¬ sarskih obrti s 64,000 delavci ka¬ teri* so zvezane z,električnimi to¬ varnami. Ako je v teh podjet¬ jih v vsakem drugem izmed njih, zgubil samo eden delavec svojo delo, tedaj se je samo pri teh dveh obrtih prihranilo za plači celih ib set milijnov -Mark. Ravno to se lahko opazuje ,pri kmetijstvu. Tako na primer je potreboval poprej eden mož da je na kosil krme za tri krave eno uro vsaki dan; toraj šest ur na teden. Električni motor pa naredi isto delo v trioetrt. ure tedensko s stroski 25. pfenigov. Ravno ta¬ ko se je počenilo delo pri mlatvi žita. Pri .starem načinu je stalo »mlatili 100 kilogramov žita, 4 marke 80 pfenigov, po novem z elektriko pa -stane 1 marko dvaj¬ set pfenigov. Tako ponikni jo stroji in elek¬ tromotor oivvd iza. posedujoče vedno poselnost in bedo. In to se \eduo 'bolj razširja na vseh straneh pvi obrtih. In mnogo je še delavcev ki tega nočejo spoznati ter se se vedno navdušujejo ai sedanji družabni red. Premoženje Neškega cesarja. Pred kratkim je imel Nemški cesar Vilhelm pri neki pojedini govor v katerem je izrazili svojo ne voljo nad delavci ki niso zado¬ voljni in se vedno 'bore proti se- ■da.jneimi družabnemu redu. Na koncu govora je rekel: ,,-Mi smo lahko zadovoljni. V mislih je imel sicer ves narod, toda isti nima prav nobenega uzroka biti zado¬ voljen; tem bolj. paje lahko cesar. Njegovo premoženje je velikan¬ sko. Pred kratkim je izšla knjiga v katerej se opisuje premoženje raznih milijonerjev v Nemčiji ka¬ kor tudi ono plemenitašev in vla¬ darjev. J.z tega se razvidi da je Nemški cesar n.ajibogatejša oseba Nemčiji. Njegovo premoženje znaša, Nad 140 milijonov mark. Letni dohodki pai znašaje 22 mili¬ jonov. .Sicer so še osebe v Nem¬ čiji ki imajo' še večjo premoženje, toda. on ima najvišje dohodke od katerih ne plačuje nobenega dav¬ ka. On poseduje še zraven tega velikanske kose zemlje. Največje njegovo posestvo meri 72,420 hek¬ tarjev ki mu prinašajo letno bli¬ zu dva milijona, čistega dobička. To samo gozdovi. Obdelanega pol¬ ja pa poseduje 47,406 hektarjev katero imu prinaša tudi dva mili¬ jona letnih dohodkov. Po raznih delih državeh poseduje skupno 40 gradov; potem ima v Berlinu na dvanajstih različnih ulicah svoje hiše ki zavzemajo na mno¬ gih krajih cele bloke. Po mnogih izmed teli hiš stanujejo samo nje¬ govi služabniki katerih je samo. ,zunaj grada z driiizinaini vred o- krog 2000 oseh. Pri talcem bogastvu se že lahko reče; „Mi smo lahko zadovoljni. ” 84 6th Str. Milwukee, % "' "prodaja, šjfkarte.. St; In brzojavno, Fošilji* de.""-," 0 , ^ pLovedi, potrjene po notarju — Pooblastila kon zulatu. edina hrvaško -slovensko - srbska AGENCIJI * « ! ... .^**«**»*<-*********-***'***««*« Nefea . za vsacega. Vsakovrstna zlatnina: ,,. stani, ..rev«,, v , s t verižice, zapestnice, zaponke itd. V«. \ ’ -Inn poročnih in drugih daril. Ak 0 | ne veste kaj bi kupil. vpraš.yte za s,et. odločil opustiti trgovino na Reed St, proda. jam vse po znižanih cen ,.,, ICH ANTON ORANDLllsH, ,74 Reed st.-Dve trgovini-*.23 National Ave. | reinhold kroll Veletrgovina z vsakovrstnim. VINI IN LIKERJU Distiler dveh znanih viski-jev Greeti Oell ter Oeer Creek 410 Greenfield Ave. Telephone South 8280-J Mučenje z mrzlo vodo. V Rusiji je bilo do časa ko je prijel vladati car Peter veliki v ?nee na kruti -;.> vodo. V naj- vezali na pro- tebru; ko je iipolnoma gol stal, so .ga uprašali ako prizna če¬ sar je obdolžen. Ako ni priznal, so iz odra ki je bil napravljen nad 'Stebrom na znamenje sodnikovo izlili posodo ledeno mrzle vode nanj. Voda je takoj zmrznila na njemu. Obtoženec je izgubil .za¬ vest vsled bode muke; toda takoj so ga zopet spravili s toploto in drugimi zredstvi k zavesti ter še e-ngrat zahtevali da prizna. Ako še ni Lega storil, tedaj so to mu¬ čenje tako dolgo ponavljali da je priznal ali pa umiri; kar se je naj¬ večkrat zgodilo. Mrliča: pa so po¬ tem tako dolg« oblivali z vodo da je nastala, debela, ledena skorja okrog njega. Potem so ga pustili 'ležati do večera za svarilo dru¬ gim. Dragoceno zdravilo. in drugih oblekah ki danes pouta- večje ibogstvo zn delavec pa brez- Zdravstveni urad v Bres- slau je predložil mestnem« odbo- r« -prošnjo da dovoli 10,000 mark da zamere kupiti 200 miligramov .Mesothoriuma ki se. rabi kot- zdra¬ vilo zoper raika s kateremu edino je mogoče to bolezen ozdraviti. Do sedaj se to zdravilo zaradi visoke cene rabi le na posameznih višjih zavodih, kateri lahko planjo ve¬ like svote za to zdravljenje. Ker se to zdravilo vedno bolj rabi je goto\ o da se bbdo cene se poviša- le. Dokler bode človeštvo obstalo, hode zraven ir.ičenjaka ki zasledu¬ je in preračuna gibanje zvezd, /®tal tud;i preprost-pastirček ter se veselil nad zlatim svitom istih. In kakor 'daleč narazen bodo mi¬ sli teli dveh, tako daleč ho šla tu¬ di pot. sreče. Vrednost počitka. Nihče n.e more dolgo časa de¬ lati, ne da bi se vzedl od časa do časa nekoliko počitka. Neobhodno potrebno je, da. se da utrujenim mišicam in živcem priliki, d a s i odpomorejo. 'Nekoliko počitka mo ramo dati tudi našim prebavljal- nim organom. Najboljši počitek je postenje. Ako čutite, da so Vaši prebavljaIni organi preveč zdelani, vzemite najprvo Triner- jevo Ameriško grenko vino, da jih izčistite ter da jih ojačite. Po¬ tem jim dajte popoleu počitek iti Varnost je prva. Ako izročite s voj denar naši banki ste lahko prepričadi, da je varen. Poleg’ tega ga tudi lahko dobite, ka¬ dar ga rabite. Glavni namen te ban¬ ke je varnost. 3% plačujemo na firaniine vloge. Vloge Združenih Držav za poštno hranilni eni fond *v Ur'-'". - ■ • - - - West Allis State Bank 53rd Ave. and National, West Allis ♦ ♦ ♦ onauoivn ♦ ♦ Naznanilo Slovencem ♦ ♦ % ❖ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ❖ * Kadar kupujete pohištvo, ne zadostuje za Vas, da veste, kje ga prodajajo, temveč morate tudi vedeti, kje dobite pohištvo, ki bo vredno Vašega denarja, isto ima vzdržati vse Vase življenje Ker mi živimo v Vasi sredini, si štejemo v svojo dolžnost, da Vas postre¬ žemo, kakor A as sploh more kdo posreči in sicer s pravim blagom, ki bo Vaš ponos in kras A ašega doma. Kar pa je glavno so naše zmerno nizke cene. Nase podjetje je novo in se zato Vam ni bati starega in obraeljenbga blaga. Plačuje se v gotovini ali pa na lahke obroke. Prava trgovina za Slovence, R. PLECK CO. % 653 655 Clinton Street. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * presenečeni bodete, tako hitro bodete ozdraveli. Trinerjeve zdra- v ilno ameriško grenko vino je vsakdanjih v slučajih nerodnosti v želodcu in Čovah zauosljvo zdra/ vilm Zlasti kadar se pri tem pokažejo znaki slabe..;,, apetit,, žabasaji osti, m telesu-.*’oslabelosti ah nerazpoložen ja po obedu. Do¬ biva so po lekarnih. J os. Triner l:m—1330 Ko. Ashland Ave.’ 1 hic-ago, IH., zunanje bolečine ne morete, dobitki boljšega zdra- A r liti kfj im T.nr.0,, ;.. tr A -i *•*■•'* j' i lil it/. IH). JOHN PAULlC l T ; i fk 0r0da r °jakon. svoj sa- 910 6th Str. Racine, Wis. HIeNA OPRAVA na PRODAJ- v sa hlsu ‘i bi kuhinjka oprava na prodaj po , X(j]o nizki eea i. Vprašajte pri John Stariču, ■»HM Iladley St., Mihvaukee,. Wis. Wisconsin Jugo-slovsnsko Podporno Združenje “Sloga 1 ’ Milwaukee, m ■Vgfa n Glavni odbor: n v. ** Ld'predsednik Ia ^ n ai !! tiP / a ’ k t 5 {) ' S k Ut |^ PierCe St ’ Milwaukee > VTifc, I. tajnik : Frank Matitt mlT r 1211 N -®* st ” Sh *boygan, W».; II. tainik '(zaivw D r u’ - MadlSon st -> Milwaukee, Wis. ; Blagajnik ; Frank Banko SolJfv r 1? f lorida st Milwaukee . Wk., k > 0048 National ave., West Alli 3 , Wis.j Nadzorni odbor: 'S; ( 4 P .? skih revolucij. V vsaki moderni ržavi šteje delavno ljudstvo 90 dstotkov od vsega prebivalstva, jim ni potreba nič boja z roka- u temveč zadostuje že da roke rekrižajo ter pokažejo vladaj 0 - im svojo velikansko neprerua- ljivo moč. Belgijski klerikalci in lonarhisti so storili človeštvu ve¬ ko uslugo, ker so zabranjevali rafijam volilno (pravico. Ista je stala in pokazala njim svojo ve- ‘kansko moč; od njih pa se bodo čili vsi drugi narodi. Jeset milojonov jajec v skladiš¬ čih. Po raznih skladiščih (Cold horage) leži po-pred kratkem iz- lanih poročilih nad deset rnilijo- 10 v jajec. Tukaj se vidikrutost nesnega trusta ki pusti rajši Ida- ;o segniti kakor pa da bi ga l.jud tvo dobivalo za nižjo ceno. lil tudi sin njegov. Zvesta služkinja. V Xew Torku je ledni obhajala petindvajsetletnico svojega služ¬ bovanja pri eni družun, Marie iSchmitt je v službo go¬ spe Bremer katera je bi¬ la poprej nadzornica tovarn. Pov- prašana kako je postopala z služ¬ kinjo da je ostala tako dolgo pri njej je odgovorila, da se sedaj imnog'0 piše in ig’Oivori o iiprcisanju služkinj ter da je to edino na ta način za rešiti, kakor je ona stori¬ la. (Schmitt je bila vedno že od začetka v hiši: ‘gospe Bremer ka¬ kor član družine; nikdar ji ona ni dala razumeti da je služkinja ali da je njeno stališče nižje. Ona je ravno z njo prijazno kakor z pri¬ jateljico z zaupanjem, in je tudi vzbudila v njej popolno zaupanje. ,S tdm se je razvijala med njima medsebojna zaupnost medsebojno spoštovanje. Ako bi vse žene ki imajo služkinje v hiši tako ravna¬ le hi se ne imele za pritoževati čez de kle a. BODOČNOST, 25. JULIJA, (July), 1913. Dvesto čevljev globoke pod mor¬ sko gladino. Dne drugega julija, je imel pod¬ vodni čoln Švedske inomarnice vaje'v bližini pristanišča. Pri tem so pričeti mornarji po pomoti pol niti vse shrambe naenkrat kar je povzročilo da je padel čoln .navpi¬ čno proti morskemu dnu. Y glo¬ bočini 200 čevljev je bil pritisk vode že tako močan, da je iztisnil strani čolna ki so iz jeklenih plošč. Tedaj ko so že vsi mislili da so iz¬ gubljeni je naredil poveljnik čol¬ na poročnik Beekman zadnji poiz¬ kus da se rešijo. Pustil je težki svincasto kos ki je na koncu čolna bil pritrjen odbiti da je padel od čolna ki je potem zopet splaval proti površju. Važn nasveti materam. I^edaj v vročih poletnih dnevih so mali otroci posebno pa še do¬ jenčki izpostavljeni vedno veliki nevarnosti da zbole za. to, ali ono hudo boleznijo. Za to jo* sestavil Dr. Rucker ki je v službi glavne¬ ga zdravstvenega urada Zjed. držav v ATashingtonu, nekaj na¬ vodil katerih naj hi se matere držale napram svojim otrokom. Ta navodila se glase: Kupi najboljše mleko za svoje otroke. Dajaj jim ga kakor ti to predpiše zdravnik. Glej da so posode v katerih se mleko nahaja 'popolnoma čiste. Rabi samo lake mlečne steklenice katere imajo ve liko odprtino; ne rabi nikdar no¬ bene z ozkim vratom. Kadar ku¬ piš mleko (daj ga takoj na led da tako zabraniš da se ne redijo st m peni batih, ter razne druge žival¬ ce, ki raširjajio bolezni. Drži svo¬ je prsi čiste kor tudi steklenice iz katerih otrok pije. Nikdar ne dajaj dtroikui v usta sesalca iz gu¬ mija. Brani otroka pred muha¬ mi vedno, povsod, ker one razši¬ rjajo mnogo bolezni. Daj otroku piti dobre čiste vode štirikrat na dan. Ne postani pa morilec svo¬ jih otrok in ne dajaj jim nikdar alkohola. Ako to storiš bodo po¬ stali tvoji otroci za vedno bolani in pa bedasti, če jih že poprej ne reši smrt. Drži otroka hladnega. Ne zavij ga preveč, tudi ne pu¬ sti da bi bilo golo izpostavljeno vetru. ‘Kopaj otroka, enkrat ne elan. Toda ne sme imeti več ‘kakor 102 stopinje,in nemanje kakor 95. Ne pusti ležati umazanih cunj 0 - krog njega. Drži ga kolikor moreš v svežem zraku. Pusti ga spati in brani muhe od njega. Pokrij ga z mrežo. Ako otrok zboli ne po¬ slušaj drugih žensk in ne muči 0 - tfoka z domačimi zdravili, tem- I več pokliči zdravnika. Tako si prihraniš skrbi in trpljenji' kakor tudi otroku. Dr. Bucekr izjavlja da ‘hi bilo mnogo manj bolezni med otroci in tudi mnogo manj smrtnih sluča¬ jev ko bi vsaka mati se ravnala po teli pravdali. Povečanje armade v Avstriji. Avstro-Ogerska vlada bode za¬ htevala v dražvnem zboru da se poveča armada za petdeset tisoč mož. Tako je prav; tem preje bodo strmoglavili v prepad. Ni še dolgo kar se je dovolilo milijo¬ ne za bojne ladije in topove. Se¬ daj pridejo pa zopet z novo zah¬ tevo. Je patem ponovila. A. „Moja hčerka je že tri leta leta stara, pa še ne govori.” ‘B. „Zaradi tega se ti ni potre¬ ba razburjati prijatelj ; moja žena mi je pravila da je 'bila že blizu štiri leta stara ko je še le pričela govoriti in sedaj... ” dalje pa ni mogel ker mu je glas zaiprlo ža¬ lostno ihtenje. Laznjivca. Gospa v Evropi: „V Ameriki pljajo brzovlaki s tako naglico da misli človek da so telegrafični drogi ob cesti visoki plot.” Poročnik: „To se ni nič. Jaz sem bil zadnjič pri automobilski dirki te sem dr vil mimo krompir¬ jevih nasadov kupov krompirja' in jezer in sem mislil da je bila to juha.” Večkrat tečeta navečja sreča jn najglobokejsa bolest iz jednega vira... iiz ljubezni. Vsa/ki konj gre rad za polnim vozom sena. Kar ti v mladosti zbeži. .. v ce¬ lem življenju ne bodeš več dohitel. Kamorkoli gre človek, njegova senca' in njegov značaj ga vedno spremljata. I Podivjana soldateska. V Seattle Wash. so vojaki zve- zine mornarmee napadli glavni stan socialistične stranke in Indu¬ strie NVorkers of tire WorUl, ka¬ kor tudi Salvaticu Arrnee ter po¬ metali vso pohištvo na cesto in sežgali ali zdrobili. Pijana dnuhal je divjala pozno v noč. Delavci so imeli ta dan svojo slavnost pri kateri so govorili različni govorni ki. Vojaki so pričeli razgrajati ko So videli razobešene rodeče za¬ stave. Major je na to postavil mesto pod izjemno stanje ter pre¬ povedal izdan je dnevnika Seattle Times, ter zapovedal da morajo biti vsi saloni zaprti. Major je izjavil da je bil ta časopis odgovo ren za te nemire ker je javnost šimtal proti onganiranim delav¬ cem. Lastnik lista, kakor tudi salonarji so se obrnili takoj na sodnika s prošnjo da ovrže vse majorjeve zapovedi kar se je tu¬ di zgodilo. Dnevnik Seattle Times je obdolžil majorja da je on kriv da so se ti. nemiri pripetili ker je dovolil da so se razobesile rnaeče zastave in držali revoluei- jonarni govori. Voditelje de¬ lavcev izjaviljajo da bode to su¬ rovo početje imelo ta uspeh da bodo delavske organizacije še mo¬ čneje postale ter da bodo delavci svojo agitacijo le še povečali. Dobrosrčni Gorenjec. Po Nev Yorkn se je pred krat¬ kim sprehajal pošten Gorenjec ter si z veseljem ogledoval velike pa¬ lače in vse čudeže telikega me¬ sta. Bil je jako zadovoljen sam s sabo in s svetom. iNa voglu neke ceste zagleda snažilca čevljev ki je stal tam s svojim visokim sto lom. Možak si ogleda svoje čev¬ lje in vidii da so potrebni snaženja. Misli si: Pustimo teinu siromaku izaslužiti nekaj centov, ter' se po¬ da k njemu. Ko ogovori snažilca in mu pri tem pogleda v obraz, se začudi na vso moč; pred njim je stal nje¬ gov nekdajni poročnik ki mu je kot rekruta marsikatero ljubezni¬ vost rekel. Prvi trenutek je že hotel s petemi skup udariti ter se postaviti ,po vojaško, toda v pra¬ vem časui je zapopadel celi polo¬ žaj ; .potern se je mirno vsedel in nekdajni poročnik mti je pridno snežil čevlje. Med tem pa so nje¬ gove misli splavale za eno leto na zaj in pred njim se je zopet po¬ kazal snažilee kot lep ponosni častnik; in v srcu je začutil neko mehkobo. V tem je bil ta gotov in ko je plačal se je nekoliko zami¬ slil in potem vprašal: ,,Ali je res¬ nica ali so samo sanje? Ali niste vi ta in ta?” Žalostni pogled iz oči sedaj tako bedne postave nek- dajnega poročnika je potrdil da je britka resnica. Tedaj pa je ta začutil se večje usmiljenje z njim.; in začutil je željo da bi mu kako pomagal. Tedaj zagleda pred sabo veliki kup skupaj na- strganego blata ; hitro stopi z obe¬ ma nogama vanj in gre potem z zadovoljnim licem nazaj k poroč¬ niku ; poda mu še eno desetico ter mu pomoli blatne čevlje pod nos z besedami”. „Na še enkrat osna- ži siromak”. Za. pravične ni potreba nobenih postav. Oni se. ravnajo po zapove¬ dih svojega, srca, svojega blagega čuta. Ako Ibi se vzgajala mladina V današnjih šolah v ljubezni do svojega bljiznega, ne pa v slepem patrijetizmu, ki povspešnje v njej divje nagone, bi ne bilo potreba toliko postav. Današnja človeška družba m v.z.god slabe značaje, li¬ mon v človeku dobre čute, ter jih napolni z (podivjanimi nečloveški¬ mi. Potem pa si naredi postave katere naj bi zopet to nekako ob- ladale. Tako se po spešuje medse¬ bojni boj zatira je in sovražtvo. Večkrat trka sreča tako tiho, da ji pozabimo odpreti. Slovenska javna notarja in advokata Viach & Groelle 23 METROPOLITAN BLOCK Mihvaukee, Wis. zastopata na sodišču v \seh sluča¬ jih. Zlasti Veliko pozornosti po¬ svečata v slučajih telesne poškod¬ be in nasilne smrti v času dela. Vsak odvetniški svet zastonj. Pri- I dite v najin urad, ali pa nama pi- I šite v svojem materinem jeziku. John Ermenc 1 JAVNI NOTAR. Opravlja vsa v ta posel spada- jjoca opravila točno in zanesljivo. 288 GROVE ST, 3. Porocneslike Posebno delo po zelo nizkih cenah. Velika slika 14x17 dolGx20 popolnoma zastonj vsakima po- poročencema. Rad bi Vam pokazal tudi naše nove zgibne slike ki so zelo privlačne. $2.00 in 3.00 za ducat FOTOGRAF L. HAGENDORFF 173 Reed St., vogal Oregon St. POSTOJTE! POZOR! Kadar ste lačni Kadar ste žejni Kadar ste brez strehe Pridite kmeni in Bodete najbolje Postreženi! Prodajam tudi vozne listke Za vse prekmorske črte Po najnižjih cenah Tudi pošiljam denar V staro domovino najceneje Najhitreje in najtočnejel LOUIS BEWETZ 198 1. Ave., Mllvvaukft, Wis. Tcl.Sonth4680 NAJBOLJŠE OBLEKE izdeluje po meri J. KRA1NC 317 Florida St., MILWAUKEE, WIS Ter popravlja čisti pegla in barva stare Najboljše delo in najnižje cene Ant. Krame priporoča slovenskim in hrvatskim gospod : njam svojo dobro urejeno MESNICO Vedno sveže meso vseh vrst. Poskusite ga. na 251 Grove St. I Farme. Willard. Farme. I Številni dosedanji naseljenci na Willardu so dokazali, da so farme v tem krajn najboljše, kar se jih prodaja Slovencem. Zakaj potem kupovati drugje, kjer je zemlja slabša in kraj brez ugodnosti za naseljenca. Vse potrebno o Willardu izveste pri ♦ Adria Colonization Co. ^ 322 Reed St., Hilv/ankee, Wis. ^ IG. KUŠLJAN, upravnik. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ; Slovenska mesnica : % BRATA FERKO % ♦ 270—Ist Ave. J ♦ priporočata ^ ♦ ...... ♦ ^ svojo dobro urejeno mesnico. ^ ♦ [Sveže blago vseli vrst—Cene nizke—Dobra postrežba. ^ ♦ * « T j Drateno omrežje za vrata in okna, kakor j « ? I vsake vrste druge dratene izdelke j i i dobite vedno v najvedji zalogi pri i ! A. T. TRENTLAGE & SON | ; i | 387-391 Grove St. 1 ■A *f Telephone South 471 Ženska postrežnica ! ARTHUR J. BRETT i* i Balzamiral in Pogrebni ravnatelj ♦> 4» ❖ * * ❖ t + 1 + % 281 Reed St. Cene zmerne f Milwaukee, Wis. | 4* f <♦ •:* •:* *:**:*»:* *t* »:* >:•*;• •:« * TVŽTI vsi vemo, da je naša sposobnost za zaslužek ' L v naši otročji dobi zelo majhna. Toda ta zmožnost se veda z našo starostjo, ko postanemo bolj delavni. Svoj višek po doseže, ko dobimo po¬ polno delavno sposobnost, to je v starosti štirideset ali pedeset let. Potem pa začnemo postajati telesno slabejši in naša proizvajalna sila pojema, vsled desar smo prisiljeni zanašati se na svoje prihranke, ki smo jih deli na stran v cašu svojih najboljših let. Te razmere so samo zgodovina tega, kar se dogaja nam vsem vsak dan, a to nam daje nauk, da moramo hraniti v svojem zgodnem življenju. Najboljša pot do tega je, ako si postavimo za svojo dolžnost, da začnemo nalagati svoje prihradke na banki, ki je pripozuano dobra in v kateri se tako skrbno varuje denar, kakor se ravno v Oe niitcMl Street State Bank (Prava Banka za prihranke) VogalMitchell Street in Druga Avenue. SAM! (Konec.) »Kar tani-le naj gredo, gospod, Jrjer mali talko vpi.jo. Oh, vedo, gospod, tade otrok pa res zmeraj ki iri; cela vas ga je že sita. Ubo¬ ga mati! Pet sem jih imela, pa no¬ beden ni bil tako siten. Saj pra¬ vim in še rečem, gosposki otroci, s mi je pa res križ. To je dobro, da mi nismo gosposki. Pa. — gospod, kaj sem hotela že reči...’ »Že dobro, že, mama , sem pri¬ strigel neskončno nit starkinega govora, „z bogom!’’ »Pa zbogom, no, in hvaljen bo¬ di Jez os Kristus! Pa. naj nkar kaj ne zamerijo, gospodi! Ampak vro¬ čina je pa že taka, saj pravim, vse bo zgorelo. .. ” Več nisem' slišal in tudi ne vem za gotovo, ali je starka govorila tam še pol ure, ali samo Četrt se z mano, potem ko sem bil že v so¬ li... ,.Ali ne boš tiho? Ti sitni otrok, it!” ,,Meee... meee...” „8St! 'No, nikar okeat, ne ne'—• Franček, noj 'Saj si plidkan, ja plidan. ššt,ššt! ’ ” ,yMeee... ” „Tako plidkan naš Flamček.. . ja 1 ... Tako 'bodi no tiho že enkrat, kdo te Ibo pa poslušal? Če ne boš priden, te bo bgvkav! Bum, bum... ” Nekdo je bobnal po omari, ali kaj in res je otrok za trenutek m tihnil. „Kodi neki hodita ona dva, bog se usmili! J uh a'bo vsa za nič... ” „Meee... ” ššt! tja, tutaja.... Oh, s temi o, troei je pa. križ. Da bi le kmalu shodil! ’' »Meee...” Nekaj časa sem stal v veži in bil nevidna priča tega interesant¬ nega pogovora. In pri tem so pri¬ šle misli, skoraj .sentimentalne. Sladkosti rodbinskega življenja. Darinka ... Meee... Koliko lepše je bilo včasih! V tihih večerih, ko sva se ljubila med hruškami in ja- blnami, sva včasi poslušala otro¬ čji rok in prav nič nisva mislila na otroke... In zdaj?!... IMeee... Težko je človeku samemu bi- biti!” In jaz sem in ona ima mo¬ ža, ima otroka. Ali kaj je težje?... 3Ieee... 'Stopil sem proti vratom, odko¬ der se je slišal jok in tolažba, in ta vrata so se odprla, vonj po mesu, juhi in bogve, po čem še, se je razširil po veži, in sredi tega vonja, se je prikazala slika, o ka¬ teri pravi Zola, da je najlepša: mati z detetom v naročju. „0, Lojze, pozdravljen!” Podal sem ji roko. v prvem tre- notku me je nekaj stisnilo v grlu; njena desnica je bila vroča in potna. »Kje pa je Janez?” Oddahnil sem se. Ona ljubi svo¬ je go moža! »Prav ima”, sem po¬ mislil in čisto miren in — hladno sem odgovoril: „Kaj ga ni doma? Jaz ga nisem srečal”. Ki*. „To je pa čudno. Tebi je šel na¬ sproti. Pojdi no noter v sobo, tu je prevroče”. Peljala me je v precej čedno so¬ bo, njena še mlada, in sveža po¬ stava je stopala pred menoj, tiho je šumelo krilo nikoli njenih nog in — Franček, pridni, mali sinček je gonil svojo neprijetno pesem. »Kar misli, da si doma. Mi boš že oprostil, jaz moram biti v ku¬ hinji. Saj mora itak kmalu on priti... ššt— Oh, koliko skrbi mi dela. ta otrok... ” Odšla je v kulhinijo, jaz sem si ogledoval sobo brez posebnih mi¬ sli ; kdo bi zmeraj mislil!! Kmalu je prišel župar. Ves po¬ ta n je bil in ves rdeč v obraz. „0, kaj si že tukaj?” »Menila”, sem odgovoril na pri¬ jazni pozdrav; »kod pa si ti ho¬ dil?” „Veš — pa nikar njej ne povej —‘jaz sem si mislil: Kaj bi hodil v tej vročini uro daleč na posta¬ jo? Saj, sem mislil, da se boš go¬ tovo oglasil v gostilni takoj, ko , prideš sem. Čuden človek si ti: prideš v vas, pa ne da Ibi si šel žejo hladit v gostilno. Saj si že¬ jen, kaj ne, da si žejen? Čakaj, takoj grem po vino”. „Kaij imaš doma vino?” „Ne, ampak v gostilno”. ,,'Nič ne hodi, sicer se spot za dr žiš. Saj ni, da bi človek zmerom »Prav imaš. 'Saj pojdeva pa potem v gostilno. Ona ostane do ma pri otroku; sicer pa itak ne pije vina”. Jz kuhinje je doniel otrokov jok. „ Neka j bol a in je ta otrok, od včeraj sem skoraj vedno vpije. Ampak lep je, kaj? ATi si ga vi¬ del? Ali ni lep, kaj?” »Mlini! Ampak ta jok... Slad¬ kosti zakonskega živi j en j a... ” sem se nasmejal. „Kaj te ne stori nervoznega?” „Je treba potrpti. Sladosti za¬ konskega življenja, praviš in se Smeješ. Ta otrokov jok se že prenese za vse druge prijetnosti, ki jih mudi zakon. Pomisli, kaj ni prijetno, ko prideš od dela, ves izmučen, nervozen, pa te pozdra¬ vi tako-le nežno 'bitje in te poto¬ laži, obriše s čela pot in prežene vse skrbi ? Poleg tega pa misel, da; je to lepo bitje popolnoma tvo¬ je, vdano tebi z dušo in telesom in samo tebi, nikomur drugemu! Seveda če je žene nezvesta, je kaj drugega. Ampak moja je zve¬ sta, moja Darinka! Ali verja¬ meš ? ’ ’ ,,Gotovo”, sem potrdil in sem se za trenutek zamisli. Morda ima le prav Župar, morda, je le bolj pri¬ jeten zakon, kakor taka-le navad¬ na, neblagoslovljena ljubezen. A- li veš kdaj, če ti je ljubica zvesta, če ne obira, poleg tebe še kdo sad¬ ja. z iste jablane? Im koliko ovir je časih, .predlno se moreta ljubeči in ljubeča združiti! V zakonu pa sta vedno skupaj, skoraj vsako li¬ ro, vsak trenutek. Vendar, ven¬ dar. .. „Ti, prosim te, primi otroka, da jaz napravim kosilo!” Darinka je prinesla iz kuhinje dete in ga izročila očetu in zdaj se je začel isti interesantni pogovor med očetom in sinom, kakor se je vršil ob mojem prihodu med materjo in sinom. Jaz sem med tem premišljeval in preudarjal dobre in slabe stra¬ ni sv. zakona, moje misli so se sle¬ dnjič koncentrirale na Darinki, ki¬ je pogrinjala veliko mizo sredi sobe. Ali je tekom poldragega leta. res povsem pozabila na-me? Ali bi res ostala zvesta Žeparju, če 'bi... g g 4, Ozrl sem se vanjo. Držala, se je hladno in resno, pogledala je na moža in otroka z istim resnim po¬ gledom. Župar je gledal mirno in zadovolji* ter je potrpežljivo gu¬ gal malega kričača. »Zadovoljen par”, sem pomi¬ slil. »Brez velike, razburjajoče sre če. Ne bom jima motil mirne za¬ dovoljnosti”. Obed je potekel mirno, le malo besed se je izgovorilo v večjih presledkih, kajti mali Franček ni miroval. .. Popoldne je bilo pijače, kakor ob nevihti dežja. Z Žeparjem sva. obiskala več krenem in pov¬ sod je ibilb dosti ljudi, ki so naju hoteli na vsak način upijaniti. To se jim je pri mojem prijatelju precej posrečilo, pri meni manj, ker sem mislil iti z večernim vla kom proti Ljubljani. Odkraja se je Župar držal čemerno, pozneje se je razjezil in komaj sem ga n miril, ko je naenkrat, brez nepo »rednega vzroka začel vpiti: »Darinka, je moja, pa samo mo¬ ja, ona. mi je zvesta! Kaj ti mi¬ sliš, da ni zvesta?” se je obrnil na-me. »Gotovo, da je”, sem ga; miril, premišljujoč, kako pride na to vprašanje. Ali je morda kaj ve¬ del, da sva se z Darinko nekdaj l jubila? iSaj od tega je bilo že par let in poleg tega ni bilo nič pregrešnega med nama. Res, da bi bila nemara rajša vzela: mene če ne bi b il še študent, ampak zdaj —- zdaj gotovo ne misli več na-me. Ko sem Župarja dodobra pre pričal, da mu je žena zvesta, je postal mehak in ljulbeznjiv, začel mi je praviti, kako da me ima rac in da. mn je vedno imel rad, ko maj sernse ubranil njegovih polju bov. In med tem smo pili in pel 's kmečkimi fanti, da je bilo ve sel je in da sem jaz zvečer srečno Zamudil zadnji vlak. »Naj; bo za enkrat”, sem si mi sli! in hotel iti spat v krčmarjev skedenj. Ali Župar rad je ves ogorčeni začel zatrjevati, da% sem jaz njegov prijatelj in gost in d naj ga tristo hudičev vzame, me plesti spati kje drugje, kakor v njegovi lastni postelji. Spremil sem ga torej okoli polnoči do nrav, da ga spravim spat in vrnem v krčmarjev skedenj. Ko sva se brez velike nezgode prigugala na stanovanje, sem ga hotel iz prve sobe diskretno spra viti v spalnico, pa ni slo. »Jaz bom spal tukaj na zofi in ti boš spal na moji postelji. Tako [bo in nič drugače. Kaj? Tukaj ti nimaš ničesar govoriti, tu sem iz gospodar! Borno videli, če bo iko, kakor jaz pravim, ali ne...” Zavalil se je n® zofo in sekundo pozneje je že smrčal. V spalnici zaječal otrok. »Pa naj spi na ofii”, senu si mislil in se sklonil nad svetilko, da ugasnem luč in odidem. Ali tedaj sem zatrepetal, a mano se je- nekaj zganilo, na- ahiko so škrtnila. vrata, vročo, mehko roko sem začutil na svoji rami. »Pusti pijaniea ! Kaj me ne lju¬ biš več, Lojze?” »Zvesta mi je, zvesta”, je mr¬ mral moj prijatelj v spanju, rav¬ no 'ko sem mtgasnil luč in stopi! v spalnico... ce se JEZERO MRTVIH. Uradnik angleške vlade Amau- ry Talbot je preiskal na povelje lade še popolnoma neznane kra¬ ki se razprostirajo od Guinej- skega obrežja globoko notri v sred njo Afriko. Njegovo poročilo o di jih narodih in čudnih krajih, ki se nahajo na tern ozemlju, je nod- se zanimivo. Med drugim pripo¬ veduje o nekem rodu, ki živi v bližini malega jezera v katerega bližino si ne upa nobeden domačin. To ljudstvo je tako boječe, da mi¬ sli vedno tildi po dnevi, da je ob¬ dano od duhov in čarovnic. Več¬ krat. se Zgodi, da postane ta strah tako strašen, ,da se razširi po ce¬ lem okraju kakor nalezljiva bole¬ zen ter naredi vse prebivalce ka¬ kor blazne. V tem kraju leži tudi to jezero, .ki je za nje sveti kraj. Dosti prej, kakor je prišel v nje¬ govo bližino, je slišal Talbot ime¬ novati jezero in tudi v pesmih se je povsod opevalo. Mnogo se je tru¬ dil in izpraševal, da bi izvedel, kje isto leži; toda le š težavo je izve¬ del za kraj,vsaj približno. Ko smo prišli v bližino jezera, smo se mo- ali z velikim trudnom preboriti skozi neprodorno goščavo in po¬ tem smo zagledali pred sabo obre¬ žje jezera. Pogled, ki se nam je tu nudil/ je bil -grozen. Celo obrež¬ je je bilo pokrito s krokodili. 0- krdg jezera, ki je ležalo mirno, ne¬ kako strašno -preteče, je stalo ka- cor zidovje deset čevljev visoko grmovje, ki se je nagibalo čez vo¬ do kakor bi hotelo varovati jez« 1 ”'' in njega grozne preb; prostor je za, domačin hoden lovec si ne upr tega kraja ; za to žive t azne golazni, od različic ..... do 'elikanskih krokodilov. Ko smo prišli v bližino jezera, so švigale med listjem neštevilne velikanske kače in v jezeru: je mrgole- o neštevlno raznih rib. Domači¬ ni verujejo, da nastane v deželi uga in lakoto ter razne druge ne¬ sreče, a ko se te živali moti. In po noči se zberejo tam mrtvi ter pih¬ nejo nad jezerom svoj grozni ples, med tein ko divje preklinjajo žive jndi”. Talbot je dalej Izjavil, da je ta kraj celo po dnevi poln neke skrivne groze ter se ne čudi, ako se praznoverni domačini ne upajo njegovo Mizno. Še mnogo dru¬ gih nad vse zanimivih stvari pri¬ poveduje Talibot v svojem poroči¬ lu. in mojega zavoda bode r la na vso strani pomoč, kakor tudi poduk kako se za,more mačkam (biti bolj še in srešnejse življenje. iK teiniu pač ni potreba se v ec dostavi jasli. ;Šaij že samo poročilo kaže vso blaznost 'današnje druž¬ be. K e do se ne spominja, milijo¬ nov delavskih otrok pri tem; 'ki (umirajo in živijo v bodi? Mačka je postala več kakor revni elovek Neve iznajdbe. — Thcodor Eugstrand v Dnns- ville, N. Y» je iznašel in pustil patentirati čudno iznajdbo, kate¬ ra predstavlja eden del pohištva ki se da spremeniti za naslonjač, za: mizo ali za; posteljo. Za nove poročene jako važna iznajdba. — WillardG. 'Dav je iznašel pripravo, katera naznani parni¬ kom, kadar se bližnjo velikim ledenim goram. Ona naznani na¬ tanko, kadar se iste bližajo, s tem da pokaže, da se toplota v vodi začne spreminjati. — Mlad Francoz po imenu Fran cois Guillauv je preletel s svojim zrakoplavom v 22. urah 1,000 milj. On je odplul iz mesta Bia- r-itz 24. atpnila. ob 4:22 zjutraj in je dos,pel v Kollum na Holand¬ skem ob 2 uri zjutraj. Med tem časom je si napolnil stroj z gaso- linom. Večna podlaga pravice je jedna kost; kakor hitro se ta prelomi, nastane zmešnjava-; in konec vse¬ ga je brezumna sužnost. Frank Lebek je bil na tem, da umre. Bolan je bil nad sedem mese cev. Imel je tri zdravnike, a kjub temu je bil vsak dan slabši. Bil je bolan na želodcu in živcih. Mo gel ni niti jesti in ne spati. Hujšal je od dne do dne. Zgubil je že 15 funtov. Jesti ni mogel ničesar, pil je samo nekoliko mleka, a tudi tega že ni mogel več. Delati seve¬ da tudi ni mogle. Ozdravil ga je v štirih tednih doktor Wasweyler, želodčni spe¬ cialist in specialist v kroničnih boleznih. 456 Mitchell st. (drugo nadstro¬ pje), Na se verni strani ceste, med 2. in 3. Ave. Posvetovanje brezplačno. Pozor rojaki. radi spremeniive prostora il primoran razprodati vso svojo zalogo po najnižjih cenah. Kdor Izmed rojakov želi počen: kupiti čevlje, moško zgornje in spodnje, perilo, moške in otročje obleke, naj se oglasi v moji pro. dajalni na 301 Clinton street Pratik: IVI e h Palača za mačke. V Greemvich v državi Connec¬ ticut je pričela Mr s. Elifford B. Harmon s stavbo ene male palače ki bode služila kot stanovanje njenim mačkam 'katerih 28 in ima jo skupno 24 mladičev. Mala pa¬ lača bode stala $15,000. Stanova¬ nje bode opremljeno z vso odob- nostjo ki si jo more človek izmi¬ sliti. Po 'krasnih sobah bodo sta li svileni divani, nai katerih 'bodo mačke počivale. Po tleh bodo pre¬ grajene dragocene preproge. Po¬ slopje bode imelo svojo posebno električno kurjavo in luč, nadalje posebno za. to v.rejene kopeli. Za mačke se bode držal poseben zdra¬ vnik in zraven palače bode stala lepa vila. v katerej bodo stanova¬ le strežnice ki bodo samo mačke imele v oskrbi; stregle in snažile jih bodo noč in, dan. Okrog teh poslopij se razširajo krasni nasa¬ di in cvetoči vrtovi, ¥ Mrs. Eliflfort je izjavila proti čašniskim poročevalcem ki so jo o tem izpraševali sledeče; »Jaz lu¬ pam da bodem zamogla svetu dati uzgled kaj se mora vse deseči pri oskrbovan ju mačk, ako se vsa mo¬ derna sredstva uporabijo ki nam jih danes znanost nudi. Z vsemi modernimi i^najdalbami zadnjega časa se lahko doseže veliko več udobnosti za mačke kakor pa ke- daj poprej. Jaz sem prepričana da bode ta. zavod služil kot vzgled po celi državi, in da se bode to povsod posnemalo. Od, mene ven \ Važno upražanjel Do mi opravi * najbolje in najceneje Konzularne, s taro k raj s k e s o linijske vojaške zadevo 220'4 firove st 'CMilwaukee,Wis. i Obuvala vseh vrst po najnižjih cenah: za moške od $1.50 do $4.00 za zesžke od $1.00 do $3.50 za otroke od 50c do $2.50 Naš namen je vas vselej zado» voljiti. , Ahrens & Vahl _S65—Grove Street, Borchardt Bros. erojačnica, zaloga ob Lek in druge moške opra¬ ve. Cene zmerne, blago trpežno iin postrežba točna. 347—349 GROVE STREET. J A C. BINZ EL Trgovec na debelo 2 B vini In likerji »e priporoča Slovencem 307 Reed St. Milwaukee, Wis. IG. KUŠLJAN 229 lst Ave. LOVENSKA GOSTILNA ajboljse domače vino, ž«r an ie m smodke — Prenočišča za not. >ke. ' * Slovencem v Milvvaukee m na West Allis-u priporočam svoj salun. Kadar pridete na West Allis, obiščite me: bodete vselej dobro postrežem. Louis Lončarič 5226 National Ave., West Allis. Ne pozabite tudi, da še vedno prodajam lote m hiše, kakor do sedaj. Obrnite se vselej zaupno do mene v teh zadevah, razprodaja • i v - vl ; (id 'naše slovenske FARMERSKE našel- ■ — (' 1 -ivitz, Mari,,,",e lune v okolici lep v, , lastaie oči ter se bo prepričal, da Wisc., ta si naj pm e =; . ‘ žemlja obrodi izvrstno vse pri- imamo tukaj vsega dura ’ ™ a iriev ali toče in suše nimamo, tudi d-"''«' Skod ° *«. nam to": ddbro ul »ev« me Mn”i,je jf zdravo in dobra pitna voda, zato ad lokaj -, av : toa ietovžča ( s ,mmor-r,•*,,'»!. Živinoreja nam * pra v dobre, ,zpl,. £ to ritefo tokaj same redilne in sodnate trave, zmnsk.h l»l«„ L - ,ri tl' oa „e poznajo- Mesto Crivitz se prav lepo razv„a, v ,„« m je mno-o tr-ovine, obrti in industrije, kamor se prodaje vs, pr.delkip. visokih cenah Tri je križišče dveh zdlezni, ki vodijo po v velika mesta ter imajo obenem ugodne zveze cez jezero v velika? trgovska in industrijska mesta. Brez dvoma bo zemlja posRoetla kmalu v ceni. m v Ker kupite tukaj zemljo naravnost od lastnika L Kerstcn same- -m zato jo 'dobite tudi DOSTI CENEJ E, kakor pa, ce jo kupite od kake zemljiške kompanije, ki nima svoje zemlje, ampak jo se le mo- ra. od letalska kupiti ter seveda hoče imeti pri tem dober zaslužek. Pri meni tega ni. Ker je že tu-kaj mnogo 'naseljenih se pn njih lahko nprašate o vsem, kar Vam je potrebno vedeti zato Vam sve¬ tujem, d'a ne .greste tja, kjer še ni nihče naseljen, ki In am kos po¬ vedati, če bodete tudi za mogli tam živeti. Ako se odločite postati samostojen in neodvisen farmer nazemlji, kjer Vam je sigurna bodoč¬ nost in napredek zagotovljena, pridite in ogljete si to zemlji. Vsake¬ mu kupcu povrnem vse vozne stroške. Odplačevanje je /olo ugod¬ no, ker imate 10 let časa. Ne zamudite torej te RAZPRODAJE in ugodne prilike, ki se Vam pozneje ne Ibo nudila nikoli več ter še pišite danes v siovenskem jeziku po inadaljna pojasnila in po brezplačno kjnižieo na zastopnika N. PIKLOR ' 1526—West 21. Str. Chicago, 111. Iznrjen slovenski fotograf Izdelujem lepe poročne in obhajilne slike, kakor tudi slik* Mi Vse druge prilike. Z vsakim naročilom poročnih in obhajilnih slik napravim brezplačno sliko v velikosti 16x20 palcev. Na-zahtevo napravim slike tudi v vsakovrstnih krasnih, barvah, Predelujem tudi druge slike ter jih povečujem v vsaki velikosti, če je treba grem fotografirat, kamor kdo želi, tudi ponoči u pr. na veselice, svatbe, botrine itd. Zakaj hoditi drugam, ako Vam vaš rojak ravno tako dobro po¬ streže ! Priporočam se cenjenin rojakom Slovencem ter Hrvatom za o. bilen poset 1 * FRANK SKOK 438 52-nd Ave., West Allis, Wis. {Ravno zraven slovenske cerkve.) POZOR! ROJAKI! Sledeče tri pijače so pristne in importirane in Izdelane li seiUČ** okrepdaaje človega in njegovega zdravja. Te so: Kranjski Brinjevec. Slivovic, — Tropinovec, High Life Bitters, A. Horvatovo Grenko Vin«, katero prodaja A HORWAT. JOUET, 1LL Pozorl Gostilničarji! Shranite unoj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vaio korist! Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor j»i zapravim, kedar prodajam in kolektam. ker si prihranim zamudo 6 a*a vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš! Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki i® - portira žganje direktno iz ILranjske Prodajam tudi ceneje, ker ni®* 111 stroškov z dragimi agenti. A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOUET, UL Mil»vauškim Slovenc«* priporočamo Ka&par&rto’ vno Banko. P rejeaa-deanf na hranilne vloge in daj* 3 obresti. Vse vloge ped drienl nadzorstveni Pošiljamo deAA v staro domovin 1 po zmernih cenafc tisove Sloven c ^v pošilja pr pas denai*. Zaka _ ne Vi?! Prodajamo olo ven. Narod denarni promet z Kaspar Drža„ P° rna Jednota vrši sn ^ no B anko. STATE BAN* *"*"*"*--—-. ‘ Ve *» Cliicago, 11’