Spedlzlonc (n abbonamento postale — Poitntns plačaaa v fotovtnl Leto XXIU., št. 182 Ljubljana, scfcota 14. avgusta 1943 Lpravništvo; Liubliana. Puccinijeva olica 5. Telefon št 31-22 31-23 31-24 Uiscr.itn> Kfdelek • L|ut>liana, Puccinneva ulica 5 - leleioc U 31-25. 31-26 Podružnica Novo Lit 36.50. Uredaiit»o t LjabHtna. Puccinijeva ulici b. 5. — L ker. 31.22. 31-23. 31-24. Eokopi«! »e a« viačajo. CONCESSIONARIA BSCLUSIVA per la pab> biicitk di provenienza italiana ad Meta: Uniooe PobbUcttš Italiana S. A. MILANO. Obrambni boji na Siciliji 13 sovražnikovih letal sestreljenih Vrhov«« ptn eljništvo: Vojno poročilo žit. 1175: Sovražni napad, ki se je razvil ob veliki uporabi oklopnih edinic in ki so ga podpirale '»talske množice v sodelovanju s pomurskimi silami, je prisilil itali^iiiske in nemške čete k nadal jnjemu umiku vzhodno masiva Etne. Oddelki britanskega letalstva so preteklo nu,- bombardirali Milan in Turin; škoda je ogromna, zlasti v središčih obeh mest. Obrambno topništvo je uničilo štiri letala. Skupine bombnikov so danes ponovile letalski napad na Rim in na letališča na periferiji. Škoda se ugotavlja. Italijanski in nemški lovci so včeraj sestrelili nac! otokom Ventotene in v bližini Neaplja 0 letal. General A m b r o s i o. Bleščeč zgled vere m discipline Pripomba k poročilu št. 1174 Proti postojankam italijansko-neniških čet v severnovzhodnem odseku Sicilije se zaganjajo že 12 dni aeglo-ameriške sile. V srednjem odseku fronte, v depresiji med Etno in verigo Caronie, se izvaja nasprotnikov napor že več dni neprekinjeno, da bi stri odpor branilcev ter vdrl v Randaz-70 in naprej proti Messini, ki je končni cilj sicilskega pohoda. že skoraj dva tedna se proti številnim s-ngloameriškim divizijam s hrabro žila-vostio bore italijanske in zavezniške čete. K imenom krajev, ki so postali znani zaradi ostrih borb, se pridružujejo drugi. Prej držane postojanke se nadomeščajo z drugimi, ki zapirajo postopoma pot vzorniku m zadržujejo njegovo napredovanje. San Fratello, Bronte. Adrano, Acireale s< bili žilavo hranjeni kakor že prej Tioina Regalbuto, Canturipe in Catanija pret. j kombiniranimi napadi s kopnega in lz I zraka ob nastajanju besnih bitk. med ka j terimi so branilci nudili svetle dokaze ju-I naštva. in zadajali sovražniku krvave izgube. Randazzo. ki je že nekaj dni v območju napadalčevega topništva, sc še up -ra, kakor se upirajo hrabro druga manjša središča. To je epična borba, ki zasluži, da st prikaže italijanskemu in nemškemu narodu kot bleščeč zgled vere in discipline, ka teri njih vojaki izpričujejo v tem odločilnem trenutku vojne. Nj. Vel. Kralj in Kraljica v Teralju Rim, 12. avg. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar ter Kraljica in Cesarica sta takoj po so vražnem letalskem napadu včeraj prispela v Terni in si ogledala prizadete kraje. Rim, 12. avg. s. Nj. Vel. Kralj hi Cesar ter Kraljica in Cesarica sta poslala prefekt« v Terni 200.000 lir za potrebne družine iz Ternija, ki so bile prizadete ob sovražnem napadu. Španski tisk o bspli na Siciliji Madrid, 13. avg. s. Ves španski tisk opozarja na izredno trdoto borb v Siciliji in podčrtava, da Anglosasi navzlic premoči v četah in potrebščinah napredujejo počasi in za ceno velikih žrtev ob žilavem odporu junaških italijanskih in nemških čet. Listi naglašajo tudi da zadaja italijansko-nemško letalstvo hude izgube sovražnim bojnim in trgovskim ladjam. Novo propadanje Alseslnlj »ur Tizbona, 12. avg. s. Ameriška revija »T mes« m angleška revija »News Rewiew« pišeta o položaju v Abesiniji ob drugi obletnici povratka neguša v Addis Abebo. N<~ws Revvies« piše, da je bilo pod italijansko upravo samo za popravljalna dela v Addis Abebi določenih 33 milijonov šter-lingov na leto, dočim razpolaga Haile Se-lasle samo z milijonom šterlingov na leto, ki so miloščina angleške vlade, in s 300.000 šterlingov lastnih dohodkov za obnovo vse A besinije. Ni se torej treba čuditi, če predstavlja ta obnova v resnici samo propadanje države na vseh področjih. Obe reviji prosto priznavata, da so »legije modernega Rima® opravile gigantsko delo v Abesiniji, zgradile 8000 km asfaltiranih cest in 20.000 kilometrov dobrih drugih cest, razna industrijska podjetja, bolnišnice, zdravstvene postaje itd. Danes stroji v modernih tovarnah rjavijo, piše »News Rew'ew«, in ne morejo obratovati zaradi pomanjkanja strokovnega osebja. Ceste se zanemarjajo ter so razrite jn porušene od dežj^. Krasne stavbe v Addis Abebi, ki so jih Italijani zgradili, propadajo, v kolikor jih ne uporabljajo številne angleške komisije- kajti nihče ne skrbi za njihovo vzdrževanje. Po- vsod je polno nesnage. Angleški ofi<\rj: uradniki žive lagodno v Acldis Abebi, množice brezposelnih pa natrpa vajo mesto. Italijani so odpravili suženjstvo, ki je bilo teoretično prepovedano tudi po povratku neguša, dejansko pa zopet obstoja, kajti na tisoče kmetov izkoriščajo ras', ki so vzpostavili svoje pravice. Abesinska polici a ni kos tolpam razbojnikov, ki ogražajo državo in napadajo celo kolone angleških motornih vozil po deželi. Angleške komisije obvladujejo gospodarsko in finančno življenje države, ki trpi zaradi pomanjkanja številnih proizvodov, zaradi transportnih težke č in zaradi nezadostnega izvoza. Ker Haile Selasie ne pričakuje mnogo od Angležev na področju trgovine, upa v Američane, ki so mu obljubili kapital in tehnične svetovalce. V Addis Abebi pričakujejo ameriško komisijo; ki naj bi spravila v red zunanjo trgovino s pomočjo zakona o najemanji in posojevanju. ta komisija pa ima namen, kakor piše revija »Times«, proučiti, kako bi se Abesinija izkoriščala za zaveznike. Neguš res nima povoda, da bi bil vesel. S trpkostjo mora misliti na usodo majhnih narodov, ki jih njihovi močni zavezn!ki osvobodijo. Današnji položaj Turčije Odpor proti vsem vabam in grožnjam — Odmevi novega italijanskega položaja Ankara, 12 avg. Po štirih letih vojne ie Turčija umela do danes ohraniti svoj neodvisni položaj navzlic vsem zahtevam, govori-C5Wrt ?n sumničenjem. vendar pa je morala precej drago plačati to svoje zadržanje, ki je tuje slehernemu posegu v vojno, ako je hotela ostati zvesta paktom in dani besedi, če presojamo turško nevtralnost s finančnega stališča in upoštevamo vse napore in žrtve, ki jih je morala doprinesti za vojsko in gospodarstvo, moramo reči. da se njeni stroški le malo razlikujejo od pravih vojnih stroškov. Državni proračun se ie namreč od začetka vejne do danes skoraj potrojil, saj je dosegel že 486 milijonov turških lir. k čemur je treba dodati še 542 milijonov lir izrednega proračuna za vojsko, kateTih jih je 250 milijonov lir ostalo nepokritih. Davek na premoženje, o katerem se je to* like- razpravljalo, je vrgel medtem 270 milijonov turških Ur. Z nekim drugim, poljedelskim davkom si je vlada zagotovila 600.000 ton žita. razen tega pa še riž. maslo :.n druga živila, za katera ie izdala 120 milijonov lir. dočim je njihova tržna vrednost znašala najmanj 600 milijonov lir. S temi ukrepi je vlada tud; za prihodnje leto zagotovila za vojsko nadaljnjih 500 milijonov turških lir in še nekaj drugih dohodkov iz davka na premoženje, tako da bodo vsi izredni stroški v prihodnjem finančnem letu pokriti. Velika podražitev predstavlja seveda težko breme za ljudsko gospodarstvo, zlasti za tiste, ki prejemajo stalne dohodke, toda narod se zaveda, da so vse te obremenitve in žrtve za milijone vojakov pnd orožjem potrebne in vsekakor ljubše kakor vojna, ki bi zajela ozemlje domovine. Tako ostaja Turčija na terenu svoje svobode v duhu lozanske pogodbe, zavarovana s svojo armado. Dvajsetletnica lozanske pogodbe in četrta obletnica pogodbe v Hatagn sta potekli brez zunanjih manifestacij, kajti sedanja obrambna čuječnost ne dovoljuje takšnih prireditev. Londonski »Times« je dal proti koncu julija razumeti, da ni niti najmanj zadovoljen s tem zadržanjem Turčije, češ. da ga je mogoče tolmačiti na vse načine. List očita nadalje Turkom. da so »nekako zadovoljni s svojo nevtralnostjo^ in da so sedaj nasproti zaveznikom še celo manj prisrčni kakor v dneh. ko je Os utrpela hude poraze Ta prikriti namig, naj bi st izneverili pogodbam glede na boljši vojaški položaj Anglosasov. ni seveda ugajal Turkom, ki jim je mnogo do tega. da ostanejo zvesti dani besedi, da pa londonski list očita Turkom preveliko vnemo v spoštovanju nevtralnosti, zlasti odhod posebne vojaške misi.ie v Nem čijo, čeprav jc bila podobna misija odposlana pred časom tudi v severno Afriko, samo dokazuje. kako malo spoštujejo Anglosasi načela mednarodnega prava, kadar jih lahko poteptajo. Toda »Times« naposled ni uradno glasilo. Uraden angleški glas je bilo slišati kmalu nato v nekem konkretnem vprašanju, ko ie prišlo do spremembe v Italiji Res je, da je mogoče po hladnem pisanju turških listov sklepati, da so dogodki v Italiji vplivali tudi na turško jav nost. toda nihče se ni spozabil v oegledu kon kretnosti izražanja. \'a drugi strani pa ni bila ameriška propaganda ki si je medtem ustvarila svoje središče v Carigradu po verigi škandalov, niti najmanj sposobna, da pritegne Turke nase in jih porabi kot topovsko hrano za anglosaške namene Turčije tudi ni mogla pr b'ižati sovražnikom Osi izjava ameriškega poslanika Steinhardta. češ, da bi bilo treba izzvati bolj-ševiško revolucijo v Italiji, čeprav bi to Tur kom ne bilo všeč. Ne smemo namreč pozabiti, da gledajo v Turčiji na boljševiški problem kot na življenjski problem. Noben Turek m navdušen za to, da bi posegel v boj in pomagal Moskvi, saj gre za stoletnega sovražnika Tur čije. ki že nad 200 let zasleduje iste imperiah stične namene nasproti Turčiji Z-.'tr vsi'k — in še tako lahkoumen — Turek ne prkrv:i svojega zadovoljstva, ko sliši, da preživim So vjetska zveza razne težave, kakor |e raz-iin. iz vesti, ki stalno prihajajo, in ne ve. /nkai naj bi prav on pomagal, da jih odstrani. Vhčv seveda ne more zameriti Turkom, ako hi si radi čim prej rešili obremenitev k j:h tc/M" zaradi vojne, in se tako vrnil; k staremu - ste mu izmenjav s sosedi m k staremu urejenemu gospodarstvu, toda. dokler tu ni mogoče, vodu. da se morajo še nadalje žrtvovati za svojo vojsko, ki tvori najtrdnejši zid proti razširjenju vojne Zato se tudi tur-ki državniki zavedajo, da narod razume napore, ki mu jih sedaj na lagajo. kajt narod jim jc za ta prizadevanja hvaležen. (»Le Ultime Notizie« ) Akademsko leto na univerzah Rim, 12. avg. s. Z odredbo, ki se objavlja, se določa, da se na univerzah akademsko leto in finančno leto. ki sta tekli od 29. oktobra do 28. oktobra naslednjega leta pričneta 1. novembra in končata 31. oktobra. Boji na vzhodnih bojiščih Izgube sovjetske vojske se neprestano množe — Zopet 380 tankov in 91 letal uničenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. avg. 8. VV.iovno poveljstvo nemške vojske je ob-avilo danes naslednje poročilo: V odsekih kubanskega mostišča, Miusa 11 srednjega Donca, je potekel dan, ne da »i prišlo do omembe vrednih operacij. N'a področju Bjelgoroda se nadaljuje veka obrambna bitka. Južnovzhodno od Or-a so se izjalovili napadi več sovjetskih di-> i/.ij. Tudi v odseku južno in južnozapadno nI V jaz me je sovražnik dalje napadal. Dočim se v sredn jem delil tega odseka operacije še niso zaključile, so bjli v ostalih ilelih Sovjeti odbiti z visokimi izgubami. Boljševiki so včeraj izgubili 120 tankov. Navzlic slabemu vremen« je letalstvo aktivno poseglo v h; je na krajih, kjer jc bitka najbolj (Uvj. it. in je podpiralo kopne čo.eter uničilo v zadnjih dveh dneh 83 so-vjetskili letal. V treh bitkah, Uj so bile južno od Ladoškega .jezera, so nemške čete pod poveljstvom maršala Kiithlerja, generala Linde-manna in pehotnega generala VVollerja, ob podpori oddelkov letalstva generala Kor-tena, razbile v junaških borbah, trajajočih od 22. julija do 6. avgusta, napade 8. in 60. sovjetske armade in tako preprečile načrte za prodor, ki jili je zasnoval in poizkušal izvesti sovražnik. Kazen prve pehotne divizije, kj je bila že omenjena v vojnem poročilu, sta se v teh bitkah posebno izkazali 5. divizija planinskih lovcev in II. pehotna divizija Vzhodne Prusije. \a skrajnem severu so Sovjeti obnovili svoje protinapade na postojanke, ki so jih .Nemci nedavno osvojili v odseku Louhiva. Sovražnik je bil rtzpršen, preden je dosegel glavne borbene črte. V noči na 11. avgust so nemške lahke pomorske sile potopile pred kavkaško obalo eno sovjetsko topničarko in en motorni torpedni čoln ter hudo poškodovale neko nadaljnjo sovražno edinico. Druge nemške pomorske sile so isto noč obstreljevale s svojim; topovi sovjetske postojanke v odseku Miusa. ki se nahajajo v bližini obale. Na Siciliji so se nadaljevali po v naprej določenem načrtu odmikalni pokfeti na skrajšane postojanke predmostja. Sovražnik, ki je pritiskal v severnem odseku ob obali, je utrpel v srditih borbah znatne izgube. Ob sodelovanju 7. letalstvom jc bil preprečen. po večini še preden je dosegel obalo. poizkus izkrcanja znatnii- sovražnih sil zapadno od rta Orlanda. Sovražni oddelki, kj jim je izkrcanje uspelo, so bili uničeni. Nad obalami zasedenih držav in na prostih lovskih poletih nad Atlantikom je bilo sestreljenih 5 letal in velik sovražni hklroplan. Skupine nemških težkih bojnih letal so napadle preteklo noč področje vojaškega pristanišča Plvmouth kakor tudi cilje v Bournouthu. Odvrgle so veliko količino zažigalnih in rušilnih bamb. Vsa letala, ki so se udeležila te operacije, so se vrnila na svoja oporišča. Ob nadlegovalnih napadih, ki so jih angleška letala preteklo noč izvršila na zapadno Nemčijo, je na.stala škoda sorazmerne obsežnosti v stanovanjskih okrajih. * Iz Hitlerjevega glavnega st;ot_em naperila sadove zmage proti današnjim zaveznikom. Stalin si noče pustiti zvezati rok niti od Churchilla niti od Roosevelta Značilen sovjetski demanti Stoekholm. 13. avg s. Radio Moskva Je davi sporočil nasled-njo izjavo: Obveščevalna agencija Tass demantira vest. da se bo Stalin ali kateri drugi predstavnik sovjetske vlsde udeležil bližnjega sestanka Roosevelta in Churchilla. Angleški listi so objavili vest. da bodo sovjetski vojaški atašeji na sestanku kot opazovalci, agencija Tass pa izjavlja, da je to obvestilo nastalo zaradi nesporazuma Sovjetska vlada ni sprejela povabila za udeležbo na tem sestanku. Kakor je jasno razvidno iz značaja kcr.tc-rer.ce se s:«:ifc<:-vania sovjetskega zastopnika na sestanku ni zahtevalo- in se ne zahteva rrrsssSljiva nasprotja Cvcnos Aires, 13. avg. s. Zdaj je gotovo. da so niti Stalin, niti kak zastopnik Sovjetske zveze ne bo udeležil razgovorov med Churchillom in Ro:seveltom. Vendar bo po rnnentu vojašk h krogov v Washing-tonu predložen v imenu Sovjetske zveze po rliplomatsk pet: podr ben raport o vojaškem položaju na vzhodni fionti obenem z poročilom o Stalinovem mnenju glede bod če strategije. M sli se. da bosta Churchill in Roosevelt ta dokument predložila v prouč t v zbranim šefom svojih glavnih str nov. r' "1 12 ;■ vg s. Rasler Nachrichten« ■ b Izvijajo • t uvodnik poročilo svojega dopisnika v Iv.ndonu. v katerem je predvsem r; ghšeno. da je >News Chronicle« nv.C-io levičarski list. ki obtožuje tudi Poljrko. c.'- ?o reakcijonarni. Dejstvo je. da glasi::; kakor Ne\vs Chronicle«. vedno zahteva nu napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo lesne sodelovanje med Anglosasi in Rusijo. T;di. dn je med zapadnimi in vzhodnimi zavezniki mnogo prostora za nesporazume, dopušča številne zaključke. Dopisnik dodaja, da je treba opozoriti na nekatere stvari, če se hoče objektivno obiavnavati položaj s splošnega stališča in brez predsodkov. Poročali smo že. nadaljuje lit. o gibanju za vzdrževanje prijateljskih odnosov z Rusijo, gibanje, ki je bilo v modi nekaj časa v Angliji. Med drugim se je ustanovi] odbor za pospeševanje in olajševanje angleško-ruskega prijateljstva. kateremu so predvsem pripadali ljudje iz visokega angleškega plemstva. Ustanovili so tudi krožke, v katerih so lahko bili člani sovjetskega veleposlaništva. Razpisana so bila tudi posojila za Rusijo. Angleži so ob vsaki priliki izrazili svoje občudovanje za vojaško in industrijsko sposobnost Sovjetske zveze. Priznali so tudi, da so vojaški uspehi Rusije v dveh letih znatno pripomogli k spremembi vojaškega položaja v prid zaveznikov. Kljub temu interesi Rusov z nekaterih stališč niso isti kakor interesi zaveznikov, čeprav imata obe skupini isti skupni cilj, namreč vojevanje za zrušenje narodno-socialistič-nega režima v Nemčiji in totalitarnih režimov v vseh državah, ki so zaveznice Nemčije. Naglasiti pa je treba, da vojni cilji Sovjetske zveze niso znani, kakor tudi ne cilji anglosaških zavezniških sil. Po omembi sklenitve zavezniške pogodbe med Londonom in Moskvo 1 1942 pravi dopisnik nadalje, da ni nobene pogodbe med Sovjetsko zvezo in Ameriko. Odnosi med tema dvema državama slonijo, kakor n. pr. za Turčijo, samo na zakonu o posojevanju in najemanju. Švicarski list poudarja nato. da je bil v listih ruskih sindikatov objavljen članek, ki ga je oddajal tudi moskovski radio in s katerim se zopet načenja zahteva po takojšnji ustvaritvi druge fronte. V tem članku je prikazano, da je dosedanji prispevek Anglije neznaten. Ton članka je povzročil med zavezniki pravo presenečenje. Glede baltiškega vprašanja je znano. da Amerika nikoli ni priznala priključitve treh baltiških republik k Sovjetski zvezi in tudi ne misli tega priznati. Veleposlaništva baltiških držav v Ameriki so še nadalje priznana in Sumner Welles .je v svojem govoru 26 februarja podčrtal, da hoče ameriška vlada to vprašanje pustiti ob strani, čeprav misli na rešitev, ki bi dala Rusiji potrebno jamstvo za njeno vojaško varnost, ne da bi Moskva mogla še naprej zahtevati posest baltiških držav, navajajoč varnostne razloge. Znano je, da sta anglosaški vladi v tem pogledu popolnoma sporazumni o tem vprašanju. Kar se končno tiče odbora svobodne Nemčije, ki je bil ustanovljen v Moskvi, je angleški zunanji minister nedavno podčrtal v spodnji zbornici, da Angliia moskovskega odbora ne bo priznala. Kar se tiče Amerike, je ta možnost še manj možna, kajti doslej ni priznala niti francoskega osvobodilnega čdbora. čeprav je sodelovala pri njegovem ustanavljanju. Lizbona. 11. avg. s. Ameriški list >New York Times« se v uvodniku obširno bavi s potrebo no ustanovitvi sporazuma med Anglijo. Ameriko in Rusijo, opozarjajoč na težikoče. ki še ovirajo uresničenje takega sporazuma. List pripominja med drugim, da se Rusija glede Poljske in baltiških držav boji. da b: v Angliji, in Ameriki nastalo močno javno mnenje v prid postavitvi pasu proti zapadni Rusiji. Rusija bi sp morala prepričati da ameriško zanimanje za Poljsko in baltiške države nima namena posluževati se teh držav za oviranje Rusije in ogražanje ruskih postojank Resnična nevarnost, podčrtava list. je v možnosti zasedbe teh držav po ruskih če tah. kar bi razočaralo ameriške idealiste, in v dejstvu, da bi se Amerika lahko zopet povrnila k izolaciji, kar bi oslabilo bodoči sestav sveta. Ameriška javnost si želi spo razuma med Rusijo in majhnimi država mi. Tega vprašanja ni mogoče odložiti. Po poln sporazum z Rusijo ie potreben tud' glede bodoče politike do Nemčije. Ta in podobni komentarji angieško-ameriškega tiska o vodstvu politike z boljševiškim zaveznikom. kakor tudi vprašanja in izražena bojazen, ki se pojavljajo v obilici glede na skrivnostne namene Kremlja, podajajo precej popolno sliko sedanjih političnih odnosov med Anglosasi in boljševiki. jn srednjem Doncu samo do manjšega kra* jevnega bojnega delovanja. J užnozapad no od Bjelgoroda so boljgevlb ki tudi včeraj zopet napadli z močnimi po< hotnimi ka okiopnimi oddelki. V hudih obrambnih bojih, deloma s protinapadi, sa bili njihovi neprestani napadi ocLitL Vefc sovražnih bojnih skupin je bilo un.čenjh ta veliko Število oklopnih voz uničenih. Tudi severnozapadao od Orla ter južna in južnozapadne od Vjazme so ostali sovražni napadi brez uspeha, Južno od Ladoškega jezera je sovražnik z nanovo privedenimi četami obnovil svoje napade. Poleg hudih krvavih izgub je izgubite sovjetska vojska včeraj 380 oklopnih vos. Letalstvo je razbremenjevalo predvsem na področju pri Bjelgorodu bojujoče se č»> te z uničujočimi udarci proti sovjetskim oklopnim oddelkom, zbirališčem pehote in topniškim postojankam. V letalskih bitkah je bilo včeraj pri štirih lastnih izgubah sestreljenih 91 letal. Na Siciliji ni bilo večjega bojnega delovanja. Nemško bojno letalstvo je z rušilnimi in zažigalnimi bombami napadlo močno zasedena sovražna letališča in povzročilo razdejanje med razvrščenimi letali in na letaliških napravah. Na morju pri Cataniji so poškodovala letala podnevi z bombami sovražni rušilec. Pri obrambi letalskih napadov na italijansko kopnino so sestrelili včeraj nemški lovci 7 letal. Dne 12. avgusta dopoldne so prodrli sovražni letalski oddelki pod zaščito oblakov nad nemško zapadno ozemlje in metali rušilne in zažigalne bombe ua več krajev, posebno na Bonn. Prebivalstvo je imelo izgube. Protiletalska obramba je sestrelila 37 sovražnih letal, v prvi vrsti štirimotornth ameriških bombnikov. Preteklo noč je priletelo nekaj sovražnih motilnih letal nad ozemlje Nemčije. Povzročila so majhno škodo. Nočni lovci so sestrelili 5 letal. V noči na 13. avgusta so napadla nemška letala z bombami posamezne cilje v juž-novzhodni Angliji. Podmornice so potopile v hudih bojih na Atlantiku in v Sredozemlju 6 ladij s 45 tisoč br. tonami in poškodovale s torpednim zadetkom nadaljnjo ladjo. Nad Biskajskim zalivom sestreljeni sovražni letali Berlin, 12. avg. s. DNB poroča, dn včeraj skupina nemških bojnih letal za dolge polete sestrelila po srditih borbah rad Biskajskim zalivom sovražni hidroplan tipa Sunderland in bombnik tipa Mcscito. Obe letali sta padli goreči v morje in ni bilo mogoče rešiti nobenega člana josadke. Ostri ukrepi proti komunizmu v AgentSni Buenos Aires, 12. avg. s. Na podlagi dekreta vlade, je bila odrejena aretacija vseh komunističnih voditeljev, zaprtje njih lokalov in prepoved zbiranja in izhajanja listov stranke. V poročilu k dekretu se zatrjuje. da narodni blagor zahteva zatrtje komunizma, ki se je mogel uthotapiti v vse sindikalne organizacije na vseh področjih države. Občutne izgube angleške in ameriške mornarice La Linea, 11. avg. s. V Gibraltar so privlekli zadnje dni naslednje angleške ta ameriške hudo poškodovane vojne ladje: 2 oklopnici, 2 nosilki letal, 5 rušilcev in 2 torpedovki. Te edinice so bile zadete v borbah okrog Sicilije. Okrožnica notranjega ministra vsem prefektom Rim, 12. avg. s. Notranji minister je poslal prefektom Kraljevine naslednjo brzojavko: _ »Pošiljam prisrčen pozdrav prefektom in jih pozivam k zvestemu, odločnemu in energičnemu sodelovanju. Treba je obvladati proti nacionalne sile in zatreti s skrajno odločnostjo vse manifestacije, obnoviti moč zakona in moralni red v vseh upravah, skrbno nadzorovati Baz-krajevalne elemente, usmeriti prebivalstvo, v novo italijansko življenje predanosti Kralju i« Domovini.« Spremembe v vodstvu športnih organizacij Rim 12. avg. s. Komisar CONIja je izdal naslednjo okrožnico svojim federacijam: »Z današnjim dnem pHrevzemam predsedstvo vseh narodnih federacij CONIja. Predsedniki teh federacij izgube s tem dnem svoje funkcije. Tajniki ostanejo na položaju ter se bodo držali mojih navodil v vodenju redne uprave. Z današnjim dnem preneha funkcija generalnega tajnika CONIja. Razni odseki generalnega tajništva CONIja 9e bodo ravnali po mo-j;h odločbah.« Osrednji urad za razdeljevanje tekstil^ Rim, 12. avg. s. Uradni list objavlja ministrski dekret z 9. avgustom 1943 s katerim se odpravlja korporativni odbor aa razdeljevanje tekstilnih in oblačilnih proizvodov. Pri generalni direkciji za industrijsko potrošnjo je ustanovljen osrednji urad za razdeljevanje tekstilnih in oblačilnih proizvodov, ki opravlja poele njega odbora. čandra Bose v Indofrfnl Saigon, 12. avg. s. šele danes ae doznava, da je semkaj prispel 9. t. m., na dan obletnice aretacije Gandhija, šef lige za indijsko neodvisnost čandra Bose, prihajajoč te So-nana. kjer se je udeležil slavnosti za neodvisnost Birme. Po obiskih pri krajevnih oblasteh se je Čandra Bose razgovarjal z japonskim veleposlanikom. 10. in 11. t. m. se je udeležil zborovanj Indijcev ta jih pozival naj nadaljujejo borbo za dosego neodvisnoL. sti Indije. Nato je Bose z letalom odpotoval v šonan. Naročite se aa Kronika lo.cco metrov pad m32°jem Prof. Avgust Piccard. sloviti pionir v -raziskovanju stratosfere, napoveduje s sodelovanjem svojega sotrudnika prof. Cou-sinsa, da bo zaenkrat opustil raziskovanje stratosfere, čeprav je napravil načrt za start do višine 40.000 m, ter se bo posvetil za nekaj časa raz skovan ju batosfere. Aparat za to ekspedicijo v morske globine je žc pripravljen. Napravljen je iz kovin najlažje vrste. Naprava ima obliko gondole, "povezane z jeklenimi vrvmi, ter meri v višino 3 m, v premeru pa ima 2 m 80 cm. V tej gondoli bo prostora za 3 osebe, in sicer za prof. Piccarda, prcf. Cou-■insa in njunega spremljevalca VVertme-scherja. Ta nenavadni potapljaški zvon bodo spustili 10.000 m globoko v morje, ima pa vse priprave, da se lahko pogrezne do globine 20.000 m. Poskus te vrste pa bedo napravili šele po sedanji vojni. Prof. Piccard računa, da se bo stvar izplačala, ker bo mogoče na ta načn priti v stik z mnogimi ladjami na dnu morja. Namen', k; vodijo prof. Piccarda pri tej cdpravi, so skoz in skoz znanstvenega značaja. Njega zanimajo neštete skrivnosti, ki ležijo v gicbnah oceanskih morij, katerih živalstvo in rasti nstvo večinoma ni ne znano ne raziskano. V ta namen se je prijavilo prof. Piccardu že veliko število •specialistov, ki so voljni podprati njegovo podjetje. Seveda zaenkrat ne more ustreči vsem na ta način, da bi vse vzel s seboj. Sčasoma pa bo mogoče organizirati še druge ekspedic.ije in t:stih se bodo lahko udeležili vsi. ki jih zanima življenje na dnu morja. Zaenkrat se še izdelujejo razni instrumenti, potrebni za izlet v takšno globino. Prof. Piccard se je v zadnjih petih letih oskrbel z napravami, ki so potrebne za opazovanje morskega življenja v velikih globinah. Posebno težko je bilo napraviti mikroskope za opazovanje in študij pomorskih mikroorganizmov. Prof. Wert-meseher se je specializiral prav na tem področju ter si prizadeva pojasniti čim več stvari iz tega sveta. ž;vljenie. ki se odigrava v velikih morskih globinah, bo z ekspedicijo prof. Piccarda postalo dostopno tudi tistim, ki c teh stvareh mnogo razmišljajo in ugibajo, toda nimajo potrdila za svoje hipoteze. Za odpravo prof. Piccarda vlada seveda že zdaj veliko zanikanje in vsi pričakujejo njenih odkritij z veliko nestrpnostjo. * * Sta.i rojstni dan Go!tz-pa«e proslav-ljajo nemški listi. Generalfeldmarsal Kol-mar pl. Gcltz je bil doma iz Vzhodne Pru-sije in je bil kot generalštabni major poslan 1882 za. inštruktorja v Turčijo. 13 let je organiziral' turško vojsko, nakar se je vrnil v Nemčijo in napredoval do general. feklmaršala ter je bil leta 1913 upokojen. Kot turški maršal je imel naslov Goltz-pa-ša. Njegovo ime se je neštetokrat imenovalo v zvezi z balkansko vojno, v kateri je Turčija doživela nepričakovano hud poraz, ker so zaman bila njegova svarila. Umrl je cem. Pokopan je na 6. aprila 1916 za pegav pokopališču v parku nemškega poslaništva ob Bosporu. kjer je poslanik Papen priredil 12. t. m. žalno svečanost. * Gorizijski nadškof v Barbanl. V nedeljo poteče 20 let, odkar so minoriti prevzeli upravo nad beneško frančiškansko provinco. in 80 let, odkar so kronali znamenito čudodelno barbansko Mater božjo. Ob tej priliki se bodo vršile na barbanskem otoku velike cerkvene slavnosti, ki se jih bo udeležil tudi goiizijski nadškof mons. Margotti. Ob 10. bo pontifikalna maša s procesijo, od 5. do 12. pa se bodo brale maše vsake pol ure. RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 14. AVGUSTA 1943: 7.30: Pesmi m napevi. — 8.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 11.50: »Pol ure za vojaka*. — 12.20: Plošče. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Napevi in romance. — 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.12: Nove plošče Cetra. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra. vodi dirigent D. M. šijanec. Operetna glasba. 1. Lehar: Paganini — fantazija; 2. Be-natzky: Vojvodinja — fantazija. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 17.15: Koncert tria »Emona«. — 17.45: Pisana glasba. — 18.00: »Gospodinjsko predavanje« v slovenščini. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Valčki. — 20.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.10: Lirična prireditev družbe EIAR: Puccini: Tosca. — 22.45: Poročila v italijanščini. — 23.00: Orkester vodi dirigent Angelini. Neurje je zahtevalo tudi smrtno žrtev Ljubljana, 13. avgusta. Sledovi kratkega in hudega neurja, ki smo ga imeli v četrtek popoldne, se kažejo , marsikod po mestu. K sreči naši sadjarji in ' vrtnarii niso tako usodno prizadeti, kakor se je kazalo sprva, to pač zato, ker je neurje trajalo le 10 minut. Na Cesti Soške divizije se je nagnila platana čez tramvajsko progo- pred sodn'jo je padel jambor za zastavo in podrl se je topol. Na Hrvatskem trgu žalujejo polomljene vrbe-žalujke, v Zvezdi pa so drevesa že spet poravnana. V Tivoliju in drugih mestnih nasadih so bili delavci brž pridno na delu in čistijo in priravnavajc. V četrtek popoldne smo imeli še prav hud naliv, ki ie izdatno napodil zemljo, noč pa je b'la mirna. Kljub toči in nalivom se ozračje še ni preveč ohladilo. V četrtek čez dan je bilo 23.6 stop. C, včeraj z utraj pa 13.8 stop. C. Barometer se je dvignil in nam obeta spet lepo vreme. Nebo je bilo dopoldne zamreženo, proti poldnevu pa je spet zagospodovalo sonce. Četrtkovo neurje, o katerem pravijo v ljubljanski mestni vrtnarji, da žc 40 let ni enako klestilo, se je pomikalo v smeri od Rožnika proti Ljubljani. Vič in Rožna dolina nista bila prizadeta, na Brezovici n na Barju so sploh imeli le nekoliko dežja. Toča se je sesula v pasu od ŠiŠkc do Rudnika. Črni oblak se je kakor plaz pomikal nad Ljubljano proti .Mostam in Vevčam, kjer jc posebno velika škoda. Ajda jcy povsod tod uničena.. Pri Vevčah je črni oblak s točo zavil na Dolenjsko, kjer je z gorenjske strani pr tisnil sever. Podrobnosti iz dolenjskih krajev še ni-vendar govorijo, da je bilo v pokrajini proti Radohovivasiše hujše kakor v ljubljanski okolici.* Neurje je v Ljubljani zahtevalo tudi človeško žrtev. Na Gospo*.vctski cesti jc bežal pred neurjem med drugimi tudi Števan Dru -žinec, dnevničar z Visokega kom:sarijata. Imel je odprt dežnik, da sc jc z njim branil pred točo. pri tem pa se je zaletel naravnost v dirjajoči tramvaj, ki ga je podrl in jc Dru-žinec pri padcu debi! smrtonosno poškodbo na glavi. Nezavestnega so naložili na tramvaj in ga prepeljali pred Mestni dom. kjer so ga prevzeli reševalci ter ga nato jadrno odpravili v splošno bolnišnico. Nesrečnik pa sc ni več zavedel in je proti večeru izdihnil, nakar jc bilo truplo prepeljano na Zale. Štefan Družinec se je rodil 1904 v Mostarju. pristojen pa je bil v Ljubljano. Skromen in pošten je bil deležen splošne priljubljenosti v kregu svojih znancev, tovarišev in predpostavljenih. LJUBLJANE Prodaja mesa na odrezek »710« Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto 14. avgusta t. 1. lahko dobili potrošniki pri svojih mesarjih proti odvzemu odrezka »710« živilskih izkaznic, izdanih za mesec avgust od ljubljanskega mestnega poglavarstva, 100 gr govejega mesa. Delitev se bo pričela ob 7. uri. ♦ u— Zlata maša. Na Veliki šmaren ob 10.30 bo opravil v farni cerkvi sv. Jakoba zlato mašo g. kanonik dr. Gregorij Pečjak, znani cerkveni pisatelj. Po jubilantovi želji bo slovesnost skromna. Med mašo bo ljudsko petje. u— pregled hišnih zaklonišč. Po naročilu Odbora za protiletalsko zaščito bodo inženirji in tehniki mestne občine prihodnje dni pričeli s kontrolnimi pregledi zaklonišo. Najprej bodo pregledali zaklonišča v notranjem delu mesta. Vsi pregledoval« bodo imeli posebna pooblastila,, potrjena od županstva in Odbora za protiletalsko zaščito. Pregledov naj se udeležujejo tudi hišni gospodarji in od njih predlagani hišni starešine. Pri tem spet opozarjamo na naslednje: »Glavna navodila za obrambo hiše pred sovražnimi napadi« morajo biti nabita na vidnem mestu v veži vsake hiše. Zaklonišča ie treba popolnoma urediti in neprestano vzdrževati v uporabnem stanju. H;šni gospodar ali upravitelj mora sam ali pa po za to določeni osebi skrbeti, da bo zaklonišče pri vsakem letalskem alarmu takoj odprto, razsvetljeno, prav tako pa pripravljena tudi voda" in orodje za prvo pomoč, kolikor še ni pripravljeno. Kjer so zaklonišča že pripravljena, je treba takoj napraviti in namestiti predpisane napisne table in naslikati predpisane puščice, kakršne zahteva odstavek D splošnih navodil. u— Opozorilo o oddaji smeti in pepela mestnim smetarjem je zbudilo med ljubljanskimi gospodinjami najrazličnejše odmeve. Vsekakor je pravilno, da je treba mestnim smetarjem oddajati samo prah in pepel. Enako je upravičena zahteva, da se zaboji postavljajo v vežo le malo prej. preden pride srnetarski voz. Gotovo ne spadajo v zaboje za smeti razni odpadki, ki začnejo gn'ti ter lahko okužujejo zrak in privabljajo miši in podgane. Toda — kako zmagati težave jn nadloge s takimi odpadki v gospodinjstvu? Nekatere gospodinje jih oddajajo rejcem malih živali. Sežigajo jih lahko tiste gospodinje, ki kurijo v štedilniku. A kaj naj počnejo z njimi gospodinje, ki kuhajo samo na plin ali na elektriko? Beležka pravi, da so po odredbah oblasti določeni posebni zbiralni centri, kamor se morajo oddajati raznj odpadki. Kje so ta zbirališča? Kdaj so b'li naslovi objavljeni ? Opozorilo mestnega magistrata je zelo odločno, vendar pa je treba upošte. vati navedene težave naših gospodinj in pomagati, da bodo laliko, razen pepela in prahu, spravile tudi razne odpadke tja, kamor spadajo. u— Mestni gospodarski urad zaradi snaženja prostorov v ponedeljek, torek in sredo 16.. 17. in 18. t. m. ne bo posloval za stranke, pač "oo pa samo v najnujnejših primerih sprejemal stranke te dni samo od 9. do 10. ure. Sadjarji, mladina in tatvine sadja Načelstvo Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani nas je naprosilo, da objavimo naslednji članek: V »Slovencu« z dne 12. avgusta t. 1. je bil priobčen članek »Več d°brodeln°sti »n manj rabutanja«. Javnost na j zaščiti sadjarje pred fantički, ki delajo škodo. Posestniki vrtov pa naj bi se zavedali nalog^ dobrodelnosti.« — Vseskozi aktualno vprašanje, posebno v današn jih časih. Resnica je. da se pri nas na splošno vzeto ne smatra »ra-butanje«, povzročeno po mladini, za zlo, odnosno za tatvino. Je to dejstvo, ki ga moramo javno pribiti, pa tudi žigosati. Tatvina sadja je bila od nekdaj predmet živahnih razprav vsakoletnih skupščin SVD že desetletja semkaj. Sprejeti so bili tudi sklepi in predlogi, naslovljeni na javnost. predvsem pa na oblasti; ostalo je žal vse pri starem in razmere se niso zbeljšale. Glavni odbor SVD je tudi na svoji zadnji redni skupščini razpravljal o predmetnem vprašanju. Načelstvo je storilo primerne korake pri odločujočih činiteljih za ublažitev razmer. Storjeno je bilo ono, kar se v danih prilikah da storiti. Pritožbe lastnikov sadovnjakov so pa kljub temu na dnevnem redu. Zares, to razvado si naša javnost tolmači po svoje. Večin; se celo zdi, da je to početje v zvezi z razposajenostjo mladine in da se s tem ne dela bogve kakšna škoda posestnikom sadovnjakov. Sploh smatrajo to za nekaj manj važnega, čeravno v svoji notranjosti tega početja ne odobravajo. Kako naj se potem v takih razmerah zahteva od 12—16 let starih fantičev, da ne bi počeli teh dejanj? Pomanjkljiva ie pa tudi njih domača vzgoja, pa tudi v šoli morda ne slišijo dovolj svarilnilh naukov- da naj ne delajo škode. V imenu tisočerih lastnikov sadovnjakov, članov SVD v Ljubljani in v zaščito njihovih interesov, prosimo, da storijo krajevna oblastva (občine) primerne ukrepe, da se prepreči ta grda razvada, ako jo že ne morejo popolnoma odpraviti. Nihče ne more zahtevati od lastnikov vrtov, da zaščitijo svojo lastnino, ko je to nemogoče izvesti. Dalje nujno prosimo predvsem starše otrok, da poučijo in posvarijo svoje mi-ljence, naj ne delajo škode sosedom, predvsem naj ne lomijo vej in vrhov in ne trgajo zelenega nezrelega sadja- ter ne kvarijo ograj. Prosimo vse vzgojitelje mla_ ■ dine, da vzgajajo mladino v duhu skupnosti ;n k poštenju. »Rabutanie« je tatvina in to se mora vcepiti mladini v glavo, da je to kvarno za skupnost. Pozivamo načelstva vseh podružnic SVD, da vplivajo na svoje člane, da spravijo čim več sadja pa četudi je druge kakovosti (nekoliko obtolčeno, piskavo," kj je primerno za sveže uživanje), da ga ponudijo v nakup po znosnih cenah SVD v Ljubljani. Sploh naj pošljejo podeželske podružn'ce, kjer je sadno drevje obrodilo, čim več sadja v Ljubljano. da se more na ta način zadostiti veliki potrebi po sadju. Zavedati se moramo vsj, da je sadje izredne važnosti za zdravo prehrano mladine. To je nujen poziv na vse sadjarje, ne glede na to, ali so člani ali nečlani društva. ki imajo vsaj količkaj smisla za skupnost' in socialnega čuta za blaginjo mladine, bodočnosti naroda. — Načelstvo SVD v Ljubljani. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan. Ljubljana. Cesta 29. oktobra 7. u— Za stare onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je K. major Franc Janša daroval 100 Lir v počastitev spomina pok. ge. Gigi Pišler. Mestno županstvo izreka dobrotniku najtoplejšo zahvalo tudi v Imenu pod-piranih. Počastite rajne z dobrimi deli! u— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije obvešča vse učence, ki imajo popravni izpit iz italijanskega jezika, da so začeli delovati vsi tečaji za italijanski Jezik. u— Državna dvorazredna trgovska šola. Vsakdo, ki želi obiskovati v Sol. 1. 1943/44 prvi ali drugi razred, se mora prijaviti čimprej, najkasneje pa do konca avgusta 1943. Natančnejša navodila so razvidna iz objave na razglasni deski. — Ravnateljstvo. u— Srednješolci-ke, akademiki-čarke! Strojepisja ali stenografije se dobro naučite v novem počitniškem tečaju. Vpisovanje še ta teden: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Strojepisni in stenografski tečaji (eno-, dvo- ali trimesečni) pričenjajo ta teden. Vpisovanje dnevno: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Inštrukcije za popravne izpite, za vse predmete in šole. Turjaški (Novi) trg 5. (Od 8. do 12. ure.) Uspehi odlični. Resno delo in strogost! u— Mamma mleko, doza 14.60. Fr. Kham, Kongresni trg 8. Z Gorenjskega V Borovljah so v nedeljo izročili svojemu ramenu novo strelišče, ki je največje na Koroškem.' Ima 12 stojišč za streljanje s puškami malega kalibra in 3 stojišča za streljanje s pištolami. V soboto je bila večerna prireditev z geslom: »O Rož!« V nedeljo je bil sprevod narodnih noš iz vsega Roža. Popoldne je b;lo nagradno streljanje, ki se ga je udeležil tudi gauleiter iz Celovca. Pevski obisk. Lani je pevsko društvo Treibach-Althofen iz šentviškega ekraja na Koroškem obiskalo škofjo Loko. 7. m 8. t. m. pa so Ločani vrnili obisk. Nastopili so v Treibachu, kjer se je zbralo še več drugih društev. Prisoten je bil tudi deželni pevski vodja Rainer. V Vrbskem jezeru .je utonila pisarniška uradnica Eva Leidingova,. kj je prišla iz Grudziaša semkaj na počitnice. Bržčas jo je v vodi zadela kap. V°jni poškodovanci se šolajo na nekem koroškem gradu za bodoče joolitičre voditelje. Poverjeno jfm bo različno uradno delo v Stranki Prvega tečaja se udeležujejo tudi ranjenci Korošci. Drugi tečaj se prične 1. oktobra. S Spodnjega štajerskega Višji skupinski vodja Jiittner, ki je namestnik glavnega poveljnika SA v Nemčiji, je prišel 8. t. m. iz Gradca v Maribor, kjer je nato bil sklican velik zbor tako imenovane »VVehrmannschsft«. Jiittner je zak jučil svoj govor z besedami: Važno je zadiža-nje vsakega posameznika!« Pozval je prisotne, naj bodo brezpogojno zvesti Adolfu Hitlerju. Nato je zvezni vodja Heimatbunda Franc Steindl zagotovil, da bo »Wehr-mannschaft« na Spcdnjem štajerskem, naj se zgodi karkoli, do zadnjega moža ohranila zvestobo Hitlerju. Iz Maribora je Jiittner odpotoval v Rogaško Slatino in na Vurbeck. kjer se šolajo pripadniki ,Wehr-mannschafta.« Novi grobovi. V Mariboru so umrli 66-letna zasebnica Marija Ilec-Lončarič, 44-letna zasebnica Karolina Mučič-Altricliter in 401etni kovinar Rudolf Cvilak. čigar truplo so prepeljali v Ruše. — Za mrtvega bo oglašen Martin Bedene, rojen 1877 na Re-štanju nad Rajhenburgom. ki se je izselil leta 1913 v Ameriko in je baje naslednje leto umrl. Iz Hrvatske O Irmi Polakovi, nepozabni subreti ljubljanskega in zagrebškega gledališča, je objavil zagrebški zgodovinar Katedra lis (psevdonim) prisrčen spominski članek v »Novi Hrvatski« 11. t. m. Okrog 300 lekarn je zdaj na Hrvatskem. 30 manj kakor lani V Zagrebu jih je 33. 2 novi pa bosta v kratkem odprti. Zaposlenih je na Hrvatskem okrog 400 diplomiranih farmacevtov. Od 1882 do letos je dal-3 zagrebška univerza okrog 2000 farmacevtov. Gospodarstvo Izmena komisarja za ohranitev gospodarstva bivših bojevniških fašijev Upoštevajoč potrebo, da se izmenja sedanji komisar za ohranitev gospodarstva bivših bojevniških fašijev pokrajine, ker iz zdravstvenih razlogov ne more izvrševati poverjene naloge, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naslednjo odločbo: Cav. dr. Ruggero Gosetti, inšpektor finančne službe pri Visokem komisariatu. se imenuje za komisrrja za ohran'tev in uporabo gospodarskega in upravnega poslovanja glede imovine bivše Zveze bojevniških fašijev, njenih fašijev in središč. Komisarju je na razpolago za izvrševanje njegovih nalog tehnično in upravno osebje. uslužbeno pri tej zvezi in njenih ustanovah. Klirinški problemi Nemčije Znani nemški nacionalni ekonom prof. Donner se v zadnji številki revije >Welt-vvir tschafLiches Archiv« peča z valutno političnimi problemi, ki so nastali za Nemčijo zaradi razvoja gospodarskega premeta z evropskimi državami. Razvoj teh odnoša-jev se zrcali v rastoči klirinški zadolžitvi Nemčije. Po podatkih prof. Donnerja se je nemški klirinški dolg nasproti kontinentalnim državam v prvih treh vojnih letih dvignil na 7 milijard mark; in če se je v četrtem letu v enakem obsegu dvignil kakor v tretjem, tedaj se ta dolg lahko sedaj ceni na 12 milijard mark. Naraščanje klirinškega: dolga utemeljuje prof. Donner predvsem z neenakim gibanjem cen v Nemčiji na eni strani in v ostalih državah na drugi strani. V primeri z letom 1939. se je do srede letošnjega leta nemški indeks cen v trgovini na debelo dvignil le za 9%, medtem ko so cene v drugih državah neprimerno v večjem obsegu narasle, najmanj za 50 %; v mnogih državah kakor v Švici in Bolgariji so se podvojile, v Turčiji početvorile. v Grčiji pa so celo 40krat večje kakor pred vojno. Pri tem se klirinški tečaji od leta 1940. niso spremenili. Tako so v zunanji trgovini, kjer veljajo fiksni klirinški tečaji, nastale velike razlike. Tako mora Nemčija za blago, ki ga uvaža, plačati v markah razmeroma visoke cene. medtem ko se nemško blago pri izvozu ni v enaki meri podražilo. V normalnih razmerah bi se v takem položaju uvoz iz držav z naraslimi cenami zmanjšal pri povečanem izvozu nemškega blaga, kar bi dovedlo zopet do izravnave. V vojnem času pa se zunanja trgovina ne ravna toliko po cenah in po kcmercijalnih vidikih, kar povzroča nenormalne pojave. Prof. Donner nato raziskuje razne metode za izravnavo cen pri izvozu in uvozu in prihaja do zaključka, da tehnične možnesti za izravnavo cen ne morejo prinesti popolne rešitve. Zato nastaja vprašanje ali ne bi kazalo spremeniti klirinških tečajev v skladu s pariteto kupne moči ali pa ločiti kliring za blagovna plačila od kliringa za ostala plačila. Tudi nemški držvni tajnik dr. Landfried, znani strokovnjak za trgovinske odnošaje s srednjo Evropo, je te dni podal izjavo o nemški klirinški zadolžitvi. Glede postanka te klirinške zadolžitve je prav tako po-vdaril, da se je zaradi podražitve uvoza vrednostno razmerje med nemškim izvozom in nemškim uvozom premaknilo na škodo Nemčije. Navzlic temu je Nemčiji uspelo držati ravnovesje med uvozom blaga iz večine evropskih držav z nemškim izvozom blaga v te države, če so navzlic temu nastali neizravnani saldi, je to pripisati v prvi vrsti velikim plačilom izven blagovnega prometa, ki jih -rši Nemčija v interesu skupne evropske borbe. Med ta plačila spadajo posebno nak°zila prihrankov inozemskih delavcev, zaposlenih v Nemčiu, plačila za tovorne in druga finančna plačila. Nemčija je doslej svoje cene pri izvozu le v razmeroma majhnem obsegu dvign'la. če bi Nemčija stoodstotno izravnala svoje izvozne cene do višine, kakor se je podražilo uvozno bla.go, bi bila v stanju kriti v kliring^h tudi pretežni del plačil izvenbla-govnega prometa. Vrh tega je treba upoštevati, da dotavlja Nemčija evropskim državam v znatnem obsegu investicijske dobrine na dolgoročno odplačilo in bo iz. kupiček cd tega uvoza pretekel v kliring šele pezreje. medtem ko uvaža Nemčija iz inozemstva predvsem potrošno blago, ki se takoj plača. S tega vidika torej ni mogoče gov:riti o pomembnejši nemški klirinški zadolžitvi in je le manjši del klirinških do-bra!metij eropskih držav v Nemčiji smatrati kot prava zadolžitev Nemčije. Dr. Landfried se je dotaknil tudi vprašanja ločitve klirinškega računa za blagovni promet in tovornine od kl'rinškega računa za ostala plačila, ki rezultirajo iz skupne evropske borbe. Taka lečitev bi prinesla jasnejšo sliko meddržavnega blagovnega prometa Nemčije z evropsk'm državami, če bi se obenem pravilno izravnale cene, bi sc lahko dosegel plačilni promet v blagovnem premetu brez trenj. Seveda bi bilo v tem primeru potrebno, da se posebej uredijo plačala za izvenblagovm promet. Kar se tiče izravnave cen, je Nemčija doslej skušala doseči to izravnavo z dogovori o cenah, ki so se v prometu z nekaterimi državami (kakor n. pr. s švedsko) dobro obnesli. Odpovedo pa taki dogovori tedaj če se v uvozni državi cene v taki mer.; dvignejo, da dogovor potem le Je onemogoča nakup potrošnih dobrin v do-tični državi SPOR T Otvoritev teniških igrišč na Her-mesu v Šiški Športni oddelek Hermesa je dogradil teniško lgrifiče na svojem tekmovališču v Šiški ter bo njegova otvoritev v soboto 14. avgusta. Vabimo vse ki se zanimajo za ta šport, da pridejo na ierišče in se prijavijo. Pogoji so izredno ugodni: letna oddelkova članarina je za dijake 80 lir za ostale 100 lir (plačljivo v dveh obrokih). Igrici, ki nimajo svoje opreme (loparja, žog, čevljev), dobe od oddelka brezplačno na razpolago. Edino j« žoee se plača malenkostna odškodnina. Igri-Sče ie v najboljšem stanju in lepem prostoru. StS"1— S SKf £?dil we5S»nifK»i»l t.eal poa vodstvom i? vSTU-iT srzz iskreno vabljeni. MALI OGLASI U^ova an Sitro t. 2 rSo£^ plačata » ~ako besedo Bedo. za d«- ™ P.™*; Najmanj« ni* naslova aH Šifro L 3.—. bbj"^ Htoos » te oglase Je I. 10—* Službo dobi hlapca za gospodarska in vrtna dela sprejmem z boljšo plačo. Zaloška ces.a^. SLUŽKINJO za kuho in hišna dela sprejme dobra tričlanska družina. Ponudbe na ogl-odd. Jutra Pod ,>M>0«g8 u STALNO SLUŽBO strežnice dobi takoi pridno in pošteno dekle. N sa oskrba plača po dogovoru. Naslov v Ogl. Odd. Jut«-691a DEKLE ZA VSA DELA se sprejme. Dalmatinova c. št 15. 13630-1 a SPREJME SE služkinja ali postrežnica z znanjem kuhe k tričlanski rodbini. Naslov v "glas odd. Jutra. 15597-1 a GOSPOD. POMOČNICO, srednjih let. vestno, pošteno dobro kuharico ter vajeno vseh gospodinjskih dei. iščem. Naslov v ogl odd. Jutra. FOTOGRAFSKEGA vajenca ali vajenko. pridno in pošteno, z veseljem do stroke, sprejme: Fot<> Studio Holynski. 13538-44 UČENKA za pletilstvo se spreime. Vi-drih. Čampova 5. 1366~-44 Zaslužek SAMOSTOJ. GATERISTA sprejme takoj lesna industrija in parna žaga L. Ora-žem, Ljubljana, Predoviče-va 5. 15617-5 VREČE različne, iuto za embalaže kupuje stalno Podbevsek; ,,np4 Ljubljana VII.. Ob,- PRAZNE ŠKATLE oO ll«nia-mleka -d P-"3^?.? ttekleuice. kupim P° najvišji cem. B. Gužtin, Vodnikov *g 2. 3*4-7 PLAČAMO ZEIO DOBRO za stare biciklje bicakel,-eume, motorna kolesa ter gume za motorna kolesa. Gasogeno Merkur, Puhar-jeva 6. Tel. 29-27. 13626-7 KRZNEN PLAŠČ, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Krznen pl«c«. F 13609-7 I____ PRODAM PARCELO 600 kv. m v šiški za 120 tisoč lir. Razgovor od 13 do 15. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13632-20 GOZD SE KUPI! Imam dobrcga_ kupca, kateri dobro plača takoj. se-Ka pa po končani vojni. Pojasnila daje: A. Kajtež, Ljubljana, Florjanska 4. 1360"-20 rpr> SOBO S KUHINJO oddam zdravi družini, nal- raje zakoncema-upokojence-ma ali ženi-upokoierki. ki bi opravljala hkratu vrtna, odnosno hišmška dela. Ponudbe z navedbo starosti in poklica na ogl. odd. Jutra pod »Soba s kuhinjo«^ ^ PEGE IN LIŠAJ Va-n zanesljivo odstrani Alba krema. - Drogerija £fauc. židovska 1. 13492-6 MRČES (uši, stenice, bolhe Itd.) zanesljivo uničite s To-xin praškom. Drogerija Kane. Židovska ulica 1 13493-6 PRODAM lep pulover (čista volna) in dve volneni ruti (šal). Ri-tajc, Cesta Arielle Rea 10. I. nadstr. 13664-6 OKNO. novo, dvojno, trodelno, "70 krat 140, poceni naprodaj. Jezica. Stoženska 64. 13644-6 VEČ SPALNIC, pleskarjih, proda Krže, mizarstvo. Vrhnika. Ogled v skladišču: Ljubljana. Blei-weisova 47 (poleg kavarne Majcen). 13640-6 OTROŠKI VOZIČEK, globok, skoraj nov, naprodaj. Vprašati: Vikt. Ema-nuela III. 48-1. 13631-6 VEČ TRICIKLJEV. različnih velikosti, zelo poceni naprodaj. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. Telefon 29-27. 13628-6 RAZPRODAJA KOLES, ženskih in moških, znamk Puch, Steyr, Adler, Diir-kopp, zelo poceni. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6 Tel. 29-27. 15627-6 MUHE in vso drugo golazen po končuite! Ing. Preželi. Wol fova 5. 13621-6 MODERNE SPALNICE in kuhinjske oprave, priznano solidne izdelave, nu di najceneje Vidmar, Vod nikova 31. 13618-6 ČEDNA SOBICA se odda. Naslov v oglas odd. Jutra. 1j6j5--5 Razno M>t(»ft i ■» Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževan ia. informac;je »SERVIS BIRO«. Šelenburgova ul. 4 tel. št. 2109 KM«............***** restavr. »nanos«. cesta Rea Ariella. nudi dobro Postrežbo Rozi Seles Hočevar. 13486-37 MLAD GOSPOD išče plemenito osebo, ki hi mu s posojilom pomagala, iz trenutne stiske. Cenjene dopise je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Lepša bodočnost«. 13573-37, INDEKS, KRSTNI in domovinski list sem iz-gubil. Prosim lepo najdite-lja da listine odda v ogl. odd. Jutra. 13638-37 ZLATO BROŠKO sem izgubila: Streliška. Za gradom, Karlovška, Florjanska, Rožna ulica. Ker mi je ljub spomin, prosim najditelja, da jo odda proti ni-t;radi v ogl. odd. Jutra. 13634-37 OČALA, okvir iz duble zlata, etui od opHka Zajca, sem izgubili ud Prehoda, mimo pošte, Prešernova, Wo!fova, tramvaj od Marijinega trga do kolodvora. Naslov za oddalo proti nagradi v oglas, odd. Jutra. 13608-57 emiiio Salgari: 38 KRALJICA KAHIBOV ■ Ventimiljski je pritrdil in se umaknil za korak v stran, da bi napravil prostor svojim ljudem, ki so med tem takisto dospeli na vrh. Moža sta premerila drug drugega z očmi. Vojvodov zaupnik Diego Sandorf je bil precej majhen, širokopleč in krepke rasti. Na oko bi mu bil prisodil kakih petdeset let. Brada in lasje so bili pomešani s sivino, črte obličja trde, oči potuhnjene kakor oči mačka. Vzel je svetilko, posvetil gusarju v obraz, da bi si ga bolje ogledal, in zlovoljno dejal: »Ni treba, da si pokrivate obraz! Kakor vidite, jaz nimam krinke!« »Previdnost nikoli ne škodi!« »Kdo so ostali?« je vprašal Sandorf. »Moji mornarji.« »Aha, torej ste kapitan?« »Prijatelj markize de Bermejo sem!« je suho odvrnil vitez. »Kaj bi radi slišali od mene? Na voljo sem vam!« »Pravili so mi, da nekej veste o Honorati, hčeri vojvode Van Goulda!« Presenečen je Sandorf odgovoril: »Ne zamerite; a najprej bi rad zvedel, kdo ste, da se zanimate za vojvodovo hčer!« »Prijatelj markize de Bermejo! Kasneje in drugje vam morda povem, kdo sem!« »Naj bo!« »Ali je govorica, da Honorata Van Gould še živi, resnična?« »Zakaj vprašate?« »Ladjo imam in hrabre ljudi in bi laže našel mlado vojvodinjo kakor vsak drug!« »Torej ste vojvodov prijatelj!« Gusar je molčal. Diego Sandorf, ki je menda smatral ta molk za pritrdilo, je nadaljeval: »Nu, prav, poslušajte me! Pred kakima dvema mesecema sem imel opravka v Ha-vani, in tam me je poiskal neki mornar, češ da ima zame važno novico. Izprva sem mislil, da gre za tortuške morske razbojnike, a potem sem zvedel, da zadeva novica Ho-norato van Gould. Mornar je vedel, da sem vojvodov zaupnik. Povedal mi je, da ni bila poginila v viliar-ju. ki je razsajal tisto noč, ko jo je črni gusar izpostavil. »Ladja, na kateri je bil mornar, je bila 60 milj od maraeaibske obale srečala čoln z mlado vojvodinjo in jo rešila. Ko pa se je približala južni obali Floride, se je zaradi viharja in silnih valov razbila. Morje jo je vrglo na kleči, in divjaki, ki tam žive, so poklali vso posadko. »Samo on, ta mornar, je bil ušel smrti, ker se je skril med razbitinami ladje. Pa tudi vojvodinji je žalostna usoda prizanesla. Iz svojega skrival:šča je mornar videl, da so divjaki poklekali pred njo in se delali, kakor bi častili v nji morsko boginjo. Previdno so jo položili na nosilnico, okrašeno s pt3čjim perjem in krokodiljimi kožami, ter jo odnesli s seboj. Brodolomec je več tednov brodil vzdolž obale, dokler ni našel zapuščenega čolniča. V tem čolniču se mu je posrečilo uiti. Kasneje ga je rešila neka ladja, ki je prihajala iz San Antonia na Floridi. To je vse, kar sem zvedel!« Gusar ga je poslušal molče, s prekriža-nimi rokami. Ko je Diego Sandorf končal, ga je s tesnobo v srcu vprašal: »Ali verjamete tej zgodbi?« »Da, gospod! čemu naj bi si jo bil mornar izmislil?« »Kaj ni vojvoda takoj poslal ladje na tisto obalo, da bi poiskala njegovo hčer?« »šele nekaj dni je tega, kar sem mu mogel povedati!« »A don Pablo de Ribeira je vendar vedel vse to!« »Mar poznate dona Pabla?« se je Sandorf zavzel. »Pred nekaj tedni sem ga srečal!« »Ker sem mislil, da je Van Gould še na svojih posestvih v Puertu Limonu, sem se iz Havane napotil tja. Pa je bil že odrinil v Veracruz. Zato sem mogel samo donu Pablu poročati o stvari!« »Slišim, da se je vojvoda snoči vkrcal za Florido! Ali se bo spotoma kje ustavil?« »Najbrže v Cardenasu na Kubi, kjer ima mnogo opravkov na svojih tamkajšnjih posestvih!« »Pravite, da se je karavela razbila ob južni obali Floride ... ?« »Da. gospod!« je Sandorf odvrnil. »Hvala vam! Ako pridete jutri v Veracruz, vam povem, kdo sem!« »Flibustirji so v mestu!« »Jutri jih ne bo yeč!« Zdaj je kapitan poklical svoje ljud:, ki so se bili ta čas ogledali po ploščadi, in nastopil po vrvični lestvici pot nizdol. Komaj so se bili spustili deset ali dvanajst metrev globoko, je Carmaux opazil, da španskega vojaka nI več. »Ostal je na stolpu in nas bo izdal!« »Hitro spet nazaj!« je gusar ukazal, "če zgoraj odrežejo vrvi, smo izgubljeni!«' Moko, zadnj'. na lestvici, je prvi znova priplezal na vrh. Prišel je ravno še za časa. že so hoteli odvezati vrvi, da bi flibustirji treščili v globečino. »Nazaj, lopovi!« je kriknil črnec in grozeče zavihtil sekiro. Sandorf in vojak ste se ustrašila njegove silne prikazni. Zdaj se je bil tudi gusar z ostalima dvema tovarišema vzpel na ploščad. Z mečem v roki je planil nad Sandorfa. »Česa še iščete tu?« ga je vprašal Sandorf. ki je bil takisto izdri meč. »Dokazati vam hočem, da ste nas hoteli pogubiti!« »Torej ste črni gusar?« je vprašal Fla-mee in zaškripal z zobmi. >-Da, smrtni sovražnik vojvode, vašega gospodarja !« Ventimiljski si je strgal krinko z obraza. »Tedai umri!« Sandorf ga je divje napadel. V tam, ko se je to dogajalo, je španski vojak skočil s ploščadi na most, ki je vodil k drugemu stolpu. »K orožju!« je zakričal na vse grlo. »Flibustirji su tu!« »Počakai kanalja!« je zaklical Stiller in pianil za njim, med tem ko si jc Carmaux na vse knpijo prizadeval, da bi nameril lahek top. ki je stal na ploščadi, proti drugim stolpom in pripravil netilo. Kapitan, ki se je hotel iznebiti Flamca, je tako silovito naskakoval nasprotnika, da se je jel ta umikati proti mostu. Sandorf, spreten mečevalec, se je krepko branil, vendar pa gusarju ni bil kos. Ko je prišel do prvega nastavka mostu, je moral napraviti majhen okret. Ventimilj-ski ga je po bliskovo sunil z mečem med rebra, tako da se je zakotalil s stopnic.