Posamezna številka stane 1 dinar.
Poštnina plačana v gotovini.
Naročnina listu : Celo leto 80 (lin., pol lela 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Is^ven Jugoslavije: Celo leto 160 din. lnse-rati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; gpri večkratnem inseriranjn primeren popust. Upravnišlvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
31 e odvi s en političen list % a slovensko lj näsln o
»Naša Straža« izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravnišlvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.	Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so -poštnine proste.
Te Lei'on interurban št. 113.
92 s «Vilka.
Amerika kot neizprosni upnik.
Nekdaj je bila Amerika dolžnik Evrope, sedaj je pa narobe in težišče svetovne politike je preneseno iz. starega sveta — Evrope v novi svet — Ameriko. Ob izvršitvi te silne spremembe je pa Evropa še žrtvovala milijone človeških življenj'.
Danes osiromašena in zadolžena Evropa dela kot prosilec posete bogati Ameriki. V Ameriko je prispel sedaj francoski finančni minister. Francija dolguje Ameriki velike svote in vprašanje njenih dolgov je ozko in tesno zvezano s celo francosko notranjo in zunanjo politiko.
Predsednik komisije za zunanje zadeve v ameri-kanskem senatu Borah je izjavil nedavno, da ima Francija še večjo plačilno sposobnost kot Anglija in da je radi tega on odločno proti temu, da bi se Franciji naklonile enake olajšave, kot so se naklonile Angliji pri odplačevanju njenih dolgov. Po izjavah drugih senatorjev in po pisavi najvažnejših amerikanskih listov se da sklepati, da lahko Francija računa v najboljšem slučaju na isle ugodnosti kot jih je dobila Anglija, na več se ne da niti misliti. Francoski finančni minister se je lotil prav težke naloge.
Vsi francoski listi pišejo o amerikanski trdovratnosti in brezobzirnosti, mnogi pa povrh še na razne natane dokazujejo neupravičenost in krivičnost ameriških terjatev. Mnogo se posega v preteklost in zgodovino. Ameriki se očita, da bi brez francoske pomoči ne •bila mogla postati samostojna in da bi bila morala skleniti kompromis z Veliko Britanijo, če ne bi bilo francoskih darov in posojil leta 1772 in 1773. Posojilno pogodbo za tedaj ogromno svoto 20 milijonov je od ameriške strani podpisal Franklin, ki je amerikanskemu kongresu sporočil, da kralj Francije ničesar ne zahtev va razven hvaležnosti in prijateljstva v nadi, da bo to tudi večno trajalo. Tudi republikanska Francija je ostala Ameriki naklonjena in so lahko Amerikanci odplačevali svoje dolgove kakor so mogli in hoteli.
Za spremembo iz velikodušnih upnikov v dolžnike ima francosko nacionalistično časopisje sledečo razlago: V svetovni vojni sploh in posebej še v boju proti Nemčiji je bila Amerika od prvega početka zaveznik in solrudnik Francije. Vsak je dal, kar je imel. Francija je dala življenja svojih državljanov, Amerika pa denar. Vsak padel francoski vojak predstavlja veliko vrednost, ki se da izrazili tudi v denarni svoti in je naravnost nemoralno, če Amerikanci' danes trdijo, da so francoski vojaki umirali v amerikanskih plaščih in v amerikShskih škornjih in če zahtevajo nazaj, brezobzirno vsak dolar, ki so ga izdali kot svoj prispevek k skupni akciji.
Pri Amerikancih pa odločujejo v javnem življenju in v politiki računi, hladni im brezobzirni računi in zato se v splošnem francoska zatrjevanja, mnenja in očitanja glede dolgov in obvez takole zavračajo: Gospodarske in politične razmere 18. in 20. veka nimajo niti podobnosti, kaj šele enakosti in tako nima nobene vrednosti in nobene veljave, govoriti o lem, kako je Francija nekdaj posojala, Amerika pa vračevala. Dogodki iz 18. veka so lahko samo lep spomin ob čistih in poravnanih računih današnje dobe. O začetku in razvoju svetovne vojske pa pravijo Amerikanci, da je popolnoma napačno francosko naziranje o obveznem vlaganju amerikanskih dolarjev v to skupno akcijo in o vzajemnem prenašanju vseh posledic. Zavezništva po francoskem mnenju in predstavljanju ni bilo. 'Svetovna vojna je domača stvar Evrope, Amerika je ni hotela in je posegla v njo samo za to, da jo prej, dokonča in da prepreči njeno razširjenje na ostale kontinente.. Amerikanci smatrajo, da je Evropa polha sofizmov, lepih besed za slaba dela ter očitajo svojemu dolžniku Franciji ob vseh prilikah, da je porabila milijarde za rusko kontrarevolucijo, za Denikina, Kolčaka, Jude-niča, Wrangila in druge belogardiste, ki niso samo skrahirali, ampak še sedaj žive prav sijajno na stroške tako zadolžene Evrope.
Najizrazitejši tip brezobzirnega upnika je pa že prej imenovani senator Borah. Ta je hladno razložil časopisnim poročevalcem — Tudi francoskim — da je Francija sposobna ■ plačati dolgove, da bi lahko dobila denar s pomočjo amerikanskih bankirjev, kar pa noče, ker ne mara nad seboj, prav nobene kontrole. — »Ne vidim prav nobenega razloga«, je zaključil Borah svoje izjave; »za posebne simpatije in popustljivosti napram državi, ki ne vzdržuje samo lastno veliko vojsko, ampak oborožuje tudi druge države, pretvarjajoč tako Evropo v bojno poljano, kakor je bilo ob začetku vojne. Francija je vdrla v Porurje in je tako porinila kazalec miru. zopet nazaj ali pa ga je ustavila najmanj za 50 let. Će bi Franeijta denar rabila v mirovne namene, bi se njenim željam ugodilo, tako se pa ne more.« — tgr
MARIBOR, une 30 septembra 1925.
letmk i
Ob začetku politične živahnosti.
Vrnitev v Beograd.
Kralji je prekinil svoje potovanje po Dalmaciji in se vrača iz Splita preko Zagreba v Beograd. »Politika« trdi, da so vzrok povspešene vrnitve neka važna zunanje politična vprašanja, zlasti glede Albanije.
Tudi ministri se vračajo, a se nekateri spotoma še ustavljajo v svojih volilnih okrajih. Pasic pride kot zadnji.
Med radikali
so res razne struje, kakor jih je opisal »Politički Glasnik«, a vse je mirno v pričakovanju Pašičevih odločil. Prav čudno je s prečanskimi radikali. V Osijeku na primer je bila znana radikalska resolucija voda na samostojno demokratski mlin, »Zastava«, glasilo vojvodinskih radikalov v Novem Sadu pa takole piše
o samostojnih demokratih:
Gledamo danes te ljudi (samostojne demokrate), kako prihajajo ravno med neuki narod (Hercegovino) in kupujejo duše naivnega naroda, da razplamte med njim. bratomorno mržnjo do Hrvatov. Njihove krvniš-ke stopinje spremlja prelita bratska kri, toda to jih ne moti ... Če bi bili ti Hrvati za nje in ne za St. Radiča, potem bi seveda bili najboljši ljudje, tako pa so vsili rez izjeme denuncijanti, avstrijski špijuni itd. Ko to gledamo, se moramo v resnici vprašali, ali so ti ljudje izgubili vsak čut za sramoto? Ali so pozabili na naše včerajšnje težave vsled spora s Hrvati? Ali ne vidijo-,
kako je pridobila država vsled sporazuma na ugledu? Kako izgledamo pred svetom, da še sedaj ni kronan naš kralj? Ali naj ga kronamo v dežju batin mesto obkroženega z enako ljubeznijo ravnopravnih Srbov in Hrvatov? Pribičevič ne bo nikdar v prvih bojnih rovih, če pride do vojne. Kdor bo lam, ta ve, kako bo mučno, če ne bo znal, kje je sovražnik: ali samo pred rovom, ali pa tudi v rovu. Pribičevič je osebno le skrbi rešen, zato pa skrbi vse prave Srbe, ki vedo kaj nas čaka, če ne pride do sporazuma s Hrvati. — Končno je mogoče, da ne bo sporazum uspel. Toda naravnost zločin je bahati se s tem, da se skuša tudi poskus sporazuma ubiti. Tak zločin zahteva ostro obsodbo. In to obsodbo bo nad zločinci izrekel naš zavedni in bralsko razpoloženi srbski narod.
Radičevci
so optimistični, o vlad-ni rekonstrukciji mislijo, da je lahko samo njim v korist. Mnogo se poslavljajo z izidi občinskih volitev v Medjimurju, kar pa ni upravičeno, ker se v Medjimurju še ni razpravljalo o novi Radičevi politiki in se ne ve, če so izvoljeni odborniki sploh za njo.
Nasprotniki RR koalicije
so razširili vest, da se je član naše delegacije radikal Vaša Jovanovič vrnil prav razburjen iz Ženeve radi Radičevega govora o Makedoniji ter da bo radi lega vložil interpelacijo takoj ob otvoritvi skupščine. — tgr
Senzacija Radić.
Pametna javnost se je pred1 vojno dovolj jezila nad posebnim tipom pri gotovem časopisju. Ta tip je dobil ime »šmok« in je bil posebno udomačen na Dunaju, kjer se je udejstvoval v lem, da je vsako najnavadnej-šo banalnost, izrečeno od kakega dvorjana ali pa drugačnega velikaša, na dolgo in široko predstavljal kot neka j; zelo velikega in globokoumnega.
Take tipe najdemo danes številno zastopane v RR politični družbi. Po nekaterih listih se piše o Pašiču in Radiču lako, da se vsaka malenkost in vsaka plitvost razvleče in poveliča kot neka večna modrost. Marsikaj od lega je že prava žalitev javnosti. V enem listu se prinaša kot nekaj posebno važnega, kako Pašič ogleduje igralce golfa, kako rad je ribe in se jezi nad kostmi, v drugem se pa ne raznašajo samo na veliko najrazličnejši popolnoma brezpomembni Radičevi izreki, ampak se podrobno opisuje tudi njegov frak in vsaka njegova kretnja.
Naslovi: »Radič pred licem Evrope«, »Genijalni Radičev govor, »Velikanski in senzaci jonalni utis Radičevega govora«, »Velikanski interes za Radiča« itd. po nekaterih radičevskih listi pričajo, da prilizuni sami sebi verjamejo ter imajo javnost za tako neumno, da bo verjela, da je Evropa dobila šele sedaj svoje pravo lice, ko je enkrat Radič med delegati njenih držav in da se v Ženevi sploh suče vse okrog Radiča. Poseben poročevalec, ki je šel gotovo na državne stroške v Ženevo, se je posebno razpisal v zagrebškem »Jutarnjem listu«. Ko se piše o Radiču kot »o geniju, kateremu se divijo zastopniki vseh naródov v Evropi«, se pa nehote tudi razloži, kaj je na lem zanimanju in kako Radič frapira ljudi. Stvar je jasna. V mednarodnem svetu so čuli o Radiču kot o opozicijonalcu -iu so si gg predstavljali kot resnega, žilavega in bolj mrko-odločnega seljaškega voditelja. Njegov osebni poročevalec, pravi, da so si ga predstavljali tako nekako kot Makedonca Aleksandrova ali pa kot Irca De Valero. Potem pa nadaljuje: »A naenkrat se pojavi med njimi debeluhast, žmerikav, zgovoren, precej plešast in kratkoviden »Witzmacher« in družabna »dobričina«. In koliko jezikov ti zna ta živahni debel ubar! Tako vražjega človeka z Balkana še
Po svetu.
Zaključek zasedjanjla Zveze narodov. Dne 28. t. m.
se je zaključilo letošnje zasedanje zveze narodov. Prihodnje zasedanje se vrši zopet meseca marca prihodnjega leta, svet Zveze narodov pa se sestane že letos, dine 2. decembra. Letošnje zasedanje se je končalo z zaupno sejo, na kateri se je sklenilo, sklicati razorožit-veno komisijo Zveze narodov v začetku decembra; v mosulsko področje pošlje Zveza zopet novega svojega zastopnika, da se prepriča o upravičenosti predloženih pritožb s turške in angleške strani.
Varnostna konferenca. S pristankom Nemčije na udeležbo pri konferenci za varnostno pogodbo, je to skrbipolno vprašanje za zevezniške države zaenkrat rešeno, ni pa še ugotovljeno, kje in kedaj se bo konferenca vršila. Prvotno je bilo določeno, da se prične 5. oktobra v Luzernu v Švici. Vsled raznih težkoč je sedaj' pri-
pač nismo videli. Bogme —• kako so bili frapirani! To je torej la krvavi upornik in hrvatski nezadovoljnež, kateremu naj bi Evropa pomagala v boju proti Srbom?« — Potem pride na dolgo in široko, kako so se zanimale zanj ženske — bolj ko za maharadžo iz Patiate — in kako je v izvrstni francoščini sipal komplimente ne samo damam, ampak tudi raznim državnikom.
Da je frapirah je že res. Vzbujal je tudi pozornost, a brezdvomno je, da je napravil utis neresnega človeka, ker državniki niso vajeni komplimentov. Ko se piše: »Za deset ljudi zna govoriti v enem mahu. Kakor gramofon!« — je to res nekaj posebnega, a za resni in stvarni svet pri mednarodnem posvetovanju ne predstavlja to prav nobene vrednosti. Frapirala je tudi Radičeva izjava o sedemletni politični norosti, a o sodbi, ki so si jo ustvarili poslušalci, ne more biti prav nobenega dvoma. Ko je neki francoski novinar Radiču ironično rekel: »Povejte nam, kakšna stranka ste vendar vi hrvatski seljaki? V enem mahu ste radikali in konzervativci, liberalci in revolncijionarji. Kako je vendar to?« — j,e Radič na dolgo in široko primerjal svojo stranko z reko, ki ima vse mogoče struge, pritoke in izlive. Govoril je toliko, da francoski novinar ni ničesar več vprašal. Radič je gotovo zopet frapira!, ker je dal odgovor, ki na zapadu ni običajen.
Radičevo govorjenje in frapiranje se prenaša na pojedinah, novinarji, mirno poslušajo, dokler jim ni vsega preveč, a ko Radič uradno spregovori, ga predsednik opominja, naj bo stvaren. O Radičevih službenih nastopih so radičevski poročevalci sploh prav redkobesedni in rajši hvalijo radikale, češ, da gredo na roko Radiču ne samo v oficioznem pogledu, ampak tudi v vseh mogočih privatnih uslugah. Dali so mu tudi poseben avtomobil. To je prav lepo, a vedeti je treba, da radikali ne napravijo ničesar zastonj.
Ko je sedaj zasedanja konec, se bo Radič še malo sprehodil po Švici, namerava baje tudi v Pariz. Govoril bo, kjer so bo le dalo. Da, mož frapira, a takega frapiran ja in take senzacije si ne more želeti noben pravi ljudski zastopnik in vodja, — tgr
I četek preložen na 15. oktober in konferenca se bo vršila I v Locarmi.
I Turčija za vojsko. V Turčiji je zavladalo veliko navdušenje za vojno proti Angliji. Po vseh večjih turških mestih se vrše demonstracije proti Angliji ter se nazdravlja sovjetski Rusiji kot zaveznici Turčije. Po poročilih angleških listov je smatrati položaj v mosul-skem področju za zelo resen, dasi kažejo turški zastopniki v Ženevi nekaj več popustljivosti v pregovorih radi tega ozemlja. Vojna med Turčijo in Anglijo ni izključena.
Borza (Avala). Zürich zaključni: Beograd 9.20, Pariz 24.50, London 25.09, Newyork 518.10, Milan 21.02, Praga 15.3% Wien 73.15, Budapest 0.00725, Berlin 123.30, Brüssel 22.65, Madrid 74.60, Amsterdam 208.35, Varšava 85, Bukarest 2.50, Sofija 3.77 in pol, Atene 7.46. Tendenca mirna. — Zagreb: devize: Pariz 265 do 269, London 272.29 do 274.29, Newyork 56.05 do 56.65, Milan 227.36
do 229.76, Praga 166.25 do 168.25, Wien 7.90 in četrt do 8 in četrt, Budapest 00786 do 00796, Berlin 1336.70 do
1346.70,	Zürich 1085 do 1093, Amsterdam 2256 do 2276, Bukarest 28 do 29. Valute: Dolar 55.30 do 55.90, franc, frank 270, marka 1320 do 1330.
iz Slovenije.
Pri Sv. Juriju ob Ščavnici je bil v nedeljo, 27. septembra shod SLS. Na zboru, ki je bil prav dobro obiskan, je govoril poslanec dr. Meh ujec. Volilo! so enoglasno in z velikim odobravanjem izrekli politiki poslancev SLS zaupanje. V sklenjenih resolucijah so izrazili protest zoper navijanje davčnega vijaka v Sloveniji ter ostro obsodili postopanje vlade, ki noče izplačati dolžnih prispevkov za vzdrževanje cest v Sloveniji, ki niti doklad noče ponekod izplačati okrajem in občinam, pač pa jim sedaj zopet vsiljuje kuluk.
Shod naše stranke v Pišecah pri Brežicah. V ne-' deljo, 27. septembra se je vršil v solnčnih Pišecah med hrvatsko mejo in Brežicami političen shod SLS. Zbralo se je nad 200 volileev, ki so napolnili prostore g. Ko-stevca; prostori so bili premajhni, mnogo se jih je moralo zadovoljiti z dvoriščem pred hišo. Poročilo o političnem položajp je podal poslanec Škoberne, nakar je govoril poslanec celjskega okraja dr. Hodžar o: Radiču in njegovi politiki. Zborovalci so enodušno in z ogorčenjem obsojali Radičevo politiko ter soglasno izrekli zaupnico našim poslancem, Jugoslovanskemu klubu in njega voditelju dr. Korošcu. Krasen shod je prešel v navdušeno manifestacijo za SLS. Ko je ob zaključku shoda hotel govoriti socialist, ga ljudje niso hoteli poslušati, marveč so se mirno in pod utišam lepega shoda razšli. Tudi v Posavju ljudje ne marajo veternjaške politike ter se .vedno trdnejše oklepajo načelne politike SLS.
Zaključek krojaškega tečaja. Krojaški tečaj, v Ljubnem v Sav. dolini, ki ga je priredil urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, pod vodstvom strok, učitelja g. Kiiafelja, se je zaključil dne 27. I. m. s splošnim zadovoljstvom. Tečaj je trajal 6 tednov, in sicer vsaki dan tri ure. Pri zaključku so bili navzoči poleg učitelja gg. iFludernik, načelnik obrtne zadruge, Franc Fludernik in Anton Turk, krojaška mojstra. Pred izdajo izpričeval je gospod učitelji stvarno očrtal pomen obrtnega šolstva na eni in stanovsko zavest med rokodelci na drugi strani, omenjal konkurenco konfekcije, ki vidno izpodjeda tla krojaški stroki s svojimi izdelki. Načelnik obrtne zadruge g. Fludernik se je v imenu vseh udeležencev s prav toplimi besedami zahvalil g. učitelju za vzorno vodstvo in požrtvovalnost tekom tečaja, izrekel zahvalo uradu za pospeševanje obrti, ter obenem pov-darja!, da se bo urad po potrebi s takim tečajem o priložnosti zopet spomnil na Ljubenčane. Nato se je ogledalo delo učencev, kjer se je tudi videlo, koliko se Lahko privadi učenec pod spretnim vodstvom dobrega učitelja v šestih tednih. Poslovilni večer, pri katerem je bil navzoč tudi g, župan in več drugih uglednih občanov., je trajal do odhoda g. učitelja. Med vsem časom je bilo prav veselo razpoloženje, vrstile so se razne napitnice, petje, tako, da so vsi odnesli najboljše utise.
Športna (kolesarska) loterija Jugoslavenske Matice. Žrebanje te loterije., ki je bilo prvotno določeno za 30. t. m. je preneseno in se vrši definitivno dne 20. decembra t. 1. Jugoslovenska Matica prosi vse, da vzamejo to na znanje in da še nadalje kupujejo srečke, ki so na prodaj pri vseh podružnicah Jugoslavenske Matice v Sloveniji, v vseh ljubljanskih trafikah, Tiskovni zadrugi in Matični knjigarni ter v pisarni Jugoslavenske Matke, Šelenburgova ulica 7-11.
Prostovoljno gasilno društvo Bistrica pri Rušah priredi dne 4. oktobra t, L vinsko trgatev v gostilni g. Antona Seme v Bezeni. Začetek ob 16. uri (4.) Vstopnina 5 dinarjev. — K obilni udeležbi prav uljudno vabi — odbor.
Dnevne novice.
Pašič član beograjske akademije znanosti. V krogih beograjskih radikalov-intelektualcev se je pričelo s propagando za izvolitev Pašiča za rednega člana beo-grajiske akademije znanosti. To čast so dosegli dosedaj lahko samo učenjaki, ki so se proslavili z znanstvenimi deli in teh je zelo malo. Pašič pa si je po mnenju radikalov zaslužil to čast radi svojega nesebičnega dela za državo. Izvoljen bi naj, bil ob priliki proslave svoje 80-letnice.
Kongres srbskih zemljoradniških zadrug. Savez srh. zemljoradniških zadrug ima zadnja dva dini v tem mescu kongres v Vršcu. Na ta kongres so pozvani delegati iz cele Srbije. S kongresom ho združena tudi poljedelska razstava.
Plovba po naših rekah preide v državne roke. Naša rečna plovba je bila dosedajj po večini v rokah bogatih zasebnikov, a sedaj, jo hoče prevzeti država radi pov-zdiga prometa.
Poljedelska razstava v Nišu. V Nišu je bila dne 27. t. m. svečano otvorjena pol jedelska razstava, na kateri so izloženi poljedelski, vinogradniški, sadjarski in rokodelski produkti in izdelki domačega prebivalstva in cele oblasti. Razstavilo je nad 5000 razstavljalcev. Razstava je znamenita zlasti radi pregleda krasne domače obrti in višek tvorijo krasne preproge, izdelane od kmetskih žen. — Enaka razstava je bila otvorjena istega dne tudi v Štipu v Makedoniji. Zanimanje za razstavo je tudi v tem kraju ogromno.
, Oproščen 20 letne težke ječe. Lansko leto se je zelo j veliko pisalo o bogatem turškem veleposestniku v iSkop-: lju Gani-begu. Čani-beg' je bil obdolžen, da je ubil svo- J Ì jo lastno ženo Milico, ki je bila pred možitvijo učite!ji-j ca. Sodišče je prispdilu Čani-begu radi uboja žene 20 lei i težke ječe. Obsojeni je presedel, v ječi že eno leto in le dni se je vršila revizija procesa. Pri ponovni razpravi so zdravniki dokazali, da je Milica izvršila samomor. Čani-beg je bil oproščen in izpuščen iz ječe.
Radi težke poneverbe pod ključem. Pri Brodarskem sindikatu v Beogradu je bil nameščen kot uradnik neki Vojislav Savič, Saviča se dolži, da je ogoljufal in poneveril sindikatu lepo svolo 220 tisoč dinarjev. Po odkriti poneverbi se je Savič dalje časa odtegoval, roki pravice. Še le te dni se j,e posrečilo železniški policiji, tla je Saviča na postaji v Skopi ju zasačila in ga predala
V	beograjske zapore.
Z ladje skočil in izginil v valovih. Z ladje »Vojvoda Mišič«, ki prevaža potnike med Beogradom in Zemunom, je 28. t. m. skočil v savske valove delavec Pester Gjorgjevič in utonil.
Ploščo, ki je obujala avstrijske spomine, odstranili.
V	Splitu so iztaknili te dni spominsko ploščo iz leta 1875. Plošča je bila vzidana kol spomin na oni trenutek, ko je rajni avstro-ogrski cesar Franc Jožef I. stopil prvič na splitska tla. Ploščo so radi vzbujanja starih avstrijskih spominov odstranili.
Slaba trgatev. Dalmatinski otok Hvar je znan kot eden najbolj bogato vinorodnih. Lansko leto so pridelali hvarski vinogradniki 45 tisoč hektolitrov vina. Letos je hvarske vinograde zabila loča tako močno, da so dali samo-20 tisoč hektolitrov.
Usmrtitev v Belavano Dne 26. t. m. je bil v Belova-ru obešen cigan Jožo Aršoš-Kornpak, radi roparskega umora, katerega je izvršil pred par mesci. Usmrtitvi je prisostvovala velika množica ljudstva. Obesil ga je pomočnik krvnika Mausnerja ter s tem prestal krvniški izpit, da bo; lahko v bodoče sam izvrševal justifikacije, ker je Mausner čestokrat preveč zaposlen.
Vlak povozil pijanca. Med postajama Prače in Stambulčič je povozil tovorni vlak pijanega gozdnega čuvaja Nikola Kovačeviča, Nesrečo so opazili šele na postaji Prača, ko je vlakovodja videl s krvjo oškropljena kolesa lokomotive. Orožniki so našli potem ob progi truplo ponesrečenca popolnoma razkosano.
Boj z volkom. V Bosni so letos kmetje zelo veliko trpeli vsled številnih volkov, ki so se zadnje leto silno razmnožili. Te dni je 18 letni pastir Nikola Tipovič iz vasi Sirge golorok ubil volka, ki se je skušal prikrasti v bližino njegove črede. Pastir je pričel metati v volka kamenje ter ga nagnal v beg. To ga je ohrabrilo, da je pričel zver zasledovati. V begu se je pa volk nenadoma obrnil ter planil na pastirja. V zadnjem hipu je ta pograbil na tleh ležeč kol ter ga zasadil volku z vso silo v žrelo, da je obležal na mestu mrtev.
Opozarja se na razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani z dne 7. junija 1922, št. B III 5/23 (objavljenem v Uradnem listu št. 63, z dne 14. junija 1922 na strani 240), glasom katerega morajo proizvajalci vina v Sloveniji dobljene količine vina prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole v 10 dneh od dne, ko so sprešali vino.
Priporočamo »Ljudske knjižnice« v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. 17 predvojnih zvezkov po nizkih cenah ter nova ilustrirana zvezka: 19. zv.: Kazan, volčji pes. br. 18 D, vez. 30 D: 20. zv.: Kralj gora, br. 18 D. vez. i 30 D. — Kol.
Koledar Jugoslovanske kmečke zveze izide kakor druga leta, kmalu tudi letos v prilični žepni obliki. — Opozarjamo somišljenike, da ne kupujejo drugih koledarjev.
prebivalstvu Maribora in mariborske oblasti!
Veliki zgodovinski dogodki, ki so izpremenili zemljevid Evropi in začrtali razvoju mnogih narodov nova pota, izgubljajo počasi živo neposrednost in tonejo v pozabljenje. Nove razmere, novi dogodki stopajo pred nas. Tudi dragoceno, s krvjo in težkimi žrtvami odkupljeno osvobojenje in ujedinjenje našega naroda dobiva vedno bolj zgodovinski ■značaj. Tako, kakor je ljudstvo opevalo junaške boje naših očetov, slavo naših narodnih junakov in trpljenje naših mučencev, tako bo opevalo tudi dobo, ki smo jo mi doživeli, ki pa se bo nastopajočim rodovom zdela vedno bolj meglena in legendarna.
Naša dolžnost je, da jo ovekovečimo pred zanamci. Po-kolenje, ki je storilo velika, slavna dela, je dolžno, da jih zapiše na javnih mestih s kamenitimi črkami in umetnostnimi deli. Vsi narodi, ki so se udeležili svetovne vojne, grade spomenike padlim borcem in častijo žive bojevnike s simboličnimi deli, ki pričajo o narodni zavesti, slavi in moči. Pričajo onim, ki so doživeli te čase, pa tudi njim, ki še pridejo, ki prevzamejo nekoč usod domovine in naroda v svoje roke.
Kdo bolj zasluži, da ga ovekovečimo kot simbol naše osvobodilne volje, kot predstavitelja velikih junaških bojev za svobodo in ujedinjenje, kot graditelja države, ki je sedaj naša slava, naša moč in naša bodočnost, — kdo bolj zasluži, pravimo, nego nesmrtni Vodja naših vojsk in vzoren kralj ujedinjenih Jugoslovanov — Peter I., Veliki, kralj Osvoboditelj?
V slavnem potomcu kmečkega vstaša Črnega Jurija, kateri je na začetku minulega stoletja združil v sebi odpor srbskega naroda proti turškim nasilnikom in uresničil sen, ki ga je sanjal srbski narod izza poraza na Kosovem polju, v Petru I. Karadjordjeviču se je vtelesila volja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, da se osvobode in ujedinijo. Z njegovim nastopom se je začelo tisto veliko delo, čigar sadove danes vsi uživamo. Pod njegovim vrhovnim poveljstvom je srbska vojska osvetila Kosovo polje. Njegova roka je v
imenu naroda podpisala usodne sklepe, s katerimi je Srbija stopila v vojno za svojo čast In neodvisnost, pa tudi za svoje piemontske ideale: za osvobojenje in ujedinjenje južnih Slovanov. Z zlatimi črkami bo zapisano in kot pobožna legenda bo šlo od rodu do rodu, kako je ostareli, bolni kralj v preprostem vozu, ki so ga vlekli voli, bežal s svojo vojsko preko pustih albanskih gora, prepričan tako trdno, kakor vsak redov v njegovi vojski, da mora zmagati pravica, da še vzide sobice svobode in da se bodo uresničile velike nacionalne težnje.
In vsi vemo, da so se uresničile. Potem, ko so se osvobojeni in ujedinjeni narodi veselili svobode, je izmučeni kralj legel na bolniško posteljo ter je po dolgem boju z boleznijo odšel v kraljestvo senc. Truplo mu počiva sredi drage Sumadije, čije grudo je nekoč oral njegov rod in iz katere so izšli naši največji junaki.
Ves troedini narod se spominja z najglobljo pieteto nesmrtnega kralja Osvoboditelja. V bosanskih, dalmatinskih banatskih in drugih mestih in vaseh so mu že postavili ali še nameravajo postaviti dostojen spomenik. Naj se ve, da je naš narod hvaležen svojemu nepozabnemu Osvoboditelju.
Mi,- ki živimo na mejah naše lepe države, raztezajoče svojo blast od Maribora do Gjevgjelije, od Skadrskega jezera do romunskih ravnin, mi, alpska straža Jugoslavije, smo takisto dolžni, da se spomnimo nesmrtnega lika kralja Osvoboditelja!
Da pokažemo viden znak hvaležnosti in da postavimo pred svoje oči in pred oči potomcev, ki bodo nekoč varovali naše meje ob Dravi in Muri, poosebljen simbol našega osvobojen ja; da se bodo še pozni znanci s pogledom na spomenik spomnili slavne epopeje našega osvobojenja in ujedinjenja.
Podpisani pripravljalni odbor je sklenil, sprožiti akcijo za postavitev dostojnega spomenika kralju Petru I. Velikemu — Osvoboditelju na primernem prostoru v oblastnem mestu Mariboru.
V	trenutku, ko stopa s tem oklicem pred prebivalstvo Maribora in mariborske oblasti, se zaveda, da ni razločka v lojalnosti do države in dinastije in da bodo vsi sloji brez razlike prispevali k temu, da dobi Maribor že kmalu dostojen spomenik velikega kralja.
Pripravljalni odbor.
KOROŠKI DAN.
Na poziv Jugoslovanske Matice se je zbralo sinoči v Narodnem domu okoli 40 narodnih društev brez razlike strank. Predsednik Jugoslovanske Matice g. Detela je v pozdravnem govoru pojasnil izredno važnost Koroškega dne. Priprave Avstrijcev, da se združijo z Nemčijo, moramo opazovati z veliko opreznostjo, kajti nikakor ne smemo dopustiti, da bi naša zasužnjena Koroška prešla v kremplje nenasitnega Germanstva. Naša zahteva, da se nam vrne Koroška je poštena in pravična. Tir j amo le to, kar je naše, našo kri, našo zemljo! Na Koroškem se za slučaj združitve že sedaj pripravlja teren. Z vsemi mpžnimi sredstvi skušajo Nemci odtujiti in raznaroditi naš narod;, ker hočejo, da jim pade žrtev kot zrelo jabolko v naročje.
Jugoslovanska Malica je radi tega započela veliko akcijo, da se ta dan, to je 11. oktober, spomin nesrečnega plebiscita proslavi v smislu naše zahteve po Koroški. Širom cele Jugoslavije, posebno pa v Sloveniji se bode ta dan dvignil glas, ki se mora slišati tudi preko naših mej. Tukajšnja podružnica priredi na predvečer obletnice v soboto, 10. oktobra v Narodnem domu akademijo, splošna zahteva pa je, da se manifestira javno tudi na cesti. V to svrho se predlaga, da vsa narodna udruženja priredijo v nedeljo, dne 11. oktobra dopoldne manifestaeijfSki obhod in shod na javnem trga pred magistratom.
V	izredno živi debati, ki se je razvila na to, so zastopniki društev, pred vsem pa profesor Prijatelj za Prosvetno zvezo, g. Milost za Sokola, g, Malešič za Orla, g. Horvat za Or juno, g. Pahor za Peruna itd. izjavljali zaporedoma, da stavljaj o na razpolago vse svoje moči v svrho dostojne manifestacije naših zahtev.
Prof. Prijatelj omenja, da se Matica z vso objektiv-nstjo trudi, da se doseže čim# večji uspeh. Povsod, kje® obstoje različna društva, se je od strani Prosvetne zveze ukrenilo, da se priredi pod okriljem Jugoslovanske Matice spominski dan. Prosvetna zveza v Mariboru pa priredi v petek, dne 9. oktobra ludi Koroški večer, na katerem bo predaval odbornik Jugoslovanske Matice, pisatelj F. S. Finžgar.
V	debato so posegli še razni drugi zborovalci. — Končni rezultat pa je bil ta, da se naj ta spominski dan ne priredi; kot kaka žalna obletnica, temveč naj bo to prava bojna manifestacija za našo Koroško.
Mi nočemo žalovati, temveč sklenemo vse naše vrste in pozovemo ves narod na boj za naše brate. Hočemo opustiti vsako mehkužno javkanje ter se pripravljati za odločilni trenutek. Iznesli in sprejeli so se še razni dri* gi predlogi, in sicer g. nadsvetnika Kerševana, da se istočasno priredi tudi cvetlični ali dinarski dan, prof. g. Prijatelja, da se naprosi prosvetno oblast, da pozove učiteljstvo na vseh šolah, da pojasni mladini pomen Koroškega dne, g. Bramdnerja. da se naprosi občinski odbor, da prekrsti eno ulico v ulico 10. oktobra in še razni podrobnejši predlogi, ki se jih hode upoštevalo pri sestavi podrobnega programa.
Končno se jte izbral ožji odbor, ki sestoji iz po enega odposlanca pol. strank, zastopnika Jugoslovanske Matke, Sokola, Orla, Prosvetne zveze in Orjune, kateri ima nalogo, sestaviti podrobni program cele manifestacije. Ob zaključku zahvali predsednik navzoče za udeležbo, poživljajoč, da vsak v svojem delokrogu agitira za udeležbo pri Koroškem večeru v petek, dne 9. oktobra, pri akademiji v soboto, 10. oktobra in predvsem pa manifestacij ske obhoda v nedeljo, dne H« oktobra 1925.
»Dežele krasne naše vsaka ped je blagoslovljena slottsočkral z obličij naših znojem vročim!« pravi Vitomir v Ant. Aškerčevem »Knezu Volkunu« o slovenski Koroški. 10. oktobra L 1. pa se spominjamo 5 letnice plebiscita, ko je bila ta z očancev naših prahom posvečena zemlja odtrgana od svoje rodne grude. Spominjajoč se na ta dogodek in da v naših srcih razplamenimo svojo ljubezen do neodrešenih koroških bratov, priredi Prosvetna zevza v Mariboru dne 9. oktobra t. 1. v dvorani Zadružne gospodarske banke Koroški narodnoobrambni večer ob 8. uri. Na sporedu je poleg •uprizoritve Ant. Aškerčevega »Kneza Volkuna« tudi govor odbornika Jugoslovanske Matice in slovenskega pisatelja Fr. S. Finžgarja. Naj bi ne bilo Slovenca in Slovenke v Mariboru, ki ne bi prišla ta večer s svojo navzočnostjo protestirat proti izvršenemu narodnemu nasilju nad slovenskimi brati Korošci, obenem pa manifestirat neomajno voljo Slovencev kakor naše jugoslovanske države, da hočemo imeti odtrgani kos slovenske zemlje za svoj narod in za svojo državo nazaj!
Iz Maribora.
ORGIJE BREZOBZIRNOSTI.
Mnogo proslav in svečanosti imamo, mnogo visoko donečih besed se govori in piše, a če človek resno in trezno premisli, pride do zaključka, da se pri proslavah in pri lepobesedičenju udejstvuje neznatna večina premožnih in sitih ljudi, dočim velika večina z največjim tsa možat a j e va n je rn prenaša silno gorje. Do tega zaključka lahko pride vsakdo, ki kolikor toliko bistro gleda okrog sebe, pa naj živi pri Sv. Martinu na Pohorju ali pa tu v Mariboru.
Kako silno zgovorno in pretresljivo govorico govorijo izložbe, ki so jih v zadnjem času razstavili nekateri mariborski manjši obrtniki! Tu vidiš izloženo odpoved slanovanja ali pa lokala, zraven nje predpis ogromnega davka in ko ta dva izložna predmeta tvorita strašna vprašanja: »Kaj; hočem, kje naj vzamem, •kam naj grem?«, je pa zraven kot treji izložni predmet akt vojaške komande, ki revežu prav jasno razloži in zapoveduje, da spada v slučaju mobilizacije v ta in ta vojaški oddelek.
Davčna oblast predpiše obrtniku loliko davka, da človek ne ve, kje naj ta denar vzame, stanovan je se mu odpove, lokal se mu odpove in on ne ve, kam naj gre, da bi delal in služil denar, ki ga mora prav nujno oddati davčni oblasti. Oblast, ki predpisuje, terja in odpoveduje, se prav nič ne vpraša, kje bo človek to vzel in kam bo šel. Eksistenčno vprašanje rešuje pozitivno edino le vojaška oblast, ki daja črno na belem, da spada človek v slučaju mobilizacije tja in tja in da bo od te ali one strani poklican. Človek, ki je dober državljan v polni zavesti svojih dolžnosti do skupnosti, a ima pred seboj dva eksekutorja: enega, ki mu meče vse iz odpovedanega stanovanja, drugega pa, ki vse to s ceste pobira, da se na dražbi proda za predpisane neznosne davke, vprašuje danes v obupu, kaj misli skupnost zanj storiti.	».	; T S&f'iHgj
Ali se merodajni v naši skupnosti ne znajo in nočejo vprašati, kako strašno pasivo pomeni v skupnem ali državnem življenju obrtnik, rokodelec itd., ko je enkrat vržen na cesto in ko je v kritje neznosnih davkov njegovo orodje in vse drugo, kar poseduje, prodano na dražbi? Ge bi se z eksek.utorji in drugače tudi izterjali vsi sedaj brezobzirno in prekomerno predpisani davki, bi se lahko samo blazneži veselili takega uspeha. Popolno izterjevanje bi bila strašna ataka in na njenem torišču bi ostalo kakor na bojni poljani vse polno mrtvih in ranjenih — doslej pridni, vestni in izdatni davkoplačevalci, bi postali nezmožni vsakega prispevanja k skupnosti in skupnost bi morala za nje skrbeti, če ne bi hotela gledati, kako pred njenimi očmi obupavajo in bežijo v smrl.
Mnoga žalostna znamenja pa kažejo, da se skupnost nagiblje k popolni brezbrižnosti do onih, ki so v zvestem izpolnjevanju vseh dolžnosti do nje ostal) praznih rok. V najrazličnejših uradih kot institucijah skupnosti vidimo namreč brezobzirno omalovaževanje takozvanega malega človeka. V primer vzemimo samo nabavo ali naročilo kakega manjšega obrtnika, ki je šlo skozi carinski urad. Velika in bogata firma ima svojega zastopnika ali posrednika, ki je pri carinjenju navzoč in ki na kakoršenkoli način oskrbi, da se cela procedura gladko in lepo izvede. Mali obtrnik pa dobiva skozi carino po-išiljatve, ki pričajo o skrajni brezobzirnosti. (Papirnate skati je na primer, ki so zašile v juto, kak sluga še lepo reši omota, kak uradnik pa mora skozi majhno zarezo ob strani vleči drago blago ven in,potem zopet mašiti nazaj, da je vse zmečkano in pokvarjeno. Če sluga omot lahko lepo razpara in zopet zašije, bi seveda lahko tudi vsak od gg. uradnikov tako pregledal vsebino, da se blago ne bi poškodovalo. Lahiko hi, a se v mnogih slučajih na to ne spomnijo, ker postaja na žalost in na sramoto kot norma mnenje, da do malih in revnejših ni treba prav nobene obzirnosti. — tgr
Primer socialne mi kci j ona mosti. Ko smo ž,e enkrat govorili o profesorskih začetnikih, je umestno, da na tem takozvanem »bolj,šemi« krogu, pokažemo kričeč primer socialne krivice. Kakor že znano, so suplente sprejeli s plačo 1400 dinarjev,, pozneje so si pa izmislili, da je te plače preveč in so začeli od zneskov nove plače — če sploh zasluži to ime — od 1300 dinarjev odtegovati za nazaj, tako da ima sedaj suplent okroglih 1100 dinarjev mesečno. Poglejmo sedaj razmerje med to plačo in med najnižjo postavio najneohhodnejših življenjskih potrebščin: stanovanje 300 D, zajutrek 90 D, obed in
večerja 660 D, perilo 60 D, razne neobhodno potrebne j malenkosti, kakor milo, traki za čevlje, glavnik, zobni j prašek itd. 100 D, kar znaša mesečno že 1210 D„ torej za ' dobrih 100 D več kot pa plača. Kje je pa sedaj obleka, perilo, luč,, kurjava, knjige in papir, pisalno orodje, korespondenca, stanovska organizacija, razne kulturne potrebe, takozvani narodni davki, ki se tako pogosto in s toliko vehemenco pobirajo, v slučaju potrebe zdravnik, zdravila itd.? Ni samo sramota današnje dobe,, marveč pravo nedostojno zasmehovanje, da se človeku odšteje za odgovorno delo toliko, da krije komaj eno tretjino neobhodnili potreb ter da se mu pri tem še neprestano zabičuje, da spada vboljše društvo inda se mora temu primerno obnašati in živeli. — tgr
Usoda malega obrtnika. Eden od malih obrtnikov, ki je ob enem udarjen z velikim davčnim predpisom in j odpovedjo lokala, je imel na Koroški cesti svoji lokal celih 17 let. V največji stiski je prosil za posojilo pri Narodni banki, ker se toliko razglaša, da je ta banka v dobrobit domačega obrtništva in podjetništva. Posojila pa ni dobil z izgovorom, da je »določena svota že izčrpana«, dočim so pozneje drugi, manji potrebni dobivali posojila in o kaki »izčrpanosti« ni niti sledu.
Šovinistična neumnost. »Jutro« je včeraj poročalo: »Nemškemu knjigarnarju Scheidbac.hu so včeraj/ odvzeli nacijomalisti madžarsko zastavo, ki jo je imel raz-obešeno na dvoriščnem oknu.« — Potem se še pristavlja, da sili ta knjigarnar, (ki je pa že umrl) vedno z nemškimi napisi v okno. — Šovinistična fantazija ima sedaj pravo akrobatično nalogo, da si predstavi neprijatelj skega nacijanalista, ki sili na dvorišče z madžarsko barvo, v okno pa z nemškimi napisi. To je pač čuden svat, budalost in zloba ga je pa ustvarila takole:
■V knjigarni so .čistili slaro šaro, med njo je bilo ludi banderee v madžarskih barvah, kakoršna so med vojno propagandistične oblasti vsiljevale trgovinam, nekdo pa pride, — zmakne — in v dveh za to sprejemljivih listih se plasira vest o čudnem nacijonalistu.
Otvoritvena predstava Ljudskega odra v Mariboru bo v nedeljo, dne 4. oktobra t. 1. ob pol 8. uri zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke in bo uprizorjena izvirna slovenska žaloigra »Užitkarji« od Alojzija Remca. Režija je v rokah gospoda Dragorada. Le predobro so nam še v spominu gledališke predstave, ki jih je prirejal Ljudski oder že prejšnja leta ter pokazal, da ima med svojim članstvom še dokaj ustvarjajočih sil. Predstave so vedno zadovoljile tako preprosto ljudstvo, kakor izobraženca. Veseli nas, da je vzel Ljudski oder za svojo otvoritveno sezonsko predstavo slovensko igro ter upamo, da nam bo še uprizoril druge slovenske igre. Ta žaloigra zasluži, da si jo vsak pogleda. Da pa je t<5 mogoče, se lahiko vsakdo prepriča, če pogleda ceno vstopnic. Cene so: sedeži po 10, 7, 5 D, stojišče pa 3 D. V odmorih igra lasten gledališki orkester, ki je že znan in priljubljen izza preteklih sezon. Prijatelji pridite ter poagitirajte med svojci!
Ratoliškja omladina priredi v nedeljo, 4. oktobra ob pol 6. uri zvečer drugi koncert v društveni dvorani. Splavarska ulica 4. Na dnevnem redu so krasni komadi, ki bodo brez dvoma vsakemu prav dobro ugajali. Zato vljudno vabi odbor vse prijatelje društva in godbe k prav obilni udeležbi.
Angleški tečaji. Začetek tečajev 5. oktobra. Tečaji se vrše dvakrat tedensko (ob pondeljfcih in četrtkih) od pol 7. do pol 8. ure zvečer v poslopju realke. Prijave pismeno na tajništvo angleškega krožka — državna realka, ali pa osebno dne 5. oktobra zvečer na realki.
Cercle franeais. Vpisovanje v kurze za odrasle in v ponavljalni kurz za učence srednjih in meščanskih šol v petek, dne 2. oktobra, in v torek, dne 6. oktobra od
6.	do 7. ure zvečer v 2. nadstropju moškega učiteljišča. Posebno pa opozarjamo starše na kurze za otroke od 7. do 12. leta, kjer so v minulem šolskem letu podi spretnim vodstvom gospe J. Mirov ič otroci igraje dosegli zelo lepe uspehe; vpisovanje v te kurze v petek, dne 2. oktobra in v pondeljek, dne 5. oktobra, od 3. do 4. ure popoldne v čitalnici na drž. gimnaziji, pritličje na levo.
Kam? — V nedeljo,, dne 4. oktobra vsi k Sv. Urbanu, kjer se vrši velika vinska trgatev. Za razna okrepčila je preskrbljeno tako, da ne bode nikomur žal tega pota. Na plan, prijatelji narave!
Obrtno-nadlaijevalna šola prične z rednim poukom v nedeljo, dne 4. oktobra t. L, ob 8. uri dopoldne. Vajenci in vajenke naj pridejo po listke za dodelitev na mestni magistrat, soba št. 2, in sicer oni z začetnimi črkami A—J v imenu v četrtek, dne L oktobra, s črkami K—P v petek, dne 2. oktobra, ostali pa v soboto, dne
3.	oktobra t. 1., vsak dan odi 9. do 12. ure in 3. do 5. ure. j Vajenci in vajenke naj, se točno drže gorenje razvrstit- j ve, da ne bo naenkrat prevelikega navala na urad.
LISTEK.
Mili niših oc©to¥.
lom«» v treh delih. Spisal Antoni» Foguau*.
Prevod iz italijanščine.
57
Nikdar še ni čula markiza, da bi govoril kdo z njo tako ošabno in tako silno oblastno. Mogoče so bili kljubovalni udarci srca, ki so povzročili skozi otrpla prsa vidno, nepretrgano trepetanje vratu in glave. Podobno pa je bilo to pregibanju živali, ki se trudi, da bi požrla ogromen kos. Na noben način pa se ni toliko uklonila, da bi rekla kako besedico v pomirjenje. Samo to je pripomnila, ko je zopet dobila svojo tolsto mirnost,
da ni nikdar zahtevala, da bi se napram komu pod-vzeli strogi koraki, in če pri hišni preiskavi ni našla ničesar, kar bi obremenjevalo inženjerja Ribero, jo prav zelo veseli. V ostalem da so se v Riberovi hiši govorile različne sivari, a pogovore je težko zajeti. Vitez je odgovoril nekoliko bolj uljudno, da ne more reči, ali še je našlo kaj ali nič in da bo zadnjo besedo izrekel maršal, ki se namerava sam osebno zavzeti za stvar. To mu’ je dalo priliko, da se je povrnil na pogovor o vili Mon-zambano. Izrecno jo je prosil za Nj. ekselenco, ki namerava priti tekom osmih dni. Markiza se je zahvalila za veliko čast, rekla je, da njena vila ni toliko vredna, da se ji zdi pretesna, da je potrebna popravila, da je treba to povedati Nj. ekšelenei. Hotela je stvar zavleči, počakati, s čim bi bila. poplačana njena popustljivost. Toda vitez jo je znova zgrabil s kremplji in izjavil, da potrebuje takojšen odgovor, jasen odgovor, da ali ne. In starka je morala skloniti glavo. »Na razpolago je Nj. ekšelenei«, je rekla. Greisberg je postal takoj zopet prijazen, in se šalil o postopanjih, ki bi se lahko podvzeli napram gospodu inženjerju. Ne bo tekla kri, prav res ne, k večjemu malo črnila. Ne bodo mu vzeli svobode, temveč mu jo bodo vso vrnili. Markiza ni zinila besedice. Ukazala je, naj prinesejo dve limonadi in je svojo na to počasi požirala v majhnih požirkih z lahnim izrazom zadovoljstva med enim požirkom in drugim, kot da bi imela limonada nov, izvrsten okus. Vitez pa bi vendar rad cul jasno besedo, kar se tiče zadeve z Ribero, rad bi zvedel njeno željo. Zalo je rekel, ko je položil na podstavek hitro izpraznjeno čašo: »Bom jaz vzel stvar v roke, veste, in nam bo ugodno uspela. Ste zadovoljni?«
Markiza je naprej srkala limonado, prav počasi ter gledala v kozarec.
»Ali Vam ni prav?« jo je vprašal bratranec, ki je zaman čakal na odgovor.
»Da, dobra je«, je zaspano odgovorila skozi nos. »Radi zob pijem počasi.«
Zadnje šepetanje ni bilo človeško. Luiza in Franco sta sedela v travi Loocha, poleg pokopališča. Govorila sta o veliki, čudoviti dobroti materini, jo primerjala z veliko in preprosto dobroto stričevo ter podčrtavala podobnosti in razlike. Nista se izražala, katera od obeh dobrot se jima zdi v splošnem zvišenejša, a iz njunih sodb>t se se lahko uganila različna nagnenja.. Franco je bolj cenil dobroto, ki je bila vsa prepojena z vero v posmrtnost, Luiza pa je bila cenila drugo. Bolelo ga je to tajno nasprotje, vendar se je izogibal, da bi se ga dotaknil, ker se. je bal, da ne bi udaril na struno, ki bi dala preveč mučen glas. Toda na njegovo čelo je legla senca in v nekem posebnem trenutku, so mu ušle te besede: »Koliko nesreč, koliko grenkosti je prenesla tvoja mati, s kakšno vdanostjo, s kakšno močjo, s kakšnim mirom! Misliš, da bi kaka preprosta naravna dobrota mogla prenesti to tako?«
»Ne vem«, je odgovorila Luiza. »Uboga mama je živela, lako se mi zdi, v nekem onostranskem svetu prej kakor v tem. N jeno srce je bilo vedno tam.« Ni povedala cele svoje; misli, če bi bile vse dobre duše tega sveta v verski vdanosti podobne njeni materi, je mislila, bi kmalu imeli nadoblast na zemlji malopridneži in mogočneži. In kar se tiče trpljenja, ki ga ne povzročajo ljudje, temveč same življenjske razmere človekove, bolj občuduje one, ki se z lastno močjo borijo proti proti njemu, kakor pa one, ki iščejo in dobijo pomoč pri •onem Bitju, ki jim je poslal trpljenje. Vendar teh misli ni hotela povedati svojemu možu. Izrazila pa je upanje, da strica ne bodo zadele nikoli velike nesreče. Ali je mogoče, da bi Bog poslal trpljenje takemu človeku? »Ne, ne, ne!« je vzkliknil Franco, ki bi si v kakem drugem ! trenutku mogoče ne upal izvati Boga na tak način. Lahek včter je zavel od! Boglia proti zalivii Muzai ter zazibal visoko listje orehov. Luizi se je zdelo, ko da je to šumenje v zvezi z zadnjimi Francovimi besedami: zdelo se ji je, da bi veter in visoka drevesa nekaj vedela o prihodnosti in šepetala med seboj o tem.
Fant, šole prost, se sprejme k dvema kravama tudi čez
zimo. Na Obrežju 69, Studenci pri Mariboru. 482
Kašelj in hripavost
preženete takoj s svetovnoznanim
Za čudoviti učinek prevzamemo v^ako sigurnost. Tra j* nost dve leti. Naroča se pri: Fran Voršiču, Zagreb I —• 891, za 53 D (vštevši usnjeni etui in poštnina). Zahtevajte obširni prospekti
Ker se ne moremo .posameznim zahvaliti za mnoge dokaze iskrene sočutnosti ob veliki izgubi s tem» da |é umrl naš ljubi in dobri soprog, oziroma oče itd., gospod
Cenjenemu občinstvu mesta in okolice vljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Bogomura Šlachta zopet nazaj restavracijo »Grajska klet«, katero sem moral
vsled nekaterih prenaredb za nekaj časa zapreti ter jo otvorim dae j. oktobra c. 1,
Podjetje bom vodil v lastni režiji, točil samo izbrana najboljša vina, skrbel za dobro kuhinjo, zmerne cene in točno postrežbo tako, da bo pridobila restavracija
zopet svoj prvotni sloves. — Priporočam se najtopleje za obilen obisk	Gjuro Valjak.
1^1 X UUJCIJC -UUXIA	v xiaovj
j|_______________________________
Mlinarski pomočnik za tvornico barv se sprejme. Oni, . ki so že delali v tej stroki v tvornici barv, in imajo izkustva v tej stroki, imajo prednost. Ponudbe z naznanilom plačevnih zahtev na Moster, tvornica laka
E==1|[=I

Izjava.
in barv d. d. Zagreb, Na Kanalu 41.
473 2—1
Kavarna »Mestni park«. Vsak dan svira znani Šla-
ger-Trio » Š mid-H er c er-B e mkopf « od 21. do 1. ure in popoldne (pri lepem vremenu) od 17. do 19. ure.
Podpisan.a izjavljava], da nisva plačnika za dolgove, ki bi jih napravil kdorkoli na najino ime brez najine vednosti.
Josip in Rosina Katz,
posestnika in gostilničarja, Zgornja Polskava, Pragersko.
Prostovoljna javna dražba
Premog it svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slo- j venska premogokopna družba t o. z. v Ljubljani. Wolfova s ulica St. 1- I.	107 i
.............—.................-	; v zapuščini pok. Ivana Sušnika, župnika v p., spadajočih
; premičnin (pohištvo, obleka Ud.) se vrši v soboto, dne 3.
: oktobra 1925 ob 9. uri dopoldne na Glavnem trgu v Mari- j ki zna slovenski in nemški, se sprejme pri Ferdo Greiner, boru.	478 j
trgovina z mešanim blagom, Maribor, Gosposka ulica 2.	Ivan Ašič, notar, kot sodni kem is ar.
liUŠHNsllU

.-%, i* or* im 1FCI i I n gr er
trgovina usnja in čevljarskih potrebščin Kralja Petra trg 9. MARIBOR Kralja Petra trg &
Moške klobuke
"Tinin n rn tmi truni inrun io imr ' -r~ ■ itnifinn marnimi in viirfntrrTirfriirtTinrrivrTrTniiTTfiTTiwrirTirtiii-wmiMMii 11111» mn wim
najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki Ante» Traun, KS «suste**»*, Csra.sststi trp I
najboljše in najvarnejše
m
pri	gg
s
Spodnještajerski ljudski posojilnici’.'Maribora, |
Stolna allea št. 6	r. z. z n. z.,	Stolna ulica št 6 |j
QQ
ki obrestuje hranilne vloge po
najugodneiii obrestni meri.
kakor tudi za častno udeležbo na zadnji poti nepozabnega, za lepe vence, se vsem ljubim prijateljem in znancem -fiat mesita in od drugod, posebno pa p. n. mesarski zadrugi po tej poti najprisrčnejše zahvaljujem1*).
V Mar ribonu, dne 28. septembra 1925.
Žalujoči zaostali.
m i
GB m
B
m m m m
Cast mi je sporočiti cenj. svojim odjemalcem, Ida bodem z
5.	Oktobrom t. 1. v svojem temeljito prenovljenem lo/kailtr
ANTON TKALEC, MARIBOR
3W 4 GLA'NITRO 4
zopet ctvoril prodajo svoje bogate zaloge v: moški konfek-CE3	'Ciji1, dežnih plaščih, moških, ženskih in otroških čevljih,
m	dokolenicah, perilu, klobukih, čepicah, potnih košarah,
m	dežnikih, nogavicah, zimskih suknjah itd. 481
m	m
SBlJBkiEEe'^ä^1 JLX*JL*
Ob strašnih trenutkih, ki nam jih je fbilo doživeti oh izgubi našega nad vse ljubljenega, predobrega soproga, oziroma skrbečega očeta, brata, svaka, strica itd, gospoda
Francé-ta IDoln.iča,r.ja,
nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutjai, da nam rvi mogoče se zahvaliti vsakemu posebej.
Prijateljem ilz Pragerskega, Ptuja, Trbovelj, Ljubljane itd, ki so prihiteli1, da spremijo ljubega polkojnilka k poslednjemu počitku, »Siolcolu«, »OrjUini«, železničarskemu pevskemu društvu »Drava« za tolažeče petje, vsem bodi naša-majpirisrčnejša zahvala.
Osobito zahvalo smo dolžni zastopstvu ravnateljstva drž. železnic, zastopstvu železniških uradnikov in uslužbencev ter stanovskim tovarišem za častno udeležbo pri pogrebu.
Prisrčna zahvalo bodi tudi vsem onim, ki so blagemu umrlemu obsuli s cvetjem tihi njegov zadnji dom in vsem ornim, ki so prisil od blizu in daleč, da po'častijo s svojim spremistvom. onega» ki nam je bil vse.
Globoko žalujoči Dolničarjev».
M
I /
I j>; ^ *
• j) o ii a k a
Podružnic« * HarllHtr«.
V astiti. itovoEgrat^ni palači, AleksaràTOTa cesta 6, pr^đ iranèiskaii&àb cerkvijo, y.ergujc barrare	ti»ikut.1»intineie! — tfafvigfe obrestovani© vlog: na knjižice ir* * te*. r»èmm.
» «»«.tol**<**••»» »	«r**. - v**7 ryn-0.it	;
qmm,
r	j r n r r * j r ^ ; r * i r V? r Vr r- * ” .-r ^ ^
*** I	! i»*1«* j fcAd*1*^4 1	j >^S4l VNA I I *Vi '	■ %*é !	***_