183. številka. Ljubljana, v soboto 9. avgusta. XVII. leto, 1884. Izhaja vBak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v str ij sk o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vBe leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ue vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljnbljani v Frana Kohnatia hiši, „ Gledališka stolba". Upravni št v u naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slava Korošcem! Kakor ae je v svetopisemskega Joba trpko sku šaoo srce zopet povrmla sreča, ko je po tolikih udarcih in izgubah zopet se začelo povraćati mu zdravje in naraščati in pomnoževati njegov imetek, tako je včeraj nas razradostila vest, da so v starodavnem Korotanu, kamor smo doslej le s skrbjo in strahom obračali svoje oči, prodrli trije slovenski kandidatje, da sta poleg častitljivega, v narodnem boji osivelega vodje g. Einspielerja, izbrana še dva sobojevnika gg. Fran Muri od Jezera in dr. Abuja, da smo torej prvokrat zmagali na dveh voliščih, na dveh pa podlegli, u s častnima manjšina ma. Korotan, o katerem je tožno pel alavni Kolar, da je bil nekdaj zibelka, sedaj pa lakev slovenstva, ni še izgubljen, oglasil se je krepko in odločno, osvetlil si je lice pred vsem slovanskim svetom in to tako sijajno, da mora slehernega narodnjaka navdajati radost, da vsakateri s ponosom gleda na hrabre in zavedne rojake onkraj s snegom kritih Karavank. Ni dolgo Se temu, ko se je po nemških listih razlegal uprav huronski krik, ker se nahajajo v po Btatiatičnej osrednjej komisiji za Koroško Izdanem imeniku krajev poleg nemških tudi slovenska imena in s čudovito, le Nemcem lastno temeljitostjo, rekše neBtrpljivoatjo in strastjo kričalo se je, da je to nečuvena predrznost, in dokazovalo se je, da nemajo Slovenci v Korotauu niti toliko pravice, da bi imena svojih vasij in trgov smeli slovenski imenovati. Včerajšnji dan prinesel je na vse te izjave nemškega šovinizma primeren odgovor, nekako hladilo za prekipeči „furor teutonicus". Sedaj niti najbolj zagrizen fanatik ne bode več trdil, da so slovenska imena krajev neopravičena, da se prosti narod ne briga za ravuopravrost, da je temveč le v nemščino zaljubljen, kajti včeraj je narod glasoval za narodne kandidate in s slednjimi za njih narodni program, včeraj je 120.000 koroških Slovencev dobilo vsaj tri zastopnike v deželno zbornico Celovško. Dobro znamo, da novoizvoljena trojica ne bude čudežev delala, da bode imela trpko stanje, da se jej bode godilo isto tako, kakor se godi slovenskim poslancem štajerskim v Gradci, a vender čutimo posebno zadoščenje pii tej izvolitvi, ker odslej naš LISTEK. Tri dni ob gorenjej Savinji. (Spisal Josip Levičnik.) (Dalje.) VIII. Dolgo raztegneno brdo, ob čegar južnem obrežji so pot proti bajti vije, zove se „Volovljek" in je tako rekoč prehodnja bregoviua v visoki planinski Bvet. Koj, ko se od Pianinšeka navzgor spustimo, prestopimo v obširne, tu pa tam z gozdi preraščeue pašnike, koder je hoja še precej lahka in prijetna. Drugače je, kjer je treba prekoračiti večje, s košatimi smerekami obraščene gozde; treba se je tukaj skrbno izogibati v obraz pluskajočih vej; treba se je plaziti čez velikanska, rogljačasta dobla od Btarosti proptlih dreves. Morilna sekira še v teh višinah ni zapela smrtne pesni prastaremu drevju, starost in vihar podirata velikanske, od drevesnega mabovja bradate orjake, kojih debla tu pa tam divje razmetana križem leže. Einspiller vender ne bode Čisto osamljen, temveč bode imel vsaj nekaj zaslombe, ker odslej vender ne bodo mogli več tako govoriti, kakor da bi Slovencev v Korotanu več ne bilo, ker se bodo vender nekoliko morati ozirati na nas in slednjič, ker se s pomočjo nemških konservativcev s časom utegne sestaviti stranka, ki bi vsaj nekoliko omejevala vsemogočnost nemških Korošcev ia pot gladila ravno pruvnosti. Včerajšnja zmaga bode blagodejno uplivala na štajerske brate, v Korotanu samem pa bode eini nentnega pomena. Začetek je te lak, a srečno prestali, sedaj bode nadaljevanje na pričetem potu ložje in pri bodočih deželnozborskih volitvah utegne naša zmaga biti še sijiijueja — popoloa. V dosego tega smotra pa moramo živo skrb gojiti za sorojake na Koroškem, podpirat* jih moramo v vsakeršnem oziru, zanimati se za nje tttko iskreuo, kakor, se zanimajo ini narodi za svoje bodisi po naravnih mto; Poleg te pa bi se morala ustanoviti druga ladriua rokodelskih in dopu-žčanih obrtov, kateri bi ofeStttla druge obrtne kategorije, izimsi gostilničarje, m.iuarje, Žagarje, lončarje, peke in medeutcarje. V ti zadrugi bi bilo blizu 150 članov, in tuli ustanovitvi te zadruge bi bo ne moglo ugovarjati. Kar se tiče druge uloge, naj bi se delalo na to, da se vsi, katere koli vrste obrtovalci v političnem okraji Kamnik združijo v jedno zadrugo, se opozarja na predstojeće poročilo. V imenu odseka se torej predlaga: Zbornica naj izreče c. kr. okrajnemu glavarstvu v Kamniku v smislu tega poročila svoje mnenje. (Dalje prih.) Politični razgled. HI o Iran je dežele. V Ljubljani 9. avgusta. Koroški deželni zbor se snide v 9. dan septembra. Vsi večji Časopisi odobrujejo cesarsko naredbo, ki loči podeljeuje redov od podeljenja plemstva in čast', tajuega sovetnika. „ Pester Lloydu obžaluje, da ta cesarska naredba tudi za nazaj ne velja. Novo objavljeni volilni zapisnik zgornje-avfttriJ*iiili veleposestnikov navaja 134 volilcev, mej njimi 41 župnijskih posestev in duhovnih korpo-racij. Posestuiki mestnih hiš se neso vsprejeli v zapisnik. Hrvatski sekcijski svetnik Hervoić je danes na svojem posestvu v Krapini nagloma umrl. — Nekateri listi so bdi prinesli vest, da se je bil hrvatski ban podal v Ischl, kar se pa ne potrjuje, samo to je res, da je cesar čestital banu na konci zasedanja hrvatskega sabora. — Izredni budget kra-jiftkega investicijskega funda za 1884. leto dobil je najvišjo sankcijo. Dohodki iznašalo 4,254.761 gld, stroški pa 1.055.845, mej temi 256 000 za zgradbo železnic in G90 500 gld za investicije v avtomuem delokrogu. — Sabor se bode sklical koncem tega meseca, in ko bode rešil najpotrebnejša dela, se bode razpustil, vsekako še pred 22. septembrom, s kraljevim resknptom, da bodo volitve še ob pravem času in se bodo mogli poslanci hrvatskega sabora udeležiti meritoričuib del ogerskega državuega zbora. „Oesterreichische Correspoudenz" objavila je Bledeče oficijalne številke o šolstvu v Bosni in prenaglo. Na jedenkrat pa zaupije, da ne gre za ves svet dalje, naj ga pustimo, da se hoče vrniti sam k Planinšeku. Vsede se na kamen in teško sope od vročine in tukaj že precej tankega zraka. Nikjer blizu kakšne pastirske kolibe, do bajte še tako daleč, solnce že čisto blizu zatona, vse to je storilo, da nas je jela situvacija z onemoglim tovarišem skrbeti. Mi smo ga rotili, da naj se premaga, da ga ne moremo in nečemo pustiti samega nazaj, in če se ne podvizamo naprej, prenočevati bi morali na prostem. Vse zastonj. Moker kakor je bil, vzame rudeč žepni robec in si ga namesto z nasprotnima s sprednjima koncema zaveže okolo vratu, da mu je visel po hrbtu navzdol in jo res mahne naravnost nazaj. Začnemo ga prositi, da naj bode pameten, da se moramo vsi zaradi njega vrniti, ker bi nam brez vodje tudi nazaj pota nikakor ne našel, ali zastonj. Že smo mislili, da nam bodo zaradi tovariševe samovolje splavali naši popotni načrti po vodi, kar nam pride smešen, ob jednem pa tudi strašen dogodek na pomoč. Ko smo Be namreč mi Se posvetovali, kaj nam je Btoriti, stopal je naš ob-upanec svoj pot nazaj in ni se zmenil niti za naše Hercegovini: Konci prošlega leta bilo je v teh dv»-h deželah razun „mekufov", to je mahomedan-skih verskih šol pri mošejah še 42 splošnih, 94 konfesionalnih liudskih šol, mej temi je 56 pravoslavnih, 36 katoliških, jedna mahomedanska in jedna židovska. Na teb šolah je poučevalo 186 u^nih moči;, mej nj:mi 17 frančiškanov, 15 usmiljenih sester, 4 hčere božje ljubezni, 1 sestra kongregacije dragocene krvi in 2 tn-pista. Kakor se vidi se katoliški redi jako zannn jo za šolstvo. Vseh učencev je bilo 8114 in sicer 6240 dečkov in 1874 deklet; od teh jih je bilo 4489 pravoslavnih, 2877 katolikih, 443 mabomedanskih, 295 židovskh, 10 pa drugih ver. Najboljše obiskujejo šolo katoliški, potem pa pravoslavni otroci, najmanj pa mahomedanski. Sploh obiskuje 7a5°/0 za šolo godnih otrok šolo, kar je gotovo jako malo. Ali okoliščine Be vedno boljšajo. v u«iiij 4» države. Shodu nemškega iu avstrijskega cesarja se letos pripisuje poseben političen pomen, zlasti ker sta poklicana tudi Kaluokv in Tisza v Ischl. Nekateri sklepajo, da se bode podaljšala nem ško-avstrijska zveza, drugi pa, da se bode v Iscblu razgovarjalo o mejnarodnem položaji, ki je navstal vsled razrušenju konference. Bivši srbski metropolit Mihael je v samostanu Bilo pri Sofiji imel propoved, tikajočo se Srbije. Ta propoved se je tiskala in razkrila v mnogih iztisih. Sedaj se je pa metropolit Mihael podal v Petrograd. Turski sultan vsprejel je črnogorskega poverjenika Božo Petroviča v slovesnej, potem pa še v privatnej avdijenci, ter mu podelil veliki kordon Osmanskega reda. Boži Petrov č je sultanu izročil dva samokresa in jeden jagatan, kot darilo kneza Nikolaja. Nagovor Petroviča in odgovor sultanov sta izražala zadovoljstvo zaradi dobr.h razmer mej tema dvema državama. Seje francoskega kongresa so jako burne, jedna bolj od drug*1. Kričanje, zmerjanje iu pretenje vse križem. Kdor opazuje to zborovanje, mislil bi, da ue zborujejo olikani Francozi, ampak kaki azijski divjaki. Reda ni skoraj nobenega, po dva govornik«, stopita večkrat h kratu na govorniški oder, in se mej sabo zmerjata in žugata, da že ne kolikokrat ni dosti manjkalo, da ni prišlo do pretepa. Monarhisti delajo škandale, da bi podkopali zaupanje republike, radikalcem pa ta revizija ue zadostuje in hočejo popolno spremembo ustave po njih šabloni. Poslednji ne pomislijo, da s tem le škodujejo republiki, za katero se bore, in gladijo pot monarhiji. Vsi zmetno republikanski časopisi pa obsojajo to dej«nje in opominjajo k zmernosti. V sredo popoludne ob 5. uri je imel kongres tretjo sejo. Zbornica in vse galerije so bile natlačene. Poročevalec komisije, Gerville-Reache prebral je svoje poročilo. Ko je prišel do besed, da je bilo prejšnje sporazumljenje obeh zbornic potrebno,, navstal je na skrajni levici velik krik in smeh. Ko je omenil, da se imajo le one točke revidovati, katere sta naprej določila zboruica in senat, navstal je zopet silen hrup, Clčmenceau je glasno protestoval. Komisija je vsprejela dostavek, da prhci onih rodbin, ki so kdaj v Franciji vladale ne morejo biti predsedniki republike, vse druge dostavke in protinačrte je pa zavrgla, ker nasprotujejo sporazumljenju mej zbornico in senatom. Ko so to slišali radikalci, zagnali so silen hrup, Gatineau je kričal, kdo je sklenil dotično pogodbo, in zahteval, da naj si kongres ohrani svojo samostojnost, in se ne meni za prejšnje dogovore. Predvčeraj se je sešla v Fuldi konferenca »ruskih škofov, ki se bode neki mej drugim tudi bavila z razmerami katoliške cerkve v Prusiji, zlasti pa o vzgoji duhovnikov. Belgijska zbornica se je predvčeraj začela posvetovati o predlogi, da se obnovi diplomatična zveza z Vatikanom. Pred zbornico se je zbralo mnogo ljudstva. Ko so poslanci šli iz zbornice je mnogo ljudstva sikalo, nekateri liberalnim, drugi konservativnim poslancem. prošnjo, niti za naše hudovanje. Kar se zasliši za bližnjim smerečjem divje rohnenje iu razkačen bik z upogneno glavo in privzdignenim repom prilomasti iz goščave naravnost proti nesrečnemu Franju. Malo da nesmo Btrahu okameneli; naš tovariš pa, vide beBneČo žival za sabo, vrže palico od sebe in jo udere po kamenitem bregovji, da so mu iskre letele izpod pet. Očividno pa je bilo, da ga bik s svojimi nevarno nastavljenimi rogovi doseči mora. Mi zaupijemo, kar se je dalo, z vodjo vred jo uberemo za bikom, ali le-ta se je za vse to malo zmenil. Še trenutek in po tovarišu bode. Vsi za-mižimo, da bi ne videli krvavega prizora. Še le čez nekaj trenotkov si upamo oči odpreti, a Franja ni bilo nikjer, ampak videli smo samo, da je hlapec, naš vodja, podil s krepkimi udarci bika po bregu. Že smo mislili, da je nesrečni tovariš mrtev, razmesarjen od rogov besnega bika. V naše nepopisuo veselje pa zapazimo, da tisti, kojega smo že ravnokar mrtvim prištevali, iz neke razpokline previdno glavo vzdiguje. Brzo pritečemo in ga izvlečemo iz rešilnega zavetja, v katero je bil, čutivši že skoro roge za hrbtom, srečno skočil. Zdivjana žival pa je Kakor se u Haaga javlja, le z Iravje holand-skega kralja Viljema j.ko slabo, će (udi ne ravno v nevarnosti Zato se seda) časopisi z*lo bavi jo, kaj bode po niegovej smrti z Luaseoburgom. Muo.senhuthovo skladbo, tresla se je dvorana gromovitega ploska. Vsako pesen, ki jo je pelo izvrstno izvežbano „Kolou, morali so Kolaši ponoviti. Odbor slovanskega pevskega društva imel je prav srečen večer. V štirih dneh priredil je koncert, kojemu ni para. Nastopil je dvorne opere pevec, član slovanskega pevskega društva g. K in s k^, ki je pel komude iz dveh oper in pridejal še češke narodne pesni. Priznavanja ni bilo ne konca ne kraja. G. Tom s, član dvorne opere, igral je umetniško na teški svoj instrument „Cornet a Piston" in izzval burne pohvale. V imeuu Hrvatov govorili bo: Reger, KostrenčiČ, Harambašič ter v krasnih besedah izrekali srčno svojo zahvalo slovanskemu pevskemu društvu za sprejem, in vsi nagla-šali so složno slovansko delovanje, ne izvzemši ni — Dalje v prilogi, "^fff kakor slepa rohnela dalje, a krepka hlapčeva gor-jača jo je kmalu spametovala, tem ložje, ker je ni dražil več nesrečni rudeči robec. Ko smo se prepričali, da smo varni pred novim napadom divjega rogina, se vsedemo, da bo odpočijemo in spraznemo par steklenic iz naše zaloge v srečno rešitev prijatelja. Sedaj še le je sprevidel le-ta, da bi ne bilo varno hoditi mu samemu čez nevarne planinske pašnike nazaj, zato se je udal našemu prigovarjanju in je, čeravno teško, vender brez godrnanja stopal za nami. S to neljubo dotiko z rogatim gospodarjem planinskih brd zgubili smo od itak pičlega časa čez jedno uro. Vodja se nam izjavi, da najbrž ne bode ta večer mogoče priti do bajte, da bode toraj treba prenočiti v kakej pastirskoj kolibi. Ali, ker nam je zaradi daljnega vodje mnogo na tem ležeče bilo, da se snidemo z ono družbo, koja je pred nami v planine odrinila, sklenemo, ker je bilo pričakovati svetle noči, tudi po noči potovati, da nam imenovana družba ne odide. Vedno obilnejše postaje kamenje: duhteči planinski pašniki se umakuejo z razdrobljenim kame- Priloga ^Slovenskemu Narodu" St. 183. 9. avgusta 1884. Srbov. To je veliko priznanje za brate Srbe. Govorila sta tudi član „Zvonimira", in „Ogniska", predsednik g. Meissner, ki je v izvrstnem poljskem govoru naglašal solidarnost in odločnost slovansko. Zaveden Slovan ne navdušuje se za tujca, ki uam krati povsod naše pravice. Slovani morajo Bkleniti slovansko zvezo, kdor se zanaša na tujca, ta je prodan, kdor pa izmej Slovanov brani krivične neprijatelje Slovanov, ta je podkupljen Izdajica! Večna sramota njemu in njegovim potomcem! —Vimenu poljskega društva „Zgode" govoril je imenovanemu društvu predsednik g. vitez Smolski, znani poljski publicista, ki je naglaševal kulturo Slovanov od davmh vekov, ko so Poljaci pod svojim kraljem Sigismundom rešili Dunaj in ž njim vso zapadno in kristijansko kulturo. Še le pozno v noč pojlovili so se Hrvatje, prepričavši se do Živega, koliko simpatij da imajo pri raznih slovanskih plemenih. Prihodnjo soboto bode Hrvatom na Čast zabava v ^Slovanski Besedi". (Wien I. Wallnerstr. 2.) Kaj še dostavim, da se tudi Slovencem na čast pripravlja sprejem od slovanskega pevskega društva. Tudi tukaj ž ven Slovenci zanimajo se zelo za svoje rojake, ki bodo potovali v zlato Prago, sklopit s severnimi brati tesno zvezo v odločno obrambo proti vsem našim neprijateljem. X. Iz Ptuja 6. avgust*. [Izv. (loj).] (Grda laž ne mš ko-libera Inega lista.) „Maribor-čunka", časopisec, ki pri nas še nema čitateljev, ima od 3. t. m. št. 93 od tu dopis, ki je od začetka do konca sama laž. Dopisun trdi, da je „Narodni dom' že tri mesece zaprt, — da je prejšnja najemnica zaradi slabega zaslužka odpovedala in si najela druge prostore — du jo potem društvo prosilo koncesijo za kavarno in gostilno pri občini (?) na svoje ime, da ta koncesije ni dala, da je bil Čitalnice ulog na glavarstvo, kakor tudi oni ne namestništvo in ministerstvo odbit, kar se je te dni odboru javilo in slednjič, da hoče tožiti sedanji najemnik Čitalnico. To so glavne poteze iz tega famoznega lažnji-veg.v dopisa, toda opomniti mi je, da take goropadne budalosti ni mogoče lahko v slovenščino prevesti, kei Slovenci ne rabimo takih nesramnih izrazov. K stvari samej spregovoriti mi je sledeče. Z odlokom c kr. okrajnega sodišča Ptujskega od 29. oktobra t. I. 1883 št. 16398 odpovedal je čitalnični odbor prejšnjej najemnici vse prostore s 1. majem t. 1. Čitalnični odbor prosil je pri okrajnem glavarstvu (ne občini, butelj bi smel vedeti, da Ptujska občina ni avtono.uua, «I kit nema pravice deliti koncesij) za koncesijo in ta je bila podeljena vsled odloka od 25. aprila t. 1. št. 7558. Ptujska občina — pri katerej sedijo sami liberalci — rekurirala je zavoljo podelitve koncesije na namestništvo, toda to je vsled naredbe od 15. maja t. 1. št. 8545 utok Ptujske občine odbilo. Toda našim mestu.m liberalnim očetom še ni bilo dovolj in ulože utok pri mi-nisterstvu. Kako je stvar tu rešena, nam še ni znano; a to smelo vem, da buteljski dopisun še niaiiie ve\ Prav nič pa ne brigajo pobalinskega dopisuna razmere mej kramarjem in društvom. — Iz predstojećega je razvidno kuke črne laži širilo nemški '.isti mej svoje čitattlje. Ti so res usmiljenja uredni. SI. uredništvu navedenega lista pa čestitamo k tej izvrstnej moči — laži — razširjajočega dopisuna. Sicer pa hočemo še govoriti o boji za koncesijo ob svojem času, kajti naši mestni očetje naj ne mislijo, da bode stvar tako hitro rešena. Iz /irov 4. avg. [Izv. dop.] Ko se je pred kakimi 30 leti nameravala cesta iz Poljanske doline v Girkno, bili sti projektirani dve črti; jedna po Kopačnici, krajša, bolj prikladna za Poljauce, po boljšem trdnem svetu; druga pa po Sovodnji, ki je mimo prve daljša, ima več klanca in drži po samem mehkem kamenu. In kaj mislite, katera črta je bila potrjena za bolj koristno? Rekli boste: po Kopačnici. A motite se, po Sovodnji so jo takrat zavili, da je ubogi kmet imel le več tlake takrat, zdaj pa veliko popravka, da je cesta vender zmiraj mehka in slaba in da se zdaj na novo govori, da bodo na novo delali cesto po Kopačnici, Sovodenjsko pa zavrgli, ker bo prišli do spoznanja, da je krajši pot zmirom najboljši, v sili pa desetkrat boljši. Sedaj se pa pri nas nekaj podobnega godi. Zvezati se hoče Žire z Logatcem, a imamo tudi dve črti, jedna po Sori, druga po Račevi. Za črto po Sori so večinoma vsi naši občinski možaki, cestni odbor Idrijski in tudi inženirji spoznali so jo za krajšo in boljšo; po zimi je v zatišji, zavarovana pred zameti in dogotovljena potrebovala bode le malo popravka, ker bode izpeljana po samem apne niku. Neki trgovec iz Dobračeve v Žirovskej dolini, ki trži s Trhtom, o katerem bi si človek mislil: ta bode gotovo za Račevo!, pa je baje rekel: „Ako plačam za Ričevo en goldinar, pa rajši za Soro petdeset goldinarjev 1" A glej, proti izjavi inženirjev, naših občinskih odbornikov, našega cestnega odbora Idrijskega, ki bi prav za prav jedini tukaj soditi imel in bo nalogo imel, cesto delati in popravljati, se vender silijo nekateri jednajstošolci, da bi se cesta delala po Račevi na Podlipo in na Vrhniko, kar pa čisto gotovo s lepo ne bode. Čujem, da kar je merodajuih mož na Verhniki, sami neso za ta načrt, od gosp. župana sem tudi to slišal. — Mi Žirovci želimo cesto po Sori, za Račevskb klance ne maramo, ker bi potem druzega dobička ne imeli, kakor plačila. Iz Kamnika 6. avgusta. [Izv. dop.J (Veselica v Sevnici.) Radostna in pozora vredna vest je dospela zadnje dnij v naš okraj. Ponosno se širi ona po vseh slovenskih krajih, navduševaje naša srca, nam podaja zlato nado o našej podvzetnej ter navdušeriej mladeži. Veseli glas se razlega od Mure tje do sinjega jadranskega morju, vabeč nas na mejo Kranjske in Štajerske. Rodoljubni dijaki na obeh straneh naše Save so si podali v bratskej ljubezni roke ter bodo priredili na naše radost Bijajno veselico, katera se bo vršila dne 15. avgusta v trgu Sevnici. Tu se bodo sestala mlada srca iz Štajerske, Koroške, Kranjske, Istre, Hrvatske, da iz Češke, Moravske in Poljske. I« tega se vidi, koli živo goji slovenska mladež ljubezen in sočutje do svojih milih bratov. Z navdušenostjo odobravamo to hvalevredno podjetje ter želimo, da bi se občinstvo te znamenite veselice mnogobrojno udeležilo. Poroča se uam, da bo veselica sijajna, vredna slovenske mladeži. Živeli rodoljubni dijaki, živela njih navdušenost in vzajemnost! njem posutim bregoviuam, na kojih se — vedno redkeje in mamše, najdejo z drobnimi gorskimi ztlišči obraščene ledine, a namesto orjaškega smerečja vije se tu pa tam po tleh pritdkovo borovje. Stopili smo toraj v visukoplaniuiki s\et. Tiho smo stopali drug za diug»m po rogljatem kamenji, vodja spredai, a „invalid", kojega smo si kot nosača pridržali, kot zalnji Že se je pomaknila ura na osem, in že so se globoko doli ležeče doline ogrnile v večerni mrak. Le tukaj visoko gori v pla-nmati upiralo je soluce zadnje svoje žarke v sivo skalovje. Kralj dneva je torej slovo jenibl od gorsk h vrhov, obstali smo, da bi gledali ta čaroben krasen prizor. Večerni mrak v dolinah se je počasi umakni! črnej noči, ki je svoj temni plašč vedno višje navzgor raztegala, le na zahodu se še kaže v temnoziatem svitu se lesketajoča solnčna kroglja, polugoma se utapljajoča za skalnat greben daljnih koroških planin. Kakor orjaški kupi zlata se v zadnjih žarkih svetijo planinski vihovi, podobni velikanski m gromadom, prižganim v proslavo vsemogočnega mojstra. Že se kroglja popoluoma utopi, najvišji vrhovi se še žarijo ali kmalu se umakue njih temuozlati svit bledej svetlobi lun '** "»šlo in samo žareče nebo na zahodu še kaže pot veličastnega kralja visočlo. Na jasnem nebu se počasi prikažejo zvezde, lz*a gore pa prisveti mesec in razsiplje bledo svojo luč po kamen.tem bregovji. Noč je nastala. — Vedno opaznejša postaja pot; treba je preko« i a? iti razpokline, treba se je izogibati propadov. Vse okolu tibo. Ni b lo slikati druzega, kakor rožljanje stopinj in pal c po kamenji. Samo včasi se sliši vodje zategneni „hoj, hoj!" na kar se je nosač oglasil, da se je vedelo, kako daleč je prvi od zadnjega. Po našem računanji bi imeli še kake pol ure do bajte, ali vodja je trdil, da imamo še več ko jedno uro. Sploh pa se nam začne njegovo vedenje zdeti nekako čudno; vodil nas je tako, da se nam ju zdelo, kakor ko bi prišli po dvakrat na jedno in isto mesto. Našim že itak redkim vprašanjem je le nerazumljivo odgovarjal, ali pa Bploh odgovoril ni. Tako urno se je jel plaziti pred nami po skalovji, da smo ga le z največjo težavo dohajali. Česar smo se jeli bati, se je zgodilo; vodja ves vmešan obstoji iu nam pove, da je zgrešil pravi pot, da smo toraj „zašli". (Daljo prih.) Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je za po toči poškodovane občine v okraji VelikovŠkem 2000 gld. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je državno pravdništvo zaradi uvodnega Članka, v katerem smo razpravljali nezgodo, ki je zadela „Slovenskega Gospodarja" oziroma njegovega glavnega urednika g. dra. Lavoslava Gregor ca, kateri je bil v 6. dan t. m. pred porotniki v Celji krivim spoznan in obsojen na šest tednov, vsak teden s postom poostrenega zapora, na 150 gold. izgube na kavciji in na plačilo sod n h stroškov, vkupe na kacih 500 gold. Dasi smo v tem Članku ponatisnili poročilo iz nekonfhkova-nega „Slov. Gosp." samega, bil je vendar ves čla-uek zaplenjen. — (Deželni odbor) je po toči poškodovanim v Krškem okraji dovolil 1500 gld. podpore, dalje požarni brambi na Vrhniki 50 gld., Ljubljanski požarni brambi pa 100 gld. — (Z upeljavo lastno režije v blaz-nici na Studenci) bi se ne prihranilo samo 300 gld., kakor je predvčeraj po tiskovnej pomoti stalo v našem listu, temveč dobiček po lastnej režiji bi presegal 5000 gld. na leto, kar je g. dr. K ar ol Bleivveis vitez Trsteniški z jasnimi številkami dokazal. — (Imenovanje.) Gospod Lambert Ein-spieler imenovan je kanonikom Krškega stolnega kapiteljna. — (Iz Postoj ine) se nam piše: Kakor čujemo, namerava se tukaj sklicati v nedeljo 17. t. m. volilni shod. Ker je pa ta dan velika veselica v jami in je nadejati se veliko tujcev, ker torej marsikateri volilec ne bi utegnil udeležiti se, bi Be priporočalo, če le možno, volilni shod prestaviti na petek 1 5. t. m. — (Gledališni vlak v Prago.) Občin-Btvo opozarjamo, da vožnina v Prago in nazaj stane za III. razred 1 9 g I (i. 6 0 k r., za II. razred 2 9 gld. 3 0 kr. Deležniki lahko ustopijo na vseh gorenjskih in koroških postajah, torej se jim ni treba voziti v Ljubljano z Gorenjskega ali s Koroškega. Vožnina naj se dopošlje glavnemu zastopu banke „Slav>je" v Ljubljani. — (Slovensko predstavo) priredi dramatično društvo v slovesno razsvetljenim deželnem gledališči v 16. dan t. m. Ta predstava ima biti z dveh strani naroden praznik: da se vsekdar lojalni Slovenci v radostni spomin pohoda našega preljub'jenega vladarja ob GOOletnici-slavnosti — in v predvečer rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarja Frana Josipa na pojav omenjenega društva suido v Talijinem hramu. Izbrala se je v predstavo znana igra „C vrček". Ta večer nastopi v ulogi „Stana" bivša dobromana igralka na slovenskem odru, sedaj član k r. narodnega srbskega gledališča, gospodičina Gustika Nigrin. Dasi povod tej predstavi sam ob sebi privabiti more nnše dostojanstvenike in in-tel genco, upamo da bode dobro ime te izborne igralke privabilo tudi vse prijatelje, žal, redkih slovenskih predstav. — (Za reguliranje Save) se bode letos izdalo 40 000 gld. Od te svote plača deželni odbor kranjski 2000 gld , ostalo država, Stroški za reguliranje Save od Črnuškega mosta do meje hrvatske proračuiijeni so na 400 000 gld. Vlada zahteva, da tudi dežela vsako leto nekoliko k tem stroškom pomaga. — (Baron J ova novic), namestnik dalmatinski, je tako nevarno obolel, da se je najhujšega ni.dejati. I/gubil je že sluh in vid in ima le redke jasne trenutke. — (Gledališki vlak hrvatski) bil je v Pragi navdušeno vspnjet. Nebrojna množica pričakovala je prišlece na kolodvoru, hiše blizu kolodvora bile so v za.-tavah. Pozdravil je goste dr. Stra-katy, načelnik „Umelecke Besede" v češkem, gosp. Polivka v hrvatskem jeziku, na kar je v imenu H i vatov zahvalil se prof. Ho č tako i/borno, da se sme njegov govor smatrati najholišim izmej vseh dosedanjih. Rekel je, da je Praga slovanska Mekka, kamor mora romati vsak Slovan, da se divi napredku kulture. „Umelecka Beseda" in nMe-štanska Beseda" priredili sti Hrvatom na čast sijajne koncerte, pri katerih je bilo veliko navdušenih govorov, vsi češki listi razpravljajo v jako srčnih iu laskavih člankih pomon pohoda Hrvatov in naglašajo potrebo vzajemnosti slovanske. — (K volitvam na Štajerskem.) V volilnem okraji Maribor, Št. Lenart n Slov. Bistrica imamo do sedaj Slovenci 64, liberalci 29 znauih glasov. — (Iz Sevnice) jioroča nam odličen rodoljub: Za volitve gre pri nas vse nepričakovano dobro in že zdaj je gosp. Jermana sijajna zmaga gotovr. Sevniški okraj stal bode kakor jeden 1110?-, v Brežiškem okraji pridobili smo Videm (g. Šušteršič in Mohorčič) in Zakot, v izvrstno oigani/ovanem Kozijant-kem okraji so vse do sedaj znane volitve za nas ugodne. Ta okraj šteje 53 volilcev, a na na-sprotnej strani jih ne bode niti deset — (Iz Slatine pri Rogatci), kjer je filijala nemškega šulferajna, se nam piše 8. avgusta, da so pri volitvah volilnih mož Slovenci popolnem zmagali vkljub pritisku nemških uradnikov in Sulferajuovcev. K vohtvi je prišlo 80 volilcev, od katerih |ih je 50 glasovalo za Slovence, 30 za liberalce. Izvoljenih je tedaj pet narodnih volilnih mož. — (V Makoljah), kjer so pri volitvah za deželni zbor narodnjaki slavno zmagali, snujejo tamošnji domoljubi politično društvo in posojilnico. — (Na Goriškem) je prepoved s/avuosti Bkoro tako silno učinkovala na Daroduo zavednost, kakor če bi se bila slavnost v istini vršila, kar nam priča naslednji dogodek: Pred par dnevi bil jo pri sv. Luciji somenj in več trgovcev iz Gorice pripeljalo svoje blago tjakaj na prodaj. Mej njimi bil je znan trgovec, ki je pri svojem „štantua razobesil par narodnih zastsvic. Vse ljudstvo vrelo je le k njemu, lahonski trgovci pa neso prav nič prodali. Ko drug trgovec iz Gorice uvidi položaj, gre k na rodnemu trgovcu prosit, naj mu posodi jedno zasta vico. Slednji sprva tega ni hotel, a ko je prosilec slovesno zatrdil, da ni podpisal znanega protesta proti slavnosti, dobil je vender zaželjeno zastavico, katero je hitro razobesil in z zastav:co dobil je takoj toliko kupcev, da je bil s somujem prav zadovoljen. — Mislimo, da se ne bodemo motili, ako ta dogodek pripisujemo uplivu znanega domoljuba in župana g. Kovačiča. — („Vrteea.) Časopis s podobami za slovensko mladino ima v 8. številki naslednjo vsebino: Srčan deček. Pesen. Josip llosa. — Prijatelja. Izvirna povest. - Ajdovo zrno. (Narodua pripovedka.) Fr. Ksav. Krušić. — Na materinem grobu. Pesen. Ivan Zarnik. — Beduini. — Šiba novo maso poje. — Spomini. — Maček iu lisica. — Psi po severnih krajih ledenega morja. — Voda. - Razne stvari. — (Osemstoletnico), odkar obstoji fara, bodo obhajali Šentvidčaui nad Ljubljano v prihodnjem letu meseca oktobra. V to svrko olepšali bodo cerkev iu napravili nov križev pot, katerega že izdeluje dobrozcani kijmr g. Miroslav Tomec. — (Osem izredno lepih volov) kupil je na včerajšnjem mesečnem živinskem somnji tukajšnji mesar in posestnik Jarnej Čer ne za 205O gld. Te res lepe in teške vole izredil je posestnik Alojzij Perdan iz Zadobrove blizu Device Marije v Polji, pač jako umen in skrben živinorejec. — (Pouočni neredi.) Včeraj po noči ubijala si je petorica gospodov čas s tem, da so razgrajali najprvo pred gostilnico pri „Ju>.neiD kolodvoru", tam razbijali na vrata, odtrgali žico k zvoncu in metali kamenja v okna prvega nadstropja. Komaj so jih mestni rtdarji odpravili od tam, žareli so vpiti m razsajati po mestu, sosebno na Hradeckv je vem mostu, kjer so tudi mestne redarje razžalili, tako da so bili odpeljani v stražnico na rotovž, kjer so jako neolikano obnašali. Pač žalostno, da izobraženi gospodje delajo s takim obnašanjem posla že z delom preobloženim mestnim redarjem. Da se tak slučaj ponovi, služili bodemo brezobzirno z imeni dotičnikov. — (T e p 1 i) so se predvčeraj zvečer v Krakovem meBtni postopači. Boj je bil tako silovit, da se je tepež nadaljeval v strugi Gradašice. A da-si so bili bojevalci že popolnem mokri, se še neso ohladili in pretepli so mestnega delavca Črneta tako hudo, da je redarstvo odredilo, da se je prenesel v bolnico. — (Mlado tatico,) 12 let staro Malko Lampetovo zaprla je danes policija, ker je ukrala mošnjiček z nekaj šest ca mi in več srajc. Dasi je dekle mlado, bilo je že večkrat kaznovano zaradi tatvine. — (Čitalnica v Gornjem Gradu) priredi dne 17. t. m. veselico v spomin roj.-tvenegu dne Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Frana Josipa I. s sledečim sporedom: 1. Nagovor. 2. Petje. 3. Godba na glasovir in gosli. 4. Deklamacije. 5 Ples. Začetek točno ob 8. uri zvečer. K tej zabavi uljudno vabi odbor. — (Vabilo na koncert), katerega priredi r Tržaški Sokol" na vrtu Čitalnice (Monte verde) dne 10 avgusta s sodelovanjem godbe učitelja Bel-loni-ja in gg. pevcev delalskega podpornega društva Spored: 1. Eisenhuth: „Sokoljada", koračnica, glasba. 2. Verdi: Sinfonija „Conte Oberto di St. Bonifttio", glasba, 3. Ilaidrich: „Jadransko morje", zb >r. 4. Ploner: „Amore e Dansa", vale r, glasba. 5. Li-sinski: „Tam gdje stoji", osmerospev. 6. * # * „Te lovadba", „Sokol." 7. * « * „Potpourri slovanski", glasba. 8. I. pl. Zaje: „Rojakom", zbor. 9. Bizet: Odlomki iz opere „Carmen", glasba. 10. Jenko: „0 Vidovem", zbor. 11. Verdi: Finale II. iz opere „Tra-viata", glasba. 12. * # * „Koračnica", glasba. Po koncertu bode ples. Denarnica se odpre ob 7 l/i uri, a začetek ob 8. uri zvečer, Ustopnina za osobo 30 nov. — Za ude Sokola 20 nov. Gospodje udje se prosijo, da dojdejO v polnej društvenej obleki. — V slučaji m ugodnega vremena preloži se kon-ceit na petek, 15. avgustu. — K obiluej udeležbi vabi uljudno odbor. — (V Pulji) začeli so izkopavati v stolnej cerkvi 'ti našli več rimskih novcev in posod, — (Razpisane učiteljske službe.) V šolskem okraji Krškem: na dvorazrednici v Boš tanj I služba 2. učitelju, plača 400 gld. in stmovanje; na dvorazrednici na Raki služba 2. učitelja s 450 gld.; na dvorazrednici na Studenci služba 2. učitelia s 400 gld. iu stanovanjem. Prošnje do konca t. m. P. t. gospodom Notranjskim volilcem v deželni zbor! Ker se od mnog k in raznih stranij mojega nekdanjega volilskega okraja želi, da jaz opravičim izstop svoj iz deželm ga zbora kran skega, s katerim od- j ložil sem mandat za občine Notranjske, zato v izpolnitev one želje vabim vse p. t. gospode volilce ■ n.» mIio" (l marčna renta......... 96 , 25 „ Akcije narodne banko....... 861 , — , Kreditne akcije........ 313 „ 25 „ London........ . . 121 ,55 , Srebro ........... — „ — , Napoi............. 9 „ 65Vi • C. kr. cekini........ 5 „ 74 , Nemške marke...... f>9 , 65 „ 4"'„ državne »ročke iz I. 1854 250 gld. 124 , 75 „ Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 164 , 75 „ 4"/,, avstr. zlata renta, davka prosta. . 103 , 95 , Ogrska zlata renta 6°/0...... 122 „ 10 „ . l*L . ... 92 „ 40 „ „ papirna renta 5*/0 ..... 89 , 05 „ 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . 105 „ — „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 115 „ 75 Zemlj. obč. avBtr. 41/,0/, zlati zast. listi . 121 „ 25 Prior, oblig. Elizahetine zapad, železnico 108 . 20 Zahvala. Za vse mnogobrojne izraze gorkega sočutja o priliki britko izgube, katero nam je storila prerana smrt preljubega sina, oziroma brata, gospoda ANTONA KERSNIKA, izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. Na Brdu, 7.julija 1884. (501) Kersnikova rodbina. Bukov gozd 160 oralov, okraj Xjitija., se pxod.Si. T>i-. Franc T*»j»05fe, (493) odvetnik v Ljubljani. Pekarija, dobro renomirana, v večjem trgu, se da v najem. — Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". (498—1) Išče se o m i, kateri je popolnem zmožen slovenskega in nemškega jezika in kateri ume potrebno korespondenco in knjigovodstvo za prodajalnico z mešanim blagom. Ponudbe pod naslovom: poste restante PoMioJIna**. (486—3) Pekarija v štev. 23 v SmariiM-iii pri l.itiji se odda o Sv. Itlihelu t. 1. v najem pod ugodnimi pogoji. Več se izve ravno tam pri lastniku (487—3) Pr. 32Iii-vj.tli.--o.- C.k. privilegij ^ za zboljšanje šivalnih strojev. Ivan tJas, v Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje. (113—20) 6letna garancija' Poduk brezplačno, Na mesečne obroke po 1-5 gl. Z Umetne (32—59) ♦ I zobe in zobovja ♦ t ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu J :brez vsakih bolečin ter opravlja ploiubovanja in a VBe sobne operacije ♦ I zobozdravnik A. Paicliel, ♦ a poleg Hradeckjjevega mostu I. nadstropje. a Prosim, pazite! Prisiljen sem opustiti svojo že mnogo let obstoječo trgovino in prodati vse blago, ki je v zalogi, v tako nizko ceno, da bo mi samo stroški za surovino povrnejo, da le izpraznem prostor do konca prihodnjega meseca. Vse blago je najfinejše, najtežje in najboljše baze, in v dokaz solidnosti se vsako ne ugajajoče blago nazaj vzame in s katerim koli drugim zamenja, tako da se ni bati biti opeharjen. Cene in katalog blaga: ^PVHiVP yR A in?1 l> najfinejšega angleškega chifTona, /,bN>SKh MtAJCJb spri8tJni Jurskimi U9Uivki) prttVo umetno ve/.eniiHi, po gld. l.f>0, dvanajstorica za gld. IG.50. Taiste iz najfinejšega Hchrollovega chiffona, najfinejše narejene, po gld. 1.90, dvimaj torica za t;ld. 20.—. ŽENSKI PONOĆNI KORZETI ft^jSEŠf carskimi vezanimi ustavki, jako elegantno opravljeni, kra-Bota za vsako žensko, po gld. 1.50, dvanajstorica za gld. 16.50. Taisti elegantno narejeni in bogato vezani, z dvema volanti in ulisiraiii, po gld. 1 90, dvanajstorica za gld. 20 — ŽENSKA SPODNJA KRILA vezana, rodeča ali modra, po gld. 1.40, dvanajstorica za gld. 15.f>0. Taista okrašena z obšivi, s svilo vezana in pll-sirana, po gld. 1.60, dvanajstorica za gld. 18.—. Taista z barvano plisse in barvanimi listi okrašena, po gld. 1.75, dva-naJBtorica za gld. 19f>0. ŽENSKA STOPNJA KRILA jfcT'HUSGl «b2 šivi okrašene, po gid 1.60, dvanajstorica za gld. 18.—. Taista iz najfinejšega rudečega kretona, s pristnimi vezanimi čipkami okrašene in z dvema volanti, jako fina, po gld. 1.70, dvanajstorica za gld. 19.—. Al A čl/L1 VI? \ irl? i" najfinejšega angleškega chifTona, 9 MOSKK SKA.UL cetve^atfnToprBJ^f^keft« vezane, vsakeršiiu vratno širjave, po gld. 1.50, dvanajstorica za gld. 16.50. Taiste iz najfinejšega Schrollovega ch.fTona, najfinejšo narejene h la france, po gld. 1.70, dvanajstoriea za gld. 1H.80; in po gld. 2. -, dvanajstorica za gld 22 50. NAMIZNE (iARNITLRE g^SSSt! gld. 2.85. Taisto najfinejšega francoskega dela, jako fine, z bogatimi resami, za 12 osob, po gld. 3.45. Namizne garniture iz najfinejšega damasta, z u&itimi cvetlicami, obstoječe iz za l i osob velikega prta in 12 pristujočih vebkih briBalk, jako fino narejene, po gld. 5.60._ iz najfinejšega sivega platna z dvema volautl, TITRŠJl/V ftfFTll AflU! zarobljene, posamič zložene, z ru-1 llKSRrj UllKAth, dečjJ ob;ooki in aolf,imi jf^,^ najtin«-jše pikirane, jako krasne, dvanajstorica za gld 3.75. Otirače, najfinejše baze, dvanajstorica za gld. 4.70. ŽEŠSK^ 06RIHJAIA ?jffiff&Jf?a£t3fe šili, najl^pšib in najinodnejših barvah, kakor: škotska, turška, siva, modra, bela, črna, karirana, rodeča, rujava itd., po gld. 1.20, dvanajstorica za gld. 13.—. PftPHTVl Pl Al HI Jttko veliki in debeli, tkani iz naj-rui viJi ruAUM, težjeffa in najboljšega sukna, po ele-gaiitnih iiiigleškili uzorcih, kakor: rujavi, sivi, melirani s težkimi dolgimi resami; ti plaidi se dado zaradi svoje neznanske velikosti in širokosti rabiti za obleko, popotno ogrinjalo, posteljno odejo in ženske »diawle, ter se dasti de po ŠOletne) rabi iz njih napraviti dve celi elegantni obleki in s katerimi se dado prištediti ogrtači, deževni plašči, pale-toti. I. baze samo po gld. 5.50; H. baze samo po gld. 4.50. hOMA(FW PLATNO ZJ4VOJ P° 30 vatlovi najboljši, naj-IIU.UA^fi riiA!J0. lMI'HF iz dobrega, težkega platna, brez šiva, tudi za haj-l\Jt yečje pO8t0ijC) b/t giroko po gld. 1.35, dvanajsto-rica za gld. 15.—. iitip 7I1'U1VTAI A najfinejši in najboljši tovarnični J L 1 L-/..AUrUiV.)AljA, i2(lelek> težke baie> teume aii svitle barve, v najizbornejših perzijskih, turških in indijskih uzorcih, z bogatimi in dolgimi resami, 3 met. 30 cm. dolga, za dve okni, velja I. baze gld. 5.—, II. baze gld. 4.25. Vsak kupec, ki da skupiti ob jednem vsaj za 20 gld., dobi za nagrado, torej zastonj, prekrasen prstan iz pristnega 6 karatnega zlata, okrašen s tirkisi in biseri, lepo graviran, jako eleganten. (462—3) proti tu <»i t in ali j»r«»«f-/;<>>/7/<«ft i zrneska maj se pošiljajo * naslovom i T. K- ie^.BI2STOWICZ, VVien. II., Schiffamtsgasse Nr. 20. Po najvišjih cenah kupuje se kotlom (kufer), eia, cink ii pri (44'i—5) Ivanu l»olliar-JI v Hrenovih ulicah it. 4 v LJubljani. Ravno tam ae dobivajo tudi iterillna ognji*** (Spar-herde), ki se uz'davajo, ter se preskrbi tudi njih uzidanje. Krčmar, ki je izurjen in zmožen položiti kavcijo, more takoj prevzeti z ugodnimi pogoji večjo, jako dobičkanosno 9mW gostilnico. "W Več se izve v F. Ks. Muller-jsvem Annoncen-Bureau V Ljubljani. (500—1) Prodajalnica s stanovanjem in magacinom v hiši „Matice Slovenske" na Kongresnem trga se oddaje za Sv. Jurij 1885. 1. Ponudbe se vsprejmejo do konca avgusta IHH I. |. (494—1) r < J ordan-ovo zdravilo za kurja očesa priporoča se vsem, ki trpijo na tem, najtoplejše, ker vsako se tako ukorenineno zlo absolutno in brez bolečin ozdravi in se plača le vspeh. Cena polovici steklenice 25 kr., celi steklenici 50 kr. Andr. Jordan-ova i-i Jo "V Clirudimu. Po poŠti 10 kr. več za poštno marko. Zaloga v LJubljani pri gospodu lekar i i Jul. ^pl. Trnkoozv-Ji. (439-io)^^ i > > xo6na Trosila in kolesa za vozove vsake vrate. CARL MORGENSTERN & Comp Tovarna strojev za plinske vodne in t romb ne naprave. (298-16) Mien, i im i luni«. CiaMgaNNe «. oskrbnik ali knjigovodja, kateri mora biti zmožen slovenskega in nemškega jezika. — Pisma naj se pošiljajo pod naslovom a—s. upravništvu „Slovenskega Naroda". ^497—i) Pivovarna bratov Kosler-jev. Izvrstno marčno pivo v zabojih po 25 in 50 steklenic se dobiva iz (476—4) j ALOJZIJ MAYER'jev8 l zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. OLF EBERL j stavbeni in pohištveni barvar. j slikanih napisov. Lakirnik. ^ Latitna labrlkaeija Izdelovalec k, ► i oljnatih bary, lakov in flrnežev. ► ^ Prodaja na debelo in drobno. k i Ljiil>lj«Mi«,, (3oi-i5) ► A Marijin trg, tik frančiškana koga mostu. ► ^ Cenilniki se pošiljajo na vse strani, kdor jih želi. ^ Mejnaroflna linija. Ii Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potniko po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V N0VI-J0RK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Britannla", 4200 ton, okolo 3. septembra. „ „Germanla", 4200 „ — — — —-- Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 gol«l. V BRAZILIJO — SANTOS itd. Parnik „Te-cutoiii©,**, 3400 ton, okolo 20. avgusta. 1'asa/;!,.— Vmesni krov 80 gltl. Potniki naj se obrnejo na T. TEEKTJILE, generalnega pasažnega agenta, jVia deli' Arsenale Nr. 13, Teatra Coiuunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na r.milI»iio «1» Ani. lkoxlayeu9 generalni agent. (480—6) odprl je svojo advokatno pisarno v Novem mesta l503_1) V |>ro«(orib ..\arodnei;,i d >m Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. , 1V 'i;.zolji/* //# r o ! Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM M JBkmft brez i !ajswii"'-r Uspeh (brado ustvarjajoče sredstvo) uspeha. Ravno tako sigurno pri ■Muli. izpalih in osivelih lasen. t,-' Uspeh po večkratnem močnem utrenji -!?''. '-,I zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 g/ld. J. Cjti-oHcIi v JBrnu. ■" I, j ni>i j u n i se dobiva pri g. # v# »«#-»!i# Mahr-u t v Trstu Peter Slocovich, via Sanita 13; r Gorici lekar C. Cris-toffoletti; v Reki lekar C. Šilhavtj; v Celji Fd. PelU; v Mariboru J. Mariinz; v Rovinji lekar G. Tromba. Tam so tudi dobi: IV'iii flp Hr. Knluzbaoer, (214—2) ces. svetnik, emer. profesor. Dobiva se v Ljubljani pri lekar jih J. Swoboda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoezv, E. BirBchitz, dalje pri trgovcih Ant Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, F. M. Schmidt, V. Petričič, L. Pirker, P. Lassnik, Terček & Nek rep; v Postojni: A. Leban, lekar; v Škofjaj Loki: C. Fabiani, lekar; v Koievji: J. Braune, lekar; na Kr-škent: F. BOmches, lekar; v Idriji: J. VVarta, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; v Litiji: J. Benes, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Novem mestu - D. Ru-zoli in J. Bergman, lekar ja; v Trebnjem: J Iiuprecht, lekar; v Radovljici: A. Koblek, lekar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Crnomlji: J. Blazek, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Pontajlu: P. Osaria, lekar. Zemljišče na barji na prodaj. Skupina, ld meri 105 oralov in leži tri četrti ure od Ljubljane ter je popolnem osušena, za pridobivanje šote in pridelovanje poljskih sadežev pripravna, prodd SC pod ugodnimi pogoji. Posredovalci so izključeni. Podrobneja pojasnila daje (496-1) Anton Fodkraišek v Ljubljani. Gradišče, Rimska cesta št. 5. HENRIK LANZ na DUNAJI III., Hintere Zollamtsatrasse 13 a priporoča svoje odlikovane, ueprenegljlve : mlatilnice, ki se gonijo z rokami, z živino in z vodo; rezalnice za krme in repo, žramlje (domače mline), tri-jere in stroje za čiščenje itd. Najnovejše konstrukcije, najboljše sisteme, jamstvo, nizke cene. Dozdaj se je razprodalo nad 100.000 strojev. — Ilustrovani katalogi gratis in franko. /.i »Ml«-ii i ugesiti in |»rekupei hv i-i-»- ... (416— 4) t ADOLF HAUPTMAN t! T7" X-ij"o."blja,n.i, it K stavbeni in hišne oprave mazilec, lakirar in W izdelovalec naznanilnih tabel, prevzame po najcenejših cenah (482—2) likanje zvunanjih sten hiš it z raznimi oljnatimi barvami pod garancijo. OUSTAV BIEDERMANN, Praga, Pflastergasse Nr. 5, jedini zastopnik za Avstro-Ogersko, Italijo, Rusijo in Podonavske kneževine kemične tovarne za desinfekcijska sredstva v IKoliiiii., TVa-g-ol Oo. Ker so gospodje Nagel & Comp. meni izročili vso prodajo deslnfek-<-HNliili Hredslev, oem jih v Bt.inu v vsakej množini točno preskrbeti. Vedno imam veliko val.go tukaj, kakor tudi v vseh znameuitejs.h mestih. Naslednje specija itete, ki so največ šo le po meni upeljane, in bodo gotovo veliko rolo igrale v bodoče v zdravilstvu, priporočam jih visokim oblastim, mestnim občitnim, tovarnam in gospodarstvom, in opozarjam, da so bili izdelki tovarne Nagel & Comp. poskušeni in za izvrstne priznani od mestnega ti cikata kraljeve stolice v Pragi. Za podlogo pri izdelovanji slutijo preiskave cesarskega nemškega zdravniškega urada in preiskave I*aBteur-a9 Kocu-a in Pettenhofer-a itd. Jaz priporočam: Itaztopltno niangunovega k lorli-Mulfltla za gnojne jame in kanale...................100 kilo gld. 26 KttrboluvH kiMlinn, -io ............10> „ n 20 ViHokoMtopnjatn kemično ČiHta knrbolua klttlinu. cena se ravna po odstotkih. Dvojno žvepleuoNokiMlo apno za bolniške sobe, razkuze- valno in varovalno sredatvo pri nalezljin živinuki kugi, 10° He. 100 „ „ 10 Iluner-jev u m-kolni prnAek (U*nolnoki»l» mnii^a- no\i» ilovlciiMta sol) v.a scalue kote in strauiščai itd. 100 „ „ 14 <'r<>oMolin, tekoče, prijetno in osvežujoče desinfekcijsko sredstvo v kuneentrovanej raztopljini..........100 „ „40 Oglje napojeno s ereeM»lin»m« 20u/0 najbojš« irkavno des- infeko0BKO sredstvo..............100 „ B 16 Ta specijaliteta gotovo in hitro upliva in se da porNOil porabiti, ker je skoro brez duha. Creosoliu jo iz Phenola, Cresola (Methyl-Phonol), Creosola in žel. lenih solij. Hnrbolovo /.at;aiije za hleve, brez duha, iuiajou v sebi prosto karbolovo kislino.............100 kilo gld, 8 Um jni-j. napojilno olje, ki sestoji iz 10 —12°/0 Creosota, 12—15»/0 Phenolne kisline in je najboljše napojilno sredstvo za les..................100 „ „24 Prospekte razpošiljam na zahtevanje franko. (491—1) išči- me zafttopiilli /a EiJubljano iti vso lirruMNko. ' Slavni mestni sovet kralj, stolice Prage je meni izročil pre- skrbovanje potrebnih desinfekcijskih sredstev. lzdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Žele/.nikar. Lastnina m tnsk „Narooue Tiskarne* YQ „Archiv fiir Heimatskunde" in naše zgođovinoznanstvo. Ne toliko ljubezen do stvari, še menj želja po zaslužku, posebno poslednje ne — ker je neverjetno visoka vsota denarja, kar me to osemletno delo stoji — nego ljubezen do domovine je, kateri žrtvujem svoje vednosti, svoj čas in svoj denar. S tem kratkimi besedami je povedano vse, zakaj s.' pečam s tako trudapolnim, nehvaležnim, a jako važnim domovinskim zgodovinoznan-stvom. — Srednji vek je cerkveni vek — in jako zanimiv, ako se zasleduje po listinskih virih — vea drugačen nego se navadno dan danes pri nas misli in piše o njem. Zgodovina srednjega veka nam je ohranjena v listinah in pri zgodovinopiscih, in ako hočemo temeljito resnico pisati, moramo preiskavati vire srednjega veka, in v teh nahajamo toliko praktičnega, poštenega in prijaznega, da nam mora v vsakem oziru bolj prijati nego sedanji svet. — Osebna svoboda je jedina stvar, katera ima nekoliko temne strani; če pa premislimo, daje bil kmet podloga grajskih dohodkov, da je bil prirojena, a ne priklenena grajska lastnina, lebko posnemamo iz sedanjega življenja, da je grajski gospod na kmete svoje gledal tako, kakor mi danes na dobre ali slabe svoje pošlo — in ako mi dan danes s svojimi posli slabo ravnamo, popuste nas in mi navadno težko dobimo Se slabejših in za boljšo plačo. Še veliko slabeje bi se bilo v srednjem veku godilo graščaku, ako bi bil malovredno s svojimi podložniki ravnal; po noči bi mu bili izginili iz graščinstva in zbežali v mesta in pod druge dobre gospodarje, in graščak bi si ne bil mogel novih dobiti, zatorej bi bil sovražnik svojih dohodkov in svojega graščinstva. Nobeden grašeak ni zapodil nemarnega kmeta s posestva, nego kaznoval ga je, da je moral obdelavati najslabši svet, in takoj, ko se je poboljšal, pomikal ga je od leta do leta na boljšo zemljo. In ako je bila slaba letina, da ni kmet niČesa pridelal, moral ga je graščak preživiti, ako je hotel dohodke graščinstva ohraniti; tako se je godilo tudi pod duhovskim gospostvom. Ako primerjamo človekoljubni srednji vek s sedanjim omikanim devetnajstim stoletjem s svojim nečlovekoljubjem, ko kmetije, vredne do tisoč in več goldinarjev, prodajejo po 2 do 5 forintov, kakor se je godilo po Dolenjskem in kmeta z njegovo obiteljo brez usmiljenja spode z njegovega rojstvenega domovja, potem si lehko mislimo, kako pametno, pošteno, človekoljubno in praktično se je nekdaj ravnalo s kmetom. Kar se liče robote in desetine, uče nas listine, kaj in koliko je bil kmet dolžan od obdelovanega ali kupljenega posestva prodajalcu ali posestniku za to na teto služiti in dajati, in posestnik ali grajski gospod ni smel nič več terjati od svojih podložnikov nego to, kar so mu propisovale stoletja stare urbarijalne knjigo; novostij, novih davkov in doklad kmetje niso pripoznali, kakor nam priča marsikatera listina, kajti v takih prepirih so se kmetje obračali na deželno sodišče in to je zabranilo zahteve, katere niso bile po urbarih utemeljene. Robota se je tudi lehko z denarjem odkupila. Dokazano je tudi, da so na Kranjskem nemški kmetje več davka imeli odrajtovati nego Slovenci brižinskim škofom (Mitth. f. Krain 1HG1 str. 2). Še le turški navali so prouzročili, da so začeli graščaki več dohodkov zahtevati in sicer zato, ker so jim Turki ljudi pobrali, ker so bili prisiljeni vedno na boj hoditi, kar je veliko denarja stalo, in ker je tudi cesar sam vedno novih doneskov za vojaške potrebe posebno zoper Turke zahteval od deželanstva. Graščaki so bili zdaj prisiljeni zahtevati večji davek, kajti oni so pri vodnih stroških sami začeli obuboževati, a kmetje niso tega pripoznali in so se že 1478, leta uprli, toda ta upor se ni razširil. Ker pa so graščaki zaradi pogostih turških vpadov imeli vedno več stroškov, terjali so tudi z vso pravico več od podložnikov svojih. A kmetje niso bili tako zamorjeni in ponižni nego dan danes, ko se leto za letom več zahteva, ne da bi so kdo ustavljal, ampak godrnjali so in niso hoteli verjeti, da cesar denarjp zahteva i. t. d., in ta nezadovoljnost kmetov je rastla od leta do leta, dokler ni leta 1515. narastel kmetski upor, pri katerem so kmetje zahtevali svojo „staro pravdo", kakor so jo od stoletij som imeli v urbarih zabeleženo. Torej turški navali so prouzročili pravične zahteve graščakov do podložnikov svojih, a ti je niso pripoznali in se sprli, poprej niso zahtevali in tudi niso smeli graščaki druzega zahtevati nogo to, kar je bilo že od nekdaj pripisano na zemljišče. Kmet torej ni imel samo graščinskega sodišča, nego tudi višje deželno sodišče, katero ga je varovalo, zato tudi ni znano, da bi bili pred turškimi navali kmetje godrnjali zoper graščake. Tudi Valvazor omenja, da kranjski kmet tako rad pleše, da mu skoraj vse leto peta ne počije. Ali je bil zaradi stradanja, robote* in graščinskega biča tako veselega srca, to nam pa Valvazor ni povedal; — zakaj pa dan danes tako silno toži in tarna, to veino sami. Ker se jo pri nas brez utemeljenih dokazov razširilo krivo mnenje, da so bili naši predniki po nemški šoli in nemškem izobraženji raznarčjeni, in da so le nemško mislili in nemško pisali, zato ne bode odveč, to stvar nekoliko pojasniti, posebno, ker se je s tem ukoreninila mlačnost, da, celo sovražnost do naše domače zgodovine. Kakor so me večkrat poučile izkušnje, toliko pri duhovnikih, kakor pri pOBvetni inteligenciji, misli se, da so bili nekdanji gradovi gnezdu divjakov, in prebivalci vitezi, baroni in grofje roparska druhal. Poglejmo v listine, Se je to res ' Tu imamo shranjeno zgodovino pleinenitažev in njihovih gradov. Te ple-menitaže nahajamo v vednem spremstva pri cesarjih, Oglejskih očakih, nadškofih. Škotih, prebitih. Niso li plemenitaži postavljali cerkva, z darovi jih obsipali, z duhovniki oskrbovali, in ali ne uživajo še dan danes duhovniki dohodke od farnih zemljišč, katera so nekdanji plemenitaži podarili cerkvam? Prislovica pravi: s komer se človek v političnih stvareh brati, tistega mnenja je tudi. — Da so bili plemenitaži roparska druhal, kaj bi bili potem cesarji, kaj duhovniki, kaj cerkve, kaj cerkveno posestvo? Neka posebna pobožnost jo družila te stanove, in njihova pobožna dela, njihovo mišljenje in življenje, vse to nam j« ohranjeno v listinah. Iz lju-ljke še ni nikdo pekel kruha, ampak iz pšenice, in kar se, tiče srednjega veka, smelo se lehko trdi, da so slaba dela pleinenitažev nasproti temu, kar mi nahajamo zabeleženega, tako malenkostna kakor nekoliko ljuljke v po-lovniku pšenice. Kdor tega ne veruje, poglej o priliki v moj listinjak 13, in 14. veka, ki začne v kratkem izhajati, in v tem se bode prepričal vsak, da so bili naši predniki, plemenitaži in navadni ljudje tako pobožni in pošteni, da ni bilo treba ni tožbe ni prisege, kajti veljala je čista vest in poštenost (trevve) toliko in skoraj da več nego dan danes prisega „an ayd(ing) vnd an tavding nur seinen sehlechten worten ze gelavvben, die er pei sein trevven gesagen mag". Ta pravna formula so nahaja malo ne po vseh listinah 14. veka. Pobožnost plemenitaštva nam pričata sosebno dvo zatiški listini od 12IJ7. in 1223. leta, priobčeni v drugi moji knjigi kranjskih listin, in v katerih se sužnjim dajo prostost iz same pobožuosti. iz 1882. leta imam listino, po kateri kardinal Pileo di Prata vsom svojim sužnjim na Furlanskem daje prostost. Ako pazljivo prebiramo listine Srednjega veka, dozdeva se nam, kakor bi imeli mrliške bukve davno umrših pobožnih svojih pradedov pred saboj, katerih dobra dela, življenje in mišljenje so v njih zabeležena. Nekako čudno bi se ujemalo brati na listinah vzvišeno pobožnost, skrb za dušno blaginjo, naglašovarije minljivosti sveta in vedna darovanja zemljišč cerkvam za vzdrževanje duhovnikov itd. ; v drugih zapiskih pa, da so kakor tolovaji po cestah na ljudi in kupce preŽali in jih plenili ter slovenski narod, jezik njegov, običaje njegove in človeško pravo zaterali. Dokazov za zadnje ni — in to jo žalostno spričalo, kako se pri nas korenito goji domaće zgođovinoznanstvo! Pa kako se bode neki gojilo, ako se ne podpira izdaja virov in listin, brez katerih se nič ne more pisati. Na Hrvatskem je vso drugače, zato pa so tudi hrvatske zgodovinske razprave korenite. Narod pa, kateri nima učenega slovstva, pogreša marsičesa, posebno osobnoga ponosa. Listine nam pričajo, da ni res, da bi bili samo duhovniki, plemenitaži in meščanje prosti ljudje. Mi nahajamo po listinah srednjega veka in sicer precej zgodaj, župane, vsake stroko rokodelcev in kmete, da podpisavajo listine kakor plemenitaži, in tudi s plemenitaži in druzimi dostojanstveniki vkupe, da kupujejo, prodajajo in cerkvam darujejo svoja imetja in zemljišča iz svojega polnomočja, in da imajo cerkvene, cesarsko in plemenitaške fevde na užitek. To nam bodi kažipot, da, ako hočemo korenito poznati zgodovino domovine svoje, treba je neobhodno, da podpiramo izdajo listin in virov, ako ne, bomo vedno podlaga neplodnega pripovedovanja — dokazov pa le ne bomo imeli, če je res, ali ne. Kar se tičo jezika, v katerem so pisane listine in v katerem jih izdajam tudi jaz, mislim, da naj bi se duh časa, institucije in praktičnost srednjega veka jemal v postov; kajti do srede, da, skoraj do konca trinajstega veka je latinski jezik prevladal pisavo. Z začetkom štirinajstega veka so začeli tedanji notarji :z= duhovniki nemški pisati, vender pa se ni zanemarjala latinščina. Torej latinski jezik, ki je zavladal po naših deželah še pred Kristom, a ne nemški, zatrl je slovenski jezik. To nam tudi to priča, da nimamo v svoji domovini še pet sto let po dohodu Nemcev v svojo deželo (okoli 749. leta) nikakeršnega nemškega pisanega spomenika, slovenske pa imamo! Listine in pisatelji vse Nemčije nam pričajo, da je imel nemški jezik ravno toliko veljave v pisavi, kakor slovenski ali srbski. Trinajst sto let se je pisalo povsod izključno latinsko. Druga polovica trinajstega in prva štirinajstega veka pa je določila pisavo, pri nas nemško, na Hrvatskem glagolico, a tudi mi imamo za našo zgodovino nekoliko gla-golitiških pisem ali listin. Ker še ni bilo narodnostnega vprašanja, bili so ljudje jako praktični in so le tisti jezik za najboljšega imeli, kateri je imel največ veljave, duhovščina je bila prijazna latinščini, posvetni ljudje so pa na zemlji najvišje bitje videli v cesarji in zato se pridno učili jezika cesarjev in države. To je bil torej uzrok, da so morali duhovni notarji začeti nemško pisati listine. Sploh je moralo postati okoli leta 1300. neko žviahno zanimanj«1, pisati javna pisma v jeziku narodu razumljivem. Tega nam sicer ni zabeležil nobeden zgodovinopisoc, toda vidi se iz listin, da od leta 1800. dalje so skoraj vsa posvetna pisma nemška; na Hrvatskem pa z glagoliškimi pismeni, in to mi je dokaz, da je bilo okoli leta 1300. veliko jezikovno vprašanje in velik preobrat v duhu časa po jeziku državnem. Kranjsko je bilo že proti koncu srednjega veka središče slovenskega življa. Tako n. pr. ustanovijo meščanje in zastoji mest Ljubljana in Kranj leta 1-1SI5. oltar na čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodiju v Ahenu na Rani, V ustanovni listini imenujejo se „nationis Sclavoniae", druga roka je pozneje pripisala nad črto ,,carniolicae", to je „naroda Slovenije"'' (kranjskega). Takrat je bil deželni glavar in vhodom Viljem Turjaški, župan ljubljanski, sicer ne Ae poznan, (ker imamo premalo virov) priobčenih ), toda bil je vsekako naroda svojega veren sin, kakor tudi ves zastop ljubljanski in mesta Kranja št' več stoletij, ker je vedno pošiljal izrecno slovenskega jezika zmožnega duhovnika V Ahen, daje tain pri oltarji slovanskih apostolov opravljal sveto mašo ter na l.ožjo pot prihajajoče Slovence vzprejeinal in izpovedoval. S tem pa je tudi ovržena trditev, da bi bili pleiiienila/.i neki le zaradi verskih naporov podpirali izdajo Trubarjevega sv. pisma v slovenskem jeziku! Kdo se upa dokazati, da so kedaj narodu vsiljevali nemški jezik V Ker so bili praktični zaradi jezika, ne sme se reči, da so bili sovražniki slovanstvu, te graje ne zaslužijo naši pobožni in pošteni predniki! Takrat so se še živo zanimali za slovanska apostola, a sedaj? — Kazven tega nahajamo, daje odo cesar (kralj) Maksimilijani. 1494. in 1496. leta cesarski svoj pečat na b e 1 o-m o d r o - r ude č o listin-sko vrvico listini priobesil. S tem je sam cesar pripoznal, kakšna je kranjska deželna boja. To ho nam tehtoviti dokazi, kako so živeli in čutili naši predniki in da so se tudi spoštovale njih svetinje. In plemenitaži? Tudi plemenitaži so bili narodni, to nam svedočijo slovenska krstna imena, tako n. pr. : Medko (Medvedko = Hernhart | de Miilbach, Dobrossus (Dobrost-us) de Edelinge, Bcrse ali Wersso de Archa, de Veldes Zebr(us) de [g, dalje so Jelen. Mamola, Marold, Nedel, Nodolka. Ladizla, Bitdj, Zupan, Zupana (krstna moška in ženska imena), Cernigoi, Volavca, rDuse, Nebemer, Radin, Radovan, Gonslav, Piibislav, RadoslaV, Itoigoj, De-docha, Večegoj, Velcko, Volik, Sobodin itd. imenu iz kranjskih listin, ki se pri meni iz raznih arhivov prepisane nahajajo. Vprašanje je tudi, niso li nemški, skozi stoletja tukajšnjega bivanja udomačeni plemenitaži z jednako hrabrostjo in pobožnim domoljubjem, kakor slovenski, z mečem v roci in kri prelivajo branili, da se ni izpremenila naša zemlja v „tursko d rajno?" Ker je večina duhovnikov bila plemenitaškoga stanu, ni nam treba dosti vpraševati, če so plemenitaži znali slovenski jezik. Gotovo, samo ta je bila razlika, da so bili gotovo prijazni narodu (ker ni nikdo litijska! na nje zaradi jezika), kar nam podimo priča lo, da so plemeni I aži in kmetje slovenska krstna imena nosili, katerih bi dan danes pri vsi narodni vroče-krvnosti v veljavo ne spravili. Ker pa to danes ni možno, v srednjem veku pa je bilo, potem znamo, da, ako mi o tako delikatnih stvareh pišemo ali govorimo iz minulih stoletij, moramo prej izobraženi biti o zgodovini, ob običajih, in o narodnem in vladnem pravu in no iz po anie/.uih slučajev sodbo o vsem narodu izrekati. Zaradi tega je silno potrebno, da se priobčujejo listine, ne regeste, da dobimo vsaj drobtinice o svojem deželnem pravu; dokler pa nimamo tega, nam ne pristoji obsodilno pisati o času. čegar f radieijotiul nega, deželnega in narodnega prava ne poznamo. Marsikateri se ni naročil do zdaj na zbornik moj „Archiv f Ur Heimatskunde", ker izhaja v n e m š k e m j o z i k u. Dokler sem ga hotel izdajati v slovenskem jeziku, se ni hotel vzprejefi za Matico Slovensko z izgovorom, daje zbornik moj preučen in predrag, iu pokojni dr. B 1 e i \v e i s mi je vedno svetoval, naj arhiv izdajam po nemško. Zdaj ga pa ne smem drugače izdavati, nego Ii nemško, ker me nemški iu laški arhivarji podpirajo z listinami in ako bi jim pošilja! slovenske razprave, prenehala bi so takoj vsa ta podpora, a druge hi ne bilo. — Znanslvo je mednarodno, in naša naloga je, da izdajemo učene knjige v jeziku, katerega umejo učenjaki, iu še le ko bode zunanjemu svetu naše knjige rabile kot. viri, potem smemo upati, da nas bodo sosedje poznali in o nas pisali tako, kakor jim bodo narekovale naše knjige. Oe pa ne bomo pisali v jednom ali drugem jeziku učenjakov, ostanemo vedno „terra hicog.iita", kajti lega vender nemo-remo zahtevati, da bi učenjak moral znati toliko jezikov, o kolikor narodnostih in njihovih dešolah piše. Zatorej vidimo, da tudi večji narodi, nego smo mi .Slovenci, skrbe zato, da se. njih v domačem jeziku pisane razprave za učene namene prelagajo na tujo jezike: Hrvatje so si ustanovili „Kroutische Revue", Madjari „Ungarischc Revuc", Rusjo „Kussische Revuo" i. t. d., v katerih objavljajo razprave, katerim žele velikega razširjenja. /e v „Krosu" (III. 1. št.) je starosta slovenskih učenjakov spisal sodbo o zborniku mojem, še predno je najboljše razprave imel v rokah, in hudo besedo izrekel o slabi podpori — a kaj je koristilo? Zvedel som celo, da je neki gospod odsvetoval, dati mi nekoliko podpore od dežele, — Iu vender. niso li moje knjigo podobne, posebno bo druga listin podobna štajerskim knjigam „ 1'rkundonbucher" s lo razliko, da jaz. ker jo Kranjska uboga v starinskih virih, tudi regeste podajam in s tem vso vire, budi malo. Na Koroškem dajo dežela po 500 goldinarjev na loto za razprave! Jaz pa razprav no vidim tako silno potrebnih podpore. Na Štajerskem st oj i deželo vsako leto več tisoč goldinarjev zbiranje listin in zgodovinskega gradiva in kar dela na Štajerskem deželni arhivar z blizu treh tisoč goldinarjev dohodkov, to so trudim jaz na svoje stroške po možnosti delati tudi za Kranjsko. In da moja izvestja ne morejo biti tako Blaba, kakor je podpora — svedočijo naslednje besede, katere mi je pisal baron pl, llauser, tajnik koroškega zgodovinskega društva .j 1. julija 1888.: »Ich uiinselile mir unter der zahlreichen Monge unsorer kiirntner Mitglicder ein ebenso oifriges und fjihiges fiir die kanit, Geschichte, als Sio fiir Krain os sind." In na Koroškem je plemenitaš in učenjak družabnik zgodovinskega društva. — Dne 21. maja 1884. leta se je oglasil prof. Vrhovec v „Ljubljanskom Listu", ter piše med drugim: ,,To zanemarjenje domačo zgodovine je velika sramota za vos slovenski narod. Ne jeden prst se ne gane za prospob naše tako malo poznane zgodovine .... Jedini list, ki goji domačo zgodovino, je Sumi-jev Archiv. In kakovo priznanje zanjo za svoj hvalevredni trud? ... Ta mlačnost je tora menj odpustljiva, ker si! baš V sedanjih časih deva pri vseh izobraženih narodih tolik poudarek na zgodovinsko vedo." — Med drugim omenja tudi, da ni mogoče spisati kulturne zgodovine o Slovencih, ker je še malo gradiva priobčenega, in jaz dostavljam, da večina gradiva še ni priobČena, iu da če se ne bode strokovnjaško priobčevala, ne dobimo nikdar pogleda v kulturno življenje naših pradedov. Po mnogem branji starih pergamentov vidim, da se popolno napačno sodi o naših pradedih, in da so dozdanje obsodbe nepremišljene, mnoge hudobne, in da te sodbe izvirajo iz nepoznanja starinskih, po večjem še nenaiisnenih virov in pa iz hudobnih nakan. — Potem pa se še toži, da ni domoljubov več, da se nikdo ne briga več za zgodovino svojega naroda! Kdo pa je to zakrivil, ako ne baš politično zgodovinarjenje? Mar je kdo res tako naiven, da misli, ka s tem vnema narod za zgodovino svojo, ako namestu da bi navduševal, pobija le veselje do zgodovino ? — Tudi jaz bi vrgel v kot knjige, če bi ne imel prepričanja iz svojih preiskav, da se na tisoče dobrih stvarij tiho preide, jedna slaba pa za kapital narodi in narodu popisava kakor jedini ,,N»roUnu 'i'J»k»rn»" v LJubJJuui. vir vsega zlega, in narod, ne vedoč sam, kako je a stvarjo, verjame, jezi se — in neče čitati več svoje zgodovine — in to je sad političnega zgo-dovinarjenja. Vspkako bi bilo bolje, če bi ho začela bolj gojiti korenitost, ker z gotovostjo v zgodovinopisji, postane zgodovinarjenje znanstvo. Kar pa so dan danes piše zgodovinskih razprav, večinoma so od danes do jutri, ker ne poznamo še na tisoče v arhivih nahajočih se virov, katerih je, se ve da, le z deželno podporo možno poiskati, na svetlo dati in s st rokovnjaškimi registri oskrbeti, kakor se to iz prvih dveh mojih knjig razvidi. Sedanje stanje našega zgodovinskega slovstva je pa gotovo obžalovanja vredno, ker večina zgodovinarjev nima stališča svojega, ampak le pre-disava v duhu bojnega časopisja., in to je mora na domoljuhji naroda našega. Letos bodem izdal prvi zvezek II. knjigo arhiva in prvi zvezek II. knjige listin 13. veka za Kranjsko itd. Arhiva obseg bode razvon drugega: ,,Die \\'i n d i se h en W a 11 f a h r t o n an don N i o d o r r h e i n", vidika — dovr-šeiia razprava s priobčimo ustanovno listino oltarja v Ahnu od I l'.».">. leta. ,.l)ie VVindische M a r k1-, list inska studija, v kateri se bodo prvikrat priobčila natanko po originalu prepisana, v kraljevom bavarskom arhivu nahajajoča listina o vojvodi Privini od 8t»0. leta itd.; ,,Kin Ho i fra g zur G es ch ich te der T u r ke n e i n f ii 11 e in Krain". — ,,Z u r V e r w a n d t-s c h n f t K a i s e r s F r i e d r i c h B a r b a r o s s a mit don in I s t r i e n u n ti Krain h e r r s c h e n d e n G r a f e n".— ,,E ine Hexengeschicht e". ,, I) i e R o m e r s t r a s s e und O e r t e r v o n K o m o n a n a c h A d r a n s" itd. Iz tega se razvidi, da bode tudi letos zbornik prinesel jako važne in zanimive stvari. Vendor pa je po mislih mojih priobčonje zgodovinskih virov jako ne-vspešno in malo koristno dolo, ako so no preskrbi knjiga z natančnim registrom vsakega osobnoga, krajnega in stvarnega imena. Da je knjiga zgodovinskih razprav in virov, ako nima strokovnjaško dovršenega registra, za rabo težka, kakor svinec, to som dostikrat hudo čutil in zato so nastali registri k mojim knjigam kakor debut svojega mnenja, svoje prakso. Za vzgled so mi služile knjigo učenjakov VVinkelmanna in Zalma. Da sem nalogo svojo po možnosti dovršil, če ravno mi jo žo sam prof. Krones pisal, da jo to preveč za jodnoga samega človeka — hočejo svedočiti naslednje besede zgoraj imenovanega direktorja na štajerskem deželnem arhivi, dr, pl. Zahna, o katerem so smo reči, da je izdal najbolj rabno knjige avstrijskega zgodovinskega slovstva. Zahn piše 27. januvarija 1884. leta poleg druzega naslednje: „Die Krage nach dom lndex babo ich mir crlaubt, weil or gul gearbeitet ist; wenn ich Ihnen sago, dass ich diese Leistung Umen iiiohi zugelraul hšil te, so \verdcn Sie das hoffontlich nicht als belei-digend ansehen." Ako še omenjam pisemca velikega učenjaka, borolinskega univerznega profesorja \Vilhelma \Vattenbacha, naslednika Pcrtzovega, kateri pod kraljevim pokroviteljstvom izdajo svetovno-znane knjige „Monumenta Germaniae saera", ki je v lanskem „Zvonu", na strani 103. priobčeno, oprostili mi bodete uljudno prošnjo, rojaki! Blagovolite podpirati ne samo z novci, nego tudi z doneski In razpravami domoljubno moje podjetje! Kajti ako bi bil prisiljen prenehati izdajati arhiv ali razprave, sodilo se bode zunaj naše dežele, da nismo zmožni in premajhni, da bi negovali domačo svojo zgodovino in to bi bila gotovo obsodba. — Zatorej se konečno obračam do vas vseh, kateri še čutite toplo za domovino našo, blagovolite podpirati to važno knjigo domovinsko! Oglasite se pravočasno in pošljite 8 gld. 16 kr. za „Archiv". Listino se ne bodo znračunjovale, ker izdajo listin podpira povsod dozida, in menda, da me ne bode varalo mnenje, da jo zastopstvo dežele naše ravno tako domoljubno, kakor so zastopstva v druzih deželah. Posebno mi jo omeniti, da jo izdaja listin jako draga, vsaka pola me stoji povprek po 70 gold. Gotovo pa bi mi ne bilo mogoči! izdajati to knjige, če bi me ne podpirali arhivarji in učenjaki v Benetkah, v Vidmu, v Celovci, v Monakovem, na Dunaji, v Građo] in v Trstu, posebno pa tudi g. Dežman v Ljubljani, kateri mi je na razpolaganje dal vso. zgodovinske knjige kranjske zgodovinske družbo in še svoje, kar sem si jih želel, da sem vse listine in vire za Kranjsko od lo04.do 1500. leta prepisal, in kateri mije tudi vso izvirno na koži pisane listine izposodil, da sem si jih prepisal — in še propisujem; dalje Joanncjska v Gradci in kraljeva dvorna in državna bavarska biblijoteka v Monakovem, kateri sta mi najredkejSi in najdražji knjigi -Fontes et Monumenta" izposojevali. Razvon teh so mi prijazno dovolili prepisati in ko-laeijonirati matice sedanjigospod župan ljubljanski mostne privilegije, katero je silno slabo prepisane po „Privilegionbueh der Stadt Laibach" priobčil dr. Kluu in s katerim je tudi izginil „Privilcgienbuch der Stadt Laibach" — ni ga več....... S posebnim zadovoljstvom smem ome- njati, da sem pri Slovencih, Nemcih in Italijanih jednako sočutje za znanstvo našel in da so bili nekateri gospodje posebno uljudni v tej stvari, tako n. pr. mi je izročil grof Leon Turjaški najstarejše zgodovinske listine, da sem jih prepisal doma v Ljubljani. Moja naloga jo ravno ta, zbrati vse, kar se da pozvedeti, da se bode kronologično v knjigah priobčilo. Gotovo je torej, da, kdor bode imel te knjige, imel bo zaklad zgodovine domače v rokah — in v registrih odgovor na vsako vprašanje in zadovoljenje na radovednost. Uljudno prosim vsakega, kdor ima listine za Kranjsko, katere spadajo v Čas 1000—1400 po Kr., naj mi blagovoli naznaniti, ali naj mi jih pošlje, da jih prepišem, ker v tem, ko so bodo listine od 1200 do 1300 pri-občevale, zbiram gradiva za listinjak 14. veka, kajti poznati moramo svojo zgodovino od začetka, če ne je sploh ne bomo nikdar spoznali; kajti kakor je pri vsaki stvari treba poznati začetek, razvoj in konec, tako je tudi pri zgodovini. In ker tako delajo vso zgodovinske družbe, bodem odšle vsako leto priobčil imena domoljubnih podpirateljev, da se spoznamo, kdo se zanima za zgodovino naroda svojega, in koliko nas je, kateri se brigamo za čast svojega zgodovinoznanstva in domovine svoje. ^______ Fr.šumi, v Ljubljani, Kongresni trg, 18.