Poštnina plačam s cofovtnS*
Leto X, št. 156 a

Ljubljana, nedelja 6. julija 1929
Cena 2 Din
as Dfa, inosemstvo 40 Din.
Uredništvo! Knalljev« aSca 8. Teiefco feev, 3122, 3123, 3124, 3125 ta 3126. Maribori AMatanrtronna cesta 13. Teieio«
a. m
Ccflet Koceoora oL 2. Telefon Ste*. 190. BofeopM m m vračajo. . Osfaarf po tvtfa.
Oprava!itvai UoMJaaa, Prcieraora A 84 Telefon M. 3122, >123, 1124, 3I2S, 3126. kuriM oddelek: Uuh&am. Preieroov
■Bca 4. Telefoo St 2492. Podružnic« Maribor i Aleksandrova cest
it 13. Tdeioo it 455. PodraMca CeOei Kooeoova nJ:ta St S.
Telefon it 190. Ra&nri pri pošt 6ek. zavodih: LtuMjana it I1.S42; Praha čisto 78.180; Wiea Nr, 105-240.
V«
Jubilejna seja ministrskega sveta - Pregledna poročila ministrov Službena bilanca o izvršenem delu in o doseženih uspehih v polletnem razdobju od 6. januarja do 6. julija
Beograd, 6. junija p. Nocoj se je vr-Srla od 5. do 8. pod predsedstvom generala Pere Zivkoviča seja ministrskega sveta, na kateri so resorni ministri podali poročilo o šestmesečnem delu v svojih resorih. Ministrski svet je na podlagi teh referatov ugotovil, da se program, ki je bil sestavljen na seji ministrskega sveta pod kraljevim predsedstvom dne 21. marca 1929, po direktivah kraljeve proklamacije z dne 6. januarja izvaja v polnem obsegu in docela normalno ter da se že kažejo povoljni in koristni rezultati na vseh poljih državnega in narodne življenja.
Beograd, 6. julija č. Danes je bil objavljen pregled dela kraljevske vlade v prvih šestih mesecih, t j. od 6. januarja do d. julija. Komunike se glasi:
Z manifestom Nj. Vel. kralja z dne 6. januarja je obeležen veliki datum našega narodnega in državnega življenja. Odstranjujoč nevzdržno stanje, ki je do tedaj vladalo, so bile s kraljevim manifestom istočasno postavljene tudi nove naloge, ki streme k boljši ureditvi naših razmer in stavljajo kraljevski vladi v dolžnost, da v duhu manifesta od 6. januarja ustvari vsa prizadevanja Nj. Vel. kralja, izražena v besedi, Id jo je naslovil na svoje ministre. Pozivajoč jih na delo, jim je Nj. Vel. kralj rekel: »Avtoriteto oblasti morate tudi vi in vaši podrejeni visoko čuvati in ji ob vsaki priliki pridobiti popolno respektiranje. Vas in vaše podrejene organe morajo pri vsakem sklepu in pri vsakem činu voditi samo interesi službe in interesi države. Na ta način boste ustvarili popolno zaupanje naroda do oblastev in uvedli boste uverjenie, (da vladajo v naši državi popolna varnost, pravica in absolutna enakost Vsak korekten aradnik mora imeti zavest sigurnosti in mora vedeti, da bo pri vas našel resnično zaščito, ako bo vdano, zvesto, ekspeditiv-no in pošteno vršil svojo službo. Vi boste neovirano od nebrojnih težkoč, ki so jih imeli dosedanji upravni sistemi, lahko uvedli intenzivno delo in razvijali največjo aktivnost na vseh poljih javne uprave, zlasti pa z brzimi in primernimi ukrepi takoj pristopili k izboljšanju državne uprave.«
Reorganizacija državne uprave
Takoj po nveljavljenju prvih zakonov, s katerimi je bil vzpostavljen novi red,_ je bila ena najvažnejših pobud novega režima delo za ozdravljenje in izenačenje državne administracije.
Osnovna misel cele reforme je izražena v zakonu o ureditvi vrhovne državne uprave. S tem zakonom je bila izvedena tako potrebna in prej tolikokrat zahtevana, pa vendar vedno odlagana redukcija števila ministrstev. Na podlagi tega zakona je bila z uredbo o ureditvi predsedništva vlade in o formiranju oddelkov v posameznih ministrstvih izvedena redukcija velikega števila generalnih direkcij in oddelkov v posameznih ministrstvih. Z uredbami, s katerimi so bila organizirana posamezna ministrstva, je bilo določeno število njihovih odsekov in referatov v centrali in izven nje. kakor tudi celokupno število položajev, poklicov m osobia.
Posledice te velike reorganizacije so naslednje: 1) Zmanjšanje števila uradnikov: vsote, ki so se pri tem prištedile, so zelo znatne ter znašajo v posameznih ministrstvih na milijone. 2) Sistemizacija mest in števila uradnikov. 3) Opredeljenost formacije uradniških mest, s čimer je ustvarjena možnost pravilnega budžetiranja v personalnih zadevah; prihranki, doseženi s pomočjo teh načetih reform, so zelo visoki. Istočasno je bilo izvedeno
prečlščenje administracije, ukrep je bil akt notranjega ministra o razmestitvi upravnih uradnikov. To je bilo izvršeno v namenu, da bi se uradniki oddvojili iz one srede, s katero so se mnogi identificirali pod pritiskom razmer, ki so vladale pred 6. januarjem. Tedaj so bili premeščeni tudi oni mnogi uradniki, ki so bili neoporečni in pošteni, od katerih pa se je pričakovalo, da bodo v novi okolici pokazali še boljše rezultate.
V administraciji vseh resorov je izvršeno in se stalno vrši prečiščenje nesposobnega m nedostojnega uradništva. Množica takega uradništva je bila že odstranjena
Nobena pritožba ni došla zaradi katerekoli take odstranitve, češ, da bi bila izvršena po subjektivnih in ne stvarnih kriterijih. Ta strogo nevtralna smer, ki se je je vlada striktno držala, je ustvarila že v tem času šestih mesecev čustva popolne pravičnosti, enakosti in zakonitosti v vseh krajih naše domovine, ne glede na versko ali plemensko pripadnost. Novo ustvarjena vrhovna inšpekcija,
k! ie bila uvedena najprej v predsedništvu ministrskega sveta in potem v ministrstvu notranjih del, se je pokazala že v početku kot zelo dobra. Inšpektorji vrše svoje dolžnosti z velikimi uspehi m pri uradništvu se čuti čhn dalje jačje razumevanje dolžnosti, čim dalje večja ustrežljivost in točnost v poslovanju. Uradniki izražajo svoje zadovoljstvo, ker morejo sedaj neovirano delati po zakonih.
V	vseh uradih se ie povečalo delo ;n
število rešenih aktov !e v teh šestih mesecih dosezlo cclo letne številke Iz prejšnjih dob, ker se «edai ne rešujeio samo tekoči predmeti, temveč tudi od nrei zaostali. Zato se le v upravnih uradih in pri sodiščih pokazala potreba povečanja števila osobia. da bi se čimorei mogli rešiti predmeti, zaostali h. oreišnieza časa ko so se skozi nekoliko let čuvali oo pisarniških predalih h enostavnih razlogov ker ie obstojal interes na tei ali oni strani, da ostanejo ti predmeti enostavno nerešeni Ekspeditivnost uradnih orzanov ie napravil hitro
kot.ec vsem neznosnim Intervencijam
in potovanjem, kakor tudi dolžena br/anin v raznih večjih in manišfa središch oblasti. ker sta velika kontrola in discipliniranost. ki sta nastali do 6. ianua/ra. omogočili. da se stvari tudi brez nosredovania pravočasno dovršuieio.
Ta napredek v upravi te ede,i slavnih razlogov, da so široke množice n3roda z obstoječim stanjem popolnoma zadovoljne. To zadovoljstvo izražalo tudi tisti, ki nas posečaio. Da tudi nasprotniki.
Spontane deputaciie iz vse države, celo >z onih kraiev. kier so bili naiiačii oni elementi. ki iih ie sedanji režim potisnil iz javnega življenja, prihajajo. da se poklonilo Ni. Vel. kraHu ter izrazijo hvaležnost, da se ie že enkrat pričelo s korenitim razčiščevanjem administracije
Notranja uprava
Da bi življenje naroda krenilo k boljši in srečnejši poti. ie bilo pred vsem potrebno. da se revidirajo predpisi, ki se tičeio težjih kazniiviii delani proti iavnemu redu in miru ter obstoječemu političnemu in socialnemu redu v državi in nastopov proti državnim oblastem in ustanovam ter proti plemenskemu, verskemu in družabnemu redu. To ie bilo storjeno z zakonom o zaščiti lavne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929. Ta zakon ie bil izoremenien in izpopolnjen 1. marca in v zvezi ž niim izdana nova uredba o tisku. zdTuževaniu. zborovanjih ter o posesti in nošnii orožja. Prvič za vso državo ie bil nveliavlien
zakon o osebnih imenih od 19. februarja 1929. Z niim ie normirano označevanie fizičnih oseb z imeni. V gotovih primerih so določene izoremembe imen zaradi družinskih in Dravnih odnošaiev m izoremembe oo sklepu oblasti. Izenačilo se ie zapisovanje imen za vodstvo kniie v državljanskih zadevah in so se s tem v gotovi meri tudi izpremenili predpisi splošnega državljanskega zakona.
Novi politični red ie prinesel tudi temeljne
tepremembe T ustroin samouprav.
Občinske samouprave so bile razrešene in postavljene nove. Oblastne samouprave so razpuščene in postavljeni komisarii r delokrogom bivših oblastnih skupščin m oblastnih odborov. Podrobneiše določbe o dejanski pristojnosti teh komisariv o njihovih pravicah in dolžnosti o nadzorstvu nad njimi in samoupravnimi oblastnimi uradniki ter o oblastni/i proračunih, ie predpisal minister notranjih del z uredbo od 20 januarja 1929.
V	nekem pogleda Je organizacijo celokupne notranje uprave hi dolžnosti uslužbencev ter njihove odgovornosti izpreme-nil fe temelia
zakon o notranji upravi
od 19. julija 1929. Splošni upravni oblasti ie dana kontrola položajev s tem. da se ie ustvarilo načelo koncentracije oblasti in da se okoli teh oblasti zbiralo vsi dosII splošne uprave. Kar se tiče vodstva celokupne uprave države, se s tem zakonom zagotavlja upravna skladnost v izvrševanju najvažnejših funkcij vrhovnih pravic. Ona se istotako predpisuje glede na sodelovanje posameznih ministrstev, da bi se odstranili pretresljaii. ki so se doslej zaradi nedo-statka stikov med ministrstvi ooiavltali ob priliki izvrševanja odredb pri srednifn in nižiih oblasteh. Pri uslužbencih notranje uprave se zahteva boljša soosobnost, večja kvalifikacija In temelilteiša izobrazba.
Državni nslažbenci so depolitizirani
s strogo disciplinskimi sankcijami. Z namenom poenostavljenja, pospeševanja in pocenitve administracije, kaior tudi z namenom strožje kontrole nad uspehi dela oblasti je bilo izdano večje število uredb administrativno tehnične prirode. Izdani so bili podrejenim organom predpisi o pravočasnem in nujnem reševanju predmetov, kakor tudi o načinu evidence teh predmetov do njihove dovršitve. Izpraznjena mosta so se izpopolnila edino s kvalificiranimi uslužbenci.
Vse doslej izvršene reorganizacije poslov in zamenjave nesposobnih uslužbencev s sposobnimi in kvalificiranimi, odstranjeva nje strankarstva in pristranosti iz službe, pogoste inšpekcije in jaka nadzorovanja so povzročila, da se je administracija po splošnem priznanju znatno popravila, da se posli odpravljajo brzo, objektivno in stro-kovnjaško, da je varnost čim dalje boljša in da se ugled oblasti dviga.
Z novim zakonom o notranji upravi Je dana možnost
za še boljšo h Intenzivnejšo delavnost v vseh omenjenih smereh, da bi splošna državna sprava čim bolj stažiia glavnim
ciljem razvoja in povzdige duhovne in ma-terijalne kulture države in čim boljšemu narodnemu blagostanju.
Izdelana je uredba o ureditvi ministrstva notranjih del in pripravljena organizacija same centrale za boljše njeno funkcijonira-nje. Ministrstvo je nadalje sodelovalo pri izdelavi zakonskih načrtov drugih resorov.
V	pripravi so načrt zakona o prestopkih, zakona o splošnih upravnih prestopkih, zakona o obrambi pred požari, zakona o cenzuri filmov, uredba o ustroju uprave mesta Beograda, uredba o ustroju mesta Skoplja ter načrti za organizacijo drugih krajevnih državnih oblasti.
Pripravljajo ee organizacija in izvedba uredb o zakonu o notranji upravi. Pripravlja se grupiranje manjših občin zaradi zmanjšanja občinskih doklad.
Značilno je dejstvo, da imamo od 6. januarja
procese političnega značaja,
ki spadajo sedaj pod zakon o zaščiti države. Procesi proti osebam v službi inozemstva niso padli. Splošna kriminalnost pa pada. Javna varnost je mnogo boljša. Raz-bojništvo je skoro popolnoma izginilo. To se povsem jasno more ugotoviti kljub temu. da so akcije od zunaj, akcija komunistov, kakor tudi neprijateljske akcije, ki prihajajo izza naših mej, v poslednjem času mnogo ojačene. Vse te akcije ostajajo brei konkretnih rezultatov.
Izenačenje zakonodaje
Z zedinjenjem so prišla v sestav naše države področja z raznimi zakonodajami. Teh področij je bilo v glavnem šest Potreba izenačenja zakonodaje se je razumela takoj in ustanovil 6e je poseben zakonodajni odbor bivše Narodne skupščine z nalogo, da v teku prvih šestih let po zedinjenju izenači celokupno zakonodajo. Kasneje se je ta rok podaljševal, toda za izenačenje zakonodaje se ni storilo skori nič.
Tako se je šele s 6. januarjem pričela doba intenzivnega dela na polju izenačenja zakonodaje. Da bi to pospešeno delo nudilo čim popolnejši rezultat, se je ustanovil
Vrhovni zakonodajni svet, v katerega 6b vstopali najuglednejši stro-kovnjaiki iz vseh krajev naše države. V tem svetu se vsi značilnejši zakonski predlogi prej temeljito razanotre in precenijo, nakar šele da predsednik vlade, oziroma minister predlagatelj končno redakcijo svojemu zakonskemu predlogu in ga predloži v najvišjo sankcijo.
V svojem delu se je VZS pokazal kot zelo koristna in ekspeditivna ustanova, ker je v tem kratkem času neprestano in intenzivno sodeloval pri najvažnejših zakonih.
Predvsem je izenačena formalna in mate-rijalna kazenska zakonodaja in zatem tudi formalna državljanska zakonodaja. Uveljavljen je bil zakon o izvrševanju kazni, zakon o zlorabi v izvrševanju službenih dolžnosti javnih nameščencev, v katerem so določene ostrejše sankcije, kakor v določbah kazenskega zakona ter zakon o ministrski odgovornosti kot sestavni del zakona o vrhovni državni upravi. S tem zakonom je položaj ministrov glede na odgovornost in kazni izenačen s položajem ostalih uradnikov, za katere velja zakon o zlorabi v izvrševanju službenih dolžnosti.
Uveljavljena je nadalje v celoti sodna zakonodaja, v katero spadajo zakon o ureditvi sodišč, zakon o sodnikili rednih sodišč, zakon o še-rijatekih sodiščih in zakon o šerijatskih sodnikih. Zakon o sodnikih rednih sodišč zboljšuje na eni strani gmotni položaj sodnikov, na drugi strani pa ukinja njihovo stalnost ter s tem ustvarja možnost, da ee iz sodniškega kadra odstranijo vsi, ki so se izkazali nevredne, da bi v njem ostali in so 6e dosedaj skrivali za stalnost, zajamčeno z zakonom v škodo pravosodja samega in splošnih državnih interesov. Medtem pa se s tem zakonom jamči popolna neodvisnost sodnikov v njihovem delu.
Istotako je uveljavljen zakon o odvetnikih, s katerim je temu uglednemu stanu dana popolna avtonomija ter so istočasno striktno obeležene njegove pravice in dolžnosti.
S posebnim zakonom je ustanovljeno pri kasacijskem sodišču v Beogradu
Državno sodišče sa zaščito države ter je določen poseben postopek po zgledu kazenskega postopka, ki velja danes na ozemlju Hrvatske in Slavonije. Z namenom obvarovanja države pred protidržavnimi in subverzdvnimi elementi, kolikor jih je še, je uveljavljen zakon o zaščiti države in javne varnosti. Izdelan je načrt državljanskega sodnega postopka, ki se poleg načrta zakona o pravoslavni cerkvi in zakona o šumah že nahaja pred VZS ter bo te dni dobil tudi najviSjo sankcijo. Med zakoni večjega obsega in značaja, ki eo bili uveljavljeni po 6. januarju, so tudi zakon o invalidih, zakon o državnih in samoupravnih cestah ter pripadajoče uredbe.
Z zakonom o
izenačenju trošarin«
V	Vw©J državi je doseženo enotno obdavčevanje državljanov v vseh krajih države ter ee je ustvarilo čustvo ravnopravnosti in enakosti vseh državljanov. Uveljavljeni so zakoni o pokojninah, o glavni kontroli, o državnem svetu in poslovnem redu t državnem svetu in upravnih sodiščih.
Ta ekspeditivnost dela kraljevske vlade v teku prvih 6 mesecev na polju iaeoaoenja
zakonodaje opravičuje pričakovanje, da bo izenačenje zakonodaje v glavnih linijah kmalu končano, s čimer bodo ustvarjeni glavni pogoji popolne konsolidacije prilik v naši državi.
Gospodarska obnova
Reorganizacija administracije, uvedba zakonitosti reda in miru v državi ter izenačenje zakonodaje so ustvarili pogoje za gospodarski preporod države, ki postaja vedno intenzivnejši. Predvsem ie bilo potrebno dati državi
realni proračun Ko je prišla sedanja vlada n3 krmilo, je bil predlog proračuna za leto 1929-30 že pripravljen. vendar pa ie bila vlada mnenja. dt> ie treba izdelati realen proračun. Četudi proračuna ni bilo mogoče spremeniti, ker se ie moralo računati s stanjem državnega aparata, ki ga ie zatekla vlada 6. ianuaria. so bile vendar v proračunu izvršene mnoge korekture, ki bodo v bodoče služile za osnovo državnih financ. Pozitivni rezultati tega proračuna se bodo pokazali šele v prihodnjem proračunu. Ker le zmanjšano ne samo število ministrstev, marveč tudi poenostavljena administracija, se bo lahko zmanišal tudi sam proračun in revidirala davčna bremena.
Vlada ni samo skrbela za ohranitev tečaja dinaria. marveč ie tudi pripravljala
stabilizacijo dinarja, ki se bo v sporazumu 7. Narodno banko izvršila na bazi sedanjega tečaia dinarja, ter ie že sestavljeno besedilo zakona, ki bo sprejet v najugodnejšem trenutku.
Z likvidacijo državnih obveznosti iz prejšnjih let. tkzv. letečih dolgov, ie rešeno najobčutljivejše vorašanie naših državnih financ, ki ie zelo vplivalo na naš državni kredit.
Zakon o neposrednih davkih
ie fiksiral doklade. Povečal ie globalni (temeljni) (osnovni), iznos in izvršil enakomeren razpored davčnih bremen. Na podlagi izkustev 12 bil novi zakon že prve dni spremenjen in dopolnjen, zlasti glede progresivnega davka, ki ie za davčne obveznike naiboli občuten.
V	zvezi s tem ie izvršeno v glavnem ka-tastriranie v vseh pokraiinah ter izvedena reorganizacija celokupne finančne stroke in službe v ciliu unifikaciie in administrativne dekoncentracije. Prav tako ie končano delo na izenačenju sistema posrednih davkov. Z novim zakonom o državni trošarini ie uvedena trošarina na žgani e m vino tudi v onih krajih, kier doslej n,- obstojala.
Za novo stani e v naši državi ie DosebAo značilno veliko
zanimanje tujejca kapitala. Vse naše centrale so posute s ponudbami za posojila, ponekod ie vloženih celo po 10 in več ponudb. Posebno mnozo ponudb so dobila gospodarska ministrstva, ki jim ponuia tuii kapital sodelovanie nri gospodarskem preporodu države. Omeniti ie treba samo prevzem podjetja Sufid v Dalmaciji od francoske dmžbe Tunis Fosfad. ki bo investirala v naši državi 450 milijonov frankov, dalje pogodbo o melioracijskih delih in izsušitev pančevskeza rita in koncesijo angleški družbi, ki bo uredila v Tesli-ču v Bosni tovarno za umetno svilo. Švicarski kapital ie prevzel beozraisko električno centralo.
Vse to dokazuje, da ima tuii kapital velik interes za tak sistem finansirania posameznih akcij, s čemer se bo gospodarska moč naše države hitro dviznila. Vsekakor pa bo to dovedlo do teza. da ne bo treba najemati posojil pod tako težkimi pozo i i. kakor se io to dogajalo doslei.
Socijalno skrbstvo
V	področju ministrstva za socijalno po« Htiko je vlada gledala na to, da je bila ta* ko glede zakonodaje kakor glede admini* stracije in dajanja podpor v primeru nuj« ne potrebe vedno na višku kraljevega ma« nifesta z dne 6. januarja. Sprejeti so bili zakoni o izvrševanju nujnih del in pod po ri pasivnim krajem v primeru elementar* nih nezgod, stanovanjski zakon, invalidski zakon, zakon o pregledu parnih kotlov, uredba o delovnem času, uredba o od pit ran ju in zapiranju. Sestavlja se sanitetna zakonodaja za vso državo.
Na polju socijalnega zavarovanja se je polagala največja pažnja na to, da se poslovanje pospeši, poceni iti poenostavi. Stroški za zavarovanje delavcev se bodo zmanjšali na minimum, da se bodo mogli na ta način znižati tudi prispevki in izve sti zavarovanja za slučaj brezposelnosti, starosti in smrti. Sestavlja se nova tabela razredov in opredelitev nezgodnih katego* rij.
Za posredovanje dela sta bili otvorjeni dve novi borzi dela (v Nišu in Šibeniku), tako da jih je sedaj skupno 34. Te borze dela so izvršile doslej 20.000 posredovanj ter izdale za 25 milijona Din brezposelnih podpor.
Za javna dela v krajih, ki so bili priza« deti od elementarnih nezgod, je bilo ra» deljenih v januarju letošnjega leta 91.6 mi* lijonov, v mesecu marcu pa 7.8 milijonov Din.
Na polja hisrflene
je bSo r prvih 6 mesecih osnovanih odno* sno razširjenih 8 higijenskih zavodov, zgra* jeni so bili vodovodi in kopališča v 10 kra« jih, v 108 krajih Dalmacije in Like so brli urejeni studenci, v 14 krajih so končana nujna dela na razširjenju in popravilu bol* nic m higijenskih zavodov.
Pomoč poljedelstvu
Akutna kriza našega poljedelstva, slasti v južnih krajih, je zahtevala zaradi nenavadno ostre rime nujnih in velikopoteznih ukrepov. Za sanacijo te krize in za razvoj poljedelstva ter za zavarovanje letošnje žetve je bilo predvsem potrebno, da se zasi-gura dobro seme. V to svrho je bilo razdeljenih na VI oblasti 15 milijonov Din. Nadalje je pripravljeno vse, da se v onih krajih, kjer je poljedelstvo na najnižji stopnji, vrši v jeseni 20 okrožnih poljedelskih razstav. Uvedena akcija sa
jišč rodi povoljne rezultate. Za pospeševanje živinoreje, ribarstva in svilarstva so bile podvzete ne samo zakonske mere, marveč je bila izdana tudi denarna pomoč. ko bo v kratkem razdeljenih 6000 glav plemenske živine poljedelskim šolam.
Pripravlja se zakon, ki bo izenačil zakonodajo o zaščiti poljedelstva in živinoreje. Zakon o vinu je že sestavljen. Poljedelski kongres v Bukarešti je izrekel našim poljedelskim strokovnjakom najlepše priznanje.
V	svrho strokovne izpopolnitve je bilo poslanih v inozemstvo večje število agronomov na enoletno špeciializiranje. Dela se tudi na ustanovitvi centralnega treološkeea zavoda. Zakon o likvidaciji veleposestev je v končni sestavi. Ker je vprašanje agrarne reforme dozorelo, je sestavljen komite ministrov, ki bo to vprašanje definitivno v kratkem rešil.
S skromnimi materijalnimi sredstvi, s katerimi razpolaga ministrstvo, je podpiralo specifikacijo in sindikalizacijo zadružništva.
V	Dalmaciji je ustanovljena centralna oljčna zadruga, ki šteje 50 podružnic. Ministrstvo je podpiralo vinarske in žitarske zadruge, ki se lepo razvijajo. Po vzoru zadružne šole, ki obstoja že 20 let v Ljubljani, se bodo o«novali slični zavodi v Zagrebu in Beogradu, Skopljn in Sarajevu.
Promet
V	prometu ie bilo treba pred vsem izvesti racijonalizaciio in zmanišati velik deficit iz prejšnjega časa. oozdizniti naše brodar-: stv,. obnov;t! m.:ore rroze ter iovšiti :a nacalievati graien e novih. Reducirano ie bilo več slabo frekveni «i>in o >ti!:šk;«i v1a-kov. dnevno 3500 vlat;ovn;,i kilometiov. ka: znaša na leto okoii 1.200.000 D;n. Da bi se izognili Domanikaniu vazomv. ie naročenih na račun reparacij še 1400 normalnih in 1500 ozkotirnih vaeonnv. Za bciiše izkoriščanje in hitreišo cirkulaciio vagonov se izdeluje nov službeni pravilnik, s ia-t&nm se bo dosezlo. da se boao vagoni čim hitreje dostavliali naročniKom.
V	interesu prometa samega in zaradi boljše razdelitve in hitrejše cirkuiaci;e vagonov ter lažie nabave materiiala so bile vse ozkotirne proze dodeliene j>araievsKi direkciji.
Tekom meseca iuliia bodo izvršene vse licitacije za letos, česar preišnia '.eta ni bilo Pospešeno ie istotako izplačevanie računov za dobave. Sedai se intenzivno dela na reorganizaciji in poenostavijeniu službe.
Dvotirna proga Beograd-Novska nudi že sedai znatne usluze na centralnem delu našega omrežja. Še boli se bo občutila prava vrednost te dvotime proze v izvozni sezoni, ki se pričenja koncem meseca avgusta. ko se dvigne število tovornih vlakov
Nadaljevala se bodo dela na zamenjavi starih tračnic na glavni prosi Ljubljana-Rakek in na popravilu proze Borovnica-Rakek. Istotako ie deloma završena zamenjava starih tračnic na zlavni orozi Karlo-vac-Sušak
V	zaključni fazi se nahaja uredba o zavarovanju državnega prometnega osobia za primer bolezni |n nesreče. Zbira se gradivo za zakon o državnem saobračajnem osobju. Vrše se priprave za zakon o državni železniški policiji. Izdan ie bil zakon o prevedbi kronskih upokojencev bivše Južne železnice na dinarske.
Vozni park.
Pred 20. februarjem je bilo v prometu normalnotirnih lokomotiv 1180, sedaj pa jih je 1223; ozkotirnih 328, sedaj 369. Število potniških vagonov je istotako povečano; normalnotirnih vagonov je danes 37-748, dočim jih je bilo prej 35.560. V državnih delavnicah je bilo zadnje štiri mesece popravljenih 2?1 lokomotiv, 1017 potniških vagonov in 3180 tovornih vagonov. V privatnih delavnicah v državi je bilo popravljenih 32 lokomotiv in 1478 vagonov.
Naročenih je nadalje 30 lokomotiv za ozki tir na račun reparacij iz Madžarske in v toku je naročilo 15 nagonov s cisternami in 15 vagonov s parnimi kotli za gretje vlakov, 6000 odprtih vagonov normalnega tira, nadalje 130 lokomotiv normalnega tira na račun reparacij iz Nemčije.
V	poslednjih šestih mesecih so bile
t grajenju naslednje proge:
Jadranska proga Beograd - Kotor. ki se g*»di iz državnega posojila iz L 1922.; Pro-kuplje - Pločnik - Kuršumlja, Raštelica-Bradina, Bitolj - Prilep, tunel pod Ivanj-planino, Bakar - Bakar luka, most Beograd-Pančevo in železnica Krapina - Rogatec. Na tej progi so dovršena vsa spodnja dela in te dni začno z obeh strani s polaganjem tračnic. Proga je dolga 19 km in bo kmalu dogotovljena.
Prosvetna politika
V	prvem polletju letošnjega leta je mi* nistrstvo prosvete pristopilo k sestavi šol* skega zakonodajstva, v kolikor je to bilo mogoče v tem kratkem času Skušalo je urediti vsa iz prejšnjih časov zaostala vpra* šanja, da bi se na ta način dosegla večja ekspeditivnost v notranjem delu. Posebna pažnja je bila posvečena pismenosti v na« rodu in zato se je skušalo v prvi vrsti iz* Dopolniti osnovno šolstvo V tem času je bilo otvorjenih 18 novih osnovnih šol. Do konca leta jih bo dograjenih še najmanj enako število. Nadalje sta bili otvorjeni dve novi meščanski šoli, ker se je ugotovilo da obstoja potreba po meščanskih šolah zlasti v krajih, kjer ni višjih šol Skrbelo se je, da se poveča učiteljski kader in so bili rz njegovih vrst odstranjeni vsi nespo» sobni in neprimerni elementi. Na ta način bo učiteljski kader lahko kos svoji visoki prosvetni misiji. Ministrstvo je odobrilo 90 načrtov za nove šolske zgradbe.
V	šolskem zadonodajstvu >0 bili sestav« ljeni in se nahajajo v definitivni redakciji naslednji, nad vse potrebni zakoni; odnos« no zakonski načrti o srednjih šotah, o osnovnih šolah, o učiteljiščih, o šolskih knjigah, o šolskih knjižnicah, o <trža\>nih tiskarnah, o gledališčih, o glavnem pokoj« ninskem fondu za gledališke igralce, o av* torskem pravu, o geološkem institutu, o mmejjh in o varstvu starin.
Poročila s kraljevskega Blefla
Na Bled so se preselili že skoro vsi diplomati iz Beograda — Vesti o prihodu romunskega kralja se potrjujejo — Odlično zdravstveno stanje Nj. Vel. kraljice
Bled, 6. julija e. Sezona je na Bledu dosegla višek. Zadnje dni so prispeli odlični gostje z vseh sitrani, zlasti iz naše prestolnice. Skoraj ves diplomatski zbor je že zbran na Bledu. Danes je prispel semkaj tudi madžarski poslanik baron Forster z rodbino, a rumun-ski poslanik g. Filodor, ki je po službenih opravkih odpotoval v Beograd, se v kratkem vrne. Napovedani so nadalje prihodi nemškega, turškega in novo-imenovanega albanskega poslanika. Danes bi imela po prvotnih napovedih prispeti n>a Bled tudi ministrski predsednik general Živkovič ter zunanji minister Voja Marinkovič. Njun odhod pa je bil odigoden za par dni, ker se je danes vršila v Beogradu jubilejna seja ministrskega sveta povodom poiletnice
obstoja sedanje vlade.
Vest o nameravanem prihodu romunskega kralja Mihajla se potrjuje. Kralj Mihajlo bo prispel prve dni prihodnjega tedna v spremstvu svoje matere princese Helene.
Zdravstveno stanje Nj. Vel. kraljice Marije in novorojenega kraljeviča je od&ično. Kraljica si je že tako opomogla, da bo po 'zjavi zdravnikov v ponedeljek že lahko zapustila posteljo. Kraljevič je zdrav in so ga danes prvič prinesli iz sobe na prosto. Bil je izredno lep. solnčni dan. Kraljevič Tomislav je zopet napravil v spremstvu svoje guvernante daljša izlet. Tudi kralj je bil na sprehodu. Za danes napovedana pot Nj. Vel. kralja v Dalmacijo je izostala.
Predlogi kongresa gledaliških igralcev
Beograd, 6. julija, p. Dnnes je bil zaklju Sen kongres gledaliških igralcev. Iz poročil centralne uprave in iz poročil anketne komisije jubilarnega kongresa je bilo ugotovljeno težko stanje celokupnega staleža gledaliških umetnikov. Česte spremembe proračunov, ukinitev oblastnih gledališč in redukcije gledališkega osobja, so rodile zelo slabe posledice za razvoj gledališke umetnosti. Kongres je prišel do zaključka, da je treba uporabiti vsa sredstva, da se mero-dajni faktorji uverijo o škodi, ki jo zaradi tega trpi gledališka umetnost in celokupno gledališko osobje. Kot rezultat teh posvetovanj je bila končno sprejeta resolucija, ki vsebuje naslednje predloge:
1.) Prosimo kraljevsko vlado, zlasti pa ministrskega predsednika in prosvetnega ministra, da se novi gledališki zakon ter zakon o centralnem pokojninskem fondu gledaliških igralcev, ki sta že definitivno redigirana, čim prej sprejmeta in oživotvo-rita ter s tem zasigura umetnosti svoboden polet, umetniškemu stanu pa, ki se z živo besedo zavzema in polaga vse svoje sile za duhovno in kulturno edinstvo naše države
in našega naroda, lepša bodočnost.
2.) Ves umetniški stan soglasno obsoja vse one tovariše, ki so izzvali v javnosti vprašanje ukinitve centralnih oper, kar bi katastrofalno vplivalo na razvoj in napredek te panoge gledališke umetnosti. _ 4.) Prosimo prosvetnega ministra, naj v cim krajšem času pokrene vprašanje izenačenja prevodov dramskih in opernih del, da bi se na ta način dosegli dobri prevodi, izboljšal gledališki jezik in olajšala izmenjava umetniških dobrin po vseh gledališčih naše države.
5.) Prosimo ministrskega predsednika in ministra prosvete, naj odpravita v gledališčih vse nepravilnosti, glede katerih bodo delegati udruženja podali konkretne podatke, da se na ta način odstranijo vse ovire pravilnega napredovanja.
Z velikimi ovacijami je bila v celoti ponovno izvoljena celokupna dosedanja centralna uprava s predsednikom Božo Nikoli-čeni na čelu. nakar je bil kongres zaključen. Del delegatov je odpotoval že nocoj, mnogi pa bodo uporabili priliko in gostovali na raznih odrih širom države.
Poskusen atentat na Ljapceva
Ljapčev je ušel morilcem le slučajno, ubit pa je bil policijski uradnik Aleksandrov
Sofija, 6. julija, s. V Bolgariji ne mine skoro dan, da ne bi bil izvršen kak atentat, ki bi ne zahteval vsaj ene ali dveh človeških žrtev. V večini slučajev ie bilo doslej ozadje teh atentatov medsebojno krvavo razračunavanje med posameznimi skupinami makedonstvu-juščih. Sedaj pa so pričeli padati aten-tatorski streli že tudi naravnost proti Članom vlade in njihovim najzaupnejšim sodelavcem. Tako je pripisovati danes le srečnemu slučaju, da ni zadela krogla neznanih atentatorjev samega bolgarskega ministrskega predsednika Ljapčeva, ki se je vračal iz Plovdiva y Sofijo.
Dogodek se je odigral takole: V zgodnjih jutranjih urah je bila slovesno otvorjena graditev nove državne ceste Kričim-Divljen. Te otvoritve se je udeležil tudi ministrski predsednik Ljapčev. ki je imel ob tej priliki slavnosten govor in poveličeval delo vlade za mirno konsolidacijo Bolgarije. V njegovem spremstvu se je nahajal tudi minister Vasilov, dalje prefekt plovdivskega okraia, več poslancev vladne koalicije in nekaj policijskih uradnikov. Po iz-
Coudenhove-Kaleri
vršeni otvoritvi so gostje posedli v avtomobile in se odpeljali iz Kričima v Plovdiv, kjer je Ljapčev vstopil v br-zovlak in se odpeljal v Sofijo. Avtomobil ministrskega predsednika se je nato ponovno vrnil v Kričim, da prepelje na postajo še ostale goste. Ko je pripeljal avto v bližino Plovdiva, so neznani atentatorji pričeli streljati s karabinka-mi na njegove potnike in ubili policijskega uradnika Simona Aleksandrova, ki mu je bila poverjena varnostna služba za osebno čuvanje ministrskega predsednika Ljapčeva. Po atentatu so neznani napadalci izginili ter ni za njimi nikakih sledov.
V Sofiji domnevajo, da so hoteli atentatorji izvršiti napad na ministrskega predsednika Ljapčeva in ga ubiti. Le slučajno pa se ie njih namera ponesrečila. ker je Ljapčev že uro pred atentatom v istem avtomobilu prispel v Plovdiv in je tako postal žrtev njihovega naklep'a samo policijski uradnik Simeon Aleksandrov. Kdo naj bi bili atentatorji, ugiblje vsa bolgarska javnost in čuti je najrazličnejše domneve.
e sKorajsnje
K zmagi ideje so posredno veliko pripomogle ameriške zaščitne carine in ekspanzivnost ameriškega kapitala
Dunaj, 6. jul. d. Na glavni skupščini av« Strijske sekcije »Panevropske unije« je imel daljši govor njen predsednik, znani pobornik za Panevropo Couderihove«Ka!er« gi, ki je izjavil, da stoji vprašanje Panev« rope neposredno pred odločilnimi trenutki in da bo postalo v kratkem po rešitvi res paracijskega vprašanja in ureditvi izpraz« nitve Porenja glavno vprašanje evropske politike. Kdor smatra še danes Panevropo kot utopijo, bo lahko doživel v kratkem trenutek, ko se bo čutil pošteno osramo* lenega. Delo za uresničenje velike ideje Panevrope se je tudi v preteklih letih na« daljevalo in doseglo znatne uspehe na go« spodarskem polju.
K temu je mnogo pripomogla gospodar* ska politika ameriškega predsednika Hoo« verja, ki je izposloval znatno zvišanje ame» riških zaščitnih carin in ki z vsemi silami podpira amtriško gospodarsko prodiranje na južnoameriški, kitajski in ruski trg. To postopanje bo naravnost prisililo evropske države, ba dobo pričele resno misliti na gospodarsko sodelovanje, kar bo pomenilo tudi prvi korak k Panevropi.
Končno je Coudenhove«Kalergi zavračal napade raznih listov, ki trdijo, da je »Pan« evropska unija« le sredstvo v rokah nem« ške zunanje politike in izjavil, da zasledu« je Unija samo cilje, ki streme za uresni« čitev panevropske ideje.
Ruski tisk o angleškem prestolnem govoru
Diplomatski odnošaji med sovjeti in Anglijo so možni samo, ako slednja plasira znatne kapitale v Rusiji
Moskva, 6. fulija d. Sovjetski tisk prinaša obširne članke o bližnji vzpostavitvi diplomatskih (©dnošajev med Rusijo im Anglijo ter napoveduje, jda se moskovska vlada ne bo spustila v tozadevne razgovore, dokler bo stala angleška de-foavska vlada na stališču, ki ga ie zavzela v prestolnem govoru. Sovjetska vlada se popotaom-a strimja z izjavo generalnega ravnatelja ruske banke Piatakova angleškim industrijcem. češ da je mogoče vpostaviti med obema državama diplomatske odnošaje samo s pogojem, da Anglija plasira v Rusijo zadostno množino kapitala.
Glede na izijavo ministrskega predsednika Mac DonaMa, da se bo držal v razgovorih s sovjeti načel, izneseni.h v noti 1. 1934 in zahteval sigurna jamstva, da se ne bo ponovila komunistična a®5taoija v Angliji v kolonijah, opozarja »Iz-vestija« na to, da je to noto, ki jo Je podpisal Gregory, pozneje desavuiral sam Mac Donald. Dafje ugotavljajo »Izvestija«, da ie bi! ravno Mac Donald oni, ki jie proglasi'! znano Zinov-Jevo pismo kot angleškim interesom nad vse
škodljivo ponaredbo. Končno zaključuje list svoja izvajanja z naštevanjem vseh angleških poskusov, izpiremeniti irasilmim potom sovjetski režim v Rusiji ter zahteva, da tudi sovjetska vlada izposluje od angleške dovolfna jamstva, da se taki poskusi v primeru obnovitve diplomatskih odnosajev med obema državama ne bodo več dogajali.
V istem smislu piše tudi »Pravda«, ki izjavlja, da je kot predpogoj vsakih razgovorov potreben sklep glede obojestranskega nevmešava-nja v notranje zadeve obeh prizadetih velesil. Sovjetska vlada bo s svoje strani brez nadafl-nega priznala to stališče in pričakuje samo uličnega koraka tudi s strani angleške vlade.
Težka nesreča pri zidanju
Milan, 6. julija, s. V Cotroninu v Kala-briji se je zrušil stavbni oder pri zidanju neke lope. Pod ruševinami je bilo pokopanih 2o delavcev ki so bili ved ubiti.
Javna zahvala
Za mojo promocijo častnim doktorjem univerze v Ljubljani so mi došle pismene in brzojavne čestitke v nenavadnem številu. Seveda sem za vsak frak pozdrav globoko zahvalen, zlasti ker se s tem jasno razodeva veselje nad pridobitvijo, prospehom in procvi-tom našega vseučilišča. Ker ne morem sedaj odgovoriti dostojno posamič, prosim, da se ta skupna zahvala odobri, kakor je prišla od srca. Na Bledu, 5. julija 1929.
Dr. Danilo Majaron.
Zavoljo neviht, ki so divjale nocoj po vsej Srednji Evropi, so Izostala najnovejša telefonska poročila z Dunaja, iz Prage In iz Budimpešte ter preko teh mest.
Orlovski zlet v Pragi
h. Praga, 3. julija V meddobju orlovskih prireditev smo. Naraščajski zlet je končan, članski se pričenja. Danes in jutri prihajajo prvi oddelku Zlet orlovskega naraščaja kot prvi del zleta slovanskih Orlov se je vršil prošlo soboto, na praznik sv. Petra in Pavla, ter naslednjo nedeljo. Prireditelji orlovskih svečanosti, obenem večinoma voditelji češke klerikalne stranke, slikajo te svečanosti kot del velikih vsenarodnih slavnosti povodom tisočletnice kralja sv. Vaclava. To pa ni točno. Kajti vsenarodna svetovaclav-ska proslava se bo vršila šele jeseni, tako da je orlovska manifestacija samostojna prireditev, ki jo aranžerji le iz dobro premišljenih propagandnih razlogov spravljajo v zvezo z znamenitim jubilejem češke države.
Obenem s praškim zletom orlovskega naraščaja se je vršil v Plznu sokolski zlet, v Taboru pa je agrarna stranka ob priliki tamošnje prekrasne južno-češke razstave priredila ogromne manifestacije. Zanimivo je, da je v okviru te razstave poseben oddelek posvečen husitskemu pokretu. Tudi v mnogih drugih mestih republike so se vršile razne večje prireditve, vendar pa nobena od vseh teh ni imela namena tekmovati s praško orlovsko prireditvijo, marveč so vse nosile vseskozi samostojen značaj. Vsekakor pričajo te slavnosti, da naše notranje življenje ni zapadlo mrtvilu, temveč da se živahno in krepko giblje.
Naravno je, da sta tudi socijalistična In napredna javnost v Pragi in v vsej republiki posvetili veliko pozornost orlovskemu zletu. Odkrito je treba priznati, da je bilo pri tem tudi precej bojazni, da bi zaradi klerikalne prireditve ne prišlo v glavnem mestu do neljubih incidentov. Orel je namreč v Pragi in sploh na Češkem še zelo malo znan in v javnosti ne igra posebne vloge. Njegova domovina sta Moravska In del Slovaške. Zato Orlovstvo ni češki narodni pokret. temveč nosi izrazito klerikalno obeležje, Čeprav njegovi voditelji vedno zatrjujejo svojo nepolitičnost in ne-strankarstvo.
Dve uri je bil Vaciavski trg med sprevodom orlovskega naraščaja oblit z nenavadno sinjo barvo orlovskih srajc, pestro obeležje pa so dajale sprevodu posebno narodne noše moravskih in slovaških udeležencev. Dve uri je prevladovala modra barva na trgu in v ulicah, koder se je sprevod pomikal. Potem je dobila Praga zopet svoje vsakdanje lice. Orel še daleč nima moči, da bi dal prestolnici kar za več dni svoj značaj, kakor je to doseglo pred tremi leti Sokolstvo, ki je organičen del češkega narodnega življenja. Praga je matica So-kolstva in Orel se v njej zato ne more udomačiti. Orlovski zlet na Prago nima niti tistega vpliva, ki ga je imel zlet socialističnih telovadnih organizacij. Trgi in ulice, po katerih se je pomikal sprevod orlovskega naraščaja, niso bili napolnjeni z onimi stotisočglavimi množicami, ki so pred tremi leti tako oduševljeno in iskreno pozdravljale sokolske trume. Za praške razmere maloštevilno je bilo občinstvo, ki Je zlasti sprva popolnoma pasivno in molče gledalo modre četverostope. Kjer so Orli pozdravljali s svojim »Zdar buh«, jim je bil odgovor molk. Ko pa so začeli iz njihovih vrst prihajati klici »Živela Praga«, »Živel tatek Masaryk«, jim je občinstvo odgovarjalo. Vendar pa so na ta način doseženi kontakt med publiko in sprevodom od časa do časa zopet porušili klici »Živela katoliška Praga«, ki so redno naleteli na grobni molk. Pač pa 5e publika živahno pozdravljala inozemske Orle. zlasti dunajske in jugoslovenske.
Prireditev je potekla v najlepšem redu. Niti Pražani. niti Orli niso izzivali in tako ni prišlo do prav nobenega incidenta. Pražani so se čudili, da Orli pozdravljajo pre-zidenta Masaryka, ki ga klerikalni tisk večkrat vsaj med vrsticami hudo napada. Orli zopet so se čudih, da jih je razkričana brezverska, socijalistična Praga sprejela gostoljubno in skoraj toplo.
V sprevodu je bilo okrog 13.000 Orlov in naraščaja. Nekatere hiše ob ulicah, po katerih se je pomikal sprevod, so bile okrašene z zastavami. Tu in tam je orlovsko mladino pozdravljal s streh še zeleni prapor proroka Mohameda s polumesecem, ki je ostal na strehi še od nedavnega poseta egiptskega kralja Fuada. Toda to nesoglasje je bilo tako veselo, da se nihče ni spodti-kal nad njim. Ravno tako so Pražani smatrali za samoumevno, da si je prišel javno orlovsko telovadbo ogledat tudi prezident Masaryk.
Praga se je tudi ob minulih orlovskih dneh pokazala tako, kakršna je: tolerantna, patrijotična in gostoljubna. V tem je gotovo lep uspeh orlovskega naraščajske-ga zleta. Klerikalna podeželska mladina se je lahko na lastne oči prepričala, da razkričana Praga ni tako divjaška in propala, kakor jo slikajo ljudstvu klerikalni agitatorji. Oba zletna dneva sta dalje pokazala, da so klerikalci svoje .delovanje osredotočili na mladino. Tudi v tem nauku je uspeh minule sobote in nedelje.
Razprava proti bivšemu francoskemu finančnemu ministru
Parii, 11. julija, d. Za 11. julija je razpisana pred pariškim sodiščem razprava proti bivšemu finančnemu ministru in senatorju Klotzu, ki je obdolžen goljufije, rlo-uporabe zaupanja in izdajanja nekritih čekov. Obtoženi Klotz e nahaja v preiskovalnem zaporu in ga bo zagovarjal eden najboljših francoskih odvetgjjjov, /	"
Velika neurja nad Južno Nemčijo
V Badnu je kot pest debela toča uničila vse vinograde in sadovnjake — Nad Bavarsko in Solnograško so se ponovno utrgali oblaki
večjo škodo, kakor se je dosedaj mi*
Baden, 6. julija, g. V Badnu se je ob 17.30 utrgal oblak. Temu je ob 19.30 sledi« lo novo neurje. Padala je kot pest debela toča. Neurje je povzročilo veliko škodo. V državnem sanatoriju Peterhof je toča pobi* la okoli sto oken. Večkrat je udarila strela, med drugim tudi v hotel na Glavnem trgu. Na posevkih v okolici mesta je škoda zelo velika. Vinogradi in sadovnjaki so skoraj popolnoma uničeni. Na nižjih mestih Bad« na je voda vdrla v hiše. Intervenirati je morala požarna bramo.i. Tudi zdraviliški park je zelo trpel. Škoda je zelo velika.
Monakovo, 6. jul. s. Neurje, ki je pred* včerajšnjim divjalo nad Bavarsko je napra«
slilo. Setev je v nekaterih krajih popolno* ma uničena. Škodo cenijo na več milijo« nov mark.
Neumarkt pri Solnogradu, 6. julija, g. Danes ob 13.30 je nad Neumarktom in okolico divjalo silno neurje. Utrgal se ie oblak. Padala je kot oreh debela toča. V krajih Ahvang, Eugendorf, Irrdorf, Strass* walehen, Steindorf, Lengau in Pondorf so bila zrnja toče težka do 8 dkg ter velika kot jajca. Setev je večinoma uničena. Hiše in strehe, ki so že predvčerajšnjem zelo trpele, so bile zopet poškodovane. Tudi v drugih krajih v okolici je padala toča.
Železniška nesreča v Slavoniji
Osijek, 6. julija n. Na progi slavonsko no-dravske železnice se ie prinetila popoldne težka železniška nesreča. Med Valpovom in Beliščem ie zadel osebni vlak iz Osieka skupaj s tovornim vlakom, ori čemer sta bili obe lokomotivi. 3 osebni vasroni in 7 tovornih vagonov poškodovanih. Tri osebe so bile težje ranjene. 9 oa lanko. Materi-jalna škoda ie velika. Uvedena ie preiskava. da se ueotove vzroki nesreče.
Baba Anujka na 15 let
Pančevo, 6. julija o. Danes ie bila razglašena obsodba v dolgotrainem nrocesu proti Babi Anuiki in soobtoženim zaradi umora Nikole Momiloviča. Baba Anuika. ki ie bila obtožena premišljenega umora, le bila obsojena na 15 let ieče. žena umorieneza Stana Momilovič. na dosmrtno iečo. njena sestra Sofija Momilovič na dosmrtno iečo. Ljubimka Milinkova oa na 8 let ieče. Olga Tursa in Danica Pajič sta bili oproščeni.
Minister Mažuranič v Zagrebu
Beograd, 6. Julija p. MinisteT trgovine dr. Mažuranič Je noooj odpotoval v Zagreb, kjer ostane par dni v svrho ureditve privatnih zadev.
Prireditev zagrebških novinarjev
Zagreb, 6. JtiJiJa n. Dne 14. t. m. priredi tukajšnja sekcija JNTJ veliko poletno zabavo na Savi v korist gradbe novinarskega doma pod ilmenom »Weekendc na Savi. Zabava se bo vršila pod protektoratom zagrebškega mestnega župana.
Francoska vlada zavrača sklepe finančnega odbora
Pariz, 6. jul. s. Francoski ministrski svet je po dolgotrajnem posvetovanju sprejel sklep, s katerim proglaša pogojno ratifi« kacijo dogovorov o francoskih vojnih dob govih, kot je bila sprejeta v finančnem in zunanjepolitičnem odboru francoske zbor« niče za nesprejemljiv. Ministrski svet bo vztrajal na svojem stališču, da je treba ratificirati dogovore o vojnih dolgovih ne. glede na reparacijske dajatve, kot popolno« ma samostojno vprašanje.
Razgovor grofa Bethlena z madžarskimi sociialisti
Budimpešta, 6. julija, s. Glede na to, da nist<* bila pri zadnji zaupni seji zunanje« političnega odbora poslanske zbornice, na« vzoča oba socijalno demokratska poslanca, je povabil, kakor javlj.. »Az Est« inL.istr« ski predsednik grof Betblen te dni k sebi tri vodilne čiane socijalno^demckratske parlamentarne frakcije, in jih informiral o aktualnih vprašanjih. Socijalno demokrat« ski poslanci so obrazložili predsedniku vla« de svoje stališče v teh vpi„ranjih. Kakor doznava »Az Est« so se ti razgovori vršili v docela prijateljskem duhu. Dalje je mini« strski predsednik obvestil poslance, da bo minister \Valko prihodnje dni še obširne« je obvestil voditelje socijalnih demokratov o vseh političnih vprašanjih.
Macdonald razpravlja z voditelji opozicije
London 6. julija g. Kakor poroča »Daily Telegraph« ie ministrski predsednik Macdonald danes spreiel voditelia obeh opozi-ciionalnih strank Baldwina in Llovd Ge-orgea. s katerima ie imel raznrovor o svojih namerah glede volilne reforme. Llovd George ie pri tem ponovno novdarial nuino potrebo izpremembe angleškeca volilnesra sistem?. Kakor se doznava. ie ministrski predsednik Macdonald Dristal na to. da bo naejstrankarska komisiia proučila to vprašanje. Ta komisiia bo dobila nalog, nai čimorei stavi stvarne oredloce. »Manche-ster Guardian« naglasa, da so Macdonal-dove iziave v tem oziru liberalne kroze docela zadovoliile. List meni. da prevladuie mišljenje, da ie namera Macdonalda. urediti vprašanie volilne Dravice. resna
Trgovinska pogodba Grške z Rusijo
Atene, 6. julija, e. Parlament je pooblastil vlado, naj stori vse potrebno, da stopi trgovinska pogodba z Unijo sovjetskih republik čim preje v veljavo.
Praška Slavij a ostane v tekmovanju za srednjeevropski pokal
Slavija : Juventus 3 : 0 (0 : 0)
Praga, 6. julija, g. Danes se je vršila dru« ga tekma med Slavijo in Juventusom za srednjeevropski pokal. Zmagala je Slavi« ja s 3 : 0. Slavija ostane torej v tekmova« nju, dočim izpade Juventus, ker znaša skupni rezultat 3 : 1 v korist Pražanov. Pred tekmo se je utrgal oblak ter je dež popolnoma poplavil igrišče Slavije. Požar« na bramba je morala odstraniti vodo. Sla« vija je zmagala zasluženo. Prvi gol je v 3. minuti drugega polčasa zabil Junek. Dvajset minut kasneje je scortal isti igrač. Italijani so protestirali proti temu golu, ki je po njihovem mnenju padel iz off side. Hoteli so celo odstopiti, vendar so to na« mero po prizadevanju svojega kapetana Combija opustili. Igra je nato izrodila ter je sodnik Majoresci iz Bukarešte izključil srednjega krilca Juventusa Vargliena. V 29. minuti je Joska zabil tretji gol za Sla« vijo.
Rusko-rumunski obmejni incident
Bukarešta, 6. jul. r. »Cuventul« prinaša vest iz Kišenjeva, da je prišlo med 1. in 2. julijem na rumunsko«ruski meji pri mestu Toroku do obmejnega incidenta. Z levega brega Dnjestra pri selu Ribnici so bile namreč izstreljene na rumunsko ozemlje tri ruske granate ter nad 100 strelov iz pušk in mitraljez. Zaradi tega incidenta je dospela na mesto posebna rusko«rumunska komisija, ki je preiskala vzroke. Kakor tr* di »Univerzul«, so ruske patrulje preganja« le neke tihotapce, ki so prešli preko Dnje* stra na rusko ozemlje.
Obni zbor „Soče"
Ljubljana, 6. jtdija.
Nocoj se je vršil v salonu restavracije pri Levu VIII. redni občni zbor društva »Soča«. Zbor je bil navzlic soparnemu po« letnemu večeru nenavadno dobro obiskan. Otvoril in vodil ga je dolgoletni predsed« nik, ljubljanski župan dr. Dinko Puc. V jedrnatih izvajanjih je podal splošno sliko manjšinskega vprašanja v Evropi in poka« zal na naloge, ki čakajo »Sočo« v bodoč« nosti. V internem pogledu je društvo učvr« stilo svoj p„ložaj, dramilo svoje članstvo k še večji delavnosti ter v karitativnem in socijainem oziru storilo vse, kar je bilo v moči blagajnika in društvenega vpliva pri oblasteh, da se omili in zavaruje usoda mnogih primorskih emigrantov. »Soča« je dalje nadaljevala po dosedanji poti inici« jativnega kulturnega dela v Ljubljani Ča« kajo pa jo še nove naloge, predvsem tes« nejša pritegnitev naraščaja, zdrušitev vseh emigrantskih sil v enotno državno ali pa vsaj široko mednokrajinsko organizacijo itd.
Zborovalci so sprejeli »tovor svojega predsednika z viharnim odobravanjem. Tajniško poročilo je podal učitelj g. An* drej Pensa. Iz skrbno sestavljenega refe« rata posnemamo, da šteje društvo »Soča« s podružnicami 1269 članov. Odbor je imel 18 sej, ki so bile posvečene društvenim, gospodarskim, posredovalnim in prosvet« nim zadevam, deloma pa tudi vprašanju vojne škode. Društvo je priredile 12 pre« davanj iz vseh področij sodobnega življe* nja in nacijonalnega delovanja. L^deležba na predavanjih je bila zadovoljiva (od 67 do 238). Nadalje je »Soča« priredila več lepo uspelih zabavnih večerov in družab« nih izletov.
Blagajniško poročilo je predložil društ« veni b'agajnik Josip Sfiligoj. Predložene številka so vsestransko zadovoljive. I taj« nik i blagajnik sta žela prisrčno zahvalo za svoj trudapolni posel. Pregledniki so ugotovili vzoren red v vseh knjigah in rac čunih
Vprašanje vojne odškodnie pred rešitvijo
Nad vse aktualno poročilo o vojni od* škodnini je podal dr. A. Šaplja. Po kralje« vi proklamaciji 6. januarja je tudi vpraša* nje vojne odškodnine Primorcem stopilo v štadij končne rešitve. Največje zasluge so si v tem pogledu stekli inšpektor ministr* stva za socijalno politiko dr. Krmpotič, načelnik v zunanjem ministrstvu dr. Bogu« mil Vošnjak in dr. Cok. Kralj je odobril zahteve, nakar so konkretni predlogi pa« sirali i finančnoekonomski komite mini* strov i ministrski komite o reparacijah. Sedaj je samo še na ministrskem svetu, da spodnje predloge definitivno osvoji, kar je pričakovati v najkrajšem času. Ti predlogi so:
1. da se zakon o ratni šteti, ki velja za Srbijo in Črno goro, dopolni in razširi ta* ko, da bi ž njim prišli tudi vsi naši oško* dovanei do odškodnine;
2 da se spopolni in izpremeni pravilnik glede določitve ratne štete tako, da se ustanovi tudi pri deželnem sodišču v Ljub« ljani posebno sodišče v to svrho. — Opo« zarjajo se vsi interesenti, ki še niso vložili prijav škode, da zberejo podatke, ker bo po novem zakonu rok za naknadno prija* vo vrlo kratek (14 dni). Poročilo dr. Saplje je bilo sprejeto z velikim zadovoljstvom in s hvaležnostjo do našega narodnega kraj Lja.
Za društvenega predsednika je bil po novno izvoljen dr. Dinko Puc, za podpred* sednika Ivo Sancin, kot odborniki pa: Seč* nar Lipe, Bensa Andrej, Čotar Anton, Kla* vora Hinko, dr. Lulik Ivo, Medvešček A.loj» zij, Parovel Viktor, Rauber Vinko, Sini* čič Miha, Sfiligoj Josip, dr. Šaplja Teme, Škerlavaj Jože, Venturini Franc in Zgrab* lič Martin. Preglednika računov »ta Ivan* čič Jože in Golja Aleksander.
Delavski zadružni dan
Mednarodna zadružna zveza, ki ima svoj sedež v Londonu in šteje po vsem svetu okrog 62 milijonov članov, je pred osmimi leti sklenila, naj se prva sobota ali prva nedelja v juliju praznuje kot zadružni praznik, ki naj se porabi za propagando zadružne ideje s shodi, obhodi in drugimi prireditvami
Posebno slovesno hoče praznovati leto* šnji zadružni dan »rdeči konzum«, konsuin* no društvo za Slovenijo, ki je že lani or» ganiziralo zlasti v Ljubljani velik in zani* miv propagandni sprevod po mestu. E>a* nes se bo vršilo ob 9. v dvorani delavske zbornice slavnostno zborovanje, na katerem bodo izročene diplome častnega članstva 55 konzumarjem, ki delujejo v tej zadrugi že nad 20 let. Po zborovanju se bo razvil sprevod po Miklošičevi cesti, Dalmatinovi in Komenskega ulici preko Krekovega trga do magistrata in od tam po Stritarjevi, Prašernovi in Šelenburgovi ulici na Koo* grešni trg, kjer bo razhod.