Leto LXDX, ŠU 24I V Lfobijani, sreda 22. oktobra I930 Cena Din i.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši necelje in praznike. — Inserati do 30 petit UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO PODRUŽNICE: k Din 2—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit ijitrtjava Knafliov* n}\nl * MARIBOR. Grajski trg §t. 8. — — — CELJE. Kocenova ulica 2. — TeL 190. vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inse ratni davek posebej. — »Slovenski Narod« mubmahia, *™ NOVO MESTO, Ljubljanska c. tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon it. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Račun pri pošt ček zavodu v Ljubljani št 10 351 Umor blagajnika Pantelića še ni pojasnjen Patrulje pajdašev ustreljenega zločinca še niso našle — Nove podrobnosti o neznanih zločincih — Komandant žandarmerije na Jezerskem Ljubljana, 22. oktobra Naša kriminalna kronika še ne pozna zločina, ki bi bil tako razburil du-fcove in tako razmajal drugače mirno javnost, kakor umor carinskega nla-gajnika Gvozdena Pantelića. 2e način napada na ljubljansko carinarnico je bil tak, da je bilo takoj jasno, da ae gre za navadne roparje, temveć da tiči za tem nekaj drugega. Da bi roparji tik glavnega kolodvora napadli carin skega blagajnika z namenom vlomiti v blagajno, pri tem bi pa streljali m ustrelili najprej blagajnika, potem j»a šele skušali priti do denarja, ni verjetno. Bilo je torej že v začetku j asu o, da je umor blagajnika Pantelića skrivnosten. Zato ni čuda, da se je javnost tako zanimala za zasledovanje morilcev. Po krvavem spopadu med orožniki in neznanimi zločinci v Kokri, o katerih se več ali manj utemeljeno domneva, da so identični z morilci blagajnika Pantelića. je pa javnost še bolj razburjena in radovedna, kdaj bo zagonetni zločin na carinarnici v Ljubljani pojasnjen. Po vesteh o bitki v Kokri je bilo pričakovati, da bo kmalu pojasnjeno, kdo in zakaj je umoril blagajnika Pantelića. Toda to pričakovanje se ni izpolnilo, kajti pri ubitem zločincu niso našli ničesar, kar bi pričalo, kdo in od kod ie, njegova pajdaša sta pa v temi in megli brez sledu izginila in ju številne patrulje ob meji na Jezerskem Še vedno zaman iščejo. Da morilci blagajnika Panteliča niso domačini, se da sklepati iz dejstva, da so našli pri ustreljenemu špecijalko Ljubljana - Celovec, na kateri je bila začrtana pot do Kokre. To je dokaz, da so si morali pomagati v svr-ho orijentacije z zemljevidom, ker jim pot ni bila znana. Ustreljeni neznanec trna izrazito inteligenten obraz, kar dokazuje, da ne gre za vlomilca aH roparja. Umor blagajnika Panteliča torej še vedno ni pojasnjen, upati pa je, da bodo patrulje oba ali pa vsaj enega begunca kmalu našle. S tem bi bilo vsaj pojasnjeno, ali so se orožniki v Kokri res spoprijeli s Panteličevimi morilci. Položaj na Jezerskem neizpremenjen Kranj, 22. oktobra. Položaj na Jezerskem je še vedno nei-premenjen. K ikor je poročalo že današnje »Jutro«, so se začele prve orožniške patrulje vračati \čeraj okoli 14 na Jezersko. Vse prizadevanje patrulj najti begunca je bilo zaman. Tudi snoči še ni bilo nobenih poročil, da so begunca prijeli. Policija in orožništvo so vso noč zasledovali begunca, o katerem pa še vedno ni nobenega sledu. Kakor poročajo iz Kranja, je danes dopoldne položaj še vedno neizpremenjen. Vsa meja je strogo zastražena tako, da ni vejetno. da bi begunec pobegnil v Avstrijo. Orožniki in redarji so že dolgo brez jedi in zebe jih. ker so premočeni. Že 36 ur so neprenehoma na nogah v skrajno naporni službi. Kljub temu pa vztrajajo in vestno izpolnjujejo svojr dolžnost. Oblasti domnevajo, da je ranjenem' begunec onemogel tako. da najbrž kje leži a da morda ni izključeno, da je izvršil samomor. Drugi begunec se še vedno skriva. Vest. da je utegnil pobegniti čez mejo, se pa ne zdi verjetna, ker je naša meja tako dobro zastražena, da ne more čez. a tudi avstrijska meja je močno zastražena in bi ga avstrijski orožniki gotovo prijeli. Obdukcija trupla Obdukcija trupla ubitega morilca se bo vršila danes popoldne. Iz Ljubljane sta odpotovala včeraj popoldne na Jezersko preiskovalni sodnik dr. Kresnik in zapisnikar Lovrec. Pred obdukcijo si bodo ogledale mrtveca številne priče. Begunca ušla čez mejo? Kakor smo poročali že včeraj, je policijski pes, ki ga je vodil kriminalni uradnik Podobnik, takoj po prihodu v Kokro stopil v akcijo in začel zasledovati begunca. Sled je vodila za nekim plotom skozi gozd visoko v hrib prav do meje. Podobnik je mnenja, da se je enemu napadalcu posrečilo pobegniti čez mejo. Ni pa izkliučeno, da -sta odnesla oba pete čez mejo. Zasliševanje očividcev umora Ljubljana, 22. oktobra. Davi so se z mestnim avtobusom odpeljale na Jezer, sko glavne priče nepojasnjenega umora na glavni carinarnici v Ljubljani, da ugotove. če je ustreljeni begunec identičen z enim treh napadalcev na b'?gai-nika Panteliča. Na Jezersko so se ">d"e-Ijali finančni podpreglednik Ivan Kclar. carinik Oskar Kolar, soproga carinskega uradnika ga. Lenardova in niena hčerkica Breda carinski sluga Anton Plečko in trije uslužbenci tvrdke O o:n in sicer deklarant Beden, uradnica Danica Kosem, pomožni uradnik Lichte-necker Komandant žandarmerije na Jezerskem .Jezersko. 22. oktobra. Komandant žandarmerije, divizijski «reneral Dušan M h r k o v i ć . ki je na inšpekcijskem potovanju po dravski banovini, se je davi ob 8-30 pripelial iz Kamnika v Kranj, od 111 pa ob 8.45 odpotoval a a Jezersko. • Patrulje se še niso vrnile Jezersko, 22. oktobra (ob 12). Poi žaj opoldne je še vedno neizoremen.ien. Doslej se ni nobena orožniška patrulja vrnila na Jezersko. Nekaj podrobnosti o morilcih Da so morilci prišli tako nepričakovano pred patrulirajoča orožnika, je pomagala me^la. ki je ležala gosta nad vso ozko sotesko Kokre. Bržkone sta orožnika prva začula korake razbojnikov in sta postala in prisluhnila na mostu tik pred »Kanonir-jeru«. Bila sta v senci luči, ki so skozi okna deloma razsvetljevale cesto pred gostilno in jih tako trije neznaci niso mogli opaziti, sicer bi se potuhnili in čakali, da bi šip patrulja mimo. Gotovo si niso želeli z njo nikakega srečanja s puškarenjem. posebno tu, nekaj kilometrov oddaljeni od meje. kjer so se čutili že skoro varne. Ko so prišli pred gostilno in jih je iz teme izluščila svetloba gostilniških luči, sta orožnika hitro zaslutila sumljivo trojico in jo pozvala »stoj!« Kako se je pozneje borba vršila, je že znano iz naših časopisov Verjetno je. da so bili vsi trije člani neke teroristične organizacije in so bili kot trojka poslani z določeno nalogo za izvr šitev zločina Zato govore vse okoliščine, posebno njihova taktika pri spopadu ko so se vsi v trenutku razpostavili v bojno linijo Prav sumijivo je še to, da pri ubitem zločincu ni bilo najti nobenih stvari, iz ka terih bi se lahko sklepalo na njegovo na rodnost ali domovinski kraj [mel ni ni-kakih listin in je bil celo tako previden, da je imel pri obleki potrgana vsa obešala, na katerih so običajno znaki tvrdk. Ostala dva zločinca sta bežala vsak v nasprotno smer. to je proti Zgornjemu Jezerskemu in proti Kokri, kjer drugih izhodov nista imela; desno od ceste je škarpa, levo pa globoko tekoča Kokra Mogoče, da sta namenoma ubrala vsak svojo smer, da bi s tem onemogočila skupno zasledovanje, ali pa sta bila zbegana po nenadnem spopadu z orožnikoma in nista imela časa za kak sporazum. Ljudje pripovedujejo, da so okoli poldneva videli sumljivega, vsega premočenega moškega, ki je prihitel s hriba, tekel nekaj časa ob cesti, potem pa se splazil proti Kokri in dalje ob meji. Bil je ves premočen, da je voda kar curljala od njega. Vendar pa ni mogoče točno dognati. aLi je bil to član razbojniške trojke, ker si izpovedi nasprotujejo in je tudi sicer ljudstvo tako prestrašeno, da ni mogoče od njega dobiti popolnoma zanesljivih informacij. Verjetno pa je, da je lopov z namenom, da zabriše za seboj vsako sled, ubral pot proti Tržiču ali škofji Loki, kjer bo skušal prekoračiti avstrijsko ali italijansko mejo. Lovci, ki so prišli včeraj z Jezerskega, so pripovedovali, da so jim tamošnji obmejni posestniki povedali, da je šel neki moški že pred poldne čez mejo. Po opisu M bil to oni, ki je po spopadu z patruljo ubral pot proti Gornjemu Jezerskemu in je bil po izpovedih orožnikov ranjen, kar pa ni verjetno, ker se niso nikjer našle sledi krvi. ki bi to potrdile in tudi ne bi bilo mogoče, da bi s težjo rano prišel čez mejo, do katere je po glavni cesti dobrih 10 km. Glede streljanja, ki so ga včeraj slišali in ki je po časopisnih vesteh baje prihajalo od ponovnega spopada med obema tolovajema in orožniki, je sedaj dognano, da so bili to lovci. Skoro nemogoče bi bilo, da bi se po spopadu, ko sta zločinca ubrala vsak svojo smer, se ponoči zopet sestala, kar bi bilo glede na to. da terena nista pozy nala. posebno pa še zaradi teme nemogoče. Zato se tisti, ki je ubral pot proti Kokri, še sedaj skriva v hribih od Kokre proti Kranju oz. Tržiču. Moči pa mu bodo kmalu opešale in se bo zatekel v kako osamljeno kmetijo, kjer si bo gotovo skušal opomočl. predvsem pa preobleči, da bi s tem izbrisal najbolj vidni znak za njegovo spoznanje. Ker pa je mobiliziran ves naš varnostni aparat, bo brez dvoma kmalu prišel v roke pravice in bi se z njim pojasnila še vedno zagonetna smrt blagajnika Panteliča, če si le ne bo v zadregi sam končal življenja in s tem otežkočil razvozljanje te zamotane kriminalne zadeve šnuderl se počuti bolje Ranjeni šnuderl se počuti danes že znatno bolje in tudi bled ni več tako. kakor je bil včeraj. Hudo mu je le to, da so bili njegovi starši brzojavno obveščeni o njegovi nezgodi, češ, kako silno se je uboga mama prestrašila brzojavke, ki v kmečko hišo navadno prinese le vest o smrti. Hudo mu je pa tudi, ker ga hodijo obiskovat sorodniki, pa ne more govoriti z njimi. Že včeraj malo pred kosilom je iz Kokre prišlo k šnuderlovim v Hotinji vasi s pošte v Slivnici pri Mariboru brzojavno obvestilo, da France leži ranjen v ljubljanski bolnici, kmalu nato je pa sel prinesel enako obvestilo z orožniške postaje v Ho-čah. Takoj, ko srta v Mariboru zvedela za nesrečo, sta se v Ljubljano odpravila brat Maks, poštni uslužbenec v Mariboru in sestra Angela ter njen mož Ignac Maver, podpreglednik finančne kontrole v Mariboru, ki so še snoči obiskali ranjenca, bili so pa pri njem že tudi davi ob 5. Dobri ljudje neprestano sede pred dvorano, kjer ležita ranjenoa. in vsak trenutek vprašujejo, kako gre Francetu. Zelo so bili potolaženi, ko jim je usmiljena sestra, ki je bila po noči pri njem, Franceta pohvalila, kako se s prav železno energijo zadržnje, da ne bi govoril in se ne premaknil, ker bi mu utegnilo škodovati. Tudi primarij g. dr. Blumauer in drugi zdravniki pazijo z vso skrbjo, da ranjenca ohranijo pri življenju, ter je g. primarij davi najprej pregledal šnuderla in Meglica, potem pa veselo iz javil, češ. Meglic je že iz vode, šnuderl je pa tako ubogljiv in potrpežljiv pacijent, kakoršnih je malo. Ubogi šnuderl največ trpi zaradi svoje sivolase mame Matilde, ki ji je izmed vseh otrok najbolj pri srcu »Skup bodo padli, ko ^a zagledajo«, pravita v skrbeh brat Maks in svak. »Mama je stara že 65 let, oče Janez jih bodo pa že 68 doma sta pa tudi še sestra Alojzija in brat Roman. Rojen je bil France še v Šentjanžu na Dravskem polju, odkoder smo se preselili v Hotinjo vas Drugi smo se razbegli po svetu za kruhom: Ivan je mizarski mojster v Zemunu, Ludvik učitelj v Dobrovniku v Prekmurju, Joško je mesarski pomočnik in je sedaj pri vojakih v Mostarju. Tone je pa ključavničar v kurilnici v Mariboru. Angela je pa v Mariboru poročena, vsi imamo njega najraje Vedno je tako skrbel za doni in vedno nam je pisal dolga pisma. Na dopustu je bil zadnjič lani o Veliki noči in vsi smo se veselili, da pridemo o božiču zopet pri star ših skupaj Od prvega dneva, ko je stopil v orožniško službo, je bil na Jezerskem in, ko je bil premeščen v Preddvor, je koman dir tako dolgo prosil za njega, da se je France v kratkem zopet vrnil na Jezersko, kjer so ga spoštovali in radi imeli tudi civilisti kot vzornega orožnika in srčno dobrega človeka, sploh, največji mamin ljubljenček je in tudi naš, zato se pa tako bojimo, kaj bo z mamo. ko pride opoldne z očetom v Ljubljano«, otožno pripovedujeta brat Maks in svak Ignac, vsa potrta v nestrpnem čakanju in strahu In kakor z vsem srcem skrbe njegovi za njega, tako ganljiv je Francetov strah za svojce, da ne more odpustiti komandi, ki je obvestila starše. ♦ No, drugače bi bili pa iz časopisov zvedeli«, se tolaži in pravi, da tudi čitati ne more dosti, a vendar je z veseljem prebral, kako simpatično pišeta >Slov. Narod« in >Jutro o njem Ko sem stopil k Megliču. je pokazal proti šnuderlovi postelji in veselo dejal: * H vala bogu, je že btvljši, le poglejte, da ni več tako upadel. In pa priden je tudi. da se kljub bolečinam niti najmanj ne premakne!« Torej najorej zdravje tovariša, potem je pa šele povedal o sebi, da je sicer siabo spal in da ga trga v rani. a terniofor mu dobro de, ker tako prijetno greje. Zase nima Meglic noben-ih skrbi, samo ženira ga, ker je morala gostiln ičarka pri >Kanonirju« za njim »poribati« kuhinjo, ker jo je vso okr-vavil. Veselil se je že, da gre zopet v Lož na svoje staro mesto, no, sedaj pa mora le žati v bolnici. »Najraje bi šel kar danes, če bi me pustili. Zadovoljno pripoveduje, da je šnuderla že včeraj prišla obiskat po starica i vs'uh zbornic Zedinjenih držav in mednarodne trgovske zbornice. Prepovedan Hrt Beograd. 22. okt. AA. Z odlokom notranjega ministrstva je prepovedano uvažanje in razširjanje v naši državi lista >Porba<, ki izhaja v Parizu v jugcslovonsk^m jeziku, ker piše popolnoma v komunističnem rfuhu. Uspešen lov na Jadranu Split, 22. okt. č. Lov na sardele v na&fh vodah je bil poslednje dni izredno uspešen. Mirne noči brez mpsečine so omogočile, da so vlovili samo v okolici Komiža za tri' vagone sardel. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.7*5, Berlin 13.455, Bruselj 7.874, Budimpešta 9.8R5. Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7.966, London 274.32, Newyork 5633, Pariz 221.59, Praga 167.04—167.86 (167.46), Trst 294.30—296.30 (295.30). INOZEMSKE BORZE. Curih, 22. okt. Beograd 9.12775 Parir 20 22, London 25.0275, Ne\vyork 514.^5, Bruselj 71.85, Milan 26.97 do 26.96, Madrid 53.20. Berlin 122.76, O-unai 72.69, Sofija 3.73, Praga 15.28 Varšava 57.70, Budimpe* šta 90.20, Bukarešta 3.06. Stran 2 SLOVENSKI N A R O D< dne 22. oktobra 1930. Stev. 241 Ljubljana potrebuje novo telefonsko centralo Telefonskih naročnikov je že 1250, prošenj za telefone nad 200, kapaciteta pa znaša le 1500 Ljubljana, 22. oktobra. V Ljubljani imamo okoli 1250 telefon« akih naročnikov. Reflektantov za telefone je vedno več — nad 200 prošenj leži na poštni direkciji. Ce se kdo po več mesecih naveliča čakati na rešitev prošnje in se po* trudi na direkcijo, mu povedo, da so vsi kabli zasedeni in da mu ne morejo ustreči. Od glavne pošte, kjer je avtomatična telefonska centrala, vodijo kabli k 20. ka* belskim prevodnim objektom. Eden teh objektov je n. pr. Ljubljanska kreditna banka, dalje justična palača. Ljubljanski dvor, Urbane, Zanki, Marijanišče itd. Če ima kabel od glavne pošte do Ljubljanske kreditne banke 120 žil, potem zadostuje za 60 naročnikov, ker morata voditi za vsa* kega naročnika po 2 žili v centralo. Od Ljubljanske kreditne banke vodijo telefonske žice v vso bližnjo okolico. Ker je kabel ves zaseden, ni mogoče v bližini tega prevodnega objekta napeljati novih telefonov. Skoro vsi kabli, oz. prevodni objekti ▼ mestu so zasedeni. Prosti so še nekateri, kakor v Ljubljanskem dvoru, kavarni Ev* ropa, v Šiški pri Slogradu, v Marijanišču. na Viču pri Zgoncu in na Viču pri tovar« ni Pekatet, vendar pa je tudi tu prostora le še za 2 do 5 naročnikov. Precej težav povzroča okolnost, da te* lefonska žica radi motenj ne sme križati tramvaja po zraku. Če bi ne bilo motenj, bi se n. pr. dalo ustreči nekaterim reflek« tantom na Poljanski cesti, oz. nasipu, Večina kabelskih prevodnih objektov ima rezervo. Leži v zemlji in je mrtva. Treba bi jo bilo potegniti na streho in ovira bi bila odstranjena. Toda za to ni denarja. Stroški za povečanje enega objek= ta bi znašali do 80.000 Din. Proračuni so že bili predloženi, a rešitve še ni in je, po dosedanji praksi sodeč, tudi ne bo, če ne bodo storjeni iz ljubljanske poštne direk* cije energični koraki na pristojnem mestu v Beogradu. Priznajmo, da se je doslej vse premalo storilo, da bi bilo ugodeno željam številnih ljubljanskih telefonskih intere* sentov. Telefone v Ljubljani dobe v kratkem le redki oni, v katerih okolišu niso objekti zasedeni in so malenkostni instalacijski stroški. Kako nujno potreben pa je tele* Ion zlasti obrtnikom in trgovcem je raz* vidno iz pritožb, ki jih ti pošiljajo svo* jim organizacijam. V njih tožijo, da bodo izgubili vso klijentelo, če ne dobe telefo* na. Stranke jih namreč obveščajo, da bo* do prenehale biti odjemalec, če si ne pre* skrbe telefona. Nihče noče več delati ne* potrebnih korakov. Vsak si želi, da opra* yi naročilo v par minutah. Prošenj za telefone je vedno več, kre* diti pa so vsako leto manjši. Pred leti je znašal kredit za celo banovino 6 milijonov Din, lani 1,150.000 Din, letos pa samo 1 milijon Din. Telefonskih naročnikov je bilo v Ljub* ljani pred 10 leti 400, letos pa jih je 1250. Telefonskih naročnikov v vsej dravski ba» novini pa je okoli 2500. Dele se v 7 pla* čilnih razredov, vrh tega pa še v 3 kra* jevne razrede. V I. krajevni razred spadajo kraji z nad 400 naročnikov (Ljubljana in Maribor), v H. kraji s 50 do* 400 naročnikov (Celje, Kranj, Bled, Ptuj) in v III. kraji do 50 naročnikov. Po krajevnih razredih se tudi gibljejo plačilni razredi. V I. kra* jevnem razredu znaša naročnina za L pla* čilni razred, v katerega spadajo denarni zavodi, industrijska podjetja, tovarne itd., letno 3600 Din, v II. krajevnem razredu za isti plačilni razred 2800 Din in v III. 1800 E>in. Razlika v naročnini je pravilno od* merjena, ker je jasno, da je telefon v kra* ju z večjim številom naročnikov bolj v rabi kot pa v kraju z manjšim. Dohodki za telefon vsako leto rastejo. Samo naročnina znaša v področju ljub* lanske poštne direkcie letno okoli 5 milio* nov Din. Pričakovali bi, da se bo zato tu* di nekaj žrtvovalo, a kakor vidimo, je ravno narobe. Od omenjenega 1 milijona Din, je tre* ba vzdrževati 96.000 drogov, od katerih jih je treba 5% letno izmenjati, dalje nad 13.000 km brzojavnih in telefonskih prog, premeščati telegrafe in telefone, če se pre* selijo pošte, dajati nad 5000 Din mesečno za polnenje akumulatorjev avtomatičnih central, tako da za naročnike nič ne ostane. Iz istega kredita je treba kriti vrh te* ga tudi delovne stroške. Vsak rajon ima po enega brzojavnega mojstra in 2 delavca, dočim so drugi nameščenci dninarji, ki jih je treba plačati vsako soboto. Zanimi* vo je, da se večina dninarjev za Ljubljano rekrutira že okrog 20 let iz Kresnic in iz Litije. Poštna direkcija pa nima le denarja na razpolago, ona je tudi brez potrebnega materijala — aparati so pošli in jih že jemljejo na posodo iz Maribora. (Je pa ima kaj materijala, ki ga ji dobavlja cen* tralno skladišče iz Beograda, je večinoma neraben. Za toliko, kolikor znaša cena do* bavljenega materijala, pa je seveda manjši enomilijonski kredit. Ni čuda potem, da je poštna direkcija ukinila vse nove na* prave, ki so v zvezi s stroški. Izvzeti so le državni uradi in važne javne korporacije. Tako dobe v kratkem telefone vse čari* narnice in orožniške postaje ob mejah. Pred kratkim je, kakor znano, dobila v Ljubljani kabelski prevodni objekt pa* lača Trgovsknga doma. Kabel od glavne pošte do palače je 60 žilni in je torej za 30 naročnikov. Če bi smela poštna direkcija razpola* gati z inštalacijskimi taksami, ki znašajo od 800 do 1000 Din, bi bilo takoj vse do* bro. Toda te takse gredo v državno bla* gajno kot državni dohodek, česar pa ne vedo interesenti, ki se zato pritožujejo, češ, saj vam plačamo stroške, a vi nam kljub temu nočete napeljati telefona. Kapaciteta ljubljanske avtomatične te* lefonske centrale je za 1500 naročnikov, tedaj še za 250. Treba je torej že skrbeti za novo! Dosedanja nas ni stala niti di* narja, ker smo jo dobili na račun repara* cij. Ker bo stala nova težke milijone, je treba že sedaj skrbeti za postavke v pro» računu. Če ne bomo skrbeli zanje, se zna zgoditi, da se bo dobil telefon v Ljubljani le, če bo kdo umrl ali pa napovedal kon« kurz. imetje nas* citateh* Film — kost ..moralistov" O, ti, uboga morala! Ti si gotovo imenitna, prekrasna milostiva gospa, ker ti tolikokrat in tako vneto kade, menda pod nos, če ga imaš. Oprostiti mi moraš, ne vem, kakšna si prav za prav, ker še nisem nikdar videl tvoje fotografije. Zakaj se ne pustiš fotografirati, ali kasen zlomek je s teboj ? Gotovo mi ne šteješ v zlo, ker te lako slabo poznam — saj veš, kako je in kaj opravijo« o tebi; ne morem presoditi po njihovih besedah, kakšna si. ženskega spola si gotovo, in zakonski otrok menda tudi in gotovo si vedno do vratu in pet in še cez zapeta ter se nikdar ne slečeš. Zato je čudno, kako da jim tako salamensko ugajaš. Veš, nisem farizej, zato mi je vseeno, Če mi zameriš, prijatelja sva si pa vseeno iskrena, naj bo tako ali tako, saj te poznam prav dobro, mnogo bolj kot farizeji. In od vseh strani, tudi golo, kaj bi tajil! (>Joj, kaj pravite?«) Zame si lepa brez vsake navlake in zapetosti; kaj ne, tista tvoja obleka, ki ti jo po vsej sili obešajo na tvoje krasne ude — so le fraze, hinavstvo?! Pravijo, da te ni v filmu >Grehi očetov«, ki ga kažejo v Ljubljanskem dvoru, da so te pogrešali. Gotovo si se z njimi sporekla, da se jim nisi tam pokazala. Morda so pa tako kratkovidni (staremu človeku pešajo tudi oči poleg vsega drugega), da te niso opazili, najbolj verjetno pa je, da te sploh ne poznajo (»Kaj pravite??«), to so pač njihovi očetovski grehi. Prav tako, »hec« mora biti, kaj ne, »kaj pravite«, kaj bi bilo, ko ni več : čuka na palci«, saj še včasih kralji niso mogli biti brez dvornih norcev. No, kaj praviš, prijateljica morala? V tistih »Grehih očetov« si se torej nekoliko zaletela, ker si jim hotela pokazati lepo očetovsko ljubezen, uboge človeške slabosti in njegovo trpljenje, ker nisi hotela bičati zla s farizejskim bičem, pač pa razgaliti ubogo človeško srce, da bi vsi spoznali: Človek je le igrača razmer, svojih nagonov, čuvstev, v njem ni »višjega jaza«, ki bi poveljeval človeku, ga vodil v pravo smer, mu sortiral »dobro« in »zlo«. Samo ti si, draga gospa, v človeškem življenju nekak kažipot in luč. Treba pa je vedeti, da si ti luč in kažipot in treba je hoditi, kamor ti vodiš. Treba je, a človek ni kriv, če tega ne ve, kajti vsak poedinec te pojmuje — drugače. Vsi te ljubijo, a vsak drugače in vsak na svoj način. Vsi te poznajo in nihče te ne pozna. Včasih te pa povsod pogrešajo, ali bi te tudi radi tam videli, kjer ne gledajo, ker miže. Včasih si jim celo odveč takšna kot si tudi po njihovi predstavi, če si preočitna. Tedaj začno svetohlinsko zavijati, radi bi te videli drugačno, ne vedo pa, kakšno. Kaj ne, vrag jih vzemi, ki so ti ukradli ime, odnosno, ki se trkajo na prsa, češ, mi smo moralisti! Naj jih vrag vzame, ker ti gotovo niso v sorodu! Smiliš se mi, draga! Četudi si tako nemoralna! In za mladino neprimerna! In še zato, ker se nisi sporekla s cenzuro. Seveda te tudi občudujem, da si tako potrpežljiva — vedno te rabijo za vloge v vseh licemerskih komedijah, zlasti še, ker so te obesili pod kravji zvon-klenkač »kaj pravite?«, kjer se gotovo nebeško počutiš. — Da, uboga mladina, zastrupili jo bodo z »Grehi«, ker je dandanes tako moralna, vzgojena z vzgojnimi filmi kina »Kodelje-vo«, kakor so nastopni: »Krvnik iz Alani ose«, »Roparji Pacifika«, »Hochstapler-ji na Rivieri«, »Mokri junaki«, »Ne daj se« itd. Da, srečna in uboga je ta mladina, ki ima tako globoko kulturne in življenjske pedagoge, ki so zapisali k naslovu filma »Kralj kraljev«, da je to n a j m o n u-mentalnejši šlager vseh časov. Sicer pa je itak dovolj znano, kakšen nadih ima njih kultura in morala — vse to je plesni vo. Tudi njihova uboga ro-potulja bi najbolj spadala v špirit, da t« ne bo okužila, draga gospodična ali milostiva, mladina je že itak okužena in cenzura tudi Le zakaj so hodili farizeji gledat v »Matico* gole ženske, ko te tako ljubijo? Nisi ljubosumna? In kako so jih mogli videti, ko te niso videli v »Dvoru« in ko jih ni nihče drugi videl razen njih? Bujno fantazijo imajo vsekakor (morda jim pomaga nosljan je tobaka), odnosno — prave asketske napade, izkušnja ve. In izkušeni so salamensko, saj vedo, kateri filmi so seksualno blodni____ Pokroviteljski so tudi, so pač vajeni vedno govoriti zviška (ampak, kdo jih posluša — ker pod njimi ni nikogar?). Oni hočejo vedeti, da je tudi ljudstvo neumno, ne samo mladina, in da se mu mora zaradi tega Kazati luna v luži, a ne na nebu. Menijo, da je strašno zlo, če ljudstvo postane »socialno nezadovoljno«, ljudstvo ne sme vedeti, da se gooli nekaterim dvonožceru zelo dobro, ljudstvo mora biti vedno z a d o v o 1 j no , pa Četudi bi z njegovih hrbtov rezali kožo za pasje jermene in farizejske biče, kot so jih včasih — v imenu morale itd. Ljudstvo mora za vse hvaliti boga, ker vse je božja volja, ljudstvo mora biti zabito, ker drugače bi imeli škodo oni »moralisti« ali protežiranci božji. I^judPtvo pa tudi ne zahaja tako pogosto v kino kot protežiranci, česar oni ne vedo, zato so njihovi strahovi brezpredmetni... In prepozno so se pričeli bati — kaj praviš, morala? Takšne zagovornike imaš, čemu bi te še potem jaz ubogi revež, ki spadam med zabito ljudstvo — zagovarjal ? Film so pričeli glodati, kot da stradajo kot ljudstvo, ki mu režejo tako pridno mora'-' in še drugačen — kruh. In tebe glodajo, morala, javno so nam to obrazložili. Prijatelj morale. Že zopet avtobus Vsa Čast avtobusu. Posebno ob lepem vremenu dostojno vrši svojo funkcijo. Ob lepem vremenu, ko gre marsikdo raje peš, iz teira ali onega razloga. Razlogov je več in najbrže ni zadnji tudi finančni. Pa vsaj če je lepa, suha cesta človek malo hitreje stopi, pa je stvar v redu. Ali kaj bo sedaj, ko je nastopila mokra, blatna jesen, za njo pride pa še slabša zima? In če vse dopoldne ali popoldne dežuje, takrat pa prav gotovo, ko se mi ubogi Vičani in Glinčani odpravljamo v službo. In ob takih prilikah je vse narobe, avtobus ima zamudo ali defekt, včasih pa ga tudi že ni bilo ob določeni uri. Cesto pa pride do prizorov, ki včasih zelo tragikomično izzvene. En tak primer se je pripetil tudi oni dan. Pred postajališčem pri viški cerkvi se je nabrala gruča ljudi, ki niso tako srečni, da bi v slabem vremenu lahko ostali doma. Morajo torej v službo ali pa v šolo. Bilo jih je precej, ker je lilo kakor iz škafa in pri najboljši volji ni bilo mogoče iti peš. To je bilo okoli pol 8, torej že tudi malo pozno. Ta avtobus je z* večino najprikladnej-ši, zato je naval takrat največji. S par minutno zamudo se je pojavil na postaji in pričelo se je vkrcavanje. Kmalu je bil avtobus poln. Sprevodnik je še pripomnil, da na prihodnji postaji ne sprejme nikogar več razen nekega gospoda z mesečno karto. Srečno smo se prizibali do te postaje, kjer jih je čakalo še za en voz. Sprejeli smo samo omenjenega nesrečnika in hoteli odriniti. Toda tedaj... Na stopnišču vhoda se je pojavil mož postave, nas strogo premotril in resno povzdignil svoj glas. Ugotovil je namreč, da nas je preveč. Takoj za ugotovitvijo je sledil ukaz, naj se avtobus izprazni tako, da bo zadoščeno pravici, ki je v obliki tablice pribita na steni nad valonom in pravi: 22 sedežev in 10 stojišč. Nas pa je bilo najmanj še enkrat toliko. Kar zašumelo je v barki, kakor bi se vsuli orehi iz jerbasa. Nežni spol je odločno protestiral, dočim so se ka-valirji izgovarjali, da imajo dame prednost ___Zunaj se je vršilo posvetovali je odnosno pričkanje strogega moža, sprevodnika in kapitana, dočim smo se v barki na vse strani prepirali in je neki gospod že dvigal svoj dežnik... Stvar je postajala kritična. V zadnjem trenutku pa se je posrečilo simpatičnemu sprevodniku pregovoriti moža postave. Že smo se vsi blaženi zopet zazibali po razdrapani cesti mimo voznikov, kupov gramoza in tračnic za tramvaj. Ob pogledu na te so se nam vzbudili upi na boljšo bodočnost. Z manjšimi zaprekami na postajah in z malo večjo v Gradišču smo končno srečno pripeljali v pristan — na Kongresni trg ali pa pred glavno pošto — točno ob 8. Tukaj je izstopilo do malega vse. Sem tik glavne pošte, zato zamuda še ni bila prevelika. Kaj pa tisti, ki so šli na licej,, realno gimnazijo in drugam? Neki šolarček nam je razlagal, da je za vsako zamujeno minuto toliko in toliko časa zaprt. Ali naj se izgovori na avtobus? In če se, kdo mu bo verjel? Stvar je namreč postala že legendarna in je n. pr. mene oni dan predstojnik pozdravil z ironičnim nasmehom: >2e zopet avtobus!« Poleg tega sem bil ves blaten in s pohojenimi čevlji. O slabem zraku raje ne govorim. Bili smo jedva še pri moči sestaviti naslednjo resolucijo: Ker nismo v stanju zadržati nebeškega blagoslova in ker nismo tako srečni, da bi v takem primeru ostali doma, prosimo p. n. Maloželezniško družbo, naj nam v takih primerih in vsaj v jutranjih in opoldanskih urah postreže z dvema vozovoma, če že ne skupaj, pa vsaj z malini presledkom. Koristi bodo obojestranske. V nasprotnem primeru pa naj nas pravočasno obvesti, da se ne bomo zanašali. V takem primeru naj obvesti tudi moža postave, naj se blagovoli kljub slabemu vremenu potruditi na prvo postajo, kjer bo stal pri vratih in štel, nato z zamahom pendreka zadostil pravilom na steni, obenem pa dal znamenje za odhoo. Olajšal bo težko stališče sprevodniku, nam pa prihranil mučno proceduro sredi poti. Prosimo in upamo ... Eden, ki 8© je »vozil«. — Risalno orodje kupite najboljše pri FR. P. ZAJEC, optik, Ljubljana, Star tr& 9. Lepa, temperamentna in vesela Čehinja Siesfried Arno Any Ondra ter priljubljeni, popularni komik gostujeta v najkrajšem času v Elitnem Kinu Matica v briljantni komediji smeha in humorja (Deklica jazza) Jazz-girl" Pride! Veselite in pripravite se! Koncert ge. Novak-Cepič V lilharmoniji je v ponedeljek zvečer priredila mezzusopranistka ga. Marija Novak*Cepič koncert, katerega program je bil sestavljen izključno le iz solo*pesmi jugoslovenskih komponistov raznih dob individualističnega značaja ter prired.tev našega folklora. Pri klavirju je sedel g. Marijan Lipovšek. Zal, da je napovedana uvodna beseda akademika Ante Novaka, ne vem zakaj, odpadla. Koncert ie l->il navzlic obširni in tehtni reklami silno sla« bo obiskan. Štejem ge. pevki v velik pius, da je imela dovolj samozavesti in da ni številnim praznim stolom obrnila hrbta. Desinteresiranost publike, praznina dvo* rane, zavest, da pevec z dohodki večera ne bo poravnal morda niti lastnih izdat« kov itd. mora vplivati depresivno zlasti na plahega začetnika, ki mu v taki okol= nosti ni prav nič zameriti, ako ne poje z isto vnemo, z isto toploto, istimi izrazni* mi vrlinami, kot jih ima morda sicer, da je njegov glas potrto enoličen, da se mu v svojih interpretacijah ob taki priliki ne poljubi dvigati se nad običajni nivo, sploh, da ne kaže niti do pesmi, ki jih poje, niti do publike, ki jih posluša, istega zanima* nja, kot bi ga pokazal, ako bi ga publika z obiskom, priznavanjem in pobudno lju* beznjivostjo dvignila in mu dala poguma. Z nemo jezo v srcu, z spuščenimi rokami pa poslušalcev, če jih je tudi malo, ni mo* goče ogreti, ali celo fascinirati. Iz vseh teh in enakih razlogov večer ge. Novak* CepiČeve ni imel onega uspeha, kakor bi ga ge. pevki iz srca privoščili. Njen mezzo* sopran je prijetno barvan, miren, gladek, v enočrtni oktavi ne baš voluminozen, a v dvočrtni dovolj probojen ter zmožen ži* vahnega poleta in dovolj iskrene vzneše* nosti. Pevki se najbolj prilega lirično pre* prosti, morda celo šegavi izraz, kar je po« sebno pokazala v prireditvah narodnih pesmi. Na vsak način je pevka zelo mu* zikalna in smemo ob ugodnejših prilikah od nje pričakovati več, kakor se ji je to udalo v ponedeljek zvečer. Na programu je imela Milojevičev zna« ni »Japan«, Manojlovičevo folkloristično barvano »Mjesečina, al mjeseca nema«, romantični Lajovičevi dve: »Mesec v izbi« ter »Spleen«, impresionistični Škrjančevi »Beli oblaki« in »Jesenska pesem«, modei« nistični Osterčevi »Solnce v zavesah«, »Obhajam se s tišino« ter prav zelo lepo in zanimivo, nad ostinatno basovsko figu* ro zibajočo se »Oh, kako sem bolan«, ka* teri je dodala humorno prleško »Dere sem ja mali bio«. Tem so sledile prire* ditve narodnih: Gotovca »Tuge moje* in »Sjaj mjesece«, R. Ružica — »Jur tri no> či« ter »Zvira voda iz kamena:, Grgošev čevo »Kolo«, Konjovičevi »Sunce oi sja* lo« in »Of aman, aman«. Vse te lirične, mehkobe polne pesmi o solncu, mesecu, nočeh in ljubezni, dovolj enakomeren, enakobarven program, ki so ga prijetno zaključile štiri narodne po zapisih Stanka Vraza v prireditvi Nika Štritofa, razvršee* nt umno po vsebini in tempih, vsaka pe» sem kitično v dveh treh klavirskih vari-jantah. spretno in efektno postavljena za gias :n klavir. Na vsak načn nekaj prav zelo porečenega in efektne^i. Pevko želim slišati v prijetnejših oko* lisčii«sh zopet prav rad. — I' , ■a pisarne DRAMA. Ljubljanska drama vprizori jutri šnuderlovo izvirno dramo >Pravljica o rajski ptici« v običajni zasedbi in režiji gosp. Skrbinška. V posameznih vlogah nastopajo: gospa šaričeva in gospa Gabrijelčičeva ter gg. Kralj in Jerman. Kot izvirno delo naše literature zasluži drama vso svojo pozornost. Kritika je priznala, da je izvrstno na študirana, pa tudi posamezne vloge so dobro zasedene. Predstava se vrši za abonente reda B. Prva repriza Schillerjeve klasične drame »Razbojniki« bo drevi. Letošnja premijera je bila odigrana v soboto 18. t. m. in je bila sprejeta z izredno toplim apravzom. Posamezne vloge so v rokah naših najboljših igralcev. Glavne vloge igrajo poleg gospe šaričeve gg. Levar In železnik, dalje j. Bratina, Kralj, Cesar, Kaukler, Poto-kar. Skrbinšek, Sancin, Jan, Jerman, Plut n Lipah. Napravljena je bila popolnoma nova inscenacija po navodilih prof. še.sta kot režiserja in osnutkih g. Uljaniščeva kot scenografa. Pri predstavi sodeluje tudi vojna muzika. Predstava se vrši za abonma reda C. OPERA. Jutri se poje v ljubljanski operi Johan Straussova opereta >Vesela vojna«. Opereta se odlikuje — kot ostala dela tega črtanega dunajskega komponista, imenovanega *»kralj valčka« — po izredno elegantni melodiki, pikantni ritmiki in bujni instrumentaciji. Zelo posrečena vsebina je polna življenja, prepletena z učinkovitimi domi- sleki. Nastopijo gospo Poličeva, Ribičeva, gg. Gostič, PeOek, Povhe, Simončič in drugi. Dirigent dr. švara, režiser g. Povhe. Predstava se vrči za abonma reda E. Koncem tedna so bo vršila promijera Verdijeve opere >Moč usode« pod vodstvom dirigenta g. Neffata. Zanimivo delo je na repertoarju rseh večjih ffledalidč tor bo broz dvoma ugajalo tudi pri nas. Koledar. Danes: Sreda. 22. oktobra 1930, katoličani: Kordula: pravoslavni: 9 oktobra Stevan, Jakov. Današnje prireditve. Drama: Razbojniku Opera: zaprto. Kino Matica: Cillv. Kino Ljubljanski Dvor: Njena poslednja vloga. Kino Ideal: Prodane hčere. Predavanje dr. Mire Finkove o vpliva delovanja žlez na razvoj človeka. Ob 20. v veliki dvorani Delavske zbornice. -Plesna vaja privatnih nameščencev se vrši v četrtek zvečer ob 3J. v veliki dvorani hotela »Union«. 547-n Dežurne lekarne. Danes: Piccoli, Dunajska cesta; Bakar-čič. Sv. Jakoba trg. Tragedija služkinje Ljubljana, 22. oktobra. Rozalija Primožičema, rojena 1. 1909. <■» Radečah pri Zidanem mostu in tja pristojna, samska, služkinja brez posla, boleha že delj časa za nevrastenijo. Snoči ob 7.35 je skušala na železniškem prelazu na Dunaj« ski cesti izvršiti samomor. Hotela se ie vreči pod kamniški vlak, kar pa sta ji še pravočasno preprečila železniški čuvaj Stanič in višji stražnik Grabar. Par me* trov pred lokomotivo sta jo zgrabila in jo odvedla na bližnjo stražnico, kjer so jo ob 10. zvečer izročili njenemu bratu Ivanu, šoferju v Kamniku in materi Mariji, sta« nujoč v Radečah. Primožičevo je njena mati skušala sno* či pred poskušenim samomorom poslati na opazovalni oddelek tukajšnje splošne bolnice. Sprejem pa je bil radi pomanjkanja prostora odklonjen. Koncert v Ljutomeru Ljutomer, 20. oktobra. Naše vrlo Glasbeno društvo je otv.;ri-rilo letošnjo sezono v nedeljo 19 t. m. popoldne v Sokolskem domu i koncertom dveh ljubljanskih umetnikov g. Karla R u p 1 j a, violinisti, jj. Marjana H :i s a, koncertnega pevca in g. Marjana Lipov-ška, spremljevalca na klavirju. Obisk nI baš pokazal onega zanimanja, ki ga je prireditev zaslužila, posebno ko smo zastonj iskali celo navdušenih čestilcev glasbe. Kje so ostali? Pa bodi že kakorkoli, vsi udeleženci smo odšli domov zadvolj-ni in to je glavno. Vsi trije umetniki, absolventi ljublj. drž konservatorija, so nam podali pester in zanimiv, dasi skromen program v prav lepo zaokroženi celoti. Vzeli so iz svojega repertoarja gotovo najlepše in najboljše komade. Ves spored, ki je bil žal stisnjen le na dobri 2 uri, je bil razdeljen v pet delov. V prvem delu se je izkazal s svojo sigurnostjo in čistočo tonov g. Ru-pelj z Mozartovimi skladbami. Sledila sta dva samospeva. Curschmannova »Nočna pesem« in živahna arija Kecala iz »Prodane*, katere je odpel z mehkim, odprtim in razločnim glasom g. Marjan Rus. V drugem delu smo čuli moderno Milhandovo »Pomlad«, Dvorakov ples«, Elgarjev »La Capricieuse« in Kreislerjev »Lepi rožmarin* v fascinujoči interpretaciji g. K. Rup-lja, ki nas je razgrel posebno z Elgerjc-vim glasb, biserom, katerega je moral ponoviti. Četrti del je obsegal g. Betettu posvećene Prelovčeve narodne: »Pa So fantje šli v vas«, »Ti si tirce zamudila« in »So še rožce žalovale«. Odpel jih je prisrčno, toplo, naš g. Rus. Slišal si — to je drugI Betetto! Dodati je moral in ponavljati šega vega Pavčičevega »Dedek Samonog« H koncu nam je Še pričaral g. Rupelj Riesov večni »Perpetuum mobile« in Talla-Krei-slerjev »Spanskj ples« ter Še nek valček kot dodatek, za kar je prejel ob zakliuč-ku šopek prleških cvetk v spomin. Oba pa je pridno spremljal pravi virtuoz na klavirju g. Marjan Lipovšek, ki je s svojim spretnim igranjem pripomogel k lepemu uspehu. Mladim umetnikom naše čestitke m z njimi našemu najvišjemu glasb, zavodu, ki nam jih je dal. Dobrodošli še med nami. Na temi mestu pa bodi izrečena vsa zahvala tudi Glasb, društvu, posebno njega očetu in vodji — našemu prleškemu Hu-badu — sivolasemu g. Zacharlu, za tako "ep užitek v tako žalostnem jesenskem popoldnevu! Pa še kaj lepega! Zdravo! ar—. Stev. 2n >SLOVBNSK! NAROD« dne 22. oktobra 19S0. >tr«n ? Dnevne vesti — Izpremerabe v naši vojski in mornarici. Imenovani so: za vršilca dolžnosti šefa oddelka dravske stalne vojne bolnice sanitetni podpolkovnik dr. Lujo Debelejak poleg redne službe, za vršilca dolžnosti komandanta III. divizij ona 14. artilerijskega polka artiljerijski kapetan I. klase Branko Tominšek, doslej na razpoloženju vojnega ministra, za šefa vojne delegacije pri direkciji državnih železnic v Subotici polkovnik Franjo List, doslej šef vojne delegacije pri direkciji državnih železnic v Zagrebu, za komandanta broda »Zmaj« kapetan bojnega broda Dragutin Velušnig, poleg redne službe, za vršilca načelnika adjutantskega oddelka komande mornarice kapitan korvete Anton Klinar, doslej na službi v istem oddelku; dosedanjih dolžnosti je razrešen in stavljen na razpoloženju vojnemu ministru poročnik bojnega broda T. klase Vladko Naglic. _ Velika jugosloven>ka prireditev v TragL Že včeraj smo poročali, da bo predaval v Pragi viceadmiral Metod Koch o »kupni borbi naših in češkoslovaških mornarjev za osvobojenje. Predaval bo na slavnostnem večeru, katerega priredi :Jadran-ska Stražac v Pragi v petek 31. t. ni. v velik dvorani >Lucernec pod devizo >Praga _ jucroslovenskemu Jadranu«. V umetniškem delu večera nastopijo ga. Horvatova, baritonist 2. Šeman, član Narodnega divad-la Zvonimir Rogoz in pevsko društvo >Hla-boU. Po ofk-ijeinem delu se bo vršil ples. Praška javnost bo imela priliko pokazati svoje simpatije do Jugoslovanov. Pokroviteljstvo nad prireditvijo sta prevzela predsednik narodnega sveta posL Prokupek in primator dr. Baxa. — Iz zdravniške službe . Iz imenika zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila črtana praktični zdravnik v Zagrebu dr. Kari Pečnik in sezijski zdravnik v Cateških toplicah dr. Ivan Matkovič. — Izprememba rodbinskega imena. Kr. banska uprava dravske banovine je dovolila Osel Mariji in njenim nedoletnim otrokom Mariji, Frančišku, Ignaciju, Antonu in Frančiški, pristojnim v občino Vodice, iz-premembo rodbinskega imena Osel v Po-laček. — Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrij cev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 11. do štetega 20. oktobra sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pre-tečenega leta): Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 1 (l), v savski banovini 1 (3), v primorski banovini — (4), v drinski banovini 2 (4), v dunavski banovini 4 (5), v moravski banovini 1 (3), v vardarski banovini — (l), Beograd, Zemun, Panče-vo 1 <2). Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v savski banovini 1, v drinski banovini 1, v dunavski banovini 4. Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 4 <1), v savski banovini 2 (4), v drinski banovini 2 (6), v zetski banovini 1 (—), v dunavski banovini — (8), v moravski banovini 3 (2), Beograd, Zemun, Pančevo — (2). Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v drinski banovini 1. — Za povzdigo turizma. Upravni odbor >Putnika« je imel včeraj in danes sejo, na kateri je razpravljal o pospeševanju tujskega prometa v naši državi. Razpravljalo se je tudi o navodilih, ki jih bo dobila direkcija za bodoče delovanje. — Zakon za zavarovanje privatnih nameščencev za vso državo. Minister socijalne politike in narodnega zdravja je sprejel v ponedeljek predstavnike zveze bančnih uradnikov in nameščencev kraljevine Jugoslavije iz Zagreba in predsednika Pokojninskega zavoda za zavarovanje privatnih nameščencev v Ljubljani Vekoslava Vrtov-ca. Deputacija je prosila ministra, naj bi se zakon o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev, ki velja zdaj samo v Dalmaciji in Sloveniji, razširil na vso državo. — Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Newyorku je umrla Zora Putrih, žena strojnega stavca v tiskanij >Olas Naroda«. Pokojna je bila doma iz Zagreba. — 18. septembra je preminul 59 letni Janez Jereb iz kraja Center. Pokojni je bil doma iz vasi Hotavlje nad £>kofjo Loko, v Ameriki je bival 30 let. Zapustil je /eno, dva sina in dve hčerki. — Vreme. Vremenska napoved pravi, 'da bo oblačno in nestanovitno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše država oblačno, v mnogih tudi deževno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 23, v Sarajevu 22, v Skoplju 21, v Splitu 20, v Zagrebu 16. v Mariboru 15.2, v Ljubljani 13.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.4 mm, temperatura je zenašala &.4. — Odisejada vojnega ujetnika, ki je pobegnil iz Rusije. Včeraj je prišel v Ba-pjaluko neobičajen potnik in nesrečnjž, ki že več mesecev tava po Jugoslaviji in išče svojce. Je to Petar Lazar iz neke vasi pri Prnjavoru. Mož je bil 1. 1915 na ruski fronti ujet in prepeljan v Sibirijo. 15 let se je potikal po tujini in čakal na ugodno priliko, da bi se lahko vrnil v djmovi-no. Njegov povratek je bila prava odi.*e-jada. Vozil se je pod vagoni, čakal po <:He dneve na vlak in končno, ko mu ie zmanjkalo denarja, je potoval peš. Prepotcvil je peš vso Rumunijo, peš je prišel v naše kraje. Utrujen in izčrpan je prispel tc dni v svojo rodno vas v nadi, da najde svojce. Namesto veselega svidenia ga je pa čakalo bridko razočaranje. Tam, kjer je stala njegova domačija, je Oilo pogorišče, o rodbini pa ni bilo duha ne sluha. Izvedel je, da se je žena s sinom Cirilom in Ivanom 1. 1918 preselila v Banjaluko. Sedaj poizveduje mož v Baujaluki po svej-cih, pa jih še ni našel. — Vlak zavozil v potniški ivto. 3!*zu Osijeka se je pripetila včeraj nenavadna nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev, dočim je materijalna Škoda pr&cejšnja. Štirje lovci so se z avtomobilom vračali v Osijek in morali so čez orogo slavonske podravske železnice. Zapornice so bile spuščene, ko je pa 5of»ir hotel avtomobil pred progo ustaviti, m> mu odpovedale vse zavore in avto je ~a-vozrl na progo v hipu, ko je privozti vlak. Lokomotiva je avtomobil zgrabila m ga vlekla kakih 150 metrov s seboj. Sreča v nesreči je bila. da noben potnik ni padel z avtomobila Končno se je vlak ustavil. Avtomobfl je bil ves razbit, dočim se potnikom ni nič zgodilo. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih Živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobi tosti, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica Izdatno izpraznjen je črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijskin trgovinah.. Iz Ljubljane I]— Posipanje cest na mestni periferiji, Z gramozom ie posuta Cesta dveh cesarjev. Ker ima zrasti v mestnem logu ob tej cesti novo naselje, bo nastal tod živahnejši vozovni promet. Do vazal se bo ves stavbni materijal. V Rožni dolini posipajo na debelo Cesto VIII in Cesto IX. Obe imata široko moderno cestišče, ki povzdigneta lepoto Rožne doline, kadar bosta popolnoma izdelani. —Ij Popravljanje Celovške ceste od Zgornje Šiške proti St. Vidu stalno napreduje. Od zadnjega torka ni sicer nagajal dež, pač pa so delavej pogrešali vetrovno vreme, da bi se cestišče bolj sušilo in utrdilo. Poprava ceste stane dnevno 1500 do 1700 Din. Vozniki dovažajo gramoz in drobnejšj pesek, delavci pa nasipajo na cesto. Popravljena sta do zdaj skoraj dva kilometra cestišča, ki je lepo gladko kakor miza. S popravljanjem ceste se bo nadaljevalo čez Št. Vid do Mednega. Ij— Današnji živilski trg je bfl bogato založen s sadjem, zelenjavo in sočivjem. Judi gobe so se še nudile, jurčki 6 Din merica, bilo jih pa je komaj za par meric. Precej več je bilo sivk, merica po 1.50 Din. Izredno mnogo je bilo domačega kostanja, po kakovosti jako različnega, drobnega, piškavega in debelega kot maroni: liter po 2.50 Din do 3.50, kg pa po 3.50 do 4 Din. Jabolka so se podražila, kg ie stal 6—10 Din, vendar so bila precej lepa. Iz škofjeloške okolice se ie nudilo rudi nekaj lepih hrušk po 7 Din kg. Tudi grozdje je drago, belokranjskega ni več, le smede-revsko, kg po 8—10 Din. Ker je že zelo zrelo, ga prihodnje dni ne bo več na trgu. Med sadjem se je nudil tudi domač oreh liter po 4 Din, kg pa po 8 Din. Med zelenjavo in sočivjem je bilo največ zeli. glav kom. po 1—2 Din in krompirja po dinarju. Salate je že mani, vendar se je dobila lepa endivja, glave po 0.75—1 Din. Dovolj je b?lo se ve repe, ohrovta, kolerabe, korenja, špinače, peteršiljčka itd., cene so neizpre-menjene. Na kokošjem trgu ni bilo toliko perutnine kot ob sobotah, ko se gospodinje zalagajo za nedeljo. Petelinčke so nudili po 20—40 kom, po teži. Jajca so Še vedno draga, kom. 1.75 Din, trgovina z njimi ne uspeva preveč dobro. V splošnem je bila trgovina dobra. H— Z Galjevice. Z gradnjo skromnih a čednih lesenih hiš na mestnem travniku južno od dolenjskega kolodvora se je prenehalo, ker je že ves on d o trn" svet v ta namen porabljen. Le ometavanje sten je še ter tu pa tam v delu. Vseh domačij je baje 117. Prihodnjo pomlad napravi magistrat v naselja kanalizacijo in še par javnih vodnjakov. Tudi pota jim še izboljša, kjer so še pomanjkljiva. Tako vidimo v tuljavi vasi stalen napredek, kar je prav razveseljivo. —Ij Sestanek posestnikov iz dvorskega okraja, Trnovega in Krakovega. Drevi ob 20. se bo vršil v Aškerčevi kleti, Aškerčeva ulica 1 sestanek posestnikov iz dvorskega okraja, Trnovega in Krakovega. Razpravljalo se bo o razširjenju ljubljanskega tramvaja po šelnburgovi ulici in Gradišču, čemur ugovarjajo dotični posestniki iz trgovskih in prometnih ozirov. —Ij Raketni polet na luno! V petek 24. t. m. bo predvajala Z. K. D. senzacijonalen film, ki nam bo v zanimivih in nazornih slikah predočeval fantastični polet prvih potnikov na luno. — V Filmu vidimo ogromne predpriprave, velikansko raketo, vkrcanje prvih pogumnih potnikov, >slepega< pasaži rja v osebi malega dečka, start in polet. Končno smo na luni. Grozna pokrajina s svojimi skrivnostmi se odkrije gledalčevim očem. Polet se je sicer posrečil, toda podjetje zahteva svoje žrtve. Film je gigantsko delo Ufe in njenega slovitega režiserja Fritza Langa. V glavnih vlogah nastopa trojica znanih in priljubljenih igralcev; njih imena Willy Fritch, Gerda Maurus in Fritz Rasp. Film si mora vsakdo ogledati. Predstave v petek ob 4, pol 8 in četrt 10 zvečer. Cene ijudske. —I] Znanstveno predavanje. V veliki dvorani Delavske zbornice bo predavala drevi dr. Mira Fink, specijalistka za ženske bolezni in porodništvo, o vplivu delovanja žlez na razvoj človeka. Začetek točno ob 20. uri. Predavanje samo za ženske. Vstopnine ni. —U Ciril Metodovi podružnici v SiSkl priredita v rest. Reiuinghaus dne 9. novembra ob 3. uri popoldne Martinov večer. 546-n H— Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo danes v sredo dne 2. oktobra 1930 ob pol 9. uri zvečer v prostorih restavracije »Zvezda«. V nadaljevanju lani začetega cikla »Ljudska univerza za trgovske in obrtniške kroge« pride na vrsto predavanje o zanimivem predmetu: »Umetnost m naša Narodna galerija«. O tem predmetu predava upravnik »Narodne galerije« gospod rvan Zorman. Gospod Ivan Zorman slovi kot odličen strokovnjak na tetn polju in bo večer, ko/ cm predava, brezdvomno jako poučen m zanimiv. Po končanem predavanju igra godba. Gostje so dobrodošli. Vstop je brezplačen. —H Elitni družabni plesni tečaj Jenkove šole se prične danes ob 20. v balkonski dvorani Kazine. Vstop proti vabilu. Reklamacije od 17. do 19. ure isto-tam. 345-n Aluminijasta kuhinjska posoda je veselje vsake gospodinje ; zato si oglej Se danes veliko iz bero po najnižjih cenah pri tvrdki z železnino STANKO FLORJANC1C. LJUBLJANA. Sv. Petra cesta St. 35 —Ij Današnji kinematografski pregled. Z velikim uspehom predvaja zvočni kino Matiea Čarobno filmsko opereto >Cilly«. 1 a-kega razkošja, tolikega ansambla najbolj-šin plesalk, girlsov, pevk in pevcev ni vse-b« val noben film. Poleg tega čarobna muzika, obiio najbajnejšega razkošja in vse tc v krasnih naravnih barvah. Če je svijt-časno >Rio Rita« ugajala občinstvu mora ta film iz; vati navdušenje slehernega gle lat-ca. N"a sporedu je le še nekaj dni. Zalo naj vsak r.ohiti in si ogleda to prekrasno d-Mo. Kin<» Ljubljanski Dvor uvaja z današnjim dnom i/rDvore že s prvim današnjim svojim filmom >Njena poslednja vloga« film v katerem nastopa v glavni vlogi znamenita Pola Kegri in kot partner Nils Asther. Kino Ljubljanski Dvor je tako danes najcenejši in najudobnejše kinogle-dališče v Ljubljani z obenem prav prvorazrednimi filmi. — Kino Ideal predvaja danes premiero M. G. M.-filma >Prodane hčere*. Film je drastična slika današnje moderne dobe in morale ki vlada med žensko mladino takozvanih boljših krogov. —Ij Vabimo vljudno članice naših ženskih društev, da se udeleže sestanka ki ga sklicuje Jugoslovenski ženski savei t četrtek 33. t. m. v damsko sobo kavarne >Emona<. O referatih, ki so se obravnavali na kongresu J£S v Zagrebu bodo poročale gc. Govekar, Lebar, Martelanc, Peče, Vode in Štebi-Pleško. —I j Koncerti v novembra. V novembru se bodo vršili naslednji koncerti: V ponedeljek 3. novembra nastopi prvikrat na javnem samostojnem koncertu baritonist g. Mirko Pugelj, ki je dokončal pevske študije v Parizu. Izvajal bo na svojem ljubljanskem koncertu izključno le francoski program. Vse točke bo pel v originalnem jeziku. V petek 7. novembra bo prvi simfonični koncert letošnje sezone pod taktirko opernega ravnatelja g. Mirka Polica. Operni orkester in orkester orkestralnega društva Glasbene Matice bosta izvajala Glazunov violinski koncert, viohn-solo g. Karel Rupel, dalje pet Mahlerievih otroških mrtvaških pesmi za en glas s spremljevanjem orkestra. Pela bo operna pevka ga. Thierrv - Kavčnrkova, tretja točka pa bo Cajkovskega IV. simfonija. V torek 11. novembra pa bo koncertiral brez dvorna eden najboljših komornih kvartetov Srednje Evrope, komorni kvartet iz Dres dena, ki je v lanski sezoni naravnost navdušil poslušalce. V ponedeljek 17. novembra pa bo koncert pevskega kvarteta Glasbene Matice (Pelan, Završan mlajši. Za vršan starejši in Skalar). Na tem koncertu se bo proslavilo 401etno pevsko ude?-stvovanje baritonista in prvega basista g. Janeza ZavrŠana, ki je znan in priljubljen v vsem slovenskem svetu.. To naznanilo naj velja kot prednaznanilo. —IJ Klub esperantistov v Ljubljani vabi članstvo in prijatelje esperantskega gibanja k predavanju s sktpotičnimi slikami, ki bo jutri 23. t. m. v Narodni kavarni Predaval bo gospod C e c h z Dunaja o Avstriji in novem Dunaju v esperantskem jeziku. Brez vstopnine. —tj Simfonični koncerti. Naše vsakoletne koncertne sezone živo pogrešajo rednih velikih simfoničnih koncertov, na katerih naj bi se izvajala dela svetovne literature. Zato je gledališka uprava sklenila, da priredi v letošnji koncertni sezoni štiri simfonične koncerte. Orkester pri teh koncertih bodo tvorili člani opernega orkestra in pa član} orkestralnega društva Glasbene Matice, ki bodo sodelovali iz prijaznosti Pri vseh štirih koncertih. Prvi kon cert se bo vršil dne 7. novembra in ga bo dirigiral operni ravnatelj g. Mirko Polič, drugi koncert pa je določen za 17. december. Dirigiral ga bo skladatelj L. M. Skr-janc. Vse pdrobnosti glede programa In drugega objavimo pravočasno. U— Francoski inštitut v Ljubljani bo francoskem jeziku. Prvo tako predavanje bo v petek 24. t. m. ob 18. v univerzitet! zbornici: »Rokoko in povratek v 19. stoletje v umetnosti«. Predaval profesor Rev. Predavanje bodo spremljale tudi lepe skloptične slike. Vabimo k številni udeležbi. U— Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani se je s svojim tajništvom preselilo iz dosedanjih prostorov v Dalmatinovi ulici št 7 v nove prostore v Trgovskem domu, Gregorčičeva ulica št, 27. Društvena pisarna je zavzela v zadnjem času tak razmah, da so dolgobtm dosedanji prostori postali pretesni in je bila zato preselitev v nove prostore nujno potrebna. —IJ Sokol 1, Ljubljana — Tabor val)? vse nove člane in članice, za katere velia 6 mesečna poskusna doba, k drugemu predavanju o »Sokolski ideji«, ki *e ho vršilo v nedeljo, dne 26. oktobra od 9 -10. dopoldne v Sokolskem I omu na Taboru, I. nadstropje, leva stranska dvorana (vhod z Vrhovčeve ulice). Udeležba obvezna. — Uprava. — Ij Popravek. V ponedeljek je napravil tiskarski škart o poročilu o nesrečah in nezgodah ix 2 letne hčerke davčnega kontrolorja Desanke IvančiČ 21 letno hčerko, kar je seveda huda pomota. Ij— Ples — gimnastika. Plesalka Vid-marjeva, diplomirana v šol; VVigmanove. sprejema od 3. do 5. popoldne. Narodni dom, Bleiueisova cesta. 498-n —Ij Pes mu je pregriznil žilo. TOletni Pečnik Jos. z Rašice, okraj Kočevje, se je danes pred 9. mudil na dvorišču gostilne Cešnovar na Dolenjski cesti. Nič hudega sluteč je šel mimo priklenjenega psa. ki ga je nenadoma popadel ter ga ugriznil v nogo pod pregibom kolena. Starcu se je močno ulila kri, ker mu je p*»s pregriznil žilo. Prepeljali so ga z rešilnim vowm v bolnico. OTROŠKt HOGAVtCt 'iiGO« Najboljše, najtxajne skori sploh ne razumete. — Saj bas zato zahtevam visoke plačo, kajti, če se na delo ne spoznam mi bo mnogo težje delati. Stran 4 >SLOVEN8KlNAROD< dne 22. oktobra 1930. Stev. ?4i K. R. G. Brown: 34 Vitez enega dne Roman Vzeti motocikel ni bilo težko, kajti v bližini ni bilo nikogar, ki bi ugovarjal. Samo prepereli praoče Taggs Baya je videl, kako Peter potiska motocikel tja, kjer je stala Jeanne. In tako se ni prav nič čudil, ko jo je ubral motocikel s Petrom spredaj in Jeanno zadaj po cesti vzhajajočemu solncu naproti. — Ti cirkuški pajaci so pa res čudni ljudje. — je pomislil ribič in se znova lotil dela. Okrog desete jamice na igrišču je stopical mož srednjih let. Kar je začul drdranje motorja na ozki cesti med igriščem in morjem. Drdranje je nekam čudno vplivalo nanj, kajti takoj je srdito zaklel in hitel na bližnji hribček. Zagledal je velik rdeč motocikel, ki je švignil mimo njega kakor strela in se izgubil v oblaku prahu. S srdito kletvico, proti kateri je bila prva nedolžna šala, jo je mož ubral z grička na cesto. Mikalo ga je pognati se za motociklom. Ko je pa preskočil zadnji jarek in obstal na cesti, je spoz- | nal. da bi bil ves trud zaman. Tako je ' obstal in se oziral na vse strani, misleč, da mu priskoči kdo na pomoč. Kar je zagledal nekaj, kar mu je prej zastiral hotel. Zdrznil se je in zrl pred se kakor človek, ki se vrne po imenitni večerji dobre volje domov, pa zagleda na postelji ostudno podgano. Pozabil je na motocikel, zaklel je na ves glas in jo ubral proti obali. IX. Po telefonu. Vsi poznamo oni tip modernih angleških mladeničev, ki dobe motocikel za pet funtov za les in za deset šilingov mesečnih obrokov, pa dirjajo ob sobotah in nedeljah s svojimi prijateljicami po cestah tako brezobzirno, da se vsi pešci zgražajo. Nam se zdi to nerazumljivo, njim pa taka vožnja zelo ugaja. V tem se bistveno razlikujejo od nesrečnikov, ki jih puščajo ob cestah za seboj v oblakih prahu. Peter ni spadal med te kalilce miru. Ni bil strasten motociklist, ni znal posebno dobro voziti in tudi dekleta ni bil še nikoli vzel s seboj. Zato je moral po naglem pobegu iz Taggs Baya zbrati vse svoje sile, da se je izognil neprostovoljnemu samomoru. Pot je bila polna kotanj, spominjajočih deloma na žrela ugaslih ognjenikov, deloma pa na sledove 20 centimeterskih granat. In ta- ko se ga je morala oklepati Jeanne krčevito okrog pasu, da je ni vrglo v jarek. Peter je moral paziti na kotanje, zato ni imel časa ozirati se po pokrajini ali kramljati s svojo spremljevalko. Ko sta prevozila tako dobre tri milje, sta zagledala pred seboj stolp Mar-tellskega gradu; od tu je vodila ozka travnata pot na glavno cesto. Peter si je globoko oddahnil in zavil na travnato pot. Zdelo se mu je, da je bila prevožena pot najslabša na svetu. Pred seboj je zagledal strm hrib. K sreči je bil Gibbs tako pameten, da je kupil motocikel, ki je zmagal še tako hud klanec. Peter je kar strmel nad motociklom, ki se je junaško vzpenjal po strmem pobočju hriba. Močan pritisk na želodec ga je opozori!, da je Jeanne v nevarnosti, da omahne nazaj. K sreči je bil hrib sicer strm, toda ne posebno visok. In tako sta kmalu dosegla vrh in zagledala pred seboj del ravne, gladke ceste. — Tako, zdaj pa poženeva, da nadomestiva izgubljeno, — je vzkliknil Peter. Pa nista nadomestila, kakor se je pozneje pokazalo. Pognal je na vso moč, toda motocikel ga ni ubogal. Nasprotno, namesto da bi zdirjal po cesti, je dvakrat zakaš-ljal, kakor v opravičilo, potem se je stresel, znova zakašljal, vzdihnil utru- jeno, se pomaknil-še malo naprej in obstal. Jeanne je bila vesela da lahko stopi za trenutek na tla. Pretegnila se je, ker je bila že vsa trda od vožnje. Ozrla se je na Petra in iz oči ji je odsevala bojazen, pomešana z veseljem. Peter se je sklonil nad motocikel in zamrmral nekaj pod nos. Potem je stisnil pesti in odgovoril: — Bencina nimava. Nekaj časa ie bilo vse tiho. potem je pa Jeanne počila v smeh. — Ko končava popotovanje, bo vsa pokrajina polna polomljenih motornih vozil. Toda kaj bova počela zdaj? Peter se je ozrl na cesto, kjer se je videla v daljavi rdeča streha. — Tamle je hiša. Morda dobiva na posodo malo bencina, ne verjamem pa ne. Vse kaže, da se je usoda sama za-rotila proti nama. — No, nič ne de, saj se nama nikamor ne mudi, — je dejala Jeanne. — Vožnje sem itak že sita.. Kratek počitek mi bo zelo dobrodošel. Sedla je na rob jarka. Peter je stopil za njo in sedel k nji. — Rad bi vedel, če bova še kdaj jedla, — je dejal ves potrt. Po trebuhu mu je namreč pošteno krulilo. — Nikar ne mislite na to, — ga je tolažila Jeanne. — Glavno je, da imava sliko. — Pogladila je zavitek in začela odvijati rjav ovojni papir. Toda Peter je bil tako lačen, da ni kazal nobenega razumevanja za umetnost. Ce bi bil kdo predložil, naj izbira med Rembrandtom in kosom salame, bi se bil brez oklevanja odločil za salamo. — Ce bi imela malo slanine, — je pripomnil otožno, — bi ocvrla jajca s slanino — seveda če bi jih imela. Vzdihnil je tako globoko, da se je Jeanni kar zasmilil. — Se ne boste jezili, če začnem glodati svoje čevlje? Usnje je baje zelo re — — — Nenaden Jeannin krik mu je zaprl sapo. Bil je krik strašnega razočaranja, tako obupen krik, da ie Peter takoj pozabil na svojo lakoto. Obrnil se je k nji in opazil, da ie odvila sliko in da jo gleda z izrazom groze in presenečenja, kakor da ne verjame svojim očem. — Kaj se je zgodilo? — je vzkliknil Peter. ni prava! — je zajecliala — Ta Jeanne. Peter se je sklonil čez njo in ostrmel. Ni se spoznal na umetnost, toda tudi njemu je bilo takoj jasno, da to ni Rom-nev — da to sploh ni portret. Slika je predstavljala navadno pokrajino — skupino dreves, travnik in širno nebo. Ce se ni motil, je bil Constable. NOVI MOŠKI JESENSKI VZORCI 9637-29 Din 249.— Okusni moški polčevlji. K izprehodni obleki. Iznenadili Vas bodo s svojo udobnostjo in eleganco. 7837-25 Din- 249.- Naša nova vrsta elegantnega polčevlja za družbo, podaljšane oblike, iz finega temnega boksa, kombiniranega z lakom. 7837-21 Din. 249.- Nasa najnovejša oblika moškega šilja-stega polčevlja. Po svoji eleganci bo ustrezal tudi ljudem najbolj izbranega okusa. Imamo jih iz rjavega boksa, črnega ševroa ali laka. 9677-22 Din. 249.- Naša stalna vrsta, pri odjemalcih zelo priljubljena. Visoki moški čevlji na trakove iz mehkega telečjega boksa, črni ali rumeni, polušiljaste oblike, udobni v prstih. Stanoviten gumast podpetnik povečuje elastično hojo. 6627-06 Din. 249.-. Priljubljen moški polčevelj široke oblike, eleganten. Iz finega telečjega boksa, črn ali rjav. 3627-22 Din. 249.- Dovršena oblika moškega polčevlja, v prstih širokega, jako udobnega. Izdelujemo jih iz močnega mehkega boksa, rjave ali črne barve. 3667-22 Din. 249.- Zaradi svoje dovršenosti in udobnosti priljubljena vrsta. Izdelan je iz mehkega telečjega boksa in v prstih širok. Podplat iz najboljšega krupona s tankim gumastim vložkom proti prepuščanju vlage. 9637-26 Din. 249.- Sportski čevelj angleške oblike, kombiniran z dulboksom, z obilno perforacijo in močnimi podplati. Idealno dopolnilo sportski obleki. ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše drage matere in stare matere, gospe Ane Šavs se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni darovalcem lepih vencev in cvetja, čč. duhovščini, pevskemu društvu »Krakovo-Trno-vo« za ganljivo žalno petje, obenem društvu »Gradaščica« in končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so drago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni poslednji poti. Ljubljana, dne 20. oktobra 1930. Žalujoče rodbine: JEŠE, ŠAVS in STEINMANN Ci NIMAM DOBRE KM1 'DOBITE DNtVNO 5VIŽE PBAŽINO iC NAJMODERNEJŠE VZORCE ZAVES in PERILA namiznih in kuhinjskih garnitur veze najf ine je in najceneje MATEK & MIKES, LJUBLJANA DALMATINOVA 13. Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj, »BREDA« žepni robci komad 2 Din. SOFIRANJE s sigurnostjo, da napravite izpit za poklicnega Šoferja ali sa-movozača, podučujem v dnevnih ali večernih urah. Vprašati takoj v Slomškovi ulici št. 27. 2656 □□□□□□nnannDOononnnrji V HOTELU MIKLIČ oddamo mesečne sobe 2695 ojuuujurjDr^^ ui a a a aia dajte pravočasno v popravilo tvrdki Matija Trebar Ljubljana, Sv Petra cesta 6 2 KROJAŠKA POMOČNIKA za fino veliko delo sprejme takoj — Smerajc, Miklošičeva cesta 14/1. 2730 PRODAM STROJ za izdelovanje zidne in strešne opeke. Dela 800 do 1000 komadov na uro, ter je v popolnoma dobrem stanju. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2698 Za stavbe vsakovrsten suh tesan in žagan les. ladijska tla ceno oa-laja Fran sustar. Dolenjska cesta, telefon 2424. 60/T Zeleznato vino lekarnarja dr. G. Plccoll-Ja • Ljubljan«! krer>ča oslabele, malo-krvne, odrasle m otroke. 58-T TPlakuCatutni paph iftedafa upiapa t$Ccven6&ega Tlct\eda, Prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko upremo kakor tudi s tremi najmodernejšimi tovornimi avtomobili po dve-, tri- in sedem ton nosilnosti prevzema ^EDICIJA TURK. LJUBLJANA, Masarvkova cemt* 9. Telefon interurban 2157- " 8l/T Ureduje Josip Znpanćlc, — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeserte*. — Za opravo in ineeratni del Usta; Oton CnrlstoL — Val t LJubljani. 2