|T^sr|)  
--- V°JV0^SKI STOL - 31IJ3QL hA&; S/JiOSTOJKOSlI -----1—
Južni ilovani so se začeli naseljevati po E alkan sken polotoku že v VI stoletju. Slovenci, ki smo edini-.ohranili prvotno ime, smo sii najbolj na za-pad. Ot Soci smo obstali na približno današnji moji, na serozapadu pa smo zaposedli dolino Jrave dc Tcb-laskega polja in ozemlje ob Kuri in murici do njunih izvirov. Toda pritisk Germanov na jug je til ta ko silen, da se ©d Slovenec ni mogel ustavljati,zla sti ker ni imel enotnega državnega vodstva v sodob- j nem smislu, temveč je pri njem obstojala le oblast posameznih vojvodov, ki se je ohranila kot običaj še i iz prejšnjih pravnih razmer.
Vojvodski stol na Gosposvetskem polju pri Celovcu na Koroškem pa je važen spomenik stare slojen ske državna samostojnosti. Kajti karantanski Sloven ci so si tudi še dolgo potem, ko so prišli pod fran kovslco in nemško nadoblast, ohranili pravico,^da so si svobodno smeli izbirati svobodnega kneza. Se vir iz XIII. stoletja govori o pravici, da so sneli Ka -rantanci zavrniti novega vojvodo, ako deželanom ni bil po volji in nemški cesar jim je moral poslati dru gcga. Ce so bili z njim zadovoljni, so ga 'sijajno sprejeli in slovesno ustoličili po starodavnem obredu, ki se je delil v dva dola: zjutraj so ustoličili na tako zvanem knežjem kamnu - ki jo sedaj v ce lovskem muzeju - pod Krnskim gradom novega vojvode, ki se je v navadno kmečko obleko preoblečen približal knežjemu kamnu, na katerem je sedel kmet - svo-
2
bodnjak. Ta je pa svoje mesto prepustil sale tedajpkbomu je novi vojvoda obljubil, ua bo pravičen sodnik, branitelj pra ve vere, zaščitnik sirot in blagra domovine in ko se mu je vrh tega odkupil še s svoto denarja in dvema živalima, bikom in kobilo. Ves obred se je vršil v slovenskem jeziku.Fo sia.v nostni naši v gosposvetski cerkvi je novi deželni Ine z - že slavnostne preoblečen - delil popoldne na bližnjem vojvodskem stolu fevde in razsojal spore in prepire, ki so mu bili predloženi.
Vojvodski prestol je imel dva sedeža: na enem je sedel vojvoda, na drugem je pa goriški grof kot naddvornik koroške dežele podeljeval svoje fevde.
rrvo slovesno ir. v listini izpričano umeščanje se omen ja leta 1161., kot zadnji pa se je dal ustoličiti Habztur -zan Trnst železni 18.marca 1414. Fredvsem so polagali člani ' novih vladarskih rodbin važnost na to, da so se dali pomasti tl ji ven starodavnem obredu ustoličiti, ker sc bili s tem tako rekoč sprejeti v slovensko plemensko zvezo.
Vojvodski stol kot simbol slovenske svobode je imelpo-membno vlogo v osvobodilnem gibanju, ki se je pričelo krepko širiti zlasti med mladino malo pred začetkom svetovne voj ne. Lato je avstrijske vlada prepovedala slovensko romanje, ki se je imelo vršiti ob pets tole tirici zadnjega ustoličenja k Gospesveti. Takrat smo stali že na pragu odloČivnih .dni,
Iti so se po iniciativi dr. Jone za evangelista Kraka kcn.c e m svetovna vojne Slovenci v avstrijskem parlamentu izrekli za združeno Jugoslavijo.
Vojvodski prestol je bil vso Čase simbol borbe za neod rešene dele slovenske zemljo, Danes je pa ta simbol okopan v gorki krvi zvestih in zavednih src in zaznamovan z grobovi junaških mučenikov v tolikšni meri, da nam je ne samo si... -boi temveč nesporna pravica, neoporečna last.
-mirko Tozon-
Fojdem u rute, tam kjer je sneg,
• tam je moj far.tič, oj, pokopan...
Tam dol p okle In em, ma1 p o že bran, da ne bo moj fantič ležal ko j sam...
(noroška)
KOR Oòrui MAhujr.A
Gor Čez jezero, dol čez gmajnico, Kjer je dragi dom, z mojo zibel,»ko; kjer so me zibali mamica moja in prepevali: haji, hajo.
Ko sem se majhen bil, sem bil zelo vesel, sem večkratov, ktero pesem pai) zdaj vse minialo je, nič več pel ne bom, zdaj ni več moj ljubi, dragi dom.
- HITLERJEVI GKULkJTERJl GOSFGmARlJG h A KOROŠKEM -
Te dni so 7-.koroškem mestu Celovcu organi tako zv ano koroške pokrajinske vlade na najsilnejši način vdrli v prostore slovenskega pokrajinskega Karodno-osvobodilnega odbora za Koroško, napravili preiskavo, aretirali odbornike in jih odpel-I jeli v neznano usodo. V istem času sc zaprli in zapečatili tu j di tiskarno, v kateri se je po dolgih letih hitlerjevskegapun germanskega jarma zopet tiskal za koroško Slovenca list v njih materinem jeziku. Ta dogodek je vzbudil zanimanje demokratske javnosti za oni, kar so dogaja na Koroškem.
V južnem delu Koroške, med Karavankami, Ziljskimi lipami in Osojskimi Turami živi okrog 100.000 Slovencev, ki so se skozi stoletja upirali nemškemu pritisku in se obdržali kot kompaktno nasoljena celota.
Za Časa stare Ivstro-Ogrsko so bili koroški Slovenci prvi, ki so občutili n e ms ni "drang-, nach Os ten". Z vsemi sr^ds-j tvi.materialnega in moralnega pritiska, poslužujoč sc celotne ; ga aparata avstro-ogrske države, je vladajoča klika»skušala , i da na tem delu jugo s lo venske zemlje izbriše poslednjo sled slo venstva. Po prvi svetovni vojni so leta lb 20, uprizorili italijanski imperialisti in drugi zakleti sovražniki svobode io neodvisnosti jugoslovanskih narodov neko vrsto komedije l^uds koga glasovanja in sc se pri tem posluževali vseh razpoložlji yih sredstev prevare, ponarejevanja in najbolj trde krutosti, da bi glasovanje izpadlo na škodo Jugoslaviji.
4
Fod vsemi avstrijskimi režimi so bili Koroški -Slovenci izpostavljeni brezobzirnemu zatiranju in raznarodovanju. Ali prava kalvarija se je pričela za nje s prisilnim priklopljen jem Avstrije Tretjemu Reichu* Slovenska tiskana in govorjena beseda je bila prepovedana z grožnjo represalij. Hitlerjevi gaulajterji na Koroškem so se trudili,da Čim prej in čim popolnejše izvršijo svojo nalogo.
Io aprilski katastrofi v Jugoslaviji, leta 1941., ko je bila pokrajini Koroški priključena tudi Gorenjska s Kranjem in Eledom, je posle koroškega gauiajterja prevzel zloglasni najner.To je človek,ki je' odgovoren za tisoče olovencevki so bili trpinčeni v koncentracijskem taborišču v Begunjah,za postreljene in p obe šene slovenske talce ter za požgane gorenj ske vasi. To italijanski kapitulaciji in okupaciji novih p.re delov sloveni je od strani Kemčije, je Kajn er postal Hitlerjev namestnik na vsem tem področju. Io njegov-m nalogu in nalogu SS generala Režener-a so K enei in njih Rupnikovi sluge vr sili grozovite zločine nad slovenskim narodom po Koroškem, , Kranjskem ir. F r imo r s kem.
I red prihodom našega in anglo-ameriškega vojaštva na Ko roško, je Rajner v svojstvu Hitlerjevega gauiajterja postavil pokrajinsko vlado za Koroško, s povdarkom, da ‘'čuva neodvisnost koroške" , to je, da onemogoči osvobojen je slovenskega življa v smislu nacističnega programa. V to vlado, ki je že od svojega počotka pokazala poslušnost centralni avstrijski vladi dr. Karla Rener-a na Dunaju, sc vstopili znani fašisti. Ioveljstvo anglo-ameriških vojnih sil je nemudoma stopilo v zvezo s to "vlado" in jo priznalo kot civilno oblast na noro škem.Rajner sam je še naprej ostal na Koroškem;potegnil se je samo v ozadje , da ne bi - kakor je sam zatrjeval - njegova c sobnost poznanega nacističnega gauiajterja oieŽkccila položaja "nove" pokrajinske vlade.
Koroški Slovenci so dočakali zlom Hitlerjeve KemČije krt dan svojega osvobojen ja. oni so bili med mejami Timtjoga Rei cha izpred leta 1939. edini, ki so ob Času te vojne avignili vstajo proti hitlerjevskemu režimu, organizirali svoja parti zanske odrede in sc borili z ramo cb rami s svojimi istokrvnimi brati za popolno osvobojenjo in zedinjenje Slovenije v demokratski in federativni Jugoslaviji. Fjihovemu zgledu jo
*' 5
siedalo mnogo Avstrijcev, ki so pričeli,borbo proti osovraze nèmu Tretjemu Reichu. Ko je bila zrušena ta pos.lednja zgrad--ba. nemškega, imper jalizma,. so bili Koroški-Slovenci uverjeni, da je prišel zanje .tako zašeljeni cas. Fo vseh vaseh in naseljih te divne pokrajine, kjer so slovenski prebivalci ze pred t.isoc leti svobodno vòliliisvòje kneze na slavnem ..gosposvetskem polju, je bila postavljena demokratska,narodna in bistveno slovenska vlada.' V trenutku, kopje izglodalo,daeeje bila ta.najsevernejša jugoslovanska dezela onkraj Karavnm.k -.obsojena na propast, je slovenski narod v Koroški na najbolj - mnozenš^en način odločno pokazal svojo narodno zavest in- svo jo voljo, da se ujedini z ostalimi brati v svobodni in demokratski Jugoslaviji.. Rame ob ramenu z Slovenci so pozdravlja li svobodo- tudi pripadniki avstrijske manjšine, predvsem v. samem glavnem mestu Koroške - Celovcu.	...
'Toda v Celovcu je Še naprej ostala nacistična vlada in
*	to vlado podpira 'anglo-ameriška vojska. K a podlagi^teh dej.Sj tev je ostal Rajner na Koroškem in so se usmerile crez Koros. ko kolne izdajnikov, kvizlingov, četnikov, rupnikovcev, usta sev in ostalih izdajalcev, ki so skupno z.ostanki premagane nemške vojske pobegnili iz Jugoslavije. Skozi Celovec.je zbe žal sam general Rupnik in mnogo drugih izdajnikov in vojnih zločincev. Kakor da bi bila prisotnost jugoslovanske, vojske
•	nevarna za toliko "uglednih zarobijenikov", se zahteva»dadse . jugoslovanske vojaške moči odstranijo iz te pokrajino.
• Ko so še množice anglo-ameriških letal v nizkem poletu kontrolirale odstranitev jugoslovanskih sil, ki so po doseže nem sporazumu zapuščale Koroško, je prešla■"nova" pokrajinska vlada v Celovcu-v udejstvitev svojega glavnega programa :
. kaznovanje -pod zaščito zavezniškega oroŠja- Koroških Slovai cev radi njih udejstvovanja v narodno-osvobodilni borbi proti skupnemu,sovražniku vseh narodov-zaveznikov. Slovenski na : .rodni organi oblasti, so bili razpuščeni, grobo nasilje nad slovenskim prebivalstvom Koroško je prišlo zopet do izraza ■ po starem, hitlerjevskem načinu.. Organi tako zven e pokrajin&e 'vlade ter njihovi zaščitniki odstranjujejo vse sledove slovenske radosti iz dne nemške, kapitulacije. Iz Koroške prihajajo vesti, da se tokrat vodi Čiščenje Koroške od ...starega slovenskega prebivalstva na povsem nov, originalen način,"na ; podlagi sporazuma". Vsi. Slovenci na Koroškem so proglas je h i kot. partizani, pripadniki jugoslovanske vojske, in mora j o "na
-------------- — ------------ 6 - ——----------------------—r—:—
podlagi sporazuma" zapustiti Koroško kot jugoslovanska vojska; in tudi množenstveni izgon prebivalstva moškega spola se vrši "na podlagi sporazuma". To, kar ni uspelo niti nemškim fevdalcem, niti nemškim iperjalistom iz novejših časov, to treba, da uspe -po objavljenju Atlantskega Povelja in^po Krimski konferenci- nacističnim vodjem iz tako-zvane koroške pokrajin ske vlade, ki pri tem svojem delu ne naletijo na nikak odpor od strani "nepomerljivih" pristašev reševanja teritorjalnh vprašanj pravnim potom pred mednarodnim sodbonim odborom.
Ka programu izvajanja teh načrtov proti slovenskemu jpre-bivalstvu na Koroškem je tudi aretacija slovenskim polotieni h voditeljev v Celovcu.
Tako je trenutno stanje na Koroški. Kako povezanost i&m a to stanje z načeli, v imenu katerih so vodili borbo narodi-^za vezniki proti Hitlerjevi Nemčiji in njenim satelitom'?
Pustimo zaenkrat na strani vprašanje, komu mora pripadati Koroška. Pustimo na strani tudi vprašanje, Če ima tudi jugoslo vanska armija pravico pri okupaciji gotovih delov teritorij a bivšega Tretjega Reicha, proti kateremu se je borila skozi sti ri leta skupno z drugimi zavezniki.
Fostavimo samo vprašanje: Ali imix 100.000 Slovencev,ki so kompaktno naseljeni v južnih predelih Koroške»pravico na podla gi svečanih odredb vedi j anti-hitlerjevske koalicije -Stalji-na, Churchilla in Roosevelta- da živi v svojem narodnem zivl^ jen ju, da na svojem narodnem ozemlju postavijo, svojo obcins ke^ okrožne in srezke «prave -v kratkem svoje organe oblasti-ki bi morali stopiti in delovati namesto vsiljenih in osovraženih fa šističnih organov? Imajo li Slovenci na Koroškem pravico,da si pod okupacijo anglo-ameriške vojske, ki bi morala biti -na^pod lagi svečanih izjav- osvobodilna vojska, ustvarjajo svoje sole in luti turne ustanove?
Fostavimo samo vprašanje: Kakšno zvezo ima podpiranje in vzdrževanje nacistične pokrajinske vlade na Koroškem^in njen namen, da uniči poslednje sledove slovenstva na Koroškem,z deklaracijami Krimske konference? V tej deklaraciji ste ji	med
ostalim: -"VZPOSTAVLJANJE RBDA V EVROPI INyPONOVNA IZGRADNJA NARODN (^SVOJSTVENEGA ŽIVLJENJA SE MORA DOSEČI Z GOTOVIM^ IZFEL JEVANJEM, KI MORA OMOGOČITI OSVOBOJENIM NAHODOM, uk UNIČIJO FO SLEDNJE SLEDOVE NACIZMA IN FAŠIZMA IN DA Sl USTVARIJO DEMOKRAT
SKE INSTITUCIJE FO SVOJI PROSTI VOLJI IN IZBIRI....."
( i v ;	. tCIz Beograjske "Borbe" - 29.maja45)
=------ MARŠAL TITO O LGV1M ZADAC1MA ZSLA -----------
Vama, delegati&jania, prat stavnicama junaških žena Jugoslavije, moj borbeni pozdrav. Vi ste prve ko je poslije pob jede nad zajedniČkim nepri jatel jem održavate svoj kongres,veli častveni kongres sena Jugoslavije, žena antifašistkin ja, junaških žena Jugoslavije, ko je su pokazale u ovoj nateovje -cansko j borbi nevjerovatne priinjere heroizna inupornosti .isto onako kao i naši borci na bojnom polju.
Ktio bih da samo sa nekoliko riječi očrtam značaj ovog kongresa i da postavim pred vas nekoliko zadataka. Lemam naia j er u da govorim mnogo, ali ipak želim da vam kažem ono sto mislim da je najvažnije za vas žene. Ovaj kongres nije samo manifestacija solidarnosti žena Jugoslavije, manifestaceli j a bratstva i jedinstva, smotra vaših snaga, pregled vašeg do-sadašnjeg rada, nego je on vazan sastanak na kome vi,žene Ju goslavije, treba da odredite smjernice svoga rada,da odredite ono, Što je naj^ažnije u vasem boducem radu,vaše zadatke.
Volio bih više da govorim o vašem buducem radu i prema torne neču se csvrtati na vaš rad u proŠlosti i na vaše zaslu ge u borbi, ko je su ogromne i.za ko je vi imate priznanje ne samo svih naroda naše zemlje, nego i čitavog slobodoljubivog Čovjočanstva. Danas pred nama stoje teški zadaci. Lasi naj -vazne ji zadaci su učvrščenje našo narodne Vlasti, vaspitanjo djece, našeg miadog narastaja, naših budučih pokoljenja, učvrščen je bratstva i jedinstva, izgradnja naše zemlje. To su najvažniji, a poslije njih dolazo druge: rad.na socialnom po lju, na zbrinjavanju naše djece, na pomoči našim invalidima, drugovima i drugaricama ko ji su izgubili svoje zdravijo ubar bi i tako dalje.
Titanjc učvrščenja naše vlasti, to je krupno pitanje.ML uu našo j zemlji imamo nemalo neprijatelja koji gledaju r . na razna načine da ometu razvoj našeg državnog života,da nam ne samo smetaju, nego i da ugroze tokovice velike borbo,koja je naše narode ko Stala toliko žrtava. 'La žalost, ti naši unutra šnji nepri jatel ji imaju pomoč i u ino s tiranstvu. Tomažu im u inostranstvu oni, ko jr su im slični. Ja sc obračam vama,zona ma Jugoslavije, ravnopravnim Članovima naše zajednice , vama koje ste izvojevale svoja prava u borbi, obračam vam se i tra zim od vas da posvetite svu svoju pažnju i svu svoju snegu u prvom redu pitanju učvrščenja našo vlasti. h da bi so učvrstila vlast, nora se raditi pravilno. Lije dosta kazati: uč-
8
vrstili vlast j ~ -ako- to. vlast na-nekim m je s tima mož da i grije ši.Treba da ta .vlast bude pravedna. Da radi onako kako su to željeli oni ko ji su ginuli za n ju. Drama torne, greške artreba ispraviti. Iraa mnogo ljudi ko ji iz neznanja, nesvjesno, cine graško, ali ih ima ko ji su se uvikli' da prave graške, to jeecst da pakoste, da štete. Takvc ljude treba namilosrdno cistiti,c hi na mogu biti nosicci narodne vlasti. Oni su nosioci razdora i neprijatelji onih tekovina ko je smo mi izvojevali u borbi. 3 njima treba napol jel A vi žene naiazite se svugdje. I.a vas se obračam da bude te i vi budne1. 1 da pomognate čvrstiti vlast na taj način što čete čistiti one-koji sTetaju uČvrščo-nju narodne vlasti! I da pomognate onim ko ji iz naznanja gn-ješel Iva taj način demo mi učvrstiti svoju vlast. Takvu vlast če narod zavoljeti. K-arod če takvu vlast cijeniti i on ce je braniti.
• Bratstvo i jedinstvo, to je bez sumnja največa tokovi n e koju smo izvojevali u ovoj krvavo j borbi. Za nju su se borili nasx borci od prvih•partizana pa do dcnas, do boraca naše slav na Jugoslovanske armije. K a našim zastavama je bilo isjisan o bratstvo i jedinstvo. Da nismo mi isli sa ton parolom,da nismo' jni to i primjenjivali u narodu, ne bi niakda mogli izvoje-vati to što smo izvojevali, nas bi v je rova tr. o naprijatolji u ništili. To ‘je zato na j več a tekov ina.
Ali ja vam moram ovčje otvoreno kazati da je ta tekovina u orasnosti, ako .mi dozvolimo da se razvije Šovinizem.
Frije sam vam govorio da ima neprijatelja narodne vlasti. Ti isti neprijatelji su neprijatelji bratstva i jedinstva. Ja ču otvoreno kazati ko su to: to su Četnici u orbiji i ustaš e uHrvatskoj, to su oni zagrizeni gardiste u Sloveniji i njiho vi pokrovitelji i vodje. Dakie, to su svi oni ko ji su i u c-vom ratu bili protiv nas. Komoj to misliti da su so oni pomiri lì sa sudbinom. Ima.' j o dan dio, dobar dio , ko ji je posli je- naso pobjede poslije toga što su vidjeli da nismo mi neka grupi ca koja^je usurpii-ala vlast, nego da pretstavljamo narod, ko-ji su uvidjeli zablude i prišli večini naroda, - ali ja vvam kažem da ima ijedan dobar dio Onih koje sam ovdje nabrojao , na čelu sa svojim spekulantskim vodjama, koji rušo največu te ko-vihu naŠe borbe - bratstvo i jedinstvo. Oni su so razmiljeli sad po solina. Ke-bi-h želio da-ovdje nabrajem slučaj evo ra spirivanja mržnjč. Ja samo govor im ' vuopš to , jer vlast ce u tim Slučajcvima posredovati i namilosrdno spriječiti takvo sluča-jeve da se ponavl jaju.- Ali nije to dovoljna mjera. ki tok na
------------------------------ 9----;----—---—----—-------------
kraju pribje.gavamo sredstvima silo da priječimo neprijatelja -da nam škodi, Mi hočemo da se vise radi - ubjedjivan jem, političnim radom na konferencijama, živim prinjerom v.lastit-og po stupka. le možomo do$voliti da danas poslije te velicastvene pcbjcde, ko ja nam je do duše bila pomucena zlgog Trsta ilsire, da bude ta veličastvona borba pomucena s'a takvom pojavom da se raspiru je . nacionalni šovinizem. Mi st var amo je dnu normi Fe derativnu Jugoslavi ju. Kije to za nas fraza, to je za nas ne što za sto. smo ni sproniti i poginuti ako bude trebalo.
Prona torne, naš neprijatelj je onaj ko ji hoče da nam po niš ti tu tekovinu bratstva i jcdinstva. Kečemo da počili je m o iznova ono sto smo počeli 1941. godine; jer smo več postigli da. ogromna vedine naroda, - 'ne-ogovorimo ovdje o procentu, jer se procenat vidi na svina našim zboroVima i manifestacijama, vidi so u svakodnevncm životu - hoče takvu, federativ-nu Jugoslaviju u ko jo j če svi narodi živjeti na ravnoj noži. Ke može ovdje biti favoriziranja Hrvata na račun Srba, ne mo že biti favoriziranje Srba na račun Hrvata ili ostalih naroda, ne može uopšte biti favoriziranja jednog na račun dru-gog. K e možemo x-dozvoliti da sad neko postavlja pitanje o sve to za eno sto je bilo 1941 godine. Osvetili smo se mi, i to je dovoljno, a niko Više nema pravo na to. lederne više medju sobne pokolje. I vama ovdje kažem: drugarice - i želim da me Žuje cijela .Jugoslavija - da nečemo dozvoliti da se, ma u kom vidu, sije uržnja prema našim narodima, medju našom bra-com. Ovo bratstvo, i jodinstve, izvojevano sa toliko krvi,ni-je još i noce biti podpuno etezbijedjono, ako budemc dozvoli li de. nam rovare pojedini tipovi ko ji su se do juČe krili i-li so radili ozajedno sa Nedičem, sa Kijemcima, sa-Paveličem i tako daljo. Oni no smiju imati rijoč u našim salina, u našim gradovima. Oni nemaju prava govoriti u ime Orba, u ime Hrvata, u ime Slovenaca, Makedonnea, Crnogoraca. U ime tih naroda imaju prava govoriti oni, ko ji su se borili, koji su dali svoju krv i svoje živete. Ke govorim zato sto bih j sad ovdje htio da se udarano u prša, da stvorimo neko "kajmakča-lanstvo", pa sad : mi, pa ni. Ali, radi se, drugarice,o jod-noj krufanej stvari. Radi se o jednoj tekovini za ko ju su se stolecima borili naši preci. 'Kajbolji slovenski umovi su tome posvjotili svoje života , a mi smo sad izvójevali i -da do zvolimo da nam na takav način to propadnei To se tiče nepri-jatelja.
A sad moram da kažem, da nočemo lako primiti takva skro
-10 -
ten ja i monentana raspo lo žen ja ni od onih ljudi ko ji su s na ma. Takve greške nečeno opraštatil Za takve greške de nositi svu odgovornost oni ko ji ce ih ciniti. K a vama je, ženama Jugoslavije, majkama i sestrama, majkama sadasnjih i budocih pokoljenja, da založite sve svoje snage da očuvamo tu našu tekovinu. Borite se protiv svakog ko sije mržnju protiv tilo kog našog naroda. To je dužnost svih Hrvatica, Srpkinja,dlo-venkinja, Make doniti, Črnogorki i drugih, to je vaš zada tak.
Vaš sada tak je velik i u pitanju vaspitcnja nase d ječe., naše omladine. Postavlja se pitanje - kako ce se naša djeca vaspitavati. Oni ko ji hi htjeli da se naša djeca usškolama vaspitavaju po staroni sistemu, da im ukalupe duh, kao što su im no kad ukalupili, oni v. htjeli da izigra ju naša demokratska načela, pozivaju se na naša demokratska načela i traže da vaspitanje dječe ostane po starem. Drugi,opet, misle da treba sve preokrenuti tumbe i da treba prqkinuti sa onim starim vaspitanjen naše dječe. I jedni i drugi nisu u pravu. Fitanje školovanje nase djece nije još riješeno, još je na dnov -nom redu i morace se s njim pozabaviti kon s ti turrita. Zli do toga, do riješenj:. toga pitanja, defini tivnog ri je šen ja ,kako če se djeca vaspitavati - da li če biti vjeronauka u školi o bavezan predmet, ili noce biti, - to c'e se riješiti kasni je, a do toga majke i sestra imaju zadatak da našu djocu vec od ualena vaspitavaju u novom duhu, u duhu ljubavi prema našo j novo j domovini, prema našo j Jugoslaviji, u ljubavi prema to j velikoj tekovini bratstva i jedinstva, u ljubavi prema novo j vlasti i tako dalje, i.e tržimo da ih vaspitavaju u ateizmu , ne tražino da negiraju sve to, ali tražino da so naso j dječi usadi u dušu ovakva ljubav kakvu su nosili naši borci na boj nom polju, - za ovo voliČanstveno djelo, za ove veličenstve-ne tokovino ko je su izvojevali, to tražimo da usadite našo j djeci, ostalo do sve biti riješeno.
Titcnjo izgradnje naše zemlje takodjor jc krupno pitanje i tu, vi žene, svakodnevno dajete primjerc svoje upornosti i požrtvovenosti. Jasno je da to noce biti laka stvar i da nočemo to noci brzo riješiti. Ekonomsko podizanje naše ze mljc, izgradnja našo zemlje, tako jo krupan problem ko ji za-htjjeva da mu svi gradjeni našo zomljo posvete sve svoje silo; Jos jodanput podvlašim ovdjo da je u prvom redu naša dužnost da so oslonimo na svojo vlasti to snago. Ak.o dobi jemo što sa strane, dobro ce biti, alimi treba da se o s lan jamo na vlase
--li-
ti te snage, da prionono na rad. U tom duhu. treba da se vespi taju naša djoc'a. Rad na obnovi naše zemlje, to je velika po Čast. Raditi na ton .polju .to. je. velika stvar za svakog od nas, to je uje dnom i dužnost svakog od nas. Vi Šene možate tu imo go učiniti. Ja želim vidjeti rezultate vašeg rada. Sad kad se svrsi kongres sigurno cu ih dobiti, jer na ovora kongresu vi čet£ sigurno iznijeti one uspjehe ko je ste postigli,iznijeti teškoce na koje-najlazite. I sve to, vjerujte meni, nama ce mnogo koristiti, da bi mogli preduzeti izvjesne mjere ko je-je-vlada dužna da preduzme.
Rto , to su vam,-drugarice , ovih par pitanja ko ja su vrlo -hrupna, vrlo vazne, na ko ja ja obračam vašu pažnju i pozivam vas da posvetite sve svoje snage da bismo mi te zadatke izvr šili.
boka živi naša nova federativna demokratska Jugoslavija, ko ja se rodila iz toliko .krvi .i žrtava naših naroda!
boka živi nerazrušivo bratstvo i jodinstvo naših naroda* heka živi naš veliki savoznik Sovjetski navez, sa svojim genijalnim vod-jom Stalihom! Keka živo■ herojsko sovjetske acne 1	'
boka Živi bratstvo i jodinstvo naroda na Balkanu i svih-Slovena!
boka žive naši savoznici Rngloska, Amerika, Bugarska,A1 banija i svi oni ko ji žele ša našem zcmljom živjeti u miru , u mirnoj saradnjil
( Iz beograjske "Borbe" )
-s;	<&***•
"...Vlada bo posvetila potrebno pozornost strogemu-kaznovanju vojnih zločincev, agentov okupatorja in narodnih izdajalcev, da ne bodo krivci,ki so se umazali s krvjo naroda, ušli zasluženi kazni. To od nas zahtevajo na sto in sto tiso či nedolžnih žrtev. Vlada je mnenja,da morata biti vodilo pri izvrševanju te naloge pravičnost in težnja za ohranitvijo mi ru inreda v državi pred protidemokratičnimi elementi, mrzeč se teh načel in smatrajoč,da samo želja po maščevd*1 ju ne mo-re biti prava pot k. zagotovitvi notranjega reda in konstruktivne izgradnje,bo vlada vsem zavedenim omogočila,da popravi jo svoje napake v preteklosti s p'ravilnim delom.."
(Iz deklaracijo barodne vlade, S. marca 1945J
- 12 -
—	2 A D R .U GA —
TELE L JI A OOEKOVimaf A USTANOVA
.. ■■■.— .. ■■ ■ ■■■■■»?■ ■» -
Tri satanskem načrtu raznarodovanja naša ožja domovina je znal fašizem poiskati vsako sredstvo,da ti òimprej inter cim uspešneje zaključil svoja “kulturno dalo". Začel je v uradih, očistil šolo, onemogočil in uničil prosvetna društva, prepovedal časopisje in se zaletaval colo v cerkve,. Toda sprevidel jo, da jo vso njegovo peklensko početje zaman in brez trajnega uspeha, dokler ja narod gospodarsko' trden, neodvisen. Zato se je neusmiljeno zagnal v eno glavnih usta nov našega narodnega življenja: brezvestno je naskočil gospoda! ske zadruge.
Snovanje zadrug se je v Sloveniji začelo žo okoli 1870 in ja do prve svetovne vojne zajelo že skoro vsako občino ir: faro. ilod vojno je delovanje zadrug sicer občutno poneha lo, ni pa organizacijsko prenehalo. Zadružni duh ja v našem narodu ostal tako živ in razvit, da se je neposredno po voj ni zadružno življenje hipoma raziastlo po vsej deželi. Hranilnice in posojilnica, mlekarno; zidarske, mizarske, čevljar ske, žebljarske in vseh vrst obrtniških zadrug so ustanovili naši bistri in pravdami očetje. Imeli so lončarska ,piatii sl-ae, čebelarske, calo Zvonarsko zadrugo. Zasejali so dre vesnice, vinarna, prodajalne. Vscvetala so natavljalno in stavbne zadruge, ki so si pri ljudeh pridobila neminljiv spo min in si postavile trajne vidne spomenike.
Ta zadružni duh je pri Slovencih, kakor smo žo omenili, močno razvit. To fašističnem razdejanju je pa še toliko bdLj utrjen, kor imamo dokaze, da so bile prav zadrugo mod onimi stebri, ki so slovensko narodno zavest ob rušilni ; pevodnji najjačje držali. Zato so se pa ''pionirji dvatisočletne kul turo “tako besno zaletavali vanje. I‘r o živo so so zavodali,da so zadrugo hrbtenica narodnega ponosa , da bi količkaj popustili, dasi jim ni bilo neznano, da s svojim početjem škodi jo splošnim koristim držav.o v celoti. Strupeno sovraštvo do naše krvi in našega jezika jim je do slepote omegi,ilo tudi najosnovnejši Čut človečanstva.
Toda povodenj je minila, preostale mlako se bodo posušile, sonco so bo razžarelo v vso polnost narodne svobode ,
------------------------,-r—rr' -13.------------------—-----------
in deželo bo zajela tako hrepeneče pričakovana gospodarska- po mlad'. Tedaj bo c as, da vsi. nujno in brez odlašanja pristopimo k reševanju vseh problemov za obnovo naše domovine. Kdor misli, da bo vse enostavno urejeno z odredbami in zakoni, je na zgrešeni poti in se bridko moti. Ere.z sodelovanja ljudi so za kori jalovi in odredbe brezpredmetne. Trava demokracija tako -sodelovanje tudi predvideva; kajti še tako demokratična država ps tane brez sodelovanja in ssoustvarjanja državljanov- ho češ, nočeš- diktatura.
V slogi je moč, pravi slovenski pregovor, in s tem gos -lom so so začela po naši deželi ustanavljati zadruge, ki so združene v raznih Zvezah m Centralah dvignile gospodarsko moc našega ljudstva na tako raven, da so to-delo gospodarstveniki drugih držav občudovali in ga stavili za vzgled svojim ljudem,
mi pa večinoma poznamo delovanje zadrugo le iz časa, ko jo je tujec že zadavil, in je šlo marsikatero lepo in trdno posestvo na boben, ker je bilo v zvezi z zadrugo. la naš naro dni sovragaja svoj vražji načrt prav tako izvajal, da doseže ta videz: zadruga je vsega kriva. Kaj vse bodo naši načelniki in poslovodje znali povedati! Za marsikatero krivice se. bo tre ba oprostiti.
Vsak Slovenec se nore zavedati,da je gospodarska neodvis nost nujni iri' bistveni pogoj narodne samostojnosti, hurod jo pa gospodarsko naovisen lo tedaj, ko je vsa njegova gospodarska moč organizacijsko povezana,.kajti lo v tam primeru moro služiti splošnim inter3som vsega naroda. Stremljenje zasebnega podjetnika je usmerjeno le v ozko osebno korist. Zadruga pa je že po svojem bistvu izraz neke skupine, ki ima pa v svo jem delovanju spet obzire do drugih skupin, in v organizacijs ki povezanosti se križajoči interesi raznih skupin uravnavajo v splošen dobrobit. Tako je v zadružno osnovanem gospodarstvu dana vsa podlaga, da se družabni ir. živi jonski problemi raz -nih slojev in plasti ljudstva rešujejo razvojno in mirno,v za vestnem spoznanju, da to zahteva splošno blagostanje.
Zavedajoč se nenadomestljive sile, ki jo lahko proži zadružno razgibana dejavnost v državi, je Vlada federativne demokratične Jugoslavije v svojo deklaracijo, ki jo j^ dala tre ko radia letos S.marca, vnesla v poglavju, ko govori o gospoda. Tarski obnovi, sledeči povdarok; "Fosobno pazljivost bo po -svetila zadružništvu, ki -bo imelo važno vlogo pri obnovi drža ve". In ko obrcvnavc socialno stanje prebivalstva, zatrjuje:"V
14
V
j pogledu socialnih ukrepov to vlade v naj to sne j sen stilcu s sindikati delavcev in nameščencev in z vodstvi kmetijskogiii konsunnega zadružništva".
Iz toga je nočno razvidnoda nam bo pri urejevanju ce lotno državne politike, ki ji nora biti vedno podlaga gospo darski položaj, najlažje in najuspešneje dana možnost uveljavljanja naših teženj veprov preko zadružne organizacije.-Težnje vseh slojev naroda pa pridejo do Čin popolnejšega is raza senio v primeru, ko so organsko povezane vso veje narod nega udejstvovanja in tvornosti.
V borbi za splošen dobrobit naroda, proti izkorišceva-nju trustov in akcijskih anonimnih družb - ki so organiza -cijske tvorbe domačega in cesto za njim skritega tujega brez . vestnega profitarstva posameznikov - pa je edino uspešno in učinkovito orožje krepko in odločne in čim širše organizira no zadružniš tvo.
Kako ponosna bi bila Kraševka, ki bi v Clevelandu svor jemu .možu na godovni dan postavila na svečano ozaljšano mizo buteljko, na kateri bi se bleščala okusno izdelana etike ta:-Teran iz Vinarske zadruge v-Tomaju- . "Ima lastno dre -vesnico, lastne stiskalnice, lastno klet, lastne polnilne naprave; njena Zveza pa ima lastne vagone in ladja, ki j je to steklenico pripeljala som v Ameriko, je tudi njena last1, bi hitela svojemu godovniku zgovorno izpovedovati svojo na klonjenost in prepričanje, da se ji je posrečilo s to stok Ionico pristnega domačega terena napraviti mu posebno vese lje, pravo presenečenje.
Uverjen sem, da to ni utopija', ima pata svojo proda -jclno v Arles-u in Avignon-u?'.
Z zadrugo bomo iztrgali iz krempljev vsako panogo narodnega gospodarstva, ki jo kapitalist brezvestno izrablja v gromadenje svojega osebnega bogastva:*katero mu služi le za to, da se brezskrbno uda je. svojim nizkim nagonom.
Z zadrugo bomo uničili kapitalista na vasi.
Z zadrugo bomo izrtebili kapitalista iz države'.
-Lir ko -L ozon-
Zrno do zrna - pogača, kamen na kamen - palača.
OaROVKA K AC SLA'
RASFOhSLS. ZSliLJlSLCG
FOSE.GA
Fi ten je kako de' biti rašpodeljen' zemljišni posed i kako če so rešiti pitanje kolonizacija mora biti rešene u.najkračen roku i na trpi nikakvog ■ odlagan ja. U sadašnjem momentu ,u sc. daàn'j'in uslovima na bi se moglo naci nikakvo cpraydanja ma za najmanje” odlaganje rešenja toga krupneg socijalncg pita n ja«' Važnost ttfgg-pitanja u našo j zemlji sa-tako jakim, procentom zemljoradničkog'stanovništva ne treba nikakvog doka-zivanja. L isto jo tako dobro poznato da imamo mnogo zemljo ■ radničkog stanovništva ko je u^obšte nema zemljišnog poseda,
" kao i to da u Sitavoj Jugoslaviji u ogromnoj mori prevl-aču-• je sičusnji posed .toji ne ishranjuje njegovog vlastnika inje govu -poroaicu. Glad Seljaka za zemljom obšta je pojava u ce loj državi. SadaŠnja raspodela zeraljiŠnoh poseda, ko ja naj vaši deo zemljoradničkog stanovništva pretvara u gladnu si-rotinju, nesigurnog op s tanka, mora biti do krajnjih. granica moguenosti revidirana i ispr avl Jena u korist tih tako trojnih masa zoili joradnicke sirotinje. U tom istom okviru nameče se i velika nacionalna-dužnost brige za borce .partizanskih odreda i jugoslovanske armije, za invalide oslobodilač-kog rata, za porodice i za s ir o Čad izginulih borace ko j.im. a pripada'prvenstvo u dodeljivanju zemlje.
Iitanja agrarno reforme i kolonizacije ne postavlja se u svim našim zemljama i oblastima na jednak način,no-uprkos •tome ne posto je nikakvi uslovi ko ji bi zahtevali da se postave razliČita osnovna načela za njegovo resavanje u raznim krajavime. Ta osnovna necela, čija če pravičnost i demokrati zam biti očigledni i do kraja razumljivi celo j masi. semi j o-radniČkih'trudbenika i svakom naprednem gradjaninu naše ota dgebine, jednostavna su i prosta, kao sto je jednostavon* i prost i razumljiv zahtev zemloradničke sirotinje za hlebom* Kakva načela može za rešen je ovog pitanja postaviti je dna vlast koja je nikla iz naroda i za narod i koja živi i umire za odbranu životnih interesa širokih slo jeva trudbeni ka? - Tre svaga, najvažnije , prvo osnovno načelo može biti samo. jedno: zemlju može imeti samo ona j ko ji je obradjujo.Ot : kako u^opste posto je vlastnici zemlje koji tu zemlju ne rade i obradjivaČi zemlje koje niso vlastnici zemTje u^ojb.Tstte ili su vlastnici jdodne parcele koja ih ne može ishraniti,o-donda, iz dubine feudali srna do danes, ovo načelo pretstav -
lja vjoruju siromaSnog, eksploatisanog z01aljorc.dnika-.Fc raz nim stranema naše države zemljoranici ga postavljaju na isti jasan i oštar način, tražeči punudoslednost u njegovo j primeni.
Kaša narodne vlast noce zasticivati samo siromašno se- j ljastvo, vse i sredneg Seljaka koji sa svojon porodicom ra j di na svome posedu ali u izvesnoj meri upotretijava namijenu rebrni snegu. Ali od jednd mere na vise, gde može diti go j
zeti u korist zemljišnog fonda iz kojega ce se dodeljiva t i siromašnim zemljoradnicima. koliki ce biti maksimum hektara ko jo može zadržati vlastnik zemlje, uukoliko ispunjava osnovni uslov la je obradjuje snagom svojem i svoje porodice, zavisi od više usiova ko ji su razliciti prema mestu,ali on zakonom moža biti odredjen za svaki kraj prema mestnim ušlo vina. Veliki zemljišni posedi moraju dakle biti ukinuti.
Ako selo (opština) ima seoslce (opštinske) zemlje (utri ne) više nego što je potrebno za zajeoniČke i opštinske potrebe stanovništva dotičnog sela, višak bi imao uči u zem -ljišni fond za agrarnu reformu.
Jasno je da u rukama države moraju ostati izvesni kompleksi zemlje, ali samo onoJLiko koliko je potrebno za ugle dna dobra, za proizvodi!ju selekcionisanih semena, za ergale (konjereja), i ugledne stočne farme, za poljoprivredne škole i instituta, za maŠ inske Staniče, ras acini ke itd.
3vo jednostavnih nač-la na kojima se jednako može za-snivati pravična raspodela zemljišnog poseda, oto se tiče načela sa kojima bi se zemlja dodeljivala siromašnim zemljo radnicima, dva su osnovna: b2spiatao daven je zemlje sa živim i mrtvim inventarom i davenje zemlje zemljoradnicima u privatnu svojinu.
•' Fri sprovodjenju tih načela imace da se isprave mnogo nepra'vV;doeučinjene rasem zemljoradničkom stanovniŠtvu u daljno j i skoroj prošlosti. 1spravijenjo tih nepravdi zahteva i odlučru revizi ju pitanja zorni joradr.ičkih dugova, jer su kod rešavarija toga pitanja u bivšoj Jugoslaviji mnogi dužnici iz gubili zemlju koja je otišla u ruke nezemljoradnika.Isto ta ko u ispravljanje nepravdi iz prošlosti spada i revizija ra ntjo kolonizacije.
nočevanje agrarnog pitanja i pitanja kolonizacije zah-tevace kod nas verovatno nekoliko zakona. F osebnim zakonom
-17 -
imelo bi.se resiti, pileria, .dodel jiven je. zemlj.g bordine i invalidarne oslobodilačkog rete, njihovim porodicana i njihovoj siroòadi. Pravilno resenje -toga pitanja-, l:ao i pitanje agrar ne reforme i kolonizacije u 'državi zahtevace' svakako donose-nje jednog okvirnog zakona, koji ce postaviti kako necela ra spodole zemljišnog poseda, tako i necela 1 morile po kojima co se vršiti dodoljivanje zemlje, ha osnovu tekvog okvirnogg Eakoha bilo bi onda moguce reševati agrarno pitanje-i d celi ni i u pojedinin federalnim jedinicama,.a isto tako i pitan-je' kolonizacije-. - U.P. Uz beograjsko-Borto*) •
12 l^KLiHAClJS t.AROa.E VLADE
"Zvesta demokratskim načelom in trdno odločena,da secira prej likvidirajo negativno moralne politične posledice sovra stoikove okupacije in vojne, bo vlada z vsemi silami delala za. to, da bodo pri obnovitvi države aktivno sodelovali vsi tisti, ki se niso umazali s, sodelovanjem z okupatorjem in' njihovimi kvislinŠkimi agenti. V prvi vrsti'bo vlada's Tredseds tvom AVKOJ-a ukrenila vse potrebno, da se AVI.OJ in njnjegovo predsedstvo ^najkrajšem Sasu spopolnita s predstavniki naprednih političnih demokratskih skupin,' ki se niso komprorniti rale s 'sodelovanjem s sovražniki. Vlada je mnenja, da zadnji velimi vojni napor naše države ne bi mogel biti uspešen, ' So ne 'bi istočasno hitro in z maksimalnim in načrtnim naporom' napravila vse, kar je- v naši lastni moči, za dvig gospodarske moči države, ‘ki je' v vojni tako težko trpela, ^vig. našega gospodarskega življenja^se pojavlja kot osrednjo vprašanje v zaledju fronte. Razrušenje gospodarstva zaradi vojne je tako veliko, da je .načrtna intervencija države' pri organizaciji, vodstvo gospodarske obnovitve'in pri regulirali ju'vsega gospodarskega življenja potreba, ki je postala brezpogojni'. zakon. Samo tako je mogoče združiti vsa raspoložl j iva sredst. , tva, ki jih je treba organizirati in izkoristiti tako za lokalno obnovitev v posameznih federalnih edinicah, kakor tudi za obnovitev tistih važnih vej proizvodnje, ki bodo služile vsej državi."
(Beograd, 9.marca 1945.)
-18
BUŠKA FGL1S1KA V FQGLSDU MORSKIH OZIR	i
I
j
Kekaj prod le ton 1000 se je začel od Kovgoroda in Kijeva ruski razmah vzdolž Dnjepra proti jugu. Kestorjeva legenda pripoveduje, da je veliki knez Oleg dvignil svoje ladje na kolesa in jih popeljal proti Konstantinopdlu. DotikzVzho dnim Rimom je tudi povzročil, da so Rusi privzeli vzhodno lir šcanstvo. Ko je bila 1453. cerkev Sv.Sofije v Konstantinopolu spremenjena v mošejo, so se začeli v Moskvi čutiti dediče Bi zanca. Veliki knez Ivan III je 1462, poročil neko nečakinj o zadnjega cesarja iz rodu Faleologov; v ruski grb je bil svetemu Juriju privzet dvoglavi orel. Od tedaj je bil pogled ru skih mistikov in imperialistov uprt v morsko ožine.
Frvi prodor na jug je podvzel Feter Veliki. Ko jo pos -tal gospodovalec Azovskega morja, je pričel graditi brodovje in je dvakrat poslal k sultanu poslance z naročilom,naj Črno morje odprejo ruski plovbi. Toda na Visoki Forti je zadel na britansko in holandsko diplomacijo in debil odklonilen odgovor. k jegov legendarni testament'vsebuje naročilo, naj bu ru ske zunanje politike prvenstveni cilj osvoboditi Baltik in Črno morje. Kajvečji uspeh med njegovimi nasledniki pred jfan cosko revolucijo je imala Katarina II. K jej se je sultan leta 1774. pogodbeno obvezal, da bo v svoji državi ščitil krščansko vero; s tem je bila postavljena podlaga za nešteta vame Savan ja od ruske strani. Druga točka ta pogodbe je jamčila Rusiji prosto plovbo v Črnem morju in odprla njenemu trgovskemu brodovju morske ožine. 1784. je Katarina anektirala-Bris in aala sezidati Sebastopol. Izdala je poseben ukaz, da mera biti na trdnjavi napis: Fot v Konstantinopel.
Med tem ko j j v 19. veku Osmansko carstvo postalo "bolni mož ob Bosiforu" , sta so Rusija in Anglija razrastli v mogočni velesili. Istočasno, ko se je Rusija utrdila v Črnem morju, se je Anglija zasidrala v Sredozemlju in Aziji. Za Ve liko Britanijo je pomenijo odpretjo morskih ožin predvsem smrtno ogrožanje njenih šivijenskih poti, za Rusijo pa ledu prosto trgovsko pot za ukrajinsko žito, za kavkasko olje in rude in za industrijske proizvode doneškoga območja.
Za dosego idealnega cilja je morala ruska zunanja politika stremeti, da v vprašanju morskih ožin najde tako rešite/, ki bi ji nudila varnost in hkratu prostost, to 30 pravi, da bi odprla njenim ladjam pet v egejsko morje, obenem pa zava-
-IS -
la njeno črnomorsko obalo prod napadom tujega brodovja.
Velika Britanija je v prvi vrsti mislila na varnost med velikimi pa je bil kot odbijač osmanski "bolni mož",ki ni mo gel voc živeti, umreti pa ni smol. Ob'britansko-ruskem tekmo vanju za morske ožine, pa jo nastalo na Balkanu še rusko-av strijsko, ki so ga neprestano podpihovali slovanofili, ki so sanjali o Konstantinopolu kot metropoli ZdruŽenh Slovanov.
Za tem. je v .napoleonskih vojnah rusko-franebsko nasprot je obvarovalo Turčijo - Konstantinopol je francoski Csvajač ruskemu carju v, Tilsitu odklonil - in Rusijo približalo Vise ki. Forti, kljub simpatijam do novo nastalih držav, Grčije,or bije, kneževinam Moldavski in Vlaški in lastni "samo stojni po litiki".
Car Likolaj je dvakrat oboroženo nastopil proti nekaterim sultanovim egiptovskim vazalom. Ko je Rusija 182$.dosegla prosto trgovinsko pot skozi ožine,' je 1838. zahtevala pro stost sudi za. vojno moranrico. 3 tem-pa je povzročila, da so zapadne sile napravile hitro načrt, in. 1841. je morala priznati internacionalizacijo morskih ožin v Londonskih kovenci-' jah, ki so proglasile zaporo za vojno brodovje za mednarodni zakon. V, ten trenutku je "samostojna politika" spet vzbudila željo po neposredni zasedbi Konstantinopolu. Vnovič je naletel ruski poslanik pri sultanu na spretno protiigro britanske diplomacije. Frišlo je do katastrofe v Krimski vojni in do Iariškega miru 1856.,,ki je morske ožine vojnim ladjam za pri ‘Iza večno" in prepovedal premagani Rusiji arzenale na črnomorski obali. Ko je pa nemško-francoska vojna 1870-71. zapo s lila -sr mado zap^lnih sil, je Gorčakov v posebni okrožnici odpovedal 1'ariški mir in tako spet pridobil Rusiji suvereni-tv.to v 6 me m morju. Lokaj lot pozneje je Disraeli kupil za /miglijo večino delnic Sueškega prekopa: varnost v Sredozemlju je postala za britanski imperij še važnejša. Zato je doti lo vojno brodovje ukaz,	naj so	pomakne v ožino,	ko je	v rusko- turšl:i vojni	1877-78. ruska	armada prodirala	preko	Balka-
na v tracijsko .planoto, in veliki knez Rikolaj je bil opozor jen, naj se. Konstàntinopcla ogne. To zaključim Berlinskega kongresa je stala Velika Britanija ob Lilu in na Cipru,Abst-rija so je odločila za Bosno in Hercegovino, Francija je z velikim upanjem	zrla na	Tunis;	Rusija pa, ki je	nosila vso
žrtve, jo odšla	prazna.	Fropad	njeno zunanje- politika	je bil
eden od razlogov naraščajočega vrenja v državi.
Tokomstoletja se jo odnos med vzhodnim orjakom in gospo
- 20
dovalko morje, spremenil. Dalekosežna vzhodna politika Viljema II, zlasti pa prodor nemškega vpliva v Turčiji, je prived la do rusko-britanskega zbližan ja. Rusija, oslabljena tudi na Daljnem Iztoku, je opustila misel na nadaljni prodor v Ter zijo in osrednjo Azijo, in bilo jo nemalo»Angležev, ki bi v ionstantinopolu raje videli Ruse nego Remce, ^arska Rusija je sla v jrvo svetovno vojno z namenom ,da dobi ožine, tracijs-ko planoto s Cdrinom in severno Egejsko morje. Uspelo ji je radi njene moči, zlasti ker so jo zapadne sile zelo potrebovale, prvič doseči priznanje njenih stremljenj, zavezniška dardsnolska ekspedicija se je razblinila. Fri nemškem prizadevanju za sklenitev ločenega miru s carjem so vedno igrale morske ožine dragoceno vlogo. Še Miljukov, zunanji minist er meščanskega revolucionarnega medvladja v Rusiji se je trdo oprijemal "zgodovinskega poslanstva", in Šele revolucionarni režim jo 1917, napovedal "mir brez aneksij in brez od š ko dr. in".
Bil je zlasti Churchill oni, ki si je takrat prizadeval, da se spet vzpostavi vzhodna fronta. Todaj so se britanske òri francoske čete izkrcale v Odesi in na Kavkazu. Bila je dvojna intervencija: z belimi generali proti Ludcndorfu, ki jo zasedel Ukrajino in proti revolucionarni Rdeči armadi. 1918. je bilo podpisano premirje med sultanom in zavezniki. Velika Britanija je 1920. triunfirala v Konstantinopclu,Francija pa je začela podpirati nacionalno tursko revolucijsko gibon je , ki ga jo začel Kemal-paša v Anatoliji. Sovreška mirovna pogodb dba je upostavila splošen dostop v morsko ožine in jih obdala z demobiliziranimi zonami, ki naj jih nadzoruje komisija zmagujočih sil. Sovjetska zveza, ki je tila brez mornarice,se rji^šo za daljši čas ni zdela nevarna. Kemal-paša pa Sovreške pogodbe ni priznal. Ke oziraje se na angleške grozilne noto, je zavzel Smirno in korakal proti morskim ožinam. Selo na Fa riški konferenci 1922. so jo Izmct-paša v njegovem imenu v-dal lordu Curzonu, Foincrireu in grofu sforzi.
Lenin in Stalin sta že 1917. v neki proklamaciji "vsem delavnim mohamedoj.eem v Rusiji in na Vzhodu" oznanila,da so načrti carjev in Korenskega za Konstantinopel uničeni. Fod-pirala sta proti svetovnemu imperializmu naperjeno Komalcvo rovoluciò; njunina čisto defenzivna politika (borbena je os tala lo Kominterna) jo potrebovala močno in prijateljsko dur Čijo na Dardanelah. Kot podlago v politiki glcdo morskih o-žin sta priznala rusko-tursko pogodbo šo iz leta 1821.,v ka tori je vprašanje morskih ožin prikazano kot problem,ki pri
- 21 -
tiče izključno prizadetim obrežnim državam.
Silno dramatično sta se spoprijeli že 1922. na Lozans-ki konferenci britansko in rusko naziranje glede statuta nor skih ožin. Čičerin, kakor tudi turški Izmet-pasa san,je pod piral zopetno vzpostavitev popolne turške suvoronitete nad ožinami, popolno prostost za trgovske ladje in popolne zapo j ro za vojne ladje. Lord Curzon je popolno zaporo odkloniljn vztrajal, da je potrebna mednarodna nadzorna komisija.ma se | vsestransko zavaruje, je bila Turčija prisiljena zavzeti sre I dr j o pot in je sprejela nadaljni obstoj demilitarizirane zo ne. Sovjetska Zveza, za katero je njen podpis pomenil prvo de facto - priznanje, je pristopila k Lo zenskim konvencijam, ki so morskim ožinam dale mednarodno neoboroženo stenje »toda s protestom, in se je poslužila vsake priložnosti sproži ti v zvozi s Turčijo vprašanje revizije, no*zlično oborozeva nje Remcije in grabežljivost Italije v Afriki in po Sredozemlju je nudilo Turčiji pripravno priliko, da je sporočila tajništvu Zveze narodov odpoved Lozenskih konvencij. Velika Britanija jo turško željo priznala; bila-pa je zdaj Italija, ki jo je izpodbijala.
La konferenci v Uontreux-u 1936. je imela Velika Britanija proti sebi fronto črnomorskih držav. Rusija je posta la močnejša in uglednejša njeno ponašanje pa je ostalo de -fonzivno. Te konvencije, ki so se danes v veljavi, potrjujejo nilitarizacijo ozir.., ki jo je pa Turčija medtem že izvršila. Zagotovljena je prosta trgovska plovca, izvzemŠi o-ni državi, s katero bi bila Turčija v vojni.- Plovba vojnih ladij v mirnem času je podvržena zapletenim prijavam in orne jitvenim predpisom. Samo črnomorske države smejo skozi s te zkirni bojnimi ladjami. Ako ostane v primeru vojne Turčija nov traina, nastopi za vojne ladje zapora, to jo: v morskih o-žinah nastopi načrtna oborožena akcija po dogovoru Zveze ha rodov ali pa na podlagi protinapadalnoga pakta Zveze naro.m\ dov. Ako pa gre Turčija sama v vojno, odloči o prostosti a-li zapori sama suvereno. La zunaj jo pa ta konvencija zadovoljila britanska stremljenja, kakor tudi ruski projekt, da se bo namreč mogla močna Turčija okoristiti z možnostjo pomoči francoskega brodovja in z naklonjenostjo črnomorskih dr zav.
V drugi svetovni vojni, ki je videla Kernee spet ob mor skih ožinah»in na Kavkazu, sta sc borili Velika Britanijain
Rusija druga ob drugi. V Ankari sta dolgo -vrsto .let tekmovala nemški in britanski vpliv. F občnemu se ni posrečilo potegniti v vojno- 'Turčijo in z njo'tudi morske ožine. To- izgonu Romeov iz Balkana pa Turčija no bo -voc' mo'gla nihati med dvema vojujo cima so silama, temveč se bo znašla prod zmagovito koalicijo. Vendar se bo poskušala okoristiti z zgodovinskim naspro tj o n med Veliko Eritanijo in Rusijo.
(Iz "JJeue Zuricher Zoitung"- prevedel TG3
LIPA
Iopuhnul je tihi votar, tihi vetar iz levanta i odnesal Mari krunu.
Frogóvara lipa Mare: "Ajme, meni, kr un o moja; ki bi meni krunu na šal, njegova bih ljuba tila."
V	v
31i je iskat dva rjecana, dva rjecana,tri bakrana i četrti, črni Moro. k aŠal ju je črni Mero.
Al' govori lipa .«are: "Volila tih krunu zgubit, neg črnoga mora ljubit."
iz Krvatskega Primorja )
(F ar o dne.
Antun F emčič:
a
xj 0 m 0 V 1 F A
Gori nebo visoke, doli more duboko, a ja u sredini, nočno j u tišini, mislim na te,ma jodina, premilena domovir.a.
Slabe barke plahi lijet u daleki strani svijet; u njem strani ljudi, jezik strani Čudi.
A u tebi sve poznaho, došo kasno ili rano.
I.emoj turo bjesniti, slabi brod moj slomiti, al ako se skrsi, i moj život svrši, tad odnesto.vi valovi', miloj zemlji c jelov ovil
- 23-
E R E I T O L 7» Q O D S 'i	C Frva- obletnica)
!	i
V Bretton T.7oods-u so se pred enim letom sešli predstavniki štiri in Štiridesetih narodov, da izdelajo načrt za gospodarsko sodelovanje po vojni. Letos 3. julija je senatska ! bančna in denarska komisija dogovore odobrila in sklenila ! predložiti jih senatu v nujno potrditev. Eretton V.:oods-ki na ; črt vsebuje ustanovitev mednarodnega denarskega fonda in sve tovne banke za obnovo in podvig, dokler se ne zagotovi ureditev in stalnost zamenjave, ki bi omogočila razmah mednarod ne trgovine in nastanitve kapitala.
Tredlogi Bretton V»oods-a in načrti trgovinskih sporazumov morajo temeljiti na novi svetovni organizaciji za mir in varnost, mejstvo je, da je ta vojna povzročila strašna razde janja na daleko obširnejših površinah kakor prejšnja; svetov no gospodarstvo in mednarodni finančni in denar ski odnaša, ji so bili zaradi totalitarne vojne prekinjeni šest let. Fo poročilu bančne komisije je tako za Združene mržave kakor tudi za ves ostali,svet potrebno, da se problemi, kakor gospodars ko in politično ravnovesje mnogih držav, ki so odvisne od ra zvoja svetovnega gospodarstva, čim prej rešijo. Ustvariti je treba zopet normalne odnašajo med narodi in zgraditi gospo -darstvo opustošenih držav, da se jim omogoči proizvidnja ; tre ba je osvoboditi mednarodno trgovino raznih omejitev, ki izvirajo iz raznih načinov otežkocanja menjave surovin.
Lelovanje mednarodnega denarskega fonda bo silno pomernb no:	onemogocevati gospodarsko vojno z možnostjo svatu nudi-
ti pogoje, da bodo mogle države uravnovešati svojo bilanco/ia bodo imele denar sorazmerno stalen in da se bodo mogle izogniti upadanju njegove vrednosti radi konkurence menjav.
Države, ki več uvažajo kakor izvažajo, potrebujejo za uravnovošenje bilance tujih deviz; mogle jih bodo kupiti v de narskih fondih z zamenjavo svojega lastnega denarja, uržavap, ki imajo začasne težave, ker ne morejo dovolj prodati v tuji no, ne bo treba razvrednotiti svojega denarja ali pa uporabi ti tuje devize za pospešitev nakupa, kajti to povzroča težava ir. gospodarske konflikte; kupile bodo svoj lastni denar z zamenjavo deviz, ki jih imajo na raspolago, ali pa z zlatom.
Bretton V. o o ds-mi sporazum določa v ta namen fond v znes ku 18 milijard 800.000 milijonov dolarjev,pri katerem bodo
-24 -
ZLA udeležene z dvemi milijardami 175 milijonov dolarjev, kar ni veliko v primeri s skupnim zneskom. Svetovna banka bo dajala dolgoročna posojila onim državam, ki so radi vojne uničene, pa tudi onim, Ki so Že malo razvite; banka bo uredila vse, da se jeTbodo mogle države po s lužiti za projekte, ki utegnejo ško dovati. Upravljala bo fond v znesku 9- milijardo 10C.0C0 miljo nov, pri katerem bodo. ZLA podpisale o milijarde 175 milijonov.
I io gram Ere t ton V.:oods-a predstavlja razširitev in razvoj mednarodne denarske politike, za kar sc se- ZDA trudile že deset let. ZDA so podpisale Številne dvostranske dogovore z dru gImi državami, da bi jim pomagale stabilizirati njihov denar; nudile so jim finančno .pomoč za stabilizacijo s tem, da so leu pile z dolarji devize tujih držav v omejenih.količinah. Teleg téh dvostranskih pogodi so organizirale komisije za proučevanje raznih denarskih in finančnih problemov.
ZDA so 1956. sklenile dogovor z Veliko tritonijo in Fran cijo, sporazum, ki je znan p«d imenom "tripartitska deklaraci ja? in h kateri so pozneje pristopile So Belgija, T.izozemsk'a iri Švica. Ta deklaracija je pozvala k sodelovanju s priporoča njem lenarških dogovorov in z razpravami o menjalnih vpiaša -njih. makor so bili ti nasveti koristni za*.ohranitev .reda ir. stabili.osti v. mednarodnih denar s kih odnaša jih, vendar niso "mo gli biti kos udarcem, ki so jih zadale denrski situaciji neka*, tore države s 'politično agresivnostjo. Tu jo razlog, zakaj so veČs.transivi dogovori bistveno, potrebni.
Takse' za.menjave ir. način njih izvajanja zahtevajo same po sebi soustvarjanje in sodelovanje mnogih r.arododv: ustvari ti je treba potrebna.sredstva za to sodelovanje in medsebojno pomoč kot so bila določena v Eretton 'JIoods-u. komisija sed^da mora mednarodnemu denarskomu sodelovanju slediti skupna medna rodna akcija za splošno odstranitev carinskih pregrad.Zja so' napravile v tej smeri prvi korak s povečanje programa za vzajemno trgovinske nagovore, kri en j e komisije- je, da morajo' tudi dru'qz države podvzeti slične more; odprava nolo j alne konkur. n ca je tudi za ZDA velikega pomena.
Baznih svetovne trgovino je v ozki zvozi s ciljem, h kateremu težijo ZDA: pr ,skrbeti svojim delavcem zaposlitev in odpreti pot njenim proizvodom, ker ZDA raspo lago, j ò s silno delovno močjo,' morajo uvažati velike množine surovin za svojo lastno proizvodnjo,poi tudi za močno trgovino-, v kateri se auc riško ljudstvo v dobi blaginje obsežno udejstvuje.
otirava konkurenca je živi jenski .pogoj trgovina,pravi po-
rodilo komisijo. Predlogi in sklepi Bretton Woods-a lodo pri spevali k ohranitvi miru z omogočitvijo razcveta svetovne trgovine: to so razlogi, radi katerih kongres ta program «dobrava in komisija sprejem načrta za mednarodno banko in denar ski fond priporoča.
(Iz "Journal de Genove" prestavil l.iDš-.)
F oskakm :
S E
000
L A - G 2 R
C ooo
:	3 AIJ - F L O R H L
Smo sužnjili Lahom kar petkrat pet let, zdaj naš gospod je stric Sam; a kaj hočeš revček tu druz'ga počet'?
Se-la-ger, san Florian. c <2*	f SM /UJ	.
Smo trgali Viktorčku "knofe" poprej, se vpisali za na Balkan ; -naš polotok ljubi je otok postal. Se-la-ger, san Florian.
2 lopato S-.io drezali, s kramjcm, po tleh, v Sardiniji tam;
potimo se zdaj okrog "škatelj in kišt". oe-la-ger, san Florian.
Smo tr-štal' pred leti, da je tega skor kon'c;
se troŠtamo vsak- dai*; se troštali bomo še marsikak:. mes'c. oe-la-ger, san Florian.
Obljubili so nam, da gremo domov, iio ples ta krvav to končan; se "barka nagnila" je, up pai čez krov. Se-la-ger, san Florjan.
Sc-la-gor je končan, svet Florjan nepoznan, usoda n ap r e j nas krta Či, ej, "Jugo", potrpi, saj v te:.: nisi sam, zaupaj košati mustači.	7
. Zaupaj , potrpi,, -upe.j in trpi, to naša ja stara pravica; od mrtvih bo vstal tisti dan svat Florjan, ko malim bo odvzeta krivica.
Pavle Gorkič:X	„	r
"P H A V 1 C
'Ho,'kdo 'je "ta, ki je postavil ta'kitajski zid ,in ločil nas od ljubljene Ljubljano V.
Kaj, Trst ni naš, Tržič, Gorica, Kobarid?!
So naše li vasi zaman požgane!-?
Zakaj vi zdaj nam plujete v obraz?
Čemu ta vaša igra prevajana?
Kaj ni zadosten vam dokaz, z grobovi zemlja naša posejana?
i.aš narod so beril na vaši'strani ves čas do zadnjega je dne, in tudi tisti krat,ko ste ostali sami; zato pustite zemljo, ki njegova je!
A mi kovali sami bomo si usodo in proti soncu bomo šli v srečnejšo dni, pripravljeni se se boriti za svobodo, za zemljo našo in za našo - kri .
Vi pa pošteno narodom pravico delite in poravnajte vse krivice zdaj!
Kazaj nam dajte Trst in pa Gorico,
.da bo prijateljstvo med nami kot nekdaj!
■st	.
Han j strašna noč 'je v črne zemlje krili, kot so.pod svetlim soncem sužnji dnevi.
Foskakin :
J E k H C
Ti j ki v bodočnost naroda varuješ,
ti, ki le drugim komunizem óznanujès, ti, ki prilike Časi izkoriščaš,
ti, ki se s pretiravanjem bičaš, ti, ki nazore drugih .zametuješ,
ti, ki s prepričanjem v Boga veruješ, ti, ki ga iz jeze in navade preklinjaš, ti, ki se'tujim vlastodržcem udinjaš, ti, ki po hrbtu ubogih napreduješ, ti, ki sam sebe le obožuješ, ti, ki pc črnem denarju smrdiš,
ti,'ki svoje, grehe na druge vališ, ti, ki 'za vsak greh izgovor imaš, ti, ki le svoje molitvice znaš, ti, ki za oholostjo omejenost skrivaš, ti, ki v škodoželjnosti rad uživaš,, ti, ki z.bleskom besede'slepiš, ■ ti, ki od vsakega dola bežiš, ti, ki le za ugodjem težiš,
ti, ki se za vsako malenkost jeziš, ti, ki z zaslugami drugih se hvališ, ti, ki sebi v slast druge žališ, ti , ki na. stolčku n:puha' se di s ,
ti, ki drugim na rami visiš , ti, ki s pohujšanjem čistost kališ, ti, ki dobra dela kaziš,, ti, ki mladost brez potrebe zapravljaš, ti, ki .za'drugimi vse ponavljaš, ti, ki le preveč ženske objemaš,
ti, ki ogli jušno sanoskrunstvo počenjaš, ti, ki lepote.ljubezni prodajaš,
ti, ki v ljubezni ie rane zadajaš, ti,-ki v pohotnem zelenju se greješ,
• ; ti, ki neslogo .med narod seješ, ti, ki dostojnost prevečkrat pozabljaš, ti, ki zaupanje drugih izrabljaš,, ti, ki ponižno'po kolenih se plaziš, ti, -ki drugi... njih pravice gaziš» ti, ki junak si le kadar ni .treba, ti, ki pijanemu la'gobec ti zeva,
r
!
ti, ki prevečkrat po toči zvoniš, ti, ki le lastne koristi loviš, ti, ki to bledo pravico deliš,
ti, ki z brezbrižnostjo vse premostiš, ti, ki v zavisti se izgorevaš,
ti, ki pregreham slavo prepevaš, ti, ki to umazano politiko mesas,
|	ti, ki nevrednim naslove obešaš,
i	ti, ki v kotičku nevede živiš,	*
ti, ki rad v srcu maščevanja gojiš, j	ti, ki to utugc resnico maličiš,
ti, ki za "peto kolo" se pičiš, ti, ki razvadam roko držiš,
ti, ki brez glave naprej drviš, ti, ki s previdnostjo se izgovarjaš,
ti, ki po vetru se vedno pretvarjaš, ti, ki s prepirom duše ometas,
ti, ki se z glavo v zid zaletas,
!	vi vsi, ki se v potu obraza potite,
vi vsi, ki za oglom uma stremite, vi vsi, ki sebi dobro želite
i vi, ki brez vsakega smisla živite,
veste vi vsi, se zavedate vsi,
!	da narod iz posameznikov sestoji,
da kakršni ti-lc najmanjši so deli, i	taki iz teh so narodi celi?
Veste vi vsi to-le golo resnico:
un. kdor si zasluži, ima le pravico živeti kot človek, umreti kot tak,
Čutiti med enakimi so enak?
Zaman so vsi boji, vse žrtve, vsi upi,
co rod se z namišljenimi dobiinami glupi,
Če narod v jedru ni zdrav, Čil in pristen! j	Kako naj to sok gnilega sadja koristen?!
•Jr -Jr
k narod, ki sam naj sobe krmari,
na svojih tleh seti sai., gospodari, v pogubnih strasteh naj nikar ne tekmuje, kor tako le nazaduje, sužnosti dr upu jel
Feter Levec:
VEČ3R KAD VASJO
■ L’àd-t:rd'ori položnim jasnina nota in steza ob drenovi bosti... kot zrl bi v lica zgubljene mladosti,-pred mano je vas, ki me e več ne pozna..
Lad hribom zrdel je razstegnjen oblam, ob\ vasi podrta ograja.
Tam stal je naš dom, tam bila je staja -po kamenju zrušenem vzpenja se slak.
. . Sledovi nasilja - in v dalji gore vse tone v okrilju Somraka,
Glej, tukaj je vas, ki porušena čaka, vstajenja in novega svetlega dnei
Za drenovo hosto zatonil ' je dan
z odsevom na travnati'ruši.
Oblaki gorijo - gorko je pri '-duši -
odhajam - z rdečo svetlobo preplan.
: .
Dr a gu t in Dom j an i c :	r*- '
"K A J"
Tu brat mi je vsaki, tu doma sem taki, pogodit bi mogo i speč; poznati su putì, tu vsi^de je čuti tu dragu dpmaČu mi reč.
Vre tičeki spi ju-i šume mučiju; naj moja popevka zvoni po dolu i gaju, po dragone kraju od kojeg mi lep.šega ni.
1 srce mi greje ’
i sa. mnom se smeje
i v žalosti plače ta bkg.j".
Lm nikaj ni Slajše,
ne čuje se rajše'
neg dobri i slatki naš "kaj".
R. E. : IZ OTOKZ	L K CàLihO
Iz otoka na celino čez norsko gladino. Vsemožne fantazije, neumne domislije.	-.ar malarija razsaja? Če "light duty" aohtar daja., je pripravljen•tudi "drat"? Boljše je vse to prej znati
Kisli obrazi, ljubezenski porazi. I' rita j en nasmeh, napravil tam greh.	Kaj, če "laške fige" se počno "jontrige"? Umazano njih milo nas bo Še jezilo?
Otoček se oddalji, izginja izpred oči. Brezpomembne skrbi se z njim odstrani.	Radodarna so dekleta, za "svobodo" vneta? ma ni preveč "shev.ing guma"? . oicer ne manjka poguma!
Bliža se nov svet. Ra, luštno bo tam živet. Vse lepo, gladko, se čuje, raznotero ugiba »premisijuje.	Kje stanujejo "device"? Bič, če so doma ženice! Iovoljna Je postrežba?-Je draga udeležba?
Koliko bo vredna 'lira"? Ožamejo tud' frank iz-Zlžira? /.1' bodo ves denar zamenjali, in kmalu nam nazaj ga dali?	Vojna končala, živčna nastala. I. o s trpno s r vzkip i , domov se mudil
Kdaj in kolikšna bo plača, da ne bo zmanjkala pijača? Bodo tudi dovoljenja? nisci] lina kaj pojenja?	Demarkacijska črta: pot domov zaprta.... Ire veliko varan je , splošno razočaranje!
Kako bomo vinca naročili, ko nismo se francosko učili? V glavo si jo treba zabit: tu laško ne smeš govorit'.	"Radio gaveta" deluje, se s tepcem norčuje. Dtrašilo: novice brez vsake resnice.
Kam nas bodo še peljali? I.ovo obleko in "IX" diali? Kakšno bo stanovanje? Bo-li težko poslovan je? -s;-	Še ..nogo slabosti, je v dobi norosti. Le glavne stvari se mi omenjati zdi.
»'v	-K"*
(S trst 5)