FoS tnlna plačana ▼ potevm!.
Leto XL, št. 91
Ljubljana, petek 18. aprila I930
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno 25.— Din» za inozemstvo 40— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljcva ulica 5- Telefon
št. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. - Telefon št 3122. 3123. 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241.
Obnovitev dela v naših
rudnikih
Začasen sporazum med železniško upravo in lastniki rudnikov — Delo se naj takoj prične
Beograd, 17. aprila, p. Pogajanja med lastniki rudnikov in državnimi železnicami so se danes ves dan nadaljevala. Glede cen sta ostali obe stranki vsaka na svojem stališču. Pač pa se je dosegel na včeraj javljenl kompromisni osnovi sporazum, da se delo v rudnikih takoi obnovi ter prične z dobavo premoga državnim železnicam proti obračunu na temelju pozneje deiinitivno dogovorjenih cen.
Rudniki so bili o sporazumu takoj brzojavno obveščeni in bi se moglo delo v revirjih, predvsem tudi v trboveljskih že jutri v petek pričeti.
Pogajanja za r'~cinitivni sporazum glede cen so bila o^godena čez Veliko noč. Vodita jih z železniško upravo v imenu Udruženja rudarjev ravnatelj g. Münch, v imenu TPD pa njen beograjski ravnatelj N. Ve.rhunc.
Podpis londonske pogodbe
Prihodnji torek bo podpisana pogodba o omejitvi oboroževanja na morju
London, 17. aprila AA. Včeraj so razprav-Hali Macdonald. Stimson in Vakatsuki o takozvanni varnostni klavzuli, ki naj so vkiiuči v trojni pakt. Omenjena klavzula se krije v glavnem s siično klavzulo v washinsrtonski pogodbi. Sedanja klavzula vsebuje določbo, da bo upravičena pogodbenica, ako bo ogrožena po gradnji novih vojnih ladij od kake druge države, po prejšnjih posvetovanjih z drugimi pogodbenimi državami povečati pomorski gradbeni program. Tozadevna posvetovalna se bodo vršila po diplomatskem potu. Ta klavzula je bila poslana v pročitev japonski vladi v Tokio.
Lomlott, 17. aprila AA. Na današnji seji zbornice je bilo postavljeno vprašanje, ali se tiče varnostna klavzula francoske ali pa italijanske vojne mornarice. Zakladni minister Snowden je izjavil, da je varnostna klavzula splošnega značaóa in da se ne nanaša na nobeno določeno vojno brodovje. Na nadaljno vprašanje, ali bo vlada glede na sedanji pomorski sporazum nadaljevala izpopolnitev singapurské pomorske baze in ladjedelnice zu popravo vojnih ladij, јг Alexander izjavil, da bo vlada skrbno proučila to vprašanje glede na novo pogodbo ter odredila vse potrebno po posvetovanju s prckocnorskimi državami.
London, 17. aprila AA. Angleška vlada bo izdala Belo knjigo, posvečeno delu pomorske razorožitvene konference v Londonu.
Pariz. 17. aprila AA. Zunanja komisija
poslanske zbornice je poslušala poročila Brianda in Dumesnila o pomorski razorožitveni konferenci v Londonu, Briand je izraz.il nado, da bo v kratkem dosežen sporazum z Itali'io.
London. 17. aprila s. Pogodba med pomorskimi silami ie več ali manj izgotov-liena. Kakor se izve, so bili nekateri deli pogodbe že brzojavno sporočeni zainteresiranim vladam
London, 17. aprila d. Zaključna se"a pomorske razorožitvene konference, na kateri bo podpisana pogodba, je določena za torek ob pol 11. dopoldne. Macdonald se ie včeraj odpeljal za velikonočne praznike z letalom v svoi škotski rojstni kraj Lossie-nouth ter se bo šele na velikonočni ponedeljek vrnil v London.
London. 17. aprila g. V dobro poučenih krogih upaio, da bo londonska mornariška pogodba še danes izgotovljena. Kljub temu je še dvomljivo, ali bo lanko že prihod--nji torek podpisana, ker je treba nieno be. sedilo naiorej sporočiti vsem udeleženim uradom. Težave zaradi angleške klavzule s pridržki so bile med tem odstranjene. Japonci so oiicijelno sporočili, da je Japonska sprejela predlog, da se ta klavzula prikKuči pogodbi treh držav, v interesu Anigliie. Angleška vlada objavlja danes Belo knjigo o izidih pomorske konference, ki pa ne vsebuje nobenih novih podrobnosti.
Pogajanja med Anglijo in Egiptom
Pogajanja so bila za nekaj dni odgodena zaradi nastalih zaprek, da dobi egiptovska delegacija potrebna navodila od svoje vlade
London. 17. aprila AA. Davi je sporočil zunanji minister spodnji zbornici, da ne bo mocel pred velikonočnimi prazniki poročati o izidu angteško-egiptskih pogajanj, ker je nastal v pogajanjih zaradi težav v važnih vprašanjih zastoj. Zato je bilo sklenjeno, da se pogajanja od g ode čez parlamentarne počitnice.
Razni poslanci so kritizirali državnega Pod tajnika za zunanje zadeve, češ. da se ni posvetoval z italijansko vlado o političnih pogodbah med Egiptom in Anglijo, čeprav živi v Egiptu 50.000 Italijanov. Temu protestu se pridružujejo tudi neki listi in obžalujejo netaktnost.
Egiptska in angleška delegacija sta se sestali včeraj popoldne in sta" nadaljevali pogajanja po kratkem premoru za obed do
polnoči.
Danes zgodaj zjutrai so se pogajanja nadaljevala. nakar so sklenili od,goditi razgovore za nekaj dni.
London, 17. aprila A A. Kakor poročajo, je egiptska delegacija zaprosila za kratko od-goditev konference, da se lahko posvetuje z egiptsko vlado v nekaterih vprašanjih.
Iz vrst egiptske delegacije doznavajo, da so bila včerajšnja pogajanja v večini točk zaključena s sporazumom
Izgredi v Indiji
Demonstranti napadli v Pooni policijsko poslopje
obsojen na tri mesece zapora
Gandhijev sin
Londýn. 17. aprila d. V Pooni so po protestnem zborovanju proti obsodbi predsednika indijskega narodnetra kongresa Java, harlala Nehru napadli zborovalci policijsko predsedništvo. Uradnike, ki so se postavili v bran pred napadalci, so obsuli s kamenjem. Šele čez nekaj časa se ie posrečilo razkropiti demonstrante. Izvršene so bile mnogoštevilne aretacije.
Včeraj je odkorakalo iz Bombava 300 pristašev Gandhiia v 14 km oddaljeni kraj Vadal. da bi porušili tamka.i državne soline in skladišča soli. Pri tem je došlo do kr-
vavih spopadov s policijo.
Karači. 17. aprila A A Pri včerajšnjih nemirih ie bila ena oseba ubita. 57 ranjenih. Poškodovane so ble zgradbe državnih laboratorijev in bolnice.
Splošni položaj se ie snoči nekoliko izboljšal. Nemiri se niso ponovili.
Kalkuta. 17. aprila s. Pri zadnj:h nemirih južno od Kalkute ie bilo aretiranih 35 oseb. Oblasti so odredile številne hišne preiskave.
New Delhi. 17. aprila s. Gandhijev sin De-vides ie bil obsojen na 3 mesece navadnega zapora.
Nespameten nasvet
Praga, 17. aprila, s. Te dni je izšla na Dunaju knjiga bivšega šefa avstrijske špi-jonažne službe generala M. Ronga. ki vsebuje mnogo zanimivih podatkov. Tako navaja, da je bila cela vrsta poznejših madžarskih vodilnih politikov zaposlenih v avstroogrski špijonaži, med drugimi ^nani falzifikator princ Windischgrätz, ki je bil 1. 1918. minister, bivši ministrski predsednik Moric Esterhazy, a tudi sedanji predsednik vlade grof Bethlen, ki je bil špi-jonski oficir na Sedmograškem.
Češki listi beležijo ta razkritja z razumljivim zanimanjem podčrtavajo pa kot jako nevšečno, da general Ronge na koncu svoje knjige priporoča, naj se Avstrija po-služi prostovoljne pomoči svojih državljanov, ki naj ji preskrbijo informacije o drugih državah, češki listi smatrajo to kot poziv avstrijskim državljanom, ki so zaposleni v industrijskih in trgovskih podjetjih nasledstvenih držav, da naj vršijo špijon-sko službo. To ie jako nespameten nasvet, ki bo neprijeten vsem izven Avstrije živečim avstrijskim državljanom, ker jih x£-
postavlja sumničenju in nezaupanju. Izvajanje generala Ronga je tem bolj obžalovati, ker se ta gospod nahaja v aktivni službi predsedništva avstrijske vlade, kateremu je izročeno tudi vodstvo avstrijske zunanje politike.
IzkHučitev dr. Vrbenskega iz komunistične stranke
Praga, 17. aprila d. Dr. B. Vrbensky, ki je bil za časa Avstrije anarhist, a se je pozneje pridružil narodnim socijalistom in je bil nekaj časa tud'i minister, je pred 4 leti presedlal v komunistično stranko, v kateri je nekaj let igral vodilno vlogo. Ker se ni strinjal z boljševiško taktiko, je bil te dni po sklepu moskovskega Politbiroa iz komunistične stranke izključen. V zadnjem času je iz komunistične stranke izstopila cela vrsta njenih bivših najoďlič-nejših prvakov. Dr. Vrbensky je znan tudi mnogim Jugoslovenom, s katerimi je tyl za časa vojne po raznih taboriščih interniran.
MORSKO OBOROŽEVANJE NEMČIJE
Vlada je sklenila zgraditi drugo oklopno križarko — Hudi notranji
boji med strankami
Berlin, 17. aprila, d. Državni svet je včeraj pri razpravi o državnem proračunu določil prvi obrok za zgradbo oklop-ne križarke B; obrok znaša 2.9 milijona mark. 2 e včeraj so združeni odseki državnega sveta sprejeli isti sklep. Finančni minister dr. Moldenhauer je na seji državnega sveta izjavil, da sprejema državna vlada v vseh delih od prejšnje državne vlade sestavljeni proračun. Vlada ne namerava podvzeti nikakršne ini-cijative glede izpremembe državnega proračuna.
Sklep državnega sveta je izzval zopet zelo živahne notranje politične razprave. Socijalistični in demokratski listi pišejo
o novem povodu spora ter razpravljajo o političnih konsekvencah omenjenega sklepa. Glasilo centruma »Germania« je spričo dejstva, da mora vlada zaradi ureditve financ varčevati in se omejiti na najpotrebnejše, mnenja, da se vlada ne sme pustiti zapeljati k ukrepom, ki se za sedaj ne morejo izvesti. Med take ukrepe spada tudi zgradba nove oklopne križarke B.
Berlin. 17. aprila, s. O stališču, ki ga je zavzela državna vlada glede na zgraditev nove oklopne križarke. izjavljajo v merodajnih krogih: Sedanja vlada zastopa prav tako kot prejšnja stališče, da mora imeti nemška mornarica možnost izvesti svoj gradbeni program in da so
bili vzroki za odgoditev vprašanja zgraditve križarke samo finančnega značaja. Po sklepu državnega sveta, da se vstavi obrok za oklopno križarko že v letošnji proračun, je nastala nova situacija in vlada je sprejela ta sklep po lastni volji. Državni kancelar kakor tudi državni obrambni minister sta izjavila, da je oklopno križarko treba graditi. Stroški prvega obroka niso vneseni v proračun kot posebna postavka, temveč bodo kriti iz prihrankov na drugih mestih proračuna za mornarico. V zvezi s tem nagla-šajo v mornariških krogih, da smatrajo izdatke za križarko za važnejše od vsote, ki so določene za mornariške vaje.
Dijaški dan na vsesokolskem zletu
Udeležila se ga bo srednješolska sokolská mladina iz vse države - Hitro napredovanje pripravljalnih del za
zlet
Beograd, 17. aprila, r. Delo na zlet-nem prostoru za jugoslovenski vsesokolski zlet se pod vodstvom g. Morni-ra Korunoviča razvija zelo hitro in že zdaj se more z gotovostjo reči, da bodo vse priprave končane pravočasno in v najlepšem redu. Vsesokolski zlet bo otvorila šoiliska mladina, za kar je odrejena sobota, 7. jn nedelja, 8. junija (ibinkošti). V Beograd bo prišla ta dan šolska solkolska mladina iz vseh srednjih šo'l i« učiteljišč v naši državi. S teritorija va>rdarske banovine se гккФе-ži zfeta 770 učencev in 233 učenk, iz
vrbaske 166 učencev in 128 učenk, iz drinske 526 učencev in 479 učenk, iz moravské 499 učene v in 378 učenk, iz dunavske 2545 učencev in 1548 učenk, iz savske 964 učencev in 495 učenk, iz dravske 509 učencev in 135 učenk
!Z
primorske 80 učencev, iz zetske 58 učencev -in 8 učenk i;n steritoriia Beograda 1390 učencev in 1400 učenk. Zavi-ттаије šofeke mladine za sokolski ztet je zelo veliko, ker je to prvič, da se bo šolska mladina sestala na tako velik dan v naši prestolnici.
Evropsko carinsko premirje
Ženevsko carinsko konvencijo je podpisalo 19 držav
sodba o zvišanju nemških carin
Ameriška
Ženeva. 17. aprila d. Mednarodni dogovor o podaljšanju obstoječih evropskih trgovinskih pogodb je podpisalo do 15. aprila, ko je potekel rok za podpisovanje, 19 držav, med njimi vse evropske industrijske države. kakor Nemčija. Francija.^ Anglija, Luxemburg. Italija. Holandija. Švica m Avstrija. Tudi Finska, Estonska in Latvija, nadalje Danska. Norveška in švedska ter vzhodno evropske agrarne države. Poljska. Rumuni j a in Jugoslavija, kakor tudi Grčija, so pristopile k dogovoru. Program za poznejša pogajanja je podpisalo 23 držav, končno tudi Češkoslovaška.
Washington. 17. aprila d. Ameriški trgovinski ataše v Berlinu Groves je ameriškemu trgoviniskemu uradu poslal podrobno poročilo o gospodarskem položaju Nemčije, zlasti pa o povifšanju davkov in carin, ki
ga je pravkar sprejel nemški državni zbor. Po mnenju ameriškega trgovinskega atašeja predstavljajo nemškemu prebivalstvu naloženi povišani davki težko oviro za obnovo nemškega gospodarstva. Zvišanje agrarnih carin bo bržkone imelo za posledico revizijo mnogih važnih trgovinskih pogodb, ki vsebujejo tudi industrijske dogovore. Poročilo pravi, da se bo s tem ustvarila negotovost ki bo škodljiva za razvoj nemške zunanje trgovine. Nemška industrija močno oponira proti zvišanim aeřarnim carinam, ker se boji nasprotnih ukrepov prizadetih držav proti Nemčiji. Stališče nemške državne banke postaja po mnenju ameriškega trgovinskega atašeja zaradi nadaljnjih olaišav na denarnem trgu močnejše.
Odmev rehabilitacije Windischgrätza
Francoska sodba o rehabilitaciji princa Windischgrätza — Udarec proti pravnemu čustvovanju inozemstva
Pariz, 17. aprila d. Glavni urednik >Jour-nala des Debats« Avguste Gauvain se bavi v uvodniku s škandalom amnestije princa Windischgrätza in pravi, da je madžarski
brzojavni dopisni urad razširil v inozemstvu o dogodku tendenčna in popačena poročila, ker so budimpeštanski in dunajski lisfii javili, da .ie vojni minister Gömbös priznal javno, da je odobril imenovanje častnega sveta in preiel zahvalo nekega reha-bilitiranega visokega oficirja, Gauvain pripominja da je grof Bethlen poskrbel za to. da se ie mudil v času amnestije izven Madžarske. Razen tega naj bi se čuvala celi zadevi pred inozemstvom tajnost, zlasti pred francosko javnostjo, da ne bi bili prizadeti interesi Madžarske pri pariških reparacijskih pogajanjih. Zato so se tudi madžarski poslanci odrekli interpelaciji v parlamentu, čeprav proti svoi i volji.
Praga 17. aprila d. »Präger Presse« se bavi v daljšem članku z rehabilitacijo fal« zifikatorja francoskih frankov princa Windischgrätza. da predstavlja rehabilitacija ponarejevalcev frankov zanikanje razsodbe rednih sodišč, čeprav so zločinci že pre prestali svoje kazni. Rehabilitacija namreč izključuje po splošnih pojmih zločinstvo, sodišča pa so baš ugotovila, da je bil zločin izvršen. Ker so bili vsi v falzifikator-sko afero zapleteni bivši oficipii nedavno rehabilitiram, je v tem oziru prizadeto tudi inozemsko postopanje, ker so bili nekateri ponarejevalci obsojeni pred inozemskimi sodišči in oddani v zapore. Slučaj princa Windischgrätza vzbuja tudi sum, ah imajo na Madžarskem izrekati sodišča v kazenskih zadevah vedno in brezpogojno zadnjo besedo.
Ogromno tihotapstvo mamil
Iz Avstrije so tihotapili ogromne množine mamilnih strupov v Egipt — Gre za široko razpredeno tihotapsko družbo
na Dunaj, kier bo predložil Policiii ves zbrani preiskovahr material. Od tam bo odpotoval dalje v Berlin in Pariz ter skušal dobiti stike s tamošnjimi centralami za raz-nečavanie mamil. Afera bo zavzela, kakor kažejo vsi znaki, ogromne dimenzije.
London, 17. apr-la g. Kakor poročajo iz Kaira, se ie policiji posrečilo priti na sled daleč razpredenemu in že dolgo burno razvijajočemu se tihotapstvu z omamim im sredstvom tkzv. heroinom. Središče tihotapske družbe ie bilo na Dunaju, kakor so ugotovili v Kairu, kot glavnega krivca pa je policija ugotovila dunaiskesra trgovca Josuo Friedmanna, ki je pravkar prispel v Kairo z veliko množino vtihotapljenecra heroina. Tihotapci so znali zelo rafinirano prikrivati svoi posel. Kakor je Friedmann sani priznal, ie v afero zapletenih še 12 oseb. Po njegovi izioovedi so v zadniem času naročili na Dunaju 1500 angleških klo-setov za Eeipt. Leseni deli klrssetov, ki so bili votli, so bili naoolnieni s heorinom. Pozneje so naročili 300 decimalnih tehtnic ter izvotlili vse lesene dele in iih napolnili s heroinom. Friedmann je tudi priznal, da so ostali udeleženci afer* de'oma na Dunaju. deloma pa v drugih krai'h Avstrije. Vodilni uradnik egiptske policije je na poti
Velika neurja
Madrid, 17. aprila, s. V več pokrajinah divjajo silni viharji. V Burgosu je zapadel sneg. V Valenciji je vihar napravil posebno veliko škode v or-nžnih nasadih.
Bukarešta. 17. aprila, s. Zaradi stalnih nalivov so nastale poplave, ki so posebno v okolici Jassvja povzročile škodo na nasadih. V goratih delih Karpatov se je na več mestih utrgala zemlja ter deloma zasula in razdejala železniške proge.
Stuttgart, 17. aprila, s. Ker dežuje že 4 dni neprestano, so vse vode močno narasle. Neckar in Dunav ter tudi več pritokov je preplavilo bregove.
Razprava proti dr. Mačku in tovarišem
Beograd, 17. aprila p. Kakor smo že poročali, se bo pred Državnm sodiščem za zaščito države pričela prihodnji četrtek, 24. t. m. razprava proti dr. Vladimirju Mačku in 24 tovarišem. Obtožnica obsega 21 s strGjern pisanih strani. Obtožcnce bo zagovarjalo okrog 35 odvetnikov. Samo dr. Mačka bo branilo 7 odvetnikov, večinoma iz Zagreba in Beograda. Za razpravo vlada ogromno zanimanje.
Senjski škof umrl
Serij, 17. aprila, n. Davi nekaj pred 9. uro je preminul v Senju v svoji škofijski rezidenci senjsko-mcdruSko-reški škof dr. Josip Marušič. Pokojnik je že deij časa bolehal na hrbteničnem sarkomu.
Dr. Josip Marušič je bil rojen 1. januarja 1869 v Praputnjaku na hrvatskem pri-morju. Gimnazijo je posečal na Reki, bogoslovne nauke pa je absolviral na zagrebškem vseučilišču. Za duhovnika je bii posvečen 1892, za škofa pa 1915. Pred tem je bil profesor verouka na gimnazijah v Senju in Gospiču.
Velika noč v Beogradu
Beograd, 17. aprila, р. Го dolgem času padejo letos pravoslavni in katoliški velikonočni prazniki na isti čas. Zato jc v Beogradu zavladalo že danes skoraj popolno praznično razpoloženje. V7 uradih delo večinoma že počiva in Beograjčani odhajajo na velikonočni odmor. Tudi večina ministrov je tekom današnjega dne že odpotovala na svoje domove. Le ministrski predsednik general Živkovic in minister trgovine Demetrovič ostaneta preko praznikov v Beogradu.
Imenovanja pri pošti
Beograd, 17. aprila, р. V zvezi z novo razdelitvijo poštnih direkcij je bila izvršena tudi nova razporeditev poštnega osobja. Pri dravski poštni direkciji v Ljubljani sta med drugimi imenovana za direktorja v I-За dr. Alojzij Gregorič, dosedanji upravnik oblastne poštne uprave v Ljubljanj ter za inšpektorja dravske direkcije v 1-5 dr. Bogdan Kurbus, doslej svetnik pri oblastni poštni upravi v Sarajevu. Premeščen je nadalje po službeni potrebi v primorsko direkcijo pristav v 6-1 dr. Metod Kirigin Ljubljane.
Ljubljanski trgovski akademiki v Pragi
Praga, 17. aprila, h. Včeraj popoldne je prispelo v Prago 13 dijakov in dijakinj ljubljanske trgovske akademije s svojim profesorjem. Dijaki si bodo v času velikonočnih počitnic ogledali češkoslovaške trgovske šole. Na kolodvoru jih je pozdravil glavni tajnik Češkoslovaško-jugoslovenske lige Beringer. Pri sprejemu so bili navzoči številni profesorji in dijaki trgovskih šol. Ljubljanski dijaki so gostje Švehlovega dijaškega društva. V Pragi bodo ostali do ponedeljka.
Tudi češkoslovaški dijaki so porabili velikonočne praznike za razne izlete. Večina ekspedicij je šla v Pariz, skupina realčanov iz Karlina pod vodstvom profesorja Marka, prosvetnega poročevalca »Narodnih listov« na je odpotovala v Beograd in druge jugoslovenske kraje. Ekspedicija trgovskega dijaštva izt Pardubic je odšla v Rumuniio.
Izpitna komisija za uradnike borz dela
Beograd, 17. aprila AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Mate Drimkovič je imenoval za člane izpraševal-ne komisije za polaganje izpitov uradnikov javnih borz dela. Predsednik komisije ;e Dušan Jeremic. načelnik oddelka za socialno skrbstvo. Njegov namestnik ie dr. Marko Tu.ikovič, vršilec dolžnosti šefa odseka za zavarovanje delavcev. Za prv er a člana ie imenovan Pera Belaškovič, član centralnega odbnra za posredovanje dela. та njegovega namestnika pa Bogdan Krekič, član centralnega odbora za posredovan ie dela. Za drugega člana komisije je imenovan Danilo Kolikovič. zastopnik glavne kontrole v centralnem odboru za posredovanje dela. za n.iegoveea namestnika pa Nikola Kopač, šef iavne borze dela v Beogradu. Centralni odbor za Posredovanje dela ;e imenoval za delovodie te izpraševalne komisije N!kolo Konača šefa iavne borze dela v Beogradu, in Srečka Muc^fira, šefa iavr/ borze dela v Zagrebu.
20-milIjonsko posojilo Dravske banovine za elektrifikacij
Pobiranje banovinskih
davščin
Izvršilna uredba dravskega bana o višini in načinu pobiranja banovinskih davščin
Kakor znano, so »Kranjske deželne elektrarne« na Završnici, ki so postale po likvidaciji oblasti banovinska lastnina, sklenile z državno električno centralo v Velenju pogodbo, po kateri bi prejemale »Kranjske elektrarne« ves v Velenju pro-diicirani električni tok. Banovina hoče sedaj ta velenjski projekt realizirati ter napeljati električne daljnovode do Ljubljane, tako da bi bili završniška m velenjska -Ick-trarna spojeni. Ljubljanska mestna elektrarna naj bi v tem primeru služila samo kot rezerva. Stroški za daljnovode in transformatorje, ki tvorijo glavni del investicij za izvedbo banovinskega projekta, so pro-računjeni na okroglo 20 milijonov dinarjev. Istočasno s pogajanji z mestno občino ljubljansko radi uvrstitve Ljubljane v banovinske novo električno omrežje, se je banovina pogajala zadnje tedne tudi za na-ietje 20milijonskega posojila, ki naj bi^slu-žilo za banovmsko elektrifikacijo dežele.
Kakor poročajo, je načelstvo »Pokojninskega zavoda« na včerajšnji svoji seji odobrilo v to svrho 20 milijonski kredit. For-
Uradni list dravske banovine objavlja v uredbi o banovinskih davščinah pooblastilo finančnega ministra, da sme ban zaradi ustanovitve posebnega cestnega fonda uvesti posebno doklado na državno trošarino na bencin v izmeri največ 100 Din na 100 kg.
Razen tega se ban pooblašča najeti za kritje izredni!] izdatkov investicijsko posojilo do 60 milijonov Din.
Kakor smo izvedeli, bo za dravsko banovino po češkem vzorcu ustanovljen poseben »Cestni fond«. Iz tega fonda se bodo krili izdatki za sistematično moderno obnovitev naših cest. Posojilo 60 milijonov, ki ga namerava banska uprava najeti pri domačih denarnih zavodih, bo v glavnem služilo temu namenu. Banovinska trošarina na bencin bo služila za obrestovanje in amortiza-
Ogromne poneverbe v sovjetski upravi
Kovno. 17. aprila, s. Po vesteh iz Moskve so na sc ji odbora za čiščenje sovjetskega državnega aparata sporočili podrobnosti iz finančnega komisarijata, ki kažejo strašno sliko nerednosti in poneverb. Od vrhovnih oblastev do najnižjih krajevnih uradnih mest so vladale nezaslišane razmere Nerednosti in poneverbe, ki so jih doslej razkrili. pomenijo 150 milijonov rubljev škode za Sovjetsko unijo. V zvezi s tem so tudi številni kazenski odpusti uradništva in izključitve iz komunistične stranke. Kakor se čuje, ie bilo zaradi teh nerednosti prizadetih 12 do 15 odstotkov vsega uradništva v finančnih oblastvih Na ta način hoče država doseči tudi redukcijo uradništva.
Pretep med berlinskimi
občinskimi svetniki
Berlin, 17. aprila, d. V berlinski mestni hiši jc prišlo snoči na seji okrajnega zastopa za ccntrum mesta do burnih spopadov med socialnimi demokrati in komunisti, ki so se razvili končno v pretep. Povod je dala predvsem debata med komunističnim okrajnim zastopnikom Sydovom in socialističnim mestnim zastopnikom Thomasem, v kateri je Sydow sunil socialno-demokrat-skega zastopnika v prsa. To je bil znak za burne prirode tako v sejni dvorani kakor na tribunah. Sejo so morali pred časom zaključiti, pa tudi kasneje je prišlo do pretepov na tribunah.
Polom francoske banke
Pariz, 17. aprila, d. Iz Perpigana poroča]« o polomu Banque de Pyrcnces Orientales, ki je ■podružnica pariške bančne tvrdke Sacazan. Defi-c;t banke, v kateri Je bilo naloženega zlasti mnogo -denarja malih vlagateljev, znaša po prvih ugotovitvah približno 10 milijonov frankov. Poročajo, da je pričakovati senzacionalnih aretacij in da ima polom banke tudi politično ozadje. Italijanske oblasti so že pred meseci zahtevale izročitev Sacazana, ki i« italijanski državljan, ker je zakrivil polom 'urinske ljudske banke, v kateri je bil za ravnatelja.
Važna astronomska iznajdba
Moskva. 17. aprila AA. Ravnatelj tukajšnjega astronomskega ©pazovališča je izumil nov astronomski aparat, ki ga .ie krstil za astroskopa. Aparat lahko določi položaj planetov v vsakem času. kakor tudi položaj zvezd in stalnic. Ta določitev ie mogoča za 26.000 let naprej in nazaj. Tako je -mogoče ugotoviti, ali so mogli v Troji za časa Homerja ooazovati ozvezdje Južni križ. Aparat jc visok 75 cm in se da z lahkoto sestaviti in razstaviti.
Poboji med čikaškimi roparji
Chicago, 17. aprila, g. Znani kralj zločincev A! Capone je bil i>o odpustu iz zapora v silni smrtni nevarnosti pred ostalimi vlomilskimi tolpami. Zaradi sprave Je povabil voditelja znanih vlomilskih tolp Morana in Ajella na razkošno pojedino. Na pojedini je prišlo do popolne sprave in oba nasprotnika sta izvolila Al Caponeja za kralja vseh zločincev. Kot prva žrtev nove vlomilske zveze je pade! znani skopuh in železničarski ropar Jose Blue, ki ni bil član nobene izmed tolp, katerih voditelji so se združili. Bluea so našli tri ure po pojedini ustreljenega s strojnico na samot™ cesti.
Uvoz madžarskega žita v Italijo
Budimpešta, 17. aprila, s. »Pesti Hirlap« poroča: Mussolini in Bethlen sta se dogovorila, da bo Italija krila primanjkljaj krušnega žita z uvozom iz .Madžarske. Pošiljke žita naj bi šle preko Reke.
malno bo banovina to posojilo vzela na ta način, da bo dala »Pokojninskemu zavodu« za 8.5 milijonov hipoteke na »Kranjske deželne elektrarne« na Završnici, v Bohinju in na Krki, za ostali dolg pa bi prevzela jamstvo Kranjska hranilnica, ki je tudi banovinski zavod in ki tvori prav tako kakor »Kranjske deželne elektrarne« del banovinskega premoženja.
Po obstoječih zakonih jamči za obe ti dve banovinski podiet.ii tudi banovina sama. To novo 20-mi'i.ionsko posoiilo naj bi se obrestovalo po 8% amortiziralo Pa v dvajsetih letih. Posojilo bo v celoti realizirano tekom dveh let.
Kakor se zatrjuje, ima ban že tudi pooblastilo finančnega ministra za naietie elektrifikacijskega posojila in bo torei formalna pogodba med banovino in Pokojnin-skm zavodom v najkrajšem času podpisana. Izvedba velenjskega proiekta ie v ozki zvezi s pogodbo jHede dobave električnega toka za Ljubljano, proti kateri pa se iznašajo tako s komunalne, kakor s strokovne strani tehtni pomisleki.
cijo potrošene investicijske glavnice. Računa se, da bo dala do 8 milijonov dohodikov na leto. V Beogradu se sedaj študira vprašanje ustanovitve državnega cestnega fonda, za keterega obrestovanje naj bi služiiki avtomobilska taksa, ekvivalent za kuluk, viški od bencinske trošarine itd. Vprašanje, ali bo banovinska avtomobilska taksa tudi služila izključno cestnemu fondu, kar bi odgovarjalo njenemu značaju, zaenkrat še ni rešeno.
Kot najnujnejše delo v obnovitvi cest se bo pričela gradnja ceste L esce-Bled (v asfaltu) ter tlakovanje cest v nepo-srednjem okolišu naših večjih mest. in to menda v radiju 2 km. V Ljubljani bi se s prispevanjem mestne občine tlakovala tudi Bleiweisova cesta.
Stanje posevkov
Beosrrad, 17. aprila ÄA. Po Podatkih banskih uprav ie stanje ozimine (pšenice, ječmena. rži in ovsa) koncem aprila sledeče:
1)	Celokimna poseiana površina znaša 2.782.427 ha. Več kakor lani ie posejano v Dunavski banovini 58.426 ha. v Saški banovini 18.21S ha. v Zetski 2020 ha. v Dravski 79Л. v Vardarski 59,395 ha in v Moravski 22.488 ha mani кяког lani pa v Drinski banovini 2.092 ha Primorsk' 1.555 ha in v Vrbaski 8.943 ha.
2)	Stanje ozimine v vsej državi .ie nekako v sredi med zelo dobro in dobro, v poedinih banovinah: al zelo dobro v Savski. Zetski. Oravsk: in Vardarski banovini; med zelo dobro in dobro v Primorski in Drin-ski banovini; c) dobro v Vrbaski in Moravski banovini.
Sanitetni aerodrom
Zvornik, 17. aprila. AA Minister za vojsko in mornarico je v sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje odobril predlog, da se v Zvorniku v Bosni zgradi vojni sanitetni aerodrom V Zvornik je dospel že iz Novega Sada avijatični poročnik z nalogo, da izbere teren za aerodrom. To bo v naši državi prva ustanova te vrste.
Nova ureditev draginjskih doklad za upokojene podoficirje
Beograd, 17. aprila d. Predsednik ministrskega sveta je izdal odlok po katerem se sklep ministrskega sveta od 8. oktobra 1924 o draginjskili dokladah državnim щхз-koier.com izpopolni z novim čl, 76, po katerem se bodo podoficirjem, ki so bil; upokojeni po uveljavlienju novega zakona o ust rojstvu vojske in mornarice od 9. avgusta 1923. in zakona o usfrojstvu vojske in mornarico od dne 6. septembra 1929 odre'iale draginjske doklade glede na njihovo plačo po določbi čl. 7. novega odloka, pri čemer tvori za osnovo posebej določena osebna draginjska doklada. Po tej osnovj znašajo osebne doklade v L, 2. in 3. krajevnem draginjskem razredu za nared-nika-vodnika in vodjo pri zrakoplovstvu in mornarici 940 Din in 705 Din, za narednika, podnarednika, višjega in nižjega godbenika 679. 582 in 523.80 Din. Tako določene doklade ne morejo biti manjše za narednika vodnika ter vodjo v zrakoplovstvu in mornarici od 550 in 450 Din, za narednika, podnarednika. višjega in nižjega godbenika od 400. 350 in 3C0 Din. To velia od 1. t. m. dalje.
Poljske čestitke patrijarhu Varnavi
Beograd, 17. aprila p. Danes dopoldne je pošetil patrijarha Varnavo poljski poslanik na našem dvoru g. Babinski ter mu izročil čestitke poljske vlade in poljske pravoslavne cerkve. V cerkvenih krogih pripisujejo temu posetu veliko važnost
Smrt pod vlakom
Beograd. 17. aprila р. V bližan Vran.ia na progi Vranje-Skoplie so našli davi razmesarjenega na železniškem tiru občinskega uradnika Jovana Oiorgjeviča. Sprva so mislili. da gre za zločin. Pnznejfa preiskava Pe je ugotovila, da ie še! Giorgievič ponoči po železniškem tiru domov. Pri tem pa je privolil vlak. ki ga ie povozil in erdo r:\z-mesaril. Smrt ie nastopila takoj. Truplo ч) so prepeljali v mrtvašnico v Vranju.	I
Dravski ban inž. Sernec je v -Uradnem listu« št. 50 od 16. t. m. objavil uredbo o banovinskih davščinah za kritje izdatkov banovinskega proračuna dravske banovine za 1. 1930./31.. potrjeno po naredbi finančnega minielra od svetnika Mil. M. Tosica. Ta uredba je stopila v veljavo z dnem raz-slasitve v »Uradnem 1 islu , torej s 16. aprilom, pri čemer se davščine prično pobirati s 1. aprilom, kolikor ban za poediue vrste davščin ne določi drugače. S 1. aprilom so prestale veljati vse uredbe in vsi pravilniki bivše ljubljanske in mariborske oblastne samouprave, ki eo urejevali samoupravne davščine. Objavljena uredba l>a ne vsebuje nikakili predpisov glede v preračunu predvidenega davka na dedščine in glede pri-rastkarine od vrednosti najemnin, ker se glede načina pobiranja teh davščin vršijo bržkone še priprave.
Banovinska doklada na državne neposredne davke
Na vse neposredne državne davke (zem-Ijarino, zgradarino, pridobnino, družbeni davek, rentnino in uslužbenski davek) se pobira 40% banovinska doklada. ki jo odmerjajo in pobirajo davčne uprave. Za te doklade veljajo glede pobiranja, iztirjeva-nja, zamudnih obresti, zastarana itd. isti predpisi kakor za državne davke.
Banovinske doklade na državne neposredne davke so v proračunu predvidene s 30.8 milijona Din dočim so bile r obeh lanskih proračunih ljubljanske in mariborske oblasti predvidene skupaj z 9 33 milina Din (v ljubljanski oblasti 25 % na pridobnino za obrate pod točko la in 2 a, 25 % na družbeni davek in 25 % na uslužbenski davek; v mariborski oblasti pa 50% na staro občo pridobnino, 50 % na rentni-no. 35 % na družbeni davek in 50 % na uslužbenski davek). Tudi v sosedni savski banovini se te doklade pobirajo sedai na vse vrste državnih neposrednih davkov, toda le v izmeri 20 %.
Banovinska davščina na plesne prireditve in veselična taksa
Za vsako javno plesno prireditey ее plačuje v mestih in kopališčih taksa od 300 Din, v trgih 180 Din in v ostalih krajih 80 Din in se more v mestih in kopališčih pav-šalirati. Plesne šole so takse oproščene, če se ne točijo alkoholne pijače. Za vsako po-daljšavo policijske ure se plačuje v mestih in kopališčih Í00 Din, v trgih 60 Din in v ostalih krajih 30 Din ter se lahko pavšali-ra. Ti dve davščini pobirajo oblastva, ki izdajajo tozadevna dovolila in se dovolilo ne sme izdati, če banovinska taksa ni plačana. Dalje se na vse prireditve, za katere se plačuje od vstopa 20% državna taksa po lar. post. 99 a pripomba 5, to je na prireditve varijetejev, kabaretov in sličnih nočnih prireditev, pobira 50% banovinska doklada. Kinematografska podjetja plačujejo 4% banovinsko takso od vrednosti vstopnic.
Te davščine odgovarjajo davku na po-nočni obisk kavarn, gostiln, plesnih prireditev itd., kakor je v proračunu predviden z 980.000 Din. V bivši ljubljanski oblasti je znašala doslej taksa na plesne prireditve v višini 250 Din, taksa za bare in nočne kavarne v višini mesečnih 600 Din in taksa za podaljšanje policijske ure v Ljubljani v višini 100 I)in, na deželi 50 Din, dalje se je pobirala 6% oblastna taksa na kinematografske vstopnice in 50% doklada k državni taksi za gostilniške in kavarniške pravice ki sedaj odpade; v mariborski oblasti pa je doslej obstojala 50% doklada za varijeteje in slične prireditve (kakor sedaj), 50% doklada k drž. laksi na potroške v hotelih, gostilnah itd., ki odpade, davščina na ponočni obisk gostiln, kavarn, barov in kartanje ter na podaljšanje policijske ure in '25% doklada k državni taksi na kinematografske vstopnice.
Taksa za sečnjo gozdov
Banovinska taksa na sečnjo gozdov predstavlja za našo banovino novo davčno obliko. V proračunu je dohodek od te takse predviden v višini 500.000 Din. Taksa na sečnjo gozdov znaša 2 % od prodajne cene lesa, odnosno od vrednosti posekanega lesa, namenjenega za prodajo, pri čemer se kot prodajna cena, odnosno vrednost računa vrednost na panju. Ta taksa se ne pla-čuje za les, posekan za lastnikovo porabo, dalje za les, ki ga porablja iniduslrijec iz. lastnega gozda kot sirovino za industrijske izdelke in tedaj, če izkupiček za les v koledarskem letu ne presega 5000 Din.
Takso plačuje praviloma kupíc, lastnik pa, če predeluje les le zaradi prodaje in ne uživa gornje oprostitve. Vsako sečnjo morata prijaviti prodajalec in kupec, preden se sečnja začne, in sicer občinskemu uradu, v čigar okolišu je gozd ter morala navesti prodajno, odnosno kupno ceno (na panju) in predložiti v overovljenem prepisu eventualno kupno pogodbo. Občinski urad predloži prijavo sreskemu načelstvu, ki odmeri takso ia izroči stranki zaradi plačila položnico banske uprave. Pri osno-vanih pomislekih glede napovedane prodajne cene ugotovi vrednost po potrebi in po odredbi banske uprave sreski šumar-ski referent. Pravica do odmere odnosno revizije zastara v treh letih po vložitvi prijave, v istem roku zaetara tudi pravica do izterjave. Za takso jamči ludi prodajalec, če ni izvršil prijave. Oni. ki je podal napačno prijavo, plača stroške za ugotovitev vrednosti, če je ugotovljena vrednost za 20 % večja od prijavljene. Ta taksa je v enaki izmeri uvedena tudi v sosedni savski banovini.
Taksa na živinske potne liste
Ob prodaji, odnosno izdaji živinskih potnih listov se pobira banovinska taksa v višini 3 Din za drobnico, odnosno 6 Din za velike živali (za eno glavo živine). Takso pobirajo sreska načelstva, odnosno občinski uradi. Ta taksa predetavlja novo davčno obliko in je v proračunu predvidena z 2.400.000 Din.
Trošarina na potrošek premoga
Od premoga ki se potroši na ozemlju dravske banovine, se plačuje banovinska trošarina, ki znaša ъя tono rjavega premo- '
ga, pri kosoven 10 D»n, pri kockoveu in rovneni premogu 7 Diu. pri orehovcu 5 Din in pri grahovcu, zdrobil in prahu 3 Din; la
trošarina se pri črnem premogu poviša za 50 %. pri lignitu pa zniža za 50 %
'le trošarine ni plačati za premog, ki ga porabijo državna in samoupravna leV-i (samoupravna samo, kolikor ne služi м ••-mog v pridobitne svrhe) in za premog ~ \ proizvajanje električnega toka (ker se plačuje trošarina na potrošek električnega toka). Podjelja ki uporabljajo premog kot sirovino za industrijsko predelavo, so glede premoga, porabljenega za te namene oproščena te trošarine. Končno sp ne plačuje trošarina za premog, ki ga uporabljajo premogovniki za deputate svojim uslužbencem.
Pri prodajah izpod 10 ton pobirajo trošarino proizvajalci sami, v vseh ostalih primerih pa plačujejo <0 davščin« kupci. Trošarino odmerja in pobira banska uprava, j > r i čemer sme uporabljati tudi organe finančne kontrole in mestnih dehodarstven. uradov. Proizvajalci morajo voditi seznam-ke, trgovci premoga pa so dolžni pri:aviti vsak prejem premoga v 24 urah oddelku finančne kontrole. Zaradi kontrole morajo proizvajalci in trgovci dovoliti organom banske uprave vpogled v knjige glede oddaje premoga. Uvožen premog mora prijaviti prejemnik v '24 urah in plačati trošarino na čekovni račun banske uprave. Prav tako morajo železniške postaje namembnega kraja v dravski banovini prijaviti vse uvožene pošiljke premoga.
Ta davčna oblika je za mariiborsko oblast nova, dočim se je v bivši ljubljanski oblasti že plačevala, toda v polovični sedanji izmeri. Dohodek od te trošarine je v proračunu predviden z vsoto 1.8 milijona Din. V sosedni savski banovini ni te vrste davščine.
Trošarina na konstim električnega toka
Od konsuma električnega toka se v območju dravske banovine plačuje banovinska trošarina v višini 2 % odškodnine, ki jo plača konsument za tok. Ta postavka se zniža za polovico pri toku ki se uporablja kot pogonska sila in za 75 % pri toku, kolikor se uporablja v elektrckemijske in elektrometalurške svrhe, pri čemer se zneski zaokrožijo na desetine dinarja. Ta trošarina se plača ludi na tok iz lastne naprave in na lok, ki se oddaja brez odškodnine, pri čemer ugotovi odmerno osnovo banska uprava sporazumno s proizvajalcem tka, odnosno po ocenitvi vrednosti proizvedene električne energije. Od plačila so izvzeti državni in samoupravni uradi in zavodi, v kolikor niso pridobitna podjetja, prav tako tudi tok iz parne centrale, ki se proizvaja s premogom v pretežni meri za lastno porabo. Trošarino pobirajo podjetja, ki tok neposredno dobavljajo konsumeatoin, drugače pa proizvajalci, ki so sami konzumenti. Lastniki elektrarn, kakor tudi posredovalci oddaje toka morejo dovoliti organom finančne kontrole in banske uprave zaradi kontrole vpogled v knjige o prodaji toka in dostop do kontrolnih aparatov.
Dohodek od te trošarine je v proračunu predviden v višini 1.4 milijona Din. Ta trošarina je nova davčna oblika v ljubljanski oblasti, dočim je v bivši mariborski oblasti že obstojala v predvideni letni višini 1 milijon Din. V sosedni savski banovini ni te vrsle davščine.
Trošarina na vino in ostale alkoholne tekočine
Na vino in vinski mošt, ki se proda ali podari za neposredni konsum ali pa za prodajo na drobno, se plačuje banovinska trošarina, in sicer 11a vino v višini 1 Din cd litra (doslej 50 par) in na vinski mošt v višini 0.60 Din od litra. N\ vino, ki ima nad 18 stopinj alkohola, se plačuje banovinska trošarina po postavki za špirit ("dede vin iz. lastnih vinogradov veljajo dotični predpisi zakona o državni trošarini. Trošarina «e ne pobira če množina podarjenega vina 110 presega 5 litrov naenkrat.
Na vse ostale vrste alkoholnih tekočin, ki se potrošijo ali nadrobno prodajo v dravski banovini, se pobira ban.»vinska trošarina v nastopni izmeri: na pivo 00 Din od hektolitra (doslej 30): na csonce. eks-trakte in eterska olja z alkoholom 400 Din od 100 kg (doslej 100): na liker, ruci, konjak in špirit 7 Din od hetoliferske «lopu.te (doslej 5) in na žganje 5 Din od hektoliter-■ikc stopnje (doslej 5).
Banoviusko trošarino pobirajo organi "i-nančne kontrole, odnosno tudi občinski uradi ter jo sproti odvajajo na čekovni račun banske uprave. Kdor prejme predmete, zavezane banovinski trošarini za neposredni potrošek ali za prodajo na drobno, »nora njih vrsto in količino ter pri žganju po možnosti tudi okolnost prijaviti v 24 urah, odkar jih je vkletil odnosno postavil v shranišče, kontrolnemu organu. Pri množinah, manjših od 5 litrov čistega alkohola, plača trošarino odsvojitelj. če pa se kupčeva identiteta ne more dognati, jamči prodajalec za plačilo banovinske trošarine.
Dohodek cd banovinske trošarine 11a alkoholne pijače je v proračunu predviden s 35.8 milijona Din. to je za 3.2 milijona Din mani kakor je bilo predvideno v proračunih ljubljanske in mariborske oblasti za preteklo proračunsko leto. Višina banovinske trošarine je ista kakor v savski banovini z razliko, da se v dravski banovini pobira trošarina tudi na vinski mošt, dočim se pri nas pobira posebna višja trošarina na vina v stekleniah in na šampanjec kakor v savski banovini.
Davščina na motorna vozila
Banovinski davščini na motorna vozila so zavezana vsa motorna vozila, registrirana v dravski banovini kakor tudi inozemska motorna vozila, ki se uporabljajo v območju dravske banovine več kot tri mesece na leto. Trošarino plača lastnik, pri inozemskih vozilih pa oni. ki vozilo uporablja. Banovinska davščina na motorna vozila znaša na leto:
1.) za osebne avtomobile za vsakih začetih 50 кг čiste leže 25 Din; 2л га tovorne avtomobile za vsakih začetih 50 кг čiste teže 15 Din, poleg tega pa še za vsakih ?a-četih 50 kg nosilnosti do 1500 kg 10 Din i
in nad 1500 kg 5 Din (priklopni vozovi plačujejo od vsakih začetih 50 kg teže 5 Din in poleg tega še po nosilnosti enako kakor toveryi avtomobili sann; za tovorne avtomobile in priklopne vozove s polno pnevmatiko se plača Se (i0% povišek); iL) za traktorje za vsakih začetih 50 kg čiste teže 20 Din; 4.) za niofocikle (tudi s priklopnimi sedeži) za vsakih začetih 10 kg teze 10 Din.
Teh davščin »o oproščena nerabna vozila. dalje traktorji za poliedelske svrhe, motorna vozila, ki so v skladišču zaradi prodaje, vsa državna, banov nska in samoupravna vozila (sam upravna, če ne služijo v pridobitne svrhe), nadalje motorne brizgalnice in reševalni avtomobili, vozila 'olirodelnih ustanov in vozila, ki so bila j '/ven perabe vzdrženia vsaj 0 mesecev. Av-! loomnibusi. ki imajo več kot 7 sedežev, plačujejo polovic» davščine, če nimajo polne pnevmatike: prav tako plačajo polovico lastniki tovornih avtomobilov in avtotalisi-jev, ki upravljajo ta vozila sami brez najetih moči ter jim je to stalen in edini poklic.
Ta davščina se plačuje vnaprej v četrtletnih obrokih; če j;a skupni predpis ne znaša vfč kakor 250 Din na let j. je plačali davščino vnaprej za vse leto. če nastopi dolžnost plačevanj:) med letom, se plačuje davščina od začetka onega četrtletja, v katerem je nastopila dolžnost.
Odmerja in pobira to davščino banska uprava, pri čemer sme uporabljati organe finančne kontrole in občin. Davčni zavezanci morajo naznaniti vsako izpremembo glede vozil tekom 1 meseca.
Y proračunu je dohodek od tp davščine predviden v višini SOO.OOO Din. dočim je bil v proračunu ljubljanske oblasti za preteklo proračunsko leto predviden v višini 400.000 Din in v proračunu mariborske oblasti prav tako v višini 400.000 Din.
Davščina na šmarnicc
Na vsak trs šmarnice v območju dravske banovine se pobira banovinska davščina, in sicer za leto 1930. 0.05 Din. za leto 1931.
0.10	Din in izza leta 1932 0.15 D n na leto. Го davščino plačujejo oni. k; plačujejo zemliarino od zemljišča, zasajenega s šmar-nico. Te osebe morajo do IS. septembra vsakega leta prijaviti občinskemu uradu število šmarničnih trsov. Občinski urad overovi prijavo in predpiše davščino, ki se mora plačati do 15. decembra Ta davščina je nova in ima namen pospešiti iztrebljenje šmarnice. Njen donos je predviden v višini 250.000 Din.
Davščina na hiše oproščene drž. neposrednega davka
Od poslopij oproščenih državnega neposrednega davka po čl. 32. točka 15, zakona o neposrednih davkih, se plačuje letna banovinska davščina no številu stanovanjski rt delov, in sicer za 1 stanovanjski del 1С Din za 2 dela 12 Din, za 3 de!e IS Din, za 4 dele 35 Din. za 5 delov 40 Dir. in za vsak nadaljnji stanovanjski del še 20 Din. Za stanovanjske dele se smatrajo samo sobe in čumnate, v katerih stanujejo ljudje, ali so določene za stanovanje. Ta davek obremenjuje hišno posestvo. Do 31. avgusta i.
1.	se morajo občinskemu uradu prijaviti vsi objekti, zavezani temu davku; davščina pa se mora na podlagi predpisa občinskega urada plačati najkasneje do konca sept. Donos tega davka ie v proračunu predviden v višini 1.5 milijona Din.
1-odstotna banovinska taksa od prenosa nepremičnin
Od vsakega prenosa nepremičnin v območju dravske banovine se pobira 1 odst. banovinska taksa. To takso pobirajo oblasti in uradi, ki pobirajo državno takso od prenosa nepremičnin. Taksa je v proračunu predvidena v višini 6.7 milijona Din in predstavlja novo banovinsko davščino.
Davščina na lovišča, ribolove in taksa na lovske karte
Banovinska davščina na lovišča, ribolove in taksa na lovske karte. Zakupniki občinskih lovišč in osredkov (enkláv) plačujejo banovinsko davščino v letnem znesku 0.40 Din od vsakega Polnega hektarja lovišča. Lastniki samosvojih lovov plačujejo 0.50 Din. če samosvoj lov nc oddajo v zakup »skupno« z občinskim lovom. To davščino odmerja kraljevska banska uprava, pobiralo pa io sreska načelstva. odnosno obč ne hkrati, ko pobiraio zakupnino. Lastniki samosvojih lovov plačajo davščino naravnost banovinski blagajni do 31. maia vsakega leta. Za plačilo davščine jamčijo solidarno zakupniki, sozakupniki. odnosno občina. če pobira zakupnino
Lastniki ribarski h okrajev (samosvojih in zakupnih), ki so oddani v zakup, plačujejo davščino v znesku 25 "V letne zakupnine. V primeru pomislekov glede napovedane zakupnine določi davščino kraljevska banska uprava, ko .ie zaslišala pristojno strokovno ustanovo za pospeševanje ribarstva. Lastniki samosvojih ribarskih okrajev, ki niso oddani v zakup, plačujejo 25 % zneska. ki b se dosegel v zakupu, o čemer odloča banska uprava bo razmerju zakupnine enakih okraiev. Ta davščina se mora od samosvojih okraiev plačati do 31. maia vsakega leta. od zakupnih pa ob dospelosti zakupnine. Izpremembe zakupnine se upoštevajo. To davščino plačajo tudi ribarski upravičenci v oirh kraiih. kier 5c niso ustanovljeni ribarski okraii.
Od vsake lovske karte se plačuje v gotovini banovinska taksa v znesku 200 Din. Člani Slovenskega lovskega društva in ostalih lovskih organizacij, včlanjen;h v Sre-diš«ji upravi saveza lovačkih udruženja. uživajo 80 Din popusta. Takso pobirajo upravna oblastva prve stopnie. ki izdaiaio lovske karte: te se ne smeio izdati, dokler t;iksa ni plačana. Kdor ie bil v posesti lovske karte pred 1. apri'om t. 1.. mora do 31. maja t. 1. doplačati tri četrtine banovinske takse na lovske karte. Lovišča, ki -o bila zdražena ali drugače oddana v zakup ali ki jim je bila zakupna doba podaljšana pred 1. januarjem 1929 so te davščine oproščena.
Donos teh treh davščin ie v proračunu predviden z noto 300.000 Din.
Zakon o evangeljski cerkvi
Beograd, 17. aprila. AA. Ni. Vel. kralj 5e predpisal in proglasil zakon o evengelisko-krščanski cerkvi in o reformirani krščanski cerkvi, kraljevine Jugoslavije.
Za obnovo naših cest
Uvedba banovinske trošarine na bencin - Najetje 60 mi lijonskega poso jila - Začetni cestni program
Naši kraji in
Pomoč nesrečnim pogorelcem v Zaluki
V	Metliki se je osnoval poseben odbor, ki je uvedel akcijo za zbiranje prispevkov — Uradna komisija ceni škodo, ki je ogromna — Velikodušni dar ljubljanske Mestne hranilnice
Metlika, 16. aprila.
V	vsej javnosti je v zbudi J a strašna požarna katastrofa, ki je na cvetno ne-
deljo v par urah uničila cvetočo belokranjsko vas Zaluko, veliko sočutje z nesrečnimi pogorele i, ki so dobesedno postali čez noč berači. Ker jim ie zgorelo prav vse, postaja beda vsak dan večja. Primanjkuje ne samo hrane, marveč tudi obleke in zavetišča. Le malo jih je našlo strehe pri sorodnikih in znancih v sosednih vaseh, drugi pa morajo prenočevati na prostem, v kolikor ■niso prijeli za beraško palico in se napotili v tujino, da apelirajo na javno sočutje. Pretresljiv je pogled na one nesrečneže, ki se še vedno ne morejo ločiti od žalostnega pogorišča ter neprestano tarnajoč in s solzami v očeh strme ■na žalostne ostanike svojih nekdanjih domov.
Če tudi spada Zaluka že pod karlov-ski srez, je vendar-le belokranjska metropola, Metlika, stopila na čelo pomožne akcije. Pod predsedstvom metliškega župana, g. Ivana Golje, se je osnoval у Metliki poseben akcijski odbor, v katerem so med drugimi gg. hotelir Maka r, trgovec Malešic ml. in sodnik Janko Čerček. Akcijski odbor je izdal kratek poziv, v katerem pravi med drugim:
»Strašna je nesreča, ki ie zadela sosednjo Zaluko in nepopisna je beda, ki vlada med nesrečnimi pogorelci. Zato apeliramo ua vso javnost, tía priskoči na pomoč. Pogorelcem primanjkuje živil, obleke in strehe. Prosimo za prispevke v denarju ali blagu, da olajšamo vsaj najhujšo bedo. Zlasti apeliramo na vse gospodarske kroge, posebno na one SS. trgovce, kj so v kupčijskih zvezah z Belokrajino odnosno z Metliko. Prispevki nai se pošiljajo na mestno županstvo v Metliki s pripombo »Za pogorelce v Zaluki«.«
Poziv akcijskega odbora ni ostal brezuspešen. Že takoj prvi dan so samo v Metliki zbrali 11.700 Din v gotovini, poleg tega pa še večjo količino živili in obleke. Več Metlicanov je tudi sprejelo nekaj brezdomnih pogorelcev pod svojo streho.
Pa tudi iz drugih krajev banovine so prispeli že pred objavo tega poziva prostovoljni prispevki. Lep vzgled sta dala Zlasti g. Polajnar, kavarna »Prešeren« v Ljubljani, ki je iz lastnega nagiba poslal za podporo pogorelcev 100 Din in pa veletrgovina z železnino Pinter-Le-nart v Mariboru, ki je poslala metliškemu županu za pogorelce 1000 Din.
Danes je prispela v Zaluko uradna komisija iz Karlovca, ki je ugotovila vzrok in obseg požara ter začela precenjevati škodo. Glede na velik obseg požara bo trajalo delo komisije več dni. Škoda sega v milijone in se ne da zaenkrat niti približno ugotoviti. Pri tej priliki se je ugotovilo, da ni bil niti eden nesrečnih pogorelcev zavarovan. Pred
NOGAVICE г ÍI60M
vojno so pač nekateri zavarovali svoje domačije za manjše zneske, toda med vojno so nehali plačevati in po vojni ni nihče obnovil zavarovanja. Zato so sedaj vsi tem huje prizadeti.
Ljubljanska Mestna hranilnica nakazala 100.000 Din
Tudi v Ljubljani so izzvala poročila o zaluški nesreči splošno sočustvovanje z nesrečnimi pogorelci. Kakor smo že poročali, se je osnoval tudi v Ljubljani odbor za pomoč pogorelcem Zaluke. ki mu načelujejo gg. dr. Riko Fux, Engelbert Gang! in dr. Niko Zupanič. Kratek poziv odbora v ljubljanskih dnevnikih je zadostoval, da so se številni ljubljanski trgovci, obrtniki, industrijalci in zasebniki odzvali in poslali svoje prispevke deloma v denarju, deloma v blagu. Posebno velikodušnost pa je izkazala ljubljanska Mestna hranilnica, ki je na svoji sinočnji seji upravnega odbora vo-tirala za pogorelce v Zaluki 100.000 Din. Cim bo banska uprava da!a svoj pristanek. bo znesek izplačan in razdeljen med najpotrebnejše pogorelce. Pričakovati je. da bodo temu zgledu sledili tudi ostali denarni zavodi, zlasti pa, da se bodo zganili tudi zagrebški finančniki. saj spada Zaluka pod savsko banovino. — Tvrdka Mercina in drug v Ljubljani je darovala 200 D:n. neimenovana 21 Din. rodbina prof. Lovšeta v Ljubljani namesto venca na krsto pok. Frana Piška pa 100 Din za nesrečne pogorelce.
Modne
predmete
prelestno izbiro kravat, lepe, fine srajce in perilo sploh, ovratnike, nogavice za gospode pri
F. LUKIČ v Stritarjevi ulici.
Nagbope, najtrajnepe. zato 13	najcenejše!
Zopet velik požar v Beli Krajini
Pogorela ie metliška elektrarna.
Metlika. 17. aprila.
Metliški gasilci si še niso dobro odpočili od naoorov ori nedeljskem grozovitem požaru v Zaluki. ko ie danes zjutraj gasilski alarm zopet dvignil iz posteli vse Metli-čane.
Gas:Iski trobentač Ivan Škof ml. se ie davi okrog pol 5. zbudil in na poslopju električne centrale opazil dim. med katerim ie že švip-al droben plamen. Pohitel ie na hrib in močni alarmni klici so se razlegah po Metliki. Gasilci so bili prav liitro pri elektrarni s svoi o motorno brizgalno. a pr: go-rišču so bili na delu tudi že gasilci iz Ro-salnice. ki sn kot sosedje prvi opazili požar in prihiteli s svoi o ročno brizgalno takoi na pomoč.
Streha elektrarne se ie že rušila. Motor in dinamo sta bila popolnoma razbeljena. Ko ic dospela motorna brizgalna, so metliški gasilci takoi pri razdelilniku prioeli na že napel i an e cev; gasilcev in Rosa! nic in Svržakov. kier se elektrarna nahaja. Še prei ko v eni uri ie motorka ogenj pogasila. Orožniki iz Metlike so privajali ljudi k reševanju, da se reši. kar je še mogoče. Uspešnemu delu gasilcev velja zalivala, da škoda, ki jo cenijo na 80.000 Din, ni še večja. Sai bi bil sicer zgorel tudi mlin in žaga. a se ie oboie ohranilo. Popolnoma pa ie Dogorelo poslopje elektrarne s stroji in bo sedai Metlika brez luči.
Metliško elektrarno sta pred dobrimi leti ustanovila Ivan Nemanič in Žiga Hanzel. Slednji na ie mesto družabnika odstopil g. Mirku Makariu. a tudi ta ie kmalu dobil namestnika v osebi ir. Popovica iz Vinomera. Pridružil se ie še g. Šuštič. toda zaradi nakupa že starih strojev je podjetje precej pešalo. Naposled je bila Hipotekama banka, ki je dala posojilo, primorana prevzeti elektrarno. ter io ie prodala sedanj; lastnici Tereziji Nemaničevi. Elektrarna ie bila zavarovana pri Jadramski zavarovalni družbi in ie škoda krita z zavarovalnino.
KULTURNI FHEGLEB
Dokumenti o smrti Leva N. Tolstega.
Moskovska Narodna biblioteka je pravkar izdala zbirko brzojavk, ki eo šle v dneh, ko ее je Tolstoj boril s smrtjo, skozi poštni urad Astapovo. Izvleček iz te zbirke brzojavk priobčuje tedenska revija »Življenje in svet«. — V isti številki (16.) priobčuje zgodovinar, župnik Ivan Vrhovnik zanimive dokaze, 6 katerimi zavrača identičnost v stari krami na Gallusovem nabrežju najdenega Jurčičevega portreta. »Življenje in svet-: prinaša prvič Jurčičevo sliko iz njegovih dunajskih let, ki jo je rešil pokojni Fran Leveč.
Nov češki prevod opisov Ksavera Meška.
V založbi ;>Cyrillo - Methodějskeho knihkupec! vi v Pragi je izšla lično opremljena in ilustrirana knjiga na 100 straneh: Keav.>r Meško, Mládeži - Naš rojak prof. Josef Skrbinšek 5л František Hermann sta pre-vela Meškovo zbirko črtic in pesmi za deco, in sicer Skrbinšek prozo, Hermann pa pesmi. Prof. Skrbinšek je opremil knjigo z uvodom, v katerem predstavlja češkim či-tateljem osebnost in delo slovenskega pisrv-telja F. Ks. Meška in simpatično govori o njegovi ožji domovini, o Slovenskih goricah. Knjiga : Mládežie se priključuje dvema drugima Meškovima mladinskima knjigama, ki sta izšli v zadnjih letih v češkem prevodu: »Mladim srcem« in »Volk spokor-nikf. Obe sta bili, kakor smo poučeni, simpatično sprejeti, pa bo brez dvoma tudi ta. Крг je nekaj ostalih knjig Ksavera Meška že prej izšlo v češkem prevodu, bodo imeli Čehi kmalu skoraj kompletnega Meška.
Vprašanjem ruske emigraci jc je posvečena aprilska številka »Nove Evrope«, ki ie pravkar izšla. O usodi ruske emigracije ptse K. Kuskova. Al. Jelačič poroča' o ruski emigraciji v Jugoslaviji, P. Mitropan Pise o svojih izkušnjah kot pedagog v Jugoslaviji, M. SI on jim karakterizira književnost ruskih emigrantov, ki ima nekaj veli-• n"?' pa tudi nekaj mladp<ra naraščaja. Prof. A. Pogodin piše o znanstvenem delu ruske emigracije, N. Fedorov o Balj-montu, P. Aekočenski o L^onidu Andivje-vu, b. Verešcak o Sovjetski zvezi v mednarodni trgovini. Vrh tega so prevedene iz nove ruske književnosti nekatere pesmi in črtice m ocenjene nekatere nove ruske publikacije. Številka daje dobrj informativno gradivo. Vrhu te v glavnem Rusom posvečene veebine imaš v tej številki >Nove Evrope« lep esej Slobodami Jovanovica o Bal-f o ur ju in referat B. Radíce o članku J. Beode o Masaryku. »Nova Evropa« se na-~: roča v Zag-rebu, Margaretska ul. 6 II.
Otvoritev razstave bakrorezov in lesorezov v Zagrebu. V sredo 15. t. m. se ie otvo-rila v Ullriebovem salonu v Zagrebu V. razstava jugoslov. grafičnih umetnikov. Dobiček razstave je namenjen za zgraditev umetniških ateljejev v Kraljeviči. Ob tej priliki je izšla študija M. O. Gjurica o ba-kroreznih tehnikah. Na raastavi so zastopani tudi nekateri slovenski umetniki, katerih imena je ^Jutro"* objavilo že pred dnevi. Razstava bo otvorjena do 1. maja in se bo potem prenesla v Osjjek, Sarajevo, Split in Maribor.
Velikonočni dar Vodnikovi družbi
Slovenci! Za letošnje leto vam pripravlja »Vodnikova družba« nov len književni dar. Izdala bo štiri knjige in sicer
1.	Vodnikovo pratilío za I. 1931. v lepi
opremi. z bogato vsebino, okrašeno z najlepšim' ilustracijami, in z vsem potrebnim, kar potrebujete za hišo in dom:
2.	Bevkovo povest:. »GoSDodj£na irma« ki bo lepa in •zanim'va slika našega sodobnega življenja iz malomeščanskih krogov, polna borb in zapletljajev. ki .iih doživljajo mladi ljudje na poti do sreče in življenskih idealov:
3.	Dr. Р. V. Brežnikovo knjigo: V deželi nebotičnikov, slike iz življenja naših rojakov v Ameriki. opisi ameriškega življenja in onih krajev ki nas najbolj zanimajo. Knjiga bo leno ilustrirana:
4.	Inž. Fr Lup'a: V džungp belega slona. Potovanie po Siamu. popisi lova na divie zveri, šeg in obcaiev domačega prebivalstva. z mnogoštevilnimi ilustracijami.
Kljub temu. da že te knjige po svojem obsegu in onremi daleko presegajo članarino 20 Din. želi družba pridati svojim čla norn še mladinsko knjigo za naš mladi rod. To pa bn mogoče le. ako se čim prei izkaže. da bn družba letos napredovala za toliko. da bc imela preko 20.000 članOv.
Položite ob teh praznikih mal dar sloven ski kniig; na oltar! Naj ne bo prave narodne slovenske hiše brez Vodnikovih knjig! Nai bo tudi Vodnikova družba deležna velikonočnih pirhov! Čim prej vplačate članarino boli omogočite družb:, da številu pri memo pomnoži svoi dar. Vsak Slovenec nai smatra za svoi o dolžnost, da sodeluje pri pridobivaniu članov in s tem podpira delovanje družbe, katere edini namen je širiti dobro, zanimivo in pobudno knjigo med narod i	Vodnikova družba.
Berlinska kritika o Šubljevem koncertu
Kakor smo že poročali, priredi naš simpatični pevec g. Anton Šubelj. ki si ie v tako kratkem času priboril v tujini mednarodni renome. prihodnji petek svoj koncert tudi v Ljubljani. Zato bo našo koncertno publiko brez dvoma zanimalo, kaj so o Šubliu Pisali berlinski kritiki, ko ie imel koncern marca svoi koncert v Berlinu. O tem nam Poroča naš berlinski dopisnik:
Berlin, v aprilu 1930.
Uspeh, ki ga ie dosegel Anton Šubelj s svojim koncertom v razprodani Bechstei-novi dvorani najjasnejše poudarjajo kritike berlinskih glasbenih revij in dnevnikov. Šubelj. k: ie nastopil pred berlinsko izbrano in umetniško strogo kritiko, ni ime! nikake druge zaslombe, kot svoi Iastm nastop in svoio umetnost. Da si je mogel v Berlinu nepoznani umetnik samo s tem pridobiti publiko in kritiko, najbolje priča o vrednosti njegovega koncerta. S Šubljem je uspela v enaki meri njegova odlična spremljevalka gdč. Marica Vocrelnikcva. Publika .ie nagradila oba umetnika s tolikim aplavzom, da sta morala dodati štir pesmi. Koncertna agentura Wolf & Sachs pa je ponudila Šubiiu takoj še en koncert, katerega pa zaradi velikonočnih praznikov, ki jih namerava prebiti v Ljubljani, ni sprejel.
»Die Weltstadt Berlin« prinaša oceno Schröderja: Šubeli razsvetljuje s svojim programom, ki obsega izredno zanimive zamorske pesmi: prednaša šanmantno in je simpatična umetniška pojava.« V »Vossische Zeitung« ie napisala Lotte Spitz: »Šubelj ie svojevrstna pojav tako v glasu kot v prednašaniu. Najimenitnejše učinke doseže z minimom zunanjih efektov. Ležerno obvladanje glasu mu omogoča velika virtuoz-nost ob popolni naravnosti. Glas je prijetnega timibra. Marica Vogelnikova spremlja tako liubkn. kakor iztrleda sama.« »Die Signale« prinašajo oceno Hirschberga: »Šubelj .ie pravi mož za prednašan.ie originalnih ter zamorskih pesmi, katerim pripomore on do svojevrstne veliave. Šubelj ima dobro vzgojen, lepo doneč glas. ki je zmožen moči in mehkobe, ima veliko zmožnost za prednašanie in kontrastiranie. predvsem pa ono močno ritmično občutje, ki je neizogibno ravno za te ljudske pesiire. Z intenzivnostjo svojega občutja in globokim vživetjem ie mahoma pridobil poslušalce. Vogelnikova je spremljala odlično.« Hugo Rasch piše v »Allgemeine Musikzeitung«: »Šube!j ie poda! svoi program s toliko gorečnostjo prednašania. da se je skoro pozabilo — to je dandanes poklon — da ni črn ampak bel umetnik. Lahna zastrtost njegovega glasu, naivno-pobožno navdahnenje v spiritualih, sijajni humor v narodnih pesmih, vse je pomagalo in pospeševalo omenjeno iluzijo. Vogelnikova ie prekrasno spremljala s sijajnim ritmičnim občutjem ljubke in izvrstne glasbenice. Pristnost prednašania .ie končno dala večeru svoio vrednost in jra dvignila visoko nad enoličnostjo večnih običainih pevskih večerov, ki iih slišimo leto za letom iz domačih :n tujih grl. Dr. H. A. na ie zapisal v »Märkische Volkszeitung«: Ako se misli na zamorske pesmi, si človek že iz tradicije predstavlja črno pobarvanega Al Johnson in pa Revellers — skupino — sedai pa bo treba prišteti k tema dvema še belega Šublja. ki ie s svoiim načinom eden najboljših prednaša t eljev zamorskih pesni i«.
Tako v izvlečkih berlinska kritika. Štrbcli si je z njo ustvaril dober temelj za svoj program evropskih koncertov, k' ga namerava izvesti v vseh večjih mestih. (Kolikor mi je znano, bosta nastopila z gdč. V ogel-nikovo hi d i v Ljubljani, menda prve dni po Veliki noči. Prepričan sem. da bo dosegei tudi v domovini pcnpolen tpsi>eh. — V. G.
14 AfcTOTECNI
PPilBOP.
КАРТОТЕКАМ
Й
Щ5	P	KARTOTEČNO
KNJIGOVODSTVO		
Mava
vxfcušeirih!
Kaj je to? Da. marsikdo ne ve, da vsebuje navadna kava snov, imenovano »kofein«.
Ta kofein, ki ga vsak dan sprejema naše telo, če tudi ne prostovoljno, vendar dostikrat čezmerno, lahko pri mnogih povzroči bitje srca, živčni nemir, krvni naval, dražljaje v ledvicah in še razna druga neugodna delovanja.
Vzrok raznih težkoč v telesu se mnogokrat išče povsod drugje, samo ne tam, kjer se nahaja, v vsakdanji kavi v kofeinu. Kdor sam s svojim opazovanjem spozna njegovo zavratnost, se ga gotovo varuje.
Toda užitku dobre prave kave se mu ni treba odpovedati. On pije kofeina prosto kavo Hag, ki mu daje vse, kar more od najboljše kave pričakovati, samo ne neugodnih posledic kofeina. Njegova kava je kava Hag, kava izkušenih.
0 poljanskem božjem grobu
PoIiane. 16. aprila
Pohanci smo kai ponosni na svoi božji grob. Sai težko, da bi katera župna cerkev na deželi premogla večjega. Postavljen ie pred stranskim oltarjem sv. Štefana, prvega mučenika. Napravi! ga ie pred kakimi 55 leti njegov imeniak. mojster samouk Št. Šubic. Iz prejšnjih časov pa nam kron ka tele pripoveduie o božjem grobu: Nekako pred 150 leti ie šolmaštroval v Poljanah prvi učitelj, obenem organist in mežnar. Huda ie bila zima. a liud.ie mu niso hoteli pripeljati drv. Ko ie to potožil župirku. se ie še ta obregnil obenj in mu dejal: »Pa kuri z božjim grobem!« ... In mož si tega ni da! dvakrat veleti. Božji grob ie moral že takrat biti velik in masiven, da ie šolnik lahko z njim kuril vso zimo. Pomagalo pa ie to tako. da ie šolnik odtlej vsako leto imel dovoli drv. župnik pa je lažje prišel do novega božiega groba, ker je prejšnji gotovo bi! že slab iu star.
Sedani bož.i: grob predstavlja na glavnem okviru in na stranskih kulisah čudovite troipične rastline in drevesa, kar razodeva veliko fantazijo mojstra Štefana Šu-bica. Na vrhnem počeznem okviru pod križem ie upodobljen Krist, zvezan ves krvav. Ecce borno! Največje občudovanje odra-slih. a strah otrokom sta v prejšnjih časih vzbujala oba čuvarja groba, ki smo jima rekli »iuda«. Bila sta upodobljena kot rimska voiščaka. zagorelega, rjavega obraza, ostrih sovražnih oči. s čelado na glavi, z dolgo helebardo v roki. Mojster Šubic. obenem cerkveni ključar, ki ie imel svojo veliko vzvišeno umetnino v upravičeni časti, je prva leta vselej sam s svojimi pomočniki postavljal božji grob. To ie za otroke bi! vsako leto skoro najznamenitejši dogodek v velikem tednu.
Ze od nekdaj .ie božji grob v Poljanah bil zadnje tri dni velikega tedna ves v raz-noboinih lučkah in mežnar ie vedno žel ob-čudovanie faranov. da zna vse tako veličastno urediti. Po popoldanskih večernicah
ie bil v našem kraju od nekdaj običai mladih fantov, da so se vežbali za velikonočno dirkanje od cerkve. Eden izmed obeli voi-ščakov se ie nekoč hudo znesel nad nekim premožnim kmetom, ki ie imel tam blizu cerkveni sedež. Ko ie sede! v klopi, se ie na lepem odtrgala odtrgala žica in voiščak ie zgrmel naravnost na kmetovo glavo. Vsa pozornost faranov ie. seveda, bila obrnjena у kmeta in takoj ie šlo od ust do ust: »Jud ie pravega zagrabi!« . . . Kmet ie bi! sicer dober gospodar, a napram drugim trdosr-čen in slab poznavalec šeste in. desete božje zapovedi. Zarad tako hudega razžalienja od strani čuvarja božiega groba se ie mož maščeval s tem. da se ie pred vso faro zarc-kel: »Nikoli več ne pridem v cerkev!« Odtlej sta oba stražnika juda ponižana: ne stoiita več tako visoko in vidno, ampak sta pnslonjena na tleh ob steno.
Vstajenje imamo v Poljanah že od nekdaj v nedeljo zjutraj. Še v polni tem . posebno. če ie velika noč zgodnia. prihaiaio li ud ie z vseli strani k cerkvi. Za fanta mora biti nova obleka, a dekleta so včasi. čeprav je bilo še hladno, prišla k vstaieniu že vedno v pečali in zidanih rutah. Veliki praznik so poveličevali s streljanjem iz to-Pičev. da ie grmelo kakor v turški vojni. Vsega tega danes ni več.
Naša procesiia. posebno, če ie prijetno vreme — težko, da bi bila še kje na deželi daljša. Skozi vas do Sore in po travniku gori ter po cesti precej od vasi nazai ti skozi vas se viie v cerkev. Mnogo bändelte vcasi plapolalo, med ni o. Župno bandero sv. Martina ic nosil farovški hlapec z dvema fantoma iz Poljan, sledilo ie sedem podružničnih in za vsakim se .ie razvrst lo Iiudstvo do Lične soseske. Včasi ie bilo med tanti precej prerekanja, kateri bodo nesl-: bandero. danes pa včasi že težko dobiš nosáče. Ob vzhajajočem solncu ie bilo vstajenje v Poljanah vselej polno poeziie. Za tn ie tudi pokojni dr. Tavčar prav rad pri-haial k velikonočni slovesnosti.
Nevarnost steklih psov
Metlika, 17. aprila.
V torek sc jc nenadoma pojavil v Metliki stekel pes rujavo-črne barve. Povzročil je prebivalcem mnogo strahu. Priklatil se je v zgodnjih urah in močno obkial osem psov, večinoma lovskih. Celo v hiše je prišel in obgrizel pse, le sreča, da se ni lotil človeka. Opasnost pa je bila tem večja, ker se je klatil po Metliki med 7. in 8 uro. ko gredo otroci v šolo.
Lovci so steklega psa zasledovali s puškami do Radovič, vendar se jim ni posrečilo, da bi ga ustrelili Opoldne se je baje vrnil nazaj proti mestu, a kljjib vsestranskemu iskanju gs ni bilo mogoče izslediti. Verjetno je, da je pes stekel eb priliki nedeljskega požara v Zaluki. Lovci, ki imajo ogrizene pse, večinoma plemenite pasme in skrbno negovane, pričakujejo odredbe, kaj naj z njimi počno. Nekateri so jih že postřelili, tako tudi mačke. Pričakujemo, da bo oblast za ves okoliš uvedla kontumae.
Hravate
samovezniee, perilo, nogavice, športne čepice, obleke, štofi itd. najboljši nakup pri
H. PRESKER, Sv. Petra cesta 14.
Ponovna obsodba Rudolfa Kovača
Maribor, 17. aprila.
Danes se ie pred malim senatom okrožnega sodišča v Mariboru vršila nova kazenska razprava proti 30. januarja t. 1. na 15 let robiie obsojenemu čevljarskemu vajencu Rudolfu Kovaču iz Studencev. Ponovna razprava se ie vršila po odredbi stola sed-morice v Zagrebu na pritožbo pn zagovorniku dr. Šnuderhi proti sestavi senata petih sodnikov, ker ie bil obsojenec za časa storjenega dejanja še nedoleten. Kakor ie »Jutro« že poročalo pri prvi razpravi, je Kovač dne 24. septembra s sodelovanjem Rudolfa Mohorka. ki ie pa pobegnil in ga dosedai še uiso izsledili, v roparskem namenu na cesti od postaje Sv. Lovrenc na Pohorju do Device Marije v Puščavi napadel posestnika Jakoba Cresnika in Jakoba
Vicmana. ki sta se s ?5 tisoč dinarji vračala z živinskega sejma v Mariboru in da je 8 oktobra lani na cesti pri Kamilici proť Sv. Križu umori! s seima v Maribor se vračaio-čega posestnika Rudolfa Kanclerja od Sv. Križa. Dočim je Kovač pri prvi razpravi nbe obdolžitvi trdovratno zanika!, ie danes odkrito priznal, da je pri poskiňenem roparskem napadu na Grešnika in Vicmana soudeležen. da pa ga ie k zJočinu nagovarjal pobegli Moliorko in da se ie pri naoadu obeli kmetov lotil samo s pestmi, dočim ie bil napadalec z nožem Mohorko. Krivdo na roparskem umoru Rudolfa Kanclerja .ie odločno zanikai tudi danes. Glede na to. da ni bilo pričakovati nobenih odkritij, priče danes niso bile zaslišane in so se izpovedi samo čitalc. Zelo zanimiva je borba med obtoženčevim zagovornikom dr. Šnuderlom in državnim tožiteliem dr. Severjem. ki sta z jedrnatimi juriističnimi in psihološkimi argumenti zastopala svoii tezi glede krivde in nekrivde. Posvetovanje senata, ki ie obstojal iz sodnikov Posege. Tombaka in Miklo-ša. ie traialo izredno dolgo. Krivdorek senata se ie glasil, da ie Rudolf Kovač kriv obeli zločinov in ie bil obsojen na 14 let težke robiie. plačati oa mora 2500 Din odškodnine dedičem umorjenega Kancleria. Obsoien ie bi! tudi na Povračilo vseh sodnih stroškov in taks. Obtožencev zagovornik dr. Snuderl se ie zarad^ previsoke odmere kazni pritoži!.
Pni prehlaienju. hripi, vnetju v vratu, oteklih mandl jih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite"za vsakdanje izpraznjen je črevesa s tem. da popijete pol čaše naravne »Franz Josefo-ve« srenčice. Po sodbah univerzitetnih klimk se odlikuje »Franz Josefova« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
K?e pa hočemo naročiti, ako hočemo poceni kupiti?
Madrace, otomane v različnih vzorcih, divane in salonske garniture dobite poccni edino le pri
F. SAJOVIC
Ljubljana, Stari trg 6. 5109

»JUTRO« št. =
4
~ir~ifr 1 -
Domače vesti
*	Napredovanje v vojski. V čin rezervnega kapetana II. stopnje v rezervi z veljavo od 28. junija 1928 so povišani: Ivan Kit, Ferdinand Kvas, Bogomir Milost, Edvard Bučar, Franc Punzengruber, Franjo Sušmk, Anton Hohnjec, Dragotin Volk, Franc Mah-kovic, Gojko Leskovec, vsi pri pešadiii in Hugo Beltram pri topništvu. V čin rezervnega poročnika z veljavo od 17. decembra 1928: Henrik Satran, Alfred Haas, Josip Ermenc, Zoran Vrtovec, Andrej Bizjak, vsi pri pešadiii, Vinko Karlovšek in Peter Ker-šič pri antilieriji, Ivan Jakše pri inženjeriii, Rudolf Hršak pri letalstvu V čin kapetana
I.	stopnic z veljavo od 15. avgusta 1929: Slavko Dogan in edor Šlajmer pri pešadiii dr. Gustav Lautner pri saniteti.. Rudolf Steiner, Josip Celi in Franc Baš v veterinarski stroki, v čin rezervnega kapetana
II.	stopnje pa Alfred Rogel, Filip Sever, oBgomir Pretnar, Marjan Ferlan in Ernest Posega pri pešadiji ter Rudolf Kropiv-nik pri inženjeriii. V čiň rezervnega kapetana I. stopnje z veljavo od 17. decembra 1929: Ludvik Belšak, Franjo Štraiher, Peter Kremene, Ivan Veber. Karel Suša Franjo Stanič, Ivan Simčič in Vladimir Korpič pri pešadiii, Franc Türk pri konjenici, Franjo Sevnik pri inženjeriii in dr. Pavel Lautner pri saniteti, v čin rezervnega poročnika pa Ivan Česmiga, dr. L.iudevit Merčun. Franio Šinit, Ivan Stopař, Gojmir Apamik. Alojzij Kane, Andrej Žvan, Gustav Luzner. Leopold Bonca, Janez Milač, Janez Andolšek, Franc Bizjan, Anton Hočevar, Franjo Ei-bing, Matej Simčič, Rudolf Biterajec, Josip Mrak, Radoslav Komac, Jože Zupančič. Martm Jurkovič, Josip Martinčič in Dragutin Bailec, vsi pri pešadiji, Franjo Babič in Ivan Osolnik pri konjenici, Ferdo Šraj-ner v inženjeriii. Za rezervne podporočnike z veljavo od 17. decembra 1929 so imenovani-' pri topništvu Andrej Šmid in Franjo Kordič, v inženjeriii Milován Goljevšek in Vladimir Supck ter pri letalstvu Josip Pak, Franjo Petre, Maks Trelec. Jakob Piečko, Alfonz Končan, Ivan Labaš, Stanko Renar, Josip Kolarič, Franjo Jelinek. Matiju Miholek, Pavle Brener, Ivan Božič, Oton Papež, Anton KuheM, Zvonimir Kucelj Peter Berger in Josip Lovšin, pri inženjer-sko-telmični stroki pa Ivan Čelustek, Viktor Rebolj in Marjan Leskovar. Za rezervnega nižjega vojaškega uradnika IV. stopnje so imenovani Franjo Gregorič, Viktor Zrimšek in Mirko Zelenika pri inženjerske tehnični ter Josip Bohinc pri sanitetni stroki.
*	Imenovanja na univerzi. Za rednega profesorja na tehnični fakulteti je imenovan inž. Viktor Gostiša, generalni direktor pri ministrstvu za šume in rudnike v Beogradu, za izrednega profesorja pa inž. Fan Lobe. Na medicinski fakulteti je imenovan za rednega profese tja dr. Evgen Kansky, dosedai izredni profesor na isti fakulteti. Za izrednega profesorja na juridični fakulteti pa je imenovan dosedanii docent dr. Viktor Korošec.
*	Iz zdravniške zbornice. Zdravnica Hi-gijenskega zavoda v Ljubljani dr. Milica Petrovičeva je bila vpisana v imenik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino, zobna zdravnica dr. Štefana Žunkovič-Ko-žuharska v Slovenski Bistrici pa je bila črtana iz imenika Zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
*	Pri tobačni tovarni v Ljubljani je imenovan za inšpektorja v 1. skupini II. kategorije dosedanji oddelkovni šef Pavel Gr-čar, v 2. skupino II. kategorije pa je pomaknjen knjigovodja Anton Žlajpah. Upokojeni so: skladiščnikov pomočnik Josip Kržan ter poslovodje Fran Sojer, Alojzij Kotar. Fran Šuštaršič, Fran Braté, Ivan Puch. Leopold Klešnik in Josip Dejak.
*	Ban dravske banovine inž. Dušan Ser-nec danes na veliki petek ne bo sprejemal strank.
*	Admiral Wáckerhauser na inšpekcijskem potovanju. Admiral Wickerhauser, vrhovni komandant naše vojne mornarice, se je podal na inšpekcijsko potovanje v Dalmacijo in je predvčerajšnjim na admiralski jahti »'Vila« prispel v Šibenik.
*	Uradni list kraljevske banske uprave Dravske banovine objavlja v 50. številki uredbo o banovinskih davščinah za kritje izdatkov banovinskega proračuna Dravske banovine za leto 1930-31.
*	Razpisane državne službe. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine pri ministrstvu za trgovino in industrijo potrebuje te-lc uradnike: referenta za informativno sekcijo, referenta za carinska vprašanja in referenta za tarifna vprašanja. Prosilci za tr. mesta morajo dokazati, da so prebili vsaj pet let kot višji strokovni uradniki bodisi pri kakšnem gospodarskem ministrstvu, bodisi pri kaki gospodarski zbornici, bodisi v veöii trgovinski (izvozni) ali industrijski obratovalnici ali večjem prometnem podjetju; da so ustno ali pismeno vešči vsaj enemu svetovnemu jeziku. Prednost gre onim, ki so delovali v inozemstvu ter razpolagajo z več jeziki, ki so razvijali podobno organizatorno, odnosno strokovno delavnost aH sodelovali v strokovni književni stroki. Opremljene prošnje se morajo vložiti neposredno pri gori omenjenem zavodu v Beogradu. Razpisan je tudi natečaj za izpraznjeno mesto sodnopisarniške-ga uradnika IN. kategorije v oddelku В stola sedmerice v Zagrebu. Prosilci morajo dokazati,- da so opravili prvi pisarniški izpit iji da so zmožni srbskohrvatskega jezika v govoru in pisavi. Opremljene prošnje naj se do 30. maja vlože pri predsed-ništvu oddďka В stola sedmorice v Zagrebu po predsedništvu višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
*	Dek) slovenskega slikarja v Parizu. Znani naš portretist akad. slikar Franjo Sterle biva zadnje dni v Parizu, kamor je odpotoval iz mesta Bastia na Korziki, kjer je bil gost g. generalnega konzula Pavla H ach a, bivšega prvega zastopnika Francije v Ljubljani. G. Sterle slika v Pa-
rizu našega poslaniku ministra dr. Sipalajko-viča ter našo rojakinjo znano plesalko opere Cnmique, gdč. Lidijo Wisiakovo. Kakor nam piše, se je v Parizu sestal tudi z japonskim učenjakom zoologom dr. Tahru Uchido iz Tokija, ki je nedavno bival v Ljubljani in je poln h'vale o lepih vtisih, ki. jih je odnesel iz naših krajev.
*	Nagradno nalogo za naročnike prinaša velikonočna številka ilustrované tedenske revije »2ivöenie in svet«, ki vsebuje 2.3 zabavnih in poučnih sestavkov ter 16 slik (men niiui lesoreze E. Justina in risbe N. Pirnata). .»Življenje in svet se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Mesečna naročnina samo 8 Din.
*	Prijateljem pokojnega dr. Brunčka. Poziv, ki sem ga pred meseci naslovil na pri" jatelje pokojnega sreskega poglavarja dr. Brunčka naj darujejo za njegov nagrobni spomenih, je imel ta uspeh, da se je nabralo doseda.i 1600 Din. Ta znesek pa je nekoliko premajhen za primeren spomenik. Zato se še enkrat obračam do številnih prijateljev, znancev in stanovskih tovarišev pokornega s prošnjo, naj prispevajo v označeni namen. Osobito velja to za njegova nekdanja službena mesta, ki se še niso odzvala. Pripominjam, da sern si za to akcijo izposloval pristanek pokojnikove gospe vdo ve. Prispevke prosim na Obrtno banke, podružnico Ljutomer, ali na podpisanega Jan Baukart, Ljutomer.
Mi-Mfi
im potřebí íí-ne пајсеаеј« ▼ díogeri.aii
KAMC, LJUBLJANA
in
KANC íWotlram.1, MARIBOR
CENIK GRATIS! !
*	Cesta Lesce - Bled bo, kakor se zatrjuje, še do 1. julija popolnoma preurejena. Banska uprava se je odloči]a, da jo da v celotj asfaltirati. Stroški so preračunani na 5 milijonov Din. Delo bosta izvršili ljubljanska tvrdka -»Slogradi in neka švicarska firma. Skra.inj čas je že bil, da se pristopi k rekonstrukciji te naše reprezentativne ceste. Ali jfe asfaltiranje zlasti v njenem brdovitem delu najboljši način, ie pa drugo vprašanje. Bati se je, da bodo vsled tega nastale težkoče za vožnjo s konji, za katere ie asfalt pri vzponih iako opasen. V zvezi z novo cesto se bo izvršila tudi najnujnejša poprava blejskih ulic odn. bodo zopet kakor nekdaj pod občinsko upravo g. Kende zavarovane z oljem proti prahu, kar je pač neobhodno potrebno. Definitiv-na ureditev blejskih ulic in cest bo pa mogoča še le, kadar bo izpeljana kanalizacija in bo mogel biti vsaj v glavnih delili, kolikor se ceste okrog jezera tiče, izvršen novi regulacijski načrt. Nova cesta Lesce -Bled in zavarovanie blejskih cest proti prahu bo znatno pripomoglo k dobremu slovesu Bleda.
*	Češkoslovaški dijaki v Jugoslaviji. Iz Beograda sta predvčerajšnjim prispet v Saraievo dve skupini dijakov praške realke pod vodstvom profesorja Mareka. znanega umetniškega kritika in člana redakcije »Narodnih Listov«, drugo skupino pa tvorijo dijak: trgovske akademije iz Kralievega Hradca pod vodstvom profesorja Slavika. Ekskurziste so na kolodvoru sprejeli dijaki sarajevske trgovske akademije, zastopnik češkoslovaškega konzulata in vsa češkoslovaška kolonija. V Sarajevu ostanejo nekaj dni ter nadal.iu.ie.io potem svoje informativno potovanje po Drinski. Primorski in Zetski banovini.
*	Zastopniki grških gospodarskih krogov pridejo v Jugoslavijo. Velika skupina zastopnikov grških gospodarskih krogov Poseti v kratkem Jugoslavijo. Ekskurzijo organizira Grško-jugoslovenska liga. Izletniki prispejo 11. maja v južno Srbijo, posetijo Beograd. Zagreb in Ljubljano ter obiščejo tudi Celje in Maribor. Ekskurzija bo trajala štirinajst dni.
*	Smrtna kosa. V Krškem je umrl v visoki starosti 85 let g. Jure A d 1 e š i č, na-dučitelj v pokoju. Pogreb pokojnika bo v soboto ob pol 10. na domače pokopališče. — V Ljubljani je umrla ga. Ana Gerber. jeva, trgovka in hišna posestnica, stara 71 let. Pogreb pokojnice bo v soboto ob 16. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Izobraževalnemu društvu v Trzinu je daroval g. Alojzij Kecelj. nadučitelj v pokoju v spomin umrlega Jakoba Keclja, posestnika v Trzinu 1000 Din. Društvo se cnu za dar prisrčno zahvaljuje.
*	IL pešadijska podoiieirska sola prestolonaslednika Petra v Bileču (Hercegovina) bo sprejemala 1. maja gojence, ki ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. "Natančnejša pojasnila se dobe pri domačih občinah, pri orožniških postajah in pri vse.n vojaških komandah. Prošnje za vstop v šolo se sprejemajo takoj._
CrOKtlna semena
SAŠA STARE, Mengeš.
Zahtevajte cenik.
* »Žena in dom«. Izšla ie 4. številka revije »Žena in dom«. Ovitek krasi posnetek originala »Marija z Jezusom«, ki je odlično delo kiparja Lojzeta Dolinarja. Notranja vsebina ie zelo pestra, poučna in zabavna ter bogato ilustrirana. Pripovedni del vsebuje črtico Ivana Vuka »Gavran se ženi« in koroško povest »Potočnikovo Trudo«, ki jo je spisala Gabrijela Preisova in prevedel Ivan Podgornik. I. P. piše o Pavli Lovšetovi, P. K. o dr. Almii Sodnik- Zu-pančevi in Nini «Griegovi. Janja Miklavči-čeva piše o »Našem, domu«, F'5a San tel pa o sestavljanju monogramov. Zanimivi so članki »O dvojni morali;. »Kakšnega moža bj jaz rada«, »O varčnosti«, »O porcelanu«. »O kuhinji«, o »Ženskem Dokretu«
itd. List se je pa posebno priliubil zaradi svojih številnih praktičnih nasvetov za vsa mogoča gospodinjska in ženska vprašanja. Poleg tega ima revija tudi prilogo za ročna dela in kroje. Naročnina za vSe leto je samo 68 Din. Naroča se pri upravi, Prule 11
*	Planinski koledar 1930 j с bil izdan v obilni meri z vporabo od g. Kocbeka sestavljenega in predelanega materijala in je njegovo ime le pomotoma izostalo na naslovni strani. To pojasnjujem, da se ne bo domnevalo, da je izšel koledar brez vednosti in sodelovanja omenjenega gospoda. Rorter, Maribor.
*	Ciril Metodove velikonočne razglednice se dobe po trgovinah, trafikah in v družbeni pisarni, Beethovnova ulica 2.
*	Prodaja zaplenjenega orožja. Pri deželnem sodišču v Ljubljani sc bo prodajalo zaplenjeno orožje v porotni dvorani sodne palače 1. maja ob 9. dopoldne. Prodaja'э se bo le takim osebam, ki imajo oblastno dovoljenje za nosni o orožja.
*	Huda nevihta v Bosni in Hercegovini. Iz Mostarja poročajo, da je pretekli ponedeljek in torek diviala tamkai silna nevihta z grmenjem in treskatijem. Podobne vesti prihajajo tudi iz Bosne. Močan vihar je odnašal strehe in ruval drevje ter napravil mnogo škode. V Rekavici je vihar baje dvignil neko žensko ter jo odnesel kakih 50 metrov daleč
*	Prepoved zahajanja v krčme. Kakor objavlja »Uradni list«, je Jožefu Zupanu, posestniku na Veterniku v Dravski banovini, za dobo od 4. maja 1930. do 3. maja 1931. prepovedano, zahajati v krčme
*	Huda nesreča na novi stavbi. V Radi-šini ulici v Zagrebu se je predvčerajšnjim na neki stavbi pripetila nesreča pri kateri se je smrtno ponesrečil tamkai zaposleni arestaut Franjo Radovanic, ki se je spotaknil na visokem odru ter treščil na ulico, pri padcu pa potegnil s seboj še nekega drugega delavca. Radovanic si je razbil lobanjo ter dobil tudi hude notranje poškodbe. Nezavestnega Radovaniča so prepeljali v bolnico. Tovariš ponesrečenca pa je dobil le notranje poškodbe in utegne ostat' pri življenju.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
*	Nismo plačniki za dolgove, ki bi jih kd0 naredil na naše ime. — M. F. Šega. pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah.
lz LfuMjane
u— Koncert baritonista Antona Šublja se
bo vršil v Ljubljani 25. t. m., to je v petek po velikonočnih praznikih. Anton Šubelj .te bil sedaj več kakor leto dni v Ameriki ter je prirejal po Severni Ameriki koncerte, na katerih je pel razne slovenske umetne in narodne pesmi ter operne arije. Popolnoma podrobno pa se jc seznanil s prekrasnimi zamorskimi duhovnimi in indijanskimi narodnimi pesmimi. Baritonist Šubeli je izvrsten interpret teli pesmi, zato se nam bo nudil na petkovem njegovem koncertu izreden užitek. Šublja bo spremljala na klavirju gdč. Marica Vogelnikova.
u— 50 letnica g. Franca Bara. Danes slav« g. Franc Bar, trgovec s pisalnimi stroji in radijskimi potrebščinami v Ljubljani v krogu svoje rodbine .50 letnico svojega rojstva. Tvrdka Franc Bar je med prvimi, ki ie uvedla radio v naše kraje, in jc zato med vodilnimi rvrdkami te stroke. K 50 letnici g. Baru iskreno čestitamo ter mu želimo, da bi še pol stoletja vodil z dosedanjo vnemo svojo trgovino.
u— Iz gledališča. Danes ob 16. uri bo v drami pasijonska igra - INRI«, ki je namenjena predvsem za okoličane.
u— Blagaina Poštne hranilnice podružnice v Ljubljani, bo uradovala v soboto 19. t. m. za stranke samo do 12. ure
u— Ljubljanski Sokol opozarja svoje članstvo, da sprejema prijave za beograjski vsesokolski zlet samo še do 28. t. m.; na poznejše prijave, se ne bo mogoče ozirati. Kdor se namerava udeležiti zleta, naj sc do navedenega dne zglasi v društveni pisarni med 7. in 8. uro zvečer, kjer debi tudi vSe eventuelne informacije.
Najboljše šale
čitate v »Romanu«, čeprav »Roman« ni
humoristični list
Pišite na upravo »Romana«, Ljubljana, Breg 10, ki Vam pošlje eno številko
brezplačno
na ogled. Velikonočna številka pravkar izšla. Ima
30 strani z mnogimi slikami
Kako zveš svojo usodo
tudi to Ti pove velikonočna številka »Romana«, ki je pravkar izšla na 20 straneh з
slikami. 2 Din stane številka, to je skoro
»
•
u— Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne Ljubliana-Moste vljudno vabi vse člane na celodnevni izlet, ki ga priredi na velikonočni ponedeljek 21. t. m. v Pekel pri Borovnici. Zbirališče ob pol 6. pred glav nim kolodvorom. Posebna vabila se ne bo do razpošiljala.
и— V počaščenje spomina blagopokojtie-ga g. majorja M. Colariča daruje za Cola-ričev fond Zveza slovenskih vojako'v Ljub-Ijana-Moste 1000 Din. Posnemajte!
u— Mesto cvetja na grob svojega rojaka g. Frana Toplaka .ie daroval g. dr. Horvat, odvetnik v Ptuju 200 Din za uboge šolarje prj So. Lovrencu v Slov., goricah.
u— Za »Colaričev fond« je darovalo stalno omizje pri Figovcu razen cvetja na krsto pok. majorja 1000 Din.
u— Vino so mu kradli. Gostilničar Ivan Golenc v Rožni dolini je že dalje časa opažal, da mu zmanjkuje iz soda v kleti vino. Prvih sedem litrov je zmanjkalo iz soda že pred dnevi, zato je čakal, da tatu morda zasači pozneje. Navzlic strogi pažnji pa jc
(Velitee m в dtiarodne tto^ott«eftte teßtwe
IGRIŠČE »ILIRIJA« nedelja in ponedeljek
6.A.K.Graz : S.K. Ilirija
vino zmanjkovalo tudi še potem. Golenc je namreč ugotovil predvčerajšnjim, da je neznani tat odnesel spet drugih 7 litrov žlahtne kapljice. Ker je uvidel, da sam ne bo mogel izslediti žejnega tatu, ie zadevo prijavil viški stražnici.
u— Pretepena zaradi zavrnjene ljubezni. V 21 letno služkinjo Marijo K. v Vodmatu se je Pred časom smrtno zaljubil 20 letni slikar Mato O. z Žabieka. Mariij je bil Mato spočetka prav všeč, pozneje pa sta se pričela prepirati, in sicer zaradi fantovega načina življenja. Dekletu ni bilo všeč zlasti Matovo posedanje v kavarnah pri kai tali Zaradi tega se je Marija v zadnjem času napram Matu močno ohladila in sled -u.iič popolnoma odklonila njegove prijaznosti. Fant, videč, da ga dekle ne mara več. je pričel postaj ti ljubosumen in nasilen. Predsnočnlim jo je sreča! v Komenskega ulici in .io nagovoril. Marija pa ga ie zopet odklonila, kar je fanta tako razjezilo, da je naravnost pobesnel. Naenkrat je potegnil svoji bivši ljubici iz roke dežnik in jo pričel ž njim pretepati. Na vpitje cbeh se ie zbralo okrog njiju več pasantov, ki iih ie spočelka prizor zabaval, a so se zaradi fantovega obnašanja pričeli pozneje zgražati. Kakor hitro je odnekod prihitel stražnik. je bojeviti Mato hitro zapustil junaški mejdan in naglo pobegnil Dekle je nato med jokom potožilo stražniku, kdo .ie bil napadalec, in povedalo, da ji je liudi Mato prizadejal samo na obleki in dežniku, ki ga je zlomil okrog 150 Din škede. Mato z ranjenim srcem se bo moral seveda zaradi prehude krvi zagovariati na pristojnem mestu.
u— Pri nakupu klobukov si oglejte bogato založeno specijalno trgovino M. Bogataj prej Pok. Stari trg 4.	552
Iz Celja
e— »Rigoletto« v Celju. Prihodnjo nedeljo 27. t. m. bodo gostovali v celjskem mestnem gledališču Mariborčani z opero »Rigoletto«. Vstopnice se naj rezervirajo oziroma kupijo čim pre.i v predprodaii v knjigarni Goričar & Leskovšek na Kralia Petra cesii.
e— Pojasnilo glede obnovitve srečk. Na številna vprašanja lastnikov srečk, drž. razr. loterije, ki jih kupujejo v celjski podružnici in pa novih interesentov, sporočamo, da bodo srečke za igranje v petem razredu 19. kola prispele v par dneh in bodo takoj stavljene interesentom na razpolago. Dan začetka srečk bomo pravočasno javili v listu.
e— Nesreča pri igri. Predvčerajšnjim je pri igrj skočila 12 letna kočarjeva hčerka Julka Zalokarjcva s Praprotnega pri Jur-kloštru tako nesrečno, da si je zlomila desno golenico. Pripeljana je bila v celjsko bolnico.
e— Pazite na otroke! V torek 15. t. m. je zlezel 8 letni kovačev sin Ignacij Kora-žija v Patanskj vasi, srez Šmarje pri Jelšah, na domači kozolec, odkoder je strmoglavil na tla. Pri padcu si je zlomil levo roko nad komolcem. Tudi njega so oddali v celjsko javno bolnico.
e— Krvav napad z nožem. V torek proti večeru je sedel v Štigliccvi gostilni na Rečic; ob Savinji 26 letni dninar Anton Vajt iz iste vasi in se krepčal. Okrog 19. je stopil v sobo dninar France Cirej, ki je baje daljni sorodnik Vaitov. Brez besede je stopil k Vajtovi mizi, dvignil desnico, v katerj je držal odiprt žepni nož in bliskovito zamahnil proti Vajtovi gla^'i. V naslednjem trenutku je že brizgnil iz leve strani vratu po mizi močen curek krvi. Ranjenemu Vajtu so takoj nudili zasilno pomoč, nakar je bi! prepeljan v celjsko lavno bolnico. Prizadeta rana je težjega značaja. ker so prerezani vsi važnejši vratni živci. Vsled tega je Vajtu vsa leva stran glave in vratu ohromela. Napadalec, ki je napadel Vajta iz neznanega vzroka, je bil aretiran.
Iz Maribora
a— Velika noč v gledališču. Na velikonočno nedeljo 20 t. m. se bo uprizorila popoldne ob 15. opereta »Takrat v starih časih«, po znižanih cenah iti zadnjič v sezoni, zvečer ob 20. bo premiiera najboljše slovenske operete Parmovih »Caričinih Amazon k«. Na Velikonočni ponedeljek, 21. t. m. ob 15. se bo pela priljubljena Verdijeva opera Rigoletto' s slavno koloratur-ko go Tinko Wesel-Pollo kot gostom po navadnih opernih cenah; zvečer ob 20. pa se bo ponovila klasična Straussova opereta »Netopir po znižanih cenah. Kot sobarica Adela bo gostovala gdč. Tončka Šuštarjeva.
a— »Ljudska knjižnica« o praznikih. Na velikonočno nedeljo »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu ne bo poslovala, pač pa v soboto od 18. do pol 20. Čitatelji se opozarjajo na številne novosti, ki jih ie kniiž-nica prejela zopet ta teden,
a— Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico poziva člane, da rravo-časno, najpozneje pa 2. maja t. 1. prijavijo mestni občini parcele, ki so podvržene no-
KLOBUKE
v najnovejših modnih pomladanskih barvah in oblikah ter razne športne klobuke in čepice nudi v bogati izbiri SPECIALNA TRGOVINA KLOBUKOV
MIRKO BOGATAJ
PREJ J. POK Ljubljana, Stari trg štev. 14. Cene zmerne.	Solidna postrežba.
Sprejemajo se popravila. 5067
vemu občinskemu davku э ncz::z:dairn parcelah itd. Iz previdnosti п:ь prijavi vsak hišni lastnik po stanju zemljiške kniige nezazidane parcele v mest:!, in sicei vinzm. številko, parcelno številko ter j;j:nro v kvadratnih mctri.i, slednje p.i katastrskih podatkih. Če je kdo v dvom i, a1: ie njegova parcela podvržena novi davščini nh ne, naj prijavo vseeno izvrši. Vsi pri;~\T.iki Pa iiaj napravijo v svoji vlogi dodatek, da prijavljajo svoie parcele in ustreze'ü predpisom občinskega proračuna, da pa izjavljajo, da so mnenja, da prijavljena parcela ni podvržena novj davščini in da ugovarjajo eventualni odmeritvi nove davščine. Če pa je kdo v dvomu, dobi potrebna nc-
društva v ure t
čičevi
jasnila v pisarn; ulici S. pritličje. a_ Vlomilci "a Pragerskem izsledeni v
Halozah. Kakor smo poročali, so pred nekaj dnevi neznani lopovi vlomili v trgovino g. Pernarčiča na Pragerskem in odnesli raznega blaga v vrednosti nad 20.000 D n. Nekaj dni pozneje ie orožništvo pri Sv. Andražu v Halozah zasledilo tri možake, ki so ponujali tamošniim kmetom v nakuo razno manufakturno in konfekcijsko blago. Izkazalo se je. da gre za blago, ki je bilo ukradeno pri vlomu v Pragerskem. Dva. in sicer 31-letni krojaški pomočnik Josip Deiitsclimann iz Zg. Žer.iavcev pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah ter 29-letni delavec Franc Železník iz Rogatca, sta bila aretirana. Tretjemu se je posrečilo pobegniti. Oba aretiranca sta bila že pred kaznovana in ju tudi sedaj zasleduje sodišče zaradi ponovnih enakih deliktov. Aretiranca sta priznala vlom na Pragerskem in sta bila oddana sodišču. Blago, ki so ga še našli, so vrnili oškodovanemu trgovcu na Pragerskem.
a— lz policijske kronike. V noči od to "ka na sredo je trgovcu Kodriču v Orožiovi ulici izginilo iz skladišča na dvorišču žensko kolo. Tat je prišel v skladišče s pomočjo ponarejenega ključa. — Zaradi prodaje odnosno nakupa vtih>taplieneg.i saharina sta bili v četrtek na Glavnem trgu aretirani Lucija K. in AloziJa Š.. nri katerih so tudi zaplenili še 7 škatljic saharin i.
ZOBNI ATELJE
ŠRAMEL MAKS
Ljubljana, Aleksandrova 5
ostane vsled odpotovanja od 19. do 27.
aprila zaprt.	6010
Iz Kočevja
kč— Pogreb upravitelja Viktorja Dovga-na. V sredo se je vršil izpred poslopja Zavoda za slepo deco v Kočevju pogreb pre-rano umrlega upravitelja tega zavoda gospodu Viktorja Dovgana. Na zadnji poti so spremljali pokojnika poleg sorodnikov uči-teijski zbor zavoda z vsemi gojenci, predstojniki vseh državnih in javnih uradov s sreskim načelnikom na čelu, mnogo ostalega uradništva ter veliko število meščanov. Pred zahodom za slepe mu je zapel pevski zbor Glasbenega društva žalostinko »Vigred«. Pred odprtim grobom, kamor je bilo položenih ogromno vencev, pa so pev-ci zapeli žalostinko »Lsliši nas o Gospod«. Blagi pokojnik, ki ga bodo Kočevci ohranili v najboljšem spominu, je naše! večni mir na kočevskem pokopališču
kč— Neka] več estetičnega čuta. Poročali smo že, da so podrli pred realno gimnazijo staro hišo, ki je žc cc'o desetletje kazila sliko mesta. Seda/ so na istem mestu postavili grobo leseno ograjo, s katranom pobarvano Opozarjamo, da jc prostor sredi mesta in je taka ograja silno ncprikladna že glede na krasne ograje, ki jih imata vili g. dr. Röthla in prof. Voštarja.
z— Velik uspeh Sokolskega gledališča.
Vprizoritev drame »Stilmondski župan«, ki se je vršila v soboto v Sokolském domu, >Ie v moralnem pogledu sijajno uspela. Poznalo se je, da je bila režija v rokah strokovnjaka g. dr. Gruma. Scenerija je bila tako krasna, da je občinstvo naravnost presenetila. Vse vloge so bile v najboljših rekah. Zal. da obisk ni bil zadovoljiv.
z— Sreča v nesreči. Voznik Jože K., doma iz ažiške občine, jc te dni vozi! les na postado. Med potjo .ie malo preveč 'počival tam. kakor pravijo, kjer bog ven roko moli«. Milino je privozil drugi voznik, katerega jc Jože pozdravil s рокагвјет biča. Pri tem mu je spodletelo, da je padel pod voz in je obležal brez zavesti na tleh. Gosti so mu priskočili na pomoč, ga polivali in drgnili, da ie kmalu prišel k zavesti. Prva njegova beseda je bila: • Al' hudiči inIsFtc z mene kožo spraviti?« Nato je vstal ter malo opotekajoč se zopet 'Pognal konje.
Iz Trbovelf
t— Beda med rudarji v trboveljskih revirjih je prikipcla do vrhunca. Zadnje dni se jc bila z gotove strani širila vest. da bo še pred Veliko nočjo obnovljeno delo, a izkazalo se je, da je bila ta vest neresnična. Ako ne pride kmalu do povoljnega aranžmana med rudnikom in državno železnico preti vsem krajem trboveljskega revirja prava soeijalna m gospodarska katastrofa. Že v času ko se je v revirjih še delalo normalno, pretežna večina rudarjev ni zasluž;!a toliko, da bi z družino primerno izhajala in delavci so se pri trgovcih in obrtnikih silno zadolžili. Priznat; se mora. da so sc tudi tokrat izkazali trboveljski trgovci in obrtniki prave prijatelje rudarja, ker mnogi izmed njih prevzamejo težak riziko nada'jnega kreditiranja, ako-ravno sami s strahom zrejo v negotovo bodočnost. Seveda ie tud^ med rudarji takih, ki so v boljših časih živeli brez glave
Hajdušbi dogodek v Kresniških poljanah
Divjaško početje pobesnelega zločinca Slapničarja -Oddal je iz karabinke okrog 20 strelov in močno ranil železničarja Godca ter v trebuh ustrelil njegovo hčerko
tja v cn dan in se prekomerno zadolžili, kar sodaj škoduje mnogim drugim, vendar so t<> izjeme. Rudniški konzum bi mogel v tej bedi mnogo storiti, ako bi širokogrudno dovoljeval kredite, saj je zanj riziko mnogo manjši nego za privatnega trgovca ali obrtnika. Najhujše občutijo rudarji sedanjo brezposelnost tudi moralno. ITD se tolče s svojimi odjemalci za ceno, a stroški tega boja izključno padajo na rudarje. To je nemogoča ker socijalno in moralno popolnoma krivična situacija. Država bo morala v bodoče gledati, da se morebitne odjcnalske krize TPD ne prenašajo avtomatično na tisoče in tisoče socijalnc najšibkejših državljanov, ki jim je edini kapital delavna roka. Od zaslužka trboveljskega delavca je odvisna ne le njegova osebna eksistenca, temveč gospodarski obstoj vsega obsežnega revirja, eksistenca velikih občin, ki so preobremenjene s so-cijalnimi dajatvami, a tudi finančni interes države, ki trpi znatno zgubo vsled pc-šanja davčne moči cvetočih kraje\\ Skrajni čas je žc, da se naziranje na položaj IPD spremeni. Trboveljska družba ne more biti s;'ino pridobitno podjetje, ki naj svojim akcijonarjem daje čim večje dividendo in svoj milijonski zaslužek poveča od leta do Jeta, TPD se mora pričeti bolj zavedati, da ji je odrejena v našem narodnem gospodarstvu tudi izredno velika socijalna naloga, ki ic v največjih krizah ni mogoče prezreti. Današnja vest »Jutra«, da ie državna uprava predložila rudnikom obnovitev dela in dobav za državno železnico proti poznejšemu obračunavanju, je napravila med delavstvom dober utis in splošno se pričakuje, da bo vlada energično pritisnila, da sc vsaj ta minimalna zahteva, za katere odklonitev ni nobenih tehtneiših razlogov, takoj izpolni.
t_ Kino Sokol bo predvajal v velikonočnih praznikih (nedelja in ponedeljek) prekrasni zvočni film »Prodani hčeri« — Predvajanja ob 4., 6. in 8.
f— Zaključek kmetijske in gospodinjske nadaljevalne šole v Trbovljah. Da sta se mogli ustanoviti obe tako potrebni nadaljevalni šoli, je zasluga tukajšnje kmetijske podružnice in obeh voditeljev gospodične učiteljice Martice Plavšakove in gospoda učitelja Omerzla, ki sta obiskovala različne strokovne tečaje in s tem omogočila. da dobi naša kmetska mladina pravo strokovno izobrazbo. Šolski odbor, kateremu načeljuje agiini kmetovalec g. Kolene iz Gabrskega, je šoli m učiteljstvu zelo naklonjen in stori vse. da bi šola čim bolj ustrezala svojemu namenu Šolo je obiskovalo 16 gojencev in JU gojenk. Poučevalo se je tudi o higijeni in negi dojenčkov. O zdravstvu in higijeni je predava! zdravnik g. dr. Jenšterle. o negi dojenčka pa oskrbna sestra gdč. Boškinova; o živinozdravništvu in o prvi pomoči pri nezgodah živine pa je predaval g. živinozdravnik Deu; o morali in krščanskem življenju je poučeval g. ka-tehet Žmavc, vse ostale strokovne predmete pa sta poučevala oba voditelja g. Omer-zu in gdč. Plavšakova ter učitelj g. Jesih. V nedeljo je bil slavnosten zaključek šolskega leta združen z razstavo šolskih izdelkov, ki jc pokazala naravnost odličen uspeh, ki so ga dosegli učitelji in predavatelji v vseh predmetih. Slovesnost je otvo-ril g. Kolene, ki je v lepih besedah orisal lepote in težave kmetskega stanu, pomen i/obrazbe kmetske mladine in se v imenu šolskega odbora zahvalil obema voditeljema каког tudi vsem predavateljem za trud
> poročilih obeh voditeljev so bila razdeljena šoiska izpričevala, na kar sta se zahvalila učiteljem gojenec štefan Cestnik in v imenu gojenk Angela Ahac. Duhovni svetnik g. Gašparič je spregovoril par lepih besedi gojcncem in gojenkam na poti v življenje; govorili so še g. Franc Bucl kot predsednik kmetijske podružnice, gospod Ahac v imenu staršev ter g. Cestnik. Gdč Boškinova je govorila o važnosti pravilnega ravnanja z dojenčki. Po zaključku oficijclnega dela so se podali vsi udeleženci v Društveni dom k zakuski, kjer se je razvila prav živahna zabava.
Iz Laškega
1— Лого dobrodelno društvo. V Laškem jc bilo nedavpj ustanovljeno žensko dobrodelno in podporno društvo Blago srce. s čimer sc je obnovilo nekdanje pred'vojno podporno društvo za revne slovenske šolarje v Laškem. Društvo obsega vse tri v šc-lanc občine Laško. Marija Gradec in Sv Krištof. Že ob ustanovitvi šteje društvo 237 članic, med njimi 11 ustanovnih, s či mer se je takoj uvedlo kot najmočnejše društvo v Laškem. Predseduje mu učiteljica Josipina Stegcnškova.
Iz Dravograda
dg— Licencovanje bikov se je vršilo v Dravogradu te dni za občine Ojstrica. Li-beliče, Tolsti vrh in Dravograd. Prvo nagrado za najlepši čistokrvni komad je prejela živinorejska zadruga Tolsti vrh.
Iz Braslovč
br— Sokol. Ustanovil se je pri Sokolu godbeni odsek. Dramski pa pripravlja igro »Navadni človek«.
br— Sejem. Vsako leto običajni pomladna sejem na cvetni Detek .ie bil precej ži-— Ob cesti, ki vodi skozi trg. je bilo posta vi jenih okrog 20 stojnic, mi de čili raznovrstnega blaga, na živinski trg na ie bilo prignanih okroglo 50 glav goveje živine. Kupčija srednja. V denar so šle najbolj pomaranče in olik: ne vejice. V splošnem na sc je opažalo veliko pomanjkanje denarja.
Vremensko poročilo
meteorološkega zavoda v Ljubljani
(S:evilke za огпз2Ъо kraja pomenijo: 1. čas. opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura. 4. relativno vlago v %. 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. padavine v mm)
Ljubljana: 7. 749.9, 6.2, 90, —. dež, 4.0. Maribor: 7, 750.4, 6, 88, \V2, 10, dež, 4.0. Zagreb: 7. 750.7. 8. 90, E2. 10, dež. 8.0. Beocrad: 7. 750.7. JI. 85, SE2, 2, —. Sarajevo: 7. 751.4. 5, 75, ENE2, 9. dež. 2.0. Skopi ie: 7, 753.1. 10. 75, —, 7, dež. Split: 7, 750.5, 8, 99, ХЕ6, 9, dež, 25.0.
Solnce vzhaja ob 5.12, zahaja ob 18.4S. luna vzhaja ob 0.18, zahaja ob 7.43. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 12.2, najnižja 5.8. Najnižja temperatura: v Mariboru 5. v Zagrebu 8, v Beogradu 6, v Sarajevu 5, v Skop!ju 7, v Splitu 7.
Dunajski! vremenska napoved za petek: Sedanje vreme se zaenkrat ne bo mnogo «pramenilo.
br— Prošnja. Pomladek Rdečega križa se obrača z vljudno prošnjo na občinstvo, da se spomni med prazniki nesrečnih pego-relcev v Zaloki v Beli Kraj.ni, katerim je uničil požar na cvetno nede'jo vse imetje Šolski otroci bodo hodili med velikonočnim počitnicami po trgu in okoliških vaseh z nabiralnimi polarni. Ne zavračajte jih!
br— Prizor ob Savinji. Solači (sulci) so spet tu! Kakor polena ležijo v plitvinah klečev. Šele če natančneie nořledaš. opaziš. da ni 'poleno, temveč solač. ki ie popolnoma miren, samo plavuti nalahko giblje. Čas drstitve .iih je prignal iz Save po toku Savinje navzgor. Ne ovirajo .iih zapreke. Pisec teh_ vrst ie bil nriča naslednjemu prizoru: Čez vso Savinjo ie zgrajen okrog 4 m visok jez z eno stopnico. Izmod jeza se je zagnal stilec v loku na stoonico. od tu Da se ic odbil na iez. Po
zraku leteč se ie zvil in upognil truplo v obliki podkve. Zaradi velike vode se mu je prvi poiskus izjalovil in je padel nazij t>od iez. Šele tretHč se mu je skok čez jez cosrečil.
Iz Ptuja
j— Darovi za dijaško kuhinjo. Namesto venca na grob blagopokojncga načelnika Posojilnice g. Franca Toplaka so darovali v počastitev njegovega spomina po pokojnikovi intenciji Dijaški kuhinji v Ptuju: gospa dr. Jurtelova 200 Din. dr. Fermevc Ivan 100 Din, dr. Visenjak Alojz 100 Din, dr. Komljanec Josip 100 Din, komcrcijalni svetnik Jurca Anton 100 Din, Brcnčič Alojzij 100 D:n in davčni uradniki tovariši 150 Din. Dijaška kuhinja izreka darovalcem iskreno zahvalo.
» Litija, 17. aprila.
V kresniških poljanah, naselju med Jevnico in Lazatni, so danes vaščani doživeli nenavaden hajduški dogodek, ki ie v vasi in okolici zaradi silovite podivjanosti zločina povzročil paniko.
Janez Slapničar in Martin Godec, u služben kot kretnik v Lazali. sta si soseda, ker ima Godec v bližini Slapni-čarjevega posestva malo hišico, v kateri biva s svojo ženo in štirimi otroki. A Slapničar je napram Godcu že dalje časa gojil hudo sovraštvo zaradi pravde, ki se že precej dolgo vleče glede neke meje. Zadnje čase je Slapni-čar bil posebno besen in ie baje grozil, da bo ustrelil ne samo Martina Godca, marveč tudi svojo sestro in ženo ter posestnika Jožeta Kukovico. Vedelo se je sicer o Slapničarju, da je drugače trezen človek, da ne pije in ne kadi, pač pa da je hudo za niči ji v, jezljiv in sirov. Ljudje se ga že od nekdaj bojijo.
Danes dopoldne se je Godec podal v 25 minut oddaljeno Jevnico na Demši-čevo žago. Ko se je ob pol 12. vračal domov, ga je za oglom svoje nove hiše pričakal Slapničar z italijansko karabinko v rokah. Na vprašanje presmeče-nega Godca, kaj namerava, Slapničar ni dal odgovora, marveč je proti svojemu nasprotniku naperil puško in takoj tudi sprožil, vendar pa Godca ni zadel. Vos prestrašen se je Godec pognal v beg, Slapničar pa je dirjal za njim in je spotoma oddal več strelov. Godcu se je posrečilo, da je nezadet pritekel do Zavrlove hiše, kjer se po domače pravi pri Basistu. Tu pa je padel pred veznimi vrati, krogla dum-dnm ga je zadela v gornji del stegna in mu povzročila za oreh veliko rano. Ranjen se je Godec še urno splazil v Zavrlovo hišo in se skril pod posteljo, Slapničar pa ie ostal zunaj in oddal več strelov, ki so prodrli v notranjost skoizi okno in tudi skoizi leseno steno. Ko je Godec pod posteljo začul. da divjaški Slapničar zunaj premeniava nov magacin nabojev. se je splazil pri zadnjih vratih na piano in z ranjeno nogo dirjal proti domu. Ni pa se ustavil nred lastno hišo. marveč ;e hitel še dalje in se pri kmetu Kosu skril v hlev, v listje h kravam.
Ko :e Slapničar nekako slutil, da mu je Godec pobegnil iz Zavrlove hiše, ie
DEV. MAR. V POLJU. Кат se je sezidala tukajšnja železniška postaja íasteio iz tal moderno zidane hiše in hišice kakor gobe po dežju. Za letošnje poletje se nam pa obeta kar rekordno stavbno gibanje. Spravilo se bo pod streho — 50 hiš. Železničářská aprovizacija sama bo zgradila .36 domov in sicer onkraj železniške postaje. Svet je že kupljen. Pred tremi leti si dobil lahko po 3 Din kvadratni meter, danes str pa plačuje po 12 do 18 Din za kvadratni meter. Z delom za povečanje šolskega poslopja se jc pričelo. Sezidali si bomo tudi Občinski dom, v katerem bodo poštni prostori z javno teleionsko govorilnico in čakalnico, občinski urad z županovo sobo. Zgoraj bo pisarna in urad finančne straže ter lepa občinska posvetovalna dvorana z galerijo. Spričo deistva. da ic tukajšnja pošta že nekaň let sem nastanjena v silno majhni, a zelo vlažni sobi (pred leti je bil tu konjski hlev), je zgradba občinskega doma zelo potrebna. Imamo veliko industrijsko podjetje, nekaj dobro uspevaiočih ob rtov in trgovin, a iavne telefonske govorilnice vzlic temu nismo mogli izprosit; zaradi premajhnega poštnega lokala. Nekateri občinski možje so bili tudi za to, da bi se v občinskem domu napravilo stanovanje z dvema sobama in kuhinjo za službujočega poštarja, seveda protj primernj najemnini, kar bi bilo vsekako v interesu poštne službe same. Upamo, da se bo to tudi zgodilo po raz-boriti besedi vrlih naših mož.
ČRNOMELJ. Šentjakobski gledališki oder ie priredil přetečeno nedelio v Sokolském domu burko »Pred poroko«. Dvorana je bila nabito polna in našteli smo okrog 400 gledalcev, ki^so bili vsi s Sentiakob-čani zadovoljni. Šentiakobčani pa so tudi dali burko gladko, neprisiljeno in dovršeno, tako da ie bolje ne bi mogli igrati. To niso več diletanti, to so že izurjeni igralci in vsi brez izjeme so bili prav dobri. Nasmejali smo se jim v resnici od srca :n splošna želia ie. da bi nas kai kmalu zopet presenetili. Po igri se ie razvila prosta zabava in gmoten uspeh .ie prav zadovoljiv. Šentiakobčanom na čestitamo k oriznane-mu usnehu in jim kličemo: Na svidenje!
OOTOVL.IE. Zaključna slovesnost kmečke nadaljevalne šole se ie vršila v nedeljo 6. t. m. v okusno okrašenem tretjem razredu. Vodja tečaia šolski uoraviteli g. Robert Senica pozdravi navzoče domačine, gosta g. Dereaniia. sreskega načelnika iz Konjic in posebej še odbor kmečke nadaljevalne šole ter obrazloži pomen takih tečajev. Nato poda ore.gled obdelane učne tva-rine ;n na ogled razstavljenih pismenih izdelkov. Omeni tudi štiri ekskurzije: v Maribor. Celie. Novi Kloster in Zasrreb. Poudarja. da sino bili povsod zelo ljubeznivo soreieti od uradništva. ki se ie trudilo, da nam raztohnaiči v niesrovo Dodročie spadajoče stvari kar naiboli poliudiro in nazorno. Vzhičeni smo bili nad sprejemom trra-ščaka i. Pollaka, ki nam ;e osebno razlagal o svoii umni živinoreji, ki ii menda ni oara v naši banovini. Pnd vodstvom nie-goveea oskrbnika g. Preloma smo si na-daüe ogledali obširne pašnike, drena'irane in vzorno obdelane njive, krasen cvetličnjak
z dirjal v bližino Godčeve hiše in začel vanjo streljati. V hišici se je nahajala družina, in sicer nfati, ki bolehna leži že tri tedne v postelji, s štiriletno hčerkico Ivanko, 7 letno Miciko, 10 letnim Francijom in 12 letnim Albinom.
Streljanje je povzročilo strah med vaščani, posebno ženske so drle vkup in naprosile Miho Kristana, naj za božjo voljo gre pogledat, kaj uganja divjaški Slapničar. Miha Kristan se je res podal k njemu in ga vprašal:
—	Kaj vendar delaš, Janez?
—	Miha. tebi nočem nič, pač pa bom tistega črnega hudiča!— je odvrnil Janez in vnovič pomeril proti hiši.
Strel je podrl skozi leseno steno in zadel štiriletno Ivanko v trebuh. Krogla, oslabljena zaradi pr oboja skozi steno, je ubogemu otročičku obtičala v životu. Dekletce se je močno krvaveče takoj zgrudilo nezavestno. BoSna mati je tedaj skočila iz postelje, dvignila hčerkico Tn z ostalimi tremi pobegnila v klet. Sex čez čas jih je nekdo prišel klicat, ker je Slapničar že pobegnil v bosto.
Takoj so poslali Albina v čuvajnico 612 ob železniški progi, da je telefoniral v Litijo po zdravnika dr. Premrova in po orožnike. Dr. Premrov se je takoj ob 1.3. z vlakom odpeljal v Jevnico. kamor so mu na kolodvor prinesli ranjen-no Ivanko. Ko jo je pregledal, je odredil, da so jo takoj še z istim vlakom odpeljali v ljubljansko bolnico. Zdravnik je nato ostal v Kresniških poljanah in pregledal tudi ranjenega Godca. Nudil mu je prvo pomoč, mu preveza! opasno rano in odredil, da so ranjenca z vlakom ob pol 18. prepeljali v ljubljansko bolnico, kamor ga je spremila žena. Trije otročiči so tako ostali sami doma in so jih dobri ljudje vzeli k sebi.
Vse popoldne so si le redki vaščani upali na prosto, talko jäh je prevzel strah. Iz Litije sta bifca na zasledovanje Slapničarja poslana dva orožnika, ki pa sta zvečer telefonično prosila za oja-čenje patrulje, da poiščejo Slapnčarja. ki se še vedno skriva v hosti. Kolikor je doslej ugotovljeno, je Slapničar oddal kakih 20 strelov, kater "h sledove kaže Gcdčeva. a taiksto tudi Zavrlova hiša •na oknih, stenah in na pohištvu.
z eksotičnimi rastlinami, staro grajsko kapelo. velikansko klet izza dobe, ko je bil Novi Kloster še samostan, kjer smo si z iako okusnim, domačim iabolčnikorn ugasili žejo. Po zanimivem oredavaniu dveh udeležencev tečaia o »Branjanju in gnojenju travnikov« ter »Ne sadmo samo sadnega drevja, amoak ga tudi neguimo«. smo rešili skupno dve dališi. kombinirani računski nalogi in za skleD ubrano zapeli »Bog i Slovani«. Po zakliučku so domačin: priredil zákusko. Razšli smo se v nadi. da se leseni naidemo zopet zdravi in čvrsti k na-dalievaniu započete.ga dela.
ŠMARTNO v Rožni dolini pri Celiu. Nedeljska zakliuček kmečke in gospodinjske nadalievalne šole v Šmartnem je privabil v razstavno dvorano Dol Šmartnega. Kmečko ljudstvo ie z velikim zanimanjem opazovalo delo in trud. pa tudi pridobljeno znawe mladine. Zima nj za nas bila doba odnočitka. ampak šola za življenje. Povzdigniti kmečko gospodarstvo in izboljšati kmečko cosDodarstvo ie bila naloga zimskih učni dni ter se ie sijajno posrečila. Zadovoljstvo ie sijalo na vseh obrazih in marsikateri fant. mnoga brhka deklica se ie žalostila, da iv bila v prirejenih tečajih. Vam oa. ki ste nastavili plug v brazdo, dasi [e trda in težka, nai bo viden napredek naše vasi naileoše zadoščen ie!
SV. KRIŽ PRI ROGAŠKI SLATINI. V
nizu akcii za pospeševanje kmetijstva, ki so v okolici Rogaške Slatine posebno živahne. odkar so se polegle strankarske strasti, zavzema posebno važno m;sto tukajšnja kmečko-nadalievatna šola. Dne 6. t. m. ie bil zaključen Drvi tečai. katerega ie obiskovalo leDo število mladih gospodarjev in kmečkih fantov. Ob slovesnem zakliučku so se pod vodstvom g. Verka vr-š:!i izpiti, pri katerih so učenci Dokazali dokaj praktičnega znania iz računanja in glavnih panog tukajšnjega kmečkega gospodarstva ter zadružništva. Uičenci osn. šole so ljubko zapeli Dar narodnih pesmi in so navzoči bili pevovodjj učitelju g. Ra-ta.iu orav hvaležni.^ Slovesnost ie zakliuči! sreski načelnik iz Šmarja pri Jelšah g. H. Karlin, ki ie Doudarja! veliki Domen praktične izobrazbe za bodočnost kmečkega stanu, se zahvalil odboru nadaljevalne šole. ki ie pod predsedstvom župana g. Verka pomagal povsod, k.ier ie treba delovati za napredek. Poudarjal je. da bo narod učiteljskemu zboru hvaležen za požrtvovalno delo ter ie zaključil svoj govor s trikratnim vzklikom na čast vladarju.
ROGAŠEVCI. Iz naše okolice je že odšla prva partija našega kmetskega delavstva za zaslužkom v Nemčijo in Holaii-diio. Druga pa odide po veliki noči. Tako se vrši to leto za letom, da se lahko tukajšnje ljudstvo preživi. V nedeljo 27. t. m. priredi tukajšnji »Ledavskj Glasi pod vodstvom g. FeKciiana tredejanko, veseloigro »Stari grehi«. Sodeluje'o naše dobre moči. Igra bo v lokalu g. Koblencerja pri Sv. Juriju. Pričetek točno ob 4. popoldne ter prosimo vse posetnike. da pridejo točno. Tudi knjižnica ^Ledavskega Giasa' deluje pod vodstvom gdč. Mahničeve prav uspešno in se knjige izposojuje brezplačno vsako nedeljo od 11. do 12. ure. Pristopajte k temu preko ris trie mu društvu na naš? severni meji, ki širi kulturo jn prosveto med naše kmetsko ljudstvo.
Spominjajte se slepih!
GOSPODA
= Korigirana izdaja trošarinskega
na. V »Službenih Novinah« od 16. t. objavljeno celotno besedilo zakona o
zakoni. je
državni trošarini v novi izdaji, kjer so v besedilu vnesene vse spremembe, ki so nastale po zakonskih novelah od 1. 1922. dalje. Ta prečiščena izdaja je bila zlasti glede na spremembe po zadnji noveli, nujno potrebna za pravilno crijentacijo interesentov, kakor ludi državnih organov. V zmoti, da gre za nov trošariuski zakon, so nekateri jugoslovenski listi objavljali določbe tega zakona, ki pa niso nove, kar je med interesenti povzročilo zmedo.
Združene papirnice Vevče. Goričane ia Medvode d. d. v Ljubljani eo imele dne 16. aprila pod predsedstvom g. Frana Bo-nača bilančno sejo upravnega evela. Z ozi-rom na doseženi dobiček minulega poslovnega leta od 2,683.821 96, se bo predlagalo občnemu zboru delničarjev, ki se bo vrši! dne 14. maja ob 9. dopoldne v Ljubljanski kreditni banki, da se izplača za leto 1929. družbme delnice 8% dividenda.
na
trgovinski
= V
nastopne tvrdke: F uica in barvarna Merile, instalacija
register so se vpisalo Eifler tekstilna tvor v Ljubljani: Friderik centralnih kurjav v
in zailolžnic
31. žrebanju
' сČ,
Ljubljani; Hermelter Heiman, tovarna brusnih kamnov v Rogatcu; Karol Teppey. lesna trgovina v Spodnji Hudinji; Čmali Ivan, parna žaga, lesna trgovina in stavbno podjetje v Štravseiieku pn Gomilskem: Berény Štefan, trgovina z mešanim blagom in poljskimi pridelki v Dobrovuiku; JoSko Kranjc, trgovina z mešanim blagom in mlekarna v Gorici pri Slivnici, Sivka Anton, trgovina s konji v Gorenji vasi; Kolar Andrej. trgovina z mešanim blagom v Lesenem: A. Büchler zastopstvo za manufakturně» blago v Ljubljani; Gajsek Fric, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Loki pri Žuemu; Kosmus Josip, trgovina z mešanim blagom v Loki pri Žu-eniu; Bezenšek Ernest, trgovina z mešanim blagom v Poderedi; Leskovar Karol, trgovina z mešanim blagom na Ponikvi ob juž. žel.: Hasenbiichel Leopold, trgovina usnja in čevljarskih potrebščin v Rogatcu; Preaz Alojz, trgovina z mešanim blagom v tio-gatču; Degen Josip, trgovina z mešanim blagom pri Sv. Petru pod Svetimi gorami.
= Znižanje kartelne cene za baker. Navzlic splošnemu nazadovanju cen kovinam je mednarodni kartel za baker doslej držal ceno 18.30 centov za funt cif evropske luke. Ker pa so se v zadnjem času množile ponudbe pod to ceno. je kartel znižal svojo ceno na 14.30 centov za funt.
—- Žrebanje zastavnih listov Kranjske deželne banke. Pri 4y,% zastavnih listov in 4K>% zadolžnic Kranjske deželne banke, ki se je vršilo 13. t. m. pri Hipotekami banki jugoslovensldh hranilnic v Ljubljani, je bilo izžrebanih 44 številk, ki so objavljene v »Uradnem listu« od 16. t. m.
= V zadružni register so se vpisale nastopne zadruge: Strojna zadruga na Buko-vici, r. z. z o. z.; Stavbna in gospodarska zadruga "Krojaški dom«, r. z. z o. z. v Ljubljani ^»Radioc, r. z. z o. z., podružnica v Mariboru; Strojna zadruga v Plaču, r. z. z o z.: Viničarska kreditna zadruga v Slam-njaku pri Ljutomeru, r. z. z o. z.; Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Slovenj-gradcu, r. z. z o. z.; Gospodarska zadruga z o z. v Sv. Križu pri Moravčah; Živinorejska zadruga v št. Jurju pri Grosupljem, r. z. z o. z.
= Odpravljen je konkurz o imovini Re-piča Franca, trgovca v Ljutomeru, ker se je sklenila prisilna poravnava.
= Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do б. maja ponudb, prodaje lesa, drv in lubja na panju, je s pogoji na vpogled v pisarni za TOI.)
= Prodaja starega papirja. Pri Sredi-šnjem stovarištvu materijala državnih železnic v Zagrebu se bo vršila 2. maja ofert-na licitacija' glede prodaje ca 15.000 kg starega рарЈгјаГ (Oglas je na vpogled v Zbornici z TOI.)
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave hrastovih pragov. (Predmetni pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 3000 kg bencina. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 1 pisalnega stroja znamke »Adler:-, strojnih delov in raznih delov žag. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do t. maja ponudbe glede dobave 7S komadov lesenih in 39 komadov pločevinastih sodov. — Vrstili se bosta naslednji ofertni licitaciji:
6.	maja pri komandi mornarice v Zemunu glede dobave 14.000 m različnega platna;
7.	maja pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave 43.000 kg bencina in 430 kg olja. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za Т01Л
jlede (Oglas Zbornice
l7. aprila.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji; največ polrebe ie bilo v devizi Praga in deloma Dunaj. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni, le devizi Trst in Dunaj sta se za malenkost okrepili.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda dalje prilično čvrstn ter se je za kaso trgovala po 419 — 419 5 pozneje na po 418.25, za maj po 418.50 in za december po 425. Od ostalih državnih papirjev je bilo
zaključeno 7cr Blairovo posojilo po 86.25. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Union banki po 196 in v Jugo banki po
81 _ 82. med industrijskimi papirji pa je
prišlo do prometa v Tvornici vagonov po
višiem tečaju 113.
bis se je dvignil na 30 do 40. vendar ni prišlo do zaključka, prav tako se Trboveljska pri višjih tečajih ni trgovala
Devize in valute Ljubljana. Amsterdam 22.703 — 22.765 (22.735), МегГп 13.4775 — 13.5075 (13.4925). Bruselj 787—789 (788.5). Budimpešta 9.8S5,
Curih 1094.4_K 97.4 (1095.9). Dunaj 795 44
do 79\S.44 (705.44). London 274.91
Zagreh. Amsterdam 22.7050 - 22.7650, Dunaj 795.44 — 798.44. Berlin 13.4775 do 13.5075, Bruselj 789.32. Budimpešta 987 do 990. Milan 295.35 - 297.35, London 274 51 do 275.31. Newvork ček 56.3250 — 56,5250. Pariz 22O.7O — 222.70. Praga 167-06-167.86 Curih 1004 4 - 1097.4
Curih. Zagreb 9.1275. Pari?. 2022, London 25.08. Newyork 515 80, Bruselj 72, Milan 27.0450. Madrid 64 50 Amsterdam 207.40. Berlin 123.10, Dunaj 72.70, Sofija З.74 Praga 15.28. Varšava 57.83, Budimpešta 90.20. Bukarešta З.О7.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 98.25 bi., 7% Blair 87 bi., Celjska 160 den. Ljubi i. kreditna 120 den., Praštediona 9, 5 den Kreditni zavod 160 den. Vevče 132 den.. Ii uše 260 do 270.
Zagrei». Državne vrednote: Vojna škoda kasa 417.75 — 418.5, za april 417.5 — 418, za maj 418.5 -419, za december 423.5 do 426. investicijsko 87 den., agrarne 54 do 54.25. 8% Blair 97.5 — 98 5, 7% Blair 86 do 86.25; bančne vrednoto: Praštediona 900 do 910, Union 196 — 199, .lugo 81 — 82, Narodna 9000 bi., Srpska 165 den.. Zemalj-ska 144 _ 152, Ljubljanska kreditna 120 den., Polio 58 — 59, Kreditna 96 — 100; bančne virednole: Narodna šumska 20 den., Našička 15C0 bi.. Gutroann 170 _ i78, Sla-
veks 7O__73.5* Slavonija 200 den-, Drava
270 — 320, Šecernna З7О — 385. Brod хя-„on no — 120, Union 135 — 150, Vevče 125 den.. Isis 30 — 40. Dubrovačka 443 do 455, Jadranska 515 den.. Trbovlje 487.5 do 490.
Beograd. Vojna škoda 424 _ 427 zaklj., za maj 428 — 429.5, investicijsko 87—87.5, agrarne 54 — 55, Narodna S820 — S900.
Blagovna tržišča
Les
+ Ljubljanska 1>ог7а (17. t. m ) Tendenca za les miačna. Zaključen je bil 1 vagon češnjevih plohov. Povpraševanje je za smrekove letvice (14 X 60 m. dolž, 3 in 4 m), za smrekove deske (monte, 33, 28 in 18 mm) in za 1 vagon lepega topola (35 do 40 mm debeline, 4 m dolžine, obrobljeno). — Povpraševanje je na lesnem trgu v zadnjem času nekoliko živahnejše, vendar ni pričakovati, da bi se v splošnem tendenca v doglednem času zboljšala in da bi se cene dvignile. V drveh, za katere poslednje tedne ni bilo nikakega povpraševanja, je bilo te dni nekaj malih zaključkov za poznejše dobave, seveda pa je cena zaradi velike ponudbe in znatnih zalog precej visoka. Obstoja nevarnost, da letošnje pio-dukcije v drveh ne bo mogoče oddati, vsaj ne po primernih cenah, kakor smo jih dosegli prejšnja leta. Trami se iščejo za izvoz v točno predpisanih dimenzijah, medtem ko za trame v raznih dimenzijah za skladišča ni posebnega zanimanja.
Žito.
4- Ljubljanska borza (17. t. m.) Tendenca za žilo nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slovenska postaja. mlevska tarifa, plačljivo 30 dni): baška 80 kg po 257.5 _ 260. 78 kg po 252.5 do 255. 77 kg težka po 247.5 — 250; koruza: baška, času primerno suha po 145 do 147.5, za maj po 147 — 150.5; oves: baški. navadna tarifa рэ 195 do 197-5: ječmen: baški, 63/64 kg po 167-5 do 170; moka: >.Ogt, fco Ljubljana plač. po prejemu po 405—410: rž: baška. 72/73 kg, mlevska tarifa po 202.50—205.
-f Novo^adska blagovna borza (17. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 57 vag. koruze 11 v. pšenice, 5 v. moke, 1 v. ovsa. Pšenica: baška, 77 kg 195 — 200 : 78 kg 200 do 205; gornjebaška in banaška. Tisa. ?lep, 78 kg 202 5 — 207.5; gornjebanaška, 7S kg 197.5 _ 202.5: sremska, 77 kg ISO do 182.5. Oi es: baški in sremski 125—130. Jc« men' baški in sremski, 63/64 kilogramov 110 — 112.5. Koruza: baška in sremska 95 do 100; ladja Dunav 97.5 _ 100; za maj 100 — 102.5; banaška 90 _ 92.5; ladja Dunav 97.5—mO.Moka: baška xOcrg- 335 -345; „O-.- - 330-S- 0; 295—305.»5-: 240 -250.-6-I7O — 180; »7< 125 — 130; „8- 85 — 95 Otrobi: baški in banaški 65 — 75.
-f Budimpešťanska terminska borza (17. t. m.) Tendenca prijazna; promet miren. Pšenica: za maj 20.48 — 20.50, za iunij 20.88 — 20.90. za oktober 20.06 — 20.07; rž: za maj 11.25 — 11.27, za oktober 12.77 do 1280: koruza: za maj 12.23 — 12.25. za julij 12.40 .— 12.42, tranzitna za maj 11.30.
'&Gat*tia ifereh
Celovški cesti 14- nasproti velesejma.
Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela naisolidneje. — Zahtevajte proračune!
Iz življenja in sveta
Veslaška zmaga moštva iz Cambridgea
Vsakoletna veslaška tekma med moštvom univerz v Oxlortu in Cambridgeu se je končala z zmago slednjega. Tekma se ie vršila na Temzi med krajema Putney in Mortlake ((6S3S m).
Pogreb na reki
V enem zadnjih dni se je gnetla na obeh straneh reke Temze v Londonu gosta množica radovednežev. Trije Indijci so se pripeljali z avtomobilom in .so odložili na Harmersmithski obali zaprto krsto. Najstarejši med njimi, z zelenim turbanorn na glavi, je odkorakal proti reki. Ostala dva sta mu sledila s krsto na plečih. Ob vodi so Indijci najeli čoln. poveslali na sredino vode, tam odložili vesla in so vstali: z dvignjenimi rokami so zapeli neke molitve. Potem sta vrgla mlajša dva na znamenje starejšega Indijca krsto v vodo. Seveda so bili gledalci že davno javili čudno zadevo najbližjemu policemanu. Ta je telefoniral v stražnico in aretiral Indiice, čim so se izkrcali. Indijec s turbanom je mirno odvrnil, da jc pokopal svojo rojakinjo, ki je izrazila to željo v svoji oporoki. Po indijskih nazorih bo splavala ta krsta k onim. ki jih vsako leto vržejo v sveti Gang. Predložil je tudi uradno dovoljenje za pogreb od mestnega »zdravnika s potrdilom, da ni bila smrt posledica nalezljive bolezni. Potem ie seveda morala policija na splošno razočaranje Indijce spustiti na prosto.
Mladi kralj kot vrtnar
Rumunski kralj Mihael, najmlajši krali Evrope, pri obdelovanju svojega vrta.
Vzroki genialnosti
Znani fiziolog, prof. Ernst Kreisch-mar na univerzi v Marburgu, je izdal pomembno delo »Genialni ljudje«. Po dolgem raziskovanju se je prepričal znanstvenik o izredni bližini med genijem in blaznostjo, dasi ne deli nazira-nja nekih učenjakov o istovetnosti obeh pojmov. Toda za genialnost je v biološkem oziru vedno značilna posebna občutljivost, ki meji na izrodek, na dedno propadanje, čeprav tnu še ni enaka. Ni mogoče umetno ustvariti genija, a vendar ni dvoma, da ne nastane popolnoma slučajno. Genialnost je posebna rodbinska poteza. Kretschmar je proučil rodovnike 35.000 v različnih področjih zaslovelih Američanov. Izkazalo se je, da obstoje med njimi stokrat tesnejše krvne vezi kakor med ostalimi povprečnimi državljani Zedinjenih držav. Iste podatke so prinesle na Nemškem in Angleškem razposlane vprašalne pole. Tako sta bila med seboj v sorodu Uhland (pesnik) in Schelling (filozof) ali Hegel (filozof) in Mozart (skladatelj), Goethe in znani slikar Lukas Cranach. Za napredek sleherne narodne kulture so v veliki meri odločilne maloštevilne genialne rodbine, kakor na pr. družina Bachov in Straussov. Sličen pojav je znan že davno gojiteljem plemenitih dirkalnih konj. Kretschmar zatrjuje, da se strnejo dremajoče dedne zmožnosti v novega genija vedno v trenutku, ko nastopi propadanje nadarjene družine. Večinoma je genij posledica križanja dveh različnih narodov ali ras, dveh razredov ali vsaj dveh družin z različno miselnostjo in preteklostjo. Posamezna rasa nikoli ni zmožna ustvariti
genije. Tako je bilo s strogo zaključeno starogrško Sparto ali tudi z severno-zapadno Nemčijo, ki se nista mešali s sosedi. Zato pa dve enako skromni rasi s križanjem vzajemno obogatujeta druga drugo in genij se lahko rodi tudi od najbolj skromnih staršev!
Pozdravite
velikonočne praznike v lepih naših novih oblekah ■in površnikih. Izberite pri nas lepo perilo, kravate, nogavice itd. — Srno še vedno najcenejši
Drago Sehwab, Ljubljana
Viljemov vnuk
S parnikom »Anker« je odpotovala iz Hamburga v Buenos-Aires princesa Cecilija, soproga nekdanjega nemškega prestolonaslednika. Odšla je v Argentino. da reši pred posledicami lahkomiselnega življenja svojega prvorojenca Ludovika Ferdinanda, zakonitega naslednika Viljemovega prestola. Princ Ludovik je prvotno dokaj dobro zaslužil v Hollywoodu, a je žalostno končal. Zaljubil se je v francosko igralko Lily Damito in se je hotel na vsak način poročiti ž njo. Kinematografski mogotci so mu komaj preprečili ta načrt s tem, da so iz usmiljenja do staršev lepi Lily zagrozili odpovedati službeno pogodbo. Obupani princ je baje rekel: »O. zakaj nisem sin navadnih meščanskih staršev?« in je pobegnil v Argentino. Tam zdaj služi kot težak v Fordovi tvornici г 2 dolarjema dnevnega zaslužka. Od same jeze je nehal pisati staršem v Potsdam in ne mara priti na Nemško na njih srebrno poroko. Naposled so se raznesle govorice, da se bo poročil s hčerjo nekega argentinskega trgovca. Razburjena mati je zdaj odpotovala po sina, da se spametuje in se spomni ponudbe ameriškega milijonarja Thorn-quista. prestolonaslednikovega znanca, ki bi baje rad dal Ludoviku svojo hčer za ženo.
Pismo napisano s črtalom za ustnice
Te dni so našli na Dunaju 20letno služkinjo Greto K. mrtvo v njeni sobi. Zastrupila se je s plinom. Poleg samomorilke so našli listek, v katerem je izjavljala, da jo življenje ne zanima več. Te poslovilne besede je bila napisala s črtalom za ustnice.
Razkrinkani planet
Ravnatelj Lowellove zvezdarne v Ameriki dr. Slipher javlja prav tako senzacionalno kakor žalostno vest — če je resnična — to vest namreč, da ni novi planet Pluto, ki so ga odkrili s tolikšnim navdušenjem, nič drugega nego navadna — repatica. Dr. Slipher je zasledoval njegovo pot mesec dni in je na temelju svojih opazovanj prišel do tega zaključka, ki ga bo podprl s tehtnimi dokazi.
Potovanje na luno
Astronavtika, nova panoga znanstva
Človek se že od nekdaj bavi z mislijo, kako lepo bi bilo za kratek čas zapustiti zemljo in obiskati sosedne planete. Že stari Rimljani so nam o tem poglavju zapustili fantastičen roman, 13 stoletij pozneje pa je opisal Anglež F. Goldwin fantastično potovanje na luno. Najbolj zanimivo pa je opisal potovanje na mesec Jules Verne. Vse to so bile skoro izključno gole fantazije, danes pa se bavijo s poletom na planete že resni znanstveniki.
Kako resno je to vprašanje, dokazuje nagradno tekmovanje, ki je bilo razpisano za najboljše ideje in osnutke vse-mirskih raketnih ladij, katere so presojali nesmrtniki francoske akademije znanosti.
Teoretično bi že danes lahko poleteli v svetovni prostor, če bi ne bilo resnih pomislekov. Treba je samo pomisliti na mraz. ki bi mu bila izpostavljena raketna ladja v svetovnem prostoru. Sicer ^še nihče ni meril tega mraza, toda upoštevajoč toplotne prilike na luni, ki so nam dobro znane, lahko pričakujemo, da bi se vsemirska ladja na prisojni strani segrela na nekaj sto stopinj Celzija. na senčni strani pa bi temperatura padla pod —200 stopinj. In »vsemirska bolezen«? O vsem tem poroča velikonočna številka tedenske revije »Življenje in svet« v članku »Kdaj bomo potovali na luno« (s štirimi slikami).
Čudna stava
Touilouški meščan Bargeot, ki je stavil, da prehodi peš od Pariza do Berlina in nazaj, med hojo pa bo vso pot rinil veliko kolo, kakor ga vidimo na sliki.
Šaljapin kot pesnik
Sloviti pevec, ki je iz Jugoslavije prispel na Dunaj, je odgovoril na vprašanje, kaj počenja, sledeče: >Zdaj me potovanja utrujajo. Nisem več mlad in hrepenim po počitku. Spisal sem celo že nagrobno pesem. Poslušajte!« Seveda priobčujejo dunajski listi to pesern v nemškem prevodu, in zato ne moremo soditi o Šaljapinovi pesniški spretnosti v originalu. Vsebina pa je približno sledeča: »Obstáni, popotnik, ob mojem grobu. Tu ležim jaz, Šaljapin. Odšel sem, da drugim napravim prostor. Dokler sem živel, sem trpel, ljubil, sovražil, preklinjal, pretakal solze, prisegal, lagal. Zdaj pa sem našel večni pokoj in nepremično ležim pod težkim kamnom. Bil sem znan, dokler sem prepeval, sedaj pa sem od vseh pozabljen. Kdo se bo spomnil na Šaljapina-človeka in »narodnega pevca sovjetske republike«, (ša-ljapinov častni naslov.) Kdaj mi bodo sledili žena in otroci, ki so objokavali mojo smrt? In kdo bo v moj spomin prižigal lučko na dan vseh vernih duš? Ustavi se vsaj ti, o, popotnik, in poreci vsaj v mislih: »Počivaj v miru, Fedor!«

Kako radi bi se, draga prijateljica, Tvojemu povabilu odzvali — pa moj mož še vedno kašlja in je hripav — — — —----
Slavnost je vendar šele v treh dneh in v tem času ga Kresival pozdravi.
KRESIVÁL^есЈпо si priprav дјјрг če kašljaš al pa si hripav
SPORT
Potek glavne skupščine LNP
Grupa Ilirije zapusti skupščino — Vodstvo podsaveza prevzeli skupini okoli Primorja in Svobode.
Potek letošnje glavne skupščine ljubljanskega nogometnega podsaveza je spet nudil veren odsev razdrapanih prilik v našem sportu. Težišče dela glavne skupščine ni bilo morda
v načelnih razmotrivanjih in debatah o smotreni reorganizaciji in pospeševanju razvoja našega zaostalega nogometa, tudi se niso skupščinarji borili in potegovali za sprejetje dobro zasnovanih načrtov, pač pa so vse svoje sposobnosti in iznajdljivosti uporabili za dokazovanja o upravičenosti ali neupravičenosti glasovanja tega ali onega kluba. Slo je torej v glavnem za to. kdo bo imel vsaj en glas več,
katera grupa bo obvladala situacijo. Taka idejna mizernost je značilna za nivo, na katerem se giblje naš športni po-kret, značilna pa tudi za mentaliteto in — kar povejmo — sposobnost ljudi, ki so se v tem desetletju vrinili v vodstvo tega sicer idealnega pokreta.
Skupščina se je vršila v dvorani palače Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Otvoril jo je ob določenem času predsednik g. Zaiec Po uvodnih besedah, v- katerih je prikazal delo sedanje unrave v minuli poslovni dobi in obrazložil vzrok za predčasno sklicanje «lavne skupščine (proslava dcseťetnice LN'P) ie dal besedo saveznemu delegatu g. ar Hadžiju, predsedniku novoosnovanega novosadskega podsaveza m podpredsedniku ,J\*S-a.
G. dr. Hadži se je zahvalil za pozdrave in sporočil željo JNSa, da bi potekla glavna skupščina v složnem in sporazumnem delu. Obrazložil je intencije nove uprave .TNS-a, ki hoče voditi nogometni sport naše države strogo objektivno in pravično, v duhu pravil. Zato je potrebno vsestransko lojalno sodelovanje. Na koncu pozove skupščino, naj se v neoficielnem prostem pogovoru pomeni o načelni bazi za kompromis in sporazum.
Ta poziv ie sprožil debato o načinu, kako naj bi se prišlo do zaželjenega cilja in za trenutek spravil potek glavne skupščine z običajne uglajene poti. I/ izvajanj po-edinih govornikov o tej temi je izzvene'a ugotovitev, da kakih načelnih razlik v obstoječi borbi sploh ni, temveč da gre edino
le za osebna nasprotstva, za malenkostne diference ambicij.
Prišlo je do predlogov glede delegiranja oseb za razgovor, ki ga je želel savezni delegat, in ker se je pri tem govorilo o dveh grupah (Primorje, Ilirija), je porabil to priliko predsednik Svobode g. Stanko za kategorično konstatacijo, da obstoji tudi
skupina Svobode, ki ni na diferencah med skupinama Primorja in Ilirije prav nič interesirana in ki ji gre le za to, da se uvede v vodstvo našega športa red in pošteno delo. Zahteva za svojo skupino posebne delegate.
Jasno je, da bi se bila mogla izvesti želja saveznega delegata samo tedaj, če bi bilo prišlo do soglasnega zaključka. Čim se je pojavilo več predlogov, je bilo treba izvesti glasovanje, s tem pa je krenila glavna skupščina spet na svoj normalni tir: črva točka dnevnega reda:
verifikacija poverilnic. Tajnik sporoči, da je predanih 24 poverilnic. Ta izjava revoltira g. Kralja kot zastopnika SK Dobrne, ker ni v številu 24 zapopadena tudi njegova poveriinica. Izjavlja, da obstoji njegov klub žc nad dve leti, da se je prijavil za včlanjen ie v .INS že minule jeseni, da je izpolnil vse pogoje za sprejem v članstvo, da ga pa JNS še do danes ni definitivno sprejel. Protestira proti takemu načmu postopanja.
Ob tej priliki vpraša g. Betetto. kaj je s Slavijo, zakaj ni bila Slavi ji izročena ofi-cichia poveriinica. V odgovor prečita predsednik dopis ljubljanske policijske uprave, v katerem je povedano, da sc je Slavija v smislu sklepa zadnjega njenega občnega zbora razšla in da ne obstoji več.
O tem predmetu se je vodila najostrej-ša debata tekom cele skupščine. Z ene strani je grupa Ilirije dokazovala z vso vnemo, da klub pravno še obstoja, z druge strani pa je dosedanja uprava podsaveza nag'ašala, da ni mogla izročiti oficielne po-verilnice Slaviji zato, ker ni bilo legalnega zastopnika kluba, ki naj bi mu formular poverilnice izročila. Zato se jc obrnila po informacije na policijo in prejela v odgovor omenjeni dopis.
Naposled so se govorniške spretnosti izčrpale in se je soglasno sprejel predlog o koncu debate.
G. Kuret je nato stavil predlog za izvolitev verifikacijskega odbora.
V	ta odbor naj bi se izvolili gg. Cek, Stanko, Kralj in dr. Stamoi. G. dr. Stamol izjavi, da ne sprejme kandidature, nakar prediaga g. KuTet na njegovo mesto g. Fišer j a.
Predno se preide na glasovanje o tem predlogu dobi še g. Betetto možnost za kritično razmotrivanje o upravičenosti nekaterih klubov do glasovanja. Ponovno poudarja in dokazuje pravico Slavije, da bi bila zastopana na skupščini, dočim odreka to upravičenost Disku, Šoštanju in Muri, češ, da bi se jih moralo v smislu pravil črtati iz članstva JNS-a, ker niso zadostili pobojem. Sproži tudi paralelo med Dobrno in Rakovnikom. Oba kluba sta sc istočasno prijavila v članstvo, in dočim je LNP Dobrno pravilno prijavil JNSa, ie akt o Rakovniku še vedno pri LNPu.
Za poďsavez je odgovoril g. Kralj. Ugotovil je, da imajo klubi vse dotlej glasovalno pravico, dokler jih JNS ne črta iz svojega članstva, če bi se pa hotelo dosledno o tem predmetu govoriti, bi bilo treba ugotoviti, da spadata v isto kategoriio klubov tudi Ptuj in Javornik. Glede Rakovnika pa je LNP postopal povsem pravilno in ga ni mogel istočasno z Doberno predlagati JNS-u v članstvo, ker je izpolnil vse pogoje šele pTed tednom dni.
V	verifikacijski odbor je g. Betetto predlagal gg. dr. Stamol, Lukežič, Betetto, inž. Kuljiš.
Tako se je končno prešlo na glasovanje. Predlog g. Kuret a fe prejel 13 glasov, na predlog g. Bet et t a je padlo U glasov. To je bilo
prvo bojno glasovanje, ki je situacijo povsem razčistilo.
Nato je opravil verifikacijski odbor svoj posel. Od 25 poverilnic jih je overovil 24, eno (Dobrna- pa je anuliral.
Tudi po razglasitvi odločitve verifika-cijskega odbora se še ni nehala borba za in proti glasovalni pravici nekaterih klubov. Kot plod te debate sta dozorela dva predloga, in sicer predlog g. Kurcta, naj skupščina odobri poročilo vcrifikacijskega odbora, in predlog g. Betetta, naj skupšč na odobri vse glasove razven glasov Diska, Šoštanja in Mure.
V glasovanju je spet prodrl predlog gospoda Kureta v razmerju 13 : 11 in tako bi sc lahko prešlo na nadaljnji dnevni red.
Toda po tem glasovanju se je oglasil gospod Betetto in v imenu 11 klubov izjavil, da smatra
potek glavne skupščine za neregularen, da si pridržuje pravico protesta na JNS proti postopanju glavne skupščine in da zapušča z delegati teh 11 klubov skupščino.
Po odhodu teh delegatov je potekala skupščina mirno in gladko izčrpala svoj program. Tajniško poročilo se je brez či-tanja sprejelo. Prav tako se je vzelo na znanje podrobno blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Šetina. Za nadzorstveni od-hor je poročal g. nač. Sancin in izjavil, da je našel blagajniške knjige v vzornem redu. Zato predlaga blagajniku
razrešnico s pohvalo. Pri tej priliki omenja vsestransko požrtvovalno in agilno delo predsednika g Zajca. ki je kot prvi in edini predsednik LXP posvetil tej ustanovi vso pažnjo in se v vseh podrobnostih zanimal /a razvoj noso-metnega športa. Zato predlaga skupščini, naj mu izglasuje razrešnico s pohvalo, kar skupščina s spontanimi ovacijami predsedniku odobri.
G. Kralj v daljših izvajanjih karakteri-zira postopanje skupine, ki jc zapustila skupščino, poudarjajoč, da ji gre za to, da ali absolutno vlada, če pa nima večine, hoče z vsemi sredstvi onemogočiti delt* ljudi, ki so na upravi. Nato je bila izvoljena
nova uprava: predsednik g. Miloš Rybář (Primorje), p^d»-predsednik I. g. J. Stanko (Svoboda), podpredsednik II. g. inž. Debelak (Pr.),'tajnik I. g. M. Kuret (Pr.), tajnik II. g. P. Kovač (S.), blagajnik g. Fr Šetina (Pr.); odborniki gg.: I. Kralj (S.), N. Buljvič (Pr.). i-iž Kuljiš (Pr.), I. Novak (Krakovo), U. Vo-spernik (Natakar), A. Marinič (Železničar), A. Bostič (Amater). St. Logar (Krakovo). D. Malovrh (Svoboda). E. Betetto (riiriiaV. Iv. Dorčee (Slovan), C. Kemperle (Grafika). Rev iz. odbor: gg. nač. Sancin (Pr.). Vičič (Sv.), inž. Wolf (Železničar).
Nadaljnem deiu skupščine predseduj» g. Rybář. V svojem
programatičnem nagovoru omenja, da bo nova uprava delala strogo objektivno, da bo zastavila svoje sile za splošen napredek nogometa v Dravski banovini in da pričakuje v tem pogledu v-.n podporo od najvišje instance JNSa, v katerega ima popolno zaupanje.
Bivši u. o. je pripravil par predlogov-, ki jih je skupščina sprejela. V prvem predlogu se prepuščajo bodočemu upravnemu od» boru svobodne roke
glede organizacije prvenstvenega tekmovanja. Tak sklep je bil potreben, ker se je letošnja glavna skupščina vršila predčasno, sredi tekmovanj, in je za pravilno organizacijo potrebno počakati, da se ta tekmovanja privedejo h koncu. — Drug prcuio^ nudi u. o. svobodo v organiziranju
prosla\ e desetletnice L\:P, s tretjim predlogom pa se nalaga u. o. dolžnost, da uk-ene vse potrebno pri ZNS in JNS, d;a sc
eleminirajo iz vrst nogometuih sodnikov ljudje, ki s svojimi nastopi škodujejo razvoju slovenskega nogometa. Doseže naj principielní sklep, po katerem ne bi smeli soditi tekem sodniki, ki pripadejo klubom nastopajočih mtštev.
Skupščino je novi preds-inik g. Rvbař zaključil malo pred 23. uro.	O. j. C
Grazer Atletik Klub : Ilirija
Po večletnem presledku bomo zopet pozdravili v Ljubljani simpatične goste ii Gradca, prvaka Štajerske in amaterskega prvaka Avstrije. Redna tekmovanja z dunajskimi profesijonali so dala igralcem potrebno rutino ter jih raU tega lahko prištevamo
med najboljša amaterska moštva Srednje Evrope. Ni čuda, da dobiva zaradi tega dejstva GAK vedno laskave ponudbe na daljše turneje. Prva letošnja turneja jih je, kakor že omenjeno, vodila v vročo Afriko. Rezultat turneje je naravnost briljanten: vseh šest nastopov so končali zmagovito s skupnim seorem 22 : 6 v njihovo korist. GAK jc že dolgo vrsto let
matica in zibelka res prvovrstnih igralcev. Manažerji dunajskih profesionalnih kiubov so že večkrat posegli po odličnem materijalu, ki ga je izvežbal GAK. Naj imenujemo predvsem vratarja Hidena, ki je bil dolgoletna opora graškega prvaka, dokler ga ni angažiral dunajski \YAC. Sedaj ga redno najdemo v vsaki reprezentanci Avstrije. Še dva igralca GAKa sta bila nekaj časa med' profesijonali. Gaber ii? Ptáček.
Moštvo avstrijskega prvaka bo nastopilo proti Iliriji najbrže v naslednji postavi: Jessenitschnigg-Hichlcr, Keck-stein-Brantner, Stany, Ptaček-Gaber, Reiter, Ernstmann, Heubrandtner, dr. Rein-
barw
thaler. Vsi igralci so že zastopali Gradca in Štajerske, velika večina pa je že opětováno nastopila v amaterski reprezentanci Avstrije. Celokupno moštvo je sicer precej izenačeno, vendar so med nii-mi posamezniki, ki sesajo nad povprečnost Moštvo GAK je ceniti višje ko Hajduka in bo morala Ilirija napeti vse sile, da bo dosegla enako časten uspeh, kakor proti Hajduku.
Službene objave JLAS
Za 4. maja t. 1. je od Saveza športnih savezov organizirana poklonitvena deputa-cija Nj. Vel. kralju. Ob tej priliki priredi JLAS v Beogradu propagandno športno ргт-reditev, stafetni tek od groba neznanega junaka na Avali do kraljevega dvora z naslednjimi propozicijami:
1. Dne 4. maja priredi JLAS v Benoradu propagandni stafetni tek na progi Ava'a-kraljevj dvor za moštva od 5 tepačev, sestavljena iz najboljših atletov enega mesto.
/
Neverjetno —
ponovno znižane cene!
v
/ / & / & / . / / / / *
- ■ * & *
уј?^ « jf J? J
cf ď ^ л* «f Je^ *
£ -ir	£ Jf P o
Л? ^	-V C?
У k®
/ / / / «o' ,2»" & <=>'
/
/
3

/V /
A>" <V
i- i? O -s A?
•g ' .	J. i ' f б § f ь
tf o? ^ #	-S> .S» £
/	* г I
o
7 / П ё §
A -t V
o*.C
O-»-«
Я £ f Г7 ,.<tr
£ S

<4 «V
.с г
^ O" i8,
* / V .f	-š
S J» 2ř ^ o # £
» «V Cj
/-/ /// * - > л' -o
^ ^ -S*	£ с *

£ J? ° Ä ^
M. Piriiat
Ljubljana
Sv. Petra c. »S
Pravico nastopa imajo torej samo reprezentance poedmih mest. Eno mesto lahko postavi tudi več moštev.
2.	Proga je dolga okoli IS km, razdeljena je na 5 delov in sicer: 5000 m, 4000 m, -tOOO m, 3000 m, 3000 m. Teče se po državni cesti, na kateri ni večjih vsponov; prvih H km gre navzdol.
3.	pričetek tekmovanja ie ob 10. uri, start je pri grobu neznanega junaka na Avali, cilj pri kraljevem dvoru. Ulice, po katerih sc bo teklo, bodo naknadno objavljene.
4.	glede daril bo naknadno objavljeno.
5.	vsako niesto, ki želi poslat) svoje moštvo v Beograd, ima to javiti takoj ali najpozneje do 20. aprila Savezu na naslov tajnika g. Zdravka Frančiča, Zagreb, Marti-čeva ulica 5. V tej prijavi morajo biti navedeni imenoma vsi tekači, ki pridejo v poštev za moštva.
6.	vsako mesto, ki želi poslati moštvo v Beograd, mora najpozneje do 26. t. m. prirediti izbirno tekmovanje svojih tekačev in po temu javiti Savezu definitivno postavo najpozneje do 28. t. m.
7.	potovanje bo najbrže brezplačno, dočim se moia za prehrano in stanovanje pobrigati vsaxo moštvo; JLAS pa bo skušal tudi v tem pogledu preskrbeti popust.
S. JLAS določa, da organizacijo v mestih z enim klubom prevzame klub v dotičnem mestu, v mestih z več klubi bo določil posebno osebo, ki bo pozvala vse klube na skupno bodclovanje.
9.	opozarjajo se klubi kakor tudi poedinci, da se brezpogojno ravnajo po preje navedenih terminih, da Savez lahko pravočasno ukrene vse potrebno.
10.	glede potovanja, odhoda in vsega ostalega, bo Savez naknadno obvestil vse klube. Tajnik JLASa: Zdravko Frančic,
Pozivam delegate ASK Primorja in SK Ilirije, ki naj imajo klubová pooblastila, da sc л' svrho dogovora udeležijo sestanka
petek, cíne 18. t. m. ob 18. v kavarni Emona. Savo Sancin, odbornik JLASa.
Sekcija /.bora bazena sodnikov JHSa, Ljubljana. (Službeno.) Za prijateljske tekme IŠSK Maribor : SK Mura v Murski Soboti, dne 20. in 21 aprila se kot sodnik določa g. Peterka. Tajnik
Sekcija zbora lizena sodnikov JHS-a. Danes
14.30 uri v kavarni Emona seia. Tajnik.
SK Reka. Da nos ob 20. v kavarnj Zgonc seia nosom, sekcije. Se;« naj se udeleže naslednji ř.cralci: Carič, Jež II, Vilenpart, Košir, Batteli-no II, .Mihe!j, Galič. Venturini, Eržen, Bämel I, Thuma, Loborec II. Česnik, Gabrovšek.
Smučarski klub Ljubljana naznanja, da je koča v Planici oskrbovana do 23. t. m.
OKOL
Mladinska akademija Sokolskega društva v Celju
ki se jc vršila nedavno v celjskem mestnem gicdališču, je bila kakor smo od tega društva že vajeni, obsežna, prav pestra in nadvse eksaktno izvajana. Ni malenkost, pripraviti program 14 točk, ki se vrše nalilo druga za drugo in stopnjujejo zanimanje gledalccv.
Akademijo je otvoril z lepim nagovorom majhen dečko, ki jc s svojim sigurnim nastopom častno rešil svojo nalogo. 16 gojen cev moške dece nam je pokazalo članske \.ije nižjeavstrijske sokolské župe iz leta l'>05. Izvedba in kritje sta bila prav dobra. \ teh vajah se vidi podvig sokolské telovadbe. To, kar je bilo pred 25 leti trd oreh za člane, j« bila deci igrača. Dvogovor "Cicibana in čcbclice« je moral seči s svojo nežnostjo vsakomur v srce. »Osmica« moškega naraščaja je bila glede izvedbe кдког težkoče vaje v vsem programu najbolj skladna točka. Za njo so priskakljale .skozi velik obroč naraščajnice v belomodri obleki ter izvedle originalno kompozicijo društvene podnačelnice Mire Dichlove. Niti vedel nisem, da imamo v lastnih vrstah ne le zelo sposobne vodnice, temveč tudi nadarjene kompozitorke. Kakor je bila vaja polna lepih gibov, tako je bila izvedba učinkovita in skladna. Avtorica in ob enem vaditcljica je lahko na oboje ponosna.
»Adam s svojimi sedmimi sinovi« je izvabil od gledalcev obilo smeha in veselja, na koncu pa bučen aplavz. Bilo jc res užitek gledati resne pevce, ki so svoje besede ponazorovali z vsebini primernimi gibi.
Zimska bajka — vsekakor krona večera, — je izborno pogojena scena slovesa zime. škrati, gozdne vile v osebah drobne ženske dcce v krasnih kostimih, so bili res kakor bajka očarljivi. Skoro ne bi mogel verjet:, cla se z našimi malčki lahko kaj takega izvede. Vodnica s. Debelakova zasluži za to i - lo, ki je moralo biti res težavno in dolgotrajno, — vse priznanje.
•Moški naraščaj na drogu je pokazal s svojimi veletoči in obrati, da bo Celje lahko vedno v vrstah onih, ki bodo pri tekmah odnašali prve nagrade. Odpraviti bo treba le še male hibe v krčenju rok in nog.
Preskoki moške dcce čez konja so bili naravnost drzni. Toda dečki so brez bojaz-rr plavali po zraku in čez konja. Menim, da jih morajo biti starši veseli.
Prav lepe so bile vaje s kopji. So se pa tudi zavedali izvajalci, da predstavljajo junake, ki izvajajo svoje borilne gibe.
Harmonična molitev in ples »Beduinov«, spremljana diskretno z violino in čelom, je b: a poplačana z burnim aplavzom.
Vctrnice ženske dece so ganile že radi
nežnosti drobnic deki
1С.
v lepih belih
oblekcah, vezanih z narodnimi motivi in vetrnico v roki. Zdelo se mi je, da gledam ples angeljčkov.
Skup inske vaje z in na obroč so zahtevale sigurnih, lepo razvitih in gibčnih na-raščajnikov. In samo tako je mogoče, izvesti težke, lepe in učinkovite skupine vzorno drugo za drugo.
Obširen program je bil ob 22. uri končan. dokaz, da so imeli vodniki ves čas situacijo trdno v rokah. Omembe vredno bi bi'o, da je ira teh akademijah sodelovalo 150 oseb. katere so navežbali bratje Poljšak. Grobelnik, Přelo;? in Sparhakel m setre Debelakova. Diehlova in Lojkové.
Odšli smo zadovoljni in s prepričanjem, da je naša deca v sokolski telovadnici v pravih rokah. Naj bo moralni uspeh zadoščenje za ta res ogromen trud, katerega naj starši poplačajo s tem, da pošiljajo svoj zaklad — to je mladino, redno in polnoštevilno v telovadnico.
Pa še nekaj moram omeniti. To pa velja vsem tistim, ki smo jih zaman oba dni pričakovali. Sramota, da se najagilnejše društvo v Celju v svojem stremljenju po narodni in kulturni povzdigi od boljših krogov nagraja s tem, da se abstinirajo. D.i so to le boljši krogi, to je bolje situiram, so pokazale prazne lože, ki so zijale kakor pošasti na mladino. Celjani si tega ne morejo šteti v čast. Razumejo pač po svoje intencije pobornikov novega zakona o telesni vzgoji. Opravičila tukaj ne more biti drugega, kakor pomanjkanje vsakega smisla za nesebično delo.	—tin.
V Pragi se je vršila 6. aprila IV. šola o Tvršu. Predavali so: L. Jandasek o temi Jindřich Fügner v poklicu in rodbini, razvoj političnih in narodnih nazorov Fügner-ja: dr. Russ pji je govoril o študiju Tyrše-vih del: Jan Zeman pa o mladostnih letih ustanovitelja Sokolstva. Predavanja so bila zelo mnogobrojno obiskana.
Zanimanie za raečevanie ie postalo zad-nia leta zopet boli živo v sokolskih vrstah. Zlasti pa se ie od nekdaj redno poučevalo v telovadnici Praškega Sokola nepretrgoma od Tyrševih časov. Zato ima Praška župa še danes izmed žup največ društev, ki goie to Pauoso v posebnih odsekih ter prirejalo leto za letom tekme. Tudi letos se ie vršila v veliki telovadnici Pra:kesa Sokola tekma osmih vrst v sabljanju in mečevanju, ki ji ie prisostvovalo veliko število članstva ter питого pozvanih eostov iz vojaških in civilnih krosov ter športnih vrst. Rezultati so naslednji: prvi Sokol Smíchov, II. Vršovice, III. Sokol Praški, nato pa slede vrste Vršovice. Vinohrady. Praca. Vinohrady ter kot zadnja III. vrsta iz Prage. Udeležba ie bila letos za nekaj vrst večja od lanske, kar svedoči. da se zanimanie za mečevanje zopet širi.
Radio
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Petek, 18. aprila.
Ljubljana 11: Versko predavanje. — 11.20: Recitiranje Jeremijevih pesmi. — 11.40: Zgodovinska procesija na cvetno nedeljo.
Sobota, 19. aprila.
Ljubljana 16: Prenos vstajenja iz stoinicc. — 17: Reproducirana slasba. — IS: Prenos zvonenja iz trnovske cerkve. — 20: Prenos iz Beograda: koncert na orgle. — 20.30: Trnovski cerkveni ■zbor poie velikonočne pesmi. — 22: Napoved časa in poročila.
Beograd 17.30: Zborovski koncert nabožne glasbe. — Prenos cerkvenega koncerta iz katoliške cerkve. — 21.30: Poročila. — 21.45: Dramski program. — Zagreb 12.30: Reproducirana glasba. — 17: Opoldanski koncert. — 20: Koncertni večer. — Praga 16.30: Popoldanski koncert. — 17.30: Glasbeni program za mladino. — 19.05: Orkestralen koncert. — 20.20: Prenos programa iz Brna. — 21.20: Reprod. glasba. — 22.20: Program iz Brna. — 23: Lahka godba. — Brno 16.30: Popoldanski koncert. — 17.30: Pevski in klavirski koncert. — 19.05: Orkestralen koncert. — 21.20: Godba za ples. — 22.20: Lahka glasba. — Varšava Prenos vstajenja iz Krakova.
—	20: Prenos koncerta iz Poznanja. — Dnnaj M: Dopoldanski koncert. — 15: Koncert orkestra. — 19: »Schubertijadai. — 20: Gostovanje opernega pevca Rogačevskega. — 21: Koncert operne glasbe. — Berlin 16.30: Orkestralen koncert. — 19.10: Pevski koncert. — 20: Koncert simfoničnega orkestra. — Zabaven program. — 24: Odlomki iz Goethejevega Fausta. — 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos vsega programa iz Stuttgarta. — Langenberg 17.30: Zborovski koncert cerkvene glasbe. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — Stuttgart 15: Koncert na orgle. — 16: Prenos iz Frankfurta. — 19.30: Bach: Maša v H-molu. — 20.45: Dramski večer.
—	22.10: Reprod. glasba. — Budimpešta 9.15: Dopoldanski koncert. — 19.15: Pevski koncert. — 20.25: Koncert Wagnerjeve glasbe. — 22.30: Ciganska godba. — London 19.45: Pevski koncert in vojaška godba. — 21.05: Orkestralni koncert.
—	Rim 17.15: Reprod. glasba. — 17-30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.02: Prenos opere iz gledališča San Carlo.
NAJNOVEJŠA KOLESA ZA OTROKE!
TOVARIŠA PELIKAiX ö
KOLESNI DELI — PNEUMATEKE — DETAJL. 2 LAKIRANJE — PONIKLANJE
EX OROS	Otroški vozički
MARIJIN TRG ŠT. 8 N	* 3
TOVARNA
Ljubljana VII.
POPRAVILA KOLES
SPREJEMA VSA
VOZIČKOV!
Poglejte ovratnik Vaše suknje
poln prhljaja je. Dokaz, da je *oža bolna in ne nudi lasnim koreninicam zdrave brane. Lasje Vam izpadajo. Sezite po zanesljivi pomoči, po
»Ines«, ki ozdravi kožo, pospeši rast las! Lonček stane 38 Din. — Razpošilja po povzetju:
ZASTOPSTVO »I N E S«, LJUBLJANA,
Merosodna ulica l/l.	12
Budimpeštanski mednarodni sejm
ZSletnica obstoja. 3.—12. maja 1930
Demonstrativna jubilejna revija madžarske industrije. Mno-gobrojni narodni paviljoni inozemske industrije.
Pri potovanju 25 do 50 & popusta. Prehod čez mejo brez vizuma. — Pojasnila in legitimacije za sejem se dobe:
V Ljubljani: PISARNA PUTNIK. — Centralno zastopstvo za Jugoslavijo: KRALJ. MADJ. TRGOVAČKO ZASTUPSTVO, Beograd, Palata Akademije.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20
Petek, li!. aprila: ob 16.: I. N. R. I. Izven.
Sobota. 10. aprila: Zaprto.
Nedelja, 20. ob 15.: I. N. R. I. Izven. Znižane cone. — Ob 20.: Za ljubez?n ею zdravila. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 21. ob 15.11. N. R. I. Izven. Ob 20.: Konec poti. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Torek. 22.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob pol 20.
Petek, 18. aprila: Zaprto.
Sobota, 19. aprila: Zaprlo.
Nedelja, 20. ob 15.: Norma. Ljudska pred-etava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20.: Boheme. Gostuje gospa Zlata Gjungjenac iz Beograda. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek. 21. ob 15.: Tičar. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv-n. — Ob pol 20.: Madame Butterfly. Gostuje 'j.-spa Zlata Gjungjenac \z Re>urada Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Torek, 22.: Zaprto.
Najfinejše pecivo za Velikonočne praznike
5S81	priporoča pekarna
ZORKO FRANC
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 58.
Obenem naznanjam cenjenemu občinstvu, da bom po velikonočnih praznikih preuredil pekarno v novo moderno urejeno
PARNO PEKARNO.
Za nadaljno naklonjenost odjemalcev se priporoča	ZORKO FRANC.
Dražba
«o
CC jO
Ю
v sredo, 23. aprila 1930 ob 2. popald~-na Krekovem trgu št. 10 (v bivši Mahrovi hiši) v I. nadst-орјн na hodniku desno.
Na dražbi bode: Glasovir Schmidt & Schiller, Radio-aparat, dragocena starinska skrinja, perzijske preproge, lestenci in svetil jke, zrcala, primerna za šivilje in modne salone, razne omare in kredence, pisalna miza, knjižnica in knjige, fotelji in zofe, razne omare in kredence, stenske ure, za-storji in prti, stare in nove slike, več moške obleke in razna sobna in kuhinjska oprava. Ogled 1 uro pred dražbo. Kupci se vabijo.
Popravila za računske, pisalne, razmnoževalne aparate,
blagajne, foto, gramofone, nalivna peresa se pript roča
Specifalna mehanična delavnica — LUD, BARAGA
Telefon 29-80	Ljubljana, Šelenburgova ulica 6
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.
Petek, 18.: Zaprto.
Sobota, 19.: Zaprto.
Nedelja. -0- ol) 15.: Takrat v starih časih. Znižane cone. Kuponi. Zadnjič. — Ob 20.: Caričine Amazonke. Premijera.
Ponedeljek, 21. ob 15.: Rigoletto. Navadne operne cene. Gostovanje gospe Tinke Wesel - Polla. — Ob 20.: Netopir. Znižane cene. Kuponi. Gostovanje gdč. šu-štarjeve.
Naročajte
„Našo dobo449
Brps posebnojra пагпапй»
Občina Ljnbljana Mceuii pogrebni zavt>á
Marta Mikuž, rojena Gerber, vdova bančnega ravnatelja, naznanja v svojem, v imenu svoje hčerke Anice in ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njena nadvse ljubljena mama, predobra stara mamica, sestra, teta in svakinja, gospa
MIKUŠ
Mesti*7 trg 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic--
Agiinega 589 zastopnika
žitne in mlinske stroke, dobro uvedenega, osobito marljivega, iščemo za osebni poset odjemalcev v Sloveniji.
Gospodje z dokazanim uspehom naj pošljejo ponudbe pod »žito i brašno« na Publicitas d. d., Zagreb, Gunduličeva 11.
trgovka in hišna posestnica
dne 17. t. m. opoldne, po kratkem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, v 71. letu starosti, sklenila svoje írudapolno življenje.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 19. aprila 1930 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti. Kongresni trg št. 4 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 17. aprila 1930.
Z A L (J Z 1 J E.
lesene tekstilne rolete (drvonitke), rolete iz gradlna, samonavijalce in lesene rolete »Esslinger« v vsakih konstrakcijah izdeluje solidno bi najceneje tvrdka
PETER KO H A L
Kranj — Slovenija Brzojavke: K obal. Tel. interurb. 32.
Prijateljem in znancem naznanjamo, da je umrl naš blagi, dobri, nepozabni oče, stari oče, stric, gospod
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob smrti mojega soproga
jfaio Strkovica
izrekam tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekam vsem tistim, ki so položili cvetje na njegovo krsto ter s tem počastili njegov spomin.
Zahvaljujem se tudi vsem onim, ki so spremili pokojnega na njegovi poslednji poti.
Sv. maše za pokojnikom se bodo brale dne 22. in 23. aprila ob 7. uri zjutraj v Frančiškanski cerkvi.	6021
Ljubljana, dne 18. aprila 1930.
Žalujoča soproga Fani Strkovič
Jure
nadučitelj v pok. v Krškem
in sicer v sredo dne 16. t. m. ob 23. po kratki mučni bolezni v 85. letu svoje starosti.
Pogreb blagopokojnega se vrši v soboto, dne 19. t. m. ob pol 10. iz hiše žalosti v Krškem na domače pokopališče.
Ljubljana-Krško, dne 16. aprila 1930.
Albin in Teo, sinova; Marija roj. Dobrovoljski, snaha; Končan Gizela, svakinja; Božo, Miroslav in Milan, vnuki ter ostalo sorodstvo.
•ů -ií V " sS».:
'Mí.c ••
г>п - v •
'- iS ~ -
"s^i v. :! •. •-?• •
V-řit-' i
■Ызгйй
Emerson fíougíi:
ПОХ J K
Roman
XXXV. POGLAVJE
>-Da. in tudi gospodična Grace Sheratonova vas z žalostjo pričakuje.« mi je presekal besedo. »Nu, vrnite se tedaj in obnovite svojo zaobljubo. Izpolnite nekatere dolžnosti, ki vam šele zdaj prihajajo na um. Dokazali ste, da ste človek, ki nima v sebi niti trohice časti. Zdai lahko pribijem, da ste tudi strahopetec.«
Mislim, da v moji duši ni bilo več netiva, ki bi se bilo moglo užírali od te iskre. »Svobodno vam je, polkovnik Meriwether,« sem počasi odvrnil, »da govorite s svojim jetnikom po mili volji. A za nekatero važno podjetje ostane še vedno mnogo časa in možnosti. Mislim pa, da ste mi zdaj dolžni povedati, kako ste uredili vso stvar.«
»Nu prav. Že davno preden sem prišel v Laramie, me je Belknap prosil za dovoljenja, da bi smel poizkusiti svoio srečo. Določil sem .ga, da jo pripelje k meni. Ves obupan je bil, ko se mu to ni posrečilo. A se poletje je bil s četami zunaj in iskal vaju dveli. O, vsi vemo, zakaj se niste napotili v kako naselbino. Ko smo se vrnili, je uga-rrl vse. kar vi veste. Vede! je, da bo ves svet govoril o tem. A kot praxi mož me je prosil, nai mu dam pravico, da enkrat za vselej izpod bije te marnje.«
Л n ona je pristala na io? Eilen Meriweiherjeva ga jc v takih pkolnostih sprejela ?«
»Vse to je urejeno,« je rekel, ogni vši se jasnega odgovora. »Po-rtreba po kaki drugi ureditvi je odstranjena. Kar se vas tiče — izginite! Po vsej armadi se bo razglasilo, da sta se ona in poročnik Belknap poročila v Leawenwo-rthn, še preden sta odrinila na Zahod, in da sta bila onadva tista, ki sta se izgubila, ne vi jn moia !;či.-<
»In Belknap je s tem zadovoljen in bo to storil?« sem dejal »Storil bo to. čeprav mu je Ellen Meriwetherjeva povedala, da ljubi mene —«
»Prestanite!« je zagrmel polkovnik Meriwether. »Povedal sem vam vse, kar je bilo potrebno. Pripomnim samo še toliko, da mi je kot gentleman rekel, da bi se, če bi ona to zahtevala .poročil z njo in jo še tisti dan zapustil vse do trenutka, ko bi ga sama iz svoje svobodne volje pozvala, naj se vrne k njej. V vojski je zmerom prilika za nagle izpremembe. To, kar se vam zdi danes nezmiselno, je moči urediti na povsem praktičen način.«
»Da, na povsem praktičen način je moči uničiti njeno življenje,« sem odvrnil. »Na moje življenje se pa vobče nj treba ozirati.«
»Saj se tudi ne oziram nanj, gospod,« je bil njegov ledeni odgovor. »V obraz vam je rekla, in jaz sem to čul, da ste jo osramotili iti da izginite izpred njenih oči!«
»Da.« sem topo dejal. »Osramotil sem jo in na zemlji je nI dovolj težke kazni, ki bi mi jo mogla naložiti za to — razen te, da mi ne privošči uiti besedice.«
»Odpravite se takoj. Vem, da ne razumete ravnanja poročnika Belknapa v tej zadevi.«
»Gentleman je in vre^i. da jo ljubi,« sem odvrnil. »Mislim, da nobeden izmed naju n,	4!je za to ne hvale ne graje.«
Dusilo ga je, ko mi .к л.: »Ellen je moja hči. Vsi naši dečki v vojski jo obžalujejo in niti enega ni med njimi, ki ne bi bil ponosen, če bi se mogel oženiti z njo ob kakršnihkoli pogojih, ki bi jih ona določila. Prav tako pa ni v vojski niti enega moža, nc oženjenega ne samca, ki vas ne bi pozval na dvoboj, če zinete Ic besedico o tem, kar se je dogodilo med vami in njo.«"
Gledal sem nanj in se nisem ganil. Vse to se mi jc zdelo tako neizrekljivo žalostno in nerazumljivo!
»Nu,« je spet povzel polkovnik Meriwether in prestal hoditi sem ter tja, »opraviva končno tudi to, kar še ostane med nama dvema. Hči mi je povedala, da ste želeli govoriti z menoj o nekakšnih poslovnih stvareh. Baje ste imeli razlog za to, da ste prišli semkaU
»To je bilo edini nagib moje poti,« sem odvrnil. »Hotel sem govoriti z vami o važni zadevi. Poslal me je moj oče s poslednjim naročilom, ki ga je dal na tem svetu — s posledními besedami, ki jih je izrekel v svojem življenju. Rekel mi je, naj grem k vam.«
»Dobro, dobro, če želite od mene kake zasluge, na dan s stvarjo, da opraviva vse na en mah!«
»Gospod,« sem rekel, »rajši bi vas videl pogubljenega na dnu pekla, nego da bi vas prosil le za skorjico kruha ali za kozarec vode, če bi tudi umiral od lakote in žeje. Slišal sem več ko dovolj!«
»Ordonanca!« je kriknil. »Odvedite tega človeka ven!«
XXXVI. POGLAVJE Želo
Usojeno mi je bilo, da odidem ne da bi dobil priliko, izpregovo-r i ti z Ellen tisto poslednjo besedo, katere sem si želel. Stražil jo ;'e ves strogi, hladni ustroj vojne stanice, iz katerega sem bil izobčen kakor bitje z drugega sveta. Ne morem vam povedati, kai je to pomenilo zame. Toliko tednov, da, mesecev sva živela tesno drug ob drugem. Prihajal sem k njej ves željan tega, da mi vošči dobro jutro, po tisočkrat na dan sem se obrača! k njej z vprašanji in odgovori. Navadil sem se bil računati z njo in s samim seboj kakor z dvema nespornima činiteljema v že sklenjenem srčnem načrtu usode. Vse to se je bilo zdaj mahoma podrlo. Vzeta mi je bila zavest njene premile odvisnosti od mene, vzeti so mi bili nežni nedostatki njene nravi, ki so mi jo delali toli drago. Pogrešal sem njeno šibkost in zaupljivost, ki sta mi biLi vir neprestanega razkošja. Nič več nisem smel gledati v njene oči, se dotikati njenih rok, molče sedeti ob njenem vznožju in sanjati o dneh, ki pridejo. Njen glas je bi! izginil iz mojih poslušajočih ušes. Vsak trenutek sem čakal, da začujem njen korak, kako šelesti trava pod njim — a ni ga bilo. Zdelo se mi jc, da mi je okrutna sodba vzela vse čute; zakaj niti eden mi ni bil ostal, ki ne bi bil žaloval po njej.
V takšnem stanju duha sem se odpravil nazaj v življenje, kakršno jc bilo prej, ko je še nisem poznal.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če nuj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din, Če pa je oglas priobčer, pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492

da	se mu posipe
ре pesti naslov ati папе drugo informacijo tičoco se matih oglasov naj priloži v &namßah а ® mcer ne bo prejet odgovora t -fc#ftf
CENE MALIM OGLASOM:
Že nit ve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
Stanovanje
dve- ali trisobno išče z majem tričlanska družina — mirna in solidna stranka, sigurna plačnicn. Ponudbena oprla«ni oddelek » Jutra «■ pod šifro --Mir« 13431
Stanovanje
3 sob, kuhinje, бЬгашЬе, kleti in nekaj vrta oddam I s 1. junijem v G a b e г j i h
pri Celju. — Pojnsni-a daje | Franc Klanšek, Litija.
15496 I
Bled 100
Kad bi в Teboj govoril par besed radi pojasnila. Pozdrav I>. .. .	15425
Javi se
z naslovom na zadnji ae-deljski dopis v pismu, na oglas. oddelek »Jutra« pod »žrtvuje.	15500
Klepar, pomočnika
i, j"''..o. -
t ikoj »Pias»«, r. Vfs» til''-Ј 1;
Zagreb,
Ma-5371
Dobro kuharico
и dolguk*tn;roi
tprejimem. Ponudbe ла graščino Volčji j->«ia Ra i ■ n>-Jaršt Jsjíivan, Ljnolama, »-•г- 24.'
nceva:'. poslati potok,
ifestai 15342
Goslača (ico)
f-flta'lo ose!..,.) i '' e к
* 41/i
Brez posluha otroka
nauči pf-tja po uspešni metodi izkušen učitelj. Naslov v osrias-ueiii odde ku Jutra.
15480
Zastopnike
7.j prodajo rulet, proti dobri proviziji eprejme A. Serien. Zagreb, Bukovafka ulica 4Г>. "	15316
Kaška.!
l.c'.il
Pisarniško moč
r n.	"
e. zmožno e'mem. Pi lelek ».lutr: "-da1 ke лам.
e-
■ i: с u о z o m ,š č i n e tdbe na ogl. -. pod šifro •::«. 15-Ю0
l evliarski
prikroievalee
IV -пег
ir ;h delov, i * h pouii»' ;: «- -»jme. Na ova rja. J
il:adom!>.
zmožen ludi spod-
.-e tak-aj se se ne Poga^-ar. 1533S
Pekovskega vajenca
к vso '-skriti i v lii-ši spre j Ш ' I'i. AlLlbr jiic, 1'. Í.
15442
Mlad mož
sposoben in trg. n »obrazca ki obvlada periektno slov., nemščino in srbohrvaščino v govoru in pisavi, ki je s ui bo vaj 5 !>•• pri finančni straži, žeii primernega mer >ia. <;re tudi kot skladišč s.U, inkasant ali sluga v kako ba jše podjetje. Го nu-.ibe na oglasni oddelek 14•!.i • pod šifro »Primem za vsako dele .	15314
Kniigovodka
(sni iokontistka) z večletno prakso, ieli premeniti mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod is; f r ■•Vestna uradnica«. 15236
Točilea
Spretnega in p o - ' «-v-ejme hotel -1!" a.;,ibl;anl
130
Posredovalnica Mrak
jl.jubljana, Sv. Petra cesta 8
telefon j-nterurban 3288 f o a dobro f'ri'o". ter rabi J.jtakaiiee íii -ridna ib-kVia.
15459
i
i, obiasfr. Koneesijoulrana
šoferska šola
Ca mernik. Ljubljana
PnnajsUa eesta štev. SG
fassjna-rto). Ге1. 2236 Pouk iv prakticnp vožnje 251
Prodaiaika
mlada. í tedeiiletno prakso, z dežele, išče za take j a:; pozneje službo v mestu ali na deželi. Cenjeno ponudbe na oglasni oddelek »Jutra-, pod šifro »Poštena in agil-na 3289«. Pumagala bi tudi pri drugih hišnih delih.
15207
Deklica
siara 10 let, sirota brez staršev, pridna in poštena, s 5 ra-zr. ljudske šole, ž»li izučiti kake obrti — kjer bi imela vsi oskrbo v hiši. Naslov p v v o oglasni oddelek »Jutra«. 15Í01
Službo na deželi
išče bivši občinski tajnik, ki je dovrši! tmli zadružno in orglarsko šolo. v svoj stvi kot občinski tajnik, za-lrnžui uradnik ali skladiščnik, organist, pevovodja ali si 1 v a o. Naslov pove oglasni oddelek > Jutra-.
154(19
Ji. Th. Rotniau:
Potovanja in čudovite prigode Tomiia Poolcinsa
Pisarniški uradnik
в prakso in znanjem jezikov, vešč vseh pisarniških del, išče stalno službo. — Ponudbe rta oglas, oddelek »•Jutra« pod »Marljiv in vestem.	151У2
Kot poduradnik
ali skladiščnik iščo službo 2S-!etni mladenič. Reference na razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izurjen«.	15133
Zobotehnik
г v e č 1 e t n o prakso, išče službo za takoj. Plača po dogovoru. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek -Jutra« pod značko »Zobotehnik s .prakse«.	35393
»Ford«
lufesus in tovorni vozovi, novi in stari modeli, generalno repartrani, v dobrem stanju poceni naprodaj. — Avtodelavniea Adaiuovich, llaribjr. Tržaška 8. 14766
Manjši hotel
z restavracijo in lepimi kavarniškimi prostori' so zamenja za vinogradniško ali drugo posestvo pri Maribc.ru ali Ptuju, oziroma drugod ob železnici. Tudi se hote! ugodno proda. Vprašati pri Realitetni pisarni društva hišnih posestnikov v J.jub-ljan:, Salendrova C. 1530G
Osebni avto Fiat
z novo pnevmatiko in plačano takso, v dobrem sta nju, v ptujskem srezu po ugodui ceni naprodaj. Naslov povo oglasni oddelek »Jutra«. ~	15149
Mesarski pomočnik
mlad, vseskozi zanesljiv in dobro izvežban. išče službo za takoj. Naslov v oglas, oddelku" »Jutra«. 15412
Hlapec
pošten, trezen, vesten, mirnega značaja, vajen vsakega dela in konj. želi dobiti stalno službo. Naslov pove ■oglasni oddelek »Jutra i.
15411
Zobozdravniška asistentka
vešča tudi knjigovodstva in deloma tehniških del. z dobrimi referencami, išče primerne službe. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iZ'.Io vestna«.	15406
Trezen šofer
vojaščine prost, vajen vseh avtomobilskih popravil in prvovrsten osebni vozač — želi namestitve — Ponudbe prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod šifra »Zanos-Ui v vozač.-,	15489
Gospa
srednji-h -let, išče mesto samostojne gospodinje. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« >vod -Varčna gospodinja«.
13477
Avto
šestsedežen — popolnoma i dobrem stanju prodam al zamenjani za štirisede-žnega Ponudbe lia oglas oddelek -Jutra- pod šifro »Električna razsvetljava«. 15403
Motorno kolo
O. IT. C'., 500 m3, s športno prikolico, z ali brez prikolice ugodno prodam. Naslov pave oglasni oddelek »Jutra-.	1519
Zamenjava
Za dobro moško kolo dam manufakturo, tako tudi za špecerijsko blago, šnirit in 150-2001 fin-g a vina. Po nudbe na oglasni cddelek »Jutra« pod »V zameno«.
15312
Enovprežni voz
(Kutschierwagen ali Boggy) lahek, kupim. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«.
15402
Občinski tainik
izvežban, ki jo dovršil tudi zadružno in orglarsko šolo, išče primerno službo na deželi. Prevzel bi tudi orglanje, vudstvo kakega pevskega zboira ali posle uradnika aH skladiščnika v kaki zadrugi ali posojilnici. ali kako slično mesto Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	15408
Premog in drva
prodaja Jezeršek, Vodm.it.
200
Puhasto perje
kg po DS Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem č-istf- beio gosje kg po 130 Din in čist beii puh kg pa 300 Din L. B-ozovič Zagreb. Ilica štev. 82 — Kemicns čistilnica perja.
Kot družabnik
bj vstopil v obstoječe ali osnovajoče se podjetje, z ali brez aktivnega sodelo-vania in kapitalom cd 100 no 300 000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Organizator«.
14887
Industrij, podjetje
v Sloveniji, rentabilno in brez konkurence išče družabnika s kapitalom najmanj 1,000.000 Din. Diskretne« t strogo zajamčena! Ponudi« na oglasni oddelek »Jutra «pod sifro »Moderno podjetje«.	J5235
Tihega družabnika
s "Kapitalom 200—30O.000 Din išče solidna in dobro vpeljana firma. Siguren dobiček. Pismene ponudbe na. oglas, oddelek Jutra« poj šifru »Zasignra-n uspeh--.
15448
Želite lepih rož?
Nizke vrtn:ee najnovejših vrst in barv nudi vrtnarstvo Ivan Jemeo,. Ma-ibor Zahtevajte cenik! 9S5G
43.
Kapitan, brat strica Šteiica, jih prihiti fro:-drл vit. "Slišal seu o vaši nameri,« jim t'l badite pozdravljeni na moji ladji!« t ■'} ii-i vsem po vrsti stisne roko, kar f „ve,; krepko jim io stisne! Da, mornarji S't res prisrčni Ijiidie!
Prodajalna miza
stf-Иепа опкига, žedeena blagajna. steklena stena in iz. iežbena. garnitura, dobro •ohranjeno poceni naprodaj. Poizve s v trgovini Lud. Oer ne. Ljubljana, Wolfova ulica 3.	15432
Otroški voziček
poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra-:-15351
'áLL^LdJá
Trinadstropna hiša
v sredini mesta pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Juua«. "	1-18>й
Enonadstropiio hišo
novozidano. sredi Dol. Logatca. poleg šale in cerkve. 5 minut cd postaje prodani iz prostu roke. Pri hiši se nahaja gospodarsko poslopje, pripravno 7.a vsako obrt ali trgovino. Vse je v najboljšem stanju. Pojasnila daje Anton Požene', siplo-š. mizarstvo, Dol. Logatec • 15283
Visokopritlično hišo
vili slično, dobro ohranjeno in solidno zidano, 'popolnoma suho, brez prahu, na periferiji mesta, in bližini gozda, največ 2 km od železniške postaje oddaljeno, z vpeljano električno razsvetljavo in vodovodom, 3 sobe in kuhinja, s pritikü-nami. malim vrtom in nekaj večjega drevja kupim (■roti takojšnjemu f'ači!n. P-.nudbe z označbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »i'ensijoncr«.	15433
Lepo hišo
podikleteno, в 5 sobami in 2 kuhinjama, z elektriko, 1800 m- lepega sveta, na periferiji L'uhlja ne — Šiški prodam, event. tud brez sveta Na-lov v oglas oddelku »Jutra«. 15473
Radi izselitve
se odda v najem hiša sličná vili, zelo pripravna za trgovino a-li vsakega obrtnika, posebno čevljarja kjer je obrt zelo dobro vpeljana ter se izvršuje že 20 let. Ili-ša sestoji iz sob. kuhinje, 2 kleti, dalje hleva., zelenja d nega vrta in zemljišča za vzdrževanje do 2 živinčet. Najemniku je na ponudbo konj z opremo, 2 voza in več drugega orodja Ogleda se pr; Josipu Poga-čar, Radomlje.	15337
Otvoritev!
Dane« 17 aprila otvarjam na Viču. Tržaška cesta
gostilno »Newyork«
bivšo gostilno »Amerika«.
Točil bom najboljša pristna da'matinska vina. domače žganje, razne likerje, kakor tudi pravo olivno olje in vinski kis. Topla in mrzla jedila vedno na razpolago! Na veliki petek in soboto morske ribe in po-lenovka! Na veliki ponedeljek slovesna otvoritev ostilne z godbo, pl-e.-om in splošno domačo zabavo. Za obilen obisk se priporoča, Kok Lasan. 15301
Dobrosrčno osebo
iščem za oskrbo majhnega otroka tekom pred poldneva. P-anudbe na oglas." oddelek I »Jutra« pod »Dobrosrčna«.
15232
Več pohištva
starega, lepega in čistega prodam rad-i selitve. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	15326
Kompletno posteljo
ter nočno omarico prodam. Naslov pove oglas, oddeiek Jutra«	151-
Nekaj pohištva
lobro ohranjenega prodam. Naslov ipovo cglasni oddelek »Jutra«.	15403
Spalnico
iz črešnjevega lesa. п'то. masivno, poiitira.no, prodam za 5200 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra-
1547S
Spalno opravo
dobro chranjeno prod a Blaznik. Verovškova ui. 34 15Ш
iz trde sobi Naslov lek »Jutra«.
Pohištvo
a lesa. kompletno za in kuhinjo kupim, pave» oglasni odde-15503
3 moške obleke
hlače in žakf z modnimi hlačami naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jtrtra«.
15288
Spomladanski
Površnik
dobro ohranjen naprodaj na . Petra cesti 41. 15499
Gostilno
vzamem v najem eventnel-no tudi na račun Posedujem osebno pravico in sem " avcije zmožen. Prevzamem takoj ali pozneje. Pismene ponudbe ua oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dobra gostilna 50«.	240
Pekarno
v dobrem kraju vzamem v i ijem, ali primeren lokal 7 i napravo iste. Ponudbe i i oglasni oddelek »Jutra« td »Lokal za ) лагап
Lokal
zelo pripraven za ma.nj.šo trgovino, na zelo ugodnem prostoru v Kolodvorski ulici takoj oddam Pojasnila trgovini A. Rasbergor, Miklošičeva 34.	~ 15373
Trgovski lokal
s skladiščem in dvoriščem
na Sv. Petra cesti št. 81 oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jut-ra« pod šifro »K. P.« 352
Trgovino
špecr-rije in delikates, Jepo urejeno prodam, ali sprejmem družabnika (oo). Naslov: L. Vuksan, Zagreb. Beograd,ska ulica 6. 15416
Dalmatinska vina in žganje
za velikonočne praznike —
riosebno dobra in zajamčeno pristna se toči v .
dečih lokalih: v glavni zalogi in gostilni pri Anžoku v Spodnji šiški, pri podružnici v Krsnikovi ulici 5 in v vinotoču na Cankarjevem nabrežju št. 5
po sledečih cenah: Ta Viško črno, 14% rnali-ant. Din 13; Ia Vugava 13% maligand Din lt: Ia Ružica 12 % maligand Din 12: Ia Opolo beli IS maligand Din 12; Ia črno a la Teran 13 So maligand Din 12. — Fin a v i n a Prošek. zlata kaplja 32 l)in in Pečeno, fini okus 24 Din Razno doma kuhano žganje Pristni fini t ropi novec -14 % Din 40; pristno fino figovo I -Žganje 46 % Din 40: olivno oljo 18 in vinski kis 6 Din Preko ulice vsa vina 1 Din ceneje!
Starejši posestnik
in industrijalec želi znanja z gospodično, vdovo ali ženo, ki ni imela otrok, s premoženjem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Ljubiteljica otrok« 15461
Mlad idealen gosp.
želi znanja z lepo in mlado ločenko — dobro plesalko. Prosi za fotografijo, ki se vrne-. Diekrceija zajamčena, Neanoirimne dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod ši-tro »Tango«.	15419
V oglasnem oddelku »Jutra«
je dvigniti sledeča pisma:
Anker, April, April 1930, Auto Chevrolet. Auto limuzina, Boijša, Brutus 3, Bodočnost zajamčena. Čistota, Četrtletno 3900, Čedna zunanjost, Čast. Dobra služba. Dobrosrčna, Dobra gostilna 50, Din 1000, Dober delo-1 ja., Družabnik ali služba Dobrosrčen obrtnik, Dekle 15, De-žela- 11001, Dobro plačam, Dober »speli. Enako-sJiierui, ElektTcmonter, Eno-sobno, Frühling, Fila-telija, Ford 14S20. Garancija ia visoke obresti. Hotel. Gostilna 15210, Hitro, Hladilnica, I. R. 5050, Izvrstna ospadinja, Izprašan strojevodja, Iskrenost 416, Izurjena, Izvoz, Izurjen pomočnik, Jamstvo i&lačila, Kava-leti. Kapital* 70—100.000, Knjige v-od kin ja, Lokal, Letovišče, Lepa mladenka, Lep zaslužek. Lepa noč, Loko-mobila 40. Majnik, Ljubljanska tvrdka 11531, Meblova-na. Moto 14726, Neločljiv zakon, Natančna, Na periferiji, I. nadst-r., Ne pritličje, Novo mesto, Nekej odvetniške prakse, Nemščino vešča, Očarljiva, Osamljena 29. Odrasli, Parcela 14073, Puch 220, Pouk Ljubljana, Promet 99, Praktična lokemobila, Polno jarmenik. Podjetje 66113, Toštena in zanesljiva, Potnik, Pourquoi поп, Plemenita, Posestvo
Mladi psi
krasni, čistokrvni svileni pinči (SeidenpintscheX kakor jagnjeta, pij 40«) Din naprodaj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 15322
Elektromotor
znamke rskoda«, popolnoma nov ugodno -proda Zupančič, Krsnikova ulica št.
15351
Kupim lokomobilo
10— IS HP. rabljeno, v dobrem stanju. Ponudbe Tia oglas, oddelek »Jutra« pad Lokonubila 85«. 15285
Elektromotorje
transformatorje, razne stroje, el-ektromaterijal. aparate, pcpolnomo. tovarniško nove. iz zalo-ge bivše firme Transformator prodaja po znatno zniža.ni ceni Vojnoví® & Cie. Skladišče Ljubljana - Giince 1 K;S3
Mopeatl RavMtl Zetema služlnska Brozovič« patent postetja zhii Ijiva, s tapeciranim тз» dracom. zelo praktična гл vsako hišo. hotele, prenočišča, после stui. be In га potujoče ose» be stane Din. 450.-« Razpošiljam po poát-пет povretlu.
iíGirr-*
Lesen» patent pos'- Пд ttožliiva, s tapeciramm madratom. ге!е praK* učna sune Dia 28й=>
LeFa№s i» puščanje — (li«» get tuhl na j nevij с vrsti slab» SC Din. 150^»
Če nujno potrebuješ slike za legitimacije
jih dobiš v 10 minutah pri foto Brata Smuc. Ljubljana Wolfova ulica 12. 242
Svilene klobuke In slamnike
nudi v veliki izberi salon »La Femme Chie« Selen burgova 6Д. Preoblikovanje 28 Din.	14733
Čevlje
kemični» barva s strojem
Ljubljana, Sv
M. Trebar, Petra cesta 6.
15214
. G82, Pridna gospodinja- Po-Vljudno se priporoča tvrdka I uk, Pristni Gorenje, Pošte-
íirača l.asan. Spodnja Šiška,
Vodnikova 17.	15429
Lokal v Laškem
na glavnem trgu oddam takej v najem za mirno obrt. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15414
V Ptuju
na prometnem kraju iščem lokal, ki naj ne ivo velik, vendar pa dostojen. Ev. bi šel tudi v souporabo lokala, ki pa mera biti na prometni točki. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« )K>d značko »Zastopstvo 55<.
Pozor!
Za veliko noč vsi v gostilno »ila:a-rcnček« na pristen I cviček. Vesele praznike in | na svidenje — I. Potočnik.
154851
na plačnica. Perfcktna, Po mládni čas, Red in snaga Radiola. Slovenija. Snažen tečen plačnik, Spretna 100. Sodelovanje, Sreča 142П7, Stalno mesto, Stalno name-čenje, Spreten nastop, Stroji, Sejmarjii, Samostojen 88, špecerijska oprava. Tehnična pisarna-, Taitnost- za jamčena, Tudi izven anesta, Tehtnica. Točno plačilo, Trgovina 500. Tajna ljutiezen, Učitelj, Ugodna naložitev. Ugodna "prilika 4Í-8S, Velika noč, Wählerisch, V maju je veselje. Veselje do trgovine, Velepodjetje, W. L.. »«.a- i	i Vesna 30. Vransko, Vesten
15-182 lšceta dv;l p°«pcda v cen-	Zanesljiv dom. Zado-
t-Tu. — Ponudbe na oglasni voljno«, Zvezda. Zanesljiv oddelek »Jutra« pod šifro I 1877. »15./5 .<-
Opremljeno sobo

15443
Qlatwv9i.;0	I Ve,lko Sobo
cn«liiy v dn.ie	opremljeno, na željo tudi I
2 sob tn kuhinje, v centru .praznn. v bližini bolnice in
mesta oddam za 1. maj. I sv. Petra cerkve tako! ali
ponudbe- na <><rla-s. oddelek
»Jutra« pod »Samo odrasli
15506
1. majem oddam Poizve »e v ogl. oddelku »Jutra« 15447
Dvosobno
stanovanje j
za 1. icaj išče solidna stranka dv«li oseb. — Ponudbe na oglasni oddelek | »Jutra« pod »1. V. 1930«
14637 I
2 preprosta gospoda
Gospod
37 let star. izobražen, mirnega značaja in soliden, z dobičkanosnim poklicem, v ■prav dobri poziciji, в premoženjem nad 300.000 Din gotovine, želi v svrho ženitve
sprejmem na hrano in sta. I spoznati do 30 let staro go nevanje v ištožicah št. 851 spodično. Trgovke-pcsestni-
(V bližini stilne).
Ramovževe go- I 15427
Stanovanje
dvo. ali trsobno, s pritikll-na-mi iščom za 1. maj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Kulturni delavec«.	14038
Dami in gospodu
ki .«ta si 15. ogledala sobe. oddam polftg srednje še eno | veiiko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 154S7 |
ce imajo prednost. Dopise prosim po možnosti в sliko pod značko »Lastni dom 5566« na oglasni oddelek i.Jutira«. Tajnost zajamčena 15413
Stanovanje
2. sob in pritiklin. za takoj išče mirna stranka. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra* pod značko »Dvo-6obno«.	15350
Mesečno sobo
poleg nunske šole. s posebnim vhodom oddam enemu ali dvema gos>pcdoma z majem. Naslov pove og'asni oddelek »Jutra«	15501
Stanovanje
2 sob in pritiklin. za !a" "J ali pozneje išče mirna stranka treh odras'ih o-eb. Cenjene ponudbe na Id. >4 »Jutra« r -al šifro iansti и .t't-v . 15409
prazniku
»Vigred«
ob simboličnem _________
^-tajenja in prerojenja na-"ave —: mnogo sreče. •Td-отја in notranjega za-d- oljstva'	w 15420
aLi žiliáLi L
Črn pianino
amerikanski sistem, skoraj nov ugodno naprodaj. Naslov peve oglasni odde-lok »Jutra«.	14969
Klavir
dobro ohranjen naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	15275
Gramofon
(kcvčeg} s pl-oščami naprodaj. Naslov pove oglasni »Jutra«. 15287
Lux-aparat
za snažen je (220 V) rabim za eno popoldne, proti odškodnini. Ponudbe na pošt-ni predal št. 73 pod »Lux« 15444
t. EROZOVIC, Zagreb, tHca 82.
Slaščičarji, peki, hoteli in restavracija, uporabljajte samo
čajno тагдаип~ maUo
ki je najcenejše in snako naravnemu maslu, ker je izdelano iz sveže smetane in rumenjaka in stane samo 26 Din kg.
Franjo Svoboda, Za-
greb, Žerjaviceva ul. br. 2.
Na obroke
kupite lahko vsakovrstno blage o posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev, Cigaletova nI. 1
— Posreduje hitro in di skretno.	959J
Iščem trisobno
stanovanje
z lokalom ali brez. Event. kupim tudi hišo, pripravno za trgovino, tudi na deželi.
Ponudbe na: Marko KAR DINAR, Račje.
Naročajte
„Našo dobo"?
ANTONIJA TAVČAR naznanja tužno vest, da je njen ljubljeni soprog, brat, svak, stric, gospod
Johan cavčar
dne 17. aprila 1930 ob 5.30 zjutraj umrl.
Pogreb nepozabnega bo v soboto ob 16. iz mrtvašnice deželne bolnice k Sv. Križu.	601-1
ŽALUJOČI OSTALL
Urejuje Davorin Ravtíen. iw* ^ konzorcij »Jutra« Adolf Ribnilkar, Za Narodno tiskarna i d. kot tiskarnarja Franc J&zeršek, Za inseratni del je od^crcmi AIoä	Vsi v Uoblsaní"