OBISK NA DOMU
101. leto Franca Ruglja
Stoletje na ramah
Siečanje starejših krajanov, ki so stari prek 70 let v krajevni skupnosti Hinko Smrekar je bilo tokrat že dvaintrideseto le-to, vselej pa se ga udeleži okoli 200 kraja-nov. Lepo je biti med njimi, saj so navkljub Ietom polni vedrine. Toda naš namen je bil, najti najstarejšega med njimi. Prijazni aktivisti Rdečega križa so nam brž postre-gli s podatkom, da najstarejšega ni med njimi. Na Strojevi 7 ga dobite, so nam po-vedali.
V meglenem popoldnevu sem se odpra-vil na Strojevo 7. Komaj sem jo našel, saj zanjo ne vedo niti bližnji sosedje na Mil-činskega in Aleševčevi. Torej imamo tudi v naši občini stoletnika! Le kako naj ga predstavim našim bralcem, me je spreleta-valo v mislih?
Pozvonim, povprašam in zares, v tej hi-ši je doma FRANC RUGELJ, tako mi sin Boris potrdi domnevne podatke. Toda s temi 101 leti mojega očeta ne delajte ne-potrebne reklame, mi pravi. Šele zagoto-vilo, da ga bomo le predstavili ostalim kra-janom v občini, je zaleglo, da sva pričela pogovor. (Oče ta dan ni bil najboljšega zdravja!)
»Rojen je bil 14. septembra 1875 v Šent-rupertu na Dolenjskem. V Ljubljano je pri-šel po potresu, leta 1895 v jeseni. Izučil se je za dežnikarja ter delal pri Vidmarju v Savljah. V prvem zakonu je imel tri otroke, toda zaradi ženine smrti se je leta 1926 dru-gič poročil. Z ženo Ivano sta imela tri otro-ke, leta 1934 pa je zgradil hišo, v kateri ži-vimo še danes. Po vojni je bil dežnikarski mojster pri podjetju »Dežnik« ter se leta 1956 upokojil pri 81 letih in 62 letih de-lovne dobe.«
»In kako je po vašem mnenju dočakal tako starost?«
»Veste, nikoli v življenju ni imel težke-ga dela, skromno je živel, ni kadil, ni pil. Ker je bil vedno po malem bolan, je zelo pazil na svoje zdravje. V službo se je ve-dno vozil s kolesom, v mesto se je s kole-som odpeljal še v 90. letu starosti. Vsesko-
zi je zelo živahne narave, v posebno zado-voljstvo mu je urejanje vrta okoli hiše. Še v 95. letu starosti je splezal na češnjo. Zadnji dve leti sta mu opešala vid in sluh, toda še vedno bere časopise, le televizijo gleda redkeje. Tudi malo več pozornosti je zadnje čase deležen od nas vseh. Lansko poletje je še bil na vrtu. Pa tudi če ne gre ven, stalno naroča, kaj je še za postoriti, kako naj vrt obdelujemo.«
Tako torej naš (verjetno) najstarejši krajan. Mnogo zdravja, ob rojstnem dnevu pa na svidenje!                          F. Rozman