Namesto plinskega terminala bi morali po mnenju Mavrične levice in Legambiente uporabljati posebno bojo /i 6
Šport
TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 18. STRANI
Primorski
TOREK, 25. MAJA 2010
Št. 122 (19.829) leto LXVI.
Pravica do informacije je resno ogrožena
Na včerajšnjem vsedržav-nem srečanju novinarskega sindikata (FNSI) in odgovornih urednikov velike večine pomembnih dnevnikov, ki izhajajo v Italiji, je bilo soglasno sprejeto stališče, s katerim odgovorni uredniki in redakcije časopisov opozarjajo na nevarnost zakonskega osnutka o telefonskih prisluhih, s katerim je ogrožena svobodna in popolna informacija.
Navedeni zakonski osnutek penalizira in izničuje pravico do informacije s tem, da onemogoča časopisom in poročilom nasploh, vključno z novimi medijskimi sredstvi, posredovanje novic o sodnih preiskavah - vključno s tistimi, ki zadevajo velika kriminalna dejanja - do predhodne obravnave, kar v Italiji pomeni rok, ki gre od treh do šestih, v nekaterih primerih celo do desetih let. Predlagane norme kršijo temeljno pravico državljanov, da zvedo, kaj se dogaja, da so torej obveščeni.
Gre za življenjsko pravico, kateri se ni mogoče odpovedati in od katere je odvisno korektno delovanje demokratičnega ustroja, v katerem je, zelo enostavno povedano, dolžnost časopisov, da obveščajo bralce.
Novinarji v tem okviru opravljajo odgovorno vlogo in dolžnost, na katero ni mogoče pritiskati z dejanji cenzure. Svoji dolžnosti se novinarji ne bodo izneverili, ne glede na globe, aretacije in sankcije. Medtem je treba vsekakor ustaviti navedeni zakon, ker demokracija in informacija v Italiji ne sprejemata nikakršnega utišanja.
italija
Varčevalni ukrepi vredni 24 milijard
RIM - Ministrski svet bo danes odobril paket varčevalnih ukrepov v višini 24 milijard lir. Vladni podtajnik Gianni Letta napoveduje velike žrtve za vse, finančni minister Giulio Tremonti pa je sinoči med drugim napovedal razpolovitev državnih prispevkov za politične stranke.
Senatna komisija je sinoči nadaljevala z obravnavo spornega zakona o telefonskih prisluhih, ki po mnenju novinarjev in založnikov predstavlja veliko nevarnost za svobodo informiranja.
Na 4. strani
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
trst - Včeraj v prostorih prefekture podpis sporazuma
Italija in Slovenija skupaj za jedrsko varnost
Srečanje ministrov za okolje Stefanie Prestigiacomo in Roka Žarnica
trst - Predstavili čezmejni projekt Jezik - Lingua
Slovenska in italijanska manjšina glavni igralki pri izvajanju projekta
TRST - Ohranitev kulturne dediščine čezmejnega prostora, poglobitev medkulturne izmenjave ter promocija in širjenje obeh jezikov, kar bo lahko lahko odločilno prispevalo tudi k gospodarski rasti teritorija, katerega integralni del sta
tudi slovenska narodna skupnost v Italiji oziroma italijanska v Sloveniji. Vse to in še veliko več sodi med cilje tri milijone evrov vrednega evropskega projekta Jezik - Lingua v okviru tretje prednostne naloge operativnega programa čezmej-
nega sodelovanja Slovenija - Italija 20072013. Kot so povedali na uradni predstavitvi načrta (Foto Kroma), bosta ključno vlogo odigrali slovenska manjšina v Italiji in italijanska v Sloveniji.
Na 3. strani
TRST - Slovenija in Italija si bosta izmenjavali informacije in bosta sodelovali na področju jedrske varnosti. To določa sporazum, ki je bil včeraj podpisan na tržaški prefekturi vpričo ministrov za okolje Italije in Slovenije, Stefanie Prestigiacomo in Roka Žarnica, ki sta se ob tej priložnosti pogovarjala o vrsti drugih okoljskih vprašanj, začenši z žaveljskim uplinjevalnikom, kjer je Slovenija dobila nove podatke. Na srečanju pa je bilo slišati, da je še preuranjeno govoriti o možnosti širitve jedrske elektrarne v Krškem ali pa o možnih lokacijah za gradnjo novih jedrskih elektrarn v Italiji.
Na 5. strani
Več kot 50% vprašanih za arbitražni sporazum
Na 2. strani
FJK: glasni prepiri v desni sredini
Na 3. strani
Maj 1945: partizan Venceslav Legiša
Na 7. strani
Slovenski goriški šolarji na prvih mestih v prometni vzgoji
Na 19. strani
Patrizia Vascotto o Forumu Tomizza
Na 25. strani
Odlomek iz romana Plosk ene dlani
Na 25. strani
2
Torek, 25. maja 2010
ALPE-JADRAN
/
arbitražni sporazum - Kampanja pred referendumom postaja vse bolj v roča
Slovenska vlada zanika dogovor z Zagrebom izven sporazuma
Zbor za republiko predstavil spomenico proti sporazumu - Žbogar svari pred izsiljevanjem Hrvaške
LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj odločno zavrnila trditve Zbora za republiko, da bi s Hrvaško sklenila kakršenkoli dogovor izven besedila arbitražnega sporazuma. Tako je zavrnila trditve zbora, da je Hrvaška s Slovenijo uskladila svojo enostransko izjavo, da nič v sporazumu ne pomeni pristanka na slovensko zahtevo po teritorialnem stiku z odprtim morjem.
Predstavniki Zbora za republiko so na novinarski konferenci zatrdili, da je Hrvaška omenjeno enostransko izjavo podala še pred podpisom arbitražnega sporazuma, kar naj bi bilo razvidno iz hrvaškega zakona o ratifikaciji sporazuma. Iz njega naj bi bilo tudi razvidno, da sta slovenska in hrvaška stran o tem skupno obvestili takratno švedsko predsedstvo EU in ZDA. To naj bi se zgodilo 27. oktobra, še pred podpisom sporazuma 4. novembra lani v Stockholmu, je dejal predsednik zbora Gregor Virant.
Zunanje ministrstvo je odločno zavrnilo obstoj kakršnegakoli dogovora izven sporazuma. "S Hrvaško ni bila usklajena nobena izjava, niti Slovenija ni dala soglasja za kakršnokoli izjavo, ki bi se nanašala na vsebino sporazuma," so poudarili v sporočilu za javnost. Dodali pa, da je "vse, kar je bilo dogovorjeno, vključeno v besedilo arbitražnega sporazuma".
Po oceni MZZ se "neutemeljene trditve Zbora za republiko najverjetneje nanašajo na neuspel poskus Hrvaške, da bi še pred podpisom izsilila izjavo, ki bi razvodenela za Slovenijo zelo ugodno dikcijo 3.b člena arbitražnega sporazuma". Poudarili so še, da je tudi takratno švedsko predsedstvo EU "zavrnilo možnost kakršnih koli izjav". "Enostranska izjava, ki jo je Hrvaška vključila v zakon o ratifikaciji, v arbitražnem postopku ne bo imela učinkov," so še poudarili na MZZ ter dodali, da je Slovenija hrvaško enostransko izjavo jasno zavrnila v zakonu o ratifikaciji sporazuma, ki ga je DZ sprejel 19. aprila.
Tudi premier Borut Pahor je zavrnil trditev Zbora za republiko in ponovil, da enostranske izjave nimajo pravnega učinka za delo arbitražnega sodišča. Hrvaška enostranska izjava ni bila priložena ne k arbitražnemu sporazumu niti k njegovemu podpisu, je dodal. Če bi Hrvaška to storila, pa državi sporazuma 4. novembra ne bi podpisali, je poudaril premier.
Zbor za republiko je na omenjeni novinarski konferenci predstavil spomenico proti sporazumu, v kateri opozarja na njegovo škodljivost za Slovenijo. Škodljiv je, ker ne zahteva, da Hrvaška umakne enostranske poteze po 25. juniju 1991 in ker ne zagotavlja, da bo meja urejena na pravičen način in praktično preprečuje, da bi
Najbolj vroča razprava med zagovorniki in nasprotniki arbitražnega sporazuma poteka o dostopu Slovenije do odprtega morja
Slovenija dobila teritorialni dostop do odprtega morja. K podpisu spomenice so pozvali 40 uglednih oseb iz javnega življenja.
Zunanji minister Samuel Žbogar je pred tem na novinarski konferenci znova zavrnil vse glavne argumente, zakaj naj bi bil arbitražni sporazum slab. Po njegovi oceni nasprotniki sporazuma vseskozi spreminjajo argumente in "iščejo umetne razloge", zakaj bi bilo treba sporazum na referendumu 6. junija zavrniti. Glede stika z odprtim morjem pa je med drugim poudaril, da bo arbitražni sporazum Sloveniji omogočil, da ta stik, ki ga pravno sicer ima, ponovno tudi dejansko vzpostavi.
Poudaril je še, da sta tudi glavna mednarodnopravna svetovalca prejšnje vlade Janeza Janše - Miha Pogačnik in Nataša Še-benik - podpirala reševanje vprašanja meje s pravičnostjo znotraj prava in da nad načelom "ex aequo et bono" nista bila navdušena. Poleg tega bi morali arbitri, če bi bilo napisano, da lahko odločajo po načelu ex aequo et bono, še odločiti, kakšna je vsebina tega načela, medtem ko arbitražni sporazum vsebuje tisto vsebino tega načela, ki ga Slovenija rabi.
Minister je še opozoril, da so ideje, da bi Hrvaško še pred vstopom v EU prisilili v dvostranski sporazum o meji "zelo resna in zelo nevarna opcija". Ne le, da Hrvaška tega ne bi sprejela, razumljeni ne bi bili niti v mednarodni skupnosti glede na to, da bi zavrnili arbitražni sporazum, pisan Sloveniji na kožo, je dejal. (STA)
arbitražni sporazum - Javno mnenje
Po anketi časnika Delo za 52, proti pa 24 odstotkov
LJUBLJANA - Na referendumu o arbitražnem sporazumu s Hrvaško bi po zadnji anketi časnika Delo sporazum podprlo 52 odstotkov vprašanih. Nasprotuje mu 24 odstotkov anketiranih, prav tako 24 odstotkov pa je neodločenih.
Na vprašanje, ali se bodo referenduma 6. junija udeležili, so imeli anketirani na voljo štiri možne odgovore. Da se bodo referenduma zagotovo udeležili, jih je odgovorilo 39,8 odstotka, verjetno se jih bo referenduma udeležilo 23 odstotkov, verjetno ne 10,2 odstotka, zagotovo ne pa 20,6 odstotka. Izkušnje prejšnjih referendumov kažejo, da se referenduma dejansko udeleži ravno toliko volivcev, kolikor jih v predhodnih anketah odgovarja, da se bodo referenduma zagotovo udeležili. Takih je v tokratni anketi 39,8 odstotka. Ob upoštevanju petodstotnega tveganja Delo navaja, da je spodnja meja intervala zaupanja 35 odstotkov, zato tudi napoveduje 35-od-stotno udeležbo referendumu.
Izid referenduma je običajno v tesni zvezi z udeležbo. Visoka udeležba po na-
vadi napoveduje potrditev referendumskega vprašanja, nizka pa zavrnitev. Tokratna anketa pa kaže ravno nasprotno. Med tistimi, ki napovedujejo zagotovo udeležbo, je delež njegovih podpornikov še večji kot med vsemi skupaj, in sicer 63,1 odstotka, proti pa jih je 28,8 odstotka.
V primerjavi z aprilsko anketo se je delež podpornikov sporazuma povečal. Aprila jih je bilo namreč za sporazum manj kot polovica (46 odstotkov). Lani novembra, takoj po podpisu sporazuma, se je zanj izrekla malo manj kot polovica vprašanih, proti jih je bilo 37 odstotkov. Januarja je bil delež glasov za najvišji, 63,8 odstotka. V marčnem merjenju je ta delež znašal natanko polovico.
Temu ustrezno se je gibal tudi delež glasov proti; čim manj je bilo glasov za, tem več je bilo glasov proti. Vedno pa je bil delež glasov za sporazum večji kot delež tistih proti. Še nikoli pa ni bilo toliko neopredeljenih glasov kot ob zadnjem, majskem merjenju.
Anketo je 18. in 19. maja izvedlo Delo Stik na vzorcu 400 vprašanih. (STA)
politika - Po sporu Serracchiani-Moretton
Burno razčiščevanje med tajnico in svetniki Demokratske stranke
VIDEM - V Demokratski stranki Furlanije-Julijske krajine je v teku precej ostro notranje razčiščevanje. Polemiko je sprožil vodja svetniške skupine v deželnem parlamentu Gianfranco Moretton, ki je očital tajnici Debori Serracchiani, da je medijska osebnost brez pravih povezav s teritorijem. Tajnica, ki je bila neposredno izvoljena na primarnih volitvah, je Morettonu očitala, da je odraz stare politike ter da ni kriva za poraz stranke na zadnjih upravnih volitvah v Furlaniji.
Serracchianijeva se je včeraj v Vidmu srečala z deželnimi svetniki. Na sestanku, ki je potekal v precej napetem vzdušju, niso sprejeli nobenih sklepov ali stališč, dogovorili so se le, da bodo nastale spore razčistili v prihodnjih dneh. Vsekakor po četrtkovi deželni skupščini stranke, na kateri bo gotovo tekla beseda tudi o Morettonovih ostrih očitkih Serracchianijevi.
Debora Serracchiani
Glavnina poslanske skupine FJK je, kot kaže, na strani Moret-tona. Da med tajnico in deželnimi svetniki ne vladajo ravno dobri odnosi je prišlo do izraza že pred nekaj tedni, ko je Serracchianijeva nastopila proti možnosti tretjega mandata za deželne svetnike. »Deset let v deželnem svetu je čisto dovolj,« je bila mnenja tajnica, Moretton in nekateri njegovi kolegi pa niso bili tega mnenja.
Goriški deželni svetnik Fran-
GIANFRANCO
Moretton
co Brussa je prepričan, da ima Ser-racchianijeva zelo slabe svetovalce, tržaški poslanec Ettore Rosato pa je kritičen do Morettona, katerega opozarja, da so deželno tajnica izvoljena direktno od ljudi in ne od strankinih aparatov. Oglasil se je tudi furlanski senator Carlo Pegorer, ki mu ni všeč ta polemika in to v prepričanju, da je treba probleme reševati v za to poklicanih telesih in ne z intervjuji in časopisnimi polemikami.
demokrati
»Ballaman mora ostati izven
Vodstvo deželne Novinarske zbornice
TRST - Poklicni novinarji in publicisti iz Furlanije-Julijske krajine so na nedeljskih volitvah izvolili novo vodstvo Novinarske zbornice in svoje predstavnike v državna telesa te ustanove. Poklicne novinarje bodo v deželnem vodstvu zastopali dosedanji predsednik Pie-tro Villotta (118 glasov) ter dosedanji člani Claudio Cojutti (87) Giulio Garau (83), Tom Marc (80), Renato D'Argento (79) in Andrea Bulgarelli (74), publiciste pa Amos DAntoni (142), Maria Stella Ma-lafronte (97) in Roberto Cannali-re (94). Nadzorni svet sestavljajo poklicna novinarja Giuseppe Longo (76), Pietro Angelillo (74) ter publicistka Rina Anna Rusconi (113). V državni svet so bili izvoljeni za poklicne novinarje Guido Barella (98) in Miro Oppelt (95), za publiciste pa Silvano Bertossi (146) in Andro Merku (103).
Prijatelj ostaja v priporu
KOPER - Koprsko okrožno sodišče je ugodilo zahtevi okrožnega državnega tožilstva in poslancu Slovenske nacionalne stranke (SNS) Srečku Prijatelju podaljšalo pripor, je potrdil poslančev odvetnik Dejan Markovic. Za koliko časa je sodišče Prijatelju tokrat odredilo pripor, odvetnik še ni vedel, ker sklepa sodišča še ni prejel. Srečku Prijatelju je bil sklep sodišča o podaljšanju pripora vročen v soboto pozno zvečer, je pojasnil Markovic in napovedal, se bodo na odločbo sodišča pritožili. Pripor bi se Prijatelju sicer iztekel v soboto opolnoči. Poslanec SNS Srečko Prijatelj je v priporu od 13. marca. Obtožba, ki jo je tožilstvo minuli teden izročilo koprskemu okrožnemu sodišču, Prijatelju očita kaznivi dejanji izsiljevanja in samovoljnosti. Kriminalisti so Prijatelja prijeli 9. marca, ko je od novogoriškega podjetnika Marjana Mikuža prejel več kot 300.000 evrov. Šlo naj bi za sporne posle, povezane s prodajo zemljišča na Orleški gmajni pri Sežani za logistični center Luke Koper. Preiskavo je tožilstvo nato razširilo še na nekatere druge posle.
Reševanje na Nanosu
RAZDRTO - V soboto dopoldne je 57-letnika iz okolice Postojne med vzponom na Nanos obšla slabost, na strmi stezi je imel težave s srcem. Gorski reševalci iz Postojne, ki so prejeli klic nekaj pred 10. uro, so skupaj z ljubljanskimi sodelavci posegli v dveh skupinah. Prva se je z avti odpeljala na vrh gore in se od tam peš spustila po stezi navzdol, druga je čakala v Razdrtem. Bolnika so najprej namestili na nosila, nato pa ga z vitlom dvignili v helikopter, ki je medtem priletel k vrhu Nanosa. 57-letnika so odpeljali v ljubljanski klinični center.
Mariborski cariniki v kombiju
politične igre« Madžara našli 517 zavojev
VIDEM - »Predsednik deželnega parlamenta Edouard Ballaman večkrat pozablja na svojo vlogo in se ukvarja s političnimi zadevami, ki ne sodijo v njegove pristojnosti«. Tako razmišljajo deželni svetniki Demokratske stranke, ki bodo zahtevali, naj deželni svet formalno opozori predsednika na institucionalno vlogo, ki mu po zakonu pripada.
Pred kratkim se je Ballaman (Severna liga) javno opredelil v korist gradnje jedrskih central na ozemlju Furlanije-Julijske krajine in se izrekel proti sodelovanju Italije pri morebitni gradnji drugega reaktorja v krški nuklearki. To njegovo stališče je precej razjezilo predsednika Dežele Renza Tonda, a tudi marsikoga v desni sredini. Deželni koordinator Ljudstva svobode Isidoro Gottardo je Ballaman celo pozval k odstopu, če misli še naprej posegati v vprašanja, ki ne sodijo v pristojnost predsednika deželnega sveta. Balla-man je seveda vse očitke zavrnil.
MARIBOR - Cariniki mariborske mobilne enote so minulo sredo pri poostrenem nadzoru na avtocesti Murska Sobota-Maribor v prikolici kombija z madžarsko registracijo našli 103.400 cigaret z ukrajinskimi tobačnimi znamkami. Najverjetneje so jih v Evropsko unijo pretihotapili prek ukrajinsko-mad-žarske meje, so sporočili iz Generalnega carinskega urada. Cariniki so kombi s prikolico in tovor pregledali na počivališču Lormanje na avtocesti Murska Sobota-Maribor. Pri pregledu prikolice so ugotovili, da ima ta prirejeno dvojno dno ter ob odstranitvi nosilnih plošč našli 517 zavojev cigaret. Skrite cigarete in prikolico so zasegli, vozniku pa je carina naložila plačilo varščine in zoper njega uvedla postopek o prekršku. Višina dajatev, ki bi morale biti plačane za odkrite cigarete, znaša 9913 evrov, so zapisali na Generalnem carinskem uradu.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Torek, 25. maja 2010
3
manjšine - Evropski projekt Jezik - Lingua v okviru čezmejnega sodelovanja
Pri izvedbi projekta ključna vloga slovenske in italijanske manjšine
V Špetru bo nastalo multimedijsko središče za širitev in promocijo slovenskega jezika in kulture v Italiji
TRST - Ohranitev kulturne dediščine čezmejnega prostora, poglobitev medkulturne izmenjave ter promocija in širjenje obeh jezikov, kar bo lahko lahko odločilno prispevalo tudi k gospodarski rasti teritorija, katerega integralni del sta tudi slovenska narodna skupnost v Italiji oziroma italijanska v Sloveniji. Vse to in še veliko več sodi med cilje tri milijone evrov vrednega evropskega projekta Jezik - Lingua, ki si je zagotovil prvo mesto v okviru tretje prednostne naloge operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija 2007-2013. Kot so povedali na uradni predstavitvi ambicioznega načrta, bosta ključno vlogo odigrali obe manjšini, ki že dolga leta plodno sodelujeta in imata pomembno povezovalno funkcijo v odnosih med Italijo in Slovenijo ter tu živečimi jezikovnimi skupnostmi.
O samem projektu so v dvorani Lloyd na sedežu Dežele FJK na Velikem trgu v Trstu spregovorili deželna odbor-nica Federica Seganti, predsednik Izvršnega odbora Italijanske unije Mauri-zio Tremul, predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič ter Drago Štoka, slovenska konzulka Bojana Cipot, predstavnica Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Breda Mulec ter koprski podžupan Alberto Scheriani. Vsi so poudarili velik pomen, ki ga ima za razvoj teritorija čezmejno sodelovanje, in kohezijsko vlogo avtohtonih manjšin, ki dobro poznajo specifiko prostora in so zato pomemben dejavnik v bilateralnih odnosih. Projekt Jezik - Lingua, ki je z znanstvenega vidika zelo dobro zasnovan, saj pri njem sodelujejo kar štiri univerze (Tržaška, Videmska, Primorska in Ca' Foscari iz Benetk), pa ne bo zelo zanimiv samo za Slovenijo in Italijo, temveč tudi za celotno Evropsko unijo, brez katere si današnjega sveta sploh ne moremo predstavljati, je bilo še slišati na predstavitvi. Govor je bil tudi o tem, da so skupni projekti, s katerimi se lahko obe državi ponašata tudi v širšem prostoru, nujni, saj prispevajo k ohranitvi kulture, jezika in identitete narodnih manjšin, predvsem pa ustvarjajo pogoje za nadaljnji razvoj skupnosti, in to bodisi s kulturnega kot z gospodarskega in turističnega vidika.
Vodilni partner projekta, ki bo trajal tri leta, je Ciljno začasno združenje Jezik-Lingua, ki ga sestavljajo krovni organizaciji SKGZ in SSO ter Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra. Projektni partnerji so najpomembnejša združenja in ustanove italijanske narodne skupnosti v Sloveniji, sodelujoče univerze in študijski center Jacques Maritain pa bodo projekt strokovno in znanstveno podkrepile. Ožji tehnični odbor pa sestavljajo Ivo Corva, Erik Švab, Suzana Pertot in Maurizio Tremul.
V sklopu tega evropskega projekta bodo v Špetru vzpostavili multimedijsko središče za promocijo in širitev slovenskega jezika in kulture v Italiji, v Sloveniji, točneje v Kopru, pa je predvidena postavitev predstavitvene in promocijske točke »Info-knjige«, kjer bodo predstavljene tudi publikacije, ki jih izdaja italijanska narodna skupnost. Kasneje bodo odprli tudi prvo italijansko knjigarno v Sloveniji. Poleg tega pa naj med številnimi dejavnostmi, ki bodo zaobjete v projektu, omenimo še številne brezplačne jezikovne tečaje, svetovanje za starševstvo v večjezičnem okolju, igre, publikacije, spletno gradivo in različne z jezikom povezane aktivnosti za otroke, prevode in ponatise italijanske in slovenske manjšinske literature, organizacijo študijskih posvetov, pripravo slovarja pravnih izrazov in multimedijskega interaktivnega ita-lijansko-slovenskega slovarja za otroke, lektorat slovenskega jezika na univerzi v Benetkah ter oblikovanje rednega magistrskega študija slovenskega jezika in književnosti v Trstu. Vse informacije o projektu, ki bi moral steči v roku enega meseca, to je takoj po formalnem podpisu pogodbe, in določene dejavnosti bodo na razpolago tudi na posebni spletni strani.
T.G.
Čezmejni projekt Jezik - Lingua, ki je vreden tri milijone evrov, so včeraj predstavili v prostorih Dežele FJK
kroma
jezik - lingua - Program italijanske narodne skupnosti
Tremul: Za začetek informativna točka, nato pa še vrsta drugih stvari
TRST - Eden izmed članov posebnega tehničnega odbora, ki bo odgovoren za izvajanje projekta Jezik-Lingua, je Maurizio Tremul, predsednik Izvršnega odbora Italijanske unije, ki nam je v glavnih obrisih predstavil dejavnosti, ki se bodo v sklopu projekta izvajale v Sloveniji.
»Najprej je treba omeniti promocijsko informativno točko Info-libro, ki jo bomo odprli v Kopru (občinska uprava bo brezplačno dala na razpolago prostore zanjo, op.a.). V istem mestu bo kasneje nastala tudi prva italijanska knjigarna v Sloveniji. Pripravili bomo posebne zgibanke o izvajanju zaščitnih zakonov in predstavitvene brošure o manjšinskih ustanovah, šolah, inštitucijah, društvih, itd., da bi promovirali pluralnost in večjezičnost čezmejnega prostora. Organizirali bomo tudi 23 brezplačnih tečajev (osnovne stopnje in strokovnih izrazov) za različne javne ustanove.«
Precejšnja pozornost bo namenjena tudi bogati kulturni dediščini, saj
Maurizio Tremul
arhiv
nameravajo tiskati in ponatisniti številne knjige. Med drugim bodo uredili antologijo pomembnejših istrskih osebnosti, ki jo bodo lahko uporabljali tudi kot šolski učbenik, pripraviti pa nameravajo tudi publikacijo o istrsko-venetskih
ljudskih frazah, besednih zvezah, pregovorih itd., ki so razširjeni na Koprskem. Prevedli bodo dela italijanskih manjšinskih avtorjev, kot so Mirella Malusa, Ne-lida Milani Kruljac, Osvaldo Ramous in Alessandro Damiani, radi pa bi tudi valorizirali in restavrirali dela italijanskih klasikov, ki so hranjena v knjižnici Srečka Vilharja v Kopru. Prenesli jih bodo še v digitalno obliko in uredili katalog, o tem pa bodo pripravili tudi poseben dvd.
V sklopu projekta bo v ospredju tudi sodelovanje s šolami (od vrtca do višje srednje šole), kjer nameravajo z različnimi dejavnostmi širiti poznavanje italijanščine. Izvedli pa bodo tudi posebno raziskavo o tem, kako se v Sloveniji uči, razume in predstavlja italijanski jezik.
Celotni projekt nameravajo tudi na ustrezen način promovirati: s tiskovnimi konferencami, s predstavitvenim posnetkom o italijanski narodni skupnosti, s spletno stranjo točke Info-libro in s knjižnim sejmom. (T.G.)
desna sredina
Saro: V Trstu po tej poti izgubimo župana
Ferruccio Saro
VIDEM - Renzo Tondo naj dobro premisli, preden odstavi deželno odbornico Alessio Rosolen. Furlanski senator Ferruccio Saro je izkušen politik in ve, da bi zaradi »oporečniške skupine« Franca Bandellija lahko desna sredina izgubila tržaškega župana. Občinske volitve prihodnje leto bodo najbrž enokrožne (brez drugega kroga-balotaže) in zato bo o županu morda odločala peščica glasov, tudi Bandellijevih pristašev.
Saro zaradi tega opozarja predsednika Furlanije-Julijske krajine, naj upošteva vse posledice morebitne odstavitve odbornice Rosolenove, ki je - kot znano - življenjska sopotnica Franca Bandellija. Senator je prepričan, da obstajajo še možnosti za politično rešitev »afere Bandelli-Rosolen«, ki pa so danes kot danes minimalne.
Bandelli sicer še ni formalno najavil svoje županskega kandidature, vse njegove poteze v zadnjih mesecih pa vodijo v to smer. Nekdanji občinski odbornik in eden ustanoviteljev priljubljene Bavisele je računal, da bo županski kandidat desne sredine, ker mu to ne uspeva pa je ustanovil svoje politično gibanje in to v odkriti polemiki z desno sredino, kateri je dolgo časa pripadal. V tem momentu je zelo težko oceniti koliko volilno »tehta« Bandelli. Gotovo bi dobil nekaj odstotkov glasov, ki bi - kot pravi senator Saro - lahko bili usodni za tržaško desno sredino.
Vladni podtajnik Roberto Me-nia, ki zahteva odstavitev Rosoleno-ve, očita Saru, da se je prej obnašal kot požigalec, sedaj pa igra vlogo gasilca. Menia je v bistvu prepričan, da mora furlanski senator v tem primeru enostavno molčati, »saj je leta 2003 kandidiral za predsednika Dežele proti desni sredini«. Tondo naj torej čimprej odstavi »uporniško« odbornico, pravi podtajnik na ministrstvu za okolje.
bovec - Predstavitev monografije Slovenščina med jeziki Kanalske doline dr. Nataše Komac
Raba slovenščine v mešanem okolju
Avtorica je monografijo pripravila na podlagi doktorske disertacije in širše raziskave v vrtcih in osnovnih šolah Kanalske doline
BOVEC - Na zelo dobro obiskani prireditvi so v soboto v bovškem kulturnem domu predstavili monografijo »Slovenščina med jeziki Kanalske doline« (sozalož-ništvo Slori, Univerza v Ljubljani - FDV in S.k.s. Planika), katere avtorica je dr. Nataša Komac, in tudi delovanje slovenskih ustanov Kanalske doline. Avtorica je z be-
sedo in sliko predstavila tako vsebino, način, rezultate in njene ugotovitve raziskovanega gradiva, ki ga je nabrala ob pripravi doktorske disertacije.
Monografija obravnava vprašanja razvijanja sporazumevalne zmožnosti v slovenskem jeziku v jezikovno mešanem okolju Kanalske doline. Avtorica v opazo-
Predstavitve se je udeležila tudi večja skupina iz Kanalske doline
r.b.
vanje vključuje značilnosti ožjega družinskega in širšega okolja ter izpostavi motivacijo staršev glede učenja in rabe slovenščine v primerjavi z drugimi dolinskimi jeziki. Na osnovi prepoznanih sporazume-valnih potreb prebivalstva skuša določiti mesto slovenščine v večjezični dolinski stvarnosti. Opozarja, da je njen nadaljnji obstoj in razvoj odvisen od tega, kakšna vloga ji bo dodeljena v izobraževanju, kako bodo njen položaj utrjevala sredstva množičnega obveščanja, oboje pa navezuje na množenje priložnosti za rabo slovenščine v javnem sporazumevanju. Takšen inte-rakcijski pristop ji omogoči, da delo zaključi s praktičnimi predlogi ter smernicami, ki jih lahko ustvarjalna jezikovna politika smiselno udejanji v prid širjenju slovenščine kot enega od avtohtonih dolinskih jezikov. Monografija je nastala v okviru doktorske disertacije dr. Nataše Komac in sloni med drugim na širši raziskavi, ki je bila opravljena v vrtcih in osnovnih šolah v Kanalski dolini. Večer so govorno oblikovali dijaki, ki med šolskim letom obiskujejo iz-borne tečaje slovenskega jezika pri Plani-
ki z lastnimi teksti, ki so nastali ob letošnjem dnevu slovenske kulture pod naslovom »Jezik« in gojenci klavirja Glasbene matice šole v Kanalski dolini Tomaž Hol-mar. Prireditelji večera so bili bovško društvo Golobar - njena zgodovinska sekcija, Slori, Sks Planika in Glasbena matica.
Rudi Bartaloth
Zveza slovenskih kulturnih društev
sklicuje
44. redni občni zbor
danes, 25. maja 2010
ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu SKRD Jezero, Rimska ulica 24 v DOBERDOBU (GO)
4
Torek, 25. maja 2010
ITALIJA
/
senat - Najbrž odločilni momenti za sporna pravila
Večina menda pripravljena na spremembe zakona o prisluhih
Direktorjih velikih časopisov prepričani, da je v nevarnosti svboda tiska
RIM - Pristojna senatna komisija je sinoči začela zadnjo in odločilno obravnavo zakona o telefonskih prisluhih. Zastopniki Ljudstva svobode so pred sejo napovedali nekatere vsebinske spremembe v spornem zakonskem predlogu, ki naj bi jih vzela v pretres senatna skupščina. Demokratska stranka pa zahteva umik zakona, ki postavlja v nevarnost ne samo svobodo informiranja, temveč tudi predstavlja veliko zavoro za sile javnega reda in sodnike v boju proti kriminalu.
Predsednik senatorjev Ljudstva svobode Maurizio Gasparri je pred začetkom sinočnje seje komisije, kot rečeno, pokazal pripravljenost za spremembe zakona. Omilili naj bi kazni ne samo za novinarje, temveč tudi za založnike časopisov, ki bi objavili »nezakonite« prisluhe«. Da vladna večina samo zavlačuje in pripravlja zakon proti svobodnemu informiranju, so prepričani v stranki Italija vrednot. Napovedali so vsekakor zbiranje podpisov za referendum, seveda v primeru, da bo senat odobril zakon, ki je že prestal soočenje v poslanski zbornici.
Da pomeni zakon veliko nevarnost za svobodo informiranja, so prepričani tudi direktorji velikih italijanskih časopisov, ki so se včeraj zbrali na pobudo novinarskega sindikata FNSI. Odgovorni urednik Corriere della Sera Ferruccio de Bortoli je prepričan, da pomeni zakon nevarnost tudi za demokracijo in torej ne samo za novinarje in njihove založnike. S to oceno soglaša direktor Repubblice Enzo Mauro, medtem ko je odgovorni urednik Il Gior-nale Vittorio Feltri še enkrat pozval senatorje, naj pri prisluhih zaščitijo pravico do zasebnosti državljanov, a ne na škodo svobode informiranja. »Časopisi imajo pravico, da objavijo za sodne procese pomembne prisluhe in ne tistih, ki zadevjo zasebnost,« je poudaril še Feltri.
Oglasil se je tudi pooblaščeni upravitelj Berlusconijeve medijske družbe Fininvest Fedele Confalonie-ri. Po njegovem se zakonodajalec premika med dvema skrajnostima. »Dosedanja zakonodaja je zelo prožna in pomanjkljiva za varovanje zasebnosti državljanov, zakon, ki ga sedaj obravnavajo senatorji, pa je nedvomno preveč strog do novinarjev in založnikov,« je prepričan Confalonieri.
Direktorji velikih časopisov so prepričani, da je v Italiji v nevarnosti svoboda tiska
ansa
Napolitano: Varčevalni ukrepi naj bodo pravični
RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj prispel na obisk v Washington, kjer ga bo v Beli hiši sprejel predsednik Barack Obama. A tudi v ZDA ni pozabil na italijanske razmere. V izjavi za tisk je izrazil upanje, da bo vlada sprejela kolikor mogoče pravične varčevalne ukrepe in da jih bo potem kolikor mogoče podprla tudi opozicija. »Seveda je treba računati tudi s protesti, saj to spada v demokracijo. Važno pa je, da odločitve odgovorno sprejme vlada, po možnosti ob sodelovanju opozicije, in to v skupno korist,« je dejal.
Škofje: Italiji grozi demografski samomor
RIM - Italiji grozi demografski samomor. Približno 50 odstotkov zakoncev v Italiji nima niti enega otroka. Na to je opozoril predsednik italijanske škofovske konference (CEI) kardinal Angelo Bagnasco v poročilu, s katerim je včeraj uvedel 61. zasedanje stalnega sveta italijanskih škofov. Bagnasco je izrazil potrebo po novi politiki, ki naj bi bila pozorna do družine in naj bi omogočila generacijsko premeno. Ba-gnasco je govoril tudi o snujočih se vladnih varčevalnih ukrepih in izrazil upanje, da ne bodo prizadeli šibkejših članov družbe.
javne finance - Drevi na seji vlade
Finančni manever: na obzorju »hude žrtve«
RIM - Manever za stabilizacijo javnih financ v dvoletju 2001-2012 bo znašal 24 milijard evrov, se pravi 1,6 odstotka italijanskega bruto domačega proizvoda (BDP). Na tak način naj bi se italijanski javni deficit v dveh letih znižal s sedanjega 5,3 odstotka BDP na manj kot 3 odstotke BDP, kot zahteva Evropska unija v okviru strategije prebroditev finančne krize, ki spravlja v težave skupno evropsko valuto.
To je včeraj povedal tiskovni predstavnik predsednika vlade Paolo Bonaiuti. Pristavil je, da manever ne bo obsegal gradbenega odpusta v običajnem smislu, kot se je v zadnjih dneh govorilo, ampak vpis približno 2 milijonov stavb v kataster, ki zdaj tako rekoč uradno ne obstajajo, to seveda ob plačilu neke odškodnine.
Bonaiuti je sicer priznal, da je napočil »čas žrtev«. Med manj popularnimi ukrepi, ki jih vlada pripravlja, je omenil odložitev nekaterih rokov za upokojitev (finestre) ter zamrznitev
plač javnih funkcionarjev. Sicer pa je zanikal, da bi vlada razmišljala o dodatnem stiskanju davčnega vijaka. Levji delež manevra naj bi prispevalo krčenje javnih izdatkov. V tem smislu naj bi vsako ministrstvo v bodoče dobilo manj sredstev, o tem, kje varčevati, pa naj bi odločalo samo. Tudi pod-tajnik pri predsedstvu vlade Gianni Letta je dejal, da se obetajo »hude žrtve«, in izrazil upanje, da bo šlo za prehodne ukrepe.
Vlada je v glavnem že izdelala finančni manever. Kot je povedal Bo-naiuti, je gospodarski minister Giulio Tremonti konec tedna vodil zadnje pripravljalne sestanke. Sinoči je Tremon-ti predstavil načrt gospodarski konzulti Ljudstva svobode, sama vlada pa naj bi ga uradno obravnavala na seji, ki se bo pričela danes ob 18. uri. Pred tem bodo pristojni ministri danes opoldne predstavili manever socialnim partnerjem, se pravi organizacijam delodajalcev ter delavskim sindikatom.
aosta - Občinske volitve
Union Valdotaine slavi, a zdaj z desno sredino
AOSTA - Predstavnik Union Valdotaine Bruno Giordano je novi župan Aoste. Avtonomistom je torej na nedeljskih volitvah uspelo ohraniti občino deželnega glavnega mesta v svojih rokah. Bistvena novost pa je, da bodo zdaj vodili desnosredinsko koalicijo, medtem ko so bili v preteklosti vedno v levosredinskem taboru.
Giordano je bil izvoljen z 59,72% glasov na čelu koalicije, ki jo sestavljajo Union Valdotaine (23,68%), Stella Alpina (18,63%), Ljudstvo svobode (9,92%), Federation Autonomiste (7,73%) in Severna liga (1,61%). Imel je dva protikandidata. Carlo Curtaz je prejel 26,52% glasov, podpirala pa sta ga listi Alpe (19,05%) in Sinistra per la citta (5,5%). Michele Monteleone pa je zbral 13,6% glasov na čelu koalicije, ki jo sestavljata Demokratska stranka (12,21%) in Italija vrednot (1,68%).
Voditeljem UV je torej uspel politični preobrat v občini Aosta, čeprav je res, da je stranka izgubila 2% glasov
v primerjavi z občinskimi volitvami iz leta 2005, pa tudi, da je volilna udeležba tokrat padla za 7%. Avtonomisti so se prvič povezali z desno sredino na zadnjih evropskih volitvah, zdaj pa vse kaže, da bodo prestop na desno izpeljali tudi na deželni ravni, kjer trenutno še vedno vodijo levosredinsko koalicijo. A zakaj in čemu so se odločili za ta korak? Kaže, da se UV hoče na tak način prikupiti Berlusconijevi vladi pred odobritvijo federalistične reforme, ki bi lahko načela posebno avtonomijo Doline Aoste. Poleg tega si obeta odmrznitev kakih 800 milijonov evrov, ki jih zdaj blokira pakt stabilnosti. Sredstva naj bi uporabili za gradnjo podzemske železnice, sedeža deželne univerze in nove bolnišnice.
Sicer pa so bile v nedeljo volitve v skupno 67 občinah v Dolini Ao-sti. UV ni nastopila povsod v isti koaliciji. Po oceni predsednika Ega Per-roneja se je stranka v glavnem dobro odrezala.
šolstvo - Zakonski predlog
Kaj pa če bi se pouk spet pričel po 30. septembru?
RIM - Senator Ljudstva svobode Rosario Giorgio Costa je predložil zakonski predlog, po katerem naj bi se začetek šolskega leta v vseh javnih šolah pričel po 30. septembru. Na tak način naj bi podaljšali turistično sezono in podprli eno nosilnih gospodarskih dejavnosti, še zlasti za obmorske dežele, kot je Apulija, kjer je Costa doma. To bi pomenilo vrnitev k šolskemu koledarju izpred 40 let, ko se je šolsko leto pričenjalo 1. oktobra.
Zanimivo je, da bi bil ta povratek v preteklost marsikomu všeč, začenši šolski ministrici Mariastelli Gelmini. »Do predloga sem zelo odprta. O zadevi že dalj časa razpravljamo. Naša država živi tudi od turizma in septembra si je mogoče privoščiti cenejše počitnice,« je dejala. Toda zakonski predlog ne podpira celotna vladna večina. Senatorka Severne lige Irene Aderenti ga je ocenila kot »neizvedljivega«. »Evropska direktiva določa, da mora šolsko leto obsegati najmanj 200 šolskih dni, in to je treba spo-
Rosario Giorgio Costa
štovati. Poleg tega se večina odvisnih delavcev vrača na delo s počitnic konec avgusta, zaradi česar bi se postavljalo vprašanje, kako poskrbeti za varstvo otrok,« je dejala. Skeptična je tudi predstavnica Demokratske stranke Angela Nava, ki je opozorila, da bi težko posticipirali konec šolskega leta že zaradi šolskih stavb, ki niso opremljene proti vročini.
Costov predlog je naletel na različne odzive tudi med šolskimi sindikati. Če je CGIL proti, pa ga UIL ne zavrača v celoti.
sicilija - Atentat na sodnika Falconeja
18. obletnica pokola v Capaciju v znamenju mladih in angažmaja
PALERMO - Poimenovali so ju ladji zakonitosti in ko sta v nedeljo zjutraj pristali v palermskem pristanišču, sta izkrcali 2.500 ambasadorjev zakonitosti. 2.500 dijakov in dijakinj iz vse Italije, ki sta jih zbrali šolsko ministrstvo in Fundacija Falcone, je prišlo v Palermo, da bi se poklonilo spominu Giovannija Falconeja, njegove žene Francesce Morvillo in njunega spremstva, ki jih je 23. maja 1992 ubil peklenski stroj. A tudi njegovega prijatelja in kolego Paola Borsellina, ki ga je mafijska roka ubila nekaj tednov kasneje.
Obletnico so počastili na številne načine. Na sedežu javnega tožilstva v Enni je na primer predsednik senata Renato Schifani odprl nov Avditorij Falcone in Borsellino, osrednja slovesnost pa je bila v dvorani bunker zapora Ucciardo-ne. Tu je potekal posvet, ki so se ga udeležili tudi mladi ambasadorji zakonitosti in zaploskali državnemu protimafij-skemu tožilcu Pietru Grassu, ko je dejal, da samostojnost sodstva ni privilegij neke kaste: ščitili bomo samostojnost sodstva, saj mora ostati avtonomno od izvršne oblasti.
Predsednik republike Giorgio Napolitano je v pismu Falconejevi sestri, ki so ga prebrali prisotnim dijakom, zagotovil vso podporo preiskovalcem, ki skušajo tudi osemnajst let kasneje razčistiti nekatere nejasne aspekte sicilskih atentatov.
Minister Angelino Alfano pa je dijakom zagotovil, da zakonski osnutek o prisluhih ne bo omejil te prakse v boju proti mafiji in terorizmu.
Giovanni Falcone in Paolo Borsellino na posterju	ansa
Torek, 25. maja 2010 1 9
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
APrimorski
~	dnevnik

trst - Podpis sporazuma med Italijo in Slovenijo ob prisotnosti ministrov Stefanie Prestigiacomo in Roka Žarnica
Obveščanje in sodelovanje na področju jedrske varnosti
»Novi podatki« o žaveljskem uplinjevalniku - Govoriti o širitvi Krškega je še preuranjeno - Italija ni še določila lokacij za svoje nuklearke
Italija in Slovenija si bosta izmenjavali informacije in sodelovali na področju jedrske varnosti. To določa sporazum, ki je bil včeraj na tržaški prefekturi podpisan vpričo ministrov za okolje Italije in Slovenije Stefanie Prestigiacomo in Roka Žarnica, ki sta ob tej priložnosti soočila stališča svojih držav tudi glede drugih okoljskih vprašanj, začenši z načrti za gradnjo upli-njevalnika pri Žavljah in možnostjo širitve Nuklearne elektrarne Krško.
Sporazum sta podpisala direktor Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost Andrej Stritar in komisar italijanskega Višjega inštituta za varovanje okolja in raziskave (Ispra) Vincenzo Grimaldi, ki je bil tržaški prefekt v obdobju sprejemanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Dokument vsebuje zavezo o zgodnjem obveščanju ob radiološki nevarnosti, ki bo olajšala pretok informacij pri pripravi na izredni dogodek ter omogočila učinkovitejše in usklajeno ukrepanje, obenem predvideva tudi medsebojno izmenjavo tehničnih informacij z jedrskega področja. Za ministrico Stefanio Prestigiacomo s temi sporazumi Italija ponovno prevzema aktivno vlogo na področju jedrske energije, minister Žarnic pa je poudaril skupno željo, da bi v prihodnje poročali o zgodbi o uspehu, sodelovanju in tekočem reševanju problemov, ki mora upoštevati vse okolj-ske parametre.
Ministra sta se v približno dve uri trajajočem pogovoru dotaknila še drugih pomembnih okoljskih vprašanj, v prvi vrsti načrta za gradnjo uplinjevalnika pri Žavljah. Italijanska stran je po besedah Prestigiacomove glede tega odgovorila na vse slovenske zahteve (pri tem je tudi omenila načrt za gradnjo plinske elektrarne, ki bi uporabljala hlajeno vodo, ki bi je tako ne izlivali ponovno v morje), medtem ko je Žarnic dejal, da je slovenska stran od italijanske prejela nekaj novih podatkov ter zagotovila o veliki skrbi in zavzetosti, da je pri gradnji soudeležena najbolj sodobna stroka, dobili pa so tudi vpogled v to, kaj je italijanska stran zaključila. Vendar pri tem slovenski minister nima zadnje besede: slednjo ima seveda slovenska vlada, kateri bo Žarnič poročal o italijanskih stališčih na prihodnji seji. Prihodnjega 4. junija pa bo potekalo tehnično srečanje o načrtu za gradnjo podmorskega plinovoda, ki je povezan s kopenskim terminalom,
Vpričo obeh ministrov sta sporazum podpisala direktor Uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar in komisar inštituta Ispra Vincenzo Grimaldi
kroma
govor pa bo tudi o načrtu za gradnjo morskega oz. off-shore uplinjevalnika.
Za Žarnica pa je danes še zelo pre-uranjeno govoriti o možnosti širitve nu-klearke v Krškem, za katero se zavzema predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo. Prioriteta Slovenije je danes gradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, glede razmisleka o širitvi nu-klearke pa bo italijanska stran soudeležena povsod tam, kjer bo potrebno. Ravno tako je preuranjeno govoriti o možnih lokacijah za gradnjo jedrskih elektrarn v Italiji, je opozorila Prestigiacomova, saj teh lokacij niso še ugotovili. Italija pa je zainteresirana za konstruktivno sodelovanje glede prostorskega načrta za koprsko pristanišče, zato je zaprosila za podaljšanje roka za preučitev načrta.
Včerajšnjega srečanja sta se med drugimi udeležila italijanski podtajnik za okolje Roberto Menia, ki je z zadovoljstvom ugotovil, da obe strani spoštujeta strateške potrebe sogovornika, in predsednik deželne vlade FJK Tondo, ki je podpis slovensko-italijanskega sporazuma označil za korak naprej, pri čemer je pomembno, da ne prihaja do izraza zadržanje v znamenju predsodkov, ampak do sodelovanja. (iž)
občina dolina - Darila za rojene »od Majence do Majence«
Oljke za 38 novorojenčkov
Občina podarila tudi vino, krajevni proizvajalci prispevali oljčno olje - Letos več otrok
Dvorano dolinskega občinskega sveta so tokrat napolnili otroci, mame in očetje
kroma
občina trst - Pravilnik na sinočnji seji mestne skupščine
Šest rajonskih svetov na sedem podpira razprševanje pepela pokojnih v morje in naravo
Katoliška Cerkev podpira tradicionalne pokope pokojnih in dvomi o razpršitvi pepela v naravo
kroma
Šest rajonskih svetov na sedem je podprlo sklep tržaškega občinskega odbora o razprševanju pepela pokojnih. Edini rajonski svet, ki temu nasprotuje, je sosvet Sv. Ane, kjer je glavno pokopališče, kar pa ni pogojevalo odločitve rajonskih svetnikov.
Sklep, ki določa pravila za razprševanje pepela (z zadevo se je sinoči ukvarjal tržaški občinski svet), je odkrito kritizirala škofija in pozvala vernike naj vztrajajo pri tradicionalnih pokopih oziroma pogrebih. Škofija je sicer podčrtala, da spoštuje odločitve civilne oblasti, ima pa pravico, da izrazi svoje mnenje o tem problemu. Občinski upravitelji in politiki so z različnimi občutki sprejeli usmeritev škofije. Nekateri so mnenja, da ima Cerkev prav, drugi pa pravijo, da je pogreb stvar izbire posameznika oziroma družin. Glede razprševanja pepela pokojnih pa je treba povedati, da je ta praksa že zdavnaj dovoljena v številnih italijanskih občinah, seveda ob jasnih pravilih, ki jih itak že okvirno določajo državni zakoni.
Tudi sklep Občine Trst določa dokaj stroga pravila za razprševanje pepela pokojnih, do katerega bo lahko prišlo v morju (najmanj 500 metrov od obale) ter v naravi, kjer bo treba vsekakor imeti dovoljenje lastnikov zemljišč. Dovoljeno bo le razprševanje pepela (najmanj 500 metrov od naseljenih območij), ustrezne skrinjice ali posode pa ne bo mogoče zasuti v zemljo. Kršitelje čakajo denarne globe.
Dvorano dolinskega občinskega sveta vsako leto v tem času napolnijo otroci, mame in očetje. Občina Dolina daruje namreč v sodelovanju z domačimi oljkarji vsem otrokom, ki so se v zadnjem letu rodili na tem območju, oljčno drevesce. Letos sta odborništvi za kmetijske dejavnosti in mladino za vsako družino pristavili še steklenico vina, domači oljkarji pa so prispevali ek-stra deviško oljčno olje. Tokratno izvedbo je oplemenitila ugledna botra, senatorka Tamara Blažina.
Daril so bili včeraj deležni vsi malčki, ki so prijokali na svet v obdobju od lanske do letošnje Majence. Naslov pobude, ki so jo po zamisli olj-karja Gioacchina Fior Rossa prvič izvedli leta 2008 in postaja v dolinski občini že del tradicije, je namreč Od Majence do Majence. »Sprva smo hoteli nagrajevati otroke, ki so se rodili od začetka leta do Majence. Ugotovili smo, da to do ostalih ni pravično, zato smo se odločili za geslo Od Ma-jence do Majence,« je razložil dolinski občinski odbornik za kmetijske dejavnosti Antonio Ghersinich. Povedal je še, da je novorojenčkov letos več kot lani. Tokrat so v dvorani občinskega sveta podelili kar 38 oljk (fantkov je bilo za odtenek več kot punčk), medtem ko je bilo lani po naših podatkih 28 nagrajencev, okroglih deset manj.
6
Torek, 25. maja 2010
TRST
/
plinski terminal - Deželni svetnik Kocijančič in Legambiente predlagata posebne tankerje
Mar ne bi varčevali in manj ogrožali okolje?
Ladje družbe Excelerate Energy prevažajo utekočinjen plin in ga tudi same pretvarjajo v prvotno stanje
Zakaj nameravajo zgraditi plinski terminal v Žavljah po zastareli tehnologiji, ko pa bi se lahko posluževali sodobne tehnologije in s tem varčevali z denarjem ter obenem upoštevali okolje in mnenje lokalnih prebivalcev?
To so se in so vprašali predstavniki naravovarstvene organizacije Legambiente Lino Santoro in Oscar Garcia Murga ter gasilskega sindikata Uil-Pa Adriano Bevi-lacqua na tiskovni konferenci o uplinje-valniku, ki je bila včeraj na sedežu deželnega sveta in ki jo je priredil deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič. Na srečanju so predlagali alternativen način za prevažanje plina v našo deželo oziroma v lokalni plinovod, ki je znatno cenejši od plinskega terminala, pa tudi varnejši. Na oceanih namreč že plujejo plinski tankerji, ki prevažajo utekočinjen zemeljski plin, ko pa ga je treba raztovoriti, ga tudi same pretvorijo v prvotno obliko. V tem smislu je dovolj, da se na odprtem morju namesti posebno bojo, ki bo prek specifičnih cevi prevažala plin iz tankerja v plinovod na kopnem. To bi med drugim razveselilo tudi gasilce, po mnenju katerih ni v načrtu za žaveljski uplinjevalnik zagotovljena varnost. Gasilci namreč danes niso v stanju zagotoviti, da bi lahko učinkovito pomagali prebivalstvu v primeru nesreče na plinskem terminalu, kot je to poudaril Bevilacqua.
Kocijančič je uvodoma poudaril, da se o plinskem terminalu govori že mnogo let in da dober del političnega in podjetniškega sveta zatrjuje, da »kdor nasprotuje uplinjevalniku, nasprotuje razvoju«. To ni res, je poudaril Kocijančič in spomnil, da sta s Santorom že pred enim letom ugotavljala, da sloni načrt za gradnjo uplinjevalnika na zastareli tehnologiji. Glede na dejstvo, da ne bo Italija v prihodnosti med državami, ki bodo imele težave z uvažanjem plina, pa je Kocijančič vprašal, kakšni sta v resnici državna in deželna energetska politika in zakaj ju ne javno razkrijejo.
Sodobni plinski tankerji, ki se jih poslužuje družba Excelerate Energy iz Teksasa (ZDA), zahtevajo 10 krat nižjo naložbo, je poudaril Santoro. Kot rečeno, so to posebne ladje, na katerih po prihodu blizu kopnega neposredno povrnejo ze-
Tiskovna konferenca na sedežu deželnega sveta. Spodaj: plinski tanker z bojo s posebnimi cevmi, ki so povezane s plinovodom na kopnem
kroma
meljski plin iz utekočinjenega v prvotno stanje. Nato plin s pomočjo boje, ki jo začasno namestijo v tanker (drugače je boja vselej pod morsko gladino), spustijo v na bojo priključene posebne cevi, ki so po-
vezane s plinovodom na kopnem. Naložbe so v tem primeru znatno nižje, je dodal Santoro. Če zahteva plinski terminal naložbo od pol milijarde do milijarde evrov, je treba za tak plinski tanker po-
trošiti 180 milijonov evrov. Naložba za bojo in cevi do kopnega je približno 40 milijonov evrov, podobnih tankerjev pa se že poslužujejo v ZDA, Angliji in Nemčiji.
A.G.
Razpisa za najemnine v zgoniški občini
Občina Zgonik objavlja sporočilo o novem razpisu za prispevke na podlagi 11. člena zakona 431/1998 in 6. člena DZ 6/2003.Razpis je namenjen družinam z bivališčem v občini Zgonik, ki so upravičene, da predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin za javna ali zasebna stanovanja, z izjemo subvencioniranih stanovanj, za leto 2009. Prošnjo za dodelitev olajšave je potrebno vložiti na ustreznem obrazcu, priloženem razpisu, ki je od včeraj na razpolago v uradu za socialno službo občine Zgonik (Zgonik št. 45, uradne ure od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. ure do 17.30. Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 24. junija. Podrobnejše informacije nudita občinsko tajništvo in socialna služba (tel. 040229101 in 040-229150). Občina Zgonik obenem poziva tudi upravičence za dodelitev prispevkov javnim ali zasebnim subjektom, ki dajejo v najem manj premožnim najemnikom neoddana stanovanja, na podlagi drugega stavka 6.člena DZ 6/2003. Tudi slednje prošnje so že na voljo v občinskem uradu za socialno službo.
Rolkanje in prometna omejitev pri Saležu
V	nedeljo, 30. maja bo na cestah zgo-niške občine v priredbi ŠD Mladina potekala 20. izvedba Mednarodnega Grand Prixa v rolkanju. Zgoniški župan Mirko Sardoč obvešča, da bo promet zaradi športne prireditve v nedeljo od 9. ure do 13.30 nekoliko omejen. V omenjenem času bo zaprta za promet občinska cesta, ki od osnovne šole v Saležu vodi skozi Sa-matorco do križišča s pokrajinsko cesto v bližini hišne številke 24.
V	Ul. Battisti uhajal plin
Včeraj popoldne je na vogalu med ulicama Battisti in Rossetti zaudarjalo po plinu. Podjetje AcegasAPS je ugotovilo, da je plin uhajal iz podzemne cevi, zaradi česar so takoj začeli kopati. Poseg, ki je bil sinoči še v teku, je onemogočil promet v smeri proti Sv. Ivana, ustvaril se je prometni zamašek. AcegasAPS se občanom opravičuje, poudarja pa, da v stanovanjih ni primanjkovalo plina.
fernetiči - Zgodnje jutranje odkritje tržaške mejne policije
V prtljažnikih izmučeni kužki
Iz Madžarske brez zraka in hrane: najmlajši je star 40 dni, nekaj jih je na robu preživetja - Šest prijav zaradi trpinčenja živali
Na Fernetičih je italijanska mejna policija v nedeljo ob zori ustavila kombinirano vozilo in avtomobil, ki sta v skrajno neprimernih prostorih prevažala 25 mladih psičkov. V sodelovanju z deželno gozdno stražo je policija kazensko ovadila na prostosti šest državljanov Madžarske (štiri moške in dve ženski), osumljeni so trpinčenja živali. Pojav žal ni redek, saj je mejna policija v zadnjem letu na podobne primere že nekajkrat naletela.
V kombiniranem vozilu in avtomobilu, ki sta v nedeljo ob 6.30 privozila iz Slovenije na Fernetiče, je šesterica ovadenih prevažala 25 mladih psičkov. Mladiči so potovali v skrajno neudobnih razmerah, brez hrane in vode.Nekateri so bili v neprezračenih prostorih dobesedno strpani v kletkah, drugi so pod prtljago komaj dihali. Policija je ugotovila, da več psičkov, ki so bili namenjeni italijanskim trgovcem z domačimi živalmi v severni in srednji Italiji, nima obveznega mikročipa ter potnega lista, o obvezni zdravstveni dokumentaciji pa sploh ni bilo sledu.
Veterinarji zdravstvenega podjetja so pregledali psičke in preverili njihovo zdravstveno stanje. Potrdili so, da so kuž-ki med dolgo vožnjo iz Madžarske v Italijo trpeli, za nekatere se včeraj celo ni vedelo, ali bodo preživeli. Več psičkov je premladih: dovoljen je prevoz psov pod tretjim mesecem starosti, najmlajši pa je v tem primeru star komaj 40 dni. Marsikateri mladič ni cepljen proti steklini. Čivave,
Eden izmed petindvajsetih psičkov takoj po odkritju
maltežane, labradorce, yorkshire terierje, akite, buldoge, bernske planšarske pse in cavalier king charles španjele so zasegli. Trenutno jim v objektih zdravstvenega podjetja nudijo hrano in zdravstveno nego, tam bodo najbrž ostali kar nekaj časa. Osumljenci so na prostosti, čaka pa jih sodni postopek.
Lani je tržaška mejna policija že naletela na podobne tovore, ki pa so še najbolj pogosti na Trbiškem. Policija je lani na Tržaškem skupno odkrila 70 pasjih mla-
dičev različnih pasem, v Italijo (pogosto v Padovo) so jih vozili iz Madžarske in Slovaške, kjer so hišni ljubljenčki za italijanske trgovce poceni. Pri vseh živalih so zabeležili kršitve predpisov za uvoz in prodajo v Italiji (od mikročipov do starosti in cepljenja), tako kot v zadnjem primeru pa so psi najpogosteje potovali v neznosnih razmerah. V nekaterih manj hudih primerih je sodstvo - ko je preverilo, da je kupec uredil dokumente in poskrbel za cepljenje - zasege živali preklicalo. (af)
zapor - Obsodba za 28-letnega zapornika
Mlad tat kradel v Trstu in pred leti tudi v Rimu
Karabinjerji so pred dnevi v tržaškem zaporu obiskali 28-letnega srbskega državljana Vlado Mijajlovica. Izročili so mu nalog za odvzem prostosti, ki ga je doletel v Rimu po obsodbi na šest mesecev in dva tedna zapora zaradi kraje v obtežilnih okoliščinah, ki jo je opravil avgusta 2005. Mijajlovic pa je v Trstu že zaprt zaradi več tatvin, ki jih je v začetku tega leta opravil v okolici svojega doma (kjer je stanoval s starši) v Ulici Capodistria v Čarboli. Karabinjerji so ga sredi marca aretirali po valu nočnih tatvin, ki so zajele ulice Lussinpiccolo, Salvia in Baiamonti. Celoten plen (nakit, ure in računalnik v skupni vrednosti sedem tisoč evrov) so našli med hišno preiskavo pri Mijajlovicu doma.
Po kontroli pri Fernetičih v koronejski zapor
Pri Fernetičih so nabrežinski karabinjerji v soboto zjutraj pregledali dokumente romunske državljanke, ki se je vozila čez mejo. Ugotovili so, da je državno tožilstvo iz Benetk za 37-letno Violeto Olteanu iz Craiove odredilo zaprtje, nalog je bil podpisan pred mesecem dni. Zaradi tatvine v obte-žilnih okoliščinah je bila obsojena na šestmesečno zaporno kazen, zaradi česar so jo karabinjerji odvedli v koronejski zapor.
Motorno kolo povozilo dekle v Istrski ulici
Blizu vhoda v glavno tržaško pokopališče pri Sv. Ani, v Istrski ulici pri hišni številki 192, je motorno kolo cagiva včeraj okrog 15.30 podrlo dekle, ki je pri prehodu za pešce prečkalo cesto. Mladoletna najstnica se je k sreči po besedah tržaških mestnih redarjev samo lažje poškodovala, zdravili so jo v bližnji otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Novi poveljnik finančne straže pri tržaškem županu
Tržaški župan Roberto Dipiazza je na županstvu sprejel polkovnika Pier Luigija Mancusa, novega pokrajinskega poveljnika finančne straže. Mancuso, ki je nasledil generala Antonia Mazzarottija, ima za sabo bogate izkušnje in tudi prestižne funkcije. Delal je tudi na italijanskem veleposlaništvu v ZDA in pri mednarodni policiji Interpol.
/
TRST
Torek, 25. maja 2010
7
ZGODOVINA - Novo pričevanje
»Lepo je biti končno v Trstu«
Venceslav Legiša je bil med partizani, ki so 1. maja prišli v Trst
.Svojim bralkam in bralcem tokrat posredujemo spomine na maj 1945 Vence-slava Legiše, rojenega v Cerovljah 17. septembra 1920. Zbral jih je njegov vnuk Jaro Furlani.
Maja 1945 je bil nono Venceslav Legiša partizan že tretje leto. Ko sem bil čisto majhen, sem rad prisluhnil pripovedovanju dogodivščin tistih let in začutil, da so bila to izredna doživetja. Zdele so se mi prava pustolovščina. Kasneje pa sem razumel, da se je nono znašel v vrtincu svetovnega dogajanja, ko se je moral tudi mlad človek opredeliti in odločiti. Nono je znal, katera je prava stran in edina izbira. Tistih časov se živo spominja in njegovo pripovedovanje je skoraj odmaknjeno, ravnodušno. Lakota, mraz ...stalno tveganje življenja je bilo povsem normalno.
Ob vključitvi v partizanske vrste v Velikem dolu leta 1943 je imel 23 let. Bil je dodeljen udarnemu bataljonu 30. divizije Kosovelove brigade kot obveščevalec. V njej je bilo šestdeset partizanov. Večina so bili fantje s Krasa, Vipavske doline in z goriškega območja. Nekaj jih je bilo tudi iz Ljubljane, eden pa je bil Hrvat. 30. aprila so bili v Volčjem Gradu in čakali na ukaz.
»Zbrani smo v Volčjem gradu in čakamo na ukaz slovenske komande, da se podamo na Trst. Pridruži se nam tudi partizan Cvek (Lado) iz Lonjerja, ki ima nalogo, da nam pokaže najbližjo pot v Trst. Pride obveščevalec in sporoči, da se gre v Trst. Komandir nemudoma da ukaz in gremo.
Smo na Repentabru. Na placu je približno dvajset zelo mladih nemških vojakov. Povemo jim, da je Nemčija kapitulirala. Od veselja začnejo kar plesati in peti. Potem jih nekaj partizanov naše čete pelje v Dutovlje, kjer je drugi bataljon, ki se približuje Trstu.
Podamo se v smer proti Opčinam. Vemo, da so tam Nemci. Most čez železnico je za nas nevarna točka. Prepričani smo, da ga stražijo. Ko dospemo, ne zasledimo nobenega in vdremo v bližnji bunker. Niti tam nikogar. Imamo pa prijetno presenečenje: čokolade, sladice, kruh ... Očitno je, da so Nemci malo prej zbežali in pustili vse za sabo, razen orožja. Gremo naprej mimo Opčin. Vas je polna Nemcev. Podamo se proti Padričam.
Dežuje in izgledi niso dobri. Proti večeru gremo mimo Trebč, Gropade in Bazovice. In že smo nad Lonjerjem ... Noč je pri kraju. Napetost je velika in velika je tudi želja, da pridemo do cilja. Ko smo na Ka-tinari, se dani. Pomislimo, da je 1. maj. Nadaljujemo v smeri proti mestu. Vse je mirno, tiho. Zavedamo se, da ne bo šlo kot po
Spomini na leto 1945
15. 7. 1945, na poti proti Ljubljani, prvi z leve Venceslav Legiša
olju. Pri Sv. Alojziju naenkrat zaslišimo rafal mitraljeza, takoj zatem začnejo pokati še granate in topovi. Nemci so v neposredni bližini. Vse naokoli poki basačev in eksplozije. Smo hitri in izkušeni. Najdemo izhod in se prebijemo »na prosto«. Ko smo dovolj oddaljeni in se čutimo bolj varni, se spet združimo. Smo vsi. Komandir pa je ranjen v nogo. Odpeljejo ga v tržaško glavno bolnico. Ranjeno nogo mu potem odstranijo.
Gremo proti mestu. In že smo na Ulici Rossetti. Nebo je jasno, ne dežuje več. Pri sebi imam premočeno volneno plahto (sicer smo vsi premočeni) in ko grem mimo neke hiše pomislim, da jo lahko nekje posušim. Žensko z otroki, ki je bila na dvorišču vprašam, če jo lahko raztegnem na žico, da se posuši. Ona privoli. Prikorakamo do kasarne na Ulici Rossetti. Na straži je italijanski vojak, ki se noče vdati. Verjetno ne razume, kaj se pravzaprav dogaja. Nihče mu ni povedal, da so se Nemci vdali.Tam blizu je vojaški voz in nanj vržem ročno bombo. Eksplozija prestraši vojaka, ki zbeži v kasarno ...
Zatem eden od tovarišev pride povedat, da so se Italijani vdali in naj ne streljamo.
V kasarni je le nekaj italijanskih vojakov, večina so to Tržačani, podloženi Nemcem, samo kuhar je iz Neaplja. Rečemo jim, da če želijo lahko grejo prosto domov. To storijo vsi razen kuharja, ki ostane z nami. Naročim mu naj skuha kavo. V svojo skodelico dam toliko sladkorja, da je tega več kot kave. Odpočijemo se. Spomnim se na scojo plahto. Grem ponjo: plah-
te ni več, ženske nikjer. Tako se vrnem v kasarno in tam si izberem drugo plahto.
Ko smo spet na cesti pred kasarno, nam neki starejši človek pride povedat, da so v bližnji šoli pod Ulico Rossetti še Nemci. Gremo navzdol proti šoli in Nemcu na straži rečemo naj se vda, ker je Nemčija kapitulirala, Hitler pa umrl. On vrže na tla puško in dvigne roke. Ostali vojaki pridejo iz šolskega poslopja in se vdajo. Zberemo jih kar tam na cesti, dva partizana naše čete jih peljeta proč proti kasarni in jih izročita drugemu bataljonu; ne vem, kam jih odpeljejo in kaj se z njimi zgodi. Podamo se proti Sv. Ivanu.
Spomnim se, da so medtem druge partizanske brigade iz različnih smeri prišle v mesto.
Pod večer smo v kasarni pri Sv. Ivanu, kjer je bila prej italijanska konjeniška enota. Spomnim se, da ob pregledovanju raznih sob, najdemo prostor, kjer je bil velik kup raznovrstnih inštrumentov. Med nami marsikdo zna igrati predvsem na pihala. Tako si na primer tovariš Rudi Legi-ša iz Cerovelj izbere korneto. Vzdušje je zelo veselo, vsi žvižgajo in pojejo, lepo je biti končno v Trstu. Tukaj v kasarni prespimo dve noči.
Nov ukaz veli, da moramo na trg Oberdan, kjer je bilo prej SS-ovsko poveljstvo. Vhodna vrata so odprta, nobenega ni več v stavbi. Pregledamo vse sobe in tudi klet. To, kar najdemo, je pretresljivo. Razumemo, da so tam trpinčili in mučili ljudi. Povsod, na tleh in po stenah, je kri. Jaz sem si ogledal samo en prostor ...
Medtem, a to zvemo kasneje, je Ko-
sovelova brigada, ki je imela na čelu komandanta Drejca od Banov, ustavila 'Ame-rikane" v bližini Miramara. Zatem dobijo ukaz, naj jih pustijo naprej. Spomnim se, da so prišli po Ulici Ghega.
Nemci še vztrajajo v sodni palači. Partizanom, ki jih oblegajo in obstreljujejo s tankom, se nočejo vdati. Bojijo se. Napad sicer traja malo časa. Mnogi zbežijo po podzemnih kanalih. Ostali se vdajo šele No-vozelandcem.
Lepo je biti v Trstu. Vzdušje je zelo veselo in razposajeno. Končno lahko spimo na posteljah in ko si zaželimo kavo, si jo privoščimo v baru.
Praznovanja na Trgu Zedinjenja Italije se nisem udeležil, kes sem bil na straži.
Vedeli smo, da se po naših vaseh vsi veselijo osvoboditve Trsta. V Sesljanu, kjer je danes hotel Posta, so na primer organizirali ples. Jaz in druga dva tovariša smo zadolženi za patruljo. Imamo nemški džip, ki so nam ga dodelili, da se lažje premikamo po mestu. A želja po zabavi je res velika. Predlagam, da gremo plesat, saj Sesljan ni tako daleč od Trsta. Nekje pod Križem pa se premislimo, zavijemo in se vrnemo proti Trstu. Navodilo je bilo stražiti Trst po policijski uri, to je po desetih zvečer. V resnici Sesljan ni prav tako blizu in odločimo se, da se vrnemo in opravimo svojo dolžnost.
V bivšem nemškem štabu na Trgu Oberdan smo nastanjeni še naslednjih 40 dni; 10. ali 11. junija pa dobim ukaz, da moram v Ljubljano.
A to je druga zgodba ...«
Jaro Furlani
Danes v Trstu Avstralec Richard Flanagan
V	kopališču Ausonia (Riva Traia-na 1) bo danes srečanje z avstralskim pisateljem Richardom Fla-naganom, ki se v teh dneh v Ljubljani udeležuje festivala Fabula 2010. Govor bo o knjigi Plosk ene dlani, ki jo je Flanagan posvetil družini slovenskih izseljencev (odlomek objavljamo na kulturni strani). Pričetek ob 18. uri.
Jutri v Miljah o novi knjigi Raoula Pupa
Kulturni krožek Istria prireja jutri v konferenčni dvorani Milo (Trg Repubblica 4) predstavitev nove knjige tržaškega zgodovinarja Raoula Pupa z naslovom Trieste '45. Knjigo in njenega avtorja bo predstavil Roberto Spa-zalli, predstavitev bo vodil Franco Colombo. Začetek ob 17.uri.
O literaturi in novinarstvu
Clotilde Bertoni poučuje literarno teorijo na univerzi v Palermu, svojim številnim publikacijam pa je dodala novo. V knjigarni Minerva bodo danes ob 18.30 predstavili njeno knjigo Letteratura e giornalismo. Z avtorico se bodo pogovarjali Pietro Spirito, Giulio Iacoli in Sergia Adamo.
»Vado al massimo« za varno vožnjo
V	nakupovalnem centru Monte-doro Free Time se nadaljuje niz Vado al massimo, ki skuša mladim in najmlajšim približati cestni zakonik in jim posredovati vedenje o varni vožnji.
Danes ob 9.30 bodo prisotni lahko prisluhnili pričevanju Maxa Sontacchija, mladega fanta, ki ga je prometna nesreča prikovala na voziček.
Padriče: v petek odprt ezulski muzej
Muzej o eksodusu Italijanov iz Istre v bivšem begunskem taborišču na Padričah bo v petek, 28. maja doživel dan odprtih vrat. To se bo zgodilo popoldne od 13. do 18. ure, ko bodo obiskovalcem na voljo vodeni obiski. Vse informacije nudijo na telefonski številki 040-636098. Petkovo pobudo je Unija Istranov predstavila na včerajšnji novinarski konferenci na svojem tržaškem sedežu.
REPENTABOR - V okviru Kmetijskih dnevov je bil letos pod geslom Pot zemlje in vode, virov življenja
V Repnu se je zaključil občinski praznik
Praznik se je začel v petek s pohodom za osnovne šole - V soboto slovesno odprtje in odprtje razstave - V nedeljo praznovanje binkošti in povorka repentabrskih fantov
M	. 'JL.Jk^V __i. |	V Repnu se je v nedeljo popold-
ne zaključil občinski praznik, ki je bil letos v okviru Kmetijskih dnevov pod geslom Pot zemlje in vode, virov življenja. Praznik se je začel že v petek s pohodom za osnovne šole, ki je nosil naslov Repen: med kamnom in vodo in se ga je udeležilo približno dvesto učencev osnovnih šol iz tržaške pokrajine in tudi iz Slovenije (prišli so otroci iz pobratene občine Logatec). Uradno odprtje je bilo v soboto zvečer v Kraški hiši s slovesnostjo, na kateri je repentabrski župan Marko Pisani med drugim poudaril, da je bil občinski praznik posvečen na prvem mestu mladim.Praznik, v okviru katerega so tudi odprli razstavo Nekoč je bila meja, se je zaključil v nedeljo. Dopoldne je bila slovesna binkoštna maša na Ta-bru, popoldne pa je bila po odprtju kioskov in koncertu godbe na pihala Na-brežina povorka repentabrskih fantov ob spremljavi godbe na pihala. Prihodu povorke na trg je sledil ples, ki ga je odprla repentabrska mladina.
Nedeljski ples je odprla repentabrska mladina
kroma
Povorka repentabrskih fantov ob spremljavi godbe
kroma
8
Torek, 25. maja 2010
TRST
/
GLEDALIŠČA V GLEDALIŠČU - Od 4. junija do 26. septembra
Več kot 50 prireditev na različnih lokacijah
Letošnji festival, pri katerem sodelujeta tudi SSG in GM, so predstavili na Pokrajini
Poletje je vse bližje in s tem tudi festival Teatri a teatro 2010 (Gledališča v gledališču), ki ga tržaška pokrajina v sodelovanju z različnimi občinami in z gmotno podporo številnih sponzorjev pripravlja že vrsto let. Letošnji festival bo potekal med 4. junijem in 26. septembrom, v tem času pa se bo odvrtelo več kot 50 prireditev, med katerimi bodo nekatere doživele svojo premiero. Program festivala, pri katerem med drugimi sodelujeta tudi letos Slovensko stalno gledališče Trst in Glasbena matica, je na včerajšnji odlično obiskani novinarski konferenci predstavila predsednica Pokrajine Trst Maria Theresa Bassa Poropat, ki je poudarila, da je podnaslov letošnje poletne prireditve Open door (Odprta vrata), rdeča nit žanrsko različnih dogodkov pa je tema strasti, s katero želijo organizatorji pritegniti čim več mladih.
Na različnih lokacijah bo domače in tuje občinstvo lahko uživalo ob gledaliških predstavah, koncertih in -letos prvič - ob filmskih projekcijah pod milim nebom. Poleg že uveljavljenih lokacij, kot so Miramarski, Miljski in Devinski grad, bodo seznam festivalskih prizorišč obogatili še jama v Briščikih, grič Tabor v Repentabru, Boljunec in zunanji del gledališča v svetoivanskem parku. Letošnji festival se bo začel v petek, 4. junija (ob 21.30), ko bo gledališče La Contrada na dvorišču Devinskega gradu v naslovnih vlogah Arielle Reggio in Marcele Serli uprizorilo igro ameriške pisateljice Marshe Norman Lahko noč, mama. Ponovitev te predstave bo na sporedu 5. junija na istem prisorišču. Drugi oz. tretji festivalski dan, nedelja, 6. junij, bo rezerviran za Slovensko Stalno gledališče, ki bo v Miramarski park pripeljalo legendarno slovensko zasedbo Big Band RTV Slovenija. Koncert te zasedbe se bo začel ob 20. uri. Festivalski program 9. in 10. junija z začetkom ob 21.30 bo ponovno oblikovalo SSG Trst, ki bo v prostorih Jama za gledališčem France Prešeren v Boljuncu uprizorilo poučno enode-janko tržaškega režiserja Franca Peroja z naslovom O poročilu mešane zgo-dovinsko-kulturne italijansko-sloven-ske komisije oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena. Ta skupni gledališki projekt SSG-ja in Pokrajine Trst si bo prvi večer mogoče ogledati v italijanskem jeziku, slovenska ponovitev pa bo na sporedu naslednji večer. Med dogodki so na včerajšnji novinarski konferenci izpostavili še predstavo Stalnega gledališča FJK, ki bo 17. junija v gledališču svetoivanskega parka uprizorilo igro Achilla Campanileja L'inven-tore del cavallo, operetno in plesno predstavo Operne hiše Verdi, osrednji kulturni dogodek poletnega festivala bodo po novem postali tudi filmi, za izbor katerih skrbita Zadruga Bona-wentura in La Cappela Underground. Med 3. avgustom in 4. septembrom si bo namreč pred gledališčem v svetoi-vanskem parku mogoče ogledati 15 žanrsko različnih filmov.
To poletje bo mogoče prisluhniti tudi različnim koncertom, ki jih bodo pripravili konservatorij G. Tartini, Glasbena matica in drugi. Naša glasbena ustanova se bo predstavila s tremi dogodki. Prvi se bo zgodil 16. junija na dvorišču Miljskega gradu, ko bodo nastopili trije izvrstni harmonikarji. Drugi dogodek bo na sporedu 14. julija, ko bo v briški jami v sodelovanju z Glasbeno matico nastopil Slovenski oktet, zadnjo prireditev pa bosta oblikovali nadarjeni gojenki slovenske glasbene ustanove, in sicer Tanja Cibiz na kitari in Tadeja Kralj na harfi. Ta dva koncerta bosta na sporedu 26. septembra v dvorani Trono v Miramarskem gradu, predstavljata pa tudi slovo od letošnjega festivala Tea-
Festival pripravlja Pokrajina Trst v sodelovanju z drugimi
ansa
tri a teatro, ki bo v več kot dveh mesecih postregel še z vrsto drugih zanimivih dogodkov, o katerih podrobnejše informacije je mogoče dobiti tudi na spletni strani HYPERLINK
SALEŽ - Note v kleti
"http://www.provincia.trieste.it" www.provincia.trieste.it.
Naj ob koncu še povemo, da bo za nekatere prireditve treba kupiti vstopnice, druge pa bodo brezplačne.
Izkupiček od prodanih vstopnic in prostovoljni prispevki bodo namenjeni Fundaciji Luchetta Ota DAngelo Hro-vatin in Skupnosti San Martino al Campo. (sč)
OD JUTRI
Nov niz dogodkov v Tržaški knjigarni
V	galeriji TK bodo jutri odprli novo razstavo. Svoje ilu-stratorske veščine daje tokrat na ogled Štefan Turk. Razstava nosi naslov Nekaj živalskih, tržaškega slikarja pa bo predstavila Alina Carli. Glasbeni utrinek so zaupali otroškemu zboru osnovne šole iz Barkovelj, začetek ob 18. uri.
V	petek, 29. maja, prav tako ob 18. uri bodo v Tržaški knjigarni predstavili Trubarjev zbornik, ki ga je izdala založba Neot-hesis, uredila pa Marija Pirjevec. V njem so zbrani referati Trubarjevega simpozija, ki je potekal pred dvema letoma v Trstu.
Prihodnji teden pa bodo prišli na svoj račun vsi, ki kljub ekonomski krizi radi kupujejo knjige. Od 3. do 12. junija bo namreč v knjigarni knjižni sejem založbe Mladika in Založništva tržaškega tiska. Knjige obeh tržaških založb bodo na voljo po zelo ugodnih cenah, obljubljajo pa tudi literarne aperitive.
Večer vinskih pesmi
Koncert sta oblikovala Nonet Pirmorsko iz Mačkolj in Mešani pevski zbor Frančišek Borgija Sedej iz Števerjana
Nonet Pirmorsko iz Mačkolj in Mešani pevski zbor Frančišek Borgija Sedej iz Števerjana sta uprizorila nadvse zanimiv koncert vinskih pesmi pod naslovom Note v kleti. Koncert, ki ga je skrbno pripravil lastnik agriturizma Bajta Nevo Škerlj iz Sa-leža, je številnim gostom ponudil ožji izbor t.i. vinskih pesmi, ki so v prekrasni kleti kraške domačije izzvenele nadvse mogočno in slavnostno. Mačko-ljani so svoj program osnovali na skladbe različnih avtorjev, medtem ko so Števerjanci publiki ponudili del širšega tematskega programa, ki ga je za ta zbor izrecno uglasbil Adi Danev. Oba zbora vodi Aleksandra Pertot.
Večer je v zelo akustični kleti pričaral različne zvočne odtenke, tako da so lahko poslušalci uživali ob raznolikosti dveh pristopov v sklopu zaključenega tematskega večera na teme trgatve, majolk, grozdja, rumenega vinca in še marsičesa.
Pred povratnim koncertom, ki bo jutri v Jazbinah, je organizator večera prisotne presenetil z okusno kombinacijo terana in pršuta, kar je dejansko zaokrožilo zelo slikovit večer, ki bi ga veljalo še kdaj ponoviti.
TRŽAŠKO NABREŽJE - Vsak dan med 14. in 15. uro oddaja v živo TRL On The Road
MTV cel teden v Trstu
Skupina Finley sprožila vriskanje mladoletnih oboževalk - Na vrsti še Nesli, Tony Maiello, Broken Heart College, Emily Osment, Valerio Scanu in Marco Carta
Mladi VJ-ji Brenda, Wintana, Alessan-dro in Andrea so včeraj ob 14.10 odprli MTV-jev teden v Trstu. Oddaja TRL On The Road bo do petka vsak dan med 14. in 15. uro z glasbo in najstniškim vriskanjem popestrila dogajanje na mestnem nabrežju. Na oder na območju nekdanjega bazena Bianchi bodo stopili pevci, ki so priljubljeni med mladoletniki, še bolj pa med mladoletnicami. Včerajšnji gostje so bili člani skupine Finley. Najbolj nestrpni oboževalci (polnoletne bi lahko prešteli na prstih ene roke) so skupino v predpoletni pripeki čakali pred odrom že dve uri pred oddajo, ko so se začenjale vaje. Do začetka se resnici na ljubo ni zbralo ogromno mladih, bilo jih je kakih sto. VJ-ji in skupina Finley pa so ob navdušenju oboževalk odprli tedenski program. Danes bo gost raper Nesli (mlajši brat Fabrija Fibre), jutri čas za Tonyja Maiella in Broken Heart College (v videospotu te skupine so nastopile atletinje AŠD Cheer-dance Millenium), v četrtek bosta nastopila
ameriška pevka Emily Osment in zmagova- Včerajšnji nastop lec letošnjega festivala Sanremo Valerio Sca-	skupine Finley
nu, v petek pa Marco Carta in igralci iz filma Una canzone per te. (af)	kroma
/
TRST
Torek, 25. maja 2010
9
BRALNA ZNAČKA - Nadaljevanje zaključnih srečanj
V Zgoniku in Šempolaju z Naočnikom in Očalnikom
Tudi včeraj je prišlo do nekaterih zaključnih srečanj v okviru pobude Bralne značke. Tokrat so prišli na svoj račun otroci Didaktičnega ravnateljstva Nabrežina, ki so se zbrali na dvoriščih osnovnih šol
Stanka Grudna v Šempolaju (na sliki KROMA) in 1. maj 1945 v Zgoniku, kjer jim je Gledališče Koper postreglo z igro Naočnik in Očalnik. Srečanje za predšolsko bralno značko pa je bilo predvide-
no tudi v Športno-kulturnem centru v Lo-njerju za otroke vrtcev Večstopenjske šole na Vrdeli (se pravi lonjerskega in bar-kovljanskega) ter za občinska vrtca Oblak Niko od Sv. Ivana in iz Dijaškega doma.
Včeraj danes
Danes, TOREK, 25. maja 2010
GREGOR Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.40 - Dolžina dneva 15.16 - Luna vzide ob 18.18 in zatone ob 3.23
Jutri, SREDA, 26. maja 2010
ZDENKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,8 stopinje C, zračni tlak 1017,9 mb raste, veter 5 km na uro severo-zahod-nik, vlaga 68-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18 stopinj C.
[13 Lekarne
Do sobote, 29. maja 2010 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costa-lunga 318/A (040 823268), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A.. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 572015).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
uk Kino
AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00
»Robin Hood«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Dra-
quila - L'ltalia che trema«. CINECITY - 16.00, 17.30, 18.20, 20.00, 21.15, 22.10 »Prince of Persia - La sab-
bia del tempo«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »The Final Destination 3D«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La nostra vita; 16.00, 18.00, 19.00, 21.00, 22.00 »Robin Hood«; 18.05, 20.05 »Piacere, sono un po' incinta«; 15.50, 22.05 »Iron Man 2«; 16.05 »Oceani 3D«.
FELLINI - 17.00, 20.20 »Manolete«; 18.40, 22.00 »Matrimoni e altri disa-stri«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 19.30, 22.00 »Robin Ho-od«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La nostra vita«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Copia conforme«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 19.10, 21.40 »Perzijski princ: Sipine časa«; 16.10, 19.00, 21.50 »Robin Hood«; 17.10, 19.20, 21.30 »Spopad titanov«.
KOPER - PLANET TUŠ 15.10, 17.20 »Kako izuriti svojega zmaja 3D«; 18.30, 20.50 »Predobra zame«; 19.30, 21.50 »Spopad titanov 3D«; 15.30, 17.25, 18.20, 20.10, 21.10 »Robin Hood«; 16.40, 19.00, 21.15 »Rezervni načrt«; 16.20 »Vsi so v redu«; 15.05, 17.50, 20.30 »Perzijski princ: Sipine časa«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Prince of Persia - Le sab-bie del tempo«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Piacere sono un po' incinta«; Dvorana 3: 16.30 »Puz-zole alla riscossa«; 19.10 »Oceani 3D«; 18.00, 22.15 »Agora«; 20.10 »L'uomo nell'ombra«; Dvorana 4: 16.15, 17.40, 20.40, 22.20 »The Final Destination 3D«.
SUPER - Fim prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.30 »Robin Hood«; Dvorana 2: 18.00, 20.15, 22.15 »Final Destination 3«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.10 »Prince of Persia - Le sabbie del tempo«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.00 »La nostra vita«; Dvorana 5: 21.00 »Prince of Persia - Le sabbie del tempo«; 18.00 »Piacere, sono un po' incinta«. Niz filmov »Kinemax dAutore: 17.40, 20.00, 22.00 »Oltre le regole«.
H Šolske vesti
MALČKI OTROŠKEGA VRTCA ŠKE-DENJ vabijo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki bo na ogled od danes, 25. maja, do petka, 28. maja, z urnikom od 9.00 do 15.30.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so že pogojno vključeni v bivše permanente lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje, naj na osnovi M.O. št. 39 z dne 22. aprila, do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene
Zveza slovenskih kulturnih društev čestita
Godbenemu društvu Prosek in Pihalnemu orkestru Ricmanje
za uspešen nastop
na 30. tekmovanju slovenskih
godb v Vidmu pri Dobrepolju.
Jaifi/ Ln/
\oHisu>!
25 let skupnega življenja... polno let smeha, veselja, radosti in uspehov.
Toda ni vedno sijalo sonce, od vas se je zahtevalo veliko truda, marljivosti, napora in skrbi.
A vse to se je z lahkoto prekoračilo, ker je vajina ljubezen premočna, da ne bi takih težav preborila.
Mama, tata, pri takem jubileju vama želiva še mnogo nadaljnjih srečnih dni.
Vaju imava radi.
,'j Čestitke
M Izleti
lestvice. Tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v omenjene lestvice in ki so dosegli naslov za poučevanje učencev/dijakov s posebnimi potrebami, morajo predstaviti prošnjo za vključitev v odgovarjajoče sezname. Prošnjo, katere obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v Ul. S. Martiri št. 3, v Trstu. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila.
Pred 25. leti sta MAURO in SIL VIA svoj zakon sklenila, ko sta si ljubezen in zvestobo obljubila. Zdaj v zvezo ponovno si sklenita roki, da jo obnovila v srebrni poroki. Vsi Pe-čarjevi in Jarcevi željo v srcu nosimo iskreno, da dolgo vidva bi ostala eno.
Danes se vsi veselimo z našo drago nono FRANCKO, ki praznuje častitljivih 93 let. Mnogo zdravja in veselih dni ji želimo vsi, ki jo imamo radi. Ob tej priložnosti ji pošiljamo zvrhan koš poljubčkov Matija, Karin, Fjona in Vanessa.
SPDT sporoča, da se bo vpisovanje za izlet v Črno goro vršilo v sledečih datumih: danes, 25. maja, od 10. do 12. ure na sedežu društva v Ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu in v četrtek, 27. maja, od 19. do 21. ure na društvenem sedežu v Boljuncu. Informacije na tel. št. 040-413025 ali 3284717974 (Marinka Pertot), 3384913458 (Franc).
PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC priredi v nedeljo, 6. junija, izlet v Kobarid in okolico. Po kosilu glasba in ples. Odhod ob 8. uri z glavnega trga v Boljuncu. Za vpisovanje in podrobnejše informacije: v klubu ali na tel. št. 040-228050.
AŠD SK BRDINA Pozor, pozor!!! AŠD SK Brdina organizira 26. in 27. junija, dvodnevni izlet v »Mirabilan-dio«. Vpisovanje je možno ob ponedeljkih na sedežu društva, Repenta-brska ul. 38, od 20. do 21. ure. Informacije: Sabina 348-8012454, www.skbrdina.org, info@skbrdi-na.org.
KRUT prireja 7-dnevno potovanje od 24. septembra do 1. oktobra v Uzbekistan po Poti svile v spoznavanju starodavnih tradicij ter zgodovinskih in arhitekturnih zanimivosti v Khi-vi, Buhari in Samarkandu. Program, dodatne informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072.
Prireditve
46. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU Sreda, 26. maja, ob 20.30 v občinski knjižnici v Saležu predstavitev knjige »La diversita vegetale del Carso tra Trieste e Gorizia«, prisoten bo avtor prof. Livio Poldini. Petek, 28. maja, ob 18. uri pred županstvom uradno odprtje prireditve in fotografske razstave Miloša Zidariča, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Kraški muzikanti. Sobota, 29. maja, od 17.00 do 19.30 likovna delavnica za otroke, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Happy day. Nedelja, 30. maja, ob 15. uri pohod prijateljstva - odhod iz Pliskovice, ob 16.30 odprtje kioskov, ob 17. uri kulturni program in nagrajevanje vinogradnikov in olj-karjev, ob 19.30 ples z ansamblom 3 Prašički. V soboto in nedeljo od 16. do 19. ure brezplačni ogled botaničnega vrta Carsiana, od 14. do 18. ure ogledi briškovske jame po znižani ceni; urnik razstave 18.00-21.00. Na dvorišču šole »l.maj 1945« razstava kmetijske opreme in orodja. Kuponi za Carsiano in jamo bodo na razpolago na prireditvenem prostoru ali na županstvu v Zgoniku.
DOM JAKOBA UKMARJA v Škednju vabi na predstavitev knjige »Ške-denjski etnografski muzej«, ki bo v sredo, 26. maja, ob 17.30 v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Govorili bodo Milan Pahor, Dušan Jakomin ter predstavnica Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom Slovenske prosve-te in ZSKD prireja v petek, 28. maja, glasbeno pravljico »Peter in volk« (Sergej Prokofjev). Nastopajo otroci glasbene Kambrce SKD Barkovlje, ki jih vodi Aleksandra Pertot. Pripovedovalec in vezno besedilo Ladi Vodopivec, scena Magda Starec Tavčar, besedilo pesmi Magda Pertot in Aleksandra Pertot. Začetek ob 20. uri. Vljudno vabljeni.
SKD SLAVEC vabi na »Celovečerni koncert«, ki bo v petek, 28. maja, ob 20.30 v galeriji Babna hiša. Nastopila bosta MePZ Fran Venturini iz Domja pod vodstvom Cinzie Sancin ter ZMPZ Slavec - Slovenec pod vodstvom Danjela Grbca. Toplo vabljeni!
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja tradicionalni »48. Praznik češenj« od petka, 28., do ponedeljka, 31. maja v Mač-koljah na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Program: v petek, 28. maja, od 20. ure dalje ples s skupino Alter Ego; v soboto, 29. maja, od 20. ure dalje ples s skupino 3 Prašički; v nedeljo, 30. maja, od 18. ure dalje zabavna glasba godbe Sveti Anton, od 20. ure dalje ples s skupino Alter Ego; v ponedeljek, 31. maja, ob
/^>1 glasbena MT1 matica
ŠOLA »MARIJ KOGOJ« TRST
šolsko leto 2009-10
ZAKLJUČNE AKADEMIJE
danes, 25. maja 2010 SOLISTI IN KOMORNE SKUPINE
ob 20.30 uri v baziliki Sv. Silvestra v Trstu
VABLJENI!
18.30 nastop folklorne skupine Srbskega kulturnega društva Mostovi iz Trsta, od 20. ure dalje ples s skupino Kraški ovčarji. Odprtje kioskov: vsak dan ob 18. uri, v nedeljo ob 16. uri. Prisrčno vabljeni!
ZADRUGA NAŠ KRAS IN GORIŠKI MUZEJ KROMBERK vabita v petek, 28. maja, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje razstave »Skriti obrazi Aleksandrije« - slovenske šolske sestre in aleksandrinke. O razstavi bo spregovorila avtorica, etnologi-nja mag. Inga Brezigar. Na večeru bo sodelovala Dramska skupina Društva žena iz Prvačine, na ogled pa bo dokumentarec Vesne Humar in Iva Sakside »Aleksandrija, ki odhaja«.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Narodna in študijska knjižnica in partnerske organizacije vabijo v Galerijo Narodnega doma (Trst, Ul. Filzi 14) na ogled razstave fotografij Tine Modotti in dokumentarnega gradiva »Tina, Toio in Ivan, umetnost in ilegala sredi plamenov XX. stoletja«. Urnik razstave: do 28. maja, od ponedeljka do petka, od 9.30 do 11.30 in od 15.30 do 18.30.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vabi na predstavitev »Trubarjevega zbornika«, v katerem se objavljajo referati s tržaškega Trubarjevega simpozija leta 2008. Knjigo, ki je izšla pri založbi Neot-hesis, bo predstavila urednica, prof. Marija Pirjevec, prisotni bodo člani uredniškega odbora in nekateri avtorji. Vabljeni v petek, 29. maja, ob 18. uri, v prostore Tržaške knjigarne, Ul. Sv. Frančiška, 20.
BAMBIČEVA GALERIJA vabi na slikarsko razstavo »Sprehodi« kraji-narja Vincenza Cecheta na Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta do 30. maja, tudi ob sobotah in nedeljah.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. IN MEPZ SV. JERNEJ vabita na tradicionalni »Koncert Marijinih pesmi« v župnijski cerkvi na Opčinah v ponedeljek, 31. maja, po šmarnični sv. maši, ki bo ob 20. uri. Nastopajo: MlDPS Vesela pomlad (vodi Mira Fabjan), MoPS Sv. Jernej (vodi Mirko Ferlan), MePZ Sv. Jernej (vodi Janko Ban) in solisti. Priložnostno misel bo podala Marica Dolenc. Spored bo povezoval Matej Susič.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN MEPZ SV. JERNEJ vabita na tradicionalni »Koncert Marijinih pesmi« v župnijski cerkvi na Opčinah v ponedeljek, 31. maja, po šmarnični sv. maši, ki bo ob 20. uri. Nastopili bodo: MlDPS Vesela pomlad vodi Mira Fabjan, MoPS Sv. Jernej vodi Mirko Ferlan, MePZ Sv. Jernej vodi Janko Ban in solisti. Priložnostno misel bo podala Marica Dolenc. Spored bo povezoval Matej Susič.
UMETNOSTNI KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci št. 15 prireja do 13. junija veliko razstavo s 150 ilustracijami za otroke znanih umetnic Ane Košir, Nicolette Costa, Vesne Benedetič in Febe Sillani. Urnik obiskov je ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 9.30 do 12.30 in ob petkih in sobotah tudi od 17. do 19. ure. Pomembna razstava je namenjena obiskovalcem vseh starosti. Vstop prost.
ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 12. septembra, ob 80. obletnici ustre-litve bazoviških junakov, proslavo na Bazoviški gmajni. Ob priliki bo nastopal priložnostni zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot sestavljen iz višješolcev in mladih pevcev do tridesetega leta starosti. Za informacije in prijave pokličite na ZSKD, tel. št. 040-635626.
10 
Torek, 25. maja 2010
GORIŠKI PROSTOR
/
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Osnovni program Mestno gledališče ljubljansko Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill
Sugar Nekateri so za vroče
Režija: Stanislav Moša
¿ S?
V	petek, 28. maja ob 20.30 (redi A,T,F)
V	soboto, 29.maja ob 20.30 (red B)
V	nedeljo, 30.maja ob 16.00 (reda C,K)
Vse predstave bodo opremljene z Italijanskimi nadnaplsl
Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna tudi za abonente na št. 800214302 ali 040 362542. Predprodaja vstopnic pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave.
Obvestila
GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj vabi do konca šolskega leta na brezplačne lekcije violine. Pridi, igrali bomo v orkestru! Inštrument nudi šola. Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešča svoje člane in prijatelje, da lahko tudi letos ob izpolnjevanju davčnih obveznosti (prijave obr. 730 ali Unico za fizične osebe) namenijo pet promilov davka Irpef društvu, s tem, da v prilogi B obrazca 730 ali v prilogi C obrazca Unico v temu namenjen oddelek vpišejo davčno številko SPDT (C.F. 80022480323). V naprej se zahvaljujemo vsem za zavezanost društvu in za pomoč.
KMEČKA ZVEZA vabi člane izvršnega odbora na sejo, ki bo danes, 25. maja, ob 20.30 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 25. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 44. redni občni zbor danes, 25. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu SKRD Jezero, Ul. Roma 24, Doberdob (GO).
JUS SLIVNO vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 26. maja, ob 20.30 pri Rebulovih v Slivnem.
JUS TREBČE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 26. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju, v Ljudskem domu v Trebčah.
OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGO-NIK, REPENTABOR IN ZADRUGA »LALBERO AZZURRO« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Predvidene delavnice: v sredo, 26. maja »Zemeljske igre«, »Trava, drevesa in otroci«; v petek, 28. maja: »Frfotajamo«, »Zmaji in veternice«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega ko 8. ure do 13. ure.
SKD VIGRED, COŠ S. Gruden, OŠ Du-tovlje in podružnica Tomaj ter razvojno društvo Pliska vabijo na »Kosovelov večer 2010« v sredo, 26. maja, ob 20. uri pa v Kulturnem domu v Tomaju. Nastopajo: učenci OŠ Duto-vlje in podružnice Tomaj, učenci COŠ S. Gruden in otroška pevska, mladinska glasbena in dramska skupina Vi-gred.
DRAMSKA SKUPINA iz tržaškega predmestja išče moškega člana za novo veselo igro. Klicati med 13. in 15. uro na tel. št. 349-1942928.
SKD PRIMOREC vabi na ogled eno-dejanke »Nič ni tako kot zgleda« (napisala in zrežirala Tatjana Malalan) v četrtek, 27. maja, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče. Nastopata Tatjana Malalan in Irene Pahor, članici SKD Tabor.
SKD SLAVEC IN A.C.A.T. (Združenje Klubov Alkoholikov v obravnavi -Trst) vabita na krajevni teritorialni tečaj »Promocija našega zdravja«, ki bo četrtek, 27. maja, s pričetkom ob 20. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih. Tečaj bo vodil Stojan Corbatti. Toplo vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Slovenski klub v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabita v malo dvorano Narodnega doma na predstavitev nove knjige Bruna Lisjaka »Tržaško morje Kraška obala, mesto in vasi, prezrti del zgodovine Slovencev«. O knjigi bo spregovoril prof. Jože Pirjevec v petek, 28. maja, ob 18. uri.
OBČINSKA KNJIŽNICA NADE PERTOT iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da bo do petka, 28. maja, delovala samo v jutranjih urah med 9. in 12. uro. Opravičujemo se za nevšečnost.
MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KON-TOVEL v sodelovanju z VZPI-ANPI vabi v nedeljo, 30. maja, ob 11. uri na spominsko svečanost, ki bo ob 66-le-tnici nacifašističnega pokola desetih talcev na travniku pri Proseški postaji. Spregovorila bosta Roberto Birsa in Dušan Kalc. Sodelovali bodo MoPZ Vasilij Mirk, ŽePZ Prosek-Kontovel in Godbeno društvo Prosek.
POKAŽI, KAJ ZNAŠ - je naslov večera skritih talentov, ki ga prireja SKD Bar-kovlje. Vabimo k sodelovanju izključno nepoznane pevce, glasbenike, soliste, recitatorje, glumače, posnemovalce-imitatorje, pesnike, plesalce itd., ki bi se radi, morda prvič, predstavili občinstvu. Podrobnejše informacije in prijave do nedelje, 30. maja, na tel. št. 040-415797 ob uri obedov ali po e-po-šti: clara.bevi@alice.it.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi 31. maja in 1. junija zaprti.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke in mladinke/ce (8-15 let) na najboljši cheerleading/cheerdance kamp v okolici »FCC Tabor Alpe Adria«, ki bo potekal od 2. do 5. avgusta, v Piranu v spremstvu društvenih trenerjev in vaditeljev. Kamp bodo vodili ameriški inštruktorji zveze FCC, namenjen pa je začetnikom in nadaljevalcem. Vprašanja in prijave do 2. junija na info@cheerdancemille-nium.com ali 349-7597763 Nastja.
DELAVNICA BORILNIH VEŠČIN AŠK Kras vabi vse radovedne na uvodno delavnico kitajskih borilnih veščin, dne
2.	junija ob 14.30. Vpis in informacije 328-4253103 (Mitja).
KITAJSKA TELOVADBA AŠK Kras prireja delavnico kitajske telovadbe za zdravje in dobro počutje, ki se bo odvijala v naravi 2. junija s pričetkom ob 9. uri. Vpis in informacije 328-4253103 (Mitja).
KD SLOVAN - PADRIČE vabi svoje člane in vaščane na redni občni zbor, ki bo v petek, 4. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih Gozdne zadruge na Padričah.
O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi vse člane in prijatelje na večerjo ob podelitvi diplom novim pokuševalcem vina. Večerja bo v petek, 4. junija, ob 20.30 v restavraciji v Sesljanu. Prijave in informacije na spletni strani: www.onav.it, na tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio).
OBČINA DOLINA obvešča, da bo do petka, 4. junija, potekalo v občinskem šolskem uradu (urnik obratovanja z javnostjo: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne od 15. do 17. ure) vpisovanje v občinski poletni center, ki se bo odvijal na sledeči način: od 21. junija do 2. julija (urnik: 8.00-17.30): športni kamp nogometa/odbojke/košarke pri občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini (za otroke in mladino od 6. do 14. leta starosti); od 5. do 30. julija (urnik: 8.00-17.30): tradicionalni poletni center pri osnovni šoli P. Voranc v Dolini (za otroke od
3.	do 11. leta starosti); obrazci za vpis so na razpolago tudi na spletni strani občine www.sandorligo-dolina.it. Za dodatne informacije se je mogoče obrniti na Urad za šole, na tel. št. 0408329 240/281 ali po e-pošti na naslov: scuole-solstvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it.
KRUT obvešča, da je na razpolago še nekaj dodatnih mest za skupinsko po-čitnikovanje v Šmarjeških toplicah
od 6. do 16. junija. Informacije in vpisovanje na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072.
SKD IGO GRUDEN vabi na »Nordijska nedeljska jutra« v nedeljo 6. in v nedeljo 13. junija od 9. do 12. ure. S tehniko nordijske hoje se bomo sprehodili po gozdnih poteh med Prosekom in Nabrežino in uživali ob pogledu na morje. Vabljeni začetniki in že izkušeni pohodniki, seveda v športni opremi. Možna je izposoja palic. Nordijska hoja je primerna za vse starosti. Zbirališče pred društvenim sedežem. Za info in vpis 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva).
EASY GUITAR glasbeno-likovna delavnica v organizaciji KD Festival Kras in Glasbene Matice, v sodelovanju s SKD Primorec, bo potekal od 14. do 18. junija (z urnikom 8-14) v Ljudskem domu v Trebčah, v sklopu 12. Mednarodnega Festivala Kras. Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovno ustvarjanje, igra... Informacije: www.festi-valkras.com, info@festivalkras.com, tel.: 347-2576505. Prijave do 7. junija.
ZSKD IN JSKD razpisujeta 6. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus 2010 namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Letos bo godbeniški laboratorij potekal v Kopru od 11. do 17. julija. Rok prijave zapade 8. junija. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na spletni strani www.zskd.org ali pa na uradih ZSKD.
POLETNE DELAVNICE v organizaciji SKD Primorec namenjene otrokom, ki obiskujejo vrtec in prve tri razrede osnovne šole se bodo odvijale v 5-te-denskih izmenah od 28. junija do 30. julija, od 8. do 16. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Zaradi omejenega števila mest pokličite čimprej na 3478386109 (Biserka). V četrtek, 10. junija, bo ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah informativni sestanek s sprejemanjem definitivnih vpisov.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA v priredbi Šc Melanie Klein in Slovenske prosvete bo potekal od 5. julija do 27. avgusta v prostorih otroškega vrtca A. Čok na Opčinah. Središče je namenjeno otrokom od 3. do 10. leta starosti. Obveščamo, da za termin od 12. do 30. julija smo že dosegli maksimalno število vpisanih otrok. Vpisovanje za preostale tedne je možno po spletu do 12. junija in v uradu, v Ul. Cicerone 8, vsako soboto med 10. in 12. uro do 19. junija. Vse podrobne informacije so na razpolago na spletni strani www.melanieklein.org, tel. 3284559414.
GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja Dan odprtih vrat 14. in 15. junija od 16.00 do 19.00 na sedežu GM v Ul. Montorsino 2 v Trstu. Na razpolago bodo profesorji vseh inštrumentov za poizkus oz. za informacije o pouku in raznih dejavnostih šole (otroški pevski zbor, predšolska glasbena vzgoja, balet...). Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00.
GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za komorno igro (za flavtiste, pianiste in violiniste v različnih zasedbah) od 14. do 18. junija Igrajmo skupaj ljudske pesmi in še kaj... Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL organizira: 1. Poletni center za otroke od 1. do 3. in od 3. do 6. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma od 5. julija do 6. avgusta; 2. Poletni center za otroke od 6. do 12. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma od 14. junija do 30. julija. Zainteresirani si lahko poljubno izberejo teden bivanja v centru; 3. Kolonijo pri morju - Špadiči, ki bo od 24. do 31. julija. Za informacije in vpis se lahko javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali tel. 040-573141. Pobuda, izvedena s prispevkom Pokrajine Trst na podlagi Deželnega zakona št. 10/88, ki ureja predvpise na področju posegov v korist mladoletnih brez primerne oskrbe.
AŠD SK BRDINA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 17. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v zgornjih prostorih »Dom Brdina« Proseška ul. 109, Opčine.
OBČINA ZGONIK sporoča družinam z bivališčem v občini Zgonik, ki lahko
predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, z izjemo subvencioniranih stanovanj, za leto 2009, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago od 24. maja v Uradu za socialno službo občine Zgonik, Zgonik, 45, uradne ure od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, samo ob ponedeljkih in sredah od
15.	do 17.30 ure. Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 24. junija. Za podrobnejše informacije sta na razpolago občinsko tajništvo ali socialna služba (tel. 040-229101 / 229150).
OBČINA ZGONIK sporoča Javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Zgonik, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo predtem neod-dano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon v predmetu. V ta namen je treba predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago od 24. maja v Uradu za socialno službo občine Zgonik, Zgonik, 45, uradne ure od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.30. Rok za vložitev prošenj izpolnjenih v celoti zapade 24. junija. Za podrobnejše informacije sta na razpolago občinsko tajništvo ali socialna služba (tel. 040229101 / 229150).
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlač-nik 2010« v otroškem vrtcu M. Štoka na Proseku od 5. do 30. julija, od 8. do
16.	ure. Informacije in vpis do 25. junija v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk - Proseška ul. 131, tel. 040212289.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Krožkom Galeb vabi na poletne delavnice »Ustvarjalno v Benečijo: od pravic iz ljudske zakladnice do sodobne umetnosti«, ki bodo od ponedeljka, 23. do sobote 28. avgusta v Gornjem Tarbi-ju (nekaj kilometrov od Čedada). Rok prijave zapade 30. junija. Za informacije in prijave pokličite na 040-635626 (ZSKD).
GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta Uvajanje v svet glasbe (petje, igranje, ples,... ) od 30. avgusta do 3. septembra. Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce« 2010, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodelovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta 2010. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali na uradih ZSKD.
1L Mali oglasi
NA PROSEKU dajem v najem hišo z dvoriščem in vrtom, primerna za dve osebi. Pokličite na tel. št. 338-9714161.
PRODAM električno pumpo (globina 9m), ročno pumpo za trte, napravo za rezanje vej in kopač - freza (6 konjev). Tel. št. 328-4185964.
PRODAM FIAT PALIO WEEKEND letnik '99, v dobrem stanju, cena 500,00 evrov. Tel. št. 349-7888919.
PRODAM KRAŠKI PORTAL - tel. št. 334-6475337.
PRODAM PROFESIONALNO MOTORNO ŽAGO 58 cc, rezilo dolgo 50 cm, v odličnem stanju in z vsemi pripomočki, cena 200,00 evrov. Poklicati na tel. št. 333 - 2892869 po 18. uri.
PRODAM stanovanje v Nabrežini, 50 kv.m., s skupnim vrtom. Tel. 3494975968.
SKUTER honda SH150, letnik 2005, črne barve, s prtljažnikom, vetrobra-nom in pokrivalom za kolena, 1.600 evrov po domeni, prodam. Tel. 3477830023.
V	GABROVCU prodam hišo s komercialnim prostorom za katerokoli dejavnost. Tel. št.: 348-4459266.
V	KRIŽU dajem v najem stanovanje z dvoriščem za dve osebi. Tel. št.: 3471057860.
V	NAJEM dajemo stanovanje v Križu,
S Poslovni oglasi
HRVAŠKA, KLENOVICA: počitniški objekt s tremi opremljenimi apartmaji, novoizgrajen 2009, mirna lokacija, 300m oddaljenosti od morja. Cena 290.000EUR. Možnost prodaje po posameznih apartmajih.
LUSTRUM NEPREMIČNINE d.o.o., Partizanska 68a, Sežana. Tel.
003865-731-1031, 0038651-652-101
SEŽANA PREDMESTJE: elitni 3-sobni stanovanji, novoizgrajeni 2009; 143,43kv.m, 1. nadstropje, s shrambo, parkiriščem in vrtom, samo 1568,70EUR/kv.m + 8,5%DDV;
149,19kv.m, 2. nadstropje, z garažo, samo 1508,10EUR/kv.m + 8,5%DDV. Čudovit razgled, mirna sončna lokacija.
LUSTRUM NEPREMIČNINE d.o.o., Partizanska 68a, Sežana. Tel.
003865-731-1031, 0038651-652-101
URADNICA import-export V MOBILNOSTI išče katerokoli zaposlitev.
Tel.: 335-8206984
dve spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, kopalnica z idromasažo, dvorišče z avtomatskimi vrati. Tel. št. 360-844824 ali 040-220380.
Bi Osmice
OSMICO sta odprla Ivan in Sonja v Sa-matorci št. 53. Tel. št.: 040-229586 in 340-1461778.
OSMICO sta odprla Paolo in Robi Fer-foglia, Medjavas 6. Točita belo in črno vino ter nudita domač prigrizek. Tel. 040-208726.
PRI REPI NA KONTOVELU sta odprla osmico Dušan Križman in Slava Starc. Vabljeni! Tel. št.: 040-225304.
ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Zgoniku št. 34! Pričakuje vas ob kozarčku pristnega vina in domačem prigrizku! Tel. št. 347-2511947.
Prispevki
Popravek: V spomin na draga starša Marijo in Karla Štoka darujeta hčerki 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Kontovelu in 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel.
V	spomin na teto Sveto Grgič por. Križ-mančič darujeta Boris in Marija Šjem-čeva 25,00 evrov za Me.P.Z. Lipa.
V	spomin padlih partizanov daruje Zdravko Babič 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika v Križu.
V	spomin na profesorico Ksenijo Levak darujejo Vlasta, Fabio, Tjaša in Goran 30,00 evrov za Sklad Lucchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin.
V	spomin na Evfrazijo Valič Kravos daruje Lidija Podgornik 20,00 evrov za KD Škamperle.
Za gradnjo novih kioskov Majence darujejo: Vojteh Lavriha 50,00 evrov, N.N. 20,00, Karla Jerjan 10,00, N. N. 10,00, Majda Mahnič 50,00, N. N. 50,00, Antonella Putzer 10,00 , N. N. 20,00 in Mauro Strain 20,00 evrov.
V	spomin na Evfrazijo Kravos darujejo Nadja, Sara in Tatjana 90,00 evrov za SKD Slavko Škamperle.
Namesto cvetja na grob Evfrazije Kra-vos darujeta Rinaldo in Milica Čač 50,00 evrov za SKD Slavko Škamper-le.
V	spomin na Edvina Bernetiča daruje Sonja Racman iz Gročane 30,00 evrov za AŠZ Jadran.
V	spomin na Edvina Bernetiča daruje teta Marija iz Gročane 30,00 evrov za AŠZ Jadran.
V	spomin na sestro Silvano in svaka Borisa Forausa daruje Miranda 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Dolini, 25,00 evrov za nove kioske Majence, 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na pokopališču v Trebčah, 25,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič in 25,00 evrov za ŠD Primorec.
NAŠ POGOVOR Daniela Zeriali (Breg, odbojka): »V odboru sedimo že dolgo isti«
/^13
Ob koncu sezone uspela telovadna akademija gimnastičark ŠZ Bor
Gajevke v play-outu v A2-ligi iz ugodnega položaja
/
14
Sport
^L torkova priloga P
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
torkova priloga Primorskega dnevnika
KOŠARKA - Bor Radenska se je obdržal v ligi, ki bo bogata z derbiji ...
Srečen konec
POGLED Z VEJE
Poštevanka in štruklji
Marij Cuk
Kolesarji so včeraj počivali, jaz pa in milijoni podobnih ne. Odmor jim seveda privoščim, saj so morali pritiskati na pedale, ker kolo nima motorja in vožnja v reber je izčrpavajoča. Nikoli pa nisem razumel tistih norcev, ki tekajo ob kolesarjih, jim vpijejo na ušesa, večkrat udarijo po hrbtu, zlivajo litre ledeno hladne vode za vrat. Ti pametnjakoviči najbrž zamenjujejo športnike z osli, kijih je treba zaradi njihove trme stalno spodbujati in še takrat se uh-ljati štirinožci komaj premaknejo. Kolesarji pa sopihajočporivajo in porivajo, ceste ni nikoli konec, so garači brez primere, suhi kot trske in nič čudnega, da si kdaj pomagajo s kakim nedovoljenim napitkom, kar je seveda obsodbe vredno, a kdo bi zdržal take napore?Srčno upam, da bo letošnja krožna dirka po Italiji prišla do svojega epiloga brez običajnih dopinških afer, da bo vse čisto in prosojno, kot je bila čista Interjeva zmaga v nogometni ligi prvakov. V Milanu so se na slavju po velikem uspehu zbrali navijači črnomodrih ne glede na politično ali versko prepričanje. Šport dela tudi take čudeže! Samo enega junaka so pogrešali: portugalskega Jožeta. Ta je ostal kar v Madridu, a ne zaradi tega, da bi si ogledal umetnine v znamenitem Pradu ali bikoborbo, med katero je žival hudo ranila znanega španskega bikoborca, Jože se je posvetil drugačnim poslom. Baje se je sestal s predsednikom slovitega Reala Perezom (ne, ne gre za špansko inačico priimka Peric), ki je letos osvojil zero tituli. S seboj ni imel nič drugega kot listič s poštevanko, saj je barantal s številkami. In zba-rantal. Kaže, da bo prestopil v vrste galacticosov za borih deset milijonov evrov letne plače. Pri Interju točijo solze obupa. Razen
predsednika Morattija, ki je, tudi s poštevanko v roki, izračunal, da bo z Jožetovim odhodom prihranil vreče denarcev in se bo najbrž odločil za Srba Mihajlo-viča, ki ga je že zaprosil za nekatere okrepitve. Te naj bi Inter črpal v vrstah moštva Serbia Sport, ki se je odlično izkazalo v superpokalu Fiat Caramel Spa na turnirju mesta Trst. Slovanska vzajemnost je pregovorno zelo velika!
Živimo težke čase. Že danes naj bi minister Tremonti objavil svoj finančni manever, s katerim bomo državljani te države dodatno obubožali. Če bomo imeli denar za bencin ali železniško vozovnico, se bomo lahko odpravili v Švico in se potolažili in posladkali z največjim tiramisu na svetu. VPorrentruyu je namreč 155 prostovoljcev pripravilo ogromen tiramisu, ki tehta kar dva-tisočtristo kilogramov s površino kar 50 kvadratnih metrov. Za to so uporabili 800 kilogramov mas-carponeja, 6 tisoč400jajc, 350 litrov smetane, 190 kilogramov sladkorja, 300 litrov kave, 35 kilogramov kakava, 66 litrov likerja in 64 tisočpiškotov. Sladkarija torej, ki bi znala nasititi pravo množico. Podvig si s športom nima kaj veliko deliti, je pa omembe vreden, saj tudi športu ni mogoče slediti s praznimi trebuhi. Za polne trebuhe bodo konec tedna zagotovo poskrbeli navijači Krasa, ki se bodo odpravili na dolgo pot, da bi bilo blizu moštvu, ki bo skušalo ujeti finale za prestop v četrto italijansko nogometno ligo. Ko bi to uspelo, potem bi se šele medili kraški kuhani štruklji!Pa ne le oni- še marsikatera pamet bi se prekuhala in za to ni potrebno poletno sonce, ki se končno najavlja na nebu. Ne, večina pameti se prekuha tudi v hladnem vremenu ...
Ko izpadeš iz lige in pomladiš moštvo se pogostokrat zgodi, da v naslednji sezoni zdrkneš še za ligo niže. Kar nekaj časa je kazalo, da se temu »pravilu« Borovi košarkarji ne bodo izognili, z mnogo boljšo igro (in s prvoligašem Pilatom okrepljeno postavo) v povratnem delu in samozavestnim nastopom v končnici za obstanek pa so se vendarle obdržali v deželni C-ligi, čeprav so prestali kar dvojno zamenjavo na klopi, da je sezono kot trener končal športni vodja Martini.
Tako kot zdaj kaže (razen če ne bo Jadran ponovno vključen v državno C1-ligo) bomo v naslednji sezoni v deželni C-ligi, ki bo »naša« najvišja, imela tri ekipe (tu je še Breg), kar bo prvič v skoraj 50-letni zgodovini slovenske košarke v Italiji. Za mnoge je to anomalija in kronski dokaz o neoprijemljivosti politike združevanje, spet drugi menijo, da je to znak vitalnosti, tretji komaj čakajo na številne derbije.
Tako je pač pri nas.
fr
• I ■■•■•V

NEMOGOČI PAR !
Franka Padovan in Zoran Jerončič
ŠPORTNA KRIŽANKA
/M3
Kristina Knez
/
18
Triestina: ali obstanek ali play-out
Na 12. strani
Giro na Zoncolanu
Na 12. strani
Intervju s trenerjem mladih Olympie Ivanom Markičem
Na 16. strani
Napredovanje igralk Sokola in Kontovela v 2. divizijo
Na 16. strani
Loris Mania o porazu Italije v Turčiji
Na 18. strani
12 
Torek, 25. maja 2010
GORIŠKI PROSTOR
/
KOLESARSTVO - Dirka po Italiji na Zoncolanu
Ko je Basso privozil iz tunela, je bilo nepopisno
Med več tisoč glavo množico tudi mnogi navijač iz Slovenije - Strastni kadilec Gianni Mura
Zoncolan se je v nedeljo zbudil ob 5.30, ko so prišli na vrh prvi organizatorji Gira d'Italia. Ob 7.30 se je pričelo postavljanje cilja. 130 delavcev je postavilo le najnujnejše potrebne strukture, ker enostavno za ostale ni bilo prostora. Prav na vrhu je bil parkiran velik kamion in res ni jasno, kako je lahko privozil do tja. Celo RAI je imela na vrhu Zoncola-na le dva manjša kombija.
Medtem ko so bila dela na cilju v polnem teku so pričeli prihajati prvi gledalci. Nekateri so dan prej postavili blizu vrha šotore, drugi pa so se povzpeli z žičnico iz Ravascletta in sedežnico iz Sutria. Oboji sta pričeli obratovati ob osmi uri. Več navijačev je prisopihalo na vrh s kolesom in tako preizkusioi, kaj čaka profesionalce. Med organizatorji so bili tudi taki, ki so namesto uradnih oblek nosili majčko Interja, v čast zmagi v Champions League.
Okoli enajste ure je bila naravna tribuna ob cilju že precej polna. Publika je bila kar se da raznolika: od komaj nekaj mesecev starih otrok do starejših. Bile so cele družine, skupine prijateljev, pari. Vse je potekalo v pravem športnem duhu. To je še en dokaz, da je kolesarstvo, kljub »nezgodam«, med najbolj priljubljenimi športi ter da so navijači pripravljeni mirno čakati tudi sedem ur, da bi videli le za trenutek svoje junake. Mnogo je bilo tujcev. Slišati je bilo govoriti francosko, nemško, hrvaško, slovaško in seveda slovensko. Slovenci so bili iz Zidanega Mosta, Murske Sobote, Škofje Loke, Grosuplja in Idrije. Idrijci so povedali, da so tudi njihovi predniki pred sto leti pomagali graditi vojaško cesto na Zoncolan. V njihovo čast je v nedeljo skupina iz Idrije prikolesarila na vrh. Na vrh so, kljub hendikepom, privozili tudi kolesarji, predstavniki paraolimpijskih disciplin.
Ob štirinajsti uri se je pričela oddaja »Processo alla Tappa«. Novinar Repubblice Gianni Mura je pred neposrednim prenosom kadil eno cigareto za drugo, pisatelj Mauro Corona je označil Zoncolan za »Everest kolesarjev«.
Navijači so imeli s seboj hrano in pijačo, tudi alkohol. Ob cilju so domačini iz Karnije kuhali tipično domačo hrano, v prvi vrsti polento in frico.
Nekateri so z belo barvo na asfaltu pisali imena kolesarjev ali narisali kolo in tudi hudičeve vile. Vreme je bilo cel dan oblačno z občasno res črnimi oblaki. A na srečo so vsi dežniki ostali do konca zaprti.
Alpinci in pripadniki civilne zaščite, med katerimi trije brežani, so pred ciljem pazili, da ne bi navijači skvarili truda kolesarjev. Cesta ponekod ni bila širša od dveh metrov.
Ob šestnajsti uri je bilo na cilju že zelo živahno. Pričele so prihajati znamenite osebnosti, od glavnega pobudnika etape Enzo Cainero, do nekdanjega svetovnega prvaka Morena Argentina, deželnega odbornika Luca Ci-riani in zmagovalke zlate kolajne na olimpijskih igrah v streljanju Chiare Cainero. Po zvočnikih je bilo možno spremljati intervjujem in tudi neposredni kroniki etape.
Ob 17:15 se je pričel vzpon iz Ovara. Večina navijačev ga je lahko spremljala s pomočjo dveh maksi ekranov petdeset metrov pod ciljem.
Ko je Basso pobegnil Evansu se je pričelo glasno navijanje, ko pa je pri-vozil iz zadnjega tunela pred ciljem je bilo vzdušje nepopisno. Že tretjič je na Zoncolanu slavil Italijan. Po dveh zmagah Gilberta Simonija je bil tokrat prvi 32-letni kolesar iz Vareseja. Napor je bil tako velik, da so kolesarjem morali celo pomagati sestopati s koles.
Eden od organizatorjev je komentiral: »Tudi ta je mimo. Jutri (včeraj op. ur.) bomo končno spali več, saj je prost dan.«
Edvin Bevk
Vrstni red 15. etape (Me-stre - Monte Zoncolan, 222 km): 1. Basso (Ita) 6.21:58; 2. Evans (Avs) + 1:19; 3. Scarponi (Ita) 1:31; 4. Cunego (Ita) 1:58; 5. Vinokurov (Kaz) 2:26; 6. Sastre (Špa) 2:44; 7. Nibali (Ita) 3:06; 8. Pinotti (Ita) 3:20; 9. Martin (Irs) 3:31; 10. Ga-dret (Fra) 3:45 .. 61. Štangelj (Slo) 22:35.
Skupno: 1. Arroyo (Špa) 67.48:42; 2. Porte (Avs) + 2:35; 3. Basso (Ita) 3:33; 4. Sastre (Špa) 4:21; 5. Evans (Avs) 4:43; 6. Vino-kurov (Kaz) 5:51; 7. Nibali (Ita) 6:08; 8. Scarponi (Ita) 6:34; 9. Gerdemann (Nem) 7:12; 10. Kišer-lovski (Hrv) 8:13 ..
NOGOMET
Guidolin z Udinesejem za dve leti
VIDEM - Od včeraj je Francesco Guidolin tudi uradno (spet) trener Udineseja. V Videm se vrača po enajstih letih, ostal pa naj bi vsaj naslednji dve sezoni. Pomagali mu bodo pomočnik Diego Bortoluzzi, kon-dicijska trenerja Adelio Diamante in Claudio Bordon ter trener vratarjev Lorenzo Di lorio.
Zavrnjena pritožba
MILAN - Milansko prizivno sodišče je zavrnilo pritožbo zasebne TV postaje Conto zoper dodelitev pravic za prenos tekem A in B-lige še za dve sezoni satelitski TV postaji Sky. Nogometni svet si je oddahnil, saj bi bila pogodba vredna 1.149 milijonov evrov, brez nje bi marsikateri klub propadel.
Rogers po Kaliforniji
LOS ANGELES - Zmagovalec dirke po Kaliforniji je Avstralec Michael Rogers (Columbia). Edini Slovenec na dirki Jani Brajkovič (RadioShack) je bil na kronometru 18., v skupnem seštevku je v soboto nazadoval na deveto mesto in tudi njegova uvrstitev se na sklepni nedeljski etapi ni več spremenila.
Cesar h Chievu
VERONA - Slovenski nogometni reprezentant Boštjan Cesar se iz francoskega Grenobla seli v Chievo iz Verone, za katerega že igra slovenski re-prezentant Bojan Jokic. Reprezentančni branilec Cesar je v svoji karieri nosil majice zagrebškega Dinama in francoskega kluba Olympique Marseille. Leta 2007 je bil za eno sezono posojen angleškemu klubu West Bromwich Albion, v začetku lanskega leta pa je podpisal dveletno pogodbo s francoskim klubom Grenoble.
Tržačani rešeni
Tržaški vaterpolisti so v zadnjem krogu osvojili točko v Comu in tako ohranili mesto v A2-ligi. IZIDI 22. KROGA: Vigevano - Bologna 9:13, Padova - Chiavari 8:7, Como -Pall. Trst 13:13, Camogli - Brescia 13:11, Bergamo - Quinto 11:8, Torino - Modena 8:5.
KONČNI VRSTNI RED: Camogli 56, Padova 53, Quinto 41, Torino 37, Bergamo 36, Brescia in Bologna 33, Chia-vari 29, Pall. Ts 27, Vigevano 23, Como 7, Modena 5.
ODLOČITVE: prve štiri ekipe (Camo-gli, Padova, Quinto in Torino) v končnico za napredovanje, Modena izpade v B-ligo, Como in Vigevano v končnico za obstanek.
NOGOMET - Po zmagi nad Ancono so se Tržačani izognili neposrednemu izpadu
Ali obstanek ali play-out
Odločilen gol padel v 95. minuti iz 11 -metrovke - Tržačani za neposreden obstanek potrebujejo zmago v zadnjem krogu
NEDELJSKA TEKMA - Navijači Triestine so trepetali do zadnje sekunde, a v 95. minuti so se lahko veselili gola Della Rocce, ki je uspešno izvedel (sporno?) 11-metrovko, ki jo je dosodil Russo iz Nole. Trener Ar-rigoni je v drugem polčasu poskušal igrati na vse ali nič, Tržačani so zaključili tekmo s štirimi napadalci in na koncu s srcem iztržili tri točke, ki jim preprečijo, da bi neposredno izpadli. Vsaj končnica za obstanek je na varnem, v nedeljo pa si bodo v Frosino-neju poskušali zagotoviti tudi obstanek. Zdaj niso več odvisni od drugih, saj so z zmago gotovi obstanka.
ODLOČITVE - Krog pred koncem sta v bistvu znani le dve od treh ekip, ki bodo izpadle (Salernitana in Gallipoli), ter tri ekipe, ki so se uvrstile v končnico za napredovanje (Citta-della, Sassuolo in Torino). Lecceju znova ni uspelo napredovati, manjka mu še točka, ker ima Cesena prednost v medsebojnih srečanjih. Na vrhu zdaj najbolj tvega Brescia, ki odhaja v Pa-
dovo in obe ekipi potrebujeta zmago. Cesena naj ne bi imela težav v Piacen-zi, ravno tako Lecce proti Sassuolu: neodločen izid bi prav prišel obema.
BOJ ZA OBSTANEK - Nadvse pestro pa postaja na dnu razpredelnice, kjer je kar osem ekip v boju. Niti Frosinone na 52 točk ne more biti gotov obstanka, tako da Triestina ne bo imela lahkega dela na zadnjem (?) gostovanju sezone. Tržačani so se z nedeljsko zmago gotovo izognili neposrednemu izpadu (boljši izkupiček v medsebojnih dvobojih proti Man-tovi), vendar za obstanek morajo v Frosinoneju nujno osvojiti celoten izkupiček. Vicenza namreč odhaja v Salerno, kjer bodo Maranovi varovanci gotovo zmagali, ravno tako bodo pospravili tri točke Reggina in Mo-dena. Ob tekmi med Frosinonejem in Triestino bo tako odločilna tekma med Ancono in Mantovo. Ancona si lahko privošči tudi poraz v primeru, da Triestina ne zmaga v Frosinoneju, ker je v prednosti s Tržačani (2:1 in
1:2. a boljša gol razlika), če pa Trie-stina zmaga, je Anconi dovolj točka, ker dohiti Frosinone, s katerim je v prednosti.
Triestina - Ancona 2:1 (0:0)
STRELCA: v 2. dp Scurto, v 12. dp Cosenza, v 49. dp iz 11-m Della Rocca.
TRIESTINA (4-4-1-1): Calde-roni 7; Nef 6, Scurto 6,5, Sabato 6, Magliocchetti 6 (25. dp Siligardi 6,5); Colombo 5,5 (36. dp Pasquato), D'Aversa 6, Gorgone 6,5, Testini 6,5; Volpe 6 (16. dp Godeas), Della Roc-ca 6. Trener: Arrigoni.
ANCONA (4-4-2): Da Costa; Milani, Cosenza, Cristante, Zavagno; Surraco (37. dp Thackray), Catinali, De Falco, Miramontes (19. Mustacc-hio); Colacone (18. dp Gerardi), Ma-stronunzio. Trener: Salvioni.
SODNIK: Russo iz Nole 6; OPOMINI: Cosenza, Scurto, Zavagno, Catinali, Gerardi, Colacone; GLEDALCEV: 6.500.
OSTALI IZIDI 41. KROGA: Cittadella - Crotone 3:0, Sassuolo -Empoli 3:2, Ascoli - Frosinone 1:2, Vicenza - Lecce 0:0, Cesena - Modena 2:1, Albinoleffe - Padova 1:2, Gallipoli - Piacenza 1:4, Grosseto -Reggina 2:2, Brescia - Salernitana 3:0, Mantova - Torino 0:0.
VRSTNI RED: Lecce 74, Brescia 72, Cesena 71, Sassuolo 68, Cittadella 66, Torino 65, Crotone in Grosseto 60, Empoli in Albinolef-fe 55, Ascoli 54, Piacenza 53, Fro-sinone 52, Ancona, Modena in Reggina 51, Vicenza in Triestina 50, Padova 48, Mantova 47, Gallipoli 40, Salernitana 17.
PRIHODNJI KROG (v nedeljo, 30. maja ob 15. uri): Reggina - Albinoleffe, Crotone - Ascoli, Padova - Brescia, Piacenza - Cesena, Torino - Cittadella, Modena - Gallipoli, Empoli - Grosseto, Ancona - Man-tova, Lecce - Sassuolo, Frosinone -Triestina, Salernitana - Vicenza.
Iztok Furlanič
/
ŠPORT
Torek, 25. maja 2010
1 B
NAŠ POGOVOR - Daniela Zeriali (odbojka pri Bregu)
»Včasih nas kritizirajo, a drugih odbornikov ni«
Šestega junija pripravljajo praznik za nekdanje igralke in igralce
V športnem centru Silvana Klabiana v Dolini je Daniela Zeriali prava stalnica. Pri 45 letih telovadnih copat še ni obesila na klin, pri odbojkarski sekciji Brega pa ima tudi vlogo odbornice in trenerke dveh mladinskih ekip.
Kako usklajujete vse tri funkcije?
Je naporno. Z dobro organizacijo časa pa mi uspe, da ob službi in družinskih obveznosti v popoldanskih urah treniram ekipi U12 in U14, zvečer pa treniram z ekipo 1. divizije. Sproti izvajam tudi odbor-niške obveznosti.
Po več letih nimate več trenerjev iz Slovenije. Ali je bilo domačih trenerjev dovolj?
Ne, nasprotno. Pri Bregu je pomanjkanje trenerjev izrazito. Letos so nas trenerji iz Slovenije zapustili zaradi drugih obveznosti, tako da smo štiri ekipe vodili v treh. Ker ni bilo trenerjev, sem jaz prevzela dve ekipi, Gabriele Talotti je vadil s 1. divizijo, Breda Berzan pa je trenirala ekipo U18.
Poudarjate pomanjkanje trenerjev. Se mlade odbojkarice ne odločijo za to pot?
Ne. Razlogov zakaj se ne odločajo pa ne poznam. Mogoče imajo druge obveznosti ali nimajo interesa. Nekatere tudi že trenirajo mlajše igralke, vendar nimajo trenerske izkaznice. Pri Bregu sva z veljavno trenersko izkaznico torej samo v dveh: jaz in Breda Berzan, Gabiele Talotti, ki prihaja iz Trsta, pa nam že več let pomaga. Težave se kopičijo predvsem zdaj, ko sestavljamo ekipe in hkrati iščemo trenerje. Slovenski klubi imajo namreč svoje trenerje, trenerjev iz Slovenije pa je vedno manj. Če ne bomo dobili slovenskih, pa se bomo morali odločiti za italijansko govoreče, kot smo to počeli že pred nekaj sezonami. Sama ne morem prevzeti prevelikih obveznosti, saj imam tudi službo in družino. Klubu pa bom dala kar zmorem.
Kakšno pa je nasploh stanje odbojke pri Bregu?
Pri minivolleyju se je letos zbrala številčna skupina otok. Pod vodstvom Samoe Mauro in Katje Spetič je vadilo približno 25 deklic, od katerih je 11 deklic igralo tudi v prvenstvu U12. Primanjkujejo nam predvsem dekleta letnika 1994 in starejše najstnice. Prav zaradi pomanjkanja mladih igralk, smo letos sestavili mešano člansko ekipo, ki je nastopala v 1. diviziji: dvajset-
letnice so morale igrati s trideset- in štiri-desetletnicami, kot sem jaz. Res škoda, saj če bi uspeli sestaviti mlado ekipo, bi igralke lahko napredovale. Vendar igralk ni dovolj, hkrati pa peša pri njih tudi motivacija. Nekatere so že pri 18 letih nehale, ker imajo najbrž druge interese.
Pri ekipi tako še vedno igrate tudi starejše igralke. Niste še naveličane?
Nasprotno: opažam, da smo starejše igralke bolj motivirane kot mlajše. Nisem proti temu, da starejše igralke pomagajo. Pa vendar stremimo k temu, da bi bilo čedalje več mladih igralk. Opažam pa, da večina najstnic nima dovolj interesa in volje. Spominjam se, da sem kot najstnica imela veliko željo, da bi igrala v C-ligi, zdaj pa večino (ne vse) ne zanima niti 1. divizija ...
Ste edino športno društvo v Občini Dolina, ki ponuja dejavnosti za dekleta. Jih je veliko?Število je zadovoljivo. Veseli nas, da se je število deklic pri mini-volleyu podvojilo v primerjavi z lani. Veliko je k temu pripomogla uspešna propagandna akcija na začetku sezone: vabila smo razdelili po slovenskih in italijanskih šolah naše občine. Pridružilo pa se nam je tudi nekaj deklic iz Trsta in Milj, ki so se klubu približale zaradi poznanstev. Med mlajšimi je nekaj italijansko govorečih, večina pa so vse Slovenke.
Ob članski ekipi v D-ligi Bor Breg Kmečka banka nimate več skupnih ekip s društvom iz Sv. Ivana.
Dve naši igralki igrata pri Boru, ostale ekipe pa smo letos sestavili samo-
stojno, ker smo imeli dovolj igralk. Samo v kategoriji do 18. leta je bilo kritično, saj je ekipo sestavljalo samo sedem do osem igralk, kljub temu pa smo prvenstvo speljali do konca.
Ali boste zaradi pomanjkanja igralk naslednje leto skušali sestaviti kako skupno ekipo?
O tem nismo še razpravljali. Gotovo bomo obdržali 1. divizijo, ekipi U16 in U13. Ob teh pa razmišljamo, ali bi sestavili ekipo U18 ali samo 3. divizijo. Vse bo odvisno, koliko igralk bo potrdilo prisotnost.
Ali je 1. divizija dovolj visoka motivacija za mlade?
Mislim, da je. Ne občutim namreč velike motivacije pri mladih. Tudi kako na-skakovanje v višjo ligo je smotrno z mladimi igralkami, ne pa s starejšimi.
Kako pa deluje odbor odbojkarske sekcije? V odboru sedimo že dolgo vedno isti. Včasih so do našega dela tudi kritični, vendar drugih odbornikov ni.
Imate še kako željo?
V prvi vrsti bi želela, da bi se nam pridružili novi odborniki, da bi si lahko porazdelili zadolžitve. Rada pa bi tudi več resnosti v vseh ekipah.
6. junija pripravljate odbojkarski praznik.
Tako je: povabili smo vse bivše od-bojkarje in odbojkarice, ki se bodo ob družabnosti pomerili tudi na igrišču. Sodelovala bo tudi ekipa 1. divizije in pa seveda vsi trenerji, ki so trenirali pri nas. Sestave ekip še nismo dokončno določili - najbrž bodo ekipe razporejene po letnikih. Upam, da se nam bodo pridružili čisto vsi, ki so kdaj oblekli Bregov dres.
Pri Bregu delujeta še košarkarska in nogometna sekcija. Ali z njimi sodelujete?
S košarkarsko sekcijo delimo telovadnico. Vsi skupaj pa sodelujemo samo v poletnem občinskem poletnem centru in na božičnici.
Kaj pa med igralci ekip
Večkrat smo že razmišljali, da bi priredili kako skupno interno tekmovanje med igralci članskih ekip, vendar tega še ni bilo.
Ali skrbite pri Bregu tudi za rekreacijo?
Seveda. Posebna sekcija skrbi za to: zainteresirani, moški in ženske, trenirajo dvakrat tedensko ob večernih urah. (V.S.)
NEMOGOČI PAR
Športni uspeh?
Nisem športnica, nisem nikoli nič trenirala, tudi na pohode ne grem. Edino na sprehode.
Najljubši športni mentor?
Aldo Rupel je bil moj profesor na višji srednji šoli.
Kdaj ste bili zadnjič v športni opremi?
Včeraj. Doma sem vedno v športni opremi.
Rekreacija: kaj, kdaj, kako, koliko in kje?
Grem na sprehod, da sprostim glavo, ko je pač čas za to.
Najljubši športnik, športni klub, reprezentanca?
Najljubša športnika sta Mama in Černic, od zmeraj navijam za Olympio, pa ne samo zato, ker tam igrajo Števerjanci, tekme reprezentanc pa me ne zanimajo.
Športnik med kolegi?
V odboru jih ni, v občinskem svetu tudi ne, med kolegi na Goriškem najbrž so. Menda je Alenka (Florenin - op. ur.) nekaj igrala, Vižintina pa premalo poznam.
Dobite vstopnici za ogled olimpijskih iger. S kom greste v London?
Z možem.
Športna kultura: koliko trajajo odbojkarske tekme?
Končajo se, ko ena ekipa dobi tri nize. Vsak niz se igra do 25. točke, peti do 15.
Točno. Poznate Zorana Jerončiča?
Vem, da trenira športne skupine na Goriškem. (pv)
Študijski uspeh?
Sem ekonomski tehnik. Šel sem tudi na ekonomsko fakulteto, a je potem zmagala odbojka.
Najljubši učitelj ali profesor?
Anton Pfajfar in Marija Marcina.
Kdaj si bil zadnjič v gledališču, na razstavi ali v muzeju?
Tu ni debate: oče ima muzej, zato sem tam vsak dan.
Branje: kaj, kdaj, kako, koliko, kje?
Rad berem, kar šport poveže z življenjem. Na mizi imam trenutno dve knjigi: Čustvena inteligenca na delovnem mestu in Moč pozitivnega mišljenja.
Najljubša glasba, knjiga, film?
Rad poslušam italijansko glasbo, na vrhu sta Ramazzotti in Morandi. Navdušeno sem bral Franceta Bevka in najljubši film je Titanic.
Intelektualec v tvojem športu?
Julijo Velasco, ni debate.
Dobiš vstopnici za ogled Louvra. S kom greš v Pariz?
Z osebo, s katero sem prepotoval že vse celine razen Avstralije.
Splošna kultura: kaj je bil čudež (ali polom) pri Kobaridu?
To je prva svetovna vojna, ko so Avstrijci pognali Italijane do reke Piave. 1915, 1916?
Oktober 1917. Poznate Franko Padovan?
Županja Števerjana, ki zelo dobro dela. Julija imajo festival, a mene ne bo, ker grem v Beograd na ogled svetovne lige. (pv)
»Smo se dobro izrezali.« (Besedni spodrsljaj zamejskega jadralca, STV RAI, 23. 5.)
»Politiki imajo tako radi šport kot duhovniki otroke. Svojo ljubezen najraje izkazujejo tako, da jih zlorabljajo. Seveda ne vsi in ne vsak.«
(Vlado Miheljak, Dnevnik, 19. 5.)
»Dotoka nekega svežega denarja ni bilo, verjetno zaradi tega ker
se Slovencem ne sme dati preveč.«
(Ivan Peterlin o pomoči Trsta ekipi Te-levita, Športel, 17. 5.)
»Sartre je leta 1964 odklonil Nobelovo z besedami: 'Nočem, da me berejo, ker sem nobelovec, ampak le če si moje delo to zasluži.' No, če Mou-rinho dovoli, bi si tudi jaz s Sartrom zaželel, da se me spomnijo, ker si moje delo to zasluži.« (Claudio Ranieri, Ilfatto quotidiano, 19. 5.)
»Kako se že reče? Najboljši vedno odidejo.« (Margherita Granbassi ob Santorovem slovesu, La Stampa, 22. 5.)
360 STOPINJ	Tajda Milič
Odbojkarica in ? ^ trenerka minimotorike fcfs j
Tajda Milič iz Trebč se je po dveh letih neaktivnosti spet odločila, da bo igrala odbojko. Letos je pristopila k Sokolu in igra v prvenstvu v 3. diviziji. Do konca rednega dela bodo Tajda in soigralke odigrale še sicer en krog, v soboto pa so si z zmago že zagotovile napredovanje v 2. divizijo. Pred odbojko, ki jo je spoznala v šolskem krožku, je trenirala tenis, preizkusila pa se je tudi na kotalkah.
Tajda, ki je 20 let dopolnila 19. aprila, je lani dokončala družboslovni licej Slomšek, letos pa se za študij še ni odločila: »Razmišljam, na katero fakulteto bi se vpisala. Najbrž bom izbrala vzgojiteljsko smer,« je pojasnila in dodala, da se
letos že preizkuša v tej stroki. Pri Sokolu vodi minimotoriko: trenira male otroke od 3. do 6. leta. Rada ima tudi smučanje, košarko in nogomet.
Stan: prosta Ostali športi: smučanje, nogomet, košarka Ostale dejavnosti in konjički: sem trenerka mini motorike; poslušanje glasbe, gledanje filmov
Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV-odda-
je:Primorski dnevnik, Piccolo, Gazzetta del-lo sport/Sport week, Cosmopolitan/ Slovenski televizijski dnevnik, Rai3, I Griffin, I simpson Spletna stran: Face-book in Youtube Knjiga na nočni omarici: Mi, otroci s postaje Zoo, Christian F.
_^
Najljubša glasba:
pop, reggae, RnB, rap, dance, rok in ska Najljubši film: UP Moj lokal: Hydro City
Najljubša jed: Pizza Najljubša pijača: Mo-jito-jagoda Mi je všeč/mi ni všeč: se smejati / dež Najljubši športnik: Christian Slavec Najljubša osebnost: Valentino Rossi Najljubše počitnice: Krf 2009
Če ne bi izbral svojega športa, bi rada bila ... košarkarica Moja himna: Vstala Primorska
Moj vrstni red: prijatelji, ljubezen in zdravje na prvem mestu, nato šport
ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV
MESTO V SLOVENIJI, V SOŠKI DOLINI
SESTAVIL LAKO
PREBIVALCI NOVE CELINE
NEKDANJA JAPONSKA PRESTOLNICA
UHO ŠTEVILO GLAVNO MESTO EKVADORJA
BERI PRIMORSKI DNEVNIK
ČRNSKA PLEMENA V AFRIKI
SODNI ZBOR AU SVET
VEČJI KOS POHIŠTVA
REKA V NEMČIJI
IAN RUSH
VLEČNI ALI GONILNI ELEMENT IZ ČLENOV
DALJŠE OBDOBJE, VEK
IZRAELSKI REŽISER RIKLIS NAŠA IGRALKA SARDOČ
KOTANJA S STOJEČO VODO
POROK
CANKAR IVAN
BERI ŠPORTNO PRILOGO PD
ANGLEŠKI REŽISER RUSSELL DELI GLAVE
ESTONEC
LEPOTILNA POMADA
ŠPORTNIKI SHINKAI CLUBA
POPOLNO UJEMANJE
ROMAN IVANA CANKARJA
KEMIJSKI
ZNAK ZA TANTAL
ITALIJANSKI
REŽISER (MASSIMO)
VRBOV GRM MESTO NA IRSKEM
KAMP PRI POREČU
RISTO SAVIN
PTIČ PEVEC, ČRNE BARVE
POGAN, VELIKAN
TEŽKO OZDRAVLJIVA BOLEZEN
NEGATIVNO NAELEKTREN ION
ZBIRALEC PODATKOV NICHOLAS RAY
CELOVŠKI HOKEJSKI KLUB
NAUK O ZGRADBI TELESA
DOLGOREPA PAPIGA
OBLIKA RASTLINSKEGA STEBLA
SAID OAUITA
DRAGOTIN KETTE
SLOVARČEK - ERAN = izraelski filmski režiser (Riklis) • NAAS = mesto na Irskem • NARA = stara japonska prestolnica
1 4 Torek, 25. maja 2010
ŠPORT
/
TENIS - Končan redni del v ženski A2-ligi
Gajine igralke pred play-outom v najboljšem položaju, morda ...
Nad končnim vrstnim redom, kot kaže, visi priziv Cagliarija - Bonacossi pustile le drobtinice
Gajina dekleta so v zadnjem krogu rednega dela prvenstva A2 lige sredi Milana premagale ekipo prestižnega milanskega kluba Bonacossa, pri katerem se je ravno v nedeljo zaključeval turnir ITF under 18 Trofeo Bonfiglio. Na njem je nastopila tudi Nastja Kolar - v individualni konkurenci je prišla do četrtina-la, v katerem je izgubila proti prvi nosilki Portoričanki Puig, v konkurenci dvojic pa je osvojila turnir.
V nedeljo pa je Kolarjeva še pripomogla k Gajini gladki zmagi proti ekipi, ki ni imela več nobene ambicije in možnosti za obstanek. Ciguieva, Orlandova in Kolarjeva so vsega prepustile nasprotnicam le kak game in tako pristale na končnem 4. mestu na lestvici druge skupine. S tem bi lahko odigrale prvo srečanje za play out na domačih igriščih in to takoj prihodnjo nedeljo. Nekaj negotovosti glede razporeda pa dajejo govorice, da je Cagliari vložil priziv nad rezultatom s Casalejem. Potek srečanja ni povsem jasen, čeprav je na spletni strani zveze registriran z remijem 2:2. Kaj več bo znano v prihodnjih dneh.
Bonacossa - Gaja 0:4
Kolar - Arciviacone 6:0, 6:1; Cigui -Savignone 6:0, 6:1; Orlando - Porta 6:0, 6:2; Kolar/Orlando - Arciviacone/Porta 6:0, 6:1
Ostali izidi zadnjega kroga:
St.Georgen - Cagliari 2:2, Casale - Albi-nea 0:4
Vrstni red: Albinea 16, St. Georgen 9, Casale 9, Gaja 8, Forli' 7, Cagliari 6, Bo-nacossa 1.
MOSKA B-LIGA
Končna postaja?
V nedeljo se je na Gajinih teniških igriščih odigralo sklepno srečanje rednega dela moškega prvenstva B lige, po katerem se bo Gajina prva postava, če ne bo kasnejših premislekov, zelo verjetno razpustila po trinajstih letih nastopanja. V vseh teh letih sta bila osrednja igralca brata Plesničar, ob njiju pa se je razvrstilo kar nekaj dobrih tenisačev, od Jake Božiča in Gianpaola Gabellija do zadnjega večletnega klubskega tovariša Pao-la Suriana, Matjaža Pogačnika in letošnje nove pridobitve Alessandra Alie.
S porazom s 5:1 proti solidni ekipi Derthone, ki jo sestavljajo mladi tenisa-či pod vodstvom izkušenega Livraghija je Gajina postava ostala z eno samo točko na dnu lestvice in je tako direktno izpadla v nižjo ligo.
Ob prisotnosti maloštevilnih zvestih navijačev so gajevci zadnje srečanje odigrali po svojih močeh, edino točko pa sta v igri dvojic osvojila Borut Plesničar in Alessan-dro Alia. Do presenečenja bi lahko prišlo v srečanju med prvopostavljenima Alešem Plesničarjem in Mattio Livraghi, saj je kljub poškodbi gajevec igral zelo dobro in bil vseskozi blizu nasprotniku, tudi v tie-breaku, ko je imel celo dve možnosti za zaključek, ki pa se mu nista posrečili. Tako je odločilni niz končal na rezultatu 12:10 v korist Livraghi-ja, ki je v drugem setu po prvih izenačenih nizih prevladal nad že utrujenim Plesničar-jem. Derthona bo s končno uvrstitvijo na drugo mesto odigrala play off, v katerem bo iz iste skupine še Albinea in zmagovalec v srečanju med Piacenzo in Agratejem.
Gaja - ASD Derthona 1:5
Plesničar A. - Livraghi (2/2) 6:7, 1:6; Alia - Petrone (2.4) 1:6, 4:6; Surian - Or-nago (2.4) 6:7, 3:6; Plesničar Borut - Vag-gi (2.4) 1:6, 1:6; dvojice: Plesničar A./ Su-rian - Livraghi/Vaggi 3:6, 2:6; Plesničar B./Alia - Petron/Ornago 4:6, 3:6
Nastja Kolar iz turnirja Bonfiglio na Gajino prvenstveno tekmo
kroma
RITMIČNA GIMNASTIKA - Akademija ŠZ Bor
25 prikupnih točk
Nastopile so skupine od začetnic do tekmovalk - Nagrade in zahvale
Gimnastični odsek športnega združenja Bor je minulo soboto organiziral tradicionalno zaključno akademijo. Skoraj 60 mladih ritmičark je tako že drugič (od poimenovanja) v športni dvorani Bojana Pavletiča in prvič na novem tekmovalnem tepihu številnemu občinstvu, ki je oranžne tribune velike dvorane Stadiona 1. maja napolnilo prav do zadnjega kotička, predstavilo 25 prikupnih in tehnično dovršenih točk.
Na tepihu smo tako videli zelo številčni skupini začetnic, ki trenirajo na Opčinah ioziroma na Stadionu 1. maja, deklice, kadetinje in tudi članice. Mlade borovke so se predstavile s trakovi, rutkami, kiji, obroči, kolebnicami in žogami. Najmlajše so marsiketeri mamici in očetu iztrgale prijeten nasmešek, saj so bile pred tako številnim občinstvom nekoliko preplašene in zbegane. Veliko pozornosti pa so gledalci namenili predvsem tekmovalnim vajam, s katerimi so borovke v letošnji sezoni dosegle na prvenstvenih tekmah v Sloveniji zavidljive uspehe. Zadnje dejanje letošnje tekmovalne sezone pa bo 6. junija, ko se bodo borovke udeležile državnega prvenstva republike Slovenije v Šiški v Ljubljani. Še največji aplavz pa je požela zaključna točka, ki sta jo pripravili sestri Ana in Irena. Na res zelo prikupen način sta prikazali, kako je težko biti trener. Po že ustaljenem običaju so trenerke ob koncu akde-mije nagradile vse nastopajoče s priložnostnim darilom, Ker pa je bilo to zaključno dejanje sezone 2009/2010 so se tudi ritmičarke zahvalile s krajšim govorom vsem trenerkam, torej Tjaši in Valentini Oblak, Petri Dilli, dr. Branki Vajngerl ter duši gimnatičnega odseka Olgi Pavletič. Vsaka trenerka je obenem prejela iz rok mladih ritmičark spominsko darilce.
Pri športnem združenju Bor pa za prihodnjo tekmovalno sezono pri-pralvjajo veliko presenečnje, žal pa trenerka Petra Dilli zaenkrat nam ni hotela razkriti ničesar. Vse bo jasno septembra, ko se bo sezona pričela. (RAS)
Na društveni absolutni in mladinski lestvici je zmagal SK Devin, po triletnem obdobju pa je prvo nagrado prejel SK Kalič. Na fotografiji predstavniki in predsedniki društev s plaketami in darilnimi boni trgovine Alternativa sport
kroma
V vrtu Ljudskega doma v Križu je v nedeljo stekel sklepni del 5. Primorskega smučarskega pokala in 6. Pokala Alternativa sport. S skupnim nagrajevanjem se je zaključil tudi triletni čezmejni projekt z željo vseh, da bi vsekakor tekmovalni del obdržali v taki ali celo razširjeni obliki.
Po uvodnih besedah načelnika smučarske komisije Ennia Bogatza so pozdravili še predsednik Notranjsko-primorske regije Franko Šadl, predsednik ZSŠDI Jure Kufersin in lastnik trgovine Alternativa sport - glavni pokrovitelj - Dario Štolfa. Vsi so poudarili dobro zamisel projekta, ki je združil slovenske smučarje s te in one strani meje na štirih tekmah, in napovedali, da če bo želja klubov, bodo projekt še podprli. Predsednik ZSŠDI Ku-fersin je še dodal, da so taki projekti dobra metoda podiranja meje, ki so še prisotne v naših glavah.
Tekmovalni in organizicijski del so ocenjevali predstavniki klubov. Predsedniki kluba SK Gorica Borut Furlan in tajnica ŠD Kras Daria Sever sta potrdila, da je bilo zanimanje s strani članov tudi letos zelo dobro. Pri SK Gorici omogoča projekt otrokom, ki niso stoodstotno usmerjeni v tekmovalnost, da se preizkusijo med koli, za izrazite tekmovalce pa so tekme pokala tudi priložnost, da pridobijo motivacijo. Čez-mejno obliko tekmovanja so dobro spre-
JADRANJE
Pri Čupi zaman čakali veter
Zaradi brezvetrja so optimisti v nedeljo v Sesljanskem zalivu zaman čakali na startni znak. Na regati, ki jo je organizirala Čupa in je veljala kot prva selekcijska regata za nastop na državnem prvenstvu junioresov, zato niso opravili niti enega plova. Prijavilo se je 86 tekmovalcev, ki bodo zdaj za uvrstitev na državno fazo tekmovali izključno v Trstu, v nedeljo, 13. junija.
ALPSKO SMUČANJE - Zaključno nagrajevanje v Križu
Pohvale in pomisleki
Projekt naj se nadaljuje, vsak klub pa je povedal, kako - Skromna udeležba najmlajših
jeli tudi vsi naši klubi in poudarili, da jo je smiselno obdržati. Skupna tekmovanja so nenazadnje omogočila tudi spoznavanje klubov na tem delu Primorske, hkrati pa tudi dvig kvalitete smučarije nasploh. Predsednik ŠD Mladina Boris Bo-gatec in predsednik SK Brdine Marko Piccini sta med drugim nakazala, da je vsekakor treba z organizacijske plati izpiliti projekt in povabiti klube iz Slovenije k večjemu sodelovanju na organizacijski ravni. Piccini je še dodal, da je potrebno za organizacijo takega projekta imeti res dobro delovno ekipo, saj je dela vedno na pretek. Načelnica SPDG Marta Vižintin je dejala, da je treba razmisliti o primernosti tekem ob sobotah, saj so nekateri še v šoli ali v službi. Dario Štolfa je kot predsednik SK Devin še pristavil, da so člani po triletnem obdobju sprejeli čezmejno sodelovanje, »saj so ugotovili, da se z večjo konkurenco lahko izboljšajo.« SK Devin je prijavil največ tekmovalcev in bil tudi najuspešnejši klub: »Zmagali smo množično in tudi kvalitetno, saj smo osvojili sedem prvih mest,« poudarja Štolfa.
Ideja, ki jo je v našem intervjuju nakazal načelnik Bogatec, da bi k sodelovanju povabili tudi Hrvate in Avstrijce, so klubi sprejeli dvolično - predstavnik Mladine, Devina in Brdine ter klubov iz Slovenije Gorice in Krasa dokaj pozitivno, s tem da bi morali dobiti drugačno formulo tekmovanja (mogoče z omejevanjem vpisov ali z dvema progama), pri SPDG-ju pa so poudarili, da bi bilo treba izboljšati kvaliteto tega kar imamo, da bi tako še bolje približali vsem članom to rekreativno prireditev: »Če pomislimo, da nekateri že z uvedbo čezmejnega tekmovanja niso bili zadovoljni zaradi množične in kvalitetne udeležbe, mislimo, da bi bila še dodatna razširitev lahko »bume-rang« za nas,« menijo pri SPDG.
V Ljudskem vrtu so nagradili vse prve tri uvrščene iz vsake kategorije, vsi najmlajši tekmovalci pa so prejeli spominsko kolajno. Organizatorji in pokrovitelj Alternativa sport je nagrajencem podaril tudi praktično nagrado - jakno. Predvsem v otroških kategorijah je bilo odsotnosti veliko, zato so podelili zelo omejeno število kolajn. Najbrž bi bilo treba razmisliti o času sklepnega nagrajevanja, saj je bila nasploh udeležba v primerjavi s številom nastopajočih skromna. S plaketo in darilnim bonom pa so nagradili tudi klube. Po nagrajevanju je sledila družabnost in pogostitev, ki so jo pripravili v restavraciji Bita. (V.S.)
/
ŠPORT
Torek, 25. maja 2010
1 B
DEŽELNA C-LIGA - Pogovor s kapetanom Bora Radenske Nikom Štokljem
Tri ekipe v deželni ligi so pokazatelj stanja
Ključen prihod treh izkušenih igralcev - Igralcev za državno ligo ni - Crevatin bi bil lahko nov lider
Bor Radenska si je po dodatnih tekmah s Fagangno zagotovil obstanek v deželni C-ligi. Po dolgi in razgibani sezoni smo se pogovorili s kapetanom Nikom Štokljem.
Prvenstvo je zaključeno: kako ocenjuješ sezono?
Še se spominjam poletja, ko je bila na vrsti revolucija igralskega kadra. Nikoli nisem skrival in tudi zdaj sem še prepričan, da bi s tako pomlajeno ekipo, kot je bila na začetku, v tem kvalitetnem prvenstvu izpadli direktno v nižjo ligo brez dodatnih tekem. Tudi ekipe iz spodnjega dela lestvice so namreč imele več izkušenih igralcev. Zagon nam je dal prihod treh igralcev: Sile, ki je bil odločilen na več tekmah, Zaninija, ki je imel zelo pozitiven pristop, in Pilata, ki je bil kategorija zase. Še konec decembra smo imeli samo 4 točke, nato pa v drugem delu zmagali 9 tekem na 15 in še dve na tri v play-outu. K zmagi so seveda prispevali čisto vsi: vsi trenerji in vsi igralci. Obstanek je tudi sad napredka mlajših igralcev.
Statistike kažejo, da so vsakič igrali vsi.
Tako je. Tudi v soboto na zadnji tekmi so igrali čisto vsi in prispevali k zmagi. Mladi so dobro vedeli, da morajo vsakič prispevati svoj delež. Vse kaže, da je bila to dobra ekipa, z običajnim lepim vzdušjem in složnim pristopom vseh igralcev.
Kako pa so vplivale zamenjave trenerjev?
Osebno sem jih doživljal mirno: vsi starejši igralci smo to že kdaj doživeli, mlade pa je prizadel predvsem odhod Mure.
Je bila zamenjava Mure nujna?
Ne bi znal oceniti: ker se takrat nisem izrazil, se ne bom niti zdaj. Vseh je prizadelo, saj je bil Mura bivši igralec in je še vedno zelo dober prijatelj. Vsekakor so to zelo
težke izbke odbora.
Ali si 20. decembra, ko ste imeli samo 4 točke, upal obstanek?
Takrat smo upali predvsem v to, da bomo ob zimskem prestopnem roku dobili okrepitve. Klub ne bi nikoli dovolil, da bi vse propadlo.
Ali je bil začetna ideja, da greste s tako mlado ekipo v C-ligo, zgrešena?
Ekipa je bila premlada, da bi bila konkurenčna ostalim. Ob prihodu okrepitev se je zmanjšala minutaža vseh igralcev, čisto
Kapetan Niko Štokelj še ne ve, ali bo še igral
kroma
vsak pa si je moral mesto v ekipi zaslužiti. Šlo je za zdravo konkurenco znotraj ekipe.
Kdo se je izkazal med mladimi?
Posebno Daniel Crevatin, ki veliko trenira, po vsakem treningu tudi sam meče na koš, ima veliko volje in dokazuje, da v športu odločata tudi vztrajnost in želja, ne samo nadarjenost. Bil je eden najboljših letos in ni zatajil niti v ključnih trenutkih. Vidim ga kot prihodnjega liderja in kapetana bodočega Bora.
Boš torej predal kapetanski trak?
Načelno bi se raje odločil za manjšo obveznost z manj treningi in tekmami ob petkih. Ne vem še, če bodo starejši še igrali, zato se tačas ne vidim v Borovi ekipi. Skratka, še razmišljam: sicer pa bolj ne, kot ja.
Si bil z letošnjimi nastopi zadovoljen?
Lani sem igral boljše, čeprav smo bili v višji ligi. S svojimi nastopi med sezono nisem zadovoljen, v play-outu pa sem bil motiviran in sem igral dobro.
Kaj pa napoveduješ za naslednjo sezono?
Mislim, da je treba nadaljevati s politiko zadnjih let, torej tako, da ob mladih igralcih igrajo kvalitetni in izkušeni starejši igralci. Tako lahko mladi dozorijo in doživijo zelo lepe trenutke, kot sem jih sam doživljal. Ne vem, kako se bodo odločili ostali starejši igralci, zdi pa se mi, da lahko Za-nini in Madonia še veliko prispevata.
Dosegli ste obstanek v deželni C-li-gi, kjer bosta v naslednji sezoni, kot kaže, igrala še Breg in Jadran. Je dobro za našo košarko, da igrajo tri ekipe v isti ligi?
To je pokazatelj stanja - nismo na ravni državne C-lige. Res pa je tudi, da pri nas nismo nikoli zadovoljni; nismo bili zadovoljni niti takrat, ko sta bili v državni C-li-gi dve ekipi.
Združevanje ali sodelovanje: je smiselno?
Jadran je že letos združeval vse najboljše slovenske igralce. Njim se bi lahko pridružil lahko samo Crevatin, vendar se stanje ne bi spremenilo. Igralcev za državno ligo ni. Mislim, da je dobro, da gremo po tej poti naprej, da delujemo po geografski bližini in iz leta v leto vidimo, kaj se zgodi. (V.S.)
DRŽAVNA C-LIGA
Finalista sta Caorle in Marghera
Državna C-liga. V finalu play-offa se bosta spoprijela beneška predstavnika Caorle in Marghera. Caorle, ki so imele pred končnico najboljše izhodišče, so že v dveh polfinalnih tekmah izločile Codroipo. Med Marghero in videmskim NBU pa je bila potrebna tretja tekma, v kateri so gostitelji za las (75:73) prevladali na račun presenetljivih Furlanov, vražjih novincev v državnem prvenstvu.
Latisana prvi
finalist play-offa
Deželna C-liga. Štiri izpadle ekipe so torej Murova Gorizia-na in videmski CUS (neposredno) ter Fagagna in Ronchi (preko play-outa). Tržaški Santos pa je kot prvo uvrščeni neposredno napredoval na državno raven. La-tisana Andreja Gnjezde, ki je zmagala tudi drugo polfinalno tekmo v gosteh proti goriški Ar-diti (63:77) je prvi finalist play-of-fa. Jutri pa bo tretja polfinalna tekma med krminsko Albo in por-denonskim Roraiem. V Krminu so na prvi tekmi plenili gostje (77:81), ravno tako tesno (70:72) pa so košarkarji z Goriškega prevladali v nedeljo na tujem.
Kontovelov »rabelj«
tik pred napredovanjem
Deželna D-liga: Portogrua-ro, ki je izločil Kontovelce, je le še korak od povratka med tretjeli-gaše. V prvi finalni tekmi je v nedeljo tesno ugnal Romans s 73:71. Povratna tekma bo v soboto v Ro-mansu. V C-ligo sta kot znano že direktno prestopila videmska Geatti in Tolmezzo.
MLADINSKA KOŠARKA - Finalna faza deželnega prvenstva U14
Sokolu ni uspel preobrat
Nabrežinci so zmagali, a je Feletto imel boljšo koša razliko - U13: Breg končal nastope na 4. mestu elitne skupine - Poraza Bora NLB in Poleta/Kontovela v tolažilni skupini
Sokol - Pall. Feletto 80:78 (13:15, 38:39, 65:57)
SOKOL: Legiša, Regent, Kojanec, Sardoč 18, Peric 12, Bevilacqua 3, Ridolfi 33, Devetak 2, Krevatin 6, Danieluzzo, Ušaj 6. Trenerja: Rogelja in Šušteršič.
Sokol je v drugi tekmi finalne faze za deželni naslov zmagal, a je Feletto imel boljšo koš razliko (v prvi tekmi je zmagal s petimi točkami prednosti) in zato napredoval v naslednji krog finala. Sokolovci so zaigrali zelo dobro in zagrizeno, a jim sreča tokrat ni bila naklonjena: med tekmo sta se lažje poškodovala dva nosilca igre, Ridolfi in Ušaj, kar je pogojevalo celoten razplet tekme. V uvodnih minutah je Feletto povedel, z agresivno obrambo pa so sokolovci obdržali stik z nasprotnikom. Ekipi sta se v drugih četrtini izmenjavali v vodstvu: Sokol (brez Ušaja, ki v
tem delu ni igral zaradi udarca v koleno) si ni uspel priigrati večjega naskoka, tako da se je prvi polčas zaključil s točko prednosti v korist gostov. Z najbolj razpoloženimi igralci je Sokol v 3. četrtini visoko povedel: delni izid je bil 27:18. Prednost je obdržal tudi v zadnjem delu, štiri minute pred koncem, ko je Sokol še vodil s 14 točkami naskoka, pa je zaradi udarca zapustil igrišče Ridolfi (ob koncu 33 točk). Felletto je to izkoristil, prevzel vajeti v svoje roke in počasi zmanjšal zaostanek na dve točki.
Nabrežinci so kljub zmagi zaključili letošnje prvenstvene nastope. Po tekmi, ki je privabila veliko gledalcev, sta trenerja pohvalila vse igralce, še posebno pa Ridolfi-ja, Sardoča in Perica. Junija čaka sokolov-ce turnir v Foljanu: igralci letnika 1997 bodo igrali s soletniki ekipe Polet/Kontovel.
ŠPORTNO A ZDRUŽENJE
SZ Bor
bo priredilo, na Stadionu 1
iS
Maja,
m
Potekala bosta od 23. do 27. avgusta in od 30. avgusta do 3. septembra.
Posebna pozornost bo namenjena športnim disciplinam,
ki jih društva redno gojijo. To so odbojka, ritmika in košarka.
Pobuda je namenjena otrokom Od 6. dO 13. leta starosti.
Do 18. junija je obvezen predvpis!
Vpisovanje: od ponedeljka do petka, od 15. do 18. ure, v uradu ŠZ BOR na Stadionu 1. Maja. Kontakti in informacije:040-51377 (pon,-petek 15.00-18.00), mail: sport.bor@gmail.com.
PRVENSTVO U13
ELITNA SKUPINA Breg - Interclub 75:64 (25:8,38:29, 55:50)
BREG: Stefančič, Gelleni 18, Grego-ri 2, Vascotto 0, Sema 5, Tul 2, Zobec 27, Stagni 2, Fonda 8, Kosir, Giacomini 12; trener: Sila Borut.
V zadnjem krogu so brežani gostili Interclub iz Milj. Domači igralci so začeli odločno in hitro povedli tudi za 20 točk. Priložnost za igro so dobili vsi igralci. V zadnji četrtini so se sicer Miljčani približali na 10 točk, vendar so Brežani brez težav pripeljali tekmo varno do konca. Trener je po zadnjem krogu pohvalili vse igralce, ki so redno in dobro trenirali ter na koncu zasedli 4. mesto v elitni skupini, kar je lep uspeh. Trije igralci so med letom uspešno nastopali tudi v pokrajinski selekciji, Zobec je tudi med deželnimi reprezentanti, na deželnem turnirju FJK pa so igri 3:3 Join the Game osvojili 2. mesto.
TOLAŽILNA SKUPINA Bor NLB - Azzurra D 56:76 (19:16, 31:40, 46:47)
BOR: Impelizzeri 4, J. in U. Jurd Bla-govič, Kravos, Švara 7, Cerimovič 22, Bole 9, Mandič 11, Derobbio 1, Petaros, Pa-vič 2, Skoko. Trener: Jakomin. SON 13. 3točke: Bole 2.
Borovci so v zadnji tekmi tolažil-ne skupine prvenstva klonili proti močnejšim nasprotnikom, čeprav so se skoraj tri četrt tekme borili povsem enakovredno. Jakominovi varovanci so začeli prepričljivo, v drugem delu pa so zaigrali nezbrano in dovolili, da je Az-zurra povedla na devet točk. V tretji četrtini pa so borovci reagirali: z delnim izidom 15:7 so nadoknadili in zadnjo četrtino so začeli le s točko zaostanka. V zadnjih desetih minutah je trener omogočil nastop vsem razpoložljivim igralcem, Azzurra je spet pritisnila na plin (delni izidi 10:29) in možnost zmage je splavala po vodi.
Martin Ridolfi je v drugi finalni tekmi prvenstva U14 za Sokol prispeval 33 točk
kroma
Don Bosco - Polet/Kontovel 53:42 (16:7, 28:17, 41:31)
POLET/KONTOVEL: Geletti 4, S. Ciuch 2, Škabar 7, Coloni 2, Furlan 6, Grgič
2, Antler 2, Perelli, Ukmar, A. Daneu 12, DellAnno 5, Tulliach; trener: Andrej Vre-mec. PON: Geletti in Škabar.
V sredo so igralci ekipe Športne šole Polet/Kontovel sklenili pokrajinsko prvenstvo U13. Sezono so končali s porazom, ki bi se ga lahko z večjo zagrizenostjo in koncentracijo zagotovo izognili. Ob tem naj omenimo, da je v tem srečanju manjkal poškodovani Tomaž Daneu, ki je bil skozi celo sezono daleč najboljši strelec, kar pa še ni izgovor za ostale, ki so igrali pod svojimi sposobnostmi. Že v uvodnih minutah je Vremčevim varovancem slabo
kazalo. Domači igralci so brez večjih težav premagovali ohlapno obrambo gostov, ki pa so bili tudi v napadu brez pravih idej. V drugi četrtini so se sicer predramili, vendar je imel Don Bosco održal prednost in polčas končal z 11 točkami prednosti. Po premoru se stanje na igrišču bistveno ni spremenilo. Trener Vremec je skušal predramiti svoje igralce, ki pa tokrat nikakor niso bili razpoloženi in so imeli velike težave v vseh elementih igre. Ob koncu sezone so igralci Poleta/Kontovela le naredili določen napredek, čeprav je prisotno še preveč nihanja v učinkovotosti in borbenosti. V naslednjem mesecu pa bodo skupno začeli trenirati z vrstniki Sokola, s katerimi bodo nastopali na tradicionalnem mednarodnem turnirju v Foljanu.
1 6 Torek, 25. maja 2010
ŠPORT
/
NAŠ POGOVOR - Ivan Markič, trener deželnih prvakov under 14 Olympie
»
Igralec lahko napreduje le, če dela maksimalno«
Društva morajo biti pozorna, komu zaupajo mlade - Združevanje se ni obneslo
Profesor športne vzgoje in trener Ivan Markič je v odbojkarskih krogih dobro poznan. V slovenskih goriških klubih trenira skoraj neprekinjeno od leta 1984, zato razmere pri nas dobro pozna. Letos je s skupino dečkov Olympie v prvenstvu U14 osvojil deželni naslov in bo konec tedna nastopil na državni fazi v Caserti. Mlade odbojkarje trenira že drugo leto, pri Olympii pa vodi tudi mlajšio ekipo dečkov. Profesor športne vzgoje sicer poučuje v osnovni šoli v Kanalu.
Čez nekaj dni odpotujete: ali ste pred nastopom trenirali več?
Nič več, mogoče le na drugačen način, da bi še nekoliko dvignili formo. Ob koncu sezone kaj več ne moremo narediti.
Ali ste pričakovali tako sezono?
Ne. Igrali smo sicer z nekoliko slabšimi nasprotniki, ki se niso optimalno pripravili na nastope. Mi smo letos veliko napredovali, ostali pa ne. Mogoče so drugi klubi imeli tudi nekaj osipa v tem letniku, zato je bila nasploh kvaliteta nizka. Letos pa je bila nam sreča naklonjena, saj imamo igralce, ki so enake kvalitete, iste starosti in se družijo tudi v šoli. Fantje so obenem tudi pridni, marljivi in ambiciozni. Predstavljajo si, da bodo v odbojki uspeli, vendar bo treba za to še veliko garati.
Kaj lahko dosežete na državni
fazi?
Zelo težko bo doseči to, kar si fantje želijo. Oni veliko pričakujejo od tega nastopa, celo, da bi zmagali. Ker pa zelo dobro poznam italijanski način igranja, vem, da bo konkurenca huda in
torej bo njihova pričakovanja težko uresničiti. Osebno torej ne pričakujem ničesar. Bomo videli. Navadno me občutki ne varajo ...
Kakšne je sploh nivo mladinske odbojke v deželi?
Primerjam lahko s slovensko odbojko. Več let treniram tudi v Kanalu, kjer sem z dečki do 14. leta starosti osvojil že osem državnih naslovov. V deželi je nivo moške mladinske odbojke nižji, ker so sposobnosti igralcev nekoliko nižje kot pri vrstnikih iz Slovenije. V Sloveniji imamo drugačen pristop do športa in do dela že v šolah, v Italiji pa tega ni in zato je veliko pomanjkljivosti na motoričnem znanju otrok.
Nakazujete, da je torej vaša vloga drugačna: v bistvu morate motorično znanje nadoknaditi na treningih ...
Tako je. Z igralci moram trenirati posebej motoriko, kar jemlje čas učenju tehnike.
Ali je kdo med dečki v ekipi perspektiven?
Trije bi bili lahko zelo dobri igralci. Če bodo dobro trenirali, bi lahko prišli do B-lige. Ali jim bo to uspelo, bo odvisno od načina treniranja in kdo jih bo treniral. Menim, da je pri trenerjih zelo pomembno, da poznajo dobro teorijo in metodologijo učenja. Sam se stalno izobražujem, kar je v tej stroki nujno.
Ali dajejo slovenska društva v Italiji včasih premalo pozornosti ravno trenerjem mladinskih ekip, ki imajo pri razvoju otrok zelo pomembno vlogo?
Društva bi morala biti zelo pozorna,
Ivan Markič
bumbaca
komu zaupajo mlade. Mislim, da v Italiji preveč poudarjajo tekmovalni sistem in rezultate, kar pa ni najpomembnejše. Seveda je lepo tekmovati in zmagati, a vendar obstaja tudi človeška komponenta, ki mora biti v zamejstvu primarna. S tem mislim, da morajo ljudje sodelovati med seboj. Pri Olympii se tačas z Andrejem Vo-gričem na čelu razvija zelo kvalitetno delo. Menim, da tako prizadevni ljudje, kot je Vogrič pri Olympii, tačas v zamejstvu primanjkuje.
Pri nas trenirate več kot 20 let. Kako ocenjujete našo odbojko?
Združevanja se ne obnesejo veliko. Mislim, da je dobro, da se društva sama organizirajo in da igralci prestopajo tja, kjer jim je boljše in lepše. Drugič: kvaliteta je nižja - zato je treba veliko vlagati v mlade. Pri tem moramo biti pozorni, kdo
dela z njimi. Tega namreč niso sposobni vsi. Jaz delam že 35 let in priznam, da sem se kaj naučil šele po prvih 15 letih dela.
Dečki so letos osvojili pokalni in deželni naslov, so pa šele na začetku svoje poti.
Tako je. To je šele prvi korak. Uspehi so morda rezultat mojega načina dela: po svoje sem strog, dosleden in zahtevam od igralcev, da delajo prav to, kar določim. Igralec lahko napreduje samo, če dela maksimalno. Sicer pa: če se v naslednjih sezonah ne bodo razvijali v pravo smer in z dobrim trenerjem, bo vse, kar so se doslej naučili, propadlo.
V italijanski reprezentanci igrata Goričana Matej Černic in Loris Mania. Koliko lahko onadva pripomoreta k rasti naše odbojke? Smo mogoče že kaj zamudili in ju nismo dovolj izkoristili?
Ne, ničesar nismo še izgubili, saj sta oba še aktivna in imata lahko še velik vpliv. Veliko bosta lahko še doprinesla, če se bosta vrnila in se vključila v naše delo. Fantje so zelo ponosni nanje in jih veliko omenjajo. Tudi mene veseli, da delam v društvu, kjer so zrasli taki igralci.
Smo pri koncu: ali imate še kake ambicije?
Nimam jih več. Mislim pa, da lahko še veliko dam. Ljubezen do treniranja je še velika, zato bom nadaljeval. Naj povem, da raje hodim na treninge kot v šolo (smeh). V naslednji sezoni bi rad ostal trener te skupine dečkov, vendar to ne bo odvisno od mene, temveč od politike društva.
Veronika Sossa
DEŽELNE LIGE
Le še za napredovanje v državno B-ligo
V	deželnih odbojkarskih ligah sta bili konec tedna še dve tekmi končnice. V moški D-ligi je Vivil iz Ville Vicentine v tretji tekmi z gladkim 3:0 (25:15, 25:18, 25:20) premagal tržaško Alturo in se tako v višji ligi pridružil Li-gnanu in Volley clubu.
V	moški C-ligi pa sta zdaj znana finalista play-offa. To sta Prata in Buia. Prata je v tretji tekmi polfinala z gladkim 3:0 (25:22, 26:24, 25:22) premagala PAV Natisonio, proti kateri je izgubila na drugi tekmi. Prata in Buia sta bila po rednem delu 2. oziroma 3., Buia pa je izločila prvouvrščenega Il Pozzo. Finalna serija na dve zmagi se bo začela v sredo v Prati.
Na podlagi dosedanjih rezultatov imajo pravico do igranja v prihodnji C-lige naslednje ekipe: VBU Videm, Sloga Tabor, Val, Sloga, Prata (ali Buia), Il Pozzo Pradamano, PAV Natisonia, Fin-cantieri Tržič, Soča Sovodnje, Basiliano, Ferro Alluminio Trst, Lignano, Volley club Trst in Vi-vil Villa Vicentina.
Finale play-offa v ženski C-ligi se bo pričel prav tako v sredo, med sabo pa se bosta pomerila Martignacco in Millenium.
Ženska C-liga 2010/2011 je zdaj takšna: Fincantieri Tržič, Martignacco (ali Millenium Gradišče), Talmassons, Sangiorgi-na, Chions, Pordenone, Tarcen-to, Volleybas Videm, S. Andrea Trst, Sloga Trst, System Volley Trst, Vivil Villa Vicentina, Trivi-gnano in Buia.
POKRAJINSKE LIGE - Po zmagi v predzadnjem krogu 3. ženske divizije
Sokol/Kontovel v 2. diviziji
Tjaša Mazzucca podaljšana roka trenerke Lajris Zerjal - Končnica 1. moške divizije na Goriškem: Turriaco s tesno zmago preprečil napredovanje Olympii
■ .«aw'J
Tj JM tl iLl
Sokolova ekipa 3. divizije si je prislužila napredovanje
m 11 Zl® u	K, -
jn^tji ^¡r y
2 ^ 4 i f^ A
H!
■
Olympia - Sokol/Kontovel 1:3 (19:25, 25:27, 25:20, 20:25) Sokol/Kontovel - Azzurra 3:0 (25:6, 25:15, 25:21)
SOKOL/KONTOVEL: Vidoni 2, Brankovic 3, Budin 8, Gridelli 15, Mazzucca 6, Škerl 4, Devetak (L), Collovati 3, Micheli 1, Milič 0, Schart 1, Žerjal 2. Trener: Lajris Žerjal
Igralke združene ekipe Sokola in Kontovela so v zadnjem tednu odigrale zaostalo srečanje proti Olympii ter še zadnjo domačo tekmo proti mladi ekipe Az-zurre. Na prvi tekmi so si Nabrežinke po izenačeni in zelo napeti tekmi izborile zelo pomembno zmago in z njo tudi napredovanje v 2. divizijo, ki so si ga po prikazani igri tudi zaslužile. Za uspeh gre pohvala prav vsej ekipi, še posebno pa trenerki Lajris Žerjal, saj so po njeni zaslugi mlade igralke v teku leta napredovale in se enakovredno borile tudi s starejšimi nasprotnicami. Svojo zadnjo tekmo proti mlajšim igralkam Azzurre je Sokol/Kontovel začel odlično. Domačinke so dobro igrale tudi v polju in se borile za vsako žogo, nasprotnice pa so točke dosegale samo po napakah naše ekipe. Od drugega seta dalje je trenerka možnost vsem igralkam, da so stopile na igrišče in se poslovile od številne domače publike, ki se je po dolgih letih spet začela zbirati v nabrežinski telovadnici. Posebno pohvalo si za sobotni nastop zasluži Tjaša Mazzucca, ki je bila na igrišču podaljšana roka trenerke in je vodila mlade soigralke v polju, poleg tega pa je bila tudi v zgled soigralkam z borbenostjo in odličnimi obrambnimi posegi, saj je v teku prvenstva po potrebi igrala tako v vlogi krilne tolkačice kot libera. (pera)
Končni vrstni red: S. Andrea B 23, Sokol/Kontovel 21, S. Andrea A 19, Olympia 17, Lucchini 10, Azzurra 0.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Na Goriškem Turriaco - Olympia 3:2 (20:25, 25:23,
26:24, 23:25, 15:7)
OLYMPIA: Terpin, Blasig, Hlede, Culot, Gatta, Komjanc, Gomiscech, Muc-
ci, Dorni, Maraž, Dornik, Frandoli (L). Trener: Andrej Terpin
V tekmi za napredovanje v D-li-go je po napeti in izenačeni tekmi slavila zmago ekipa iz Turjaka. Goričani so sicer srečanje zelo dobro začeli in tudi po zaslugi dobrega bloka osvojili uvodni niz. Vodili so tudi v drugem, a se jim je v končnici zataknilo in možnost, da bi povedli v setih 2:0 je tako splavala po vodi. Domačini so bili pri-sebnejši tudi v tretjem nizu, medtem ko je bila naša ekipa bolj hladnokrvna v četrtem. V odločilnem tie-breaku pa je Olympia začela zelo slabo in se nikakor ni mogla zbrati, tako da so se napredovanja veselili nasprotniki, ki so ob podpori domače publike igrali vedno boljše. Kljub porazu so lahko odbojkarji Olympie s svojo sezono zelo zadovoljni, trener Terpin pa je po srečanju pohvalil vse svoje igralce, ki so celo leto redno trenirali in se do konca borili.
UNDER 13 MOŠKI Deželno prvenstvo za 5. mesto Olympia - Fincantieri 0:2 (15:25, 12:25)
OLYMPIA: K. in S. Komjanc, Lu-poli, Terpin, Lorenzoni, Sfiligoi, Hlede, Lavrenčič, Manfreda, Pahor, Persoglia, Pisk, Winkler. Trener: Meta Okroglič
Goričani so morali na zadnji tekmi priznati premoč Tržiča in se zadovoljiti z zadnjim mestom v deželnem prvenstvu. Na igrišču so se vsekakor zvrstili prav vsi igralci, letos nabrane izkušnje pa jim bodo v naslednji sezoni gotovo koristile.
UNDER 13 MEŠANO Na Tržaškem Skupina zmagovalcev Kontovel - Brunner 3:0 (25:14, 25:8, 25:18)
KONTOVEL: D. in N. Vattovaz, Sossi, Ravbar, Starc, Roma, Viezzoli. Trener: Tania Cerne
Kontovelke so brez težav premagale mešano ekipo Brunnerja. Domačinke so lepo gradile igro in uspešno napadale
tako s centra kot s krila ter imele stalno vajeti igre v svojih rokah. Nekoliko bolj izenačena je bila le prva polovica zadnjega seta, a so po 15. točki naše odbojkarice pritisnile na plin in zasluženo slavile.
Vrstni red: Coselli M 19, Kontovel 17, Coselli Blu 13, Brunner 10, Virtus 7, Azzurra 0 (Coselli Blu in Kontovel s tekmo manj).
Tolažilna skupina Altura - Sloga Dvigala Barich 1:2 (19:25, 4:25, 25:21)
SLOGA DVIGALA BARICH: Ču-far, Feri, Gornik, Kocman, Košuta, Ko-vačič, Kralj, Petaros, Počkaj, Racman, Što-ka. Trener: Martin Maver
V tem kolu so najmlajše slogašice odigrale nedvomno eno svojih letošnjih najboljših tekem, kar velja zlasti za prva dva seta. Dobro so gradile in bile vseskozi v vodstvu, izkazale pa so se čisto vse igralke, tudi najmlajše. Drugi set je bil pravi monolog Sloge Dvigala Barich in naše odbojkarice so nato želele dokaj neobi-
čajen izid ponoviti tudi v tretjem nizu. Vendar so v svoji želji, da bi nasprotnicam prepustile čim manj točk, postale živčne in ko jih je Altura dohitela, jih je zajela prava panika, iz katere se niso znale izvleči in set je tako pripadel domači ekipi. (Inka)
Vrstni red: Oma 17, Sloga Dvigala Barich 10, Sokol FerroJulia 8, Coselli Gial-lo 7, Altura 6, Triestina Volley 1.
UNDER 12 MEŠANO Na Tržaškem Skupina zmagovalcev Kontovel - Svevo Olympia 3:0 (25:18, 25:17, 25:21)
KONTOVEL: Barnaba, Bezin, Bru-netti, Fanzella, Ferfoglia, Mattesich, Pagan, Roma, Starc, Ukmar, Zaccaria. Trener: Nicole Starc
Mlade Kontovelke so tokrat zaigrale zelo zbrano in se nasprotnicam maščevale za poraz iz prvega dela. Izkazale so se z ekipno igro, na servisu niso grešile, poleg tega pa so lepo izvedle tudi več na-
padov, tako da ni bila njihova zmaga nikoli pod vprašajem. Pohvalo zaslužijo prav vse. Kontovelke bodo svoje prvenstvo sklenile danes, ko se bodo pomerile z Omo.
Vrstni red: Coselli Blu 11, Konto-vel 6, Svevo Olympia 4, Oma 3 (Konto-vel s tekmo več, Oma s tekmo manj).
Tolažilna skupina Coselli Giallo - Breg 3:0 (3,15,15)
BREG: Camassa, Debernardi, Maver, Cej, Racman, Jež, Muiesan, Meneg-hetti, Paoli. Trener: Daniela Zeriali
Brežanke so tokrat gladko izgubile proti ekipi Coselli Giallo, ki so ga v prvem delu premagale. V prvem setu so povsem odpovedale v sprejemu, tako da so domačinke potrebovale le šest minut za zmago. Preostala dva pa sta bila bolj izenačena, na momente pa so naše odboj-karice popustile in tako vse tri točke prepustile svojim nasprotnicam.
Vrstni red: Brunner in Azzurra 6, Coselli Giallo in Breg 3.
/
NOGOMET
Torek, 25. maja 2010
17
ELITNA LIGA - Pred nedeljsko povratno tekmo play-offa v Lombardiji
V Besozzu bo treba igrati tako kot v Repnu
Pri Verbanu so prepričani, da niso dali vse od sebe - Še prosta mesta na avtobusu
NOGOMET - Po porazu v Vilešah
Sovodnje izpadle v 1. amatersko ligo
Sovodenjci se po eni sezoni v promocijski vračajo v 1. amatersko ligo. Na povratni tekmo play-outa za obstanek so proti ekipi Villesse izgubili 2:0. »Res škoda, čeprav brez nikakršnih dram. V lanski sezoni smo nekoliko presenetljivo napredovali v višjo ligo in letos smo dobro vedeli, da nas čaka zelo težka naloga. Obstanek v ligi je bil sicer dosegljiv, med sezono pa smo imeli številne poškodbe, ki so nam prekrižale načrte,« je dejal sovodenjski zvezni igralec Simon Feri, ki je tudi sam poškodovan in v nedeljo v Vilešu ni stopil na igrišče. »Tekmo v Vilešu smo začeli zelo dobro in napadalno. Po tridesetih sekundah je Portelli z glavo zadel prečko in vse je kazalo, da bi lahko domov odnesli celoten izkupiček. V prvem polčasu smo imeli nekaj več od igre. V drugem delu pa smo žal popustili. Nasprotnik je že na začetku izko-rietil našo napako v obrambi in po-vedel. Nato pa je sodnik Simoneju pokazal drugi opomin in ostali smo z desetimi igralci. Drugi gol Villess nas je pokopal in tekme je bilo konec. Zdaj si bo treba zavihati rokave, saj je tudi prvenstvo 1. AL zelo zahtevno,« je zaključil Feri.
Na isti valovni dolžini je tudi predsednik Zdravko Kuštrin: »Seveda z izpadom nismo zadovoljni, kljub temu pa ne smemo nikomur nič očitati, saj so tako fantje kot trener dali vse od sebe. Že na začetku sezone smo vedeli, da nas čaka težka naloga, saj je promocijsko prvenstvo zelo zahtevno. Kako naprej? Resnici na ljubo smo že razmišljali o prihodnji sezoni. Trener Claudio Sari je sicer izrazil željo, da bi zaključil ciklus pri nas, saj je to zanj že četrta sezona v Sovodnjah. Počakali bomo, naj odloči in nato bomo videli kako naprej. V prihodnji sezoni nas čaka kar nekaj pomembnih mejnikov. Kot glavni je novo igrišče, ki ga bomo predali namenu na začetku prihodnje sezone.« (jng)
Villesse - Sovodnje 2:0 (0:0)
STRELCA: Milocco v 52. in Fernandez v 82. min.
SOVODNJE: Burino, Tomšič, Colapinto, Bernardis, Losetti (Ferro), Simone, Trampus, Padovan (Pacor), Portelli, Reščič, Stergulz (Miliče-vic). Trener: Sari. RDEČ KARTON: Simone v 62. min.
Krasov branilec Marco Sessi (v ozadju Federico Orlando) je bil v soboto najboljši na igrišču
kroma
Kras Koimpex je v soboto bržkone marsikoga presenetil. Rdeči so z 2:1 premagali vsaj na papirju favorizirani Verbano Calcio, ki ima kar lepo število izkušenih igralcev, ki so že igrali v višjih ligah. Tajnik lombardske ekipe Claudio Vigano je prepričan, da so nogometaši iz Besozza igrali vsaj 30 odstotkov pod svojimi sposobnostmi. »Že pred začetkom tekme sem opazil, da so vsi zelo živčni. To je bržkone negativno vplivalo na potek tekme. Res je tudi, da nismo igrali z najboljšo postavo, saj sta bila odsotna dva pomembna igralca in še ne vemo, ali bosta lahko igrala na nedeljski povratni tekmi. V soboto smo igrali zelo slabo v obrambi in tudi naš režiser Marzio se ni izkazal. Kras pa je igral zelo zbrano. V obrambi so bili brezhibni in tudi na sredini igrišča so nam povzročili precej težav. Upam, da bomo v nedeljo igrali kot ponavadi. Če bo tako, potem ne bi smeli imeti težav. Srčno se želimo uvrstiti v drugi odločilni krog,« je povedal tajnik Verbana.
V Krasovem taboru se medtem mirno pripravljajo na nedeljski spopad. Musolinovi varovanci bodo ta teden trenirali nocoj, jutri in v petek. V soboto popoldne pa bodo odpotovali v Besozzo, kjer bodo tudi prespali. Krasov športni vodja Goran Kocman je optimist, čeprav dobro ve, da jih čaka zelo težka naloga. »Verbano bo igral napadalno, kot ranjena zver. Mi moramo ohraniti mirno kri in predvsem v fazi obrambe bo treba biti zelo zbrani,« je dejal Kocman, ki bo v Besozzo odpotoval že v soboto z ekipo.
Navijači pa bodo v Lombardijo (približno pet ur vožnje) odpotovali v ne-
Primorje še ni vrglo puške v koruzo in ima še nekaj minimalnih možnosti za posredno napredovanje v 1. AL. Rdeče-rumeni, ki so v nedeljo premagali Sistiano, morajo zdaj premagati Talmassons (v nedeljo ob 16.30 na nevtralnem igrišču) in nato upati v repasaž. To seveda le v primeru, če bo prišlo do kake združitve v 1. AL ali v višjih ligah. Šušlja se, da bi se lahko združili Torviscosa in San-giorgina ter celo Itala San Marco in Pro Gorizia.
Nedeljska tekma proti Sistiani je bila zelo živahna. Gledalci so videli kar osem golov. Primorje je zmagalo s 5:3, Colasuonno je kar trikrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Predsednik Roberto Zuppin je bil z nastopom zadovoljen: »V drugem polčasu smo igrali dobro, zelo zbrano. V obrambi smo bili natančni in nato smo bili spretni v protinapadu. Pohvalil bi vse naše nogometaše.«
Primorjaši so se v nedeljo tako veselili zadetka
kroma
Primorje - Sistiana 5:3 (2:2)
STRELCI: Colasuonno 3, Puzzer, Paoletic.
PRIMORJE: Maganja, Emili, Sic-
deljo zjutraj. En avtobus je že polno zaseden. Na drugem pa je še nekaj prostih mest, tako da se lahko pridruži kdorkoli (za informacije in vpisovanje pokličite na telefonsko številko 3332939977). Start bo ob 7. uri z glavnega trga v Repnu.
Kolikšne pa so Krasove možnosti na povratni tekmi? Trenerja Milan Mi-kuš in Rajko Žeželj, ki sta si ogledala sobotno tekmo, sta optimista. »Kras je dokazal, da je po kvaliteti najboljša ekipa naše deželne elitne lige. Verbano pa ima boljše posameznike, ki so bolj izkušeni in vidi se, da so igrali v višjih ligah. Kljub temu velike razlike med ekipama na igrišču nisem videl. Krasovci so v drugem delu sicer fizično malo popustili. To pa na srečo ni negativno vplivalo na rezultat,« je dejal Mikuš, ki je bil v letošnji sezoni (sicer samo do oktobra) opazovalec B-ligaša Reggine, v prihodnji sezoni pa ne izključuje, da bi znova sedel na klop kakega moštva iz naše dežele.
Rajko Žeželj pravi, da je bila tekma na visoki tehnični in taktični ravni. »Obe ekipi sta zelo malo tvegali in igrali sta zelo racionalno. Nogometaši iz Lombardije so fizično boljše pripravljeni. Videli smo lahko, da so nekateri pravi profesionalci. Človeku se namreč hitro pozna, če je zaposlen 8 ur dnevno v tovarni ali v podjetju. Kljub temu se je Kras boril povsem enakovredno. Kra-sovci morajo tudi v gosteh igrati zelo zbrano v obrambi in kot v soboto bo treba zaustaviti nasprotnikovega organizatorja igre Marzia, ki je najpomembnejši člen Verbana,« je dejal Žeželj.
V MARKAH - Na drugi play-off tekmi državne končnice za napredovanje v D-ligo med ekipama iz Umbrije in iz Mark je Jesina z gladkim 3:0 premagala Voluntas Spoleto. Vse tri gole je za ekipo iz Mark dosegel Gabrielloni. Tekmo v Jesiju si je ogledalo nad 3 tisoč ljudi! Povratna tekma v Spoletu bo v nedeljo. (jng)
PREMIKI
Nekateri potrjeni
Puric (Vesna) k Itali San Marco
Prvenstva se uradno še niso končala, kupoprodajna borza pa je že v polnem teku, čeprav je večina igralcev »vezana« na klube do konca junija. Prvi so na vrsti seveda trenerji.
Pri Juventini v promocijski ligi so potrdili trenerja Giovannija Tom-izzo. Potrjeni so tudi trenerji Primorca v 1. AL (Maurizio Sciarrone), Brega v 2. AL (Oliviero Macor) in bržkone tudi Primorja (Bojan Gulič), čeprav se mora slednji še izreči. Do spremembe na klopi bo prišlo pri Zarji Gaji v Bazovici, kjer ekipe ne bo več vodil Giacomo Di Summa. Ime novega trenerja naj bi bilo mogoče znano že ta teden. Novega trenerja bodo skoraj gotovo imenovali tudi v Sovodnjah (v prihodnji sezoni v 1. AL), saj je trener Sari izrazil željo, da bi se odpovedal trenerskemu stolčku. Šušlja se, da bi njegovo mesto lahko prevzel nekdanji trener Brega in Domia Davor Vitulič.
Kaj pa igralci? Edina novica je, da bo mladinec Minej Puric (letnik 1993) v prihodnji sezoni igral pri državnih mladincih (prvenstvo Ber-retti) gradiške Itale San Marco, ki ima člansko divizijo v poklicni 2. diviziji. Puric je v letošnji sezoni igral pri deželnih mladincih Vesne, čeprav je bil še naraščajnik. Itala San Marco je odkupila Puricevo izpisnico.
MONFALCONE REŠEN - Elitna liga, play-out: Monfalcone - Se-vegliano 1:0 (Sevegliano je izpadel); promocijska liga, play-out: Pozzuo-lo - Staranzano 3:0 (Staranzano je izpadel); 1. AL, play-out: Capriva -Gradese 1:0 (Gradese je izpadel), Tur-riaco - Costalunga 0:2 (Turriaco je izpadel); play-off: Pro Romans - San lorenzo 2:1 (Romans je napredoval); 2. AL, play-off: Esperia - Pieris 1:0 (Esperia je napredovala); play-out: Cormonese - Begliano 1:0 (Begliano je izpadel), Fiumicello - Chiarbola 4:0 (Chiarbola je izpadla).
TURNIR IL GIULIA - Danes (20.30 pri Sv. Ivanu v Trstu): Roianese - Primorec.
2. AL - Primorjaši še niso na dopustu
Še kanček upanja
Premagali so Sistiano in v nedeljo jih čaka dvoboj s Talmassonsom - Nato čakanje na repasaž
cardi, Zidarich (Sardoč), Merlak, Ra-valico, Ferro, Mescia, Puzzer (Paole-tic), Pipan, Colasuonno (Makivič), trener Gulič. RDEČ KARTON: Ferro.
MLADINSKI NOGOMET - V Štandrežu
Pokal Danielis romal v Brda
V	Štandrežu se je v soboto končal 9. memorial Daniele in Vito Danielis, ki ga vsako leto organizira ŠD Juventina. Na turnirju, ki je namenjen starostni kategoriji cicibanov, je nastopilo šestnajst ekip iz Italije in iz Slovenije. Od ekip naših društev so nastopale Juventina, Sovodnje, združena ekipa Adria Ciciban Mladost Sovodnje ter repenski Kras.
V	finalni del se je uvrstila le združena ekipa Adria Mladost Sovodnje, ki je v sobotni zadnji tekmi izgubila z 2:1 proti Biljam. Prvo mesto, ki ga sicer uradno ne dodelijo, so osvojili mladi nogometaši Brd, ki so z 2:0 premagali novogoriški Hit.
ZAČETNIKI 11:11
Točka za Pomlad
Pomlad A - Muggia A 0:0
POMLAD: Paoli, Suppani, Žerjal, Kosovel, Paolucci, Ghersinich, Skivja-ni, Košuta, Vidali, Kocman, Toffolutti, L. Gregori, Bicocchi, Glavina, Vattovaz, Orel. Trenerja: Pahor in Paolucci.
V predzadnjem prvenstvenem krogu, na zadnji domači tekmi v Rep-nu, so začetniki Pomladi miljski ekipi iztrgali točko. Tekma je bila vseskozi zelo borbena in obe ekipi sta igrali napadalno. Igra je bila kar živahna in do-padljiva. Pomladi je sodnik razveljavil gol (Skivjani), Muggia pa je enkrat zadela vratnico. Neodločen izid je tako povsem pravičen. Pri Pomladi si pohvalo zaslužijo prav vsi igralci.
18 
Torek, 25. maja 2010
GORIŠKI PROSTOR
ODBOJKA - Kvalifikacije za Evropsko prvenstvo 2011
Loris Mania': »Kar se je dogodilo v nedeljo, se ne sme več ponoviti«
__v
Proti Turčiji gladek poraz s 3:0 - Vprašljiva uvrstitev na EP - Slovenija premagala Španijo
Italijanska odbojkarska reprezentanca resnično tvega, da se ji lahko celo izmuzne uvrstitev na evropsko odbojkarsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Avstriji in na Češkem. Na tretji tekmi kvalifikacijskega turnirja je namreč v Ankari v Turčiji proti domači reprezentanci gladko izgubila s 3:0 (24, 17, 13). Zdaj »azzurri« niso gotovi uvrstitve niti v primeru, da na drugem turnirju, ki bo naslednji konec tedna v Italiji, zmagajo na vseh treh tekmah s 3:0, saj so v Ankari oddali set tudi Belorusiji. Treba pa je povedati, da tudi drugouvrščena ekipa iz vsake od kvalifikacijskih skupin še lahko doseže uvrstitev na EP preko dodatnih kvalifikacij (možen nasprotnik za Italijo naj bi bila Latvija).
O težavah Anastasijeve reprezentance smo se pogovorili z Lorisom Ma-niajem, ki je bil ravno na rimskem letališču pripravljen na vzlet proti Bariju in nato Gioii del Colle, kjer bo italijanska reprezentanca igrala drugi kvalifikacijski turnir:
»Prvi dve tekmi (proti Belorusiji in Romuniji, op. ur.)smo igrali zadovoljivo, videlo se je sicer, da smo bili še neuigrani in da smo imeli težave se razumeti s podajalcem, a igra je bila vseeno kar tekoča. Proti Turčiji pa sploh nismo pričakovali takega poraza. Obeti so bili pozitivni; v prvem nizu smo vodili 22:16, nato pa naredili dve neumni napaki in se začeli prerekati med sabo. Svoje je opravil še strah in tekma se je za nas tisti hip končala. Na zadnja dva seta je bolje pozabiti, saj je bilo kot, da nas ne bi bilo na igrišču. Problem pa ni bil tehničen, odpovedali smo mentalno. Zdaj pa smo odvisni tudi od dru-

k V
m?l i* pu
jXHI
lair \
IU
w i
Loris Mania je ta čas rahlo poškodovan, sicer pa je že pred začetkom kvalifikacij vedel, da v Turčiji ne bo igral
fivb
Wamfm*
U/'j
■ WII ,
U :
17 "
gih, saj nam ne zadostujejo več niti tri zmage s 3:0. Trda bo.«
Si še optimist za uvrstitev na EP?
Optimisti treba biti, a situacija je zelo težavna, ker smo odvisni tudi od drugih. Imeli smo sestanek med igralci in si jasno povedali, da taki spodrsljaji niso opravičljivi in v bodoče se kaj takega ne bo smelo ponoviti. Na igrišču moramo biti ekipa, drugače tvegamo, da se ponovijo blamaže kot na lanskem prven-
stvu. Kar pa si res ne moremo privoščiti, saj letos gostimo svetovno prvenstvo.
Anastasi je na tem turnirju vlogo libera zaupal Marri, ti pa si tekmam sledil s tribune.
Anastasi se je z mano takoj pogovoril, ko sem se po končani sezoni z Mo-deno pridružil italijanski reprezentanci. Napovedal je, da hoče preizkusiti tudi njega, tako da sem že vedel, da teh tekem ne bom odigral. Kar je po svoje tu-
di razumljivo, saj mene že pozna, Marra pa je nov član reprezentance in selektor ga želi preizkusiti in bolje spoznati. Zame to ni problem, saj je on trener in on odloča. Moja naloga pa je trenirati maksimalno. Ob tem imam v tem trenutku nekaj fizičnih težav z levim kolenom. Vnela se mi je tetiva na pogačici, kar me nekoliko omejuje pri gibanju in mi je koleno tudi malo zateklo. Verjetno tudi na naslednjem turnirju bo igral Marra, potem pa bomo videli. Vsekakor upam, da z mojo poškodbo ne bo hujših težav.«
Če se v italijanskem taboru ubadajo z določenimi težavami, se bolje piše Sloveniji, ki je zmagovalka prvega turnirja. Slovenska reprezentanca je namreč v tretji tekmi prvega kvalifikacijskega turnirja za nastop na EP v Mariboru s 3:1 (17, -26, 15, 15) premagala Španijo in si s tem pred drugim turnirjem, ki bo konec naslednjega tedna v Tel Avivu, zagotovila najboljši izhodiščni položaj. Slovenski odbojkarji so po treh tekmah v Mariboru na dobri poti, da se neposredno uvrstijo na evropsko prvenstvo leta 2011. Po gladkih zmagah nad Madžarsko in Izraelom so zablesteli še v najpomembnejšem trenutku, skalp so pred 1500 gledalci odvzeli še evropskim prvakom iz leta 2007, Špancem. Ti so res bili v nekoliko spremenjeni postavi kot na prejšnjih tekmovanjih, kar pa ne zmanjšuje uspeha izbrancev novega selektorja Ve-selina Vukovica, ki so v najpomembnejšem trenutku prikazali najboljšo igro na turnirju. Niso se ustrašili pritiska, ki ni bil majhen, v vseh elementih so pokazali vrhunsko predstavo, zabeljeno z borbenostjo.
/
t
Lorenzo
Španec Jorge Lorenzo (Yamaha - na sliki) je zmagovalec motociklistične dirke za veliko nagrado Francije, s čimer se je utrdil na prvem mestu skupnega seštevka. Drugo mesto je osvojil Valentino Rossi (Yamaha), tretje njegov rojak Andrea Dovizioso (Honda).
Hamilton
Britanec si bo še dolgo pomnil šopirjenje pred VN Avstralije. Policija v Viktoriji ga je namreč ovadila zaradi objestnega obnašanja, ko je z osebnim vozilom po melbournskih ulicah «kuril» pnevmatike in «vadil» speljevanje. Hamilton se bo pred sodnikom zagovarjal 24. avgusta.
i
Češka
Hokejska reprezentanca Češke je osvojila naslov svetovnega prvaka za leto 2010. V finalu svetovnega prvenstva elitne skupine so Čehi ugnali branilce naslova Ruse z 2:1 (1:0, 1:0, 0:1). Švedska si je zagotovila bronasto medaljo, potem ko je v malem finalu s 3:1 (1:0, 0:1, 2:0) premagala Nemčijo.
VČERAJ DANES
Kristina Knez
Ko je bil na sporedu derbi Val-Olympia so bili goriški sodniki na prostem dnevu
»Včasih ugotavljam, da mi je v poklicu večkrat v večjo pomoč izkušnja odbojkarske sodnice kot pa izpit na filozofski fakulteti,« ugotavlja danes Kristina Knez, profesorica in ravnateljica v Dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici, nekdaj uspešna odbojkarska sodnica. »Sodniška izkušnja mi je na poklicni poti namreč omogočila, da sem znala vzpostaviti določeno distan-co do težav in hkrati da sem se naučila, kaj pomeni imeti središčno vlogo.«
Čeprav je morala ravnateljica Dijaškega doma že pri 14 letih opustiti aktivno športno pot zaradi poškodbe kolen, se s športnih igrišč ni oddaljila. Ne v dijaških letih, niti kot študentka in niti zdaj, ko vsak konec tedna preživi v telovadnicah kot gledalka svojih sinov. Knezova se je kot gojenka Dijaškega doma leta 1976 pri 11 letih pridružila odbojkarski skupini Doma, tam igrala štiri leta, nato pa prenehala. Naslednji dve sezoni je sodelovala kot trenerka mladinskih ekip, nato pa se odločila za drugačno pot: »Pri 16 letih sem opravila tečaj za odbojkarskega sodnika in začela s sojenjem. Ne spominjam se, zakaj sem se za to odločila in kje sem sploh dobila informacije o tečaju, saj med sodniti v Gorici nisem poznala nikogar.« Kljub temu se je v novem okolju hitro znašla in navezala trdne prijateljske vezi, ki jih še danes vzdržuje.
»Na začetku je bila sodniška izkušnja zame pravi izziv, saj je bilo takrat sodnic zelo malo. V sojenju sem uživala, hkrati pa sem uspela tudi napredovati. Pri 21 letih bi že lahko prestopila na državno raven, a sem tudi po pogovoru s kolegi razsodila, da bi bila državna liga zame prenaporna. Bila sem še zelo mlada in zato sem se odločila, da bom nadaljevala s sojenjem na deželni ravni. Skratka: nisem več zasledovala kariere, ampak sem sodila iz čistega užitka.« Sodniško pot je Knezova zaključila v sezoni 1991/92, ko je septembra 1992postala ravnateljica. Danes pravi, da je bila sodniška izkušnja naporna, po enajstih sezonah pa je imela tudi veliko zadoščenj: »Upoštevali so me prav tako kot moške kolege, zaupali so mi tudi pomembnejše tekme in deželne finale, kjer so sodili samo najboljši. Hkrati so me v tistem okolju sprejeli tudi kot Slovenko. Na začetku so mi sicer s težavo zaupali sojenja tekem s slovenskimi ekipami, česar sem se sicer tudi sama rada otepala, saj so tam igrali prijatelji, včasih tudi učenci. Ko pa sem opazovalce prepričala, da sem pri svojem
odločanju neodvisna, nisem imela več težav.« Knezova je veljala za strogo sodnico: »Kriteriji, ki jih je uveljavljala odbojkarska zveza, so bili zelo strogi. Sodniki smo na primer morali dosoditi rumen karton vsakič, ko je trener vstal s klopi,« se spominja in prizna, da je iz žepa marsikdaj izvlekla karton. Svojevrsten odnos je vzpostavila na tekmah Borove moške ekipe: »Kapetan Diego Batich je velikokratpo dosojeni žogi stopal do mene in spraševal za pojasnila. Ni bil nespoštljiv, amapk preveč vztrajen. Na vsaki tekmi sem mu pokazala rumen karton. Še danes, ko se srečava z Diegom, obujava te epizode.« Večjo žalitev izključno zato, ker je bila »ženska«, je Knezova doživela samo enkrat: »Na tekmi v Čedadu je odbojkar, ki ni bil kapetan, komentiral ob meni nekaj v zvezi z ženskami. Ne spominjam se, ali sem posegla z rdečim kartonom ali ga naravnost izključila. Dobro pa se mi je vtisnila v spomin odločitev sodniške komisije, ki je igralcu dosodila kar 4 kroge diskvalifikacije.«
V letih, ko je Knezova sodila, je imela naziv »pravega« derbija tekma med Valom in Olympio, ki ni bil občuten samo v slovenskem, temveč v odbojkarskem okolju nasploh. Goriški deželni sodniki so se derbija
otepali tako, da so tisto soboto skoraj vedno izbrali prost dan: »Ker smo si lahko v sezoni izbrali dve prosti soboti, smo goriški sodniki večinoma izbirali vedno soboti, ko je bil na vrsti derbi. Tekmo smo si ogledali na tribunah, zveza pa je sojenje zaupala sodnikom iz državnih lig.«
Življenjska pot je ravnateljico zdaj ponesla z odbojkarskih na košarkarska igrišča: sinova igrata košarko, mož pa je bivši igralec in trener. Novo okolje Knezovi ponuja primerjavo: »A posteriori ugotavljam, da je bil celoten odbojkarski svet prava avantgarda v naši deželi. Bili smo bolj organizirani v primerjavi s košarko, pravila so bila bolj ostra in natančna. Tudi disciplina je bila pri vseh akterjih, od igralcev, do trenerjev in sodnikov večja, hkrati pa je bilo tudi veliko več spoštovanja med različnimi subjekti.« Knezova se spominja predvsem poudarka na vzgojni plati sodniške vloge: »V primerih nespoštovanja med trenerji in igralci ali na tribunah smo morali vedno poseči z največjo strogostjo. Že takrat so med tekmami posegali predvsem starši,« se spominja sodnica, ki danes v vlogi ravnateljice ugotavlja, da je ta problem »stokrat večji«. Knezova soglaša s trenerjem Petrom Brumnom (ima ga za vzor-
• ••
nega vzgojitelja) in poudarja, da imajo starši največkrat zgrešen odnos do športa. »Zaradi predčasnega uvajanja v šport večkrat ne upoštevajo vzgojnih momentov. Med igralci napihujejo tekmovalnost, kar škodi predvsem otrokom. Velikolrnt sem videla, da so talentirani športniki opustili dejavnost predčasno ravno zaradi prekomernega vmešavanja staršev, ki ustvarjajo pri otrocih iluzorna in nerealna pričakovanja.« Ravnateljica opaža, da je to splošen pojav v vseh učnih procesih, tudi v Dijaškem domu in drugih vzgojnih ustanovah: »Šport ni otok zase. Pojav prekomernega pritiska staršev nima niti narodnostnega predznaka, čeprav opažam, da so v Sloveniji mogoče nekoliko na boljšem. Naši otroci so manj obvladljivi, manj vodljivi in pritisk staršev je močnejši. V Sloveniji pa je manjši, saj poteka uvajanje v šport večinoma v šoli, kjer so do telesne kulture veliko bolj uzaveščeni kot v naših šolah, stik s starši pa ni direkten.« Čeprav se starši nenehno pritožujejo nad stresom in nad tem, da nimajo časa, imajo še vedno preveč časa, da hodijo na vse tekme, včasih pa celo na treninge, pravi Knezova. Nekoč, se spominja, pa starši skoraj niso vedeli, s katerim športom so se ukvarjali njihovi otroci ...
Prekomerni zaščitniški odnos staršev onemogoča otrokom, da bi se osamosvojili. Vzroke za tako obnašanje staršev išče ravnateljica v družbi in v že vzpostavljenem »sistemu« zaščitništva in velike vloge staršev: »Danes je samoumevno, da mama narekuje nalogo sinu, ali da so starši večkrat v šoli na pogovoru. To je že pravi sistem, v katerega pa lahko še posežemo. Ravno vzgojitelji in trenerji lahko naredimo veliko v tej smeri, na primer že tako, da starše opozorimo na tako obnašanje.« Goriška profesorica navaja, da je za otroke že izkušnja v Dijaškem domu in v kolonijah dobra šola samostojnosti in podlaga za nadaljnje življenje.
Zaradi pomanjkanja vzgojiteljev se je ravnateljica pred dvema letoma ponovno vrnila v razred, kar ji je omogočilo še bližji stik z otroki in starši. Po 18 letih se v Dijaškem domu še vedno ne dolgočasi: vsak dan je pred novimi izzivi, ko pride domov pa sinovom in možu vedno z nasmehom odgovarja: »Danes je bilo spet živahno!« Šport tačas spremlja s tribun, rada pa bi se vrnila tudi med sodnike: ne več kot sodnica, morda le kot opazovalka.
Veronika Sossa
Torek, 25. maja 2010 1 9
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
GORICA - Gradbišča in spremembe v prometni ureditvi
S časovnico javnih del manj preglavic za voznike
Jutri bodo odprli cesto pri Madonini - Ulica Marconi ponovno prevozna čez tri tedne
Manj preglavic za voznike, pokrajinsko prevozno podjetje APT, mestne redarje in trgovce. To je cilj časovnice javnih del, ki so jo na pobudo goriške uprave pripravili uradi goriške občine, in ki jo je včeraj na županstvu predstavil odbornik za prometno ureditev Francesco Del Sordi. »V seznamu, ki se bo seveda v času spreminjal in ki iz jasnih razlogov ne more vključevati nepredvidljivih dogodkov, kot so nenadne okvare vodovodnih ali plinskih cevi, smo navedli gradbišča, ki jih načrtujejo občina Gorica, družbi Iris in Irisacqua, telefonske družbe ter prireditve, zaradi katerih pride do sprememb v prometni ureditvi. Časovnica, ki bo objavljena na spletni strani občine, ne bo koristna le za občane, pač pa tudi za prevozno podjetje APT, mestne redarje in trgovce,« je povedal Del Sordi, s katerim so soglašali direktor podjetja APT Giuseppe Zampieri, poveljnik mestnih redarjev Marco Muzzatti in predsednik zveze trgovcev Ascom Pio Traini.
Včeraj so prometu zaprli križišče med Ulico Marconi, Monache in Mazzini, kjer se nadaljujejo dela za uresničitev peš-cone. Po besedah arhitekta goriške občine Marcella Fiscellija, ki sledi temu gradbišču, bodo dela na križišču zaključena v roku treh tednov, do takrat pa bodo morali avtomo-bilisti, ki so na primer namenjeni iz mestnega središča na Trg Cavour, Trg Sv. Antona ali v Ulico Alviano, izbrati alternativno pot. Do konca junija se bodo predvidoma zaključila dela na Travniku, zaradi katerih je Ulica Seminario še vedno enosmerna, že jutri pa naj bi družba Irisacqua ponovno odprla prometu vzpenjajočo se cesto med Ma-donino in viaduktom Ragazzi del '99. Zaradi popravil kanalizacijskega omrežja so morali v zadnjih tednih vozniki, ki so vozili po Majnicah v smeri Gorice, na križišču obvezno zaviti levo v Ulico Brigata Campobas-so in nato v Ulico Brigata Re, od jutri dalje pa bo ponovno vzpostavljena običajna prometna ureditev. V Ulici Sauro naj bi se dela zaključila sredi 14. junija, v Ulici Duca D'Aosta pa bo promet oviran do 17. junija.
S prihodnjim mesecem se bodo predvidoma začela tudi dela na Trgu pred cerkvijo v Štandrežu, 14. junija pa bo na vrsti zaprtje Ulice Aquileia. »K sreči smo od družbe Irisacqua dosegli, da bo s posodabljanjem kanalizacije v Ulici Aquileia začela po zaključku šolskega leta. Poseg je komplementaren tistemu, ki že poteka na vzpenjajoči se
cesti med Madonino in viaduktom Ragazzi del '99, gradbišče pa bo odprto do 14. julija. Z družbo smo se dogovorili, da bo Ulico Aquileia popolnoma zaprla le v primeru, da bo nujno; delavci bodo skušali zagotoviti ožji prehod za avtomobile, ko pa to ne bo mogoče, bomo morali uvesti dvosmerni promet v Ulici Barca,« je povedal Del Sordi. V isti sklop del, je dodal odbornik, spadajo tudi dela, ki bodo med 15. julijem in 2. avgustom potekala na mostu VIII Agosto.
Promet v Ulici XXIV Maggio bo od 21. junija do 9. julija oviralo gradbišče družbe Iris, ki bo med 12. in 31. julijem izvajala vzdrževalna dela tudi v Ulici Codelli in v Ulici IX Agosto. Drugega avgusta bo gradbišče družbe Iris zasedlo Ulico Diaz (dela se bodo zaključila 2. septembra), dan pred tem pa naj bi se začela obnova Drevoreda DAn-nunzio, dela pod viaduktom Ragazzi del '99 in vzdrževalni posegi goriške občine na cestah in pločnikih v številnih ulicah (Duca
^ V	Isi
.......>_-
Razrito križišče med ulicami Monache, Mazzini in Marconi
DAosta, Favetti, Crsica, Formica, Giusti-niani, itd.). 23. avgusta bo družba Iris začela z deli v Ulici Don Bosco in v Ulici Vitto-rio Veneto (do 26. novembra), 20. septembra pa naj bi bila na vrsti obnova Verdijevega korza. Občina bo obnovila odsek kor-za od lekarne Orso bianco do ljudskega vrta. »Kar se prireditev tiče, bomo skušali v bodoče čim bolj izkoriščati pešcono. Verdijev korzo bomo zaprli prometu le v nujnih primerih,« je zaključil odbornik. (Ale)
GORICA
V Kinemaxu
obnavljajo
kinodvorano
Včeraj so se v dvorani 3 goriškega Kinemaxa začela obnovitvena dela, ki bodo trajala vključno do petka, 28. maja. V mali dvorani, kjer do petka ne bodo vrteli filmov, bodo zamenjali sedeže, obnovili pod in tudi sistem ozvočenja. Transmedia je 70 no-vihsedežev, s katerimi bo nadomestila dosedanje, nabavila pri španskem podjetju Ezcaray. Novi sedeži, ki so izdelani iz lesa bukve, bodo modre barve (prejšnji so bili rdeči). Izbran je bil udoben model Saint Tropex. Poskrbljeno bo tudi za boljšo vidljivost, saj bodo zadnje štiri vrste sedežev položili na podstavek, medtem ko so bili doslej vsi sedeži na istem nivoju.
Pod bo po novem lesen, stene, ki so bile črne, pa bodo pre-pleskali s sivo barvo. Ob lepšem videzu bo v dvorani 3 goriškega Kinemaxa od petka dalje zagotovljeno tudi boljše in »mehkejše« ozvočenje s sistemom Dolby digital. »Dela na Travniku se bližajo h koncu, vzporedno pa se nadaljuje tudi postopna obnova goriškega Kinemaxa, ki se je začela lani s posodobitvijo vhodne veže,« je povedal direktor družbe Transmedia Giuseppe Longo.
bumbaca
APrimorski
~	dnevnik
Soočanje o prihodnosti DS
V	goriškem Kulturnem domu bo jutri ob 18. uri goriški krožek Demokratske stranke (DS) priredil srečanje z evropsko poslanko in deželno tajnico Deboro Serracchiani ter županom iz Pordenona Sergiom Bolzonellom. Govor bo o upravljanju in prihodnosti DS, ki jo v kratkem čaka državna skupščina.
Pogreb Francesca Moiseja
V	Gorici je močno odjeknila vest, da je v svojem 85. letu umrl Francesco Moise, eden izmed protagonistov političnega in javnega življenja v mestu v 60. in 70. letih minulega stoletja. Kot pripadnik Krščanske demokracije je bil občinski svetnik in odbornik pod župani Poterziom, Gallarottijem, Martino in De Simonejem. Njegovo pogreb bo jutri ob 9. uri iz goriške splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče.
Podpora tovarni Selex Galileo
Evropska poslanka in deželna tajnica DS Debora Serracchiani meni, da ima ronška tovarna Selex Galileo pogoje, da potrdi svojo vodilno vlogo na evropski ravni, »zato jo je treba podpreti«.
Občni zbor Kulturnega doma
Danes ob 18. uri (v drugem sklicu) bo v mali dvorani goriškega Kulturnega doma, v Ulici Brass 20, redni občni zbor Združenja Kulturni dom.
Vrtcu prispevek fundacije
Jutri ob 11. uri bo vrtec v Štandrežu obiskal predsednik Fundacije Goriške hranilnice, Franco Obizzi. To bo priložnost, da mu bodo izrazili zahvalo za prispevek v znesku 1.400 evrov, ki jim ga je dodelila fundacija in ki jim je omogočil izvedbo projekta o integraciji.
Dan kulturne raznolikosti
Na Bevkovem trgu v Novi Gorici bo danes med 10. in 15. uro srečanje Unesco šol, s katerim bodo obeležili Dan kulturne raznolikosti. Organizatorji pričakujejo več kot 300 učencev in dijakov iz vse Slovenije ter goste iz tujine. (nn)
Trte in vino zakladi Primorske
V	organizaciji Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, ki s svojim strokovnim delom že desetletja uspešno sodeluje s primorskimi vinogradniki in vinarji, se bo v Hi-tovi Perli danes ob 16.30 začelo tradicionalno srečanje vinogradnikov in vinarjev primorske vinorodne dežele. Tudi letošnji posvet, naslovljen »Trte in vino - Zakladi Primorske«, je namenjen srečanju vinarjev iz Goriških Brd, Vipavske doline, Krasa in slovenske Istre. (nn)
GORICA - Natečaj prometne vzgoje za vrtce ter osnovne in nižje srednje šole
Posebej izstopali slovenski šolarji
Rebecca Sirok prva med otroki iz vrtcev, Matija Corsi najboljši med nižješolci, poleg njega na končni lestvici še štirje učenci tretjih razredov nižje srednje šole Ivan Trinko
Na igrišču centra Lenassi, na Trgu Sv. Frančiška, je včeraj dopoldne potekalo nagrajevanje otrok in mladih, ki so se uspešno udeležili 44. natečaja prometne vzgoje. V imenu svojega nekdanjega poveljnika Giorgia Grudna ga vsako leto prirejajo goriški mestni redarji. Pri natečaju so sodelovale domala vse goriške vzgojne strukture od vrtcev do nižjih srednjih šol, ob udeležbi civilnih in vojaških oblasti pa so nagradili te, ki so se pri preizkušanju priučenega znanja najbolj izkazali. Med temi so tudi letos izstopali slovenski otroci. Dva od teh sta dosegla najboljšo uvrstitev med udeleženci iz goriških vrtcev in nižjih srednjih šol, slovenski nižješolci pa so osvojili kar pet od desetih mest na končni lestvici.
Lekcije prometne vzgoje so potekale skozi vse šolsko leto, od novembra do maja; začeli so s teorijo, v maju pa so se zvrstile praktične preizkušnje za osnovnošolce na vozniški progi, ki so jo zarisali v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu, in testi za nižješolce. Udeležencev je bilo le-
tos skupno 893 (263 otrok iz vrtcev, 275 iz osnovnih šol in 355 iz nižjih srednjih šol) iz 57 razredov in 31 šol. Predmet želja so bile nagrade, predvsem kolesa, ki so šla zmagovalcu med otroki vrtcev in prvim desetim med osnovnošolci. Kolo je tako odpeljala Rebecca Sirok iz slovenskega vrtca v Ulici Brolo (učiteljica Marija Terčič), med nagrajenimi osnovnošolci ni slovenskih otrok, naravnost izjemen pa je rezultat učencev nižje srednje šole Ivan Trinko: Giuseppe Pflanz (3.A) je dosegel deseto mesto, Enriko Širok (3.B) deveto mesto, Matija Blažič (3.A) šesto mesto, Jernej Terpin (3.C) tretje mesto in Matija Corsi (3.C) prvo mesto (spremljevalec je bil profesor Arturo Bresciani).
Vsem šolam, ki so sodelovale, so včeraj izročili pokal;nagrajence so pohvalili, jim izrazili čestitke ter jih še enkrat nagovorili o pomenu prometne vzgoje in vzgoje nasploh Marco Muzzatti, poveljnik goriških redarjev, Fabio Gentile, goriški odbornik in podžupan, in Maurizio Di Matteo, pokrajinski odbornik.
Nagrajena Rebecca Sirok iz vrtca v Ulici Brolo
bumbaca
Matija Corsi, prvouvrščeni med nižješolci
bumbaca
20 Torek, 25. maja 2010
GORIŠKI PROSTOR
/
NOVA GORICA - Mesto dobilo novo sosesko in novo ulico
V bližini meje trije novi bloki s 46 neprofitnimi stanovanji
Ulico poimenovali po Šantlovih, družini, ki je zaznamovala kulturno dogajanje v Gorici
V	Novi Gorici so te dni bogatejši za dve pridobitvi. Včeraj so nedaleč stran od nekdanjega mejnega prehoda na Ška-brijelovi - Erjavčevi ulici namenu predali tri stanovanjske bloke s 46 neprofitnimi stanovanji, mesto pa je skupaj z novo stanovanjsko sosesko dobilo tudi novo ulico. Po družini, ki je zaznamovala kulturno dogajanje v Gorici na prelomu 19. in 20. stoletja, so povezovalno cesto med Erjavčevo in Škrabčevo ulico ter Streli-ško potjo poimenovali v Ulico Šantlovih.
Po poldrugo leto trajajoči gradnji so v ajdovskem Primorju v minulih dneh zaključili še zadnja dela na novih stanovanjskih objektih, v ponedeljek pa so stanovalci v roke dobili ključe bodočih domov. Mnogim družinam, ki so na ne-profitno stanovanje čakale več let, tudi deset, se je tako odvalil kamen od srca. Vseeno pa na seznamu čakajočih na ne-profitna stanovanja v novogoriški občini ostaja še 150 prosilcev. Izgradnja treh stanovanjskih blokov je veljala 3,4 milijone evrov, novogoriškemu stanovanj -skemu skladu pa je prvič finančno priskočil na pomoč republiški sklad, ki je pokril približno tretjino investicije. »Od skupno 46 stanovanj je 14 namenjenih prodaji, 32 je neprofitnih stanovanj,« pojasnjuje direktorica novogoriškega stanovanjskega sklada, Nataša Leban. Za neprofitni najem stanovanja v Ulici Šantlovih bodo stanovalci odšteli od 150 do 300 evrov mesečno, prosilci pa imajo možnost do subvencionirane najemnine v višini do 80 odstotkov. Štirinajst stanovanj je bilo prodanih mladim družinam in mladim parom, ti so ob nakupu dobili enkraten popust v višini 25 tisoč evrov ter nekatere druge ugodnosti. Mlade družine so za kvadratni meter stanovanja odštele 1.600 evrov, medtem ko se cene stanovanj v Novi Gorici na nepremičninskem trgu gibljejo okoli 2.000 do 2.200 evrov za kvadratni meter novega oziroma 1.700 evrov za kvadratni meter starega stanovanja.
V	prihodnjem letu načrtuje stanovanjski sklad še izgradnjo 55 neprofitnih stanovanj v objektu, ki bo zrasel ob sedanjem kotalkališču, le nekaj metrov stran od meje. V načrtu je sicer še iz-
gradnja 35 neprofitnih stanovanj v Rožni Dolini, ki pa je odvisna od finančne pomoči republiškega stanovanjskega sklada.
Mesto je z novo sosesko dobilo še novo ulico. Tabla, ki označuje Ulico Šant-lovih, sicer še ni na svojem mestu, bo pa čez približno teden dni. Na novogoriški Krajevni skupnosti so s predlogom o imenu nove ulice želeli predvsem postaviti pomnik družini, ki je konec 19. in začetek 20. stoletja zaznamovala kulturno dogajanje v Gorici: družina profesorja Antona Šantla je bila zavedna slovenska družina, žena Avgusta je bila slikarka portretistka, trije od njunih šestih otrok pa znani učitelji in umetniki, imeli so dobro glasbeno in likovno vzgojo. Še kot otroci so prirejali glasbene večere doma v Gorici, oče pa jih je spodbujal, da so govorili slovensko. Najstarejša hči Henrika se je posvetila slikarstvu in je postala, poleg Ivane Kobilice, najvidnejša slovenska slikarka. Avgusta mlajša se je odlikovala kot krajinarka, grafičarka in violinistka. Sin Saša pa je bil odličen slikar, glasbenik, pedagog, publicist, kritik in strokovni pisec.
Katja Munih
Trije novi stanovanjski bloki nedaleč stran od nekdanjega mejnega prehoda na Škabrijelovi -Erjavčevi ulici (zgoraj), predaja ključev stanovalki (levo)
foto km.
NOVA GORICA
Hit, konec meseca skrajni rok za dogovor
V četrtek se bodo nadaljevala pogajanja med upravo družbe Hit in novogoriško enoto Sindikata igralniških delavcev Slovenije (SIDS), so sporočili iz uprave Hita. Ob tem so poudarili, da konec meseca poteče skrajni rok za dogovor med upravo in sindikati, ki omogoča sanacijo družbe ali pa jo pahne v še težji položaj.
Pogajalski skupini Hita in SIDS sta se po prvi stavki dogovorila o načinu delitve napitnine, so pojasnili in dodali, da so tri sindikate v družbi trikrat pozvali, naj uskladijo svoja stališča glede napitnine, a dogovora med sindikati še ni. »Uprava družbe poskuša miriti razvnete strasti in čim prej poiskati kompromisne rešitve za vse tri sindikate in je za skrajni rok za dokončni dogovor o vseh ključnih področjih, ne samo glede delitve napitnine, določila 31. maj,« so izpostavili.
Po oceni Hitove uprave bi bilo treba s 1. junijem tudi nujno uvesti poskusno obdobje za nov način razporejanja delovnega časa. Če SIDS ne bo pripravljen podpisati dogovora in aneksov, ki sta jih podpisala že ostala dva sindikata, bo uprava primorana sprožiti izvajanje rebalansa načrta, kar med drugim pomeni od 200 do 250 dodatnih presežnih delavcev, predvsem v enotah, ki poslujejo z minimalnimi donosi ali celo z izgubo, so pojasnili.
Trenutno imajo zaposleni na igralnih mizah po navedbah Hitove uprave 36-urno delovno obveznost, priznano pa 40-urno. Zaposleni zasedajo delovna mesta v polni zasedbi tudi takrat, ko je gostov bistveno manj ali pa jih sploh ni, predvsem med tednom, so pojasnili in dodali, da se dogaja, da je zaposlenih preveč, ko je gostov premalo, in premalo, ko bi jih potrebovali več. Nov način razporejanja delovnega časa, ki ga predlaga uprava, zagotavlja prilagojeno prisotnost zaposlenih glede na pričakovano dinamiko obiska. To pomeni, da je v času, ko je gostov manj, prisotnih tudi manj zaposlenih, ko pa je gostov veliko, navadno ob koncih tedna, pa bi ekipo zaposlenih lahko okrepili. Delovna obveznost zaposlenih ob igralnih mizah bi se tako povečala povprečno za eno uro, s 36 na 37 ur tedensko. Po mnenju uprave družbe nov način razporejanja delovnega časa povečuje fleksibilnost in omogoča zmanjševanje potreb po študentskem delu.
Rekorderko iz Soče uplenil Goričan
Na nedeljskem tradicionalnem srečanju ribiških družin iz Gorice in Nove Gorice se je rekordni ulov posrečil goriškemu ribiču Aldu Vendraminu. Po polurnem boju na Soči v solkanskem jezeru je uplenil 98-centimetrsko soško postrv. Velikanka, ki med ribiči velja za pravo trofejo, je bila težka 10,6 kilograma.
Goričan sprva niti ni vedel, s kako veliko ribo ima opravka, v nedeljo je bila namreč Soča snežna. Ravno to pa je morda tudi pomagalo k dobremu ulovu, saj zaradi slabše vidljivosti tudi riba ne razloči dobro, kaj pogoltne. Po
Goriški ribič z ribo rekorderko
foto miha koron
polurnem utrujanju se je riba vendarle prikazala nad vodno gladino in tedaj je postalo jasno, da to ne bo vsakdanji ulov. Vendramin je, skupaj z novogori-škim kolegom, na jezeru lovil iz čolna, rekorderko pa je ujel na blestivko.
Nedeljsko srečanje članov ribiške družine R.D. Soča Nova Gorica in C.P.S. Gorizia je bilo 39. zapovrstjo. Gre za letna srečanja, ki potekajo izmenjaje na slovenski in italijanski strani. Tokrat so kolege gostili novogoriški ribiči, po jutranjem žrebanju parov je sledil štiriurni ribolov. Pare sicer sestavljajo po en goriški in novogoriški ribič. Srečanje, ki med člani z obeh strani meje utrjuje sodelovanje in siceršnjo izmenjavo raznih informacij, povezanih z ribolovom, so po tradiciji zaključili s piknikom. (km)
TRŽIČ - Policija podala ovadbo zoper tri osebe
Ženska in mladeniča kradli iz avtov pred pokopališčem
Kradli so iz avtomobilov, parkiranih pred tržiškim pokopališčem. Prepričani so bili, da so našli nezmotljiv način kraje in da jim ne bodo prišli na sled. Tatinska dejavnost pa se trojici italijanskih državljanov nazadnje ni obnesla.
Za številne tatvine, tarča katerih so bili avtomobili obiskovalcev pokopališča v Tržiču, so osumljene tri osebe, ki jih je osebje tržiškega policijskega komisariata ob koncu preiskave prijavilo sodni oblasti. Po navajanju policije so trije osumljenci vsakič stopili v akcijo naglo in takoj potem, ko so ugotovili, da so se izbrane »žrtve« oddaljile od pravkar parkiranega avtomobila. Eden od treh je stal na preži in nadzoroval, da si ne bi lastnik vozila premislil in se vrnil k avtu, ta čas pa sta pajdaša razbila šipo in iz avtomobila pobrala prav vse, kar je bilo kaj vredno. Lotevali so se avtomobilov, ki so bili parkirani vzdolž pokopališkega zidu ali ob tamkajšnjem zelenju, zato da bi ne pritegnili pozornosti mimoidočih. Po večkratnih krajah so pri sebi že verjeli, da nič ne tvegajo in da jim uspeva donosen posel. Krepko so se ušteli. Policisti so jih identificirali tudi s pomočjo vi-deokamer, ki so jih iz varnostnih razlogov namestili na območju. Ugotovili so, da gre za žensko in mladeniča - vsi trije so italijanski državljani -, zoper katere so podali kazenske ovadbe.
Vhod v tržiško pokopališče
bonaventura
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 25. maja 2010
21
GORICA - Tridnevna prireditev eStoria privabila več deset tisoč ljudi
Odmevni zgodovinski festival pospešuje trgovino in turizem
Šotori pokali po šivih, zlati posli za knjigarne - »Visoko kakovost ohranili kljub krčenju javnega denarja«
Tudi šesti zgodovinski festival eStoria, ki je bil posvečen »vzhodom«, ni razočaral. Kljub temu, da je bilo gostov nekoliko manj kot lani zaradi manjšega števila dogodkov, kar je bilo posledica manjše javne podpore, je v ljudskem vrtu od petka do nedelje mrgolelo ljudi. Med njimi je bilo seveda predvsem mnogo Goričanov, pa tudi Tržačanov, Vi-demčanov, slovenskih državljanov in obiskovalcev iz drugih dežel, med katerimi so izstopale Veneto, Emilia Romagna, Lom-bardija in celo Toskana.
Festival prireja kulturno združenje eStoria, podpirajo pa ga goriška občina, Trgovinska zbornica, dežela FJK, Fundacija Goriške hranilnice, banka FriulAdria in drugi pokrovitelji, med katerimi je KB Center. Izstopa tudi sodelovanje s festivalom Pordenonelegge, letos pa še vključitev Goriškega muzeja iz Nove Gorice, ki je prispeval k udeležbi slovenskih predavateljev.
Ob prizoriščih festivala, Herodotovem in Apihovem šotoru, ki sta ob vseh osrednjih srečanjih z vidnimi zgodovinopisci, filozofi, pisatelji in novinarji pokala po šivih, je na tisoče obiskovalcev mednarodne prireditve poživilo tudi ostale ulice mestnega središča, trgovine in lokale. »Mnogi trgovci so izkoristili priložnost za nedeljsko odprtje trgovin, ki se je še kako obrestovalo,« je povedal občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag in podčrtal, da imajo od festivala koristi tudi goriški gostinci in hoteli, v katerih je v festivalskih dneh prenočevalo mnogo gostov. »O številkah ne bi govoril. Zelo težko je namreč izračunati, koliko ljudi je festival privabil, podatki pa so relativni: uspeh festivala je neizpodbitno dejstvo,« je povedal Devetag in pristavil: »Kljub nižjim javnim prispevkom je festival ohranil visoko kakovost. Čestitati je treba bratoma Fe-dericu in Adrianu Ossoli, ki sta dosegla takšen rezultat. Tudi po njuni zaslugi se kulturno težišče dežele FJK pomika proti Gorici. Na kulturnem področju pridobiva naše mesto na pomenu, zato bomo od dežele zahtevali, naj to upošteva pri delitvi denarja.«
Veliko zadovoljstvo je bilo letos zaznati tudi med goriškimi knjigarnarji, ki so ves potek festivala na prizorišču privabljali radovedneže in kupce. Pri stojnici slovenske knjigarne iz Gorice so povedali, da je prodaja knjig letos prvič presegla pričakovanja. Obiskovalce so zanimale prav vse knjige, še predvsem slovarji, med temi pa italijansko-slovenski slovar, kar je vsekakor zanimivo znamenje. Obnesli sta se tudi letošnji novosti, in sicer »Zajtrk z zgodovino« na odprtem pred kavarno ter tržnica starih knjig in bibliofilskih izdaj. »Izpostaviti je treba kvaliteto ponujenih srečanj z zgodovino in dejstvo - tako organizatorji -, da je festival eStoria postal referenčna točka za številne založbe in avtorje.« (Ale)
Festivalska gneča med stojnicami s knjigami (levo), štirje zgodovinarji na nedeljskem soočanju o fojbah (desno zgoraj), številna, pozorna, spoštljiva publika (desno spodaj)
bumbaca
ESTORIA - Nedeljski dogodki z lokalnim poudarkom
Fojbe tokrat niso razburjale
Ob stoletnici smrti bodo Michelstaedterja počastili z razstavo, predavanji in ureditvijo judovskega pokopališča v Rožni dolini
Da festival eStoria ne prinaša le kisika goriškim trgovcem in gostincem, ampak da prispeva tudi k pomirjanju duhov zaradi povojnega dogajanja na Goriškem, je bilo nazorno opaziti v nedeljo, na enem izmed zaključnih dogodkov. Pod večer je namreč v Apihovem šotoru potekalo soočanje zgodovinarjev na temo fojb, vzhodne italijanske meje in novih zgodovinopisnih spoznanj. Besedo so imeli Roberto Spazza-li, Raoul Pupo, Nevenka Troha in RolfWorsdorfer, eden redkih zgodovinarjev - je sam povedal -, ki se v germanskem svetu ukvarja s fojbami, saj zanje med Nemci ni interesa, po vrhu je ta tema ideološko zapečatena. Tako Pupo kot Troha sta ugotavljala, da v zadnjem desetletju glede fojb ni bilo kakšnih pretresov ali prelomnih spoznanj in tudi v prihodnosti naj ne bi jih bilo. Soočanje je publika spremljala pozorno in spoštljivo, polemičnih izpadov ni bilo, tudi ne kakršnega koli negodovanja spričo sorodnih ugotovitev slovenskih in italijanskih zgodovinarjev. Isto lahko trdimo o srečanju, ki je bilo na programu
nekaj ur prej, ko sta na temo Gorice, vojne in povojnega časa govorila častni predsednik VZPI-ANPI Silvino Poletto in novinar Roberto Covaz. Izpostavila sta mučeništvo Lojzeta Bratuža in deportacije v Jugoslavijo, poudarek pa je bil zlasti na spoštovanju spomina vseh.
Festival tudi ni mogel mimo figure Carla Michelstaed-terja, ki se mu bodo letos ob stoletnici smrti goriške ustanove poklonile z vrsto pobud. »Michelstaedter je v mojem življenju prisoten že celih 25 let, blizu mi je kot prijatelj ali brat,« je povedal pisatelj Giorgio Pressburger, za katerega je njegov lik še vedno aktualen: »Mladi danes doživljajo isto stisko, ki je Michelstaedterja pred sto leti privedla do samomora.« V nedeljo so goriški občinski odbornik Antonio Devetag, podpredsednica pokrajine Roberta Demartin, predsednik Fundacije Goriške hranilnice Franco Obizzi in inštituta ICM Marco Grusovin predstavili tudi pobude, s katerimi se bo Gorica poklonila letos Michelstaedterjevemu spominu. Med te-
mi so razstava, niz predavanj in ureditev judovskega pokopališča v Rožni dolini, o čemer se fundacija že dogovarja z no-vogoriško upravo in tržaško judovsko skupnostjo.
O prvi svetovni vojni, ki je spremenila ravnotežja med zahodom in vzhodom, saj je ob avstro-ogrskem razpadlo tudi otomansko cesarstvo, so v nedeljo predavali Sergio Romano, Sergio Valzania in Škot Hew Strachan, strokovnjak svetovnega slovesa. »Vzroke prve svetovne vojne gre iskati v združitvi elementov nacionalizma, novih tehnologij in zaničevanja človeškega življenja,« je poudaril Strachan. Med nedeljskimi zanimivostmi je bila tudi predstavitev kitajskih meditativnih veščin gibanja Taiji Quan, ki je pritegnila številne radovedneže. O kitajski umetnosti vojne in o knjigi, ki jo je na to temo v petem stoletju pred Kristusom napisal Sun Tzi in je še vedno aktualna, pa je ob izteku zadnjega festivalskega dne govoril general in izvedenec na področju vojaške strategije Fabio Mini.
ROMANS - V petek
26-letnik kradel kupončke »Gratta e vinci«
Karabinjerji iz Gradišča so ob koncu nekajdnevne preiskave prijavili sodnim oblastem 26-letnika iz Romansa, ki je osumljen, da je prejšnji petek kradel v gostilni Leon d'oro v Romansu. Mladenič je v popoldanskih urah, ko je bil lokal zaprt, vlomil skozi zadnja vrata. Za pultom je našel več snopi-čev kupončkov »Gratta e vinci« v skupni vrednosti 2.000 evrov. Nekaj jih je spraskal kar na kraju, druge pa je spravil v žep in pobegnil. Med ukradenimi je bilo tudi nekaj zmagovalnih kupončkov, ki jih je mladenič »unovčil« v trafiki v Vidmu. Skupno je z ukradenimi kupončki zmagal 240 evrov. Lastniki gostilne Leon d'oro so v petek prijavili tatvino karabinjerjem, ki so v nekaj dneh izsledili 26-letni-ka. V hišni preiskavi so našli še nekaj kupončkov in 240 evrov, ki jih je mladenič skrival na svojem domu v Romansu.
GORICA - Nocoj v Kulturnem domu nov debi predstave
O poročilu mešane zgodovinske komisije oz. vprašanjih brez bivanjskega pomena
Iz predstave
foto agnese divo
Slovensko stalno gledališče (SSG) je februarja predstavilo krstno izvedbo izvenabonmajske produkcije, ki je nastala na pobudo in s podporo odborništva za politike miru in zakonitosti pokrajine Trst. Projekt je nastal z vzgojnim namenom kot spodbuda h krepitvi zavesti o kompleksnosti skupne zgodovine tega obmejnega teritorija in predvsem o možnem dialogu med italijansko in slovensko govorečimi prebivalci, dediči kulturnega mozaika Avstro-ogrskega cesarstva.
Tekst in režijo je podpisal Tržačan Franco Pero, ki je postavil na oder debato o zgodovinskem dokumentu, Poročilu mešane zgodovinsko-kulturne italijansko-slovenske komisije, o katerem se v bolj pogovornem in lahkotnejšem slogu pogovarjata kuharica in njena pomočnica. Milia (igralka Tatjana Turco) zagovarja splošno, ponosno stališče tužive-čih Slovencev, Vale (igralka Lara Komar) pa je italijanska študentka, ki pripravlja izpit iz zgodovine in upodablja »italijanski« pogled na dogodke in še vedno nerešena vprašanja. Njuna generacijska in vsebinska konfrontacija je vzbudila veliko zanimanja tako pri šolski publiki kot pri odraslih, ki so našli v tem besedilu več spodbud za bolj ozaveščeno pristopanje k problematikam mirnega sožitja med narodi na osnovi zgodovinskih spoznanj in izkušenj. Scenograf in ko-stumograf Andrea Stanisci je postavil debato v realistično opremljeno kuhinjo, luči pa je podpisal Peter Korošic.
Predstava je zaživela najprej v izvirnem italijanskem jeziku oz. v tržaškem narečju, ki verodostojno obarva sproščene pogovore in tudi ostre konfrontacije nestrokovnih sogovornic. Uspešni uprizoritvi je sledila priprava nadaljnje faze projekta in sicer prevod teksta v slovenščino. Ohranitev narečnega izražanja je privedla tudi do rahle priredbe osebnega ozadja lika študentke Vale, ki postane zagovornica stališč osebe iz mešanega zakona. Slovenska različica predstave bo debitirala danes v Gorici s sodelovanjem goriške pokrajine in s podporo družbe Splošna plovba, najprej v matineji za šolsko publiko, nato v večerni predstavi v abonmaju, ki bo ob 20.30 v Kulturnem domu (Ulica Brass 20) in bo kot vedno opremljena z italijanskimi nadnapisi. Nadaljnje ponovitve predstave v slovenskem jeziku bodo sledile v matinejah za tržaške dijake višjih šol v Trstu (31. maja v gledališču bivše umobolnice pri Sv. Ivanu) in v okviru festivala tržaške pokrajine Gledališča v gledališču.
Vstopnice za današnjo, enkratno večerno ponovitev v Gorici bodo na voljo pri blagajni Kulturnega doma eno uro in pol pred začetkom predstave. Goriški abonenti imajo na voljo avtobusni prevoz s sledečimi postajami: Poljane (gostilna, ob 19.20), Doberdob (avtobusna postaja ob 19.25), Romjan (Ulica Capitello, ob 19.30), Tržič (S. Polo, 19.35; črpalka Shell, ob 19.40), Štivan (nad gostilno, ob 19.50), Jamlje (gostilna, ob 20. uri).
22 Torek, 25. maja 2010
GORIŠKI PROSTOR	/
spominski pohod - Pod Krnom plošča s posvetilom izgubljenemu prijatelju
David jih je spet povezal
Ob fotografiji nasmejanega planinca verzi: »Krik med skalovjem, veter in mraz, izgubil nasmeh je tvoj mladi obraz«
»Krik med skalovjem, veter in mraz, izgubil nasmeh je tvoj mladi obraz.« Kdor se bo odslej povzpel na vrh Krna s planine Kuhinja, bo lahko po približno 50 minutah hoje uzrl levo na skalnati steni medeninasto ploščo z verzi in fotografijo nasmejanega sovodenjskega planinskega navdušenca Davida Fajta, ki ga je na začetku marca usoden zdrs z Gomiščkovega zavetišča iztrgal iz že prizadetega družinskega kroga, pustil pa je neizmerno praznino tudi pri prijateljih in sosedih.
Dokaz navezanosti na Davida in sočustvovanja z mamo Dano ter očetom Vilkom je bila udeležba 127 ne le sovodenjskih pohodnikov, ki so se v nedeljo odpravili na prizorišče tragedije in prisostvovali odkri-
Na skalnati steni spominsko obeležje vzdolž steze, ki s planine Kuhinja vodi na vrh Krna (levo), zbrani pohodniki na prizorišču nesreče in odkritja plošče (desno)
foto b. kuzmin
tju spominskega obeležja z verzi sestrične Vesne Primožič. Dogodek je uvedla pesem »Signore delle ci-me« v interpretaciji skupine pevcev iz vrst Davidovih prijateljev, nato je Walter Peteani podal uvodni pozdrav z zahvalo predstavnikom policije in gorske reševalne službe za hitro pomoč ter ureditev zahtevne dokumentacije, za postavitev plošče pa so prispevali Davidovi sodelavci iz Gorice in Vidma, Skupina 75, Slovensko planinsko društvo Gorica, Škrljan-ci in številni prijatelji, med katerimi je bil tudi Massimo Caudi, ki je z Davidom preživel zadnje trenutke pred nesrečo. Pesem, iz katere so črpali verze za ploščo, je zbranim prebral Devid Kovic. Ploščo je na-
to odkril oče Vilko, okoliščine nesreče in operacijo reševanja pa so pojasnili predstavniki gorske reševalne službe iz Tolmina. Po pesmi »Oj triglav, moj dom« se je skupina, v kateri je bilo veliko otrok in družin, počasi vrnila h koči na planini Kuhinja. Žalostni dogodek je nudil priložnost za srečanje in klepet med starimi znanci in prijatelji, ki jih je Davidovo slovo ponovno povezalo in združilo, čeprav jih bodo vsakodnevni življenjski ritmi verjetno kmalu ponovno oddaljili. Nedvomno pa bo nedeljski pohod ostal vsem v trajnem spominu, kajti David »je bil pravi prijatelj, kakršnega je težko dobiti, zdaj, ko ga ni več, pa vemo, da nam ga je bilo še težje zgubiti«. (af)
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019.
Dvorana 2: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Final Destination 3« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Prince of Persia: Le sabbie del tempo«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.00 »La no-stra vita«.
Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Oltre le regole - The Messenger«.
bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici pianist Vincenzo Delli Noci nastopil na koncertu z naslovom »Alt Wien«.
M Izleti
~M Koncerti
Q Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 20.30 »Robin Hood«. Dvorana 2: 20.00 - 22.10 »Prince of Persia: Le sabbie del tempo«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.30 »Robin Hood«.
GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA: v sredo, 26. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert violinistke Veronike Brecelj in pianistke Hermine Hudnik.
SKPD F.B. SEDEJ vabi na koncert Note v kleti, ki bo v sredo, 26. maja, ob 20. uri na kmetiji Gradis'ciutta na Jazbinah (Števerjan). Sodelujeta zbora Nonet Primorsko iz Mačkolj ter domači mešani zbor F.B. Sedej. Oba zbora vodi Aleksandra Pertot.
ZDRUŽENJE SEGHIZZI prireja državno revijo komorne glasbe ob 90-letnici ustanovitve: v sredo, 26. maja, ob 21. uri
niironjrai-"™
i^Lii
Doberdo o Savogna Doberdob in Sovodnje
ZADRUZNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE
Sklicuje redni obč ni zbor članov, ki bo v drugem sklicanju v petek 28. maja 2010 ob 18.00 uri v Kulturnem Domu v Gorici, ul. I. Brass št. 20,
s sledečim dnevnim redom:
1)	Poročila upravnega sveta in nadzornega odbora, diskusija ter odobritev bilance za poslovno leto 2009 in namemba čistega dobička;
2)	Odobritev sistema za nagrajevanje upraviteljev, osebja ter sodelavcev, ki niso v rednem podrejenem delovnem razmerju;
3)	Volitve v upravni svet, po predhodni določitvi števila članov slednjega.
Obvešča člane, da sprejeti pravilnik o vodenju občnega zbora in volitev v zadružne organe je na razpolago vsem članom na sedežu banke in podružnicah.
ZA UPRAVNI SVET: Predsednik Dario Peric
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča udeležence izleta na Dolenjsko, ki bo v soboto, 29. maja, da bo prvi avtobus odpeljal ob 7. uri iz Gorice s trga Me-daglie d'oro, s postanki pri pevmskem mostu - vagi, v Podgori pri športni palači in v Štandrežu pred cerkvijo. Drugi avtobus bo odpeljal ob 6.45 iz Doberdoba, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter Štandrežu. Na avtobusu je prostih še nekaj mest.
OB DNEVU MLADOSTI 2010 ŠZ Dom in Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica vabita v nedeljo, 30. maja, na 6. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh - Sabo-tin). Zbirališče ob 5.30 pri spomeniku padlim v Braniku-Rihemberku; informacije na andrejro@gmail.com ali po tel. 320-1423712.
DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVOD-NJE organizira v nedeljo, 27. junija, avtobusni izlet »Lepote in dobrote Brkinov« z ogledom jame Dimnice, fresk Toneta Kralja v Slivjah, dveh kmetij, gradu Prem in Kettejeve spominske sobe; informacije in vpisovanje po tel. 0481882071 ali 329-4009625.
□ Obvestila
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira na sedežu društva na Peči kotalkarski kamp za otroke od 3. do 11. leta starosti med 14. in 18. ter med 21. in 25. junijem; informacije in prijave po tel. 333-9353134 ali 0481-33029 (Elena).
PIHALNI ORKESTER KRAS Doberdob prireja glasbeno poletno središče namenjeno otrokom od 6. do 12. leta, ki bo potekalo od 5. do 16. julija. Spoznavali bodo svet glasbe s pomočjo strokovnih predavateljev Mojce Bratina, Tanje Gaeta in Patrika Quaggiata; prijave in informacije po tel. 338-4199828 (Romina).
POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2010
bo potekalo od 14. junija do 30. julija v Zavodu Sv. Družine v Ul. Don Bosco 66 v Gorici; informacije in vpisovanje vsak dan med 8.30 in 10.30 ter od 19. ure dalje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut).
SKLAD MITJA ČUK prireja poletno središče »Palček Kratkočasnik ima najraje...« v otroškem vrtcu v Doberdobu od 2. do 13. avgusta od 8. do 14. ure; informacije in vpisovanje po tel. 040212289 ali na info@skladmc.org.
SEDEŽ SOVODENJSKE ENOTE CIVIL-N E ZAŠČITE na Vrhu, Brežiči 32, je odprt za javnost vsako drugo in zadnjo sredo v mesecu od 20. do 21. ure. Prostovoljci bodo na razpolago občanom za informiranje o delovanju Civilne zaščite in za sprejemanje informacij o potencialnih nevarnostih za prebivalstvo in teritorij.
SPDG obvešča člane društva, da lahko po ugodnih pogojih kupijo windstopper jakne za prihodnjo zimsko sezono. Javijo naj se v trgovini K2 sport najkasneje do 30. maja.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 44. redni občni zbor danes, 25. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu na sedežu SKRD Jezero, ul. Roma 24 v Doberdobu.
MODRA'S GALERIJA kulturnega društva Jezero iz Doberdoba prireja v sredo, 26. maja, ob 21. uri predvajanje filma iz leta 2009 »Parnassus-L'uomo che voleva ingannare il diavolo«.
AŠZ OLYMPIA - GORICA vabi na prikaz dela skupin gymplay, orodne telovadbe, ritmike, minivolleyja in športnega plesa z naslovom »Mi gremo na morje!« v petek, 28. maja, ob 19.30 v telovadnici na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici.
TELOVADNA AKADEMIJA ŠZ DOM IN KŠD VIPAVA bo v soboto, 29. maja, ob 18.30 uri na igrišču športnega središča na Peči; ob slabem vremenu bo prireditev prenešena na torek, 1. junija, ob 18.30.
V OKVIRU POLETNIH DEJAVNOSTI MLADINSKEGA DOMA (POLETNO-STI 2010) bodo od 14. junija do 2. julija potekali Izzivi (videodelavnica, dnevne ekskurzije, zeleni teden); vpisi in informacije do 31. maja na sedežu MD in po tel. 0481-546549, 0481-536455 ali 328-3155040.
0 Prireditve
PREDSTAVITEV KNJIGE O 35-LETNICI SLOVENSKE SKUPNOSTI NA GORIŠKEM, ki jo je napisala Erika Jazbar, izdala pa krožek Virgil Šček in založba Mladika, bo danes, 25. maja, ob 20.30 pod lipami pri Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.
DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ
prireja zaključno prireditev z naslovom Naša pravljica, ki bo v četrtek, 27. ma-
Postaje:
Poljane (gostilna, 19.20), Doberdob (avtobusna postaja, 19.25), Romjan (ul. Capitello, 19.30), Tržič (S.Polo, 19.35 - Črpalka Shell, 19.40), Štivan (nad gostilno, 19.50), Jamlje (gostilna, 20.00).
ja, ob 18. uri na dvorišču Dijaškega doma v Gorici.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo v
četrtek, 27. maja, ob 18. uri v sklopu Srečanj z avtorjem predstavitev knjige zgodovinarja Luciana Patata iz Krmina »Il Duce ha sempre ragione«.
V	FEIGLOVI KNJIŽNICI bo v ponedeljek, 31. maja, ob 17. uri pevsko glasbena skupina Oton Župančič nastopila s pravljico »Slon Slononos, hudobni netopir in živalice v džugli«.
[H Osmice
BERTO TONKIČ je odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268.
L. Mali oglasi
V SREDO, 12. MAJA, med 13.30 in 14.30 je neznano vozilo trčilo v moj avtomobil citroen saxo plave barve, ki je bil parkiran za kvesturo na parkirišču pred goriško stolnico. Lepo prosim morebitne očividce, naj pokličejo na tel. 3472105720 za kakršno koli informacijo.
Pogrebi
DANES V GORICI: 14.00, Luigino Peris-sinotto v kapeli splošne bolnišnice, sledila bo upepelitev.
DANES V PEVMI: 9.05, Albina Gravner vd. Bregant (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
+
Zapustila nas je naša draga
Zorka Gravner vd. Bregant
stara 96 let
Žalostno vest sporočajo
vsi vnuki in ostalo sorodstvo.
Pogreb bo danes, 25. maja v farni cerkvi v Pevmi.
Sprevod bo krenil iz kapele goriške civilne bolnice ob 9.uri. Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki bodo na kakršenkoli način počastili njen spomin.
Gorica, 25. maja 2010
Priznano pogrebno podjetje Preschern - Gradišče ob Soči
/
GOSPODARSTVO
Torek, 25. maja 2010
23
EVROPSKA UNIJA - Posvet študijskega centra Dialoghi europei o donavski makroregiji
Dežela FJK si mora zavihati rokave, sicer jo bodo prehiteli
Snujoča regija združuje skupno štirinajst držav, od teh je osem članic EU
TRST - Italijanske severovzhodne dežele in predvsem Dežela Furlani-ja-Julijska krajina morajo biti pozorne, da se ne ponovijo napake iz preteklosti in da jih druge evropske države že spet ne prehitijo. Če si ne bodo pravočasno zavihale rokavov in v tem smislu zahtevale tudi primerne ukrepe od Rima, bodo namreč ostale brez finančnih sredstev, ki jih bo Evropska unija namenila razvoju t.i. donavski makro-regiji v obdobju 2014-2020.
To je poudaril predsednik študijskega centra Dialoghi europei Giorgio Rossetti na srečanju o donavski ma-kroregiji in jadransko-jonski pobudi, ki je bilo včeraj popoldne na Pomorski postaji v Trstu. Okroglo mizo je priredil center Dialoghi europei in so se ga udeležili mnogi parlamentarci, predstavniki javnih uprav in institucij ter podjetniškega sveta. Med udeleženci so bili parlamentarci Roberto Antonione (Ljudstvo svobode), Massimiliano Fe-driga (Severna Liga) in Alessandro Ma-ran (Demokratska stranka), evropska poslanka Debora Serracchiani (DS), deželni svetnik Franco Iacop (DS), predsednik Pristaniške oblasti iz Trsta Claudio Boniciolli in podpredsednik družbe Unicredit Logistics Maurizio Maresca. Srečanje je uvedel član vodstva centra Dialoghi europei in sicer nekdanji deželni svetnik KPI Ugo Poli.
Evropska komisija bo namreč namenila mnogo sredstev za razvoj območja, ki ga sestavlja skupno štirinajst držav (od teh je osem članic EU), od Nemčije (oz. Bavarske) do držav nekdanje Jugoslavije, Romunije, Molda-vije in Ukrajine. To je zelo široko območje, ki »nas skrbi«, je povedal Ros-setti, po mnenju katerega bo to v škodo povezavi zahod-vzhod na sončni strani Alp. Italija je skratka tista država, ki mora še najbolj ščititi lastne interese, in to na prvem mestu v severovzhodu. Sicer je italijanska vlada pred kratkim skušala se temu postaviti po robu in predlagala državam jadransko-jonske pobude ustanovitev makrore-gije. Toda ugotovili so, kot je to povedal sam zunanji minister Franco Frat-tini, da to ne bo mogoče do leta 2014. Debora Serracchiani je zato naglasila, da bo s tem v zvezi pisala Frattiniju. Fe-driga je bil po drugi strani bolj optimist. Nova makroregija predstavlja po njegovem mnenju v resnici le nov izziv, ki ga je treba izkoristiti za krepitev sodelovanja med zahodno in vzhodnoevropskimi državami.
Posvet je bil na Pomorski postaji v Trstu
kroma
DEGUSTACIJA - Večeri v nabrežinskem Bunkerju
Pivo kot idealni spremljevalec zahtevnih degustacijskih menijev
Na fotografiji z leve Danijel, Elvis in Tiziana
SLOVENIJA - Po anketi Dela
Pričakovanja ostajajo pesimistična
LJUBLJANA - Gospodarska pričakovanja slovenske javnosti ostajajo pesimistična, kaže Delo-va anketa. Indeks, ki so ga ta mesec izmerili v agenciji Delo Stik, znaša 36, kar je povsem primerljivo z vrednostmi, izmerjenimi zadnje mesece.
Indeks se oblikuje na podlagi treh vprašanj, ki se nanašajo na splošno kakovost življenja, pričakovanja glede gospodarskega položaja Slovenije in osebno letošnjo porabo.
Kar zadeva kakovost življenja, je le 1,8 odstotka anketiranih odgovorilo, da zdaj živijo bolje kot pred krizo. Največji delež, 49 odstotkov, jih ne občuti sprememb, živijo tako kot prej. V primerjavi s prejšnjim mesecem pa se je delež zadnjih zmanjšal, povečal pa delež teh, ki živijo slabše kot pred krizo.
Tudi pričakovanja glede pri-
hodnjega gospodarskega položaja Slovenije so nekoliko padla. Za nekaj odstotnih točk je manj tistih, ki pričakujejo, da se bo položaj izboljšal ali da bo ostal enak, več pa je tistih, ki pričakujejo poslabšanje.
Pri vprašanjih glede osebne porabe med odgovori aprila in maja skoraj ni razlik: enako denarja kot lani namerava letos porabiti 46 odstotkov, manj kot lani 45 odstotkov, več kot lani pa devet odstotkov vprašanih.
Indeks, ki znaša manj kot 50, pomeni pesimistična pričakovanja, višji pa optimistična. Majska vrednost indeksa, ki znaša 36, sicer ne pomeni globokega pesimizma, pove pa, da je slovenska javnost zaskrbljena za prihodnost in ne pričakuje hitrih sprememb na bolje.
Agencija Delo Stik je telefonsko raziskavo med 400 anketiranci opravila 18. in 19. maja. (STA)
Nekoč je bilo pivo za veliko večino ljudi le pijača, ki je predvsem v toplih poletnih dnevih pomagala pogasiti žejo. Že dalj časa te navade ni več, saj pivo pijemo celo leto. Le redki so se poglobili v zgodovino te grenke (ne vedno) pijače in v veliko število vrst tega izdelka. Priznati je treba tudi, da je v zadnjih letih povpraševanje po kulturi, zgodovini in kvaliteti piva kar naraslo in začeli so ga ponujati tudi v vrhunskih restavracijah.
Celotno gibanje spremlja že vrsto let tudi Danijel Lovrečič, lastnik pivnice Bunker v Nabrežini, o katerem smo že poročali. Novost, ki jo je sedaj Danijel uvedel je ravno ta, da z lokalnimi gostinci ali proizvajalci posebnih izdelkov sestavi degusta-cijski meni, kjer ob vsakem krožniku dobimo različno, posebno pivo.
Do sedaj sta bila v Bunkerju izvedena dva taka večera. Kot prvi se je gostom predstavil uveljavljeni sirar Dario Zidarič iz Praprota, ki nam je, med drugim, ponudil svežo skuto, sir Tabor in sir Mlet. Danijel je seveda lastno delo opravil fantastično in ob vsaki jedi prinesel različno pivo v različnem kozarcu, kajti belgijska, angleška in tudi italijanska piva in pivo nasploh potrebuje pravi kozarec da pride do izraza. Naštejemo samo nekatere kot so: Chimay Triple, Bulldog

EVRO
1,2360 $
EVROPSKA CENTRALNA BANKA 24. maja 2010 evro (povprečni tečaj) valute 24.5. 21.5.		
ameriški dolar	1,2360	1,2497
japonski jen	111,63	112,08
ruski rubel	8,4400 8,4400 38,4500 58,0730	8,5326 39,0459 58,6670
danska krona	7,4421 0,86080	7,4426 0,87035
švedska krona	9,7960 8,0848	9,8310
češka krona	25,664	25,917
estonska krona	15,6466 278,34	15,6466
poljski zlot	4,1150	4,1530
avstralski dolar	1,4928 1,9558	1,5135
romunski lev	4,1820 3,4528	4,1950 3,4528
latvijski lats	0,7074 2,3026	0,7074 2,3473
islandska krona	290,00	290,00
hrvaška kuna	7,2715	7,2705
EVROTRŽNE OBRESTNE MERE
24. maja 2010
1 mesec
3 meseci 6 mesecev 12 mesecev
libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur)
0,34131 0,48406 0,67875
0,05833 0,19667 0,28833 0,425 0,692 0,986
ZLATO
(999,99 %%) za kg
31.024,40 € +395,55 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE
24. maja 2010
Strong Ale in Moretti Grand Cru.
Na degustaciji je bilo zanimivo, kako smo lahko ob vsaki mizi slišali različna mnenja glede abinacije sir-pivo. No, med večerom prikuka ven tudi izdaja najbolj razširjenega italijanskega časopisa »Il Corriere della sera«, kjer novinar dnevnika med potovanjem od pivnice do pivnice v Trstu in okolici, uvršča Bunker na prvo mesto. Tudi lastnik Danijel o tem ni nič vedel in seveda je bila vest tako zanj kot ostale, ki z njim delajo v lokalu, velika počastitev.
Drugi večer je postavil v ospredje prave gostince oziroma restavracijo Križman iz Repna. Spet so se gostje izkazali. Še nikoli nismo videli jogurta, sestavljenega iz hrenove kreme in želatine rdeče pese. Ne moremo pa ne omeniti božanskih testenin, tako imenovanih »fagottinov«, polnjenih z orehi in skuto ter politih z omako, sestavljeno iz smetane in oljčnega olja (zelo delikatno in prav nič mastno kot si je nekdo pričakoval). Pivi, ki sta krožnika spremljali, sta bili Fischer in Paulaner Weizen. Elvis Guštin in sestra Tiziana sta se izkazala tudi pri sladici in poslovila sta se z odličnimi čokoladnimi prigrizki. Danijel pa nas je razveselil z novico, da bo takih večerov še kar nekaj.
Luka Bresciani
vrednostni papir zaključni tečaj v €		spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,97 INITEDIII IDr»DA 3 C/1		-0,99
KRKA 1 1 IKA KOPER	65,10 1850	-5,09 -0,12
LUKA KOPER MERCATOR PETROL	155,00	-1,18 -0,35
TELEKOM SLOVENIJE	275,73 99,25	+0,61 -3,57
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 53,00 AERODROM LJUBLJANA 26,00 DELO PRODAJA -rrm T) A QA		-1,66
ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTÜADCM7 ~7 An		
NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT	11,19	-0,71
KOMPAS MTS - - Mil/A		
PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA	21,70 10,00	+0,42 +0,70
SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ	445,00 167,06	-1,10 -0,62
IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV	85,10 20,00	+0,12 -1,14
MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 24. maja 2010 -2,58		
delnica zaključni tečaj v €		spr. v %
A2A ALLIANZ ATIAMTIA	1,13 81,00 1441	-0,79 +0,93 -1 44
AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS	4,2	-1,87
BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON	0,89 3,37	-0,95 -1,46
EDISON ENEL ENI	0,9 3,60 1497	-1,37 +1,05
FIAT FINMECCANICA	8,59	-0,53 -0,69
FINMECCANICA GENERALI IFIL	8,77 14,21	-0,45 -1,80
INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA	2,1 1177	-0,36
LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET	19,04	-2,00 -0,57 -1 25
MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT	4,94 6,11	-0,73 +0 16
PIRELLI e C PRYSMIAN	1,91 0,40 1185	-1,94
rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS	25,08	+0,77 -1,26 -1 28
STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA	3,27 6,36	+0,39
TENARIS TERNA	0,92 14,48	+0,76 -0,62
TISCALI UBI BANCA UBI BANCA	2,99 0,11	+0,08 -1,70
UNICREDIT	7,32 1,73	-2,40 +0,06
■	SOD NAFTE ■	(159 litrov) ■	70,05 $	-0,23	
		
IZBRANI BORZNI INDEKSI 24. maja 2010		
indeks zaključni tečaj		sprememba %
SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana	881,33 3.598,71	-0,44 -0,68
TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIPQ	1.983,51	-0,55
FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç -..I		
SRX, Beograd BIFX Saraievo	273,36 1.657,83	-2,98 +0,46
Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje	2.469,70	+0,06
DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100	10.066,65 1.815,28	-1,24 -041
Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF mn I nnrlnn	1.073,65 1.073,61 5.805,68	-1,29 +0,94 -0,40 +0 13
riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai	5.069,61 3.430,93 2.397,81	+0,01
a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50	1.156,6 2.557,96	+1,78 -0,63
EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj	9.758,40 2.723,87 19.667,76 2.673,42 16.469,55	-0,26 +0,83 +0,62 +3,48 -0,15
24 
Torek, 25. maja 2010
GORIŠKI PROSTOR
/
PEKING - Clintonova in Geithner na čelu ameriške delegacije
Začeli so se strateški pogovori med ZDA in Kitajsko
Poleg bilateralnih vprašanj v središču pozornosti tudi Severna Koreja in Iran
PEKING - Kitajska in ZDA so včeraj v Pekingu začele dvodnevne strateške pogovore, ki jih na kitajski strani vodita podpredsednik kitajske vlade Wang Qishan in državni svetnik Dai Bingguo, na ameriški strani pa ameriška državna sekretarka Hillary Clinton in finančni minister Timoty Geithner. Začetek pogovorov je sicer odprl kitajski predsednik Hu Jintao.
Na pogovorih naj bi ZDA poskušale Kitajsko prepričati v podporo ukrepom proti Severni Koreji zaradi potopitve juž-nokorejske vojaške ladje marca letos, v kateri je umrlo 46 mornarjev. Clintonova je tako Peking že pozvala, naj sodeluje z ZDA pri pripravi odgovora na potopitev juž-nokorejske ladje. Opozorila je, da mora Severna Koreja odgovarjati za nesrečo, za katero je mednarodna preiskava ugotovila, da jo je povzročil torpedo, ki ga je izstrelila severnokorejska podmornica. Ameriška državna sekretarka je še dejala, da gre v tem primeru za "nujno zadevo".
"Soočeni smo z novim resnim izzivom, ki ga je povzročila potopitev juž-nokorejske ladje. Skupaj moramo poiskati odgovor na ta izziv in skupaj prispevati k miru in stabilnosti na Korejskem polotoku. Od Severne Koreje zahtevamo, da prekine svoje izzivalno obnašanje, svojo politiko groženj in vojskovanja do svojih sosedov in v celoti izpolni svoje obveznosti za jedrsko razorožitev polotoka ter spoštuje mednarodno pravo," je dejala Clintonova.
Sicer pa bodo v ospredju tokratnega strateškega dialoga med ZDA in Kitajsko gospodarske teme. Kitajski predsednik je že obljubil reformo kitajskega strogo reguliranega sistema menjalniškega tečaja, potem ko ZDA od Pekinga že dolgo zahtevajo zvišanje vrednosti juana, poroča nemška tiskovna agencija dpa. ZDA namreč trdijo, da Kitajska umetno ohranja šibek juan in tako na nepošten način pomaga svojemu izvozu.
Obenem pa je Hu zavrnil pozive k hitri revalvaciji kitajske valute nasproti dolarju ter se zavzel za pristop postopnega zviševanja. "Kitajska bo še naprej preudarno izvajala reformo mehanizma menjalniškega tečaja, v skladu z načeli neodvisnega odločanja, obvladljivosti in postopnega napredka," je ponovil svoje že znano stališče, medtem ko je Geith-ner ponovil zahtevo, da mora menjalniški tečaj juana "odražati tržne sile".
Tako Hu kot Clintonova sta sicer izpostavila nujnost tesnega sodelovanja med ZDA kot največjo gospodarsko velesilo v svetu ter Kitajsko kot največjo državo v razvoju. "Vemo, da je mogoče rešiti le malokateri globalni problem, če ZDA in Kitajska delujeta sami. In le malo stvari je mogoče rešiti brez sodelovanja med ZDA in Kitajsko," je ocenila Clintonova.
Kitajski predsednik je razhajanja v stališčih med državama označil kot nekaj "povsem normalnega". "To, kar je pomembno, je osnovni interes in velika skrb, da spoštujemo drug drugega in da se kočljivih vprašanj lotevamo na primeren način," je dejal, pri tem pa imel po poročanju dpa v mislih predvsem vprašanji Tibeta in Tajvana.
Odnosi med Pekingom in Was-hingtonom so se namreč letos zaostrili zaradi ameriške prodaje orožja Taj-vanu ter srečanja ameriškega predsednika Baracka Obame s tibetanskim duhovnim voditeljem dalajlamo. "Nič ni za kitajski narod pomembnejše od zaščite nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti," je poudaril Hu.
Redni strateški gospodarski dialog sta Peking in Washington začela leta 2006 in izmenično poteka v ZDA in na Kitajskem. Pod predsednikom Obamo sta ga državi razširili tudi na negospodarska vprašanja, tako da tokrat poleg spora glede juana in trgovinskih vprašanj zajema še spor s Severno Korejo in iransko jedrsko vprašanje. V 200-član-ski delegaciji ZDA sta poleg Clintonove in Geithnerja tudi šef ameriške centralne banke Ben Bernanke in minister za trgovino Gary Locke. (STA)
Kitajski predsednik Hu Jintao uvaja pogovore, v ozadju ameriška državna sekretarka Hillary Clinton in finančni minister Timoty Geithner
ansa
SEVERNA IN JUŽNA KOREJA - Potopitev južnokorejske ladje
Seul se je obrnil na VS ZN Ban za hitro in odločno ukrepanje
NEW YORK - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je včeraj izrazil upanje, da bo hiter odziv Varnostnega sveta ZN na potopitev južnokorejske vojaške ladje spodbudil obnovo šeststranskih pogajanj o spornem jedrskem programu Severne Koreje. Marčevski incident je označil kot "najbolj resno provokacijo" ter VS ZN pozval k odzivu, ki bo ustrezal resnosti situacije.
Ban je na novinarski konferenci kot še posebej obžalovanja vredno označil dejstvo, da je do incidenta prišlo v času, ko šeststranska pogajanja za denuklearizacijo Korejskega polotoka ostajajo na mrtvi točki. Kot je ocenil, nesprejemljivo dejanje Severne Koreje kljubuje mednarodnim prizadevanjem za promocijo miru in stabilnosti v regiji.
Sicer pa generalni sekretar ZN - v preteklosti je bil med drugim južnoko-rejski zunanji minister - verjame, da bo 15-članski VS ZN "sprejel ukrepe, primerne resnosti situacije". "Ta incident je
LEE MYUNG BAK
ansa
močan opomin, kako nujno je zagotoviti mir in stabilnost na Korejskem polotoku," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Južnokorejski predsednik Lee Myung Bak je včeraj v televizijskem nagovoru napovedal, da bo zaradi potopitve južnokorejske ladje primer Severne Koreje predal VS ZN. Kot je zagrozil, bo Pjongjang plačal za napad s torpedom, zaradi katerega je konec marca potonila južnokorejska vojaška ladja, pri čemer je umrlo 46 mornarjev.
Korejski polotok se nahaja v "kritičnem trenutku", je dejal južnokorejski predsednik. Zagrozil je tudi, da bo Pjong-jang plačal za napad s torpedom, zaradi katerega je potonila južnokorejska vojaška ladja. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, je Lee tudi napovedal, da bo Seul prekinil medkorejsko blagovno menjavo ter severnokorejskim ladjam prepovedal prehod prek južnokorejskih voda.
"Severna Koreja mora biti kaznovana za svoja ponavljajoča izzivanja. Vedno znova smo doslej tolerirali severnokorejsko krutost. To pa zato, ker smo si resnično prizadevali za mir na Korejskem polotoku. A sedaj so se stvari spremenile. Severna Koreja bo plačala ceno za svoja izzivanja," je zagrozil juž-nokorejski predsednik.
Južnokorejski odgovor na potopitev ladje podpira tudi ameriški predsednik Barack Obama. Bela hiša je v sporočilu za javnost zapisala, da Obama "v celoti" podpira južnokorejskega predsednika in njegov odgovor na potopitev ladje. (STA)
Iran naj bi IAEA predal predlog o izmenjavi urana
DUNAJ - Predstavniki Irana, Turčije in Brazilije so generalnemu direktorju Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Jukiji Amanu včeraj uradno predstavili dogovor o izmenjavi iranskega nizko obogatenega urana za jedrsko gorivo, ki so ga dosegli minuli teden. Kot so sporočili iz IAEA, je Amano na Dunaju sprejel veleposlanike Irana, Turčije in Brazilije pri IAEA, ki so mu skupaj izročili pismo, v katerem je predstavljen omenjeni dogovor, podpisal pa ga je vodja iranske jedrske organizacije Ali Akbar Salehi. Dogovor z Iranom o zamenjavi 1200 kilogramov iranskega nizko obogatenega urana za 120 kilogramov jedrskega goriva za raziskovalni reaktor v Teheranu sta minuli ponedeljek objavila predsednik Brazilije Luiz Inacio Lula da Silva in turški premier Recep Tay-yip Erdogan. Izmenjava in bogatenje urana naj bi potekala v Turčiji pod nadzorom IAEA. A dogovor - sicer podoben tistemu, ki ga je Iran že skoraj sprejel oktobra lani, nato pa ga je zavrnil -ni prepričal zahodnih držav in že dan kasneje so ZDA članicam Varnostnega sveta ZN predstavile osnutek resolucije o novih sankcijah proti Iranu, o katerem je bil pred tem dosežen načelen dogovor med stalnimi članicami.
Močan potres na meji med Brazilijo in Perujem
WASHINGTON - Gorato območje ob meji med Brazilijo in Perujem je danes stresel močan potres z magnitudo 6,3, so sporočili z ameriškega geološkega inštituta. Podatkov o morebitnih žrtvah ali gmotni škodi še ni. Potres je imel žarišče okoli 127 kilometrov jugovzhodno od mesta Cruzeiro do Sul v Braziliji in 328 kilometrov vzhodno od Pucallpe v Peruju, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Umrla zadnja Romanova, rojena pred revolucijo 1917
MADRID/MOSKVA - V starosti 95 let je v Madridu umrla velika vojvo-dinja Leonida Georgievna - edina še živeča članica ruske dinastije Romanov, rojena pred revolucijo leta 1917, v kateri so boljševiki Romanove odstavili s prestola, več članov dinastije, vključno z zadnjim ruskim carjem Nikolajem II., pa umorili. Georgievna je bila rojena leta 1914 v Tbilisiju v današnji Gruziji. Njen oče je bil član starodavne gruzijske dinastije Bagration, katere korenine naj bi segale še v biblične čase. Leta v Gruziji oz. Sovjetski zvezi so bila zanjo zelo težka in jih je uspela preživeti le s pomočjo priznanega pisatelja Mak-sima Gorkega. Ta ji je tudi pomagal pobegniti v Španijo. (STA)
JEDRSKO OROŽJE - Urad izraelskega predsednika pisanje že zanikal
Guardian: Zaupni dokumenti JAR razkrivajo, da ima Izrael jedrsko orožje
LONDON/TEL AVIV - Britanski časnik Guardian je objavil zaupne dokumente Južnoafriške republike (JAR), ki razkrivajo, da je Izrael nekdanjemu apartheidskemu režimu v JAR ponujal prodajo jedrskih konic. Po pisanju Guardiana gre za prve uradne dokumente, ki dokazujejo, da Izrael dejansko ima jedrsko orožje. Urad izraelskega predsednika Šimo-na Peresa je to zanikal.
Izrael že dolga leta vodi dvoumno politiko, v skladu s katero niti ne potrdi niti ne zanika, da razpolaga z jedrskim orožjem. Za to politiko se je Izrael odločil, ker s tem, ko dopušča možnost, da ima jedrsko bombo, deluje zastraševalno in odvrača morebitne napade, hkrati pa se mu ni potrebno ukvarjati s stvarmi, kot so mednarodne inšpekcije jedrskih objektov, morebitne sankcije ali oboroževalne tekme v regiji.
Med dokumenti, ki jih objavlja Guardian, je več strani strogo tajnega vojaškega sporazuma iz leta 1975
- vanj je bila celo vključena določba, da mora že sam obstoj tega sporazuma ostati skrivnost - ter zapisnik s srečanja visokih predstavnikov Izraela in JAR, med katerimi sta bila tedanji obrambni minister in kasnejši premier JAR P.W. Botha ter Šimon Peres, ki je bil takrat izraelski obrambni minister.
Na tem srečanju junija 1975 je Botha izrazil interes za nakup omejenega števila enot t. i. chalet, če so na voljo v ustrezni "zmogljivosti". Peres mu je odgovoril, da so enote chalet na voljo "v treh velikostih", s čimer naj bi mislil na možnost, da se opremijo s konvencionalnim, kemičnim ali jedrskim orožjem. Kot piše Guardian, se izrazi "chalet" ter "burglar", "bluebat" in "olive" v dokumentu očitno nanašajo na različne tipe ali sisteme raket.
Poleg zapisnika in vojaškega sporazuma je med objavljenimi dokumenti še memorandum načelnika ge-neralštaba JAR RF Armstronga iz marca 1975. Memorandum je nastal po srečanju predstavnikov Izraela in
Šimon Peres
ansa
JAR, na katerem so prvi drugim predstavili uradno ponudbo za prodajo raket jericho. Armstrong piše o prednostih nakupa omenjenih raket, a le če bodo opremljene z jedrskimi konicami, "proizvedenimi v JAR ali pridobljenih kjerkoli drugje".
Kot ob tem dodaja Guardian, je bila JAR takrat še leta od tega, da bi bila sposobna sama izdelati jedrsko orožje. Časnik še pojasnjuje, da je koda "chalet", ki sta jo dobra dva meseca kasneje na srečanju uporabljala Botha in Peres, v bistvu po-
menila projekt nakupa raket jericho. Nakup na koncu sicer ni stekel, glavna ovira naj bi bila cena, se je pa vojaško sodelovanje med Izraelom in JAR v prihodnjih letih konstantno krepilo. JAR je sčasoma izdelala svoje jedrske bombe.
Medtem ko objavljeni dokumenti po pisanju Guardiana jasno dokazujejo, da sta se Botha in Peres dogovarjala za prodajo izraelskih raket, opremljenih z jedrskimi bojnimi glavami, so v Peresovem uradu včeraj to že odločno zanikali. Časniku so očitali, da je članek utemeljil na "selektivni interpretaciji" južnoafriških dokumentov in ne na konkretnih dejstvih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Izrael se ni nikoli pogajal o izmenjavi jedrskega orožja z Južnoafriško republiko. Ne obstajajo nobeni izraelski dokumenti ali dokumenti z izraelskim podpisom, da so takšna pogajanja potekala," so zatrdili v uradu izraelskega predsednika. (STA)
/
KULTURA
Torek, 25. maja 2010
25
INTERVJU - Patrizia Vascotto pred današnjo predstavitvijo
Forum Tom izza ali Status quo ...vadis
Skupina 85 je med organizatorji obmejnih srečanj, posvečenih pisatelju
Od 26. do 29. maja se bodo v Trstu, Kopru in Umagu zvrstila že tradicionalna obmejna srečanja, posvečena spominu istrsko-tržaškega pisca Fulvia Tomizze. Med organizatorji Foruma Tom-izza je Skupina 85, pri kateri je zelo aktivna Patrizia Vascotto. Z njo smo se pogovorili o letošnji, pa tudi o preteklih izvedbah tega že uveljavljenega majskega srečanja. Podroben spored dogodkov Foruma Tomizza je vsekakor moč dobiti na spletni strani www.fo-rumtomizza.com.
Kako je pravzaprav nastala zamisel za priredbo foruma, posvečenega Fulviu Tomizzi?
Mesec dni po Tomizzovi smrti maja 1999 so njegovi istrski prijatelji priredili literarno branje v Bujah, na katerega so povabili slovenske, hrvaške in italijanske besedne umetnike. Pri tem dogajanju sem bila soudeležena tudi sama. Spominjam se, da je tedaj Milan Rakovac predlagal, naj se organizira pobuda v spomin na Fulvia Tomizzo. Naslednje leto smo se tako zopet zbrali, sicer ne še na Forumu Tomizza, ampak na obmejnih srečanjih, ki so potekala pod geslom Fulvio in mi.
Že tedanje geslo je bilo predznak nekega prijateljskega odnosa do Tomizze.
Ne samo prijateljskega, ampak tudi čustvenega. V začetku smo namreč v glavnem obravnavali njegovo literarno delo. S časom pa smo začeli razpravljati ne več samo o njegovih knjigah, ampak tudi o tematikah, ki so mu bile blizu. Nismo se pa omejili samo na problematiko »naše« meje, ampak smo teme razširili tudi na tiste z drugih meja. Med nas so prišli predavatelji iz balkanskih držav, torej Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne Gore, pa tudi s Češke.
Kot Skupina 85 ste pri prirejanju srečanj, posvečenih Tomizzi, od vsega začetka zraven?
Od samega začetka sem bila prisotna na okroglih mizah, na katerih sem sodelovala kot predavateljica. Milanu Rakovcu sem zato nekoč predlagala, da bi srečanje organizirali tudi v Trstu. Dvakrat je to Rakovac neposredno poizkusil narediti sam, a ne v sodelovanju z Občino, temveč z Univerzo, in sicer v veliki dvorani Narodnega doma. Spet dvakrat je nato Tomizzevo srečanje potekalo v Občini Dolina, leta 2005 pa so »istrski« akterji začeli sodelovati s tržaškimi, in sicer Skupino 85, Združenjem AltaMarea in Krožkom Istra. Srečanja so namreč prvotno potekala samo v Umagu, od tam se je dogajanje razširilo v Koper. Od leta 2005 prvi dan srečanja poteka v Trstu, drugi v Kopru, tretji v Umagu, četrti pa
V Cannesu porazdelili nagrade
Zmagovalec Cannesa je film »Lung Boonmee Raluek Chat«, nadrealistična, hipnotična meditacija o reinkarnaciji tajskega režiserja Apichatponga Weerasethakula, ki je prejel zlato palmo. Režiser se je ob prejemu nagrade zahvalil »duhovom na Tajskem, ki so ga obdajali medtem, ko je snemal film«. Veliko nagrado žirije (Grand Prix) je prejel francoski režiser Xavier Beauvois za film »Des hommes et des dieux«. Nagrado za najboljšega igralca sta si razdelila španski igralec Javier Bardem za vlogo v filmu »Biu-tiful«, srhljivem portretu umirajočega očeta, ki ga podpisuje mehiški režiser Alejandro Gonzalez Inarritu, in italijanski igralec Elio Germano za vlogo v »La Nostra vita« v režiji Danieleja Luchet-tija. Film pripoveduje o usodi vdovca, ki mora poskrbeti za svoje tri sinove. Nagrada za najboljšo žensko vlogo je pripadla francoski igralki Juliette Binoche za vlogo v filmu »Copie conform«» iranskega režiserja Abbasa Kiarostamija. Nagrado za režijo je prejel francoski režiser Mathieu Amalric za film »Tournee«. Film je dobil tudi nagrado kritike (FIPRESCI). Nagrado za scenarij je prejel film »Poetry«, režijo filma je podpisal južno korejski režiser Lee Chang-Dong. Nagrado žirije (Prix du jury) je za film »Un Homme Qui Crie« dobil čadski režiser Mahamat-Saleh Haroun. Zlato kamero (Camera d'or) pa je za najboljši celovečerni prvenec, prikazan v kateri od uradnih ali spremljevalnih sekcij, prejel mehiški »Ano Bisiesto«, ki ga podpisuje režiser Michael Ro-we. Zlato palmo za najboljši kratki film je dobil »Chienne d'Histoire« francoskega režiserja Sergea Avedikiana. (STA)
Patrizia Vascotto
kroma
v Materadi, kjer redno prirejamo spominsko slovesnost na tamkajšnjem pokopališču.
Bo tudi letos tako?
Letos bo vse skupaj zaživelo nekoliko drugače, saj se bo dogajanje začelo v Kopru, kjer bo v sredo v večernih urah potekal samo glasbeni del brez okrogle mize, in sicer koncert v sklopu revije ArtIstra. Naslednji dan, torej v četrtek, se bo dogajanje preselilo v Trst, kjer bo popoldne na sporedu simpozij, zvečer pa zopet ArtIstra, isto naslednjega dne v Umagu. V soboto pa bomo ob 11. uri v Umagu pred sedežem Skupnosti Italijanov, ki nosi ime po Fulviu Tomizzi, odkrili njegov doprsni kip, nato bomo obiskali grob v Materadi.
Letošnja srečanja potekajo pod geslom Status quo ... va-
dis.
Da, geslo je vsako leto posebno, saj je sad kreativnosti Milana Rakovca. Zato je ponavadi v latinščini ali angleščini, ki sta univerzalna oziroma mednarodnega jezika.
Skupina 85 Tomizzi posveča pozornost celo leto, kajne?
Da, ampak maj je po definiciji Tomizzev mesec. Koncept bi bilo mogoče spremeniti, a bi prišlo do težav z organizacijo. Lansko leto smo v spomin na Tomizzo priredili veliko dogodkov, in sicer ob desetletnici njegove smrti. Pred dnevi smo organizirali okroglo mizo o Tomizzi in gledališču. Junija pa bomo predstavili knjigo o Tomizzevih poteh po Trstu in slovensko različico video-posnetkov, ki sta nastala iz romanov Franziska in Novoporočen-ca iz Ulice Rossetti.
Za kaj gre?
Izbrali smo nekaj odlomkov iz njegovih del, h katerim smo dodali svoja besedila. Tomizzeve poti pa smo ustvarili na podlagi njegovih knjig, ki se dogajajo v Trstu: Franziska, Mladoporočenca iz Ulice Rossetti, Zlo prihaja s severa, Prijateljstvo, Miriamino mesto idr. Iz njegovih knjig smo zbrali lokacije, ki jih pisec omenja. Knjiga pa vsebuje tudi splošne podatke o Trstu ter kratko biografijo Fulvia Tomizze. K publikaciji sta svoja uvoda prispevala Miran Košuta in Elvio Guagnini, v njej bodo poleg tega objavljeni še opisi štirih Tomizzevih poti ter fotografije in zemljevidi mesta.
Kakšno je splošno zanimanje za Fulvia Tomizzo med tržaško publiko?
V glavnem ga je kar precej. Kar pa delamo sami v sklopu Skupine 85, ni dovolj. S Tomizzevimi potmi smo hoteli zapolniti neko vrzel. Pisec je namreč znan predvsem po svojih istrskih romanih, večina Tomizzevih del pa se dogaja v Trstu. Razen priložnostne razstave, ki jo je lansko leto ob 10-letnici njegove smrti priredila Občina Trst, se v mestu ni zgodilo veliko drugega. Izid zgoraj omenjene knjige je finančno podprla Dežela FJK, zato publikacija ne bo na prodaj v knjigarnah. Upam, da bo prišla čim širše v javnost. Mnenja sem namreč, da morajo javne uprave in ustanove podpirati take pobude.
Primož Sturman
KNJIŽEVNOST - Odlomek novega prevoda
R. Flanagan: Plosk ene dlani
Danes ob 18. uri bo gost kopališča Ausonia v Trstu
28. poglavje - 1960 (...)
»Si v redu?« je nežno vprašal in stopil do nje, ki je stala na pručici.
Obrnila se je in mu zakopala glavo v prsi. Opazil je, da ima dlani prekrite s krvavo rdečimi izpuščaji. Bojan jo je s prsti pogladil po koži. Začutil je, kal<o suha je, kako poka v bolečih luskah, kot presušeno testo. Bojan ni otipal takšne kože, vse odkar je bil z Marijo, ki je podobno trpela. Počasi je upognil roko v pregibu, a previdno, le malo naprej in nazaj, enkrat, dvakrat, potem pa je objel njeno roko in rekel: »Boli, če premikaš, ne?« Sonja je pokimala. »Kako dolgo?«
»Od Picottijevih,« je rekla Sonja. Začutila je, kako ji vitka podlaket nežno počiva v njegovi roki, začudena nad tem, da je njeno roko držal kot dragocenost, vesela ob spoznanju, kako nežen je lahko njegov dotik. Skomignila je. »Saj je v redu,« mu je lagala, da bi naredila vtis nanj. »Saj ne boli tako hudo.«
»Ekcem,« je rekel Bojan. Ni pa ji povedal tega: da je tudi to, skupaj z značajem in videzom, podedovala po svoji mami.
Tiste noči je Bojan napisal pismo v materinščini. Več let je minilo, odkar je pisal takšno pismo, in trikrat ga je moral izpisati, preden je bilo v redu, učenjak namreč ni bil nikoli in po toliko letih zdoma je le stežka našel prave besede in celo v lastnem jeziku težko poiskal način, kal<o naj vse pove. Pisal je počasi, vestno, v lični in starinski pisavi, ki se je vrtinči-la in pentljala po strani, enako veliko truda je vložil v to, da bi bilo besedilo lepo na pogled, kot tudi besede smiselne za branje. Ko je bil še mlad, so ga v Sloveniji radi poklicali za poslikavo panjev, ki jih je krasil s podobami iz alpskega življenja, nekatere so bile običajne, nekatere malo bolj opolzke, odvisno od želje naročnika. (... ) Ko je bil končno zadovoljen, je nekajkrat stresel z roko za pisanje, da je sprostil boleče zapestje in zalepil pismo v ovojnico. Naslov, ki ga je napisal na prednjo stran, se je končal z besedo Jugoslavija.
Čez nekaj tednov je Sonja zalotila očeta, kako z na pogled nekoliko nevarnim nožem, ki ga je izdelal iz rezila žage, reže vrvico s paketa v rjavem papirju, ki je bil polepljen z jugoslovanskimi znamkami. V prvem paketu je bilo pismo in še en, manjši paket.
Ko je Bojan previdno razvil drugi paket, je bila Sonja ob vsebini razočarana. Nič eksotičnega ni bilo, ne vrednega, tudi zanimivega nič, le prašen kupček drobnih posušenih cvetov.
Tistega večera je Bojan v staro, zaf-lekano kad natočil veliko vode. Medtem ko se je Sonja slačila v dvigajoči se pari, je Bojan potresel cvetke po kopeli in jo premešal z rokami, dokler ni spominjala na kup vrtinčastega, vodenega komposta. Sonja se je zahihitala.
»Kaj pa počneš, ati?«
Sonja je najprej z eno in potem še z drugo nogo stopila v kopel, kakšno minuto je stala, da se ji je telo privadilo na vročino, potem pa sedla v cvetlično vodo. Bojan se je nasmehnil in ji posul nekaj cvetlic po laseh.
»A ni lepo plavati v rožah?« je vprašal. Eno od cvetlic je vzel v roko in jo podržal Sonji pred obrazom. »Kamilice,« je rekel Bojan.
»Pisal sem tvoji babici v Sloveniji za tvojo kožo in je nabrala in posušila kamilice zate, čez morje jih je poslala, ker hoče pozdravit svojo Sonjo.« Z mokro ocvetličeno roko je pokazal na vodo v kadi.
»Zdajpa se ulezi nazaj.«
Bojan je šel iz kopalnice. In Sonja je potonila v cvetove kamilice. Samo oči in nos je pustila nad vodo, vzela en sam cvetek, ga obračala sem in tja in si ga pozorno ogledovala. In je tiho zašepetala sama sebi. »Kamilice... kamilice.«
Tisto noč je Sonja sanjala nenavadne in lepe sanje: sanjala je o čarobni deželi, skrpani iz tega, kar je vedela o Ta-smaniji, in tistega, kar si je predstavljala o Sloveniji. (... )
Ko se je Sonja zjutraj zbudila iz sanj, je vstala, kot že mesece prej, počasi, previdno se je dvignila iz postelje, boječ se bolečine. Pa je ugotovila, da se z lahkoto odrine. Pogledala je svoje roke. Bile so zdrave. Suha rdečica ekcema je skoraj popolnoma izginila, koža se ji ni nič več luščila kot presušeno testo.
Bila je nedelja in Bojan ni imel službe. Našla ga je v kuhinji, ravno je položil na leseno desko na mizi veliko staro litoželezno ponev, iz katere so pljuvali in sikali miloglasni mastni zvoki. (... )
Še preden je Bojan dvignil glavo, da bi jo pogledal, je Sonja rekla: »Ati! Ati! Roke so se mi pozdravile!«
Bojan se je obrnil, vzel Sonjo v naročje, ji pregledal roke in se ji nasmehnil. V laseh ji je našel cvet kamilice in ga pobral ven, požgečkal jo je po nosu z njim in pobožal po roki do komolca.
»Kamilice,« se je zasmejal. In ponovil z zaigrano resnostjo. »Kamilice.«In sta se smejala oba.
26 Torek, 25. maja 2010
GORIŠKI PROSTOR
ISTRSKI ZORNI KOT
Integracija Zahodnega Balkana
Miro Kocjan_
Istrski mediji na vidnem mestu in zvečine na prvih straneh poročajo o stališču predsednika Slovenije Danila Türka v zvezi z arbitražo, oziroma z njegovo nalogo. Naglašajo, da »mora arbitraža določiti stik z odprtim morjem, da sta se državi tako tudi sporazumeli«. Glede na to, je dejal Türk, so neutemeljena stališča, da bi Slovenija lahko zapravila status pomorske države. Po mnenju slovenskega predsednika je Kosorjeva sprejela drugi predlog, ki ga je dal evropski komisar za širitev Oll Rehn, predlog, ki pa ga je zavrnil Ivo Sa-nader, ko je bil predsednik vlade.
Slovenski predsednik sodi, da arbitraža lahko na tri načine prizna Sloveniji stik z odprtim morjem. S tem, da razglasi za odprto morje hrvaške teritorialne vode do italijanskih, da se dogovorijo za pomorski »hodnik« v luči nekdanjega sporazuma Drnovšek - Račan ali pa, da se to področje razglasi za kondomi-nij pod skupno upravo Slovenije in Hrvaške. Vsaka od teh treh solucij, sodi Türk, je boljša od »statusa quo«. Istrski mediji so to objavili, vsaj za zdaj, v glavnem brez svojih komentarjev.
O isti temi poročajo tudi, da je slovenski zunanji minister Samuel Žbogar izjavil, da je prepričan, »da bo Slovenija z arbitražo prišla do stika z odprtim morjem«. V duhu Tür-kovega stališča je tudi Žbogar mnenja, da sodniki imajo nalogo, da določijo ta stik, kar je seveda koristno za Ljubljano, s čimer soglaša tudi Evropska unija. Z druge strani se bo Slovenija seveda trudila, da izboljša odnose s Hrvaško. V skrajnem primeru, se pravi, če bi arbitraža zavzela drugačno stališče, bi se Slovenija navsezadnje lahko uradno pritožila.
»La voce del popolo« objavlja daljši intervju s poslancem italijanske demokratske stranke Pierom Fassi-nom. Govor je seveda o Hrvaški in njenih prizadevanjih za vstop v Evropsko unijo. Fassino je dejal, da bi bilo treba kakorkoli skleniti pogajanja do konca letošnjega leta. Razen tega pa naj bi se evropski predstavniki dogovorili za nekako »road map« za polno integracijo na zahodu Balkana, saj bi samo s tako rešitvijo zagotovili temu delu Evrope stabilnost in varnost. Fassino je član zunanje-politične komisije italijanske zbornice, poslanske komisije Evropske unije in NATO. V Zagrebu je predsedoval mednarodnemu seminarju unije, namenjenemu prav zahodnemu Balkanu.
Hrvaška vlada in predstavniki etničnih skupnosti so sklenili dogovor o dvojnem glasovanju, vendar v dogovoru ni srbske manjšine. Predstavnik te manjšine Milan Rodič je izjavil, da gre za očitno diskriminacijo ter da je to nesporno rezultat predvolilnega dogovora. Damir Ka-jin, ki je istrski poslanec, je odločno menil, da bo proti vsaki potezi, ki zadeva volilni sistem, kjer ne bo vključen tudi srbski del. Izrekel je mnenje, da je vseeno, če gre za veliko ali malo etnično skupnost, bistveno je, da obvelja enakopravnost.
Na Hrvaškem je še kako aktivna dejavnost sindikatov. Predstavniki vseh petih največjih sindikalnih organizacij so sporočili, da ne bodo sodelovali v gospodarsko - socialnem svetu pri vladi, če ta ne bo podprla kolektivnih pogodb z zadevnimi socialnimi zagotovili.
Sliši se tudi, da so sindikati, če vlada ne namerava po tej poti, pripravljeni organizirati splošno stavko. Sindikati sodijo, da namerava vlada ubrati smer varčevanja, kar je sicer sprejemljivo, vendar ta ne sme prizadeti plačila za dopuste, novoletne dodatke in druge temeljne pridobitve. Razen tega sindikati svarijo, da prav tako ne smejo biti prizadete druge temeljne postavke, ki jih vsebuje zakon o delu.
/
Člani poslanskega odbora vojnih veteranov so podprli predloge za zmanjšanje tako imenovanih privilegiranih pokojnin vojnih veteranov. Za 10 odstotkov bodo zmanjšali višino pokojnin, ki jih prejemajo udeleženci in družinski člani »patriotske« vojne, ki jih je skupaj 68.742. Zmanjšati nameravajo tudi pokojnine (teh je 7.260), ki jih uživajo udeleženci osvobodilne vojne. Kar ostra je bila razprava v saboru, kjer so udeleženci osvobodilne vojne sicer enotno menili, da so, kljub zmanjšanju, pripravljeni sodelovati z vlado pod pogojem, da bo ta naredila jasen konec korupciji, ki še prevladuje.
Vlada je ustanovila komisije zadolžene za postopek večinske prodaje delnic treh ladjedelnic: »3. maja« na Reki, »Ladjedelniške industrije« Split in »Brodotrogir« v Trogiru. V omenjenih komisijah so člani vlade, sindikatov, direkcij ladjedelnic in Hrvaškega sklada za privatizacijo. Predsednica vlade Jadranka Kosor je komentirala, da bo vlada, ki se pač trudi za privatizacijo, pozorna zlasti na stališča sindikatov, saj si je odločno prizadevala za njihovo vključitev v komisije. Znano je medtem, da puljska ladjedelnica »Uljanik« tudi po drugem krogu še nima ponudnika za privatizacijo.
Univerza v Kopru je imela prejšnje dni v gosteh rektorje univerz na področju Alpe Adria, ki jih je skupaj bilo 14. Razpravljali so o temi »Avtonomija, internacionalizacija in univerzitetno omrežje za regionalni razvoj«. Navzoči so bili strokovnjaki iz Italije, Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije ter Slovenije. Seveda je bil ključ razprave v regionalni vlogi univerz. V okviru tega srečanja sta rektorja Kopra in Pulja Rado Bohinc in Robert Matijašič podpisala dogovor o sodelovanju na področju izobrazbe, znanstvenih raziskav, razvojnih aktivnosti ter izmenjave študentov in docentov.
V Bujah se je v nedeljo začela osma edicija mednarodne slikarske razstave »Istrart«. Gre za tradicionalno prireditev »ex tempore«, ki ga organizira domača Ljudska univerza, skupaj z njo pa tudi občinska turistična ustanova. Poročajo, da se je zbralo blizu sto umetnikov iz Hrvaške, Slovenije in Italije, ki svoja slikarska dela ustvarjajo kar sredi mesteca. Mednarodna je seveda tudi žirija, ki jo prav tako sestavljajo Hrvati, Slovenci in Italijani. Gre za Toni-ja Biloslava, Roberta Ambrosija, Luka Stojniča, Marina Baldinija in Lo-rello Limoncin Toth. Nagrada »ex tempore« znaša 4 tisoč kun, ki jih je namenila bujska občina.
Od 26. do 29. tega meseca pa je na vrsti v Umagu, Kopru in Trstu 11-ta edicija »Foruma Fulvia Tom-izze«. Namen zadevnih srečanj je, kakor vemo, naglašati pomen znanega istrskega pisca, predvsem seveda njegove politične in moralne poglede, katerih cilj je globoko človeško vzajemno spoznavanje in sodelovanje. V petek pa so v Tržiču predstavili posmrtno delo tega čudovitega pisca iz Materade »Bil-dovo odkritje«, ki je pravzaprav zbirka dogodkov, ki jih je Tomizza osebno doživel.
Na Reki sta se povezali v pravo zavezništvo »Hrvaška mreža zdravih mest« in »Združenje mest«. Listino sta podpisala reški župan Obersnel in Selma Šogorič, ki je hrvaška podpredsednica »Zdravih mest«. Stik narekuje, da si bosta morali dve organizaciji vzajemno pomagati, saj gre za svojevrstno dragoceno vez, ki uživa tudi podporo Svetovne zdravstvene organizacije. Reka pa je od leta 1998 članica Evropskega združenja zdravih mest.
JEZIK NA OBROBJU
Zadnje čase opažam zelo pogosto napačno rabo glagola želeti, ki v italijanščini pomeni desiderare, augurare pa tudi volere, če nekoliko poenostavimo. Največkrat gre za težke pomenske napake, posebno kadar je glagol želeti povezan z nedoločni-kom. Oglejmo si tak primer: Mati je hčeri želela prepovedati brskati po spletu, zato jo je hči zabodla. Če bi šlo le za materino željo, je hči ne bi zabodla, tudi ni šlo za materino voljo ali hotenje, ampak za pravo prepoved. Prav bi bilo: Mati je hčeri prepovedala brskati po spletu, zato jo je hči zabodla.
Največkrat pa bi morali v takih povedih zamenjati glagol želeti s ho-teti ali celo z zahtevati. Rabe glagolov želeti in hoteti, oziroma razlike v pomenu enega ali drugega, ni vedno lahko razložiti. Pri rabi glagola želeti nimamo nobenih težav, kadar gre za izražanje želje, včasih hotenja, da kdo kaj naredi, npr. želi, da ga ne motite; želim, da mi stvari dostavijo na dom.
Kot izhodišče moramo vzeti pomen glagola želeti, s katerim izražamo svojo željo, da je kdo česa deležen, npr.: starši želijo otrokom srečno prihodnost; želi mu, da bi bil zdrav; želeli so si lahko noč; želim ti vse naj-
boljše za rojstni dan; gost želi sobo v prvem nadstropju; mnogi si ne želijo sprave; želim si otroka. Pri zadnjih dveh zgledih gre za našo osebno željo. Vse te stavke lahko prevedemo z desiderare, ali nekatere z augurare, ki v slovenščini nima ustrezne sopomenke. Namesto želim ti vse najboljše za rojstni dan, lahko rečemo tudi: čestitam ti za rojstni dan, čestitam ti k diplomi;
čestitam ti za uspeh pa je v italijanščini congratularsi con cqn. Kot vidimo, je izražanje želja v slovenščini pogosto drugačno kot v italijanščini. Zato nas tuji vpliv kar prevečkrat zavede na napačno pot, ko moramo izraziti svoje želje ali hotenje v maternem jeziku.
Še prav posebno pa se vse zaplete, ko v italijanščini uporabljamo glagol volere, ki ga v slovenščino prevedemo s hoteti pa tudi želeti, poleg tega pa še z nekaterimi drugimi glagoli (zahtevati, ukazati; določiti, odločati, dovoliti, privoliti itn.) kar pa nas tokrat ne zanima.
Med izpisanimi stavki iz našega tiska je tudi tale: Kako se roman zaključi, avtorja nista želela razkriti. V tem primeru ne gre za pravo željo, ampak za njuno nepripravljenost razkriti konec romana. Konca romana nista hotela razkriti; pri nas bi marsikdo
rekel, da konca romana nista marala razkriti, kar je isto. Razlika med glagoloma marati in hoteti je le v tem, da se hoteti uporablja z nikalnico (ne ho-teti, nočem, ni hotel) ali brez nje (hočem, hotel sem, hotel je), medtem ko uporabljamo glagol marati navadno z nikalnico npr.: ne maram hoditi, ne mara jesti, o tem ni maral govoriti; ne mara biti gospodar v hiši. Isto lahko povem z ne hoteti, torej nočem hoditi, noče jesti, o tem ni hotel govoriti, noče biti gospodar v hiši. Ne hoteti ali ne ma-rati z nedoločnikom izražata voljo, željo osebka, da sam uresniči dejanje. Poleg tega pa tako ne marati kakor ne hoteti (v ekspresivnem govoru) z nedoločnikom izražata, da dejanje kljub zaželenosti (razmeroma dolgo časa) ne nastopi, npr. mokra drva ne marajo (nočejo) goreti; ne bi maral (hotel) biti gospodar v tej hiši; te noči noče in noče biti konec.
Več o tem prihodnji teden.
Lelja Rehar Sancin
ZDRAVSTVO - Operativni poseg je trajal deset ur
V UKC Ljubljana kot prvi v Sloveniji
sočasno presadili srce in ledvico
LJUBLJANA - Zdravniki UKC Ljubljana so v začetku marca prvič v Sloveniji bolniku sočasno presadili srce in ledvico. Po besedah generalnega direktorja zavoda Simona Vrhunca se s takšnim posegom lahko pohvalijo le redke inšti-tucije, pri čemer opozarja, da bodo zaradi zniževanja sredstev za terciar težko dosegali takšne uspehe tudi v prihodnje.
Sočasna presaditev srca in ledvic je zahteven in zelo redek poseg. Letno namreč po celem svetu izvedejo približno 15 do 20 takšnih operacij. 52-letni bolnik je na operacijo čakal devet mesecev. Presaditev je potreboval zaradi napre-dovanega srčnega popuščanja srca in kronične odpovedi ledvic, zaradi česar je bil na hemodializi. Operativni poseg, ki je trajal 10 ur, je potekal brez zapletov. Tudi celoten postopek zdravljenja in okrevanja po operaciji je potekal po pričakovanjih in bolnik je približno dva meseca po posegu zapustil bolnišnico s skoraj normalno ledvično funkcijo in brez znakov srčnega popuščanja.
Do začetka 90. let prejšnjega stoletja je bila pri bolnikih z napredovanim srčnim popuščanjem, pri katerih je bila edina terapevtska možnost presaditev srca, ta kontraindicirana v primeru na-predovane ledvične bolezni. Enako je bilo tudi pri bolnikih z napredovanim ledvičnim popuščanjem. V zadnjih 15 do 20 letih pa je tudi za take bolnike postalo možno zdravljenje s kombinirano presaditvijo srca in ledvic, pri čemer oba organa odvzamejo od enega darovalca. To prinaša več prednosti v primerjavi z zaporednima transplantacijama dveh organov dveh različnih darovalcev, saj se operativni poseg opravi samo enkrat, prav tako je samo enkrat potrebna imu-nosupresivna terapija, ob tem pa je zavrnitev organov zelo malo, če so organi odvzeti od istega darovalca. Srednje in dolgoročno preživetje bolnika po takšni operaciji je podobno kot pri presaditvi enega organa.
Direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Vrhunec poudarja, da se s takim dosežkom ne more pohvaliti nobena zdravstvena institucija v Sloveniji, kljub temu da obstajajo v Sloveniji tudi druge terciarne bolnišnice. Ob tem je izpostavil tudi nedavni dosežek zavoda, ko so v enem dnevu presaditev ledvic opravili pri petih bolnikih.
Vendar bo ljubljanski UKC na račun zniževanja sredstev za terciarno dejavnost težko še naprej sledil trendu, ki ga je doslej dosegal, opozarja Vrhunec. Zniževanje sredstev za terciarno dejavnost in prelivanje programov k drugim izvajalcem razume kot siromašenje UKC Ljubljana. (STA)
V ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru so zdravniki v začetku marca prvič v Sloveniji bolniku sočasno presadili srce in ledvico
PISMA UREDNIŠTVU
Kumrovec
Nlfi
V soboto 22. t.m. sem se v Ku-mrovcu udeležil mogočne manifestacije v čast priljubljenemu pokojnemu predsedniku SFRJ tovarišu Josipu Brozu - Titu. Manifestacija je bila res veličastna. Masovno so se je udeležili ljudje, ki so prispeli v Ku-mrovec iz vseh republik žal več neobstoječe socialistične Jugoslavije. Primorski dnevnik je v nedeljo 23. t.m. o tem dogodku zelo na kratko priobčil poročilo, sicer povzeto po Slovenski tiskovni agenciji (STA). V sicer skopem poročilu STA in z njo PD namenjata lep del le-tega domnevni protimanifestaciji, ki naj bi se vršila v Kumrovcu. Te protimanife-stacije se nihče od prisotnih ni zavedel, razen seveda STA. Očitno so bili, če so bili, ti fašistični elementi dobro poskriti kot podgane, ker drugače bi jih pošteno dobili po gobcu. Verjetno jih je hrvaška policija, ki je bila številno prisotna, tako dobro ščitila daleč od osrednje manifestacije, da jih ni nihče opazil razen, kot rečeno STA, katera je med drugim »pozabila« poročati, da je na
shodu, razen predstavnikov borčevskih organizacij iz BIH, Makedonije in Srbije ter seveda Hrvaške, prisotne pozdravil tudi predsednik slovenskih borcev Janez Stanovnik, ki je imel zelo dober govor, v katerem se je oportuno izognil omembe tako zvanih povojnih pobojev, kot to sicer dela vsakokrat, ko govori na raznih proslavah v Sloveniji.
Na kraju pa preseneča, ali pa tudi ne, da je Primorski dnevnik toliko prostora namenil neopazni protimanifestaciji namesto, da bi več prostora raje posvetil res nepozabnemu shodu več tisočev ljudi, ki niso pozabili, kaj je Tito dobrega storil za vse narode Jugoslavije, vključno s Slovenijo in, zakaj ne, tudi za našo slovensko manjšino v zamejstvu.
Aleksander Kokoravec
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 25. maja 2010
27

18.40 20.25
20.30 20.50
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Prvi aplavz: Alexandra Tofful - klavir Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.00 Aktualno: Euronews
6.10 14.10 Aktualno: Bonta sua
6.30 Dnevnik, vremenska napoved in
prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved
12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nogomet: La partita del cuore: Na-zionale cantanti - Team Telethon 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved
V^ Rai Due
6.00 Variete: Scanzonatissima 6.10 Aktualno: Tg2 Costume e societa 6.25 Dok.: Sannio, terra d'acqua e di miele
6.50 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 7.00 Variete: Cartoon Flakes 8.15 Variete: L'albero azzurro 9.00 Aktualno: Storie di salute 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal-
li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 20.30, 23.10 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta)
14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L.
Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 16.55 Kviz: Cuore di mamma (v. Amadeus)
18.05 Dnevnik L.I.S. 18.10 Dnevnik in športne vesti 19.00 Variete: Secondo canale 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Aktualno: Il Lotto alle otto 21.05 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 22.45 Nan.: Close to home 23.45 Dok.: La storia siamo noi 0.45 Variete: Secondo canale 1.15 Dnevnik, Parlament
Rai Tre
6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Tgr Buongiorno Italia, sledi Tgr
Buongiorno Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro-
grammi dell'accesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Speciale Cominciamo bene
11.00 Aktualno: Speciale TG3 - Festa na-zionale del corpo della Polizia Pe-nitenziaria 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti 12.25 1.10 Kolesarstvo: 93° Giro d'ltalia 12.45 Aktualno: Speciale Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.00, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr
Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti 15.15 Kolesarstvo: 93° Giro d'ltalia - 16.
etapa, sledi Processo alla tappa 18.10 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo
20.00	Variete: Blob
20.15	Nan.: Il principe e la fanciulla
20.35	Nad.: Un posto al sole
21.05	0.00 Dnevnik
21.10	Aktualno: Ballaro (v. G. Floris)
23.20	Variete: Parla con me
0.00	Nočni dnevnik
Rete 4
12.00 12.55 14.05 15.10
16.15 16.50
18.55 19.35 20.30 21.10 23.35
Nan.: Magnum P.I. Nan.: Charlie's Angels Nan.: Nash Bridges Nan.: Carabinieri 5 17.00 Dnevnik in prometne informacije
Nan.: Distretto di polizia 4 Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Popoldanski Forum Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli-no
Nad.: Sentieri
Film: L'orfana senza sorriso (dram., ZDA, '53, r. J. Negulesco, i. G. Gar-son)
Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Dok.: Vite straordinarie Film: Planet of the apes (fant., ZDA, '01, r. T. Burton)
Canale S
8.40
10.00 11.00 13.00
13.40 14.10 14.45
16.15
18.00
18.50
20.00 20.30
21.10 23.30
Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci)
Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved
Nad.: Beautiful Nan.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne
Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso)
Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved
Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti)
Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti)
Variete: Zelig - Svisti e mai visti Aktualno: Matrix
O Italia 1
6.05	Nan.: Reba
6.40	17.30 Risanke
8.50	Dok.: Capogiro
10.35	Nan.: Grey's Anatomy
12.25	18.30 Dnevnik in športne vesti
13.40	Risanka: American Dad
14.05	Resničnostni show: La Pupa e il
Secchione - Il ritorno
14.20	Risanka: I Griffin
14.45	20.05 Risanka: Simpsonovi
15.10	Nan.: Merlin
16.10	Nan.: Jonas
16.35	Nan.: Sonny tra le stelle
17.00	Nan.: True Jackson, VP
19.30	Nan.: Samantha chi?
20.30	Kviz: Viva Las Vegas (v. E. Papi)
21.10	Film: Stardust (fant., VB, '07, r. M. Vaughn, i. S. Miller)
23.45 Nan.: My Own Worst Enemy 2.00 Nočni dnevnik in Pregled tiska
^ Tele 4
9.00	Aktualno: L'eta non conta
10.00	Nan.: Ai confini dell'Arizona
10.50	Talk show: Formato famiglia
12.00	16.00 Dnevnik - kratke vesti
12.45	Dok.: Borghi d'ltalia
14.05	Variete: ...Nel baule dei tempi
14.35	Aktualno: Super sea
15.30	Aktualno: Borgo Italia
17.00	Risanke
19.00	Aktualno: Attenti al cuoco
20.00	Športne vesti
20.10	Aktualno: Pagine e fotogrammi
20.30	Deželni dnevnik
21.00	Nogomet: Triestina - Ancona
22.45	Videomotori
23.35	Dnevnik - Montecitorio
23.40	Film: L'uomo dal pugno d'oro (vrh., '7, r. G. Cobos, i. E. Blanc)
LA
6.00
7.00
10.00 10.55 11.00 11.10 12.30 13.05 14.05
16.00
18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.30 0.35 1.40
La l
Dnevnik, horoskop in prometne informacije
Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life
Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso Punto TG
Aktualno: Due minuti un libro
Nan.: Matlock
Dnevnik in športne vesti
Nan.: The District
Film: Il castello di carte (dram., V.B.,
'68, i. G. Peppard)
Dok.: Atlantide - Storie di uomini
e di mondi
Nan.: Relic Hunter
Nan.: Crossing Jordan
Dnevnik
1.00 Aktualno: Otto e mezzo Dok.: Missione natura Variete: Victor Victoria Hot Nočni dnevnik Nan.: Two Twisted
7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02
Dnevnik 8.05 Pregled tiska
(T Slovenija 1
6.10 Kultura 6.15 Odmevi
7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Na potep po spominu 10.30 Risanka
10.40 Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) 11.20 Lutk. nan.: Zgodbe iz školjke 11.05 Nan.: Linus in prijatelji 11.50 Intervju: Ivo Daneu 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.25 Ars 360 (pon.) 13.40 Pisave (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Marči Hlaček 16.10 Kratki igrani film: Piflarki 16.30 Igrana nan.: Profesor pustolovec 17.00 Novice, kronika, športne vesti in
vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 0.25 Dok. oddaja: Zapeljevanje pogleda
18.00 Oddaja o znanosti: Ugriznimo znanost
18.20 Minute za jezik 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Risanke
18.55 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Dok. odd.: Titovi duhovi 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in
vremenska napoved 23.05 Dok. serija: Razgaljeni 0.30 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik
25.05.1992 (pon.) 1.00 Dnevnik (pon.) 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji
If" Slovenija 2
6.30	1.05 Zabavni infokanal
7.00	Infokanal
7.50	Dober dan Koroška (pon.)
9.35	Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem
10.30	NLP s Tjašo Železnik
13.30	Bleščica, oddaja o modi
14.05	Studio City
15.00	Pozdrav Afriki
15.30	Iz arhiva TVS: TV Dnevnik
25.05.1992
17.00	Glasnik, oddaja Tv Maribor
17.25	Mostovi - Hidak (pon.)
18.00	V dobri družbi - Oddaja TV Maribor
19.00	Družinske zgodbe (pon.)
20.00	Pot v južno Afriko, 7. oddaja
21.00	Pesem Evrovizije 2010
23.00	Nad.: Dediščina Evrope
23.55	Film: Limanice (pon.)
13.45	Dnevni program
14.00	Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti
14.20	Euronews
14.40	Vzhod - Zahod
15.00	Kino premiere
15.10	Arhivski posnetki
16.00	Sredozemlje
16.30	Artevisione - Magazin
17.00	Meridiani
18.00	Izostritev
18.35	Vremenska napoved
18.40	Primorska kronika
19.00	22.05, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik
19.25	Športne vesti
19.30	Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje
20.00	Srečanje z...
20.40	Nautilus
21.15	Tv nanizanka
22.20	Glasb. odd.: Zaigramo si televizijo
23.15	Baiker explorer
23.45	Istra in...
0.30	Čezmejna Tv TDD - (Tv dnevnik v slovenskem jeziku)
^ Tv Primorka
8.00
9.00 9.05 10.05 11.00
18.00 18.40 20.00
20.30 21.30
22.00 22.30 0.30
Dnevnik TV Primorka, vremenska
napoved, kultura in videostrani
10.00 Novice
19.00, 23.30 Mozaik
17.20 Hrana in vino (pon.)
12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in
videostrani
Izzivi mladih
Pravljica
23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani Primorski tednik
Oddaja za Slovence v Italiji: Med
Sočo in Nadižo
Šu kham - za soncem
Mura Raba Tv
Videostrani
radio trst a
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kul turna kronika; 17.10 Zborovska glasba 18.00 Iz dežele večnih romarjev (pripr. Katja Kjuder); 18.45 Jezikovna rubrika sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
radio koper (slovenski program) 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.3015.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Prireditve; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z asfalta v eter; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz.
radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju.
slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00
Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 13.30, 16.15 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine.
slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Torek, 25. maja 2010
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
^ rahel
dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
fti^ fjlAJ^Ui.
močan sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče' a središče ' ciklona ^anticiklona
O
GRADEC
12/27
TOLMEČ O
8/24
¿Vb VIDEM O
i^T 15/27 O PORDENON
13/26
TRBIŽ O
7/23
o 8/24 KRANJSKA G.
CELOVEC
O 11/26
O c TRŽIČ
9/26

O 9/25 S. GRADEC
CELJE 11/27 O
MARIBOR
o 11/27
PTUJ
O
M. SOBOTA
010/28


- „ -	o
ČEDAD O	KRANJ
13/26 ^	O	V
LJUBLJANA ¿r
GORICArt°N. GORICA V	13/27 ^N. MESTO 11/27
GORICA O 13/26	POSTOJNA	„ O
13/26 O 8/25	---
trst ^hKOČEvje^i? PORTOROŽ O „A ---v. CRNOMELJ ^
14/25,	,,	' ~
iUMAG IA „„..,■.... REKA 15/24 ) UMAG v OPATIJA .
ZAGREB 12/27 O
15/27
PAZIN O
^NAPOVED ZA DANES
V spodnji nižini in ob morju bo lepo jasno vreme. V zgornji nižini in v hribih bo dopoldne jasno, popoldne pa zmerno oblačno do spremenljivo z možnostjo kakšne krajevne plohe v notranjih dolinah. Ob morju bodo pihali krajevni vetrovi, popoldne bo pihal okrepljen zmorec.	Precej jasno bo. Pihal bo jugozahodnik.Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 24 do 28 stopinj C. J
	
Naša dežela bo v naslednjih dneh pod vplivom grebena visokega zračnega pritiska. Vremensko stanje bo precej stabilno. V četrtek pa se bo Alpam prebližala atlantska fonta.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.40 Dolžina dneva 15.16
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 18.18 in zatone ob 3.23
Nad severno in vzhodno Evropo je ciklonsko območje, še eno plitvo ciklonsko območje je nad zahodno Evropo. Nad Sredozemljem in našimi kraji pa je šibko območje visokega zračnega pritiska. Z jugozahodnim vetrom doteka^ nad naše kraje topel in precej suh zrak.
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes ugoden in ob sončnem vremenu vzpodbuden, le na severu države bodo v drugi polovici dneva pri najbolj občutljivih občasno možne manjše težave.

PLIMOVANJE
Danes: ob 3.44 najnižje -61 cm, ob 10.00 najvišje 32 cm, ob 15.22
najnižje -28 cm, ob 21.31 najvišje 59 cm. Jutri: ob 4.17 najnižje -65 cm, ob 10.39 najvišje 33 cm, ob 15.57 najnižje -23 cm, ob 21.58 najvišje 57 cm.
MORJE
Morje je skoraj mirno, temperatura morja 18,8 stopinje C.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........2 3 2000 m............ 9
1000 m .......... 17 2500 m............ 7
1500 m .......... 12 2864 m............5
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah dosegel do 8,5, v gorah do 9,5.
O
GRADEC
13/26
CELOVEC O 12/25
M. SOBOTA
O 10/26
TOLMEČ O
9/22
VIDEM O
i^T 12/26
O PORDENON
13/25
TRBIŽ O
8/21
ČEDAD O
13/25
O 9/22 KRANJSKA G.
O 11/24 S. GRADEC
GORICA O
i cite.
O N. GORICA
id/Ofi
o >
TRŽIČ tij-S
11/25 O ,
KRANJ C
s-, Ljubljana
//J	13/25
POSTOJNA O 10/24
KOČEVJE
O
r,
CELJE 12/25 O
I. MESTO 12/26
ZAGREB 13/25 O

(NAPOVED ZAJUTRI
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
V spodnji nižini in ob morju bo jasno, pihali bodo krajevni vetrovi, ki bodo popoldne lahko tudi okrepljeni. Drugod bo dopoldne jasno, popoldne pa zmerno oblačno. V hribovitem svetu bo popoldne več spremenljivosti z verjetnostjo neviht.
Jutri se bo še nadaljevalo sončno in toplo vreme. V četrtek bo sprva delno jasno, popoldne pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Še bo pihal jugozahodni veter.
V. BRITANIJA - Posneli so jo, ko je sklepala »posel«
Vojvodinja yorška obžalovala prodajo dostopa do bivšega moža
LONDON - Nekdanja soproga britanskega princa Andrewa Sarah Ferguson se je opravičila, potem ko so jo britanski mediji posneli, kako za pol milijona funtov prodaja dostop do bivšega moža, sicer posebnega britanskega predstavnika za trgovino in investicije. Kot je poudarila, je napravila veliko napako, ki jo iskreno obžaluje.
Britanski mediji so objavili video posnetek, na katerem Fergusonova prodaja dostop do nekdanjega moža. Novinar pod krinko je vojvo-dinjo yorško dvakrat ujel pri dejanju, in sicer v newyorškem hotelu in na zasebni večerji v londonskem klubu.
Na posnetku iz londonskega kluba Mosi-mann Fergusonova prejema 40.000 dolarjev (32.000 evrov) plačila in obljublja: "Lahko vam priskrbim dober posel." Novinarju, ki se je predstavljal za poslovneža, je ponudila, da ga bo predstavila princu. "Poskrbite zame in on bo poskrbel za vas ... to se vam bo poplačalo desetkratno. Lahko vam odprem katerakoli vrata," je na posnetku dejala Fergusonova.
Britansko rumeno časopisje je zgodbo objavilo pretekli konec tedna, Fergusonova pa je vče-
raj že izdala pisno opravičilo, v katerem je svoja dejanja priznala in jih obžalovala. "Globoko in iskreno obžalujem napako, ki sem jo storila. Res imam finančne težave, vendar to ne more biti opravičilo za moje dejanje," je v opravičilu zapisala vojvodinja Yorška. Dodala je še, da princ Andrew za njeno početje ni vedel.
Britanski tabloid News of the World je že v nedeljo poročal, da Andrew ni imel pojma o ponudbi svoje bivše soproge, da pa bi razkritje utegnilo škodovati njegovemu ugledu. Princ Andrew je sicer že leta 2001 posebni britanski predstavnik za trgovino in investicije. Prav zaradi tega je včeraj tudi sam britanskim medijem že poslal sporočilo za javnost, v katerem je zanikal, da bi bil kakor koli vpleten ali da bi vedel za škandal, povezan z vojvodinjo Yorško.
Sarah Ferguson je doslej že večkrat zanikala poročanje medijev, da je močno zadolžena, po tokratnem škandalu pa je priznala, da je njeno finančno stanje vse prej kot rožnato. Vojvodinja je bila z drugim najstarejšim sinom kraljice Elizabete II. poročena od leta 1986 do leta 1996, v zakonu pa sta se jima rodila dva otroka. (STA)
POREČ