169. Jteullka.
v sredo. 24. julijo 1901.
XL. leto.
Izhaja vsak dan zve ter, izimši nedelje in praznike, ter velja po poiti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje detele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati-— Rokopisi se ne vračajo. — Uredništva in npravnlstvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
jttesečna priloga: „Slovenski Cehnik",
Uredništva telefon št. 34.
Posamezne Številke po 10 h.
Upravništva telefon št 85.
—— — ---------^
Poslansko zbornica.
X a I) u n a j o . *2o. julija.
Izmed predlogov naj omenjam jug< »slovanske.
Dr.B ti 1 i ć vloži predlog zaradi postave o disciplinarnem postopanju sodnijskih  uradni kov;
dr. Krek in dr. Korošec zaradi železniške zveze Kamnik - Polzela.
Iv. Hrib n r zaradi slovenskega vseučilišča v Ljubljani.
Interpelacij je vloženih St2. Med temi s strani južnih Slovanov!
H i a n k i n i zaradi pospeševanja ladjedelne industrije v Dalmaciji: zaradi nujne podpore dubrov-niški župi in zaradi zidave valoloina \ Inki Pod-Korito;
T resić- P a v i č i e zaradi neke nove farne cerkve na otoku Lešina in zaradi oddaje živlnozdravni-ških mest v Dalmaciji;
I v a n i š e v i č zaradi zidanja farne cerkve v Lnčarcn (Dalmacija) :
Prodan zaradi pomanjkanja pitne vode v dalmatinskem okraju Zadar in zaradi razmer pomožne duhovščine v Pragi;
Ivan Hribar zaradi avanzi-ranja pri e. kr. deželnem plačilnem uradu v Ljubljani;
Spin č it'-. I- a ir i □ j a in M a n d i 6 zaradi uvrstitve Opati j-skega letovišča v višji razred aktivi-tetne doklade: zaradi znanja hrvaščine poštaill uradnikov v Opatiji in zaradi nabiranja postnih posiljatev i-totam;
dr. H o e e v a r zaradi premein-be trase projektirane lokalne železnice Trebnje-St .lan/ na Dolenjskem:
R o h 1 e k in J e ž n v n i k zaradi zapostavi j en j a Blovenskega jezika pri porotnem sodišču v Celju in zaradi imenovanja okrajnega sodnika v Laškem trgu;
B i a n k i n i. ker ne izliaja ni-kak uradni list za dalmatinska po-Sina in brzojavna mesta«
Zatem j<* odgovarjal justični minister Klein na neko interpelacijo glede nepostavnega postopanja s strani sodišč in političnih oblasti v Galiciji, domobranski minister I- a t s e h e r zaradi samoumora <lra-gx>nea Sammta pri 5. dragonskem Lk u: notranji minister Bie-ji e r t b   najprej    zaradi postopanja
dunajske policije o priliki demonstracije trgovskih nastavljencev po shodu v hotelu Savov in potem na interpelacijo dr. Korošca zaradi prepovedi uianifestačnega dijaškega zborovanja na Dunaju v prid slovenskemu vseučilišču v Ljubljani. .Minister pravi, da je bilo postopanje dunajske policije v tem slučaj u popolnoma upravičeno. Naznanilo o nameravanem dijaškem shodu vsled tega ni bilo sprejeto na znanje, ker ni odgovarjalo postavnim predpisom. (§ 2, zborovalnega zakonika predpisuje namreč, da je treba v naznanilu za shod tudi postaviti namen shoda, kar pa se v tem naznanilu ni zgodilo.) Odgovarjal je nato na interpelacijo Abrahamovima zaradi izseljevanja. Minister je dejal, da predloži vlada v kratkem zopet poseben Ziikon v svrho preprečeiija izselitve državljanov. Na interpelacijo St rimskega in kneza Auersperga. naj se zago-tovi pokojnina v privatni službi in v nekaterih javnib slnzbah stoječim nastavi j encem, je d« jul. da volja pokojninska postava za vse one nastav-ljenee. ki imajo uradniški značaj, ki opravljajo torej! i zkl .1 učno ali vsaj   pretežno    duševno   delo. Kdo
spada pod to kategorijo, odloča kot prva instanca politična okrajna oblast, v dvomljivem slučaju odloča judikatnra.
Tozadevno so bile vprašane vse dežele in vse int« resne zveze, da iz-dado svoja poročila. 15. t. m. je potekel tozadevni termin in ureditev tega materijala bo trpelo gotovo do konca tekočega teta.
Nato je prešla zbornica na dnevni red namreč na definitivno volitev predsedstva. Socialisti so se vsled soglasnega sklepa absentirali, vsled Cesar je bilo oddanih le glnsov-nie. med temi je bilo ls neveljavnih.
Predsednikom je bil izvoljen definitivno Weisskirchner s :;il glasovi) prvim podpredsednikom Začek s l!44 glasovi     in   drugim predsednikom
grof  St ;i rž i n-k i   v   ~2\~2 glasovi.
Ko se zahvali vsakdo izmed ; redsednikov za izkazano mu zaupanje, dobi besedo <lr. I* loj. da poro«"-u o zakonskem osnutka zaradi premembe veljavnega modus vivendi \ zadevi prometa i u trgovine s turškim cesarstvom. Po novem naj se zviša carina na tursko uvozno blago od 8 na Wyo. Zvišanje m« zadene samo avstro-ogrskega   importa ampak
importa blaga \ 'Turčijo sploh. Dohodki povišanja se porabijo za izdatke, ki so jih zahtevale razne reforme v Makedoniji.
Nemški naprednjak dr. \\ e d -I i v h je izjavil, da lioče glasovati za to premembo. Pri tem je naglasa], da raste pri Nemcih interes za balkansko politiko. Razmere v Makedoniji se niso nič z bol j šale vzlic temu, da opravljata tam svoj posel glasom en-tente v Miirzstegu i»o en avstrijski in en ruski civilni komisar ter še posebna mešana komisija. Vsa politika Avstrije in Rusije napram Turčiji dela vtis, kakor da nima nobena resne volje, napraviti red v tej deželi. Končno zahteva naj izda vlada modro knjigo, v kateri bi bil zbran material o dejanskih razmerah v Makedoniji, o uspehih avstrijskih civilnih agentov in o razvoju finančne
kontrole. Naglasa! je, da ima ljudski parlament vso pravico, govoriti tudi v zadevah zunanje politike, kar se je reševalo doslej v delegaei jab, ki so bile največja karikaturi« parla luentarizinn.
Drugi govornik srbski narodnjak, zaderski odvetnik Dušan li a -1 j a k se je pečal obširno zlasti z raz merami v Bosni in v Hrvatski. Po-vdarjal je, kako nastopil avstrijski! vlada napram svojim južnim Slovanom. Pred leti je znašel državni finančni minister Kallav v avstrijski delegaciji naenkrat nov jezik -— bosa uski. dasi žive v Rosni skoro sami Sm-Iu ! V ogrskem parlamentu je nazva! \Veekerle borbo Hrvatov za svojo materinščino — veleizdajstvo! Maša  vlada  je  izdala  tekom zadnjih
-7) let za žendarmerijo in žendarm-ske kasarne v Bosni celih 75 milijov, ljudskih šol pa je v tej deželi le 350, tako da dobiva šolski pouk le soli obveznih otrok! Vlada dela v Bosni - Hercegovini, kakor v samo-držki deželi. Ljudstvo nima nobenega pristopa do uprave. Ko so podpisali razni srbski odličnjaki iz Bosne in Hercegovine resolucijo, v kateri zahtevajo, da se premene sedanje raz mere v okupacijskih deželah v kon-stitucionelne, ><> bili p«> krajevnih e. k r. oblasteh obsojeni v denarno gk-l.o in zagrozilo se jim je. če takoj ne nehajo ©političnim delovanjem, jih obtožijo še ziiriidi veleizdajstva. Pet srbskih časnikarjev je bilo ob tej priliki obtoženih zaradi zločina motenja javnega miru in   tudi dejan-
ski obsojenih. (O kaki časnikarski svobodi v Hercegov in i-Bosni ni niti govora. Skoro je ni številke tam izhajajočih srbskih in hrvatskih listov, v kateri bi ne bilo vsaj nekaj vrstic cenzuriranih. Včasih mi dojdejo on-dotni listi skoro docela prazni. Op. pori >č.)
S Srbijo še vedno ni sklenjena trgovinska pogodba; s Crno goro ni bila sklenjena še nikdar, dasi je občina Kotorska vlado v ta namen že ponovno naprosila. Vlada se na male kristijanske drŽave na Balkanu nič ne ozira, pač pa gleda na modus vivendi s Turčijo. — Naposled zahteva še, da naj bo enkrat konec policijskemu režimu v Dalmaciji,
Po sklepnih besedah dr. P 1 o j ji kot referenta je bil zakonski osnutek sprejet brez nadaljne debate v dru-gem in tretjem Čitan j n.
lirez vsake debate je bil sprejet zakonski načrt o prodaji nekega nepremičnega državnega imetja in sprejet je 1 >i 1 tudi osnutek postave v zadevi kovanja novih 100 in okron-skih novcev. Razprava o poročilu proračunskega odseka v zadevi 'nujnega predloga poslanca t držala — podvojitev melioracijskega fonda, povišanje državne prispevalne kvote in podvojitev točke melioracije — je bila prekinjena in se ho nadaljevala jutri.
Konec današnji seji je bil ob polu šestih.
Poleg nadaljevanja razprave o tem nujnem predlogu je na dnevnem redu le še poročilo imunitetnega odseka v zadevi izročitve nekaterih poslancev.
Danes dopoldne se je konstituiralo več odsekov. Voljeni so bili: V tiskovnem odseku predsednikom dr. Ivčevič; v b r a m b n e m odseku predsednikom Pogačnik; v ž c 1 e /. u i š k c m dr. Si 1 veste r; v o b i-1 n c m vitez M a 1 a c h o v -s k i; v p o 1 j e d e 1 j s k c m P i n k, (krnel iz Predarlskega), podpredsednikom   Po v še;  v inbileiskein
odseku   dr.   K u n k e;    v     pel i e i j -
s k e m odseka T o n e 1 l i , podpredsednikom Spincic; v pristojbi nske m odseku C ;i j k o v s k i; v j u s t i e n e m odseku X i 1 s e h e. podpredsednikom dr. P a ir i n j n in P a z a r s k v.
Z e 1 e z n i š k i o d s e k je imel danes   sejo. v kateri je povihirjal
predsednik dr. Svlvester. kako važne naloge ima opraviti odsek v bodoči seriji. Treba ho napraviti zlasti zakon za lokalne železnice, postavo o podržavljenju železnic in nadaljevati akcijo podržavljenja železnic. PosL Kaftan je opozarjal na pomanjkanj«' vagonov in predlagal, železniški odsek pozovi vlado, da ukrene vse potrebno, da se temu nedostatku nd-pomore. Predlog je bil po kratki de-bati, v kateri je dr. Pergelt s številkami dokazal, da je v resnici današnjim potrebščinam sorazmerno vse premalo železniških vagonov na razpolag« >.
d u b i 1 e j s k i odsek je sprejel po daljši debati, v katero je poseglo deset poslancev, sledeči dr. Lu-egerjev predlog; Sklene naj se postava :
I. V večni spomin na OOletno vladanje cesarja ustanovi država osnovno glavnico 100,000.000 kron v namen nameravanega starostnega in invaliditet nega zavarovanja.
II. O liatančnejih določilih o splošnem starostnem in invaliditet-iiemzavarovanju je treba še v tem ali v bodočem letu ustavnim potom posvetovati in sklepati.
J. F.
Odgodtev drz zbora?
Dunaj. *2',l. julija. Med današnjo sejo je bila pod predsedstvom dr. \V e i s k i r c h n e r j a konferenca klubovih načelnikov, da se posvetujejo, ali se naj državni zbor po izdelanem programa odgodi, ali se naj prihodnja seja naznani pismeno. Prevladovalo je mnenje, da ne kaže zasedanja odgoditi, dokler se ne reši vprašanje o pavšal i ran j u d i -e t. V dosedanjem parlamentu sedi mnogo poslancev, ki so bili z izvolitvijo odtegnjeni svojemu poklicu, a med dvemesečno odgoditvijo *i ne morejo najti primernega zaslužka. (To velja posebno za Gostinčarja. Ali naj v pasjih dneh zopet pometa pri »Zadružni zvezi«.') Tudi ni izključeno, da bo trebn sklienti proračunski ;di kateri drugi važni odsek, kar bi pri odgoditvi parlamenta ne bilo mogoče. Večina načelnikov se je končno zedinila za to. naj se parlament ne odgodi, temuč se naznani prihodnja seja pismeno, ki ho najbrže šele sredi   meseca oktobra.
LISTEK.
Vrnitev slikarja Potočnika.
Spisal Andrej Proga r. .~-V5g£gj; (Dalje.)
Potočnik je sedel za mizo, napol se je najedel in tudi vino je pokosil in je odšel proti kolodvoru. Prazni so bili žepu a ker ni bilo srce malo-dušno, se tudi ni oglasila žalost. Prišel je na peron in je sedel tam in je mislil nekaj zelo lepega. Že vsi hribi so zeleni, že šume gozdovi in so odete poljane v svatovsko obleko, sedi na Kori. poje svetlolasa pastirica, kako se je prebudilo njeno srce. Glej, in vsa domovina se je prebudila, ni več v njej ne snega ne dežja in ne toče, lepi dnevi so: v teh Lepih dnevih Be vrste veseli sprejemi, zakaj vračajo se v domovino pozabljeni sinovi. Pozabljeni ljudje v razeefranih hlačah, v povešenih. pomečkanih klobukih se vračajo in vsi so prerojeni od tega veselega vzprejemn. Ze se hude moči, dvigajo se kvišku sklonjene glave, žive so oči in gore kakor od plamena, Zakaj spoznani so pozabljeni ljudje, pozabljen je trud . . .
Lepa misel je bila in ker je bila preveč lepa, tudi ni bila resnična. Dež je šel, vmes so plesale snežinke, pihalo je od severa, popoldne je bilo pusto in tudi odurno.
Tako je ^<del [van Potočnik na peronu in ko se je že delal mrak, ko
je   bil   že   Čisto   bllZU   sveli    veeer, je
pristopil zamazan delavec in je sedel poleg njega.
Kaj  pa ste tako   sami, mladi mož t«
Z lepim g bi som j»* vprašal in lep odgovor'  je dobil.
Sam sem, kakor se pač tu j en spodobi.«
Sklonil se je bliže prijazni delavec in je položil desno nogo preko leve.
>Kaj pa ste, mladi mož.'-»Delavec sem... ključavničar. Pa sem šel v tujino in se mi je slabo godilo. Vrnil sem se, do tukaj sem prišel, zdaj pa imam še daleč do doma.«
»Kaj poj dete se danes naprej, o mladi možf«
»Ne pojdem, ker je noč in je pusto po teh krajih, kadar je noč. Tu b. >m  do jutra   in   potem  pojdem na
pot.«
»Svet i večer je ...
»Sveti večer in sveta noč bo kmalu . . .«
»Kaj bi šli z mano, o mladi mož? Ženo imam, zalo mlado ženo in otroka, zalega   majhnega otroka.
»Sel bi...«
In sta šla.
Prazne so bile tdiee, zazvonilo je, zazibalo se pod nebom in se zibalo svojo pot enakomerno semintja. Prenehalo je bilo deževati in snežiti, pre-
ebleklo se je nebo v svetonoeno oblačilo. Po krilu si je pripelo zvezde, v lase si jih delo m se je naslonilo ua visoke črne vrhove.
Vsa okna so bila razsvitljena, prijazne luči so sijale za njimi, tuin-tam se je čulo petje, tuiutam klavir, gosli, veselo je bilo tisti veeer Vse povsod.
Sla sta, prišla sta iz mesta vun, zavila sta postranskem blatnem potu in sta vstopila v eno izmed majhnih predmestnih hiš. Temen je bil hodnik. p;i so se odprla vrata in se je razlila v obraz vesela in prijazna luč.
»Pripeljal sem lega mladega moža, da bo nas več na ta sveti večer.«
Prijazno je pozdravila mlada žena, ponudila je raskavo roko in je prinesla večerjo na mizo.
»Zajemite, mož . . .«
In je zajel in je jedel. In ko so tako pri jedi molčali, se je ozrl po sobi okrog, komaj je pogledal na delavca in njegovo ženo in že je bilo vse mehko njegovo srce. O zakaj ni človek ključavničar in ne služi za svojo obitelj, za tako mlado ženo z laskavimi rokami? -— O zakaj dela človek za ljudi, ki ne morejo vzpre-jeti v svoji revnosti, zakaj dela za domovino?... (irenka kupa je stala sredi srca, grenčica se je razlivala preko roba, Ivan Potočnik je bil postal zelo zamišljen.
»Kaj bi mi pokazali otrocickaf« In so mu ga pokazali. V kuhinji v zibki je spjd. debele drobne roke na prsih, lepo rdeč v obraz, okrog glave svetle zlate kodre. »Kaj je  fantek \« Punčka je« — je rekla mlada žena in je popravljala odejo. »Punčka je. ime ji je Tinka, stara je leto dni . . .«
Lepo in mirno je dihala leto dni stara Tinka in Potočnik jo je gledal in njegovo srce je bilo vse mehkejše in mehkejše. Prijel je za drobno roko, nalahko je prijel in je rahlo pobožal. In so se odprle oči, velike, svetiomodre, začudene.
Lep je bil večer, sedeli so pri mizi, delavec je pravil o minulosti, o fantovskih časih, o življenju. Zena je poslušala, včasih se ji1 domislila in je vprašala.
»Ali imate ženo, o mož?«
»Nimam žene . . .«
»Potem imate nevesto...«
»Tudi neveste nimam . . .«
»No, pa jo dobite. Pri takem rokodelstva se lahko dobi nevesta.«
»Lahko se dobi« in Potočnik je pomislil, kako teško se dobi kdo, ki bi se usmilil revnega popotnika in mu daroval malo pravične ljubezni. Redko, enkrat morda, potem nikoli več ... In ni prijetna ta ljubezen, ker izvira iz usmiljenja. Treba je, da je človek hvaležen zanjo, da je ponižen in hodi vso njeno dobo po prstih m s sklonjeno glavo.
»Vesel bodi. fant, (lil so se te usmilile moje oči. hvaležen hodi iu ponižen, romnreek. da se mi je poljubilo s teboj . . .«
Tako govori taka ljubezen, če se spozabi noga in zazveni trd korak, ee se spozabi glava in se dvigne mahoma kvišku.
Polnoč je nastopila, zazvonilo je zunaj, vstali so in so se napotili k pol noč niči.
»Zima je in mraz, kaj nimate suknje, o mož 1«
Zena mu je ogrnila staro suknjo in tako so šli k polnočnici.
Zvonilo je zunaj, zibalo se od vzhoda do zahoda, vabilo je prijazno. Svetila so se visoka cerkvena okna, kadilo se je dvigalo v cerkvi gor proti stropu, prijetno je dišalo, sto sveč je gorelo, zapele so orgije zelo na ghis in pevei so peli z njimi lepo in dolgo pesem. Množica ljudi se je bila nabrala po cerkvi, tista nmožiea je mislila zelo slične misli. To je tako, če UČaka človek Božič, pa se domisli nekam nazaj; drugače je bilo takrat, zdi se človeku, da je bilo mnogo lepše. Mnogo lepše je bilo, ne bo se vrnilo nazaj nikoli več, ker je to pač nemogoče. Živeli so ljudje in so umrli, ne bodo oživeli nikoli več. Tudi dogodki so se bili rodili in z njimi čuvstva, sreča morda, ali je to minilo in se ne vrne.
(Dalje prihodnji«.)
13
Iz odsekov in klubov.
Dunaj, 23. julija. Nemška agrarna stranka je sklenila, da bo glasovala v parlamentu le za tako u a g o d b o z O g r s k o , ki popolnoma upošteva koristi domačega kmetijstva.
Delegacije se skliče jo Sele v drugi polovici meseca novembra.
Maloruski voditelji so imeli včeraj daljšo konferenco z ministrskim predsednikom baronom Bečkom. Predložili so mu svoje zabtcve v posebni spomenici. Baron Beck je vse obljubil, vendar je treba v jeseni še nove konference.
Nemški poslovni jezik v parlamentu.
Praga, 2l\. julija. »Narodni Listy« zavračajo v uvodnem članku zelo ostro zahtevo nemških poslancev, naj se določi nemščina za poslovni jezik v parlamentu. Članek pravi: >^Konstatnjemo, da si \emci niso drznili zahtevati od nenemških narodov rabo nemškega jezika v parlamentu niti za časa, ko še ni državni osnovni zakon zajamčil enakopravnosti jezika vsem narodom. Danes pa hočejo v avstrijskem ljudskem parlamentu izobesiti (iesslerjev klobuk. Nemški politiki smejo zahvaliti Boga, ako avstrijski Slovani vsled svoje golobje narave ne poplačajo Nemcem s šilom za ognilo, da ne poženejo nemških uradnikov iz svojih mest, kakor delajo Nemci napram Cehom, in da ne zahtevajo v parlamentu sklicujoč se na svojo večino, naj predsednik vsa naznanila in vladne predloge razloži iienemškiin poslancem v vseh jezikih. Madžari so vsaj Hrvatom priznali pravico, da smejo v ogrskem državnem zboru govoriti v svojem materinem jeziku. Tu pa hočejo Nemci Slovane, dasi imajo Slovani večino, oropati njihove naravne pravice. Ni se bati, da bi predlog postal kdaj zakon — toda dovolj je že, da se vsi nemški poslanci ne sramujejo, nastopiti v '20. stoletju s takim predlogom.«
Hrvaška kriza.
Budimpešta. 23. julija. U-gledni srbski poslanec v ogrskem državnem zboru dr. Polit je priobčil v »Pester Llovdu« uvodnik o krizi na Hrvaškem. Dr. Polit zanika, da bi hrvaški poslanci v ogrskem državnem zboru bili v kaki zvezi z aspira-cijami o »Veliki Hrvaški«. Sploh se hrvaško-srbski koaliciji ne more očitati, da bi gojila državi sovražna stremljenja. Hrvaško - srbska koalicija je popolnoma interna zadeva med Hrvaško in njenim narodom ter nima z Bosno in Hercegovino ničesar opraviti. Hrvati in Srbi tvorijo en narod in govore isti jezik. Velika zmota o hrvaškem vprašanju na Dunaju izvira od tod, ker na Dunaju mislijo, da plove hrvaško-srbska koalicija proti cilju »Velike Avstrije«. Kake zveze ima dr. Frank s krščanskimi socialisti in dr. L u e g e r-jem, tega pisec ne more vedeti, toda odločno lahko trdi, da hrvaško-srbska koalicija nima takih zvez. »Obžalujem zelo«, piše nadalje dr. Polit, »da je konflikt med Hrvaško in Ogrsko narasel v tako obsežno krizo. Zadoščenje imam, da je več poslancev neodvisne stranke mojega mnenja, da bi se v službeni pragmatiki za železničarje ne bilo smelo razviti jezikovno vprašanje.«
Trgovinska   pogajanja s Srbijo.
Belgrad, 23. julija. Včeraj in danes so se vršile m i n istrske seje pod kraljevim predsedstvom. O sklepih se trdovratno molči, kar se splošno obsoja, ker vsa javnost nestrpno čaka, kaj sklene vlada glede trgovinske pogodbe z A v -str o- Ogrsko. Časopisje se hudu-je nad vlado, ker ne more skleniti z Avstro-Ogrsko navadnega trgovinskega razmerja.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd - 23. julija. Poljski graščaki kijevske in podolijske gubernije so sklenili glede bodočih volitev v dumo dogovor z ruskimi graščaki.
M o s k v a , 23. julija. V Rigi in okolici imajo še vedno strahovlado. Vsako noč se vrše hišne preiskave in aretacije1. Danes so bili zopet trije liberalni časopisi zatrli. Vojno sodišče izreka skoraj vsak dan smrtne obsodbe. Med zaprtimi je največ dijakov, žensk in delavcev. Tudi v Moskvi postopa vrhovni gubernator zelo rigorozno proti časopisju. Za neznaten prestopek nalaga listom globe po 1000 do 1500 rabljev, tako da je že par časopisov bilo primoranih prenehati.
London, 23. julija. Znani ruski pregnanec v Londonu knez Kra-potkin je priobčil članek o Rusiji, kjer pravi, da peščica mož ne more še s tako heroičnimi čini premagati obstoječega režima. V boj se morajo zagnati ruske ljudske mase, da izvr-
šijo splošni prevrat po načelu: Zemljo kmetom, stroje, železnice in vse drugo pa delavcu.
Koreja pred revolucijo.
L o n d o n , 23. julija. Odstopi v-ši korejski cesar ima še vedno veliko oblast nad vojaštvom in novim slaboumnim cesarjem, Vojni minister je odstopivšega cesarja zatožil japon ski vladi, da je ukazal cesarski gardi, naj naskoči v noči K), t. m. cesarsko palačo. Tudi vse napade vojakov na policijo je provzročil cesar. Dve vili, ki sta bili last prejšnjih ministrov, so včeraj zažgali in popolnoma uničili.
Odstopivši cesar je zapleten v štiri protijaponske zarote. Korejska armada je popolnoma na njetrovi strani, in Japonci morajo z vsem svojim vojaštvom strašiti vojašnice in sinodnišnice. Korejsko vojaštvo ne dobi več strelji\ a.
Podkralj H a jaši je izjavil, da Japonska ni aplivala na odstop korejskega cesarja. Korejskemu prestolu se ni treba iz Japonske ničesar bati, pač pa se mora Japonski omogočiti, da organizira upravo Koreje.
Socialna upratanja.
Za vplačevanje prispevkov za Lnvaliditetno zavarovanje je na .Nemškem uveden takozvani z i s t e m z □ a m k. Ta zistem se je tam prav dobro obnesel ter se vsled svoje prednosti pred vsemi drugimi načini pobiranja prispevkov uvede tudi v Avstriji Po tem zistemu se plačujejo prispevki s pomočjo znamk. Vsak zavarovalni zavod izda svoje lastne posebno označene znamke, ki jih bo dobiti pri poštnih zavodih ter se prilepijo na p o bo t n Lee, ki jih istota-ko izda zavarovalnica. Pobotnice obsegajo ime zavoda, leto in dan, kdaj so bile izdane in tekoče številke. Vsaka taka pobotnica ima prostora za najmanj 52 tednov ter ne sme biti v prometu več kot dve leti odkar je bila izdana. Izpolnjene pohotne karte je poslati zavarovalnici tistega okraja, kjer je delavec uposlen. Ta zavod odpre za zavarovanca konto ter zbira vse pobotnice.
Prispevke mora oddajati delodajalec, ki pri izplačevanju plače ali mezde prilepi primerno znamko v pohotno karto. Zavarovanci si morajo pustiti pri izplačevanju odtegniti p( tnbni znesek. Delodajalci smejo delavčev prispevek vzeti le z o d t e g n i i v i j o pri p l a č i. Ako se je taka odtegnitev pri katerem izplačevanju opustila, se sme to nadomestiti, razen poedinih izjem, šele pri prihodnjem i z p 1 a č e v a-n j u.
Pohotno karto si je dolžen nabaviti zavarovanec. Primoran je pod kaznijo, da si da napraviti tako karti* ter jo predloži svojemu delodajalcu. Ako ni uposlen celi teden pri istem delodajalcu, plačati mora tedenski prispevek tisti delodajalec, pri katerem je bil zavarovanec najprej uposlen. Ako bi se delodajalec brani', plačati prispevke ima zavarovanec pravico, oddati prispevke mesto njega ter uveljaviti svojo zahtevo pri izplačevanju.
Zistem z znamkami, ki se nvede tudi za p r o s t o v o 1 j n o z a v a -rova n j c , je naletel v začetku, dokler je bila stvar še nova, na veliko nemilost pri občinstvu. Polagoma pa se je /: tem uživel ter se izkazal tako praktičnega, da se smatra sedaj naravnost ^'.a neizogiben ter ga brez-dvonmo prevzamejo tudi vse druge države.
Kdaj dobi zavarovanec pravico do rente vsled nezgode, za to veljajo sledeče splošne zavaro-valno-tehnične določbe: 1. nesp o -s o b n o s t za zaslužek; 2. da je prebil določeno čakalno dobo; 3. da je redno plačeval prispevke. Za zaslužek nesposobne se splošno smatra tiste osebe, ki si ne morejo več po svojih primernih močeh in sposobnostih pridobiti v svojem poklicu tretjine tiste-ga.kar si morejo navadno telesno in duševno zdrave osebe iste vrste in s podobno izobrazbo v istem kraju z delom zaslužiti. To splošno definicijo 0 nesposobnosti pridobivanja najdemo v avstrijskem zakonskem načrtu skoraj dobesedno. Zakonodajalec kaže tukaj namen, odmakniti meje, kdaj dobi zavarovanec pravico do preskrbovalnine, cimdnljc. Za merilo se vzame povprečni človek, ki ima v splošnem isto znanje in iste sposobnosti, ki bi jih prosilec za rento po človeški presoji imel, ako bi imel popolno duševno in telesno zdravje. Zdravnik mora določiti, v kolikor je padla sposobnost za pridobivanje, upravna oblast pa, kak znesek bi mogel prosilec še zaslužiti.
Drugi in tretji predpogoj: čakalni čas in prispevanje. Tudi če je dokazana nezmožnost za delo, se invalidna renta le takrat podeli, če je v slučaju zavarovalne dolžnosti od začetka zavarovanja preteklo 200, v slučaju s a m o z a v a -r o v ti n j a pa 500 tednov prispevka.
Pri tem se zahteva, da je oni, ki se je zavarovati dolžan, od 200 prispevkov vplačal najmanj 100 v zavaro-valno-dolžnem stanju in da je oni, ki je bil do samozavarovauja opravičen, od 500 prispevkov istotako najmanj 100 jih vplačal, ko je živel v tej opravičenosti samozavarovauja. Za manjkajočih 100 oziroma 400 tednov zadostujejo doneski, ki so se vplačali kot prostovoljno »nadaljnje zavarovanje«. Ker se delavcem, ki se ni o-r a j o zavarovati, kakor tudi nekoliko boljše situiranim malim mojstrom, katerim bo dovoljeno samoza-. varovanje, podeli državni donesek 00 K, je samozavarovanje glede čakalne dobe na s 1 a b š e m. Tudi pogoj glede najprej omenjenih 100 prispevnih tednov je v zvezi z državnim doneskom. Preprečiti se hoče, da kdo, da je deležen koristi državnega zavarovanja, vstopi le v ta namen za nekaj tednov v dolžnostim ali samozn-varovalno razmerje.
Nezmožnost za delo, ki jo povzroči kaka nezgoda, utemeljuje pravico do invalidne rente le tedaj, ako je ta večja nego renta za slučaj nezgode.
Invalidno rento dobi tudi zavarovanec, ki ni proglašen kot trajno za delo nezmožen, ki je pa bil deian-ski nezmožen 26 tednov nepretrgoma, za n a d a 1 j n o d o b o nezmožnosti za delu. Kdor se nalašč stori za delo nezmožnega, izgubi pravico do invalidne rente.
Pravica do starostu e r e n -t e je navezana prvič na dopolnitev 70. leta (avstrijski zakonski načrt določa starost s 05. leti), drugič pa na čakalno dobo 1200 tednov, t. j. približno na 30 let. Starostna renta ni odvisna od dokazane nezmožnosti za delo. Postavili so se na stališče, da se zmožnost za delo s starostjo sama na sebi več ali manj omejuje, in hoteli z rento donesti prispevek k sicer že obstoječemu ali mogočemu delavnemu zaslužku. Za one, ki so pri začetku zavarovalne dolžnosti prekoračili 40. leto, se dovolijo s prehodnimi določbami glede čakalne dobe bistvene ugodnosti. Za vsako polno leto, za katero je 40. leto prekoračeno, se zaračuna 40 tednov.
Pri vpeljavi invaliditetnega zavarovanja je največje važnosti, da se to spravi v zvezo z bolniški m i blag a j n a m i, ker mora invaliditet nemu zavarovalnemu zavodu biti ležeče na tem, da prepreči pri obolelem zavarovancu nezmožnost za delo in da ima upliv na zdravljenje s tem, da ga spravi v bolnišnico ali v kako boljšo domačo oskrbo ali da sploh kaj odredi, kar bolniku pospeši ozdravljenje. Za časa zdravljenja je za družino zavarovanca, ki je doslej skrbel za njeno preskrbo s plačilom svojega dela, plačati tudi takrat podporo, ako zavarovanec ne spada pod postavno bolniško zavarovanje.
Tudi z zavarovanjem zoper nezgode je ustvarjena zveza, ker more zavarovalnica pri kaki nezgodi istotako uplivati na primerno zdravljenje iti preprečiti nezmožnost za delo. Zgodi se, da je namreč invalidnostmi renta višja od rente za nezgodo; ako se pripeti ta slučaj, potem stopi invalidnostmi renta v veljavo in zato je invalidnostim zavarovanje interesi rano na zdravljenju.
Invalidnostim zavarovanje naj bi sploh šlo roko v roki s p r o t* i -lakti č n i m i odredbami; zavarovalnice so torej opravičene, darovati del svojih sredstev, ki jih imajo odveč, higijeni v najširšem pomenu, dejanski pospeševati zidanje zdravili delavskih hiš, bolnišnic in s a n a t o r i j e v.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 24. julija
— „Gospodarska zveza" Že
nekaj časa krožijo o klerikalni „Gospodarski zveziu in o klerikalni „Zadružni zvezi" kaj Čudne govorice o izgubah, defravdacijah in takih rečeh. Koliko je na teh govoricah resnice, se že Še izkaže. Sumljivo je že „Slo-venčevo" poročilo o občnem zboru „Gospodarske zveze". Na dolgo in Široko je popisal, kako so se klerikalci med seboj prepirali, da je tako malo dobička. Ob sebi se razume, da je „Slovenec- vse ublažil in prikrojil po svoje, kar se je govorilo, a celo iz tako zasukanega poročila je raz-videti, kako so se morali podajati. Značilno je tudi, da je „Slovenec" priobčil samo nekaj podatkov o računskem zaključku, zamolčal pa vse druge, izkaterih bi se dobil pregled o delovanju „Gospodarske zveze". Mora že smrdeti! če še omenimo, da so se na tem zborovanju tudi dogovarjali, kako bi trgovcem čim več škodovali, smo za danes dovolj pove-
dan', če pa morda želi „Slovenec", mu prav radi še s čim takim pokadimo, da bo kar poskakoval.
— Shod avobodomialecev v Pragi dela klerikaloem silnih skrbi. Nismo mislili, da jih lomi tak strah. „Slovenčevo" bevskanje kaže, da stvar le ni tako od muh. Zadnje dni kar mrgoli po „Slovencu" framasonov kakor v starih dobrih časih Jerano-vih. SnoČi je v „Slovencu" že toliko framasonov, anarhistov, kakor v kakem farovžu bolha. Ker „Slovenec" o tem shodu svobodomislecev javnost prav predrzno vara, bomo morali že izpolniti svojo časnikarsko dolžnost in o oeli stvari informirati občinstvo — pravično in pošteno seveda, ne po receptu kakega Lampeta.
— Slovensko vseučilišča. Našo brzojavko, da je poljski klub po posl. Glabinskem zagotovil župana Hribarja, da bodo Poljaki vsi do zadnjega glasovali za slovensko vseučilišče, je v toliko popraviti, da je to izjavil poljski klub po svojem, podpredsedniku Dulebinepo Glabinskem.
— Peticijo za slovensko vseučilišče in sploh slovenske šole
je odposlalo društvo tiskarjev in kamnotiskarjev na Kranjskem.
— Odkrita beseda po narodni slavnost v Št. Jakobu. Iz Roža se nam piše: Poročalo se je slovenskim listom, naprednim in klerikalnim, o n' rodni slavnosti, o otvoritvi narodne gospodinjske šole v Št. Jakobu v Rožu; poročalo se je, toda odkrita ta poročila niso bila, vsaj v vseh listih ne... Naj bo dovoljeno na tem mestu, izreči o tej slavnosti in o vtisku, ki ga je napravila, ter o tej narodni šoli sploh tudi odkrito besedo, katero je izreklo na shodu in po shodu prav mnogo narodnjakov, koroških in iz-venkoroških, ki so slavnost preživeli, opazili to in ono ter se — odkrito povedano — razočarani razšli. Pisalo se je, da je bila to narodna slavnost pred vsem za koroške Slovence, zlasti za priprosti narod slovenski, kateremu je ta šola v prvi vrsti namenjena. Pričakovati je bilo, da se tudi res zbere na tisoče koroškega slovenskega nareda — toda roko na srce: Koliko pa je bilo tega naroda na tej slavnosti zbranega ? Množica gostov, nekaj duhovnikov koroških in tudi kranjskih, zadnji bi bili boljše storili, da so ostali doma! — in nekaj stotin slovenskih Korošcev. VeČina, velika večina naroda pa je ostala doma in od daleč gledala — papeževe zastave, ki so se šopirile na slavnostnem prostoru poleg narodnih ... A propos! Cerkvene zastave 1 „Kaj pa je Vas treba bilo!?" Že na zunaj so dajale vsej slavnosti in vsemu mi-ljeju značaj cerkvene slavnosti ter jemale ob enem slavju slovenski narodni značaj, na goste pa naprav-ljale še mučnejši vtisk nego morda „strogo cerkveni" govor vse Časti vrednega prosta g. Einspielerja, ki je poudarjal in povzdigoval versko vzgojo in zopet versko vzgojo; vsi, ki smo bili poleg, vemo, kako malo vtiska je napravil ta cerkveni govor, s kakim ravnodušjem je sprejela množica ta govor, ki ni segel v srca tako, kakor svoj čcis navduševalni govori Einspielerjev . . . Šele, ko je stopil na govorniški oder posvetnjak G r a -fenauer, je stopilo ljudstvo bližje ter se nekoliko razvnelo ob poudarjanju slovenske nacionalne ideje, ki naj bi bila ta dan slavila svoj triumf v krasnem gornjem Rožu! Slavila pa ga je — tako se je vsaj mnogim zdrlo — cerkev. Postavljal se je pač temeljni kamen narodni šoli, v kateri bo izročena vzgoja koroške deoe — šolskim sestram, ki niso vsem po godu; kajti mnogo jih je, ki bi raj še videli v tej šoli nastavljene narodne, tudi za veliki politični boj zuuaj šole dovzetne učitelje. Ne bomo danes tu razmotrivali, ali so Korošci pravo zadeli s tem, da so dali to šolo šolskim sestram v roko, uspehe bo pokazala dogledna, bližnja bodočnost, ki bo pokazala tudi, ali imajo Nemci prav, ki že zdaj govore o nekem „Nonnen-kloster"; pribiti smo danes hoteli samo dejstvo, kako je ljudstvo pozdravilo postavitev temelja tej šoli, ki naj bi bila kaj več nego — navaden „Nonnenkloster". Eno pa je že zdaj gotovo:  nasprotniki  imajo ravno v
tem, da hočejo razvpiti — ut figura docet — to šolo kot navaden „Non-nenkioster", uspešno 'agitacijs ko sredstvo proti šoli. Pravijo pa, da pri Korošcih razni „kloštri" z duhovniki vred ne uživajo največjih simpatij — kar so dokazale zadnje državnozbor-ske volitve — in morda ima prav „Narodov" podlistkar v svojih „izpre-hodih po koroški Sloveniji", katere naj bi nadaljeval, ko nam slika Korošce kot svobodomiseln narod — to se je pokazalo tudi na zadnji cerkveni slovesnosti položitve temeljnega kamna narodni šoli, ki jo dobijo v roke šolske sestre in ki naj otme slovensko deco germanizaciji. Kakor znano, germanizirajo Nemci koroške Slovence v znamenju napredne, svobodomiselne ideje, v tem, ko identificirajo slovensko narodnostno idejo s klerikalizmom — prav kakor se je to godilo na Štajerskem, dokler se ni ustanovila slovenska Larodnonapredna stranka ... In s tem dejstvom je treba računati; najpoprej je treba pridobiti za Šolo — starše! Dokler starši z njo ne simpatizirajo, toliko časa naravno ne more uspeti; ali bo nova šola v St. Jakobu v Rožu sposobna trajno pridobiti zanjo slovenske starše, pokaže bližnja bodočnost. Naša edina in iskrena želja danes je: dal Bog, da bi bila ta šola res mogočen branik proti napredujoči germanizaciji ter nam vzgojila mnogo zavednih, resnično narodno, slovensko čutečih mož in žena ! Koroški narodnjak
— Promoviran je bil 17. t. m.
v Gradcu doktorjem prava gospod Ivan Trstenjak, bivši duhovnik, sedaj odvetniški koncipijent v Mariboru.
— Iz finančne službe- Carinski revidenti Mihael Kerševani, Julij Osvald, Sigmund Ratzer in Jakob Fontana so imenovani za carinske nadzornike za okrožje tržaške fin. direkcije.
— Nemška  šola  v Sevnici
priredi, kakor se nam piše iz staj. Posavja, tudi letos dne 28, julija ob šolskem sklepu nin gewohnter ^Veise" svojo slavnost. — Mi šolsko vodstvo Vesno opozorimo, da to slavnost uprizori brez vsakega izzivanja slovenskega prebivalstva. Lanski škandali ob tej priliki še niso pozabljeni.
— Novi c. kr. okrajni glavar
v Ptuju g. Prahl pl Thalfeld je nastopil svojo službo dne 16. t. m. Prej je bil interimističen vodja okraj, glavarstva v Celju. Slovenščine je za silo vešč.
— Šolske vesti s Štajerskega.
Nadučiteijem za Petrovce pri Celju je imenovan znani slov. mladinski pisatelj g. Ljudevit černej, prov. šolski vodja v Grižah v Savinski dolini, naposled prideljen c. kr. učiteljišču v Mariboru.
— V pokoj le Šel ravnatelj gimnazije v Beljaku A. Z e e h e ter dobil red železne krone  tretje vrste.
— Iz dež. zdravstvene službe na Primorskem. Višji okrajni zdravnik dr. Ludvik Berger je imenovan za dež. zdravstvenega nadzornika, okrajni zdravnik dr. G v i-don Beden v Trstu pa za višjega okr. zdravnika.
— Pri okrajnem sodišču se
vrši danes kazenska obravnava zaradi sovodstva. Obtoženih je več oseb, med njimi bivši čevljar Žeieznik in njegova žena ter uradnikova vdova Doroteja plem. Milost. Žeieznik iu Milost stanujeta na Žabjeku št. 3. V mladih letih sta bili sami vlačugi, zdaj pa se bavita s sovodstvom. Že-leznikova je bila zaradi rufijansf\:. že večkrat občutno kaznovana. Zadnji čas sta imeli Železnikova in Milost brez oblastvenega dovoljenja vec malopridnih žensk pri sebi na stanovanju, kamor so te ženske vodile na cesti privabljene moške. Prva obravnava je bila predvčerajšnjim, a se je preložila na danes popoldne. Pri prvi obravnavi je med zasliševanjem obtožene Železnikove njen mož prisluškoval pri vratih, vsled česar sta bila oba takoj aretirana in pridržana v zaporu. Aretiranih je tudi več drugih oseb, med njimi neka natakarica. Obravnava je seveda tajna, Česar utegnejo biLi neke priče prav vesele, ker ostanejo tajna tudi njih imena. Omeniti je treba, da nam je obtoženi Žeieznik svoj  čas,  ko smo pisali o
(Dalje v prilogi).
Priloga „Šio? enskenu Harođn" M. 169, dne 24. jnlija 1907.
njegovem „ delovanju", poslal popravek po S 19. tiskovnega zakona. Ta popravek je bil, kakor smo že takrat konstatirali, pisan z isto roko, kakor vsi takratni popravki dr. Lampetovega obrambnega društva za duhovnike.
— Odbor pomočniške bolniško blagajne zadruge gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani se je dne 17. t m. sledeče konstituiral: Načelnikom je bil izvoljen od strani delojemalcev gosp. Josip Cu-f&r, njega namestnikom pa od strani delodajalcev g. Ivan Tosti, v odbora pa so gg.: Peter Križ, Viljem 8voboda, Julij Bauer, Pavel Debevc ter Alojzij r?o-sak in Josip Handler kot namestnika! Pomočniška bolniška blagajna je imela v enem letn, t. j. za čas od 1. junija 1906 do 30. junija 1907 dohodkov 11073 K 10 h in izdatkov 7247 K 54 h, ima gotovine in rezerve 3825 K 56 h. Mojstrska bolniška blagajna zadruge gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani je imela v ravno istem Času kot pomočniška dohodkov 13 630 K 6o h in izdatkov 10.686 K 6o h, ima tedaj rezervnega kapitala °.946 K Obedve blagajni te zadruge imata tedaj V enoletni poslovni dobi blizu 7000 K rezervnega fonda, kar pač njun obstoj in sigurnost briljantno dokumentira.
— Društvo slovenskih profesorjev. Upravi kopališča Cirkvenica v Hrvaškem Primorju in L pik v Slavoniji sta dovolili članom tega društva polovičen popust v kopaliških :enah, društveniki pa se morajo izkazati z društveno izkaznico.
— Glas IZ Domžal. Nadutost naših pritepenih Nemcev presega vse meje. Pred par dnevi je sedela večja slovenska družba v gostilni, kjer se ja napivalo s krepkimi „Živio" klici. Prisotni znani nemčur je vstal in rekel: „Es ist sehr taktlos und liiok-sichtslos, dass man in meiner Ge-genwart „Živio" und „Nazdar" ruft." In odšel je. Mislimo, da je njegovo postopanje „taktlos". Če meni, da si Slovenci vpričo po narodnem šovinizmu blaznega Nemca ne bodo pozdravljali in napi v ali v svojem ma-:eiinem jeziku, presega to vse meje dostojnosti. Preljubi hajlovec! Take neslanosti nikar uganjati po slovenskih krajih. Svetujemo ti, da po7ežeš zopet svojo culico in odkorakaš med svoje kulturonosce. Heil dir im Ro-senkranz!
— Kocijančiča na Mirni vljudno vprašamo, ali je že plačal ono vino, ki ga je pred letom on, oziroma njegova mamica spila? Nočemo, da bi ona ženska od Sv. Trojice hodila ga na dom terjat za že spito vino in potem po celi vasi govori, da je „gospoda" terjala in da niso hoteli še sedaj nič plačati. Sedaj pač lahko odrine ubogi ženski par kronic, ko je naredil lep „profit" pri zvonu Sv. Heleue.   Mica Kovačeva . . .
— Narodoa čitalnica v Krškem naznanja svojim Članom in okoličanom, da se vrši že dolgo nameravana gledališka predstava v soboto, dne 2 7. julija t. 1. v prostorih čitalnice pri g. Senerju. — Igrali bodo, kakor že omenjeno, člani slov. dež. gled iz Ljubljane. Kdor ljubi veselo dramo: humor in smeh, bo zadovoljen in to nudi Stol-bejeva igra „Na letovišču". Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnice se dobivajo pri g S t are tu, tajniku čitalnice in zvečer pri blagajni.
— Pevsko društvo „Kum" v
Radečah je sprejelo z veseljem člane slovenskega deželnega gledališča iz Ljubljane v goste. V nedeljo 28 ju lija se vrši gledališka predstava „Na letovišču" v prostorih „ Narodnega doma*. Začetek predstave ob osmih zvečer. Predprodaja vstopnic pri g. SimonČiču v Radečah. V ponede ljek pa se vrši druga in zadnja predstava „Kinematograf" ali „Martin Smola".
— Z Bleda se nam piše: Utemeljena je nevolja, da še do danes ni izšla prva številka „Zdraviliškega Lista". Tujci in posestniki se zaradi tega pritožujejo. Da je to na Škodo našemu zdravilišču in sploh tujskemu prometu, leži na dlani. „Kurlistau je vendar važna stvar. Pa kaj se brigajo klerikalci za občno korist. Pri sedanjih razmerah je potrebno, da se napredni posestniki, ki imajo kaj smisla za važnost tujskega prometa, tesneje združijo. Bled se mora kot zdravilišče moderno razvijati in korakati z duhom časa. Vzlic slabemu vremenu je že mnogo tnjcev tu. Glejmo, da si jih ohranimo in pridobimo novih. Ker od klerikalcev ni pričakovati pospeševanja tujskega prometa, storimo naprednjak! sami kar je treba brez klerikalcev in če treba tudi proti njim.
— Nameščen je ženskih učnih
aOČii Iz učiteljskih krogov se nam piše: Na mešanih enorazrednih in dvorazrednih ljudskih šolah v postojnskem šol. okraju je prišlo popolnoma v navado nameščati same ženske učne moči.    Izpraznjena učna
mesta se često brez razpisa oddajajo
učiteljicam. Ako se pa Oglasi kak moški prosilec, se pa že vpliva od gotove strani nanj, da končno umakne svojo prošnjo. Dasiravno § 15. zak. z dne 29. aprila 1873. 1. dež. zak. št. 21. jasno določuje, da se za poučevanje dečkov, bodisi da so v posebnih razredih ali združeni z dekleti, smejo ženske jemati za pouk le za prva štiri leta, so bile vendar v postojnskem okraju na 9 enorazredoioah in štirih dvorazrednioah nameščene same učiteljice. Ako se bode to tako sistematično nadaljevalo, dočakali bodemo v doglednem času, da bode v tem okraju vsa ljudsko-šolska odgoja in izobrazba edino v rokah ženskega učnega osobja.
— Pečati na železnicah. Pi*e
se nam iz Gorice: Dobil sem pošilja-tev po železnici iz Ljubljane, c. kr. drž. železnice — a glej ga vrag«*, samo nemške pečate imate še v Ljub-bljani na drž. kolodvoru — iz voznega lista se ti blišče pečati: „Erteiit, ge\vogen, Laibaoh, ubernommen" — prav kakor gori v Prusiji ! ! ! Mislim, da ima še mnogo potraj samonemške pečate po Gorenjskem, v Gorici pa imamo nemško laški pečat; toda saj je Sloveneo potrpežljiva para, kateremu bi bili tudi kitajski napisi in pečati na svoji zemlji prav 1 0 srečna Avstrija s svojimi samonemškimi pečati! Kakor na Madžaronskem 1
— Pri Gregorčičevi alavncsti
na Uncu je bilazamenjena siva, ženska površna jopica. Kdor je v njeni posesti naj jo blagovoli poslati gosp Kanalcu, restavraterju na Pre-stranku ali pa naj jo pusti pri gosp. D o m i c e 1 i u na ftakeku.
— V Šmarjeti poleg Rimskih toplic je bila v nedeljo, 21. t. m. veselica, na koje programu je bila tudi igra „Dobro došli" ... V tej igri je med drugim tudi prizor, ko se dobi en igralec na laži, on pa si hoče pomagati iz zadrege na ta način, da zvrp.ča krivdo na časopisje, češ, sedaj se pač vidi, kako lažnjivo je in koliko mu je verjeti. Pri tem pa je dotični igralec čutil potrebo, izkazati svoje pobalinstvo s tem, da je potegni! „Siov. Narod" iz žepa in kazal nanj. „Bralno durštvo", ki je veselico priredilo, je klerikalno in mi si moremo gornje dejstvo le na ta načiu razlagati, da se je hotelo vernim ovčicam pokazati, kako „laž-niv", kako ^poguben" torej naj bi bil „Slov. Narod". Proti taki slabi pustni šali — izzivanje tega sploh imenovati ne moremo, če pomislimo, od kod da izhaja — protestiramo energično in to tembolj, ker je bilo pač precejšnje število napredno mislečih gostov prisotnih, ki so se opetovanemu vabilu le v toliko odzvali, da pomorejo slovenskemu društvu do gmotnega in moraličnega uspeha in povzdignejo narodno zavest ljudstva. — Gospod igralec pa, ki je bil baje svoj čas član „Slovenije^ na Dunaju in pa njegov sotrudnik, ki je bil baje še v preteklem letu član društva „Save" na Dunaju, sta na svoj — za njiju „neomajano" prepričanje tako zna čilen — nastop res lahko ponosna in mi jima iz srca čestitamo — kaj b^do porekli njuni tovariši-akademiki k temu, bi nas zanimalo — za nas ima stvar le v toliko pomena, da vam lahko že danes na uho povemo, da bodo imele vaše prihodnje „prire ditve" — vsaj v kolikor bo to od napredno mislečih okoličanov odvisno — res „deficit", kateri se je tudi pri tej igri udeležencem natvezil, samo, da bi se dobilo na ta, sicer ne prelep način, podpore za društvo ali za koga že . . . V e Č narodnjakov.
— Nedeljski počitek. Piše se nam: Predzadnjo nedeljo sem se mudil v trebanjskem okraju in si ogledal ondotne trgovine. Kar milo se ttH je storilo, ko sem videl Še ob 2. popoldne vse trgovine odprte in uslužbence na delu. Kje je pravica? Ljubljanski  trgov, sotrudnik
— Prva matura na hrvaški
gimnaziji v Pa ,<nu. Med velikim krikom Italijanov leta 1899. ustanovljena hrvaška gimnazija v Pazinu je imela letos prvo maturo. Izmed 100 učencev, ki so vstopili v I. razred, je prišlo do VIII. razreda 32 dijakov. Maturi se jih je podvrglo 28. Vsi so prestali maturo dobro, 7 celo z odliko.
— Iz Črnomlja se nam piše: Dne 23. t. m. smo pokopali Marka Beličiča, sobojevnika Radeckega. Dosegel je sfaroet 84 let. Potrjen je bil še ta čas, ko je bila še politična oblast na Krupi. Bojeval se je v letih 1848, 1849. in 1859. Triind vaj-setkrat je bil v 1 oju, večkrat v veliki nevarnosti, a nikdar ranjen. Služil je pri eni stotniji s svojim bratom Jo-žetom, ki je tudi šele letos spomladi umrl.
— Južna železnica zopet zviša
tarife. Splošna je znano, da ni skoro nobeno železniško podjetje tako drago tako v osebnem kakor v blagovnem prometu, kakor južna železnica. Sedaj pa hoče še zvišati tarife za brzo vozno in tovorno blago ter je že
vložila tozadevno prošnjo železniškemu ministrstvu. Včeraj so sa vršile o tem konference v železniškem ministrstvu pod predsedstvom ministra dr. pl. Derschatte. Razprava se bo še nadaljevala.
— Samomori vojakov v Oo-
rici? Po Gorici kroži vest, dasta se v par dneh obesila v vojaščnici dva vojaka 47. polka zaradi trpinčenja. O stvari se trdovratno molči.
— Električna železnica nitjo vrate Slati na-Veprinac. Veleposestnik Juri grof Oršič v Opatiji in sodrugi so debili dovoljenje za tehnična preddela za ozkotirno železnico nižje vrste od Slatine pri Opatiji do Veprinoa. Eventualno bi se železnica podaljšala do jštefanijine varnostne hišice na U~kem sedlu.
— Izgredi v Gradežu. Pristaniški kapitan Allesani v Gradežu je nekaj kaznoval posestnika ladij za prevažanje peska Nikolaja Tar-lao, ker se ni hotel ravnati po njegovih naročilih glede varnosti v pristanišču. Vsled tega kaznovanja je predsnoČnjim okoli 400 ribičev in prevažaloev peska prišlo pred Allesa-nijevo stanovanje, kjer so divje vpili in hoteli vlomiti vrata. Orožništvo je šele po več urah napravilo mir ter aretiralo več oseb, med njimi dva Tarlaova sinova.
— Zavrafen napad. Ko se je V Trstu 231etni delavec Anton B a -zanin na ulici razgovarjal z ljubico, sunil ga je neznan lopov z nožem v hrbet, da se je na mestu zgrudil. Napadalec je seveda ušel.
— Smrten tepei med mornarskima vajencema. Na parniku „Zarau v Trstu sta se začela pretepati dva 141etna mornarska vajenca. V tem tepežu je bil I. Požar sunjen od tovariša v srčno bližino dvakrat z nožem, da najbrž ne bo okreval. Storilec je zbežal.
— Med je cenejša. Cene medi so se znova znižale. Osnovne cene za med znašajo 245 K, za tombak pa 275 K. Vzrok znižanja je, ker je baker vedno cenejši.
— Nesreča na železnici. V ponedeljek zvečer se je ponesrečil na državnem kolodvoru v Gorici neki železničar, ki je prišel med odbijače. Prenesli so ga v bolnišnico.
— Maščevanje žene.   Na 19-
letno Č dno Marijo IJumarjevo v Gorioi je ime'a piko Antonija H ar ti, ker se je njen mož trikrat zavrtil s to lepo MariČko. Svojo jezo je izlila na Humarjevo iz nočne posode, ko je šlo dekle pod njenim oknom. Zadnji akt te drame se odigra pred policijo.
— Laški vohuni. Laška planinska društva iz Trsta, Istre in Goriške so napravljala te dni v družbi s planinskim društvom iz Benetk in Vidma izlete. Bili so v Istri, na Krasu, v gorah. Pravijo, daje bilo v tej dmžbi tudi več laških častnikov, ki so se zanimali zlasti ža utrdbe med Bovcem in Trbižem. Hoteli so menda fotografirati razne utrdbe, toda avstrijski vojaki so bili odveščeni o prihodu laških turistov ter so jim preprečili vsako tako nakano. Ko so prišli na laška tla, so se vršile od strani ne-odrešencev in neodrešenk običajne demonstracije proti Avstriji.
— Obsojen vikar. Vikar Hliš iz Orelika na Goriškem je bil obsojen na 10 K globe, ker je psoval Petra Stucina z „lumpom" — sveto pismo namreč zaukazuje, da je treba političnega nasprotnika psovati. Ker se je Hliš zdel samemu sebi zelo. nedolžen, se je pritožil na višjo instanco, kjer so pa razsodili, da ga je prvi sodnik prav pošteno obsodil.
— Nesreča v turškem tunelu.
18. t. m. je v turškem tunelu začel nastajati slab zrak. Zadušljivi plini so omamili ljudi, da so padali na tla kakor mrtvi in da drug drugemu niso mogli pomagati. Mrtvi so trije: 271etni Jožef Pregel iz Levpe, 451etni Ivan Berducci iz Kala-brije in 241etni Josip Jurkovic iz Hrvaške. V bolnišnico so jih odpeljali 13. Onesvestilo se je okoli 80 delavcev.
— Ustanovni čebelarski shod
v Bršljinu pri Novem mestu se vrši 28. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilniških prostorih pri Cefidlu. Gosp. nadučitelj Likozar iz Ljubljane bode predaval o organizaciji Čebelarjev in o koristih Čebelarske podružnice. Gosp. nadučitelj Humek iz Bohinjske Bistrice pa o razvoju Čebel in o jijih boleznih.
— Proti pijančevanju v Trstu.
Pristojne oblasti v Trstu so izdale razne odredba proti naraščajočemu pijančevanju v nižjih slojih. Sedaj je namestniŠtvo kot obrtna oblast sklenilo, da ne da nobene nove koncesije za gostilne in kavarne, pa tudi že obstoječih koncesij ne pusti prepisati. Trst šteje 950 konoesioniranik gostilen, razen teh pa je še mnogo tajnih krčem.
— Morilec tržaških izvošče-kov ujet? Trst je še vedno ves iz sebe, da sta bila hitro zaporedoma dva izvoščeka na kozlu sedeča od svojih pasažirjev ustreljena in oropana. Policija je delala kar je mogla.
Vse se je pehalo, da bi prišlo na sled morilcem. Saj je že od sile, da se dogajajo v Trstu dan na dan vsakovrstna hudodelstva,, policija nikdar ne vlovi storilcev. To pot je bila policija srečnejša. Aretovaia je brezposelnega mizarja, 21 let starega Karla D e 1 t i n a, stanujočega v ulici Media, na katerega leti sum, da je morilec obeh kočijažev. Deltin je rojen v Trstu, pristojen pa v Videm pa Laškem. Kaznovan je bil že večkrat, med drugim tudi zaradi težke telesne poškodbe. Policija je prišla Deltinu na sled na ta način, da je trem osebam, ki so videle umorjenega izvoščeka Mogoroviča in njegovega pasažirja, dala v pregled svoj album s fotografijami hudodelcev. Te tri osebe so po fotografiji spoznale Delilna kot tistega človeka, ki je sedel kritično noč v vozu kmalo potem umorjenega Mogoroviča. Sumljivo je tudi, da se je Deltin dal zdaj popolnoma obriti, doČim je pred umorom nosil brke. Poleg Deltina so aretirali tudi njegovega brata, ki mu je najbrž pomagal pri umoru.   Deltin taji.
— Delavsko podporno društvo v Trstu. Minilo je že četrt stoletja, odkar je Četica narodnih borilcev v Trstu, na tem najbolj izpostavljenem bojišču, razvila simbol vseh narodnih teženj Slovenoev. In minilo je četrt stoletja, odkar se pod tem trobojnim simbolom zbirajo tržaški delavci dlani in uma, da povzdignejo složno s prosvetnim in človekoljubnim delom slavo našega naroda ob jadranskih obalih. Vihrala je ta zastava nad peklenskimi viharji, a ponosna in zmagovita se ni nikdar upognila. Vodila je Slovence samo do zmage. A domovina zahteva od svojih najodliČ-nejših sinov, od delavstva, ki se zbira pod narodno trobojnico novega delovanja, novih bojev in zmag. Dolžnost nas kliče v prve vrste in enoduŠno se hočemo odzvati temu klicu. A ni je lepše prilike, da ponosni zaprisežemo zvestobo pod našo z lavorjem ven-čano zastavo, kakor ravno sedaj, ko se izvršuje prvi del naše borbe, ko bo zabeležila zgodovina naše narodne prosvete na zlati strani prvo 251et-nico razvitja naše zastave, ki je, ponavljamo, simbol naših narodnih teženj. Da pa bode naša slavnost Čim veličastnejša, želimo, da ona postane slavnost vsega slovanstva v naših pokrajinah. Zato poživljamo vsa slavna društva, da izvolijo s svojim sodelovanjem povečati narodni praznik, katerega priredi „Delavsko podporno društvo" v Trstu dne 1. septembra t. 1. o priliki 251 e t-niče razvitja svoje zastave. Prosimo Vas, da nam naznanite najdalje do 31. julija t. 1., na kakšen način in v kakšni meri misli nastopiti to slavno društvo o tej priliki, da nam bo mogoče pripraviti podrobni svečanostni program. Na noge Slovenci in Slovani, da odjekne 1. septembra zopet enkrat naša gromovita pesem na domači nam gruč11'. V eno kolo, bratje, da zakličemo onega svečanega dne zbrani pod trobojno senco narodni nam zastavi: Slava ti, in dalje nas še vodi v boj iu do zmage za mir, napredek in slobodo mile naše slovenske domovine!
Odbor.
— Slovenci v Ameriki. Vlak je povozil v Toresc Citvju 261et-nega kurjača Ivana Opeko, doma iz Rakitne. — Dinamit je ubil istotam v rudniku Antona Grab-1 e v c a. Star je bil 291et in doma iz Metnaja pri Zatični. — Utonil je v Adelphi 32letni Ivan Svete, doma iz Dol pri Borovnici. — Areto-vana župuika. Na zahtevo bivšega lastnika „Nove Domovine" Grdine sta bila v Clevelandu aretovaua župnika Hribar in Krže. Položiti sta morala varščino.
— Nogo l i je Zlomil v Mariboru 321etni krojaški pomočnik Edvard Peretič, ko je hotel skočiti Čez neki jarek.
— Vlom. V mesnico Marije černovšek v Mariboru je vlomil neznan tat in iz zaklenjene blagajue vzel 20 K drobiža.
— Pogreša se infanterist Ivan Sekol 47. polka v Mariboru.
— Odlikovfnje. Barbara Vidio, dekla v Ljubljani, je dobila za 401 etno zvesto službovanje častno svetinjo.
— KolO Ukradel je danes zjutraj dosedaj še neznani tat v Kolodvorskih ulioah štev. 32 mehaniku J u r j u Razdrhu. Kolo je bilo Sbvria, ima tovarniško številko 53.945, policijska pa je Črna na rdečem polju 363.
— Pobegnila sta dne 22. t. m
od dela pri zgradbi „Mestne višje dekliške šole" na Bleiweisovi cesti pri8iljenoa Henrik Auinger rojen 1887. leta v Frankenburgu, pristojen v Griinau pri Gmundnu in leta 1868. v Kališah pri Krškem rojeni Anton Murnu. Oba sta jo odkurila v pri-siljaniški obleki.
— Zamenjala je neka dama v nedeljo pri 11. maši v Uršulinski cerkvi svoj svilnat si v dežnik s takim rjavim.  Kdor ga ima, naj naznani
policiji, katera bode dala naslov omenjene dame.
— Izgubila je blagajničarica gdč. Pavla Juvanova srebrno žensko uro, z dolgo verižico.
— „Ljubljanska društvena gOdbau priredi danes v hotelu nLloydu društveni koncert za člane. Člani prosti, nečlani plačajo 40 vin. Jutri se vrši v hotelu y,11 i -rij a", Kolodvorske ulice, koncert na Čast vsem Anicam. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 vin.
— Drobno vesti- Atentat na portugalsko kraljico ni bil resničen, temuč so le razposajeni poba-lini metali za njenim avtomobilom kamenje, ne da bi vedeli, kdo je dama v avtomobilu.
— V zrakoplovu „Patrie" sta se vozila včeraj nad Parizom ministrski predsednik Llemenceau in vojni minister Picquart. Zrakoplov je vozil na vse štiri vetrove, a končno se je vrnil na zemljo na tistem mestu, kjer se je bil vzdignil v zrak.
— Henrik Klein, mož znane v dosmrtno ječo pomiloščene morilke Frančiške Klein, je že 212 leta v ječi v Garstenu, a neprestano zatrjuje, da je nedolžen ter prosi za obnovitev pravde. Svoji ženi je pisal, naj prizna resnico ter izreče, da je on popolnoma nedolžen pri umoru.
— Pri potopu parnika nCo-1 um bi a" je utonilo 150 oseb, rešili pa so 80 oseb.
— V. Wolfling roj. Adamovih je prišla na Dunaj, kjer misli stalno živeti.
— Čudna ljubezen. V Gmund-skem jezeru se je utopila Slletna Irma Knorlein iz Linca s šestletnim sinom gledališčne igralke Kramm. V pismu pravi, da je storila to iz,strahu, ker bi se morala ločiti od dečka.
— Roparstva na Ogrskem se ponavljajo na raznih krajih peštan-skega in solnoškega komitata. V Sol-noku so prijeli 20 ciganov, ki so na sumu, da so izvršili grozne umore v Alberti Irsi.
— O hudodelstvih v samostanskem zavodu vMilanu prihajajo na dan vedno grozo vitejše vesti. Svinjarji v kutah niso prizanesli niti triletnemu dekletcu. Razburjenje med prebivalstvjm narašča ter se je bati velikih izgredov. Duhovnik se noben ne upa pokazati na ulici. Nekateri časopisi trdijo, da so se orgij poleg duhovnikov in nun udeleževali tudi policaji.
* Strašno hudodelstvo v sa« mostanUt V Via Mouza v Milanu imajo nune zavetišče za otroke. O tem zavodu so se sedaj izvedele strašne reči. Ob asistenci nun so pohotni duhovniki zlorabili osem, komaj nad pet let starih deklic. Zaprli so duhovnika Rivo in nuno Fumagalli, predsednico zavoda in še tri druge nune. Trije duhovniki so pobegnili. Preiskovalni sodnik je zaplenil celo kopico brezsramno pisanih pisem. Prebivalci so prirejali pri aretiranju viharne demonstracije proti svinjarjem v kuti. Vršilo se je tudi že več protestnih shodov.
* Planet Mars. Izmed vseh planetov je Mars najbolj poznan, zakaj zvezdoslovci so ga s svojimi instrumenti tako dobro pregledali, da vedo povedati, kako podnebje imajo na tem planetu. Edini le še niso učenjaki, ali prebivajo na Marsu ljudje ali ne, a tudi to vprašanje se baje kmalu reši. Francoski astronom Flam-marion je trdno prepričan, da žive na Marsu ljudje. Po njegovem mnenju je Mars idealno bivališče. Vreme je vedno enako lepo. Od spomladi do jeseni ni na njem oblaka. Vtem Času tudi ni dežja ne viharjev. Ker je ozračje na Marsu čisto in jasno, je planet tudi mnogo lažji, namreč tehta le 38% naše zemlje. Tudi vsi drugi predmeti so vsled tega na Marsu mnogo lažji. Človek, ki tehta pri n?s 70 kg. bi tehtal na Marsu le 26 kg. Leto na Marsu ima 6S7 dni, iz tega Flammarion sklepa, da se vrši ves razvoj tam počasneje in da življenje sploh poteka mirno. Zadnje čase so zvezdoslovci opazovali na Marsu svetle lise, in nekateri so trdili, da so to signali, ki nam jih hočejo dati prebivalci z Marsa. Fiammaiion pa to zanika, temuč je mnenja, da so to snežniki, ki jih obsija solnoe. Flammarion je prepričau, da se nam posreči, napraviti telegrafsko zvezo z Marsom, ali s svetlimi signali ali pa brezžičnim brzojavom.
* Zapečatena ljubica. Blizu Pariza se je dogodil sledeči tragikomični slučaj. Neki zakonski par se je ločeval. Sodišče je ženi dovolilo, da sme zapustiti moža, predno je obravnava končana. Reči, ki so bile skupne možu in ženi, je hotelo dati na ženino zahtevo zapečatiti, da ne bi jih kdo odnesel, morebiti mož prvi. V ta namen je odšel sodni sluga, ki je ob moževi in ženini navzočnosti zapečatil v moževem stanovanju vse omare. Ko je sluga ravno hotel oditi, zaslišal je jok in klioe na pomoč. Dognal je, da jok in klicanje prihaja iz ene zapečatenih omar.   Raztrgali so pečat,
odprli vrata in pred njimi je stalo mlado dekle v jako pomanjkljivi obleki. Bila je ljubica moževa. Ker je sodni sluga nenadoma prišel v moževo stanovanje, ta svojega veselja, s katerim se je rado v al, ni mogel v hitrioi nikamor drugam skriti, kakor v bližnjo omaro, da bo ta zapečatena. Ko je deklica v omari slišala, kaj se godi zunaj, spreletel jo je str ah, da bo morala biti zapečatena, dokler ne bo obravnave koneo, zato je začela jokati in s tem izdala svojega ljub-čka. Seveda je sodišče ta dogodek vzelo na zapisnik in hitrejše končalo pravdo za ločitev zakona, kakor je Dilo preje misliti.
* Potovanje okoli zemlje v
40 d ne k 19 Uran« Jules Verne je s svojim nPotovanjem okoli zemlje v SO dneha pač menil, da se preje ne pride okoli sveta nego v tem času. Moža je pa v resnioi posekal angleški polkovnik B ur n 1 ey C ham p b el 1, ki je pred kratkim prišel okrog zemlje v 40 dneh in 19 urah. Iz Liverpoola je šel v Quebec, potem po Kanadski pacifiški železnici v Vancouver, od tam v Jokahamo in Vladivostok, skozi Sibirijo v Moskvo skozi Berlin v Dover. Skozi Sibirijo in Rusijo se je vozil 11 dni. Polkovnik pravi, da bi bilo potovanje še preje končano, Če bi ruske železnice hitreje vozile.
* Telefouistinje v Manili. Američani so prinesli s seboj na Filipine tudi telefon, a ne telefonistinj. Te se jemljejo iz najuglednejših in naj premožnejših rodbin ter se zelo razlikujejo od svojih tovarišic v drugih deželah. Vsako telefonist in j o spremlja služabnica kot garde dame, kadar gre v službo. Nosi ji tudi zajtrk ter jo spremlja domov iz službe. Sploh je v Manili velika čast biti telefonisti-nja, ker ima kot taka pristop v najvišje kroge. Seveda mora taka tele-fonistinja govoriti angleško, špansko, italijansko, a mnoge govore tudi kitajsko, japonsko in druge orijen-talske jezike.
* Steklena hiša. Njujorski bogataš Parker \Voodbury bo kmalu stanoval v stekleni hiši. Ravnokar je naročil arhitektu S\vareyju, naj mu napravi popolnoma stekleno hišo na Long Islandu. Stene bodo iz motnega, streha pa iz prozornega stekla. Na zunanji strani bo mehanizem, ki bo omogočal regulirati svetlobo motnih steklenih plošč. Woodbury je že davno sanjaril o svojem načrtu ter povdarjal načelo: »Ako je svetloba zdrava, potem je seveda zdravejše stanovati v hiši, kjer bom užival vedno solnčno svetlobo, kakor pa v zidanih luknjah.«
* Statistika ljubezenskih razkritij. Človek, ki od dolgega časa ni vedel, kaj bi počel, je sestavil statistiko, kako se ljubezen v romanih in novelah razkriva in sprejemi je. V 100 slučajih uslišanih ljubezenskih priseg" je našel, da 81 moških zatrjuje, da brez nje ne more več živeti; 72 jih prime damo za desnico, 67 jih poljubi na ustnice, 2 poljubita roko. eden jo poljubi na čelo in eden — najbrž po pomoti — na konec nosu. 14 jih od ginjenja komaj govori in 14 jih peče vest; 9 jih pravi: »Hvala Bogu!« in 7 jih je »neizrečeno srečnih«. Izmed žensk jih je 87 ve naprej, da se jim ljubezen razkrije; 81 jih objame moškega, 2 pa padete na stol: 72 jih opazi, da je njih povračevanje ljubezni izdano, ena kihne, ker je pa stara šele 16 let, to nič ne de. Le tri reko, naj »on« govori s starši, \2 jih skrije obraz in 1 1 jih oklene vrat ljubimcev. Dama s 45 pomladmi se brani zaročnega poljuba in neka druga — vdova — pravi kratko: »Seveda, samo pametno se obnašaj!« V 50 slučajih neuslišanih ljubezenskih razkritij leti 31 moških kot norih iz sobe ali vrta, 17 jih trdi, da življenje nima nobene vrednosti več zanje, 15 je tako hudo, da ne morejo govoriti, 13 jih hoče odpotovati, 3 si pulijo lase; eden dene roke v hlačne žepe in žvižga, eden udarja z roko po steni in eden skrbno iztrkava hlače na kolenih. Od dam vse vstanejo, ako so se-dele v odločilnem trenotku. 16 jih obljubi, da hočejo biti prijateljice ali sestre, 2 se zasmehljivo smejete, ena vpraša, če je mladi zaljubljenec obvestil svojo mater, da je šel od doma, dočim druga zakliče: »Vi ste osel!' Dobro, da je samo ena taka!
102 leti star s pomočjo žganja in cigaret. Josip Zeitlin, ki stanuje v hiši 136 Lexington A ve. v New-Yor-ku je obhajal te dni svoj 1021etni rojstni dan z uživanjem žganja, piva in s cigaretami. On izjavlja, da ga te tri stvari vzdržujejo pri zdravju in življenju, tako, da se čuti danes mlajšega, nego pred leti. Vsakdo, kdor zatrjuje, da sta pijača in kadenje zdravju škodljiva, s«; lahko pri Zeit-linu osobno prepriča, da temu ni tako, kajti on je tekom zadnjih 50 let vsak dan spil po pet čaš žganja in po pet čas piva ter vedno kadil, kadar je poželel. Zeitlin je rodom Po ljak. On pokadi vsak dan po 20 cigaret.
* Koliko listov izhaja v poljskem jeziku? Na to vprašanje odgovarja neki varšavski list. L. 1905. je
izhajalo vsega skupaj 600 poljskih listov, in sicer v kraljestvu Poljskem 142, v Rusiji 1, v Galiciji 146, v Šle-ziji 15, v Bukovini 1, na Dunaju 1, na Neiušktiu 130, v Švici 1, v Franciji 3, v Angliji 4, v Italiji 3, skupaj v Rusiji 143, v Avstriji 163, v Nemčiji 150, v Ameriki 52. Največ jih izhaja v Varšavi, namreč 126, potem v Lvovu 107, v Krakovu 87, v Poznanju 38, v Chicagi 16, v Turunu 11 itd. — Izmed teh jih izhaja po dvakrat na dan 5, dnevnikov pa je 54. — Prvi poljski list je pričel izhajati v Krakovu leta 1661. pod naslovom »Merkuryiusz polsko - ordvna-evjnv«.
Književnost.
— „Slovenski Pravnik" ima v
štev. 7. sledečo vsebino: 1. I. Kav-č n i k : O agrarnim i nasljednopravnim odnošajima u Primorju i njihovoj pravnoj uredbi. 2. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo, a) Izgubitelj pri prepovedani igri ne more terjati izgubiČka nazaj, b) ali je prizivno sodišče upravičeno ne upoštevati ugotovitev prvega sodnika, če ne ponovi dotičnih dokazov 498 o. pr. r)? Kazensko pravo. K uporabi § a 187 kaz. zak. 3. Za ravnopravnost slovenščine pri koroških sodiščih. 4. Razne vesti.
Telefonska in brzojavno poročita.
Dunaj 24. julija. Poslanska zbornica pojde danes na počitnice. Vlada je hotela zasedanje zaključiti, a dijet lačni poslanci so se uprli. Najbrže se bodo plačevale dijete tudi Čez počitnice, da bodo različni GostinČarji zadovoljni. V današnji Jseji so dr. Sylvester in njegovi nemški tovariši vložili predlog, naj se določi nemščina kot poslovni jezik parlamenta. Dr. Zahradnik je vložil velezani-mivo interpelacijo, Če je namreč res, da je vlada — na željo škofov — ukazala polit Čnim oblast-vom na Češkem, naj skrbno nadzorujejo mlajšo duhovščino in naj vsakega naznanijo, kdor zastopa misli razpušČenega duhovskega društva. Interpelantje zahtevajo, da se mora ta ukaz takoj preklicati. Zdaj razpravlja zbornica o melijoracijskem načrtu. Ko bo debata končana, se zbornica razide do jeseni.
Dunaj 24. julija. Gosposka zbornica je imela danes sejo, v kateri je rešila proračunski provizorij in pa trgovinsko pogodbo s T u r Č i j o. Začetkom seje je predsednik knez Win-dischgraetz povedal, da se je z ministrskim predsednikom dogovoril , kako poživeti delovanje gosposke zbornice. V razpravo o proračunskem provizoriju so poleg drugih posegla dr. Barnreuther in dr. Metal, ministrski predsednik Beck pa je podal para-iiazo svojih znanih izjav o nalogah parlamenta, o narodnostnem vprašbnju, o nagodbi z Ogrsko in o socialnem delu.
Dunaj 24 julija. Najbrž bo danes v zbornici še velik škandai. Češki sgrarci mislijo češkega kle rikalca Mvslivca klcfatati, ker jih je razžalil. Praček je začetkom seje to pripravil z izjavo, da je konflikt z Mvslivcem cseben.
Dunaj 24. julija Češki agrarci silijo odločno na to, da dobe zastopnika v ministrstvu. Kot kan didatje ne imenujejo Rollsberg, Praček in Udržal
Dunaj 24. julija, Ministrski predsednik Beck pojde zopet v Pešto, pogajat se radi nagodbe, v soboto pa pojde v Išl poročat cesarju o uspeha
Dunaj 24. julija. V slovo Luegerju, ki se je odpeljal na Tirolsko, so krščanski socijalci priredili banket, na katerem so Luegerju kadili na najsmešnejši način. Ebenhoch je imenoval Lu-fcgerja modernega Arturja, neki drugi govornik ga je primerjal s BJ8marckom, neki tretji pa z Moltkejem. Ves Dunaj se smeje.
Praga 24 julija. V Husovem rojstnem kraju je imel klerikalec dr. M / s 1 i v e c shod. Nahujskal je kmete, da so napadli in s Kamni in noži ranili mnogo socijalnih demokratov.
Avstrijska spscijalltsta. Na želodcu bo ehajočim ljudem priporočati je porabo prist nega „Mollovega SeidliU-praska", ki je pre skuseno domaČe Boravilo in vpliva na žele dec krepilno ter pospe silno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov pre parat, zaznamovan z varnostno znamko in 8 podpisom. 5 16—10
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za druibo sv. Cirila in Metoda:
Gospod Zmago Valjavec, ured. „Glas Naroda" v New Yorku v Ameriki, K 85, nabrano na dan praznika proglašenja neodvisnosti, dne 4. julija, povodom sestanka newyorških Slovencev, ko sta tukajšni slovenshi podporni društvi Sv. Frančiška in Sv. Petra slavili blagoslovljenje svojih zastav. — Srčna hvala — Živeli ameriški zavedni Slovenci!
Umrli to v Ljubljani.
Dne 20. julija: Ivan Trošt, dninar. 52 1. Radeckega cesta 11. Ostarelost.
Dne 21. julija: Jožefa Raab pl. Raaben-au, zasebnica, 91 let. Pred škofijo 21 Ostarelost. — Pavlina Lepper, zas. učiteljica 52 1. Frančiškanske ulice 8 Inanition.
Dne 22. julija: Marija Otilija Kleinščik, usmiljenka. 28 let. Radeckega cesta H. Jenka. — Jera Lovše, posestnikova vdova. 66 let. Vožarska pot 5. Srčna hiba.
Dne 23. julija: Franja Mlakar, mestna ubcga. 79 let. Japljeve ulice 2. Ostarelost. — Marija Jančar, delavčeva hči. 5. mes. Stre-liške ulice 15. Katar.
V deželni bolnici: Dne 19 juli a : Anton Lsp, dninar, 31 let, Myelitifa acuta.
Dne 20. Peter Kermel, posestnikov 2 leti, Tetanna.
Dne 21. julija: Anton Javo mik, dninar, 33 let, Fangus ped sin. — Anton Primoži?, posestnikov sin, 13 mes., Svphlis congenita.
Borzna poročila
Ljubljanska , Kreditna banka v Ljubljani11
Uradni kuni dun. borze 24. julij« 1907.
Halofbeni papirji.
4-2°/, majska renta. . . .
4"2°/0 srebrna renta . . . 4*/# avstr. kronska renta . . 4»'e , zlata „ . . *•/• ogrska kronska renta . 4»/0 „ zlata 470 posojilo dež. Kranjske 47,0/0 posojilo mesta Spljet 4'/i°/o       i» - Zadar
4Vt°/o bos.-herc. železniške posojilo 1902 .   . . 4*/t Češka dež. banka k. o 4'/„     „      n      •     ž. o.
4Vs*/i zast- Pisma Sal- dež-
hipotečne banke  . . *Vi*'o pešt. kom.  k. o. z
10° pr......
•*/■*/• 2ast-  pisma Innerst.
hranilnice.... 4»/,°/0 zast. pisma ogr. ceni
dež. hranilnice . . 4Vf°/0 z. pis. ogr. hip. ban.
*\V/o       °Sr- ,okalnin že~ leznic d. dr.
4Vt°/0 od1- teške ind. banke
4°/0 prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4° , prior, dolenjskih žel.
3°. prior. juž. žel. kup
i
4\,°, avstr. pos. za žel. p. o.
Srčke.
Srečke od 1. 1800' ,   .   . . 9    od 1. 1864 .   .   . .
, tizske......
_    zem. kred. I. emisije u
m n r> rt
a    ogrske hip. banke 9    srbske a frs. 100-
„ turške......
IJasiUka srečke . .
Kreditne ,    . .
Inomoške ,    .  . -
Krakovske »     .   . -
Ljubljanske m . . . Avstr. rdeč. križa 9 . . . Ogr. „ 9 , . . • Rudolfove „     .  . -
Salcburške .     . .
Dunajske kom.   m    , •
Delnice.
južne železnice .... Državne železnice .  . . Avstr.-ogrske bančne deln Avstr. kreditne banke    . . Ogrske     *        •       . ■ Zivnostenske      „       : ■ Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan    . . Praške žel. ind. dr.   .  . . Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valute.
C. kr. cekin.....
20 franki......
20 marke .......
Sovereigns.......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........
Doiarji........
Dene*	Blag
96 50	96 70
97 90	1   98 10
S6 6'J	96 83
i 1147^»	1 114 b5
92 65	&2 85
! 110 35	110-56
98 90	U9 90
1 104-bO	102 —
99 85	10085
97*26	98 25
99 —	1G0- —
J6 75 II	97 25
9950	95-75
1(2 75	103 75
98 75	99 75
98 -	99 -
99 25	100-25
93 5)	93 51
99 75	lL'O-76
99 90	
98 7*	99 75
29775	.299-75
100 -	101 —
149 25	161 25
t&r—	254 -
14 76	142 75
-J62 x 0	268 50
m	278 -
m -	240 —
94 50	100-60
82 6	183-60
20 10	22*10
422 -	4S8-—
84	88-—
90 -	94 -
6760	6P50
44 -	46-
6 76	28-76
67	73 —
68 -	92 —
456 -	462 -
144 6(1	14560
663 —	654 —
18(0 -	1809 —
647 —	648—
749 -	750 —
m -	241 —
730 —	737 —
584-25	585 25
**94 -	26*4'—
f-37- -	538 -
254 -	269 -
509 -	612 -
146 -	148 —
11-94	1138
19 12	1915
13-63	23P8
«4(2	24 10
117 67	i «7-77
96 75	96-
163	2'H
484	6
Žitne oeno v Budimpolti.
Dne 24  inlija 1907
7%  oktober    . sa
Pšenica RS
Koruza
„ 19J8 Oves
fvgust . . . , »>] ... a oktober . m
Zdržno.
60 fr«
60 60 60 60
■
■
11-30 887 6-37 6 54 803
MeteoroloSKno poročilo.
fitfna nad morjem 106    Srednji uradni tlak 788 0 mm
f	('as opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	Temperatura v C°.	Vetrovi	Nebo
23.	9. it.	733 6	18 7	al. Jug	Jasno
24	7. 4.	783 7	14-6	breavetrno	jasno
n	1 pop.	733 1	268	p. m. j vab.	Jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 190° nor-male 19.9°. — Padavina v mm 0 0.
Zahvala«
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so mi došli ob smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda
Franca Neumanna
c. kr. voj. oflcfala v p.
izrekam najiskrenejšo zahvalo gg. oficialom in podčastnikom, naposled vsem prijateljem in znancem, ki so se udeležili pogreba. 2445
V Ljubljani, dne 24 julija 1907.
Kristina Neumann.
Zahvala«
Ob bridki izgubi svojega očeta, oziroma sina, brata, svaka in strica, gospoda
Ualentina Taucarja
večletn. bivšega župana, posestnika
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem, ki so na katerikoli način izkazali svoje sočutje bodisi za njegove bolezni, kakor ob zadnjem spremstvu. Poimenoma se nam je zahvaliti še slavni požarni hrambi za nje zadnje spremstvo.
Poljane, dne 23. julija 1907. 2442 Žalujoči ostal'.
Učenka
se sprejme v trgovino ročnih del.
Naslov pove upravništvo nSlov. Naroda". 2396—2
2 zastora za okna, I miza = in dve sliki =
so ceno na prodaj. 2414-1 Bleiu>ei'5eua   cesta 19.
z 1, 2 ali 3 sobami s pripadki v novo zgrajenih hišah na Sela pri Ljubljani blizu električne postaje se Oddajo v najem takoj ali za pozneje. 2449 1 Več   se  izve   pri E. PredoviČU,
Ambrožev trg.
5000 Kron zaslužka
plačam onemu, ki mi dokaže, da moja čudesna zbirka
600 kosov samo za fl. 250
ni priložnostni nakup in sicer:
Pristna švicarska pat. sist. Roskopf Žepna
ura, točno regul. in ki natančno gre, a 3letno tvornifeko pismeno garancijo; ameriška doubJe-zlata oklepna verižica; 2 araer. doub e-zlata prstana (za dame in gospode); augl. pozlačena garnitura: manšetni, ovratoiški in naprsni gumbi; 5delni amer. žepni r.ožek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po želi; prekrasna naprsna igla s simili-briljantom; miena damska damska broža, poslednja novost, koristna žepna toaletna garnitura; elegantna pristno usnj. denarnica; par amer. butonov z imit. žlahtnim kamnom; pat. angl. vremenski tlakomer; salonski album s 36 umetn. ter najlepšimi pogledi sveta; pr* kr. kolje za na vrat ali V lase iz pristnih jutrovskih biserov; b indiskih čarovnikov — razvedre vsako družbo in še 360 razi. predmetov, koristnih in neu-trpljivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj z eleg. sist Roško, f žepno uro( ki je samu dvakrat toliko vredna, samo gld. 2*50« Po povzetju ali denar naprej (tudi znamke) pošilja
S. UR B A r H, svetovna razpošiljalnica
N. B. Kdor naroči 2 zavitka, inu pridenem zastonj prima angl. britev ali 6 najrin. žepnih robcev. Za neng^jajoSe denar takoj nazaj, vsak riziko torej izključen. 2447
Izšla je
zgodovinska povest
t dveh delih
^trajjoualei dueh) I^ron.
Ponatis iz „Slovenskoga Naroda11.
Dejanje tega ljudskega romana je zajeto iz velikih bojev med beneSko republiko in turškim cesarstvom, v katerih bojih so igrali veliko vlogo pirat,o. ki so strahovali mnogo desetletij najprej Turke in potem Benečane. Vse glavne osebe tega ljudskega romana so zgo dovinske, kakor so tudi glavni dogodki zgodovinski.
Cena obema zvezkoma 2 krone, „— po posti 40 vin. već. -
Na prodaj
v: „narodni tiskarni"
ta vs«h knjigotriftlcah.
Iftče se dobro vpeljana
gostilna
na račun ali v najem. 2420-2
Pismene ponndbe pod Šifro nSt. 100" na upravništvo „Slov. Naroda".
Kreptep vajenca
za mizarsko obrt sprejme takoj
Ignacij Vehar ^ ■
v Ljubljani, BradaSke ulice št. 12.
Gospodična
ki je dovršila  8 razred,  išče službe
blagajničarke ali pisarice
Oglasi pod: n$t 69", Črnomelj, Dolenjsko. 2426-2
Vrtnar
dobi  pod ugodoimi pogoji  službo pri
A Rajfežu v Kočevju
21
Majhna hiša
na prijetnem kraju v Ljubljani se Odda vsa v najem ali pa tudi samo stanovanje z 2 sobama in kuhinjo.
Več pove Ignacij Vehar, mizar, Gradaške ulice št. 12. 2437-1
Mlada učiteljica
gpretna, ljubeča otroke, želi v počit nieah se baviti z deco odlične družine, podučevaje slovenščino, italijanščino ali nemščino. 2540
Ponudbe je poslati do ponedeljka 3£eČer pod naslovom: „Odličnjakinja" Trst, glavna pošta restante.
tal
30 minut oddaljeno od mesta Maribora, z mlekarstvom,  sadovnjakom  in vino gradom,  travniki, njivami in gozdovi se zaradi smrti takoj proda.
Ponudbe pod „Herrschaftsgut Postfach 52", Maribor. 2434-1
Učenka
stara 14—16 let se sprejme takoj
v trgovino z manufakturnim in Špece rijskim blagom. Prednosti imajo take z dobrimi izpričevali v računstvu in pisavi.
LUKA BRUS 3444.
trgovec v Spodnji Idriji.
Ugodna prilika!
V najem se da takoj s 1. avgustom t. L zaradi gospodarjeve smrti ood jako ugodnimi pogoji v Kranju h. št. U na najbolj prometaem prostoru se nahajajoča
mesarija
z vso opremo in stanovanjem. Mesaraka obrt obstoja v tej hiši nepretrgoma že nad 100 let. Poleg stanovalne sobe, kuhinje, jedilne shrambe, dveb kleti, drvarnice in šupe je sredi dvo rišča obširen hlev, kjer je prostora za deset glav živine. — Natančneiša pojasnila daje lastnica Marija Šumi v Kranju, h. št. 11. 2438-1
Zenitna ponudba.
Dobro situiran trgovec, 40 let Star, v predmestnem kraju ljubljanskem* Šel* v svrho resne cenitve tem potom znanja 2 dobrosrčno gosoodična ali vdovo bre$ otrok, Staro 25 do 35 let. Jma krasno posestvo in trgovino vredno nad 50.000 kron.
Zahteva se nekoliko premoženja in veselje do trgovine.
Ojiraio se bode samo na resne ponudbe, ako mogoče s fotografijo, katere naj se blagovolijo doposlati do 5. avgusta t> t. na upravn. „Siov. ftaroda" pod „Merkur 1907*.
Stroga tajnost se vnaprej Zagotavlja. 4436 -1
3ZU
hiša št. 145
Rožni   dolini   pri   Ljubljani pod
ugodnimi pogoji. 2308—6
Več se izve pri lastnika [istotam.
in stanovanje
se sprejme gospod. 2385—3
Poizve se na  Karlovski cesti ii. 8, I. nadstropje, vrata II. ^aaaaaaaaaaflBBBaasflHBaaaaai
kompanjona
kjer se lahko zasluži K 10—16 na dan. Iprejrae se tudi penzijoniat brez posebne izobrazbe. Imeti mora 2 - 4000 kr«. n premoženja. Naslov pove upravn. .Slov. Narodata. i424—2
v 3olnČni legi, vsako obstoječe iz: 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo pralnice in delom
vrta, so za avgust odda na Dunajski cesti st. 60. 2402 2
Skladišče
in veliko podstrešje za skladišče
se da z novembrom v najem na Dunajski cesti št. 12. 2023—u Poizve   se   pri   lastniku Ivanu Mathianu starejšem.
Parna mlekarna o MerJuorJah
prodaja 2 res-7
V« mastni (delavski) sir po K —*90 I kg, v> mastni (delavski) sir po K 110 kg, celomastni in trapistovsfci sir po K 160 I kg.
Zavo-nino prosta po povzetju.
teli)
vajeno kuhati, deliti porcije in izurjeno v goapodinstvu, sprejmeta za svojo podružnico v Lučak  2258 5
Norb. Zanier & sin
Sv.   P«««»s*.     Sav. dol.
Vinskejode
belega   vina)   skoro   nove,   dobre in inoene, od 620 do 6r>0 litrov, proda po nizki ceni 2368—2
Fran Cascio
T a w laški m t- 4.
Meščanski hotel „Lloyf.
Danes in vsako sredo
iT
Društvene godbe za člane
Nečlani plačajo 40 vinarjev.
K mnogobrojnemu obisku vabi
2432
Karel Tauses,
restavrater.
Hotel „ILIRIJA".
V četrtek, dne 25. julija
koncert
no čast vseh Anic
popolne Ljubi j. dratt. godbe. a]3t>{ ob 8. zvečer. Vstopnina 20 kr.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
Fric Novak,
40—1
Več spretnih
stavcev
sprejme
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Pismene ponudbe na Učiteljsko tiskarno 2422 2
Za parno žago se sprejme v 1
ki se razume tudi na kovaško obrt. Prednost imajo oni, ki so že služili na kaki parni žagi. Parna žaga je v Koprivniku pri Kočevju.
Podrobnosti daje lastnik Dominik
Lušin, Ljubljana, Jenkove ulice
Štev. 18. 2363-3
V najem se odda!
V večjem trga ob Južni železnici (postaja brzovlafca, glavarstvo, okrajno sodišče, davčni urad, predilnica itd.) so odda lopa
restavracija in kavarna
lepe prostorne sobe, vrt, kegljišče, ledenica itd. sredi trga. 2370-3
Dopisi pod „Restavracija 100"
na upravništvo „Slov. Naroda-.
blago 4
higijenske,  kirurgiške in tehniške gumaste cevi vseh vrst, povoščeno blago in linolej, kilni
pasovi,  pasovniki, nogavice za krčne žile in pa
-I- vsi predmeti za bolniško postrežbo -|-
Gal
TRST, Corso 4. GORICA, Corso Verdi 11.
2441—1
„SLOVENSKI NAROD"
ee prodaja v posameznih Izvodih po IO vin. v sledečih trafikah:
hotelir.
Ljubljana: Bizjak L,   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. Blaznik L., Stari trg št 12. Blaž M., Dunajska cesta št. 14. Dolenc Jerica, Prešernove ul 52. Dolenc F., Kolodvorske ul. št. 26. Elsner M., Kopitarjeve ulice 1 Fuchs H., Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja. Guštin Lina, Šelenburgove ul. 6. Hinner Alojzija, hotel „Union". Kane A., sv. Petra cesta št. 14. Kleinstein J., Jurčičev trg St 3. Košir Julija, Hilšerjeve ulice št. 12. Kristan Iv, Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št. 52. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4. Pichler L, Kongresni trg št 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12. Stiene Ivan, Valvazorjev trg št 4. Sušnik J., Rimska cesta št. 18. Svatek J., Mestni trg št. 25. Sešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št. 10 Treo Julija, Sv Petra cesta št. 36. Ušeničnik Fr. Židovske ul. št. 1. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8. VVeinert H.f južni kolodvor.
Šiška;
Franzot M., Spodnja Šiška na
kolodvoru. Kotnik J., trgovec v Šiški.
Kamnik: Ažman Marija, trafika.
Škofja Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec.
Radovljica: Homan Oton, trgovec.
Lesce (v bafetu na kolodvoru): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled:
Fischer Oton, paviljon. Pretnar Ivan, trgovec
Javornik (Gorenjsko): Zore Leopold, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko) :
Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec Jesenice:
Mesar J., posest, in gostilničar Schvvarz Julija, na kolodvoru.
Ribnica:
Lovšin ivan, trgovec
Nove mesto: Kos Josip, knjigovez.
Bostanj pri Radni:
Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant.
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec.
Raka pri Krškem: Varšek Ivan« trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc),
Logatec: Rus J o s., trgovec.
Črni vrh nad Idrijo: Lampe Ivan, trgovec
Cerknica: Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Karolina, trafikantima
Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št. 31
Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec, št. Peter na Krasu:
Schmelzer J., na kolodvoru
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežini: Lucija od Švara, trafika. Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kolo dvoru.
Trbovlje: Treo Antonija, trafika, Celje:
Miklauc Marija, trafika v „N&
rodnem domua. Zvezna trgovina.
Celovec. Sowa Josip, časopisni birč Gorica:
Bajt J„ ulica Campo Satto št. 43. Gabršek A., knjigotržnica. Hovansk* Ivan, Via Gorno št. 22 Kvebelj Peter, Kapucinska ul. 1. Leban Tereza, Corso G Verdi št 21.
Marek J., tobakarna,drž kolodvor. Schmelzer Karel, trafika na kolodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Solsks ulica št. 2 (via scuole 2). Nabrežina:
Na kolodvoru.
Divača: Na kolodvora.
Trst:
Grammaticopulo Aristide, Pi~
azza Barriera vecchia (vogal
ulice Bosco št. 1). Lavrenčič  Mihael,  Piazza C->
serma št. 1. Može Karolina, ulica Miramare
št 1
Schimpff F., državni kolodvor. Stanič Št., ulica Molin piecole št 8
Opatija:
Tomašič Anton, trafikant. Milic Ivana, trgovka.
Voloska:
Anton Špendov, prodaja no vin
Pulj:
Feik Antonija, Via Barbacani štev. 17.
Grado:
Gabršček, Slovanski Kiosk.
Reka:
Sikič Gjura), trgovec, via An-
drassy št. 7. Trbojevič Gjuraj, Via del Molo
Dunaj:
Hočevar Helena! traiikantinja, Vili. Alserstrasse št. 9.
Št. 1388.
?413-1
Na mestni višji realki v Idriji s pravico javnosti in reciprocitete se razpisuje začetkom Šolskega leta 1907/08
Na občinski odbor idrijski naslovljene in pravilno opremljene prošnje naj prosilci vlagajo do
20. velikega srpana 1907
pri ravnateljstvu mestne višje realke v Idriji.
Županstvo v Idriji,
dne 20. malega srpana 1907.
£es!
kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini,  franko   Ljubljana, državni kolodvor Šiška postavljen
Parožaga Deghenghi v Ljubljani
1188—31
Vrsta
Debelost = cena za v cm    kub. mtr.
Debelost; cena za Debelost cena za L .'; vem   kub. mtr.!   vem  . kub. mtr. DoIg°stv metnh
hrastov les smrekov les mecesnov les borov les jelkov les bukov les
od30—60| K,38— od 26 -29 K 30— od 19—25 K 26 — 'od 30—60 K 20- od 26-29 K 18- od 19—25 K 16 —
od 30-60 od 30—60 od 30—60 od 30-60
K 24— od 26-29 K 19*— od 26—29
K 20'— od 19—25 K 18 — K 17 — od 19-25 K 15 — K 18*— jod 26—29, K 16'— od 19—25| K 14 — K 17-— jod 26-29; K 16— pd 19-25 K 14 —
hrastove deske 28 mm debele, 2 do 4 metre dolge la K 55*—, Ha K 45*-bukove 28 mm 2,4,     „     IaK 35—, Ha K 30—, lila K 20 — m«
hrastove frize 28 mm debele, 25 do 50 cm dolge la K 2 50, Ha K 2'—, lila K 180 ma bukove     m    28 mm     ,      25 n 50 cm    „    la K 140,  Ila K 1 10,  lila KI- m«
od 3—4 metre 4 metre 4 metre 4 metre 4 metre 2 25 in 450 m , lila K 35 - m»
Ces. kr. avstrijske državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1 Odhod lz Ljubljane Jut. tel.:
4-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. se p tem br a.)
700 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
707 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9- OS predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
ii-4-o predpoldne.   Osebni vlak v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Trbiž, i-os popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje, a.45 popoldne.  Osebni vlak v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7-IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo,
Kočevje.
7 35*"zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10- 40 ponoći. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gor'ca drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v Lfutollano ini. ieL: 8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic,
Rudolfovega, Kočevja. 8*4-9 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage,
Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta
drž. žel.
maja 1907. leta.
M so ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6- 58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega.
ii-i5 predpoldne. Osebni vlak iz Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2-32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4*36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6 50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod lz Ljubilane dri- kolodvor:
7- 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2*05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik.
7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. I050 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo
ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
6*46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 10-59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika. 6-IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9*50 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr, ravnateljstvo državnih železnic v Trstn.
Mline) Auenarius Mauec (Gyps)
vse
(od katerega imam samo-prodajo za Kranjsko)
za stavbe in kiparje kakor tudi za vsako drngo obrt,
vrste olja in mazilo za stroje
olje proti prahu
kakor tudi
priznano
najboljše
priporočam po tvorniških cenah
Adolf Hauptmann, Ljubljana
tovarna oljnatih barv, llrneia, laka in klela. 2131—a
m
i«
Ivan Jax in sin
■v Ii|nbl|anl
Dunajska cesta št. 17  l rmfi
priporočata svoj bogato zalogo _
voznih kolos
00
Šivalni stroji v
razam rodbino lam; obrt M Brezplačni kuril za vezenje v hiai. 5^8
Pisalni stroji ,ADLER'. v
71
8966
47
SVETOVNOSLAVNI
298-43
RNET-BRaNCa
tvrdke FRATELLI BRAN CA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU I
Neutrpljiva v vsaki  družini!  Dobiva se v vsaki boljši del katesn
trgovini in v vsaki kavarni.
p©$l©i>H©.
Jfer je mi pri odhodu v Ameriko ni bilo moči posloviti od vseh ljubih prijateljev in gostov moje gostilne, jim tem potom kličem /j daljave čcj široki ocean presrčni
J<a zdar!
/[ndrej žerenčafa
2433 prej gostilničar na Poljanski cesti t9 v J-jubljani.
~ K XXXXXXX. K £T-~ it wxXXXXX^ ;KXyX
C. in kr. dvorni zaloinlk
Papežev dvorni založnik
r
Dunajska cesta (lekarna pri angelu)
opetovano  odlikovan,  priporoča  nastopne preizkušene izdelke:
Malinov sirup,
najskrbneje  prireien  iz  aromatiških   gorskih malin, ie izredno
; L čist Izdelek, neprekosljive kakovosti, pomešan z vodo da
prijetno in žrjo gastču pfjaeo, Steklenica i kg sterilizirana, ve^ja K l*fH', 1 , kg steklenica K —*90, poštni zavoj, neto 3 kg, franko zavojnina in poštnina K 6'6U. Razpošilja se tudi v sodčkih po 10, 80, 40 in vec kg. _
Zeleznato vino
vsebuje za slabokrvne in
___________________ nervozne   osebe, blede
in slabotne Otroke lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena pollitrska steklenica 2 kroni 1943—7
Tinktura za želodec
jajoče, prebavno, in  odprtje   telesa pospešujoče
sredstvo. 1 steklenica 2 vinarjev.
Naročila se točno izvrše proti povzetje
„BIBE"
brezalkoholna   pijača iz
sadnega SOka. Pomešana z vodo da prijetno žejo gasečo ter redilno ii za prebavne organe zdravo p:jačo. Steklenica 1 K
.Ali se znabiti
ot trgouee
ste se gotovo že večkrat vprašali:
je to ves dnevni izkupiček, ali se ni nič izgubilo, ali ni preveč dalo nazaj? . . . .u
[Najvažnejše v vsaki trgovini je denar" — Le delate še po starem z odprto denarno miznico. spadate k  Ijndern , ki SVO)
grenko zasluženi denar brezskrbno mečejo v odprto miznico, ki ne zabranjuje niti nerednosti pa tudi ne
pomot. 2366—3
Nabavite si
National - registrirno Mosojnico
ki se dobivajo že od K 65' rešeni ste največje skrbi.
naprej in
Tvornica in pisarna
noDunoIu, IV., Mariahilferstrosse 101
ono
Zastopstvo za Kranjsko, Goriško, Gradišćansko
RH Cantoni
tjubljana, hotel Union.
Razkaznjf-jo in raj-rolmačiijejo se registrirne blagajnice  brezplačno in ne da bi bilo treba kaj kiipiti.
o o
9 M
S
o
>
u
O. O
domačega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
fibllnna
Pred Skotijo 19, Stari trg 4,
Prešernove ulice 4. 30
OcllilcoTTSLrLSL
Prva kr.tTornica klavirjeT
Ljubljana
Hilšerjeve ulice 5      Blizu SGrcdisča
Rudolf A. Warbinek
<0
fe- 3 O
m
CP T3
O
ca
E
0)
a>
o. o
n< O
Priporoča  svoje  prve   vrste,   za vsa podnebja   solidno narejene  planine, klavirje in harmonije tudi samo-igralne
za gotov denarf na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.     1706 12 Največja tvornica na jugu Avstrije.
m
Pre
'nakup o
si oglejte velikansko 30
sukneno zalogo
R. Miklauca
v LJubljani, Špltalske is ulice itev. 5.
Osla« k i pod ceno I
Razpis.
Na kranjski kmetijski soli na Grmu pri Novem mestu z dveletnim
sle venskim poukom )e oddati
pet deželnih ustanov
za prihodnje šolsko leto 1907/1908 (oziroma tudi za leto 1908,1909), ki se zaine dae 3. novembra t 1.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vino.
gradnikov, ki so vsaj 16 let stan, čvrstega zeha/ja ter so z dobrim uspehom dovršili ljudsko Šolo. Prednost gre tistim mladeničem, ki ostauejo, dovršivši šole na Grmu, gotovo na svojem domu in se bodo pečali s kmetijstvom, vinarstvom sadjarstvom.
Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovaoje in pouk v Šolskem zavod: brezplačno, obleko, Životno perilo, obuvalo in šolske potrebščine pa si mora sami priskroovati.
V šolo se sprejemajo tudi plačujoči i o zunanji učenci.
Plačujoči učenci plačujejo za 'brano po 80 vin. na dan in po 40 \ šolnine na leto ter stanujejo brezplačno v zavodu. Vse druge potrebščine i morajo sami priskrbovati.
Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo p 40 K šolnine na leto.
Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati.
Hrano je plačevati naprej v mesečnih obrokih, šolnino pa tadi naprej v dveh letnih obrokih.
Prošnje, svojeročno  pisane in kolkovane s kolkom za 1 K, je poslat
do 5. septembra t. I.
vodstvu kranjske kmetijske dole na Grmu pri Novem mestu.
Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, spričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in spričevalo županstva in župnijskega urada o lepem vedenju prosilčevem
Prošnji za sprejem proti plač,ln je pridejati obvezno pismo (reven staršev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca.
Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika i: iz preprostega računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo.
Kedaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosile;
posebej.
Učenci, ki dovrše šolo z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogoju^ pravico do samo dveletne prezentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaŠk dolžnostim prvi dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopa iz prezentne službe kmetovali na svojem ah svojih staršev domu, smejo na podstavi odredbe c. kr. vojnega ministrstva z dne 22. julija 1. 1895. Št. 4643, prositi proti kon< drogega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto.
Deželni odbor kranjski v £jubljant,
dne 18. julija 1907 . 2448
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernove ulice št 3.
vNa.-nanj&in, da sem prevzel od ,Narodne Tiskarne* v Ljubljar>» v izključno razpredajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne številke .»ljubljanskega Zvona in vse one knjige, katere so izšle v složbl .Narodne Tiskarne1-. —
Te kn ji v. f so :
I
Par:* v Ameriki nroSiran
a m b r a: Časnikar-OasnikJ. broširano
»A»a^m*a0h"Vft""jct*'m^mtvf mmT"jfc* "a" m^mm "mJ
S L. SCHWENTNER
:•: x
H
3»! K X
x
X
3»:
*
:•: x x x x S
S x x x x
:co::o::ccccco: :•:»:•:•:•:•:•:•>:•::•::•
Josipa Jurčiča ibrani spisi, zvezek I.
do XI., broširan a 60 kr, elegantno vezan a l gld. Posamezne   številke „Ljubljanskega
Zvona" po 40 kr. Zbirka sasonov.   I.   Kazenski sakc-
nik, ve*ac a 3 gld. Zbirka »akenov. II. Ka?.. pra»dru red
vezan a    gid. 80 kr. Z srni ko vi  * bra.nl   nplti.   i. sv«
broSirm   S 50 kr. Dr.  Nevutkdu:     ,.4090" Povest
broS. 4 M) kr. A. Aškerc:  Islet w Oarljrrad, brofi.
a 20 kr.
Tnrgenjev: Otcl In sinovi. Roman,
bro&irac a 50 kr. — Štiri a o vela, broš. a au fcc Beueš-Tf ebizsky:   Blodn« 4aie
Roman, broširan a 70 kr.
Lefe b v r e
a .^0 kr. Stat Tominis
stvo  in oail
a 40 ki
Jebaek: rjkrsjln&ko dasa«. Po.
hroHiran» a 18 kr H a 1 e vy: Dnevnik, br šira:. I
— Kau« pripovsdka.   broširani a
< • Kf
-   Dve pc vesti, broš. a !£ kr rhenrist:   Undina.   Poveš:,   broš. a WJ kr
A   Trstenjak:   Slovensko ^led*
lličo, broširan izvod a 1 gld. Jnrčič: Ustki, bros. a io k-.
— Gregorčičevim arttskcrm. broi a
SO kr
Avstrijski patrijot , P&rteiwesen
der Slaven", broširano ^ 6o kr.
Po znlžsnl cen)
priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, 50 kr.. sedaj *-**imo ;*o kr.
prilika In reki. Prej
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, vse domače in tuje časnike ter knjige
na
■ •
Vi
■ .
S S :•: :•:
8
a
>:
S S
Steckenpferd Bay-Rum
Bergmanna  & Kom p.,
Draždane in De čin n. L.
se obnaša neprimerno dobro proti tvoritvi  luskin in  izpadanju las, pospešuje rast las in je za vdrg nenje proti revmatičnim boleznim izredne veljave.
Dobiva se v steklenicah po 2 K in po  4 K  po  vseh lekarnah, drogerijab,  parfumerijah   in briv-nicah.       II 2103 2
Sprejema zavarovaoja Človeškega živ ljenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je egodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Vsak  ćlan  ima po  preteku   petih let pravico do dividende.
sssjssaaaasaass
66
„SLAVIJA
-   .   -   -   vzajemno zavarovalna banka v Pragi.   -   -   - -
Rez. fondi: 38,242.074-78 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 91,936.99372 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z Tffeeltozi nIo« an>ikn-narodno upravo.
Vsa pojasnila daje:
Generalni zastop v Ljubljani, Čigar pisarne so v lastnej banČnej hiši w   Grosnoakili   *ali«~»ka   č*a«-^ «
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode ceniuje takoj in najkulantneje. Uživa   najboljši   sloves, koder posluje.
Dovoljuje  iz  čistega   dobička izdatne podpore   v   narodne  in občnokoristne namene.
Delniška družba Združenih
Žalec in Laški trg
priporoča a*w*»f
lailltetsii
izborno pivo. črno pivo JdlVUtor".
geST   Zaloga v Spodnji Šiški.   —  Telefon štev. 187.   ~5EJJ 14b4S4
Poslljatve na dom sprejema restavrater gosp. E. Erilinlk „Narodni dom", Ljubljana. (Štev. telefona 82.)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras to Pustos lemSek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne
154
C0^C