Poštnina plačana > gotovim.
Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 84'—, polletno Din 41'—, mesečno Din 7'—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23. telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420.
LetO II.	Ljubljana,	dne	27.	decembra	1930.	Štev.	52.
Ob sklepu leta.
Mnogo upov in nad je spremljalo naš korak v poslavljajoče se leto.
Mnogo izpolnjenega, uresničenega; mnogo tudi prekrižanih računov, neizpolnjenih nad, še več pa odloženega, čakajočega na mline bodočega leta.
V znamenju svetovne gospodarske krize se je prevalilo kolo časa. Nje težo in zle posledice so letos občutili tudi narodi, ki so navzlic posledicam svetovne vojne živeli v blagostanju; gospodarsko najmočnejše države je objela nje mrzla trpkost in jih postavila v isto vrsto s slabimi. Niti eni gospodarski panogi, niti enemu socijalnemu sloju ni prizanesla: agrarne zemlje preživljajo agrarno, industrijske pa industrijalno krizo. Oboje zmanjšuje kupno moč, omejuje produkcijo, vsled česar katastrofalno narašča armada brezposelnih.
Zakaj?
Nedavno se je zbrala konferenca svetovnih gospodarskih strokovnjakov, da spričo naraščajoče krize ugotovi njene vzroke. Osem glavnih vzrokov je zabeležila ta konferenca, a pravega vzroka, iz katerega izhajajo vsi ostali, ni ugotovila: leto 1930 je bilo leto svetovne gospodarske vojne.
Minilo je leto gospodarskih konferenc, sklicanih za ublažitev svetovne krize. Bombastične fraze so napovedovale vsako tako konferenco, pripisovale so jim moč, da zaustavijo grozečo lavo gospodarske pogube in opevale eno-dušno, odkritosrčno stremljenje po prijateljskem sodelovanju vseh držav pri skupnih naporih za izboljšanje. Zaključki vseh pa so bili negativni; niti ena
konferenca ni bila zaključena tako, da bi vsaj majhen uspeh kronal njeno prizadevanje. Celo nasprotno: najvažnejša od vseh, ki je napovedovala carinsko premirje je rodila vojno mesto miru.
Gospodarsko sodelovanje so razumele pogajajoče se države tako, da. so skušale iz vsakega posvetovanja skovati dobiček zase, ne da bi bile pripravljene v zameno nuditi oškodovanim enako protivrednost, še več: množeči se klici po gospodarskem sodelovanju so opozorili gospodarske predstavnike raznih držav na bližino dobe, prinašajoče v resnici sporazumno gospodarsko sodelovanje, ki bo obsodila in onemogočila vsako egoistično okoriščanje ene države na račun druge. In prav zato so pričele države graditi visoko carinsko obzidje, računajoč s tem, da bodo ob konečnem sporazumu imele več pokazati:	Glej,
toliko smo popustile! Dajte nam rekom-penzacije!«
Posebno industrijske države so mrzlično hitele z dviganjem carin za agrarne pridelke in s tem močno škodovale poljedelskim državam. Že sedanji rezultati iz bilančnih postavk njihove lastne zunanje trgovine pa kažejo, da je ta praksa v isti meri škodovala tudi njim samim, ker je padel izvoz njihovih industrijskih izdelkov v agrarne zemlje.
Ako napravimo gospodarsko bilanco pretečenega leta za našo državo, niso zaključki razveseljivi. Če pa te zaključke primerjamo s stanjem v drugih državah, je navzlic slabemu položaju naša bilanca ugodna, relativno celo mnogo
boljša nogo bilanca vseh naših, bližnjih in da 1 njih sosedov in bržkone tudi relativno najugodnejša v Evropi. To pa navzlic temu, da se naša vlada ni pustila doslej izzvati od tujih metod ter ni pričela carinske vojske, dasiravno bi bila v io upravičena in calo prisiljena, ker so visoke agrarne carine v inozemskih državah naš izvoz mestoma skoraj onemogočile.
Rezultati naše zunanje trgovine bodo sicer manj ugodni kot lansko leto, vendar pa še vedno ugodnejši nego so bili oni iz zadnjih let.
Število brezposelnih, ki je najboljše merilo gospodarskega položaja v državi, pokazuje v Jugoslaviji najmanjši prirastek ter smo v tem oziru poleg Francije na najboljšem mestu v Evropi.
Naša vlada je v tem letu pokazala na gospodarskem polju zmožnosti in resno voljo, da izboljša položaj. Gospodarski pretresljaji izven mej države pa so ji branili, da njeno prizadevanje ni kronano s tistim uspehom, ki ga j? v resnici zaslužilo.
Ogromno in velepomembno delo je izvršila vlada na zakonodajnem polju. Kar se je zdelo še pred dvema letoma neizvedljivo, je danes že resnica: edin-
stvo države je dokumentirano v enotnih zakonih, veljavnih tako pod Triglavom kakor v najjužnejših delih .Jugoslavije. Novo leto izpopolni v tem oziru še ono, kar manjka.
Kakor je bilo to leto pod vplivom svetovne gospodarske krize neugodno in je zlasti trgovec občutil njegove slabe strani, nas mora primerjava s položajem v inozemstvu navdajati z zadovoljstvom ter nam vliti vero v boljše čase.
Novo leto pa naj nam prinese mnogo velikih javnih del; poživi naj industrijo, zlasti ono, ki predeluje domače surovine in proizvaja izdelke, ki jih moramo uvažati iz inozemstva; zniža naj nam obrestno mero za kredite; poljedelstvo, živinorejo, vinogradništvo in druge kmetijske panoge pa naj privede k tako potrebni racionalizaciji, da bodo pridelki naše plodne zemlje zamogli vzdržati konkurenco s cenejšimi inozemskimi proizvodi!
Izpolnitev teh želj prinese najširšim masam naroda dostojen zaslužek, dvigne njegovo kupno moč ter vzbudi zadovoljnost, hvaležnost in poživi samozavest ter vero v lepšo, blagostanja polno bodočnost.
Uprava trgovine.
(Nadaljevau|e.)
Posamezni listi prodajne statistike naj imajo nad glavo napis odpadajoče ■blagovne skupine, n. pr.: »Špecerija«
itd. Listi sami pa, če jih hočemo voditi ločene vsaj po glavnih predmetih do-tične skupine, -naj bedo črtani sledeče:
Špecerija.
	1930	Riž			Kava			Ostali predmeti			Skupaj			
		Množ. kg	Izkupilo Din		Množ. kg	Izkupilo Din		Množ. kg	Izkupilo Din		Množ. kg	Izkupilo Din		
	januar februar marec april maj itd.	820 800 600 900 980	7.850 7.838 5.200 8.400 9.180	50 50	180 210 205 220 240	9.780 12.400 12.250 12.740 13.160	50	1.460 1.830 2.040 1.950 1.700	24.300 27.450 32.805 30.020 26.505	50 50	2.460 2.840 2.845 3.070 2.9.0	41.930 47.688 50.256 51.160 48.845	50 50 50	
	Skupaj leta 1930											|		
			1									1		
V tem primeru smo v skupini »špecerija« 'vodili kavo in riž, kot dva, izrazito glavna prodajna predmeta ločeno, dočim smo vse ostalo špecerijsko blago vodili skupaj pod naslovom »ostalo«. Zadnja kolona pa nam .kaže skupno prodajo vsega špecerijskega blaga po teži in po vrednosti v dotionem mesecu. Ta, zadnja vsota se mora kriti z zneskom, ki ga izkazuje mesečni seznam v pri-ma-noti (oziroma v journalu) za ta mesec, obenem pa mora odgovarjati vsoti, ki jo dobimo, če seštejemo vse denarne zneske v isti vrsti v statistiki, seveda morajo biti tudi skupno izkazani kilogrami vsota vseh v isti vrsti vpisanih prodanih količin.
Naravno, da si lahko izberemo kot glavne prodajne predmete različno drugo blago, ki ga vodimo ločeno v tem oddelku statistike. Mogoče se odločimo
za več predmetov, ki jih borno vodili ločeno. Ako nam je prostor na eni strani preozek, nadaljujemo s stolpci na drugi vzporedni strani, tako, da vodimo statistiko na listih, namesto na straneh.
Koncem leta seštejemo prodane množine, kakor tudi inkasirane vsote za posamezne skupine in glavne predmete naše trgovine ter dobimo na ta način sliko uspeha pri prodaji v minulem letu. Primerjava z rezultati prejšnjih let nudi trgovcu poučno sliko o prometu ter mu jasno kaže, v čem je napredoval in kje se je pojavilo nazadovanje.
Na enak način vodimo tudi statistiko prometa pri drugih blagovnih skupinah.
(Nadaljevanje prihodnjii.)
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
  /
Beseda naročnikom.
Ob zaključku leta je dolžnost vsakogar, da poravna račune. To ve vsak trgovec, in velika je njegova jeza, še večja pa njegova škoda, če dolžniki ne izpolnjujejo svojih obveznosti.
Kakšno mnenje imate o tistih, ki so s svojimi plačilnimi obvezami v zaostanku? Dobrega gotovo ne! In to povsem utemeljeno!
Z zaostajanjem v plačevanju naročnine ne ovirate samo nas v težnji po razvoju in izpopolnitvi, marveč nam jemljete tudi čas, ki ga moramo žrtvovati v to, da pišemo čisto nepotrebne pozive; dostojne, točno plačujoče naročnike pa oškodujete za prostor v listu, ki bi ga sicer porabili za objavo važnejših, po-trebnejših stvari.
Dasiravno je naročnina določena za plačevanje vnaprej, jih je le malo, ki imajo toliko stanovske zavesti, da to izpolnjujejo. Tem smo hvaležni ter se priporočamo njih nadaljnji naklonjenosti!
Kolikokrat smo že priložili položnice? Tudi te moramo plačati, kar
Vam gotovo ni neznano. Težko, da si predstavljate, koliko truda leži v eni sami številki, pisani Vam v pouk in izvestitev, samo Vam v korist.
Ako ne veste, koliko ste v zaostanku, vprašajte z dopisnico, ali pa nakažite znesek, ki mislite, da ga dolgujete, da Vam vsaj to vpišemo v dobro ter Vas kasneje obvestimo o stanju Vašega računa.
Letošnja naročnina do konca avgusta je računana po 6 Din mesečno (tedaj Din 48-—), od 1. septembra naprej pa po 7 Din mesečno (tedaj Din 28—) ali skupno Din 76•— za zaključeno leto. Spomnite se tudi, če niste v zaostanku še za lansko leto ter nakažite tudi ta zaostanek (po 6 Din mesečno).
Obenem pa Vas prosimo, da pošljete naročnino tudi za naprej, ker velja povsod načelo anticipativne naročnine.
želimo Vam srečno in blagostanja polno leto 1931!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA.
Izrabite pravi trenutek!
Nihče ne more ločiti, kje je meja med prenagljenostjo in preudarjenostjo, in kje se zopet zamenja preudarnost z oklevanjem, škodljivo zamudnostjo. Ta, za trgovca tako važna svojstva so odvisna od njegove inicijativnosti in seveda tudi od značaja podjetja, za katero naj pade njegova odločitev.
»Srečna roka je predpogoj!« trdi marsikdo. Ta trditev pa ni nič manj l>abje-verna kot domneva, da prinaša črna mačka ali številka 13 nesrečo, ponekod pa ravno nasprotno — srečo. Še nebroj je drugih vraž, ostankov iz niračnjaških preteklih dob, ki navzlic današnji, toliko poudarjam prosvitljenosti še vedno vplivajo ubijajoče na duha in voljo. Ti predsodki napravljajo iz telesno in duševno močnih ljudi popolne slabiče, ki se prepuščajo valovom usode, ne da bi pri tem kaj storili, da se ubranijo zla ter na ta način postanejo prostovoljno igrače, marijonete, s katerim se poigravajo »višje sile«.
Otresite se predsodka, da imate nesrečno roko, da vas spremlja nesreča vsepovsod!
Res je sicer, da je nekdo postavljen na kraj, kjer ima več ugodnih prilik, drugemu pa zopet krajevne razmere ne nudijo toliko. Najmanj v devetdesetih odstotkih pa je ta domneva samo izgovor, maska, ki naj zakrije obraz malo-dušnega človeka. Ponavljamo, da stoji sleherno podjetje na nepravem mestu. In ako si danes izberete nov sedež, opazite že v kratkem času, da tudi ta stoji na več ali manj nepravem kraju — ako ne storite ničesar za to, da iz »nepravega« postane vsaj bolj pravi. Tudi to je v vaših močeh.
Tretji ima zopet »srečo« vsled svojih zvez in četrti je »nesrečen«, ker teh nima. Zveze je treba iskati; same te ne poiščejo nikdar. In če te slučajno najdejo, je to običajno že prekasno. Tudi to je v vaših močeh! Če se zabubate za prodajni pult, odkoder vas samo redki, ■izredni slučaji izbezajo, in če poleg tega zaprete javnosti dostop, zanašajoč se na svoje tradicijonalne izkušnje, odklanjajoč strokovne informacije in pouk, braneč se »novotarij« ter gledate samo
na to, kaj dela vaš naprednejši sosed-konkurent in osvojite od njegovih metod samo tiste, ki so se izkazale kot popolnoma sigurne in dobičkanosne, ste s tem zaostali v napredku in — kar je glavno: prezrli ste nebroj postranskih delov metod, ki jih je vaš konkurent uporabljal, da je v svojem načrtu uspel. Vi pa navadno prihajate prepozno in brez potrebnih predpriprav in ste kakor žanjica na požetem žitnem polju.
Ali zdaj razumevate, zakaj ima vaš sosed »srečno«, vi pa »nesrečno« roko? Novi časi zahtevajo novih metod!
Pregovor: »Naglica ni nikjer prida!« je prišel v času radija, avtomobila in letala ob svojo veljavo. Hitra odločitev, hitra, a vendar preudarna je danes predpogoj uspeha. Predolgo oklevanje vam prinaša samo škodo. Tako je pri vseh trgovskih odločitvah.
Seveda mora biti hitra odločitev tudi utemeljena. Ako si sami ne morete svetovati in tudi v strokovnem čtivu ne najdete zaželjenega, obrnite - se brez oklevanja na prijatelja-strokovnjaka in ga povprašajte za nasvet!
Uvajajte v trgovino nove predmete, še predno ste z vso gotovostjo dognali, da jih vaš sosed s pridom prodaja. Pri odločanju naj vas vodi vaš zdravi razum in nikar se ne dajte zavajati od predsodka, da je danes torek ali kak drug »nesrečen dan« ali da imate sploh nesrečno roko«. Uvedba novih potrebnih predmetov vam pridobi nove kupce; če jih pa vaš sosed uvede pred vami, vam je odgrizel vsaj nekaj starih odjemalcev.
Izrabite trenutek!
Potreboval sem pisalni stroj in ga nameraval kupiti ugodnejše iz druge roke. Prečital sem nekaj oglasov, izpisal si nekaj naslovov in po izvršitvi svojih običajnih opravkov odšel, da izberem izmed nekoliko ponudb najugodnejšo. Že pri prvem najdem zaželjeni stroj, tudi cena ni bila previsoka. Vendar, mogoče med toliko ponudbami kupim še boljše in ugodnejše. — Pri drugem, tretjem, četrtem: ravnokar prodano. Naprej ne grem; vrnem se zopet k prvemu. Tudi tukaj — ravnokar prodano.
Ali naj ostanem brez stroja, ali naj kupim novega za dvojno ceno? Ne, rajši oddam sam oglas — in naslednji dan imam lepo število ponudb, iz katerih odberem najugodnejšo, boljše blago in cenejši kup kot sem imel priliko pri prvem ponudniku.
Kdor hoče prodati, mora znati prodajati in kdor želi kupiti, mora znati kupovati po današnjih metodah Nočemo delati s tem slučajem reklame za časopisne oglase. Vendar je jasno, da kupiš ugodnejše, če sam daš oglas in izbereš iz ponudb najboljšo, nasprotno pa ugodnejše prodaš, če sam oglašaš ter se kupci oglasijo s ponudbami, ker imaš
pri tem večjo izbiro. Seveda ne velja to za vse predmete. Nekateri so taki, da pride v poštev le manjši, ožji krog interesentov, katerim mnogokrat oglas sploh ne pride pred oči. Takrat se informiraj o njih naslovih in ponudi pismeno — brez oklevanja.
Isto velja za izredne prilike, sejme, shode, ustanovitve novih društev in slično. Take prilike naj ne puste trgovca brez potrebnih zalog; nikdar naj ne reče kupcem: razprodano.
Mnogo lepih prilik je prezrtih in opuščenih samo zato, ker trgovec ni vedel o njih, kar je dokaz, da ima premalo zvez z javnostjo.
Davek na blagovni
»Službeni list« prinaša odobritev za uvedbo občinskega davka na blagovni promet v Mariboru, ki stopa v veljavo s 1. januarjem in s katerim se predpisuje za vse uvoženo blago v Maribor plačilo občinskega davka na blagovni promet.
Plačila te davščine je oproščeno blago državnega erarja, mestne občine, monopolsko blago, dobave za vojaštvo, pohištvo ob preselitvi, blagovni vzorci, alkoholne pijače in špirit (če je namenjen za izdelavo alkoholnih pijač), dalje ono tranzitno in reekspedicijsko blago, ki se najkasneje v treh dneh po uvozu zopet v nepredelanem stanju izvozi iz Maribora ter konečno one poštne pošiljke, ki jih urad za žigosanje dragocenih kovin v Celju vrača v Maribor.
Davščina se pobira ob vstopu blaga v mesto ter je odmerjena na 100 kg bruto težine v sledečih kategorijah:
Po 8 Din: volneno, sukneno in svileno blago; godbeni instrumenti, ure, avtomobili, motorna kolesa in sestavni deli; predmeti precizne mehanike; otroški vozički, železne blagajne, brušeno in luksuzno steklo, krzno in izdelki iz krzna, novo pohištvo, porcelanasti izdelki, kavčuk in njega izdelki, klobučevinasti izdelki, galanterijski
firedmeti, lekarniške in drogerijske po-rebščine, kozmetična sredstva, dišave,
promet v Mariboru.
toaletna in medicinska mila itd.; čaj, južno sadje, čajno in slično pecivo.
Po Din 6: aluminijasta in nikljasta pločevina in vsi izdelki iz aluminija in nikla.
Po Din 5: medena, bakrena in cin-kasta pločevina in vsi izdelki iz medenine in bakra; papir vseh vrst (razen časopisnega).
Po Din 4: usnje in izdelki iz usnja, elektro-materijal in sorodno blago, vse vrste stroji od teže 1000 kg in sestavni deli, razni aparati in njih deli, bicikli in sestavni deli; lesni izdelki kakor: parketi, mizarski izdelki za stavbe, novi sodi in doge, kolarski izdelki itd., steklo in izdelki, kolikor ne spada pod tarifno postavko 1., lončarski in vrvar-ski izdelki; klobučevina, pisarniške potrebščine, špirit; špecerija, kakor: melasa, sirup, kandis, vsi izdelki iz sladkorja, čokolada, kakao, kava in kavni surogati; riževa moka, škrob vseh vrst, ostala špecerijska in kolonijalna roba, jedilno olje, laki in firneži, ščetarsko blago, pletarski izdelki. Tekstilno bombažno blago in bombažni izdelki.
Po Din 3: vse vrste mesa in živali; sadje (izvzemši južno), kruh in slično pecivo ter testenine, zelenjava in sočivje vseh vrst, surovo in kuhano maslo, sir, slanina, ribe in lupinarji, jajca in vsa druga živila od živali in rastlin, kvas, med, jedilna mast, mast in olje za mazanje in za tehnične svrhe, kar-
bid, bencol, nafta, surovo olje, vosek in voščeni izdelki, navadno milo, katran in smola, lubje in čreslo, barve in barvila, umetna gnojila, vodovodni inate-rijal, rezan les, stroji, težki od 1000 do
10.000	kg.
I’o Din 2: surova ovčja volna in odpadki, konoplja, lan, predivo, juta, preja, vse druge predilne rastline; tesan les in leseni pragi, poljedelsko orodje, mavec in trsje; vse kovinarsko in že-lezninarsko in v železninarsko stroko spadajoče blago, v kolikor ni že navedeno v drugih tarifnih postavkah in stroji s težo nad 10.000 kg.
Po Din 0-50: premog in drva, cement, apno, gramoz, pesek, opeka, lomljeno kamenje, okrogel les, palično železo, traverze, črna in pocinkana ploče-
vina in žica ,vse vrste žičniki in strešna lepenka, sladkor, surov in rafiniran, ter sladkorna moka, boj, kokosovo olje in surovi bombaž.
I'o Din 0‘25: žito, namenjeno predelavi (mletju).
Po Din 1: vsi predmeti, ki niso vsebovani v zgornjih tarifnih postavkah.
Vsakih začetih 10 kg vzame za polnih 10 kg. Teža izpod 50 kg se vzame za polnih 50 kg.
Za poštne pošiljke velja v svrho poenostavljenja poslovanja naslednja tarifa:
pošiljke brez označbe vrednosti: do
5 kg Din 1, od 5 kg do 10 kg Din 1-50, nad 10 kg Din 2’—;
pošiljke z označbo vrednosti: 0'50°/o ,)7načere vrednosti.
Gospodarske beležke.
Plenarna seja Zbornice TOI.
Za 30. december ob poldeveti uri je sklicana javna plenarna seja Zbornice TOI s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo zborničnega predsednika. 2. Zbornični proračun za leto 1931. 3. Aktualna davčna vprašanja. 4. Načrt novega zakona o socijalnem zavarovanju. 5. Poslovnje zborničnega zavoda za pospeševanje obrti in program za leto 1931. 6. Priprave za nov obrtni zakon. 7. Informativna služba za pospeševanje zunanje trgovine. 8. Predlogi zborničnih članov.
Železniški spoj Bakar - pristanišče.
Posebna komisija je te dni prevzela izdelano progo za železniški spoj ba-karskega pristanišča z železniško postajo Bakar. Tekom januarja prično polagati tračnice ter bo po vsej priliki ta važna zveza izročena že v februarju prometu.
Znižanje izvozne premije na vino.
Vinski trgovci so odpravili v Beograd deputacijo, ki naj bi skušala doseči, da bi se znižana izvozna premija na vino ne izvajala vsaj za ono vino, ki je že prodano v inozemstvo, pa še ni izvoženo. Tega vina je baje okoli 500 vagonov.
Davek na sanice.
V zadnji številki je v tem članku, v četrtem odstavku pomotoma zabeleženo, da so nameščenci, katerih letni dohodki ne presegajo Din 2500, tega davka oproščeni.
Pravilno se glasi:	/katerih me-
sečni bruto dohodki ne presegajo zneska Din 2500.
Državne nabave in potrdila o plačanih davkih.
Ministrstvo za finance je določilo, da pri malih državnih dobavah, ki jih izvršujejo trgovci in drugi dobavitelji, ni potreba prilagati potrdila o plačanih davščinah, če vrednost nabave ne presega zneska 10.000 Din.
Nove industrije v Sloveniji.
Po mariborskih vesteh namerava tam zgraditi večje švicarsko podjetje tvor-nico za svilo v velikem obsegu. Z grad-bo se prične že v zgodnjem poletju.
Tudi znana tvrdka »Berndorfc namerava v Studencih zgraditi tovarno svo jih kovinskih izdelkov.
»Tribana« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obrok? I »
Pred znižanjem železniških tari! za kmetijstvo.
Uprava državnih železnic je izdelala pravilnik, s katerim se znižujejo izvozne tarife za kmetijske pridelke, kakor tudi za prevoz umetnih gnojil.
Za izvoz žita je predviden popust 10% za daljavo do 200 km do obmejne postaje, za večje razdalje pa je večji ter doseza pri 500 km odaljenosti že 45% popusta. Lučka izvozna tarifa še za 100 Din nižja pri vsakih desetih tonah. Za izvoz otrobov dosezajo popusti nad 60% dosedanje tarife.
Na izvoz suhega mesa od najmanjše oddaljenosti 400 km so popusti določeni na 7 do 25%.
Umetna gnojila so deležna popusta od 21 do 40%.
Vesti o razpadu sladkornega kartela.
V časopisje so prodrle nepotrjene vesti, da s prvim januarjem preneha delovati naš sladkorni kartel.
Kakor bi bilo iz stališča trgovcev in konsumentov, pa tudi kmetovalcev-pri-delovalcev sladkorne pese želeti, da bi bile te vesti resnične, so za enkrat še neosnovane. Res pa je, da so v kartelu vpisane sedaj še vedno državne sladkorne tovarne, dasiravno bi praviloma ne smele podpirati tega kartela v interesu zniževanja cen. Ako bi odtegnila državna podjetja svoje sodelovanje, kar se v gospodarskih krogih z vso gotovostjo pričakuje, bi bil kartel prisiljen k razpadu in sladkorne cene bi šle navzdol vsaj za eno petino.
Ruski dumping in nordijske države.
(Kakor znano, pokriva Anglija večji del svojih potreb .po lesu sedaj v Rusiji, s čemur so najbolj prizadete nordijske države. Te dni se je v Londonu vršila konferenca gospodarskih predstavnikov iz Švedske in Finske. Ne kaže, da bi nastopilo kako izboljšanje, ker se računa za prihodnje leto le z uvozom
670.000	standardov lesa iz teh držav v Anglijo, dočim so leta 1929 izvozile tja nad 900.000 standardov. Tudi to zmanjšanje kontingenta nordijskih držav na angleški trg bo vplivalo slabo na našo lesno trgovino.
Načrti »Jadranske plovidbe«
»Jadranska plovidba« je ena naših najmočnejših paroplovnih družb ter ima doslej 59 lastnih parobrodov s skupno tonažo 23.265 ton, s katerimi oskrbuje 60 rednih linij.
Ker je dobila subvencijo države, se je odločila, da zgradi še 4 nove parobrode. Ogrodje enega leži že od leta 1924. v mrtvem kanalu Rečine ter ga sedaj opremijo s stroji in uvrste v službo. Dne 6. t. m. so spustili v morje parobrod •Rab«. Izdelan je v Angliji ter opremljen z najmodernejšim komfortom. Tretji parobrod, ki bo nosil ime »Bakar«, je že v delu v isti ladjedelnici ter bo enak Rabu«. Ta dva parobroda sprejmeta lahko po 400 do 500 potnikov ter sta dolga po 44 m. Tudi četrti parobrod, ki bo nosil ime Prestolonaslednik Peter«, je že v delu v Angliji. Dolg bo 85 m in luksusno urejen. Vsi ti parobrodi nastopijo službo že v aprilu.
Naraščanje izvoza živine.
Medtem, ko nazaduje naš izvoz žita, lesa in večine drugih poljskih pridelkov, je narastel izvoz sadja, nič manj pa izvoz živine, ki je znašal lansko leto 2829 ton, letos pa znaša izvoz živine tekom prvih devetih mesecev že 5292 ton v vrednosti 74 milijonov dinarjev.
Prodaja cigaretnega papirja.
Iz neznanih razlogov je Monopolska uprava izdala nalog, da smejo tobačne veleprodaje trafikantom na 2 kg tobaka izdati samo po 100 paketkov cigaretnega papirja, trafikanti pa naj bi ob izročiti le po en omot cigaretnega papirja. Ker je ta naredba precej nerodna, so se gospodarske zbornice obrnile na finančnega ministra s prošnjo, naj jo ukine.
prodaji zavojčka tobaka kadilcu smeli
Kožni sejem v Ljubljani.
XI. dražba kož divjadi se vrši dne 26. januarja 1931 na velesejmu v Ljubljani. Kdor hoče svoj lovski plen ugodno prodati, naj pošlje svoje kože čimpreje na Divjo kožo«, Ljubljana — velesejem, kjer se dobe tudi vsa pojasnila brezplačno.
NAVODILA ZA
Davčne uprave so dobile nalog, da takoj po prejemu razpisa javno pozovejo davčne obvezance, da predložijo davčne prijave za pridobnino in davek na poslovni promet v času od 5. januarja do 5. februarja prih. leta.
Davčni obvezanci, ki plačujejo davek na poslovni promet po knjigi izvršenega prometa, so dolžni prijavo o poslovnem prometu v letu 1980. predložiti do 31. januarja prih. leta. One davčne obvezance, ki v predpisanem rednem, odnosno za 15 dni podaljšanem roku ne bi predložili prijave, morajo davčne uprave individualno pozvati, da to storijo v času od ‘20. do ‘28. februarja prih. leta.
Glede na novi zakon o davku na samce morajo davčni obvezanci za pridob-
PORAST DOHODKOV
Najbolj razveseljiva postavka v poročilu o državnem gospodarstvu v prvih treh četrtletjih je vsekakor naraščanje dohodkov ,iz državnih podjetij.
Skupni dohodki državnih podjetij znašajo v prvih treh letošnjih četrtletjih 1815‘7 imilij. ‘Din ter so za 174-2 milij. Din večji kot lani v istein času.
Z izjemo državnih gozdov in rudnikov ,ki morajo prav tako občutiti posledice lesne krize ter izkazujejo le 246‘6 milj. Din, tedaj 38-9 milj. Din manj dohodkov kot lani, so prejemki ostalih državnih podjetij znatno narastli ter izkazujejo (v milijonih dinarjev) sledeče zneske:
IZŠEL JENIŠ
Po statistiki našega izseljeniškega ko-misarijata se je letos v prvih treh četrtletjih (od 1. jan. do konca septembra) število naših izseljencev v prekomorske države znatno zmanjšalo nasproti lanskemu, kar je dokaz, da se je v prekomorskih državah konjunktura letos poslabšala, obenem pa tudi znak, da so se pri nas v tem oziru razmere nekaj izboljšale.
Letos je do konca septembra odšlo v prekomorske države 11.106 ljudi, lani v istem času pa 13.600. Število izseljen-
4VČNE PRIJAVE.
nino v svoji prijavi navesti tudi, ali so samci, vdovci brez otrok ali ločenci in koliko so stari. Družabniki posameznih podjetij morajo, če so samci, vdovci ali ločenci, navesti tudi, v kakšnem razmerju so udeleženi na podjetju. Razpis tudi opozarja, da spadajo maloprodajal-ci monopolskih predmetov v II. skupino (z osnovnim davkom 8°/o), prav tako davčni obvezanci, ki so prej bili v prvi skupini, točka 8. in 9. (lovska, ribiška in komisijska podjetja) ter mesarji in peki (z omejitvami). Davčne uprave bodo morale izvršiti razpored in izdelati predloge do 15. marca (v večjih upravah do 15. maja), tako da bodo seje davčnih odborov pričele že 1. aprila (odnosno 1. maja).
RŽAVNIH PODJETIJ.
promet, ustanove: 1240-1 (lani 1097-1), tedaj letos 143 milij. Din več;
pošta in telegraf: 248-1 (lani /234-8), tedaj letos 13-3 milij. Din več;
industrija in banke: 80’9 (lani 24-1), torej letos 56-8 milij. Din več.
Porast dohodkov iz državne industrije in bank, ki so letos več kot tri in polkrat tabo veliki kot lani, priča, da je tu železna metla opravila ogromno, hvalevredno delo.
Povečani dohodki iz prometnih ustanov pa niso tako vesela postavka, ker so se dohodki zvišali iz povečanih lesnih in drugih prevoznih tarif i;a škodo že itak prizadete lesne trgovine.
D GIBANJE.
cev se je letos zmanjšalo za 2494 oseb ali za 18 odstotkov. Največ od teh (3391) je odšlo v Združene države, v Argentino (3689) in v Kanado (2564) ter v Uruguaj (757).
Znak slabe konjunkture v prekomor skih državah je tudi dejstvo, da se je letos od tam vrnilo v Jugoslavijo 2100 izseljencev, dočim je znašal njih povratek lani le 1600 oseb. Najslabši je položaj v Kanadi, odkoder morajo naši konzulati skrbeti za povratek največje-ga števila naših izseljencev, ki so ostali tam brez sredstev in brez zaposlenja.
Nekoliko večje je število naših izseljencev v evropske države, ki znaša v prvih treh letošnjih četrtletjih 20.080 oseb. Največ teh se je izselilo v Francijo, namreč 11.096, sledi Nemčija z 2370 in Belgija s 1572 osebami. Izse-
ljeništvo naših državljanov v Nemčijo je v zadnjem četrtletju vsled neugodnih razmer močno padlo ter znaša v tretjem četrtletju le 32 oseb, dočim se je v prvem polletju izselilo tja 2338 naših državljanov.
Po širnem svetu.
Podrobnosti rusko-italijanske trgovinske pogodbe.
V javnost po prodrli nekateri detajli iz rusko-italijanske trgovinske pogodbe, s katero se je zavezala Italija kupovati rusko žito in surovine, za kar gradijo Rusi že velika skladišča v Bariju in v Genovi.
Rusija pa nakupi v Italiji za 50 milijonov lir ladij in njihovih delov, za 25 milijonov krogličnih ležajev za železnice, za 30 milijonov aeroplanov, za 25 milij. avtomobilov, po pet milijonov lir pa nakupijo: optičnih in drugih mehaničnih aparatov, kemičnih proizvodov, umetnih gnojil in raznih kovin.
Važen predmet ruskega uvoza v Italijo predstavlja petrolej in nafta, za kar gradijo Rusi posebno pristanišče v Italiji.
Nakupe bo izvrševala sovjetska trgovinska Komisija v Genovi.
Pred novimi odredbami za naseljevanje v Ameriki.
V naseljevalni komisiji ameriškega senata pripravljajo načrt, po katerem bo v sledečih dveh letih naseljevanje v Ameriko še bolj omejeno nego dosedaj.
Po vsej priliki se znižajo dosedanje kvote za vse evropske države za 90 odstotkov ter se raztegnejo tudi na sorodnike amerikaniziranih naseljencev, ki so doslej pridno izrabljali sorodstvo z ameriškimi državljani.
Aktivnost nemške zunanje trgovine.
Zunanja trgovina Nemčije za prvih enajst mesecev je letos zaključena s 767 milijoni mark aktive. Ako prištejemo k temu še izvoženo reparacijsko blago v vrednosti 654 milijonov mark, znaša skupna aktivnost 1421 milijonov.
Češkoslovaška zunanja trgovina.
V novembru je znašala vrednost če-hoslovaškega izvoza 1.608, uvoza pa 1.375 milijonov Kč, ter je novemberska trgovinska bilanca za 333 milijonov Reaktivna; skupna aktivnost čehoslova-ške zunanje trgovine v prvih enajstih mesecih letos pa znaša 1609 milijonov Kč, dočim je lansko leto znašala samo 187 milijonov. Značilno je nazadovanje vrednosti uvoza kot posledice padca svetovnih cen.
Nadaljevanje bančnih polomov v Ameriki.
Polomi denarnih zavodov v Ameriki se nočejo zaustaviti ter je bilo v pretečenem tednu registriranih zopet okoli 30 novih slučajev. Gre večinoma za manjše provincijalne banke.
Posledice indijskega bojkota.
Vsled nacionalističnega gibanja in proglašenega bojkota angleškega blaga v Indiji je tekom zadnjih treh mesecev nazadoval angleški izvoz v Indijo za 44 odstotkov. Najbolj so oškodovane tekstilije, katerih izvoz je v nekaterih slučajih nazadoval za 70 odstotkov; povprečno nazadovanej izvoza tekstilij pa znaša 60 odstotkov.
Tvornica »Ferum« ustavila obrat.
Kovinska tvornica »Ferum« v Subotici je popolnoma ustavila obratovanje ter odpustila delavstvo in uradništvo, vsled česar je .število brezposelnih narastlo za kakih 350 oseb.
ERJAVEC FRANC
trgovina uania Lfu^Jjan«. Stari trg St. lia
Bolgarska zunanja trgovina.
Zunanja trgovina Bolgarije v prvih enajstih mesecih letos kaže silovito nazadovanje uvoza, kar je znak notranje krize, ki brani -gospodarstvu nakup industrijskih potrebščin iz inozemstva. Vsled močno zmanjšanega uvoza je letošnja bilanca aktivna za 1462 milijonov levov, dočim je bila lani za 2.064 milijonov levov pasivna.
Nove carinske tarife v Nemčiji.
Po poročilu Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine so stopili v Nemčiji v veljavo nove carinske tarife, ki so določene v nemških markah za 100 kg sledeče: pšenica 25, pšenica za zdrob 11, rž 15, oves 12, turščica (uvozni monopol) 2-50, ječmen za krmo 18, ostali ječmen 20, ajda 5, pšenična moka 51-50, ržena moka 51-50, pšenični otrobi 10, drugi otrobi 10, fižol 2-40, fižol za krmo 2-50, grah 15, sočna in krmilna repa, sveža 1, suha 3, sladkorna pesa sveža 3, suha 10, rezanci sveže pese 1, suhe 4, melasa in slično 4, krompir do 31. marca 20 in od 1. aprila do 31. avgusta
Riževa letina v Italiji.
V žitni bitkk se je letos posebno forsiralo sejanje riža ter je vladi uspelo, da so se riževa polja povečala letos za 8.670 hektarov in je znašala skupna posejana ploskev 145.761 hektarov. Pridelek pa je razmeroma slab in navzlic povečani površini za 220.490 meterskih stotov manjši kot lanski ter znaša 6 milijonov 516.540 met. stotov.
Cene na debelo še vedno padajo.
Tudi ta teden prikazujejo indeksi cen na debelo v svetu nazadovanje, tako je padel indeks z Združenih državah od 80-7 na 79-8, v Angliji od 70-8 na 70-4, v Franciji od 77-l na 77, v Italiji od 57-3 na 57 in v Nemčiji od 90-3 na 89-6.
Šc naraščanje brezposelnosti v Italiji.
Tekom novembra je število brezposelnih v Italiji narastlo že na 534.280 oseb. V pričetku decembra nastale Ustavitve obratovanja v velikih podjetjih pa je to številko znatno povečalo.
Francija kupuje ruski bencin.
Navzlic gibanju francoskih gospodarskih krogov proti ruskemu dumpingu je francoska veletvrdka »Petrofina Franeaise« zaključila nakup 300.000 ton ruskega bencina za leto 1931 in isto množino za leto 1932.
Zastoj v italijanski avtomobilni indu-dustriji.
Nedavno smo poročali, da je italijan- ■ ska avtomobilska tvornica Fiat« delno ustavila obratovanje. Poročilo iz Milana pa naznanja, da je tvornica »Lancia« popolnoma prenehala z izdelovanjem tovornih avtomobilov.
Padanje pomorskih prevoznih tarif.
Indeks pomorskih prevoznih tarif je v novembru zepet nazadoval za 2"7 odstotka ter znaša sedam ji skupni pomorski indeks 71-18, dočim je znašal še leta 1928. 100-48 in je v teh letih nazadoval za 29 odstotkov.
Kako padajo prevozni 'stroški na morju priča nazorno sledeča primerjava indeksa z lanskim:
	1929	1930
I. četrtletje	96-40	73-42
II.	88-88	70-37
III. (,	88-40	73-42'
IV.	83-47	—•_
november		71-18
Najbolj padajo cene v Pacifiku in Južni Ameriki, dočim se je Severna Amerika v novembru razmeroma dobro obnesla ter kaže samo 0\57% nazadovanja.
NajKuijše meo ciajnoij žiro vrvarsKnn ola^om se izrtenne v {irosupHHm. Varstvena iiiairiKa ea rantira /. a iznraiio. ne-preKostnvc Kvaliteto, to je nia>:o si oode iado-voljilo vaše odjemalce. \ Van) /.airotovilo tra jen dohej jaalužek, ki pa dajejc le iadovol.ini odjemalci. — Poskusite tudi Vil
MUSSOLINI O GOSPODARSKI KRIZI ITALIJE.
O priliki razprave radi zmanjševanja plač je Mussolini imel daljši govor, v katerem je trdil, da je sedanja gospodarska in finančna kriza posledica splošne svetovne krize, zlasti pa zadnjih bančnih polomov v Ameriki, s katerimi so bili vezani tudi finančni interesi Italije.
Glede bančnih Dolomov v Italiji sami je mnenja, da je proces propadanja denarnih zavodov navzlic visokim izgubam za enkrat ustavljen z ustanovitvijo državnega zavoda za saniranje, ki je do danes rešil pri likvidaciji propadlih bank del premoženja vlagateljev.
Glede izseljevanja je izjavil, da je v pretečenem letu vlada podpirala izseljeniško gibanje, ker je število delavcev v Italiji preveliko.
AVTOMATIČNO POVIŠANJE
Vsled prenehanja trgovinske pogodbe med Čehoslovaško in Madžarsko so ukinjene tudi vse one minimalne tarife, ki so bile vezane na to pogodbo.
Da naši čitatelji točneje razumejo to vezanost, o kateri je govor v vsaki meddržavni trgovinski pogodbi, naj v kratkih besedah to pojasnemo s posebnim ozirom na ta slučaj.
O priliki sklepanja sedaj pretrgane trgovinske pogodbe je Madžarska dobila za svoje uvoženo blago posebne ugodnosti pri gotovih carinskih postavkah. Tako se ji je posrečilo, da je za svoje glavne uvozne predmete dobila pristanek Čehoslovaške na nižje carinske tarife kot so sicer določene za to blago za vse druge države, ki nimajo oziroma niso imele trgovinske pogodbe s Čehoslovaško.
Države, ki so sklenile pozneje pogodbo s Čehoslovaško in jo vezale na njeno pogodbo z Madžarsko ter dobile na podlagi tega iste carinske ugodnosti kot Madžarska, so vsled nehanja te pogodbe te bonitete zopet izgubile in se smejo njih predmeti, vezani na Madžarsko pogodbo, uvažati na Čehoslovaško po maksimalni tarifi.
Avtomatično so se tedaj povišale carine za vse države, ki so vezale svojo
Priznava dejstvo, da znaša deficit državnega proračuna 900 milijonov lir,
ki jih bo treba nekako pokriti. Ta deficit nameravajo pokriti na ta način, da državnim nastavljenemu znižajo plače za 12 odstotkov.
Vzporedno s to akcijo pa je pričela fašistična vlada zbijati cene, vendar se pri tem doslej še ni lotila svojih dovolj visokih uvoznih carin.
Ker so se zadnje čase razširile vesti, da namerava Italija rešiti svoje finance na ta način, da zniža vrednost lire, je izjavil Mussolini, da so te vesti neosno-vane ter da vlada nima namena zniževati vrednosti lastnega denarja.
Navzlic vsem tem štednjam pa tudi ( novi državni proračun ni uravnovešen ter izkazuje zopet 575 milijonov lir deficita.
CARIN NA ČEHOSLOVAŠKEM.
— kasnejšo trgovinsko pogodbo na one ugodnosti, katere je uživala Madžarska, skoraj za vse poljske pridelke, kakor tudi na živino in svinje. Ker mi nimamo pogodbe vezane na madžarske ugodno-stne carine, nas povišanje ne prizadene, temveč imamo kot uvozniki celo ugodnejše stališče, ker lažje konkuriramo madžarskemu blagu in blagu onih držav, ki so svoje pogodbe vezale na ugodnosti, katere je imela Madžarska.
Nasprotno pa je seveda tudi Madžarska ob tej priliki znižala carinske postavke za čehoslovaške industrijske predmete, zlasti za steklo, porcelan, papir, čevlje, usnje, tekstilno blago. Tudi te ugodnostne carinske tarife je Madžarska ukinila za čehoslovaško blago, obenem pa je ugasnila ta boniteta tudi za vse one države, ki so svoje kasnejši pogodbe z Madžarsko vezale na ugodnosti katere je uživala Čehoslovaška.
Ker mi nismo teh predmetov na Madžarsko uvažali, ni s tem tudi nič prizadeta naša zunanja trgovina.
Ali ste poravnali naročnino!
Borzna
DENARSTVO.
Gibanje valute v tekočem tednu.
1 angleški funt 1 ameriški dolar 1 avstrijski šiling 1 briga
1 bolgarski lev 1 češkoslovaška kroi 1 francoski frank 1 grška drahma 1 italijanska lira 1 madžarski pengij 1 nemška marka 1 .poljski zlot 1 rumunski lej 1 švicarski frank 1 španska peseta 1 danska krona 1 holandski goldinar 1 turška lira, papir 1 zlati frank 1 ‘kanadski dolar 1 norveška krona 1 brazilski milreis 1 argentinski pezos 1 švedska krona
Neznatno nazadovanje se kaže pri funtih, dolarju, avstr, šilingu, belgi in holandskem goldinarju. Španska peseta se je po zadušeni revoluciji zopet popravila tekom tedna od 5*70 na 6'Oti. Dinar se je tudi mednarodno ponovno učvrstil.
Uradni tečaj Prosti tečaj	
Din	Din
274 50	274*-
56*45	56*35
7*96	7*90
7*88	7*87
—*408	—•41
na 1-676	1*67
2*22	2*22 .'/•J
	 2*959	— 'O 2*96
9 90	988
13*47	13*46
6*33	6*32
-*335	—33
10 96	1096
6-39	6*93
15*09	15*08
22*76	2272
26*75	26*70
10 96	10 96
56*15	56*10
15*09	15*08
5*20	5*20
19*30	19*25
15*15	15*12
poročila.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Drčavni papirji: Vojna škoda promp-tna 425—425*50, 7 'A% Blairovo posojilo 79*50—80, 8% Blairovo posojilo 91*50 do 92*50, investicijsko posojilo 85—86*50, tobačne srečke, 30 ponudba, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 78 do 79, 4'A % bosanske obveznice 54 ponudba; begluške obveznice 68—69, Rdeči križ 50 ponudba.
Neznatno nazadovanje pokazuje vojna škoda, investicijsko posojilo, posojilo Državne hipotekarne banke in begluške •obveznice. Sicer je 'stanje inSizpreme-njeno in zlasti dolarski papirji kažejo čvrsto tendenco.
Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hr-vatska štedionica 935—940, Strojne tovarne 75, Trboveljska premogokopna 360, Kranjska industrijski družba 312, Združene papirnice Vevče 124 povpraševanje, Narodna banka 8*100 povpraševanje.
Stanje neizpremenjeno, le »Trboveljska« je zopet nazadovala za 6—10 točk.
Tržna poročila.
Poljski pridelki v Zagrebu.
Cene za deteljo, seno, otavo in slamo so neizpremenjene.
Podražila so se drva ter se plačuje seženj po 165 do 185 Din.
Surova svila.
Na milanskem tržišču za svilo so se po zadnjem padanju pojavili znaki večje stalnosti, dasiravno so nekatere tvor-nice radi prevelikih zalog ustavile obratovanje za nekaj mesecev.
Danes notira svila fco Milan v lirah: 125 za grege Gd. Exquis Friuli I. marca 13/22 ds, 120—115 za grege exquis 13/22 ds. 110—115 za grege extra 13/22 ds, 100 za grege classique 13/22 ds, 175 za organzin Piemont exquis 19/21 ds.
Žito.
Na svetovnem tržišču žitne cene še vedno padajo. Domače borze za enkrat še ne sledijo temu padanju in so šle pretečeni teden cene celo navzgor ter ostale na tej višini do danes.
Ljubljanska produktna borza ima še vedno stare cene ob normalnem prometu.
Jajca.
Pred prazniki je cena jajc v Berlinu nekoliko porastla ter se je plačevalo naše blago po 11*25 do 11*50 pfeniga, neocarinjeno, franko meja; zadnje dni pa so padla v ceni na 10 do 10*25 pfeniga in kažejo še nazadovati.
Na ljubljanskem trgu so se plačala jajca pred prazniki po 1*50 do 1*75 Din komad.
Ameriško tržišče.
Na ameriških blagovnih borzah no tirajo sledeče cene, katerim v primerjavo dodajamo v oklepaju cene pred tremi tedni.
Žito je šlo pri vseh vrstah navzdol, vendar kaže umerjenost ter je -že nekaj dni stalno v ceni. Bušel (= 27'21 kg pri pšenici, pri ostalih žitih pa 25-40 kg) notira v Čikagu: pšenica 7675 (77-25); rž 45-87 (47-37); oves 32-50 (35 37); koruza 66-87 (73-37).
Bombaž je šel istotako navzdol ter notira 9-74 do 9-75 (10-21—1023) centov za libro.
Sladkor se je tudi pocenil ter notira
1-12 (pred tremi tedni 1-28).
Kava pa je šla navzgor ter notira v Newyorku: mRIo« 6-75 (6'—), >Santos« pa 10-25 (9-45).
Konoplja.
Na našem glavnem tržišču za konopljo v Odžacili so šle cene navzdol ter se plačuje kmečko blago I. 3-75 do 4-50 Din, II. 3—3-50 Din, kardirana konoplja pa po 2-50 do 3-25 Din.
Banatski vinski trg.
Cene banaškim vinom so se nekoliko popravile ter se plačujejo bela vina po
2-20 do 2-35 Din liter. Namizna vina, ki so'se plačevala po trgatvi po 1 do 1-20 Din, imajo danes ceno 1-35 do 1-45 Din liter.
Padanje srebra.
Vsled odprodaj velike kitajske banke je cena srebra na londonski borzi padla ponovno za 5 odstotkov ter notira 14-5 pene za unčo (to je Din 16-67 za 0-453 kg).
Baker še vedno pada.
Mednarodni bakreni kartel, ki je umetno dvignil pred mesecem ceno ed 9-80 na 12-30 centa, je inoral neprestano popuščati v ceni, tako da je že koncem minulega tedna cena nazadovala na 11-30. Naša napoved, da bodo šle cene še vedno navzdol, se je uresničila ter je bil kartel prisiljen cene znižati sedaj za 1 cent na 10-20 centov. Ker tudi ta cena še vedno ne odgovarja svobodnemu tržišču, ki notira 9-65 do 9-75 centov, pričakujemo še nadaljnega znižanja. Bakreni kartel je v borbi s svobodnim tržiščem izgubil težke milijone brez vsakega haska.
Zagrebški živinski trg.
Na zadnji živinski sejem v Zagrebu je bilo pripeljano nenavadno mnogo živine, posebno dogon prašičev je bil izredno velik.
Navzlc velikemu dogonu pa je bila cena goveje živine krepka ter so se sklepale kupčije po starih cenah. Bosanski voli so padli v ceni za 50 par pri kg. Cene prašičev pa so ostale ne-izpremenjene, le pujski (odojki) so se prodajali' vsled velikega dogona nekoliko cenejše.
Lesni trg.
Pred poboljšanjein lesnega trga v Italiji.
Po poročilih iz Italije so tam zaloge mehkega lesa že izčrpane, ker so ta-mošnji lesni trgovci oklevali z nakupovanjem, pričakujoč od ruskega dumpin-ga več kot jun je ta v resnici nudil.
Za uvoz mehkega lesa v Italijo se poslednje času posebno živo zanima Romunija ter si krogi romunske lesne industrije prizadevajo, da tam prodajo Čim več svojih zalog.
Povečanje interesa za naš les v Italiji.
Po beograjskih vesteh je zanimanje za naš les v Italiji, ki je vsled ruskega dumprtnga padlo, zopet narastlo, ker baje ruski les v dimenzijah, pa tudi v kvaliteti ne odgovarja potrebam laškega trga. V beograjskih gospodarskih krogih prevladuje mnenje, da pride v kratkem zopet do dviga' našega lesnega izvoza v Italijo.
Slavonska hrastovimi.
Brodska imovinska občina v Vinkov-cih je razpisala že tretjo dražbo za 2171 hrastovih debel, ki so že podrta ter v suhem in polsuhem stanju. Za tehnično porabo (žaga) prihaja tu v poštev 13.740 kubičnih metrov lesa. Kupec pa se mora zavezati, da izroči občini na vsak kubični meter tehničnega lesa približno tri četrt prostorninskega metra drv, ki jih mora v lastni režiji izdelati ter zložiti. Ako izdela več drv, mu plača občina preostanek po 7 Din prostornjnski meter.
Cena za podrta suha in polsuha debla se ravna po oddaljenosti od najbližje železniške postaje ter je proračunana na kubični meter tehničnega lesa v onem kompleksu, ki je od železniške postaje oddaljen 3 km po 760 Din, v oddaljenosti 5 km po 400 Din, v oddaljenosti 12 km pa po 380 Din na slabej-šem terenu. Na boljšem terenu so cene razmeroma višje.
Uvoz lesa v Francijo.
Dokaz, da bi zamogel naš les z izvozom v Francijo znatno omiliti sedanjo lesno krizo, nam nudi francosko poročilo o uvozu lesa v Francijo tekom prvih treh letošnjih četrtletij. Mehkega lesa se je v tem času uvozilo v Francijo 1,322.620 ton in sicer največ iz — Nemčije. Šele pri trdem lesu, kjer dominira slavonska hrastovina, prihaja Jugoslavija s svojim deležem v poštev. Vendar pa je uvoz trdega lesa v Francijo neznaten in izkazuje samo 32.900 ton, v sled česar tudi naš delež na uvozu ni bog veka j velik.
V času, ko naša lesna trgovina preživlja težko krizo, bi bilo umestno razmišljati o tem, kako plasirati naš les v Francijo.
LJUBLJANSKA
Zaradi praznikov je lesna borza poslovala le v omejenem obsegu.
Cene so neizpremenjene.
Povpraševanje se nanaša na sledeče blago:
Za izboljšanje položaja malih in srednjih lesnih trgovcev.
Dočim se je dosedanja praksa v ministrstvu za šume in rude usmerjala večinoma po potrebah lesne veleindustrije, ki so bile največkrat v nasprotju s težnjami male in srednje lesne trgovine, zlaso žagarjev, kaže zadnji govor ministra za šume in rude tem več naklonjenosti in je pričakovati, da se bodo odslej njih koristi in njih težnje bolj upoštevale.
Zvezo med vlado in našim lesnim trgovcem naj bi oskrbovala močna organizacija naših lesnih trgovcev. Na zadnjem zborovanju v Celju ustanovljene lesne sekcije pri trgovskih gremijih ne kažejo posebne agilnosti in se ponekod še sploh niso ustanovile, kar je močno obžalovati.
Cene slavonske hrastovine in bukovine v Italiji.
Na milanskem trgu doseza slavonska hrastovina komercijalne kvalitete Lit 850—1000 za kub. meter.
Tudi slavonska bukovina ima ugodne cene ter se je zadnje dni plačevala v Rimu po 600 do 630 Lit kub. meter.
Dobave.
3000 bukovih pragov nabavi do 31. t. m. Direkcija državnega rudnika, Ka-kanj.
1500 hrastovih pragov nabavi do 31. t. m. Direkcija državnega rudnika, Breza.
300 m3 jamskega lesa nabavi do 5. januarja Direkcija državnega rudnika, Velenje.
300 m3 mehkega jamskega lesa nabavi do 8. januarja Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju.
Natančnejši pogoji pri Zbornici za TOL
LESNA BORZA.
1 vagon naravne bukovine, popolnoma suhe, obrobljene, lepe I.-II. kvalitete, 60, 70, 80 mm debeline, od 15/16 cm naprej, od 4 do 4'50 m dolžine, večina 4’50 m. — Cena Iranko meja italijanska.
I.	Ca. 80 m3 hrastovih žaganih tramov na živ rob: debelina: 30 X 30 in 35 X
35 cm, dolžina: 3 do 0 m, merkantilna kvaliteta.
II. Hrastovi žagani trami I. kvalitete: 100 kom. 30 X 30 cm, 3 do 6 m, 50 kom. 35 X 35 cm, 3 do 6 m, 5 kom. 30 X 30 cm, 7’50 m.
III. 2000 kom. hrastovih železniških pragov: 2-60 m X 15 X 25 cm. Cena naj se glasi Iranko vagon Sušak pristanišče ter najkrajši dobavni rok.
4 vagone kratke robe, smreka, jelka, 18 milimetrov debeline, širine od 9 cm naprej, media 17/18 cm, dolžine od 2 m naprej, nekaj od 1-50, blago suho, izključeno gnilo in razbito. Franko vagon italijanska meja.
1 vagon neobrobljene ali obrobljene naravne bukovine od 27 do 70 mm debeline, I.-II. kvalitete, od 2 m naprej, suho. — Franko Sušak pristanišče.
Praktični
čiščenje stekla.
Ob prenovitvah in prezidavah se okensko steklo močno umaže z oljnatimi in zidarskimi barvami ter z apnom. Tako steklo najlažje in najbolj temeljito očistiš z razredčeno solno kislino ter ga potem opereš še v mlačni vodi. Pri rabi solne kisline pazi na kožo in na obleko,#ker je nerazredčena obojemu nevarna. Tudi plini, ki se razvijajo so škodljivi. — Ne peri pa nikdar oken in drugega stekla na solncu, ker navadno steklo vsled tega oslepi in postane hrapavo.
Z vodo mešano mleko.
Za preikušanje mleka imamo sicer več različnih priprav in aparatov, ki pa prihajajo resno v poštev le pri mlekarnah. Brez posebnih poni očkov pa preizkusiš mleko, ako kaneš kapljico mleka na porcelan. Če je mleko mešano, kapljica razpade, pristno mleko pa ostane kompaktno. Tudi s pletilno iglo lahko doženeš, je li mleko pristno ali mešano, če jo vtakneš vanj. Pristno mleko ne obvisi na igli, mešano pa obvisi na njej.
Štednja pri svečavi.
Dasiravno so stearinove sveče poceni, vendar lahko prihraniš polovico svečave, če posuješ že ogorjeno svečo, ko se je napravila na vrhu skledica, s tenko plastjo v prah zmlete soli.
nasveti.
Nepravo sukno.
Kot sukno se proda običajno več nepravega, ponarejenega blaga nego pristnega sukna. Da preiščeš sukno s primitivnim sredstvom, izderi iz njega nekaj podolžnih in nekaj povprečnih niti, zlasti ako so različne ter zažgi vsako posamezno nitko, da zgori. Volnene in svilene niti gore zelo nerade, ker se na njih nabere oglje v majhen kopčič ter kmalu zaduši plamen. Lanene in ko-nopne, še bolj pa bombaževe nitke pa gore zelo lahko in hitro. Ze pri prvem poskusu ti bo mogoče ločiti volno in svilo od bombaževine in drugih manj vrednih nadomestkov.
Jabolčni šampanjec.
Primešaj na vsak liter učiščenega jabolčnika po 5 dkg sladkorja in 2 dkg dobrega vinovca (konjaka) in natoči to v steklenice, ki pa morajo biti vsaj tako močne kot so one od piva. Posebej p\ raztopi v četrt litru dobrega belega vina (lahko tudi v jabolčniku) 5 gramov svežega vinskega kvasa ter vlij v vsako steklenico po nekoliko kapljic. Zamaške na steklenicah moraš privezati z žico, sicer jih razvijajoči se plini izmečejo. Steklenice shrani ležeče v mrzlem kraju ter jih ne uporabljaj pred potekom petih tednov.
Srečno in veselo Novo leio
želi vsem spoštovanim odjemalcem
Pivovarna „111101“ J. J.
L ju b I j a n a
KARTOTEČNI
UARTOTEUAtStI
j|BF^ra
KNJIGOVODSTVO
Frane Založnik
posestnik v Zibiki, pošta Pristova nudi
prima štajersko vino
belo in rdeče v ceni od Din 2.50 do 6'— l'r8nco postaja Mestinje (via Grobel. o)
v zamenjavo lesa
ali drugih industrijskih izdelkov. — Vzorci na ra poiago. — Množina 500 hi. — Počilja se samo vagon.-ko v lastni posodi.
Mo in veselo HOVO LETO
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
F
VELEPRAŽARNA M. R O J -A. Ljubljana, Pražakova ul. 3
D.
z
o.
z.
želi vsem cenjenim odjemalcem
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
1
9 3 1
9 „ B U D D H A“
g	čaja
tvrdka TEA IMPORT d. z o. z.
LJUBLJANA, Aškerčeva ulica 3
'""Iffil......
i
e Pobe j
Veletrg0
IVAN JELAČIN - LJUBLJANA
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna in solidna postrežba! Zahtevajte cenik!
!
Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovffgfcLjednika »Mali trgovec*. Za konzorcij in ured-mitvo: Loizr Zaic. Za tiskamo »Merkur«; Otmar Michalek. oba v Ljubljani.