Our Write U« Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA ZA List slovenskih delavcev v Ameriki. rSb£PHON£: CHelsea 3-1242 ZA $6 NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" po poŠti naravnost na SVOJ DOM (iirioni nedelj tn praznikov). :_NAT FTO MAn QAA I7nA 1 lin Lliv nm/ auv ctm« Matter 8tf(hub«r 21st, IMS »t the Port Office at New lark, N. i., under Act of ContreM of March Srd. 187». No. 289. — Stev. 289. NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 14, 1939—ČETRTEK, 14. DECEMBRA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XL VIL y GRAF SPEE' V BOJU A ngleži pregnali nemško bojno ladjo Ladja internirana v Montevideo, Uruguay BUENOS AIRES, Argentina, 14. dec. — Nem-ilea 4'žepna" bojna ladja Admiral Graf Spee je po 18-urnem boju z angleškimi križarkami Exeter, Ajax in A chiles malo pred polnočjo pribežala v pristanišče Montevideo s 36 mrtvimi in 60 ranjenimi na svojem krovu ter zelo poškodoval)?., Kmalu nato »te pripluli angleški križarki Ajax in Achilles ter ste se zasidrali izven pristanišča. Bitka se je pričela ob 6. zjutraj, ko je ladja Admiral Graf Spee napadla križarko Ajax, ki je spremlja la francoski oarnik Fa.rmosa iz Rio de Janeiro v Mintevideo. Kri žarka Ajax je poklicala na pomoč in takoj sta prispeli križarki Exeter in Achilles ter pričeli streljati na nemško ladjo. EXETER JE BILA POŠKODOVANA Med angleškimi križarkami je križarka Exeter najmočnejša in njeni streli so večkrat zadeli Graf Spee, vsled česar je namerila ves svoj ogenj na Exeter, ki je bila poškodovana ter se je morala u-inakniti iz boja. OSTALI KRI2ARKI STE PREVZELI BOJ Ker je morala križarka Exeter vsled velikih poškodb opustiti boj, ste križarki Ajax in Achilles, četudi ste mnogo slabejši, kot njuna nasprotnica, nadaljevali boj. Zadeta mnogokrat je slednjič Admiral Graf Spee pričela bežati, toda hitrejši angleški križarki sta jo kmalu dohiteli. Bitka je trajala do 10. zvečer. NEMŠKA LADJA MOČNEJŠE OBOROŽENA Bojna ladja Admiral Graf Spee ima šest 1 l -palč-nih topov in je obdana z zelo močnimi oklopnimi ploščami. Angleške križarke pa imajo po osem 6-palčnih topov, toda so so hitrejše od nemške ladje. Sedaj ko so zavezniške ladje odpravile nevarnost ene od treh "žepnih" ladji, ki so napravile toliko škode pri potopljeniu trgovskih ladij, bodo se še bolj intenzivno lotile dela, da bodo uničile ali pregnale iz visokega morja nemške bojne ladje "Graf Scheer" in pa "Deuschland", ki še prežijo na trgovske ladje. Poslanik Davies za 3. termin Cleveland se je oddahnil bodo omogočila mestni upravi skrbeti za reveže. — Tudi v Toledu je boUši. Davčne zadolznice in dela pri WPA CLEVELAND, O., 13. dec. — Mestne oblasti so naznanile, da (i5,(X>0 osebam, ki so odvisne od reliefa ter so zadnjih šestindvajset dni dobivale le malenkostno podporo, ne bo treba več trpeti pomanjkanja. Vsi ti reveži l>odo od Ce bo Amerika vtretje izvolila- Franklina Roosevelta za pred- zopet dobivali, relief j iti i i '»t . » tlevelandu in v loled sednika, se lahko zanese, da ne bo sla v vojno. ledu, — kjer ima danes mestna občina za podporo nezaposlenim Državni department je po - prisili, na razpolago $"_!7.*}, razstave, (Jrover A. VVha J ne len Zajtrkoval v v ameriškem Michael Quill, predsednik , „ , , , CIO unije prometnih delav- poslimistvn Poleg poslanika j . rckol v 8obto: _ Cy "......... Weddela Je bl1 mestna uprava ne bo hotela njemu in njegovim tovarišem za Ameriko naj-; — Ima pa, — je dostavil, — neupravičene napade, boljša jamščina. jsv°j smodnik -uli ter puško za' S tem je mi-lil predsednika Davies se je vrnil v Združe- vrati. Belgija ima izborno ar-! Roosevelta, notranjega tajni- mad<». ne države na krovu italijanskega parnika 44Iiex". Tako je navdušen za predsednika in za njegove državniške zmožno-ti, da je dejal: — Xajvoo zaslug za izboljša — Co >e bo predsednik bra-! njo belgijske armade ima bel liil vtretje kandirati, naj gajgij-ki kralj Leopold, mlad in dežela "drafta", naj ga k temu zmožen mož. Važna odločitev PRIZIVNEGA SODIŠČA Delodajalec ima pravico določati, koga naj vzame na delo in koga ne, če ga ne veže pogodba. (m 1 < K K),OHO do milijon ka lekesa in newyorskega žu-mož, — in ima svoje mojo iz-jpana Lu Guardio, ki so obso-v rstuo utrjene. Tisti, ki bo Bel- jali reliefno politiko oliijskih gijo napadel, bo opekel. ANGLEŠKA PODMORNICA POTOPILA NEMŠKO KRIŽARKO LONDON", Anglija, 14. dec. — Angleška podmornica, ki jc pustila nemški parnik Bremen skozi angleško morsko blokado, je potopila neko nemško podmornico ter torpedirala neko nemško križarko v Severnem morju. Kot naznanja angleška admiraliteta, je podmornica v to-i«*k za|»azila parnik Bremen, ko je vozil iz Murmanska v Bre merliaven, pa ga ni napadla zaradi mednarodnega mornariškega dogovora. A imiialitetu naziu nja: "V So\eriiotn morju je ista angleška podmornica, ki je videla parnik Bremen, potopila eno podmornico in torpedirala eno sovražno križarko/' Xewyorško zvezno okrožno potegnila s koinpanijo, dočim prizivno sodišče je podalo' te je bil tretji sodnik mnenja, da dni zelo važno odločitev. Soglasno s to odločitvijo, ima delodajalec pravico izbirali, koga naj vzame na delo — organiziranega ali neorganiziranega delavca. To pravico ima pa seveda le toliko časa, dokler ga z unijo ne veže posebna tozadevna pogodba. Zadeva -e tiče National basket Company v Oneida, N.Y., in se je žnjim bavilo neko nižje sodišče že pred štirimi leti. Delavski urad (National Labor Relations Board) je kompa-niji naročil, naj ne ovira delavcev, če se hočejo pridružiti Casket Makers Union in da mora sprejeti nazaj sedem delavcev, ki so bili odpuščeni, ker so se preveč zavzemali za unijo. Okrožno zvezno prizivno sodišče sestoji iz treh članov. je zavzel Delavski urad pravilno stališče. Kompanija bo morala sprejeti nazaj samo enega delavca, dočim je nihče ne more siliti, naj zaposli ostalih šest, ker so bili odpuščeni še pred i:>. julijem l!Kjr>, torej pred u-veljavljenjem postave za delavske od noša jo. — Postava, — je rečeno v odločitvi, — daje pravico samo *službencem", ne pa onim, ki 14 iščejo delo. ' i— Postava nikakor ne sili delodajalca, da bi dajal .prednost članom ene unije pred člani druge unije, ali da bi moral sprejeti na delo unijskega reliefno državnih oblasti. Predsednik Rooseevtl j e predvčerajšnjim odobril predlog, da uaj se porabi za izvršitev treh \VPA projektov v okolici Clevelanda $],J48/Jyi. Pri teh in nekaterih prej odobrenih projektih bo zaposlenih pol leta približno 14,000 o-seb. Zupan Burron je rekel: — S pomočjo razširjenega \VPA programa in davčnih zadolžil ic nam bo zopet mogoče skrbeti za nezaposlene. Vsi tisti, ki so bili črtani z reliefnih seznamov, (bodo izopnt dobivali relief. (M 1l',000 do 10,000 zakonskih parov brez otrok je dobivalo izza lili- novembra le malenkostno količino živil, dočim so dobivali ostali le dve tre-1 t j i n i običajnih reliefnih racij. | Po zatrdilu Bnrtoua, občina ni izdala davčnih zadolžnie, dokler ni dobila tozadevnega dovoljenja od državnih oblasti. Leto H>40 bo začel Cleveland s primanjkljajem v reliefni blagajni. Primanjkljaj bo znašal $251,200. Alexandra \Y tudi navzoč španski vnanji minister polkovnik Juan Atiuza. Finski predsednik se ZAHVALJUJE WASHINGTON, D. C., 14. dec. — Predsednik finske republike Kali is se je zahvalil za čestitke, ki mu jih je poslal predsednik Roosevelt ob priliki obletnice finske neodvisnosti. uprava poslušati naših pritožb in izpolniti naših zahtev, bo 45,000 prometnih delavcev zasedlo proge ter zaustavilo promet s kurami, busi in subwayem. (,}uill je govor 800 piketom, zbranih pred mestno hišo ter zahteval, naj mesto preskrbi delo 2800 delavcem, ki bodo brez kruha, ko bosta odpravljeni zgoraj omenjeni progi. — Zupan La Guardia mora odgovoriti, kaj bo s temi lju- dmi, — je poudarjal Quill, r— — Sprejmite mojo prisrčno Ce bodo brez uspeha zborova- zahvalo, — pravi lvallis za ce stitke k obletnici finske lieod- ;ija, zaslišanja in piketske vrste, se bomo poslužili naše mo- visnosti in za izraze simpatij f-i. 45,000 delavcev bo zasedlo napram Finski, ki je prisil je- j proge. Morda bo tedaj začela mestna uprava vpoštevati za- na z orožjem braniti svojo neodvisnost, svobodo in pravice. Vaša poslanica je bila sprejeta z občutkom velikega olajšanja. Lahko ste prepričani, da je Vam in ameriškemu narodu finski narod iz srca hvaležen. 3VEDSKA kupuje plinske maske STOCK 1 lOLM, Šved s k a, 14. doc. — Vlada je danes naznanila, da je kupila 500,000 plinskih mask. Dosti državljanov si je nabavilo plinske maske na lastne stroške. Vlada je potrošila za zračno obrambo 12 milijonov kron (približno $2,880,000). Dva člana—torej večina — sta sme sprejeti in katerega ne. Voščilo za praznike pri- namesto neunijskega delavca, jateljem v obliki malega - Drugače je seveda, če ob- Qglasa z 0kvirjemt dva inča v velikosti, Vas stane ssmo 50 centov. h t eve delavstva. Ce bi Henry Ford ali Tom Girdler postavila na cesto 2800 delavcev, bi župan Le Guardia prvi protestiral. Sedaj pa molči. Pa ne samo molči, pač pač pa tudi pomaga zemljiškim mogotcem in bankirjem na Wall Street u metati delavce na cesto. Uspeh LAŠKEGA submarina RIM, Italija, 14. dec. — Ita-1 i jamski submarm "Bagnoli-no" se je v bližini tarentskega pristanišča potopil 104 metre (341 čevljev) globoko ter se b rez težav zopet dvignil na površje. S tem je dosegel sub-marin nov rekord. Delavske vesti stoji med delodajalcem in unijo pogodba, katerega delavca ODBOR, KI JE DOSEGEL SPORAZUM PRI CHRYSLERJU BREMEN SREČNO DOSPEL V NEMCUO BERLIN, Nemčija, 14. dec. — Uradno je bilo naznanjeno, da so je parnik Bremen zasidral na .svojem poinolu v Breroer-havenii ob 12.15 popoldne. Prometni minister je pozdravil kapitana V Bremerhuvon je dospel prometni jiimister dr. Julius Dorpmuvllcr, dn čestita kapitanu Adolfu Alirensu, da je srečno pripeljal veliki parnik, ki ima 51,000 ton, v domače pristanišče. Takoj ]k> prihodu parnika je šel na njegov krov dr. Derpnijieltor m je bila v veliki plesni dvorani prirejena velika ^večliij^. ( (Nadaljevanje na 2. str.) Zastopniki de- ' lawev in urad- j iiiki Chrysler- j je ve družbe, ki j so dosegli sporazum, Jpo katerem je bila končana 5 4-dnevna stavka avtnih delavce v ^ Sedeči od leve na desno •so: Keller, predsed. Chrysler korporaci-j£, Dewey, zvezni posredovalce in Mnrrav, (predsed. CIO., V Ameriki izdelane igrače WASHINGTON, D. C., 13. decembra. — Trgovski depart- Dvanajst steklarskih podjetij obtoženih TOLEDO, O., 13. dec. — Just ični department je vložil tož-ment je sporočil danes, da je ko zaradi kršenja protitrust -bilo 98 odstotkov vseh igrač, "ih postav proti dvanajstim ki so bile letos kupljene v Zdr. družbam in 103 posameznikom, državah, izdelanih v Ameriki, ki izdelujejo steklene posodo Prejšnja leta so tvorile pre- »n steklene dele za stroje, oejšen odstotek v Nemčiji iz- Tožba, temelji na podatkih, delane igrače. I ki jih je preskrbel julstičnemu — — -- ! departmentu odbor za monopo- Cena živilom il< - TRENTON, N. J., 13. dec.—' - , .T T Tekom zadnjega meseca so se Za «tarCJ«e delavce v državi New Jersey cene ži-| V elektrotehnični industriji vilom v prodaji na drobno i>o- jo bila te dni podpisana pogo-višale za pol odstotka. Toza-1 dba med .-trokovnimi organiza-devno poročilo je izdal držav-j oijami in podjetniki, ki Imi odprla starejšim delavcem bolj- ni f>oljedelski department. Podražilo se je sadje, sočiv-je in kouservirane ribe, dočim so se pocenila jaj<«a, sladkor, maščoba, olje, pijača in čokolada. Cene mleku in mlečnim produktom so se v primeri z oktobrom povišale meseca novembra skoro za en odstotek. še prilike za zaposlitev. Določeno je bilo, da mora delodajalec za vsakih deset mladih delavcev, zaposliti enega, ki je star nad petinpetde-set let. Najmanjša .piača znaša5 !j>o dva dolarja na uro. Delavci delajo po trideset ur na teden. l "GLIB ITABDDA^ - New Yoff Thursday, December 14, 1939. SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY t GkAS 99 mac Ptiilleb** Wj PUBLISHING COMPAN1 (A ixwwinni • of *bor® offlcui: NSW IORK, N. t 46th Year IB9USD ITIK1 DAT HXCfcPT eUKDA T« JlND HOLIDAYS Ott AfTWBMDt MM« Ml....... H.09 ta.-«««. MW.. hjo Ei New Tor* n celo leto . . $7 00 Za M>I teto .............. $3.50 Zm ipommttro m oelo leto .. $7.00 K* pol leto •»•• Yew* "LAS NAgnor UHAJA VSAKI I)AN FKAANHOV iZTuaili nvmu m -f NABODA' «1« : CH« NSW TOSS. N. J. -tut POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST • tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati po-treBi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE USTA. Iz slovenskih naselbin Al CLEVELANDSKE NOVICE rnjaike Joe Biitk. Ciril Kunstcl. Jhn Slaipnik. Tone Baraga. I>onis Starman in Frank Kramar. Dobili so wsak enega. Pravijo da so 0Kllegla te fini Marv Vitkov-ski, roj. Prek, stara 27 let. Rojena je bila v Graton« EVROPA PO UZORCU ŠVICE Bla.sici, ki je v neki kegljaški1 Wis., in zapušča moža in dva Grof C oudeuhove-Kalergi je s pokojnim francoskim :)e id Mian jim ministrom Aristidoin Briandom ter raznimi drugimi j Vikt I Kritik i zasnoval načrt za Pan-evropsko unijo, nekakšno zve-eo evropskih držav. Nedavno je objavil članek o vojnih oziroma mirovnih ciljih, iz katerega posnemamo sledeče: — Ko govorimo o združeni Evropi, moramo imeti pred očmi tri oil je. Prvi cilj je trajni mir. Drugi cilj je, omogočiti Evropi grwpodarski procvit. Tega smotra ne bo mogoče doseči, dokler bo Evropa razdeljena v tako številne državne edi-nice. Tretji cilj je ohranitev civilizacije. V barbarstvu, Evrope ni mogoče združiti. Boljša je raztrgana E vropa kot pa združena v 'barbarstvu. Ne stremimo samo po združeni Evropi, pač pa po njenem združenju v svobodi. To je naša velika naloga, ki ji bosta pa edinoie Francija in Anglija kos. Dosti jih je, ki govore: Zveza evropskih držav bi bila »seveda [»otrebna, »pa je neizvedljiva. Toliko držav z različnimi tradicijami in različnimi jeziki ni mogoče združiti v državno celoto. Temu dvomu daje najboljši odgovor Švica. Švica dokazuje, da zveza evropskih držav ni saino potrebna, pač pa tudi mogoč*. Švica je izbomo, devetindevetdeset odstotno rešila vse probleme, s katerimi se morajo danes barviti evropske države. V Švici so različni jeziki, različne tradicije in različne veroizpovedi. V (Švici je dosti "državne", ki so po svoji 110-t rajni obnovi skoro povsem neodvisne. V Švici je popolno sodelovanje in solidarnost. Pri snovanju združene Evrope je treba vedno vpoŠte-vnti primer Švice. Vprašanje je bilo, če je mogoče rešiti ta problem, ne da hi bilo treba izpremeniti nekrv avo vojno, v kateri smo pre-eei ča>a živeli, v krvavo vojno. Pred nami je bil problem s .'w>de in pred nami je bil .problem miru. , Povsem odkritosrčno rečem, da je ideal svobode višje in svetlejši kot pa ideal miru. Vsi narodi, ki so v teku svoje zgodovine, dajali miru prerjaki je podlegel rojak Jos. Sega. v starosti 7<> let. Doma je'bil iz Ziljske do- ma jima otroka, mater, dva brata in dve sestri. Poroke: Anton Bevee in Kristina Kol ar; John Oaks in Josephine Potočnik ter John J. Levke in Susan Ribnikar. V sosednjem Kheboyganu so bili poročeni .štirje .pari: Milan LoeiMcli in D. M. Kakež; John Gruenke in Ana Stiglitz; f-ours Ka-telic in Gertrude Pestijan ter Jos. F. Gorenc in Adelide E. Balder. . NEKAJ VESTI IZ CHICAGE Filip Godina, upravitelj publikacij in tiskarne SXPJ, je po najpadu krvotoka na želodcu 26. novembra že toliko o-kreval, da je 9. decembra zapustil bolnišnico in zdaj se zdravi doma. Avtomobil je zadel slovenskega dijaka Riharda Rakov-ca. Fant je dobil zelo težke poškodbe na glavi in težke notranje poškodbe. Voznik ki je vozil skozi rdečo luč. se nada-ja v zaporu. V clricaiškem umetniškem muzeju je te dni posebna mednarodna razstava risb v lito-grafi jali in le-o rezili in med temi sta tudi dve lepi risbi slovenskega umetnika Ant. Kra- ljujeta: "Poletje" in "Oljska gora." Dne 2. dec. je naglo umrl J. Rupar, star 60 let in doma iz Pevna pri Kkofji Loki. V A-liierkki je bil 36 let in tu zapušča ženo, dva sinova, dve hčeri brata in sestro. Sedaj pa dan Bata vntvarja novo čudo in >x*er v Združenih državah. V Belcamp, Mti. kjer je rastlo grmovje in so bila močvirja, je sedaj zaposle-nili 1000 delavcev, ki grade tovarne in druga poslopja, kot hotele, stanovanjske hiše, šole, itd. Okoli 1. fubrurja bo na tem kraju odprta industrijska in trgovska akademija za 16 do 1K let »stare dečke in dekleta v Beleanrp. Zaposleni bodo v tovarni, zvečer (pa bodo obiskovali 'šolo, v kateri ^e bodo učili izdelovati čevlje, gumijeve predmete, stroji t i usnje itd. Ti mladi ljudje bodo stanovali v posebnih Batovrih hišah pod pc-sebnim. nadzorstvom. . Ti učenci bodo v tovarni dovolj zaslužili, da bodo mogli plačevati za pouk v letalstvu, kar bo obvezni predmet za vse mladeniče, ki bodo zaposleni pri Bati. . A' Belcamjp želi Iti- Bata jugoslovanskim niladeničem na roko tako, kot v Borovu v Jugoslaviji. Kdor se zanima za to Bato-vo /fjodjetje in želi nadaljnje informacije, naj «piše na: Bata Sclioe Co.. Dept. 1202, Education, Belcamp, Md. ' LEŽIŠČA PREMOGA V ZA-PADNI UKRAJINI. ROJAKINJA BOLNA Dobro poznana rojakinja Premoga. Mrs. Fani Pirnat, žena Mr. Premo ,... ' fli'a«., Ar«.. SLUŽKINJE \' Združenih državah vrši približno dva milijona žensk delo služkinj. Takih dužl> je še kakšnega pol milijona na raz-polago, toda služkinj je čotlalje manj. Ženske si raje poiščejo delo v tovarnah kot pa v privatnih hišah. Nedavno se je vršilo v New Yorku zborovanje zastopnikov razuih socijalnih družb. Na zborovanju je govprila Mrs. F^ranklin D, Roosevelt o teni v^jrašanju. Priporočala je, naj se spravi domače delo na profesi-joualno podlago. Gospodinje naj zahtevajo od služkinj več iave/.banosti in naj jim bolje plačajo. »Sedaj dobi služkinja povprečno po sedem dolarjev ter mora delati šestdeset ur na teden. Prihodnjo pomlad se bo vršila konferenca, čije namen l>o izboljšati položaj služkinj. Z zadevo se bo začel baviti tudi delavski department. Nadaljevanje s 1, strani.)1 AgRpPlAN JE ODGNAL PODMORNICO Nek čaatnik na Bremenu je popisal, kako je parnik prebil Mogrlečko blokado. Častnik je naznanil: *4Vidim angleško pod-inormoo. Vti mornarji do si nadeli rešilne passove,' da zapuste pa mik. Kapitan Ah r ens. je dal povelje, da parnik v zig-zag phi je dalje l vso hitrostjo. Tedaj pa se je nemški ae ropi an rptt&til «elo nizko blizu podmornice, nakar se je podmornica takoj potopila. Aeroplan je nato naznanil: /Nobene nevar- več., Sved-ki listi poročajo iz Moskve. da so v zapadni Ukrajini, ki so jo Rusi vzeli Poljakom — odkrili ogromna leži-Odprava geolo-emogo vnemu k oni ir?a -Mike Pirnata, je pretečeni te--- SOV IVE IZ MVSKFAiOS IIKIOinX MICH. jPo dvoletni bolezni je tu u- srcu prirastel, u nemških četah, dne 1 .">. marca lf)39, je »priletelo na londonsko letališče veliko češko letalo zižarečega obraza: desetimi potniki, ki so se izkrcali nadvse tajinstveno. O nji-1 — Ja' ' »»'Mahovi identiteti je bilo mogoče'iec »nor je hi-, naen-čitati vsa n^ogoča ugibanja, ni-1 ^rat Pa vIak izgine pod zem-česar zanesljivega ker so ang- i" te pripelje na po.-tajo. leske oblasti dosledno odklan- ^ še nikdar nisi bil tam. Vsa domača hiša je bila polna sosedov 11 j njegovih prijateljev, katerim je pripovedoval jale vsako pojasnilo. Tako >o pisali takrat razni listi me<" ,|e dobro, da imaš kakšnega svojega človeka, ki te pričaka na drugim, da so bili ]>otniki naj- postaji. Zato meni ni bilo tre- višji geiieralštabni češki oficirji. Pozneje se je izkazalo, da ni odpotoval na dan okupacije iz ('eške in Moravske noben višji češki generaJištabni >a i iz Kentuekvja, takoj vedo. da se v hrrbih Kentnckyja baje kuha "nioousliiiie** ter je država po svoje lepa. 'Preveč pa ne smeš postavati iu se ozirati okroir, ker te takoj obsujejo ljudje, in te vprašajo, kaj bi rad. Xazadnje se ti že vse skupaj nadležno zdi. Toda prijaznosti Xewvoreanov in njihovega dobrega srca ne boš nikdar pozabil. Jaz veni, jaz sem bil tam. Stojiš napri-nier zvečer na vogalu, pa so pripelje mimo krasen avtomobil. V avtomobilu star, elegantno oblečen ijo>|>od. Ti ga lii-i nikdar juej videl in on telni lie, pa ti prijazno pomiga, obline vrata in te povabi k sebi. Odpelje te v elegantno restavracijo in naroči večerjo zate in zase in še šampanjca po vrlin. Nato gresta v najlepše gledališče.Po predstavi reče, da jc že pozno in da je boljše zate, če v hotelu prenočuješ. Malo se obotavljaš, pa ker si zaspan sprejmeš njegovo ponudbo. In za vse to ne zahteva od tebe niti centa. Baš nasprotno, še par dolarjev ti da. Tako je pripovedoval fant. Oče in mati sta neverno zmajevala z glavo, eden fantovih tovarišev ga pa zavrne za smeli 1 ji vo : — In nam skušaš dopovedati, da se je tebi to zgodilo? Pojdi, pojdi in nikar ne laži! • t'* — Saj nisem rekel, da se je to meni zgodilo, moji sestri se pa je. Kar vprašajte jo, saj iiu je rekla, da bo prišla o Božiču domov na počitnice. II GLAS M A B O D &V — New Toil Thursday, December 14, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY) Dipliit brw-paMw la Mckaoati m prloMuje-■M. Dopkl Wfetrtkovo i t« vilL o naj bodo v uradu najkasneje v «r«la zjutraj. iz Dopisi so nam vrdno dobrodošli, ker zanimajo Vse naie fitatelje hi se i njimi naši rajalti rtkoč med wboj pogovarjajo. ŽIVLJENJE MED DRVARJI V DORSET, VT. Kur nekam sramežljivo pi-Mn«, pa n« m o zato, ker nisem že tako dolgo ni«' pisal za Glas Naroda, ko ga vsi tako radi IH 'temo in komaj čakamo dnevno nunj. Eden se je spet zbudil iz spanja — bodo rekli prijatelju — no, saj nru je čas. • Bom pa takoj začel. Živimo složno in dobro nam gre, dokler delamo. Oe človek tlela. ima tudi jesti. "Brez dela ni jela." Zt-blo me je pri srcu. ko sem prečital clevelandske novice, koliko ljudi strada kruha in oV.ebajo v mrzlih hišah. Vem, da bi si raidi pomagali, samo da »si morejo, z delom, toda če ga ni. — Obžalujem nad takimi ljudmi in mislim, da obžaluje marsikdo drugi še. Danes je decemibra, ko to pišem; od zunaj* puba b urja in sm'g naletava od mraza, tam pa tam se sli m pokanje dre-vja, ki ga mraz -tiska, |>o nogah mi leze mraz izpod mize, keimpa je kempa. bolje jo mašiš, še'hujše te zebe. Peč je velika, izdelana iz so'la. pa ne lesenega — železen je. Poprej je bil v njem benein, sedaj ga imamo pa za |>oč. Kadar se naloži, notem brez skrili soi-mo vso noč in zjutraj do-l>i še žerjavica. Co bi tako sledili, kakor v starem kraju nm-ia soseda, nam no bi bilo treba vžigalic kupit vso zimo Ko bi moral pa drva kupiti, bi bila pa na^u peč salamen-sko draga. Z delom je takole: nekateri dan m kaže več, kakor uto rem nared ti, e ponoči *pu-ščau. hlode po »Imuni, ki jih ni>em mouel poprej, kop-nciii jih'moram pa po snegu in na saneh. Mojn boljša polovi ea pa me včasih tako butn^. du mi cu;»in o«de Iz rok. Vsak "Lumber Jack" <-a: v.\ kaj ie Gabili/* .Vemiont je pa država, kjer se rabijo capini.' Kaj so "Lfumbor Jacks?" To so gozdni delavci. Izvež-bani gozdarji lahke delajo v gozdu. (V pri tie mesec n v goal, lahko gleda, kam je prišel na vse zadnje prav na tiho reče: "No job for nr." 'ii se zmuza, odhajajoč od kam po. Gozdarsko delo jo težavno, i naporno in nevarno. Če čb>-\ vek ne pazi na de i o, ga prav j rado pobi je, ali se pn po-oka. Sedaj, .ko «puščanm hlode po strmini, doli ipo bregu, to d-_i-lo je jako nevarno, posebno za. onega delavca, ki ni izučen v tem. Mnogo je tudi ležeče na tem, da se »prav obmie, potem tudi mnogo lažje *dela in delo mu gre od rok. !<'lovek mfora biti včasih tudi malo prebrisan, kaikor je moj (prijatelj John Hojan. Ko sem ga vprašal: "Tam boš imel H ikortov drv, kaj ne?" hitro vzame 4 čevlje dolgo palico in premeri: ".Ta, samo lo pa lie je -dolga skladniea." — "Tako ti manjka Še pol ko rt a do S.", niu rečem. "Veš kaj. bom pa vze'1 z one slaganice. ]K)twVi pa veni, da bo dovolj; še ostalo jib 'l»o." Tako tudi vprašam bratranca Jože ta: "Kolikokrat si pa danes padel doli |»o hribu."' — "Danes :1 o do .j :.'>() popoldne, bo zapel božične pesmi slovenski mešan zbor iz X«'\v Vorka, poti vod- j -tvom Mr. Jerry Koprivšek. ! pokopali 2H. novemlbra tukaj na katoliško iKukoj tal išče v Coaperstopn, N. V. Ranjki je prišel tukaj 7)red 19 leti iz Co-lorada in je dolgo časa bolehal in se trudil na vse načine si pomagati. Zdravniki in domači so se vsi trudili da bi mu položaj olajšali. Doma je 1 »11 na Notranj-ke.iii na Krasu. Tukaj zapušča ženo, sina in hčerko, tet«) in sina-ho in ištiri vnuke, v starem kraju pa brata. Vsem prodnikom naše Hožalje, njemu pa večni mir in pokoj! po farmah, amrpaik pridelalo so je dobro. Lotos je vse dobro obrodilo in povoljno. Tn sem tudi videla v Glasu Naroda, da se je poročil znani nam mladenič Henrik Preveč v Universal, Pa. Mii mu vsi čiištitamo v novem zakonskem stann, da bi bil srečen in zadovoljen in da no sme pozabiti pripeljati svojo soprogo. Henrik, najboljšo srečo t] želimo! Pozdravljat 11 -irni Ameriki. ZABAVA DRUŠTVA SZZ V BROOKLYNU ,Kot je članicam društva SŽZ št. 84. že znano, imamo v soboto dno IG. decembra v prostorih našega rojaka Fr. Arneža domači zabavni večer. I pamo. da članice niste po-zrihile, kaj smo .glede tega večera -klonile na zadnji seji. Zalbava bo za vse nekaj prav posebnega in vabljeni so vsi rojaki iz Greater New Vorka in oko live. Za obilno udeležilo ho priporoča Odbor. vse skupaj po (Francu- Terček. Naročite Slovensko-Amerikanski Koledar za 1940 40-IETNO preiskušnjo IMA T UGOSLO V ANSK A J " KATOLIŠKA JEDNOTA, ELY. MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva miljona in pol dolarjev premoženja. , Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nuUi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti NAZNANILO BARBMRTON, O.—Naznanjam članom, da se vrši glavna seja Slovenske Moške Zveze, podružnice št. 1 v Barber-ton, O., v soboto zvečer, dne IG. dec. ob 7. uri v Farnem Klub House in se vabi vse člane, da se zagotovo udeležijo, ker imamo dosti važnih točk rešiti. Obenem je pa tudi volitev uradnikov za pnrhodnje leto. Torej na svidenje (bratje S. M. Z. Pozdrav vsem članom S. (M. Z. in čitateljeni G. N. — Vam vsem želim vesele božične praznike akoravno jo še bolj zgodaj, pa še srečno Novo leto. Freor. Ktali. umrl rojak Frank Ro-bol, star 59 let. Doma je bil pri Grosupljem, vas Pojel, po domače Šparnov. Tukaj zapušča enega brata Joe Rebol, ene-gra brata Loui-a na Ely, Minn, brata Johna v Nevadi in dva brata v starem kraju in ono sestro in še živečo mater. Pokopala ga je vodenica. V A-incrpki je bil 39 let. Poročevalec. NEVERIETNO PRENEHANJE REVMATIČNIH BOLEČIN Nikar po nepotrebnem ne prenaiajte bolečin v kitah. Na tisoče ljudi je bilo nepričakovano reienih revmatičnih bolečin, bolečin v kitah in zgibih s pri prosti m 4>«n jen jem i • s Pain-Expeiler-jem. To nenavadno zdravilo naglo pomaga. Do sedaj je ie bilo prodajnih nad 11 miljonov steklenic. Kupite Pain-Expeller. Zahtevajte Paln-Eap«llcx s sidrom na steklenici krasnih uanKln'ih nošah, kate-j rt1 so bile na tej prireditvi po-soibno od vseh navzočih Jugoslovanov zelo pogrešane. Se razume, da prihodnje slične prireditve bodo pravočasno naznanjene v tem listu. Z rojaškim pozdravom Anthony Svet, »zastopnik in poročevalec "iGlai-a Naroda.'" KOLO NARODNIH PLESOV Pretočeno ut>:lcljo dno 10. j Želel .bi. da Idi pri -ličnih deceinfbra sem imel priliko opa-j prireditvah nastopili tudi mi zovati takozvani "Kolo narod- Slovenci in Slovenke, v naših nili plesov", rodni ples .se iple>ni dvorani Park Central Hotel, na .>6. u I i <*I in 7. Ave. v New Vorku katerega so priredili poleg Jugoslovanskega venca, z Miss TasJiarniro na čelu. tudi voditelji sledečih narodnih skupin sledečih dežel: Amerike, Armenie, Avstrije. Bolgarske, Češko, Dansko, Havajske, Italije, Norveško. Ogrsko, Poljake, Rusije, Švico in Ukrajine. 'Vse te skupine r-o bile oblečeno v isvojih pestrih narodnih nošah, pogled. |K>sebno ko so vsi korakali v velikanski IMjvorki, je bil krasen. Ko so bile vse te -skuipine Zbrane v velikanovi dvorani, je -prijazno v lej»o izbranem anglošikem govoru, |M>zklravila Mis«s Tašarn^-ra, volditeljica naše Jugoslovansko grupe "Jugoslovanski venec." Čestitala jo vsem skupinami ,za tako veliko udeležbo ter želela, da bi tudi za naprej ŽIVEGA SRNJAKA ^PRIGNAL DOMOV SHEFFIELD, Pa. — Ker ravno pol.šiljam za obnovitev (!. N., sem napisal še teh par vi-stie iz tukajšnje naselbin,e. Tukaj smo večina zaposleni v šumi, kjer je tudi dosti dela, ali plača nikakor ue odgovarja sedanji draginji. Zdaj smo si vzeli malo časa, pa smo šli na srnjake, katerih je v teh gozdovih dosti. Večina naših ljudi je prve dni dobila rogača. Tako se je zgodilo mlademu 23-lctnemu Andy Zužeku, da je kar živega domov pri -gnal. Andy je šel v sobto :1. decembra na lov in je celo dopoldne streljal, no da bi kaj zadel, potem pa pride šestkratni rogač, Andy pa ima samo še en naboj. Potegne in ga zadene v zadnjo nogo. Precej pa žival ni padla, ampak st gori po jarku naravnost proti kampu. Andy pa za njim. Tako ya je »rečno prignal dve milje daleč domov. Hitro jo -koči I v hišo j jo še on naboj, ga prihitel in mu dal še on strel v glavo. Zdaj pa želim vesele božično praznike in srečno Novo loto vsem naročnikom in prijateljem, Glas Narodu pa olnlo i naročnikov. Pozdrav! Naročnik. pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurru. V ITALIJO $ 6.00 11.85 17.50 28.00 56.00 Lir »> 100 200 300 500 1000 KEK SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI NUJNA NAKAZILA IZVKSU-ft JEM O PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 W. 18th ST., NEW YORK POPRAVEK V POROČILU SMRTI SHEFFIELD, PA. — Tukaj je umrl Jožef Zapel, kateri je bil naročnik. Doma je bil i v. Narina, kjer zapušča ženo in enega sina in dve hčere. Poročevalec. liONCA RiJO, Colo. — Poročanj jo bil v (Has Naroda o smrti rojaka Joe »Sottiča ali poročevalec ni bil pravilno informirali. Poročano je bilo, da .lV bil pokojni Joe Softie doma iz Jelšan na Primorskem, kar odpravila ni l,ravilllo> ka.iu jo bil doma iz Doleuj pri Ilirski Bistrici, podomače Ki plenov, št. 52. V Ameriko je prišel leta 11NM>. i.i delal po preinogorovih do lota HL'l\ Potom je začel groo rijsko prodajalno in mesnico in s svojim trdim dolom >i pridobil lepo premoženje, katero je zapustil -voji družini. Slovanski narod ga težko |»o-greša. ker jo bil pripravljen 1 pomagati (vsakemu človeku. Sedaj opravlja njegovo obrt njegov sin William Softič. Želimo, da bi posnemal -vojeg.i očeta. Pokojnemu Joe Softiču naj bo lahka ameriška gruda. John Lipee. Darilo za praznike: RAZVESELITE VAŠEGA PRIJATELJA (ICO) ZA BOŽlC Z DVOMESEČNO NAROČNINO NA "GLAS NARODA". STANE SAMO $1. Posebno bo vesel (a) romana, ki je začel izhajati v listu dne 7. decembra. — Ta roman spada med bisere svetovne literature. List skušamo napraviti ^prija^ 19PIošno zanimiv za vse čitatelje. In vemo da bo Vas prijatelj oz. prijateljica pomnila jo med drugim tudi. da je nnogočo toliko narodov skupaj spraviti samo v tej demokratični »ameriški dožoH. V Naroda*' priredil X. X. To j«- bil «ilrn ti>t»!» nesrečnih itM>*kili obrazov, kateri .-pravijo žensk«* v >n|<'li in presnelo tnalo iziti rč na bi morala biti, ki bi >«• zaljubila vanj. llVter (pa tudi ni prav duMi dal na svojo zunanjost. Si ve la. bil je \ deb.vni olileki. To«la zaslužil je razmeroma dobro in bi si lahko kaj boljšega nataknil nase, kot izpran suk-11 ji«1, ki je bil neko« modre barve, grobo srajco in ogromne, i/, sive konjske plalr.e vrezane hlače, ki so zadaj sličile malhi. Jlla -nic«' so mu segale komaj do gložnjev, noge so mu pa tirale v nerodnih lesenih in z železom okovanih cokljali. "Kaj hoč«">, Munče?M ga je vprašal s svojim mehkim, počasnim, ,gla.som. Ker se ni mogel vzravnati, je sedel na stol. ^'Gosjxjda žmpn.ka >em srečal." Roman nt skončal, kajti v svetlobi petrolejke je opazil na Petrovem licu dolgo krvavo prasko. uet malo sprli. Prigovarjal sem jim,, naj .-i bodo dobri. Koliko lepše bi bilo na s vetu, če hi ljudje v iniiu živeli! Pa me je eden malo opras-k: l. Sa j niti čulil nisem .A'i nii nisi hotel nekaj o gospodu župniku povedali f*' 44Sli>al j«>, kaj >e je prejšnjo nedeljo v gostilni zgodilo.*' 44Tako, tako," e je nasmehnil Peter. "Treba je bilo j pač nekaj reči/' "Go-pod župnik je dejal, da pridi pojutršnjem k njemu v župnišče." •""Tako, tako Xo. se voda. K njemu grem vedno rad. O ! njetra »cm se že do« t i naučil. Jn v spovednici je tako po-u; cžljiv z menoj. Ve-, ne morem se vsega takoj spomuiiti." 44Reži. b«-ži!" >e je smejal Roman. 44Vse tvoje grehe lahko spravim na 'konec i ujeti, pa bo še precej prostora ostalo." '"Xe govori tako," ga je Peter resno prekinil. "Vsak bi bil lahko boljši, nego je. En ram je bil zares dober: mi^ preljubi gospod .Jezus. Njega moramo posnemati. Ljubite se med >ebc»j, — je dejal. In dokler ni ljubezen tako v ljudeh, kakor je krvi v njihovih žihili, tako dolgo ne more nihče rt či o sobi • jaz sem dober in brez greha." 'Roman je umol!ni . I/, iakušnje mu je bilo znano, da bi l>il \>ak ugovor nevaren. V tem slučaju bi ne imel Petrov evangelij ne km ca ne kraja. V izbi je zavladal iiholk. Ronian je pristavil votlo ter vi gel v hr.ee k t rs .-uliega im sa .ki ga je bil prinesel s seboj, lznenada j<« vprašal Petra: "Ali >i slišal, kakšno so nagodli fantje Limarici!" Peter ni takoj odgovoril. 44 Da, da." j«* rekel sledn jič, "znano mi je. Saj sem vendar jaz spravil ubogi ženici dimnik v red. In to je zopet dokaz, da >e ne sinem prištevati med dobre. ICdor je zares do-i ber, mora iiilcti enako rad sovražnika in prijatelja." "To je pa nekoliko preveč zahtevano." Seveda. Jaz na sebi opažam. Na fante sem jezen. Najraje bi jih sto|wl." "Tudi jaz bi itiu jih dal par, če bi vedel, kdo je to napravil. Nok vse, kar je prav." i "Da," je Peter lilrstno pristavil. "Kaj takega bi ne sn(«'l i storiti no1>enemu človeku. Najmanj pa Nan i." Mislil je Liuiarico, ki ji je bilo Nana ime. "Kajti da veš, Na no imam rad." "Tega mi ni tivba praviti. IVtrčck." Ronian je pri-žgal pij«), sedel na prično in pričel zvoniti z nogama. "Saj >i vse nedelje pri nji, vso težtko delo ji napraviš in ji gotovo th š včasih tudi kakšen goldinar." l"Ne, ne. to pa ni res." Peter je bil v zadregi. Zgodilo »e j«' nekaj čudnega. Ta orjak je od sramu zardel kot otrok. "Nana ni vzame niti krajcerja. To mi lahko verjameš. Trda, da ti pošteno povem! včasih ji dam kaj zaslužiti. Tisto ja. Kajti Nana je najbolj pridna ženijca na svetu. In njena Klizabea — najbolj ljubek otrok. Da, to mi lahtko verjame&.'' "Tak nikdar ju tako ne hvali," je puhnil Roman gost oblak dima pra^c. Ti .snKatraiš nekatere ljudi za več kot bo pa vredni." "XV. Manče. O EIizaeti rečeni samo, da je najbolj 'jubka, zato, ker prena primerjati. No, saj bi drugače ne bila tvoja. Vse najbolje mora biti tvoje. Julka, da! Ona pa ja! Ninnaš je zastonj rad. Zoper njo ne more nihče ničesar reči; Toda--" 8 težko roko si je pogladil čelo. V veliki sobi se je poji irilo. I # par lunpeev je še govorilo, drugi so bili že v senu. JVter je vstal. "Ki bom moral kaj skuhati." i" Kaj, le nisi jedci f" 4tW. Dnu^i jioM.bijo ob Ognjišču toliko prostora. Ko pn večerja jo, je zame še vedno dovolj časa." Bil je že /pri v t at i h, jmi se je vrnil in pogledal Romana v "Manče, nikar ne misli, da imam kaj proti Julki." , (Nadaljevanje prihodnjič.) 70,000 AMERIŠKIH LETALCEV. Vodja zvezne uhlarti za ei vilno letalstvo v Zlruženih državah Kol h« rt ilineklev, je izrazil svoje prepričanje, da ImhIo te države ob korteu leta 1!»41 razpolagale s Jn tisoč letalci s pilotskimi diplomami. Ta čas ima 24.14+ letalcev takšne diplome, to je ;:č (Mitrojilo. ' ITinck <*y je nadalje snioročil, da so v prvih šestih mesecih letošnjega leta v Združenih državah izdelali H»i!7 civilnih letal za domačo rabo, v isti dobi lanskega leta pa samo 850. Varnost v zračnem prometu se je v Združenih državah zelo 'povečala, tako da odpade danes 1 smrtna nesreča, na 20.-+1)0 pilotov, na vsake^ ubitega potnika pride 51.7 milijona milj, na ubitega -pilota pa celo 72.9 milijona milj. ftUirome (tttooblsv) DAILT MEHKO VEZANE KNJIGE Kratka Dnevna Zgodba V PREDPRODAJ Slovensko Amerikanski za 1.194 Za 50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, ČLANKI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPIS IVANA BUKOVINSKI - JA: Iz mojega življenja. Koledar je bogato illustriran. Naročite ga pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! ■HP V mesecu januarju 1937 je, kakor znano, veliki afriški romar in filmski |>osnemo ljudeh opazovati v njegovi domovini, ta je moral v njeni iznvcraj videti samo mačko. Svoje znanje o lovu je črpal samo iz pripovedk, in v spomin mu bo samo tista -lika, krfcor brez m,oči iu brez življenja leži na tleli. Tedaj se i LEV NAPADA v nam lev za »ti i samo kot okrut-i Mahoma sem zaslišal nekaj na zahrbtna, krvolačna zveri- (besedic iz pogovorov nosačev. na. ki hinavsko zalezuje svoje žrtve, se rjoveč zažene nanjo in zasadi zobe v drhteče meso, je torej samo okruten sovražnik vsei^a, kar živi. »Ko smo tretje leto bivali v Afriki, ob jezeru Tanjyan-jika doživeli velik dogodek z 'evom. Xenvara smo tudi mi imeli o levu samo to predstavo da je okruten ropar. Ponoči, ko je okrog- našemu taborišča odmevalo rjovenje teh mogočnih živali, smo izsledili njih nočne pohode, videli sledove napol razeafrane širafe in cefore. Če se je kakor senca pojavila iz trave Oblika velikega! Tumenega trupla, smo tesneje poprijel i za pu.ške. Večkrat smo doživeli, kako je lev ves besen, če ga kdo moti. % Stopali smo s puškami in kamerami skozi pustinjo, ki je žarela v pekočem soncu. Vedeli smo, da >o bili levi v bližini, vendar se nismo dosti zmenili zanje. Povsod na tleh smo videli sledove različne divjačine, a čudno, zveri nismo zagledali nobene. BODITE PREVIDNI Z BANKOVCI. A' bankovcih tiči mai^ikak-šna nevarnost, ki zdravniki pred njo svarijo. V zdravstvenem pogledu bankovci še daleč /niso tako prijetni kakor kovanci.. Kovanci namreč bolezni ne prenašajo, ker uničuje srebro v njih bolezenske kali — na papirju pa se sčasoma naberejo velike množine vsaA kovrstnih nevarnih klic. A' normalnem prometu z bankovci posebne nevarnosti sicer ni. vendar bi morale matere paziti nato, da bi se otroci ne igrali z njimi in jih prejemali. Otroci imajo navado, da vtikajo vsakovrstne stvari v urda in to pri bankovcih gotovo ni zdravo. ('e se otroci igrajo z bankovci, še daleč niso izpostavljeni tolikšni nevarnosti, saj saj moremo kozarec infi-eirane vode razkužiti že s tem,-da damo vanj srebrn kovanec. Že najneznatnefši, netehtljivi delci srebra, ki prehajajo v vodo, uničujejo bakterije isto tako, kakor zdravila, ki vsebujejo srebro. KOLIKO JE JABLAN. Računajo, tla je na svetli o-krog 450 milijonov jablan, to je trikrat toliko, kolikor je hrušk. Samo v Združenih državah imajo 100 milijonov jablan. Xa drugem mestu je Nem-či ja 7. 83 milijoni dreves, ki pa še v cm In o ne zadostuje za domačo potrebo, na tretjem i Francija z 68 milijonami jablan. Hrušk ima največ Nemčija in sicer 35 milijonov dreves,, na d m gem mestu so Zdr. države -z 20 milijoni. V normalnih letih dajejo vse jablane okrog 10 milijonov, hruške pa okrog H milijone ton sadja. HOLANDCI SPRAVLJAJO UMETNINE. in razumel rent besedi: 44strahoviti siniba." In kakor, da bi njih besede morale biti podčrtane, se je pred nami pojavila runvena postava, k tlom prill uljenega, mogočnega leva. Rep je nemi-no udarjal sem in tja, kar je bilo svarilo za nas. Zavedali smo se. da je bil jako hud, ker emo prodrli v njegovo kraljestvo Mogoče je pravikar zalezoval kako ž>i-val, ali smo ga premotili iz spanja, mogoče je bil malo zadremal, bodi to ali ono,, na vsak način je bil divji, ker smo mu preprečili načrte.. Znano mi je bilo, kako bi bilo nevarno, d'a bi i=e mu približali. Brž sem postavil filmski aparat, tudi nioja žena je pripravila kamero. Nosači so se s puškami postavili za nama, da bi bili v nevarnnem trenutku brž pri rokah. Komaj sem začel vrteti aparat, tedaj se je spravil lev proti nama. Z dolgim ropoiu je divje udarjal po lakotnicah, večkrat je zamolklo zatulil. Toda ni nas divje napadel, amp?-k je prišel za nefcaj metrov bliže in je spet prihuljeno legel na tla. Dozdevalo se je, kakor da bi se nalašč opravl jal v jezo. in to se je ponovilo šestkrat, pri čemer sem jaz hitro vrtel aparat. Ne morem reči, da mi je bilo prijetno pri duši. To je bil najlepši, pa tudi najgroznejši po-erled. kar sem jih kdaj doživel. Neznansko velika je bila ta mogočna mačka, griva je divje vihrala okrog g4! a ve. strahotno so se pokazali grozni zobje ki so mogoče malo prej raztrgali svojo žrtev. X;uši nosači so bili od strahu že nejpol mrtvi. Tedaj je moja žena -prožila puško. Mogočno telo se je sunkovito zganilo, se prevalilo na stran, se strkljalo proti meni, in je štiri metre pred mojim aparatom negibno obležalo. Razprodaj a KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig« da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to se danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. SMRTNA KOSA Holand'ska vlada je objavila naredbo, ki veleva, da se morajo vse umetnine v najkrajšem času spraviti v varna zaklonišča. Prav tako se mora poskrbeti ža varnost knjižnic in arhivov. iiiiitiiii|.-iiiiitiiii|.. .||iiti>iii||||iiiinitiii|| Mnitiil«p'l!'in..mi»'%iruiii»MlUiuinil*!|Uit. BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1940 " Cena 25c s po&tnino vrel "Glas Naroda" 216 West 18th Strom Hew Jortj jr. T. V Sharon. Pa., je 10. nov. umrla Magdalena Trojar,, dne 24. novemjbra pa Rudolf Gr-madnik. Oba sta bila še samska in na mrtvaškem odru sta bila obložena s cvetlicami. O-ba sta bila pokopana na hrvatskem pokopališču ob veliki udeležbi znancev, prijateljev in sorodnikov' + A' De Peu, 311., je dne 5. dec. v bolnišnici umrl Tomaž Štu-par. 30. nov. je bil operiran na vnetem, slepiču, pet dni kasneje se je moral podvreči o-peraciji na želodcu, kateri je podlegel. Star je bil 52 let in doma od Kamnika na G-orenj-Hkem. Zapušča ženo, 9-letno ihčerko in pastorka. f V Oglesby, III., je pred dnevi naglo nmrla za pljučnico Anna Barbie. Zapušča moža, sina in tri hčere. . t . Dne 25. nov. je v W. Frankfort, 111., umrl za srčno hibo J. Tominšek, star 25 let in rojen v Ameriki, sin ugledne družine Fr. an Anna Tominšek. Poleg starišev zapušča dva brata in dve sestri.. + V Pueblo, Colo., je n&gle| smrti umrl pri delu rojak ^e-. ter Miiklavc, v starosti 45 let. | Doma je bil iz Gra4iove#a pri Sežani na Krasu. Zapušča ženo, sina in heer. « V Enumclaw, Wash., je umrla pred dnevi Margareta Šiš-kar, roj. Hrovatič, doma o 1 Stopičev na Dolenjskem. Zapušča mtoža, sina in pet hčera. t V bolnišnici v \V. Wlieelin-',oi, W. Va.. je 5. dec. umrl J. Kocjanič. Bolehal je 2 leti na obistili, ampak v bolnišnici je bil samo en teden. Star je bil 54 let in doma iz Žužemberka na Dolenjskem. Zapušča ženo, sina, hčer, in brata, omoženo hčer v Clevelandu in sestro v starem kraju.. t V Black Diamond, Wash, je umrl, zadet od možganske kapi Jakob Remše, star 52 let in rojen v Gornjem gradu na Šta-jenskem.. t V Fail-port Harbor, O., je v okrajnem zavetišču pred dnevi umrl John Vider, -star 55 let in doma iz Grosuplja na Dolenjskem. t V Bock Springs, Wyo., je umrl Florijan Pintar, star 54 let in doma iz Stare Loke na Gorenjskem. Zapušča brata v Hudson, Wyo., sestro Katarino Dolenc, v starenl kraju pa sestro Alojzijo. t V La Salle, 111,, je preminul dne 5. dec. rojak John Pelko. rodom z Dolenjsfee blizu Bele cerkve. Bolan je bil skoro teto dni. Zapušča žalujočo soprogo iu 4t L Andrej Rofer (Junaftkl vodja Tirolee* 2. Belgrajski Biser (Vito J Jeleou) 3. Beneška Vedeževalka 6 Buoka Vojska 7. Cvetke tU. MhJar) tf. Dedek je pravil (Julij SlnjiAaki 19. Devica Orleanska 11. Dve sliki < Ksaver Meftko) 12. Duhovni boj (Lovn-uc Skui«»U> 14. Fra Diavolo 15. Fran Baron Trenk (Gjuro Paudurlc* 1'. Hudo Brezdno (Fr. Erjavec) 18. Humoreske, Groteske in Satire (\zuv lu Teffh 19. Korejska Brata, frtira i t milijo- nov r Koreji (Jos^-f Spiliman) 21. Mesija , I)r. Jeglič j 22. Mladim Srcrm, [xivcsil tu LalacJlno (Ks«v«r Mfskoi 24. Maron, krščanski defek z Libanona 28. Ob 54) letnici dr. Janeza Ev. Kreka 29. 1'ariiki Zlatar 39. Patria. Povest iz irske juna&Ke dobe (H. F»'d*rer' 31. Paberki iz Koža (Ivan Albreht) 32. Popotniki, novele in trtice (Milan PugolJ) 33. Pniigalee 34. Pravljice (H. Mnjsr) 35. Pravljire in pripovedke /a »nla dino (S. Košutnik) 3A. Povesti in Slike (Ksnver Mf'koi 37. Ptire Selivke (Tabore; 38. Praški Judek (Josip Vole) 19. Prapretanove Zcodbe, Povesti (Anton StraŽHrj 13. Preganjanje Indijanskih milijo- narjev (Josef S|»illmnM 44. Rdeta in bela vrtnica (Anton fluonder) 15. Revolnrija na Purtiicaiskem IB. Sisto s Šesto (II. Federer) 18. Spisi Krištofa ftmida 19. študent naj bo (S. Flntjcar* JI. Suneški Invalid (S. Koftutnlk> .i2. Sveta Notburra 53. Tri Indijanske povesi (Josef S|»IIIiii)in) 55. V rt nar (T.*»c« • re t 5«. Volk Spokornik in drojje povesti la mladino (K-aver Meškn) 57. Vojnimir ali lopanstvo in kr*t i Josip (»tfrlnec 69. Zbrani spisi za mladino (Engelltert Cancl) 61. Zbirka narodnih pripovedk za mladino (J. IManin^kl t •S. Zlat okopi (Josef SuiUman) (Vezava nekaterih knjig je od tela nja nekoliko izkaiena.) A ko ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teb knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NEW YORK T Duluth, Minn., je 29. nov. umrl v bolnišnici Anton Pečar iz Eveletlia. ^Tanikaj je živel 30 let in zapušča dva sinova in dve onioženi hčeri. V Mentor, O., je v nedeljo 10. dec. umrl Paul Klaicli. Rojen je bil v se'lu Perna, odkoder je prišel g-Amprikn pred leti, . ^ —* - j