68. številka. Ljubljana, petek 85. marca. XIV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti projcman za »vi tro-o g v r s k t« dežele /a celo leto 16 -L M p..l leta H za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 pld.. za četrt leta    prid. 80 kr.. ia   80  mesec 1 ffld. 10 kr.   Za pnAiljanjo na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje de*ele toliko ver, kolikor poštnina bmafft. — Za gospode  učitelje na ljudskih  Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 ki.. 00 polti prej. man za ćetrf leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, .r> kr.. če se dvakrat, in l kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ue vračajo.  — Uredništvo j« \ Ljubljani \ Kritne Kolimmovoj hiši gledališka Itolb«*. Opravništvo, na kateio naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j: admit istrativne stvari, J« v „Narodnej tiskarni" v Komanovej hiši.
Vabilo na naročbo.
S koncem tega meseca se prične novo naročevanje na drugo četrtletje. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponovž, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino.
„Slovenski Narod" velja: Za ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta......6 gld. 50 kr.
Za Četrt leta.....3   „   30 „
Za en mesec.....1   „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za pol leta......H gld. — kr.
Za četrt leta.....4   „   — „
Za en mesec.....1   „   40 -
Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po poŠti prejeman    „       „  3   „   — „
Opravništvo ,,Slov. JTarocla'*,
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 23. marca. |Izv. dop.J Postava o hišnem davku je bila v tretjem branji sprejeta in s tem rešena jedna vladnih predlog o urejenji direktnih davkov. Zdaj je na vrsti gruntni davek, o katerem se je toliko pisdo in govorilo, kakor da bi sedanja večina bila kriva, da se ima ta davek v nekaterih deželah zvišati. Poljski in češki klub sta cela za to postavo. V klubu desnega centra pa je največ poslancev iz preobloženih dežel, ki tedaj ne bodo mogli za postavo glasovati. Pa veČina je vendar gotova, ker so zanjo nemški po-
Zvesta ljubezen.
(Historična povest koncem 14. Btoletja; iz ruščine po Bestuževeni preložil Fr. Gabršek.) (Dalje.) VI.
Uže tri dni so čakali kneževi poslanci v Novgorodu odgovora; stoprav četvrti dan so bili poklicani v Jaroslavovo palačo. Posadniki, vojni načelniki, bojarji, meščanje, kupci in narod obstopijo vhod. Ko se pokažejo poslanci na vzvišenem mestu in ko pozdravijo mno/.ico, da se znamenje in posadnik Jurij počne:
»Poslanci kneza Moskovskega in litvan-skega! Vsled naše slobode in starih naših pravic sklenilo se je v našem narodnem zboru po nasvetu vaših gospodarjev, naj bi šli žnjimi proti Nemcem na boj, sledeče."
Razprostrši polo papirja čita:
slanci iz Češkega in Šlezkega. Govornikov 3e je mnogo vpisalo, 13 /a, 28 pa proti, mej temi tudi g. baron Godel, ki zastopa mariborski jako hudo po novem davku zadeti okraj; kajti imel bi 56.000 goid. več nego 'dozdaj davka plačevati.
Slovenski poslanci so včeraj spet se posvetovali, kaj jim je storiti glede narodnega vprašanja zlasti z ozirom na učno mini sterstvo, katero dozdaj niti dobre volje pokazalo nij, zadostovati znanima dvema resolucijama o slovenskih učiteljiščih in srednjih Šolah. Slovenski poslanci skozi dve leti lojalno podpirajo vlado, zato pa morajo zahtevati, da se jedenkrat začne praktično izvrševati vladni program narodne ravnopravnosti. Ako minister baron Con rad tako naprej ravna, kot dozdaj, to je, da vse pusti pri starem, potem bi slovenski poslanci delali proti svetinjam svojega naroda, ko bi mirno gledali, kako se slovenski jezik goni iz uradov, in Se s svojimi glasovi podpirali vlado, v katerej sedi za učnega ministra — baron Conrad.
„Vaterland" in „Presse".
Mi smo uže v svojoj včeraj s nj ej številki govorili o „ Vaterlandovem" članku, v katerem se je plediralo za skupno akcijo Avstrije in Nemčije proti radikalnoj Franciji. V imenu Slo-vanstva avstrijskega smo tudi uže včeraj pro-testovali proti idejam, katere je razvil nem-ško-katoliški list. Te ideje so v istini tako otročje in nam Slovanom tako neumljive, da ne vemo, kaj bi ž njimi počeli.
Uže iz katoliškega stališča se ne moremo ogreti za take donkižoterije! Kakor da bi Nemška katoličanstvu bolj prijama bila, kot pa Francoska.   Takozvani   „kulturkampf" je
„Svitlemu velikemu knezu Vasiliju Dimi-trijeviču blagoslov nadškofov, pozdrav posad-nikov, bojarjev, vojščakov, meščanov in kupcev Veliko-Novgorodskih! Veliki knez! Mi živimo v miru s toboj in Vitovtoin ! Mi živimo v miru z Nemci! — To naj z;dostuje!" pristavi bralec, izročivši pismeni zvitek zapečaten z več pečati osupnenim Moskovskim bojarjem. „Isto takov odgovor knezn Vitovtu od našega gospodarja Veliko-Novgorodskega!"
Od vBeh strani čula se je občna pohvala, tako, da je Jamont, Litvanec, komaj prevpil ta šum.
„Novgorodčani !** zavpije, „še jedenkrat vas vprašam v imenu svojega gospodarja, hočete li mir ali vojsko V"
„Mir z vsemi sosedi!" odgovori jih mnogo tisoč. „A kakor imamo ščite za svoje prijatelje, tak6 imamo tudi meče za svoje sovrage!"
„Vojsko in pogin tebi, Novgorod!" kriči razjarjeni Litvanec odhajaje.
nemška iznajdba, in še sedaj je mnogo nemških škofij osirotenih, in že sedaj živi mnogo nemških Škofov v pregnanstvu. Ali naši nemški katoliki prezrejo to vse s tisto aristokra-tično najivnostjo, katera so v redakciji dunajskega „Vaterlandu" le premnogokrat na debelo prodaja. Slovanstvo in tudi katoličanstvo ima najhujše nasprotnike v zjedineti-j Nemčiji. Proti Rimu in vatikanu kovali so so najsilnejši bliski v Nemčiji, in katoliška cerkev ima še dandenes na Nemškem dosti manj pravic kot pa v francoskej ljudovladi. Ali nasvet, da naj bi katoliška država v zvezi z luteransko padla po čisto katoliške) republiki, je uže sam ob Hebi tako velikansko beda?t, da ne more v vatikanu — kjer živijo dobri diplomatje — nikdar dobiti odobrenja. In vsak pameten Človek pričakuje, da se bodo vsi katoliški listi v Avstriji z jednim glasom vzdignili, ter dunajskemu „Vaterlandu" povedali, da je govoril več, kot mu je pn dovoljeno.
Mi pa moramo tik katoliškega stališča povdarjati še posebno, slovansko stališče, o katerem se ve redakcija nemškega katoliškega lista niti pojma nema.
Mi, Slovani v Avstriji, boriti se moramo v pravem pomenu besedo y,a svojo eksistenco. Vsako najmanjšo pravico moramo si izruvati Nemcem iz rok, in za vsako ped zemlje truditi se, da nam je ne pogoltne germanstvo. Na celem božjem svetu ga nij poblepnejšega naroda kot je nemški. Na vse strani napenja moči, da bi se raztegnil, da bi razširil svoje meje, ter si podvrgel s časom vso srednjo Evropo. Če bi se bil Nemcem v srednjem veku narodi! kakov Bismark, potem bi uže davno ne bilo več niti Avstrije, niti Slovanov v njej !
In sedaj, ko so ti Nemci kolosalne svoje
„Vitovt naj stori, kar hočo," mu kriči nekaj starejših, „mi ravnamo, kakor moramo !w
Zdaj začne Moskovski poslanec :
„Meščanje \ ovgorodski! Prevdarite, še je čas; Vasilij se nij počel spuščati svojih strel na vaše glave, česar ste zaslužili se svojim kljubovanjem, se svojim krivičnim postopanjem, se svojim pustošenjem ob Volgiuili bregovih, Kesanje terja od svojih zašlih otrok kot oča, a kot knez bode kaznil nepokorneže. Tedaj volite, in ali ustrezite zahtevam mojega gospoda ali pa pričakujte njegove osvete!"
Nepravičnim ukorom govornikovim sledilo je v zbornici glasno mrmranje. Posadnik Hog-dan povzame zdaj   besedo in reče v plemeni-tej jezi:
„Nikakim služnikom svojega gospoda ne govoriš, bojar! kajti nij še Novgorod njegova last. Predobro veš, da je zaničevanje in jeza nebeško pokorilo roparske druhali ob Volgi, a to krivdo hočeš na nas vse navaliti. Kar
moči zjedinili v jednoto, sedaj, ko se nevoščljivo ozirajo po Jadranskem našem morji, sedaj, ko v Avstriji mnogobrojni nemški elementi hrepene po Berlinu in po skledah nemškega cesarstva, sedaj predrzne se nemško katoliški list, ter razglaša dogmo, da se mora Avstrija, po večini slovanska, združiti s Prusijo, ter pokončati Francijo! In v ta rog naj bi trobili tudi mi Slovani! Moj Bog, vsaj vendar nijsmo tuko kratkovidni, da bi izkopali sami Bebi svoj grob.
Vsaka velika država čuti v sebi nagib, razvleči se na vse strani, ter si podjarmiti svoje sosede. Ta nagib je pri Nemcih silno razvit, in to tem bolj, ker so opira na kulturne interese. Nemec, v posesti večstoletne omike, zakriva vse svoje pohlepnosti po tujih zemljah pod plaščem „kulture", in ta „kultura14 je tudi nož, katerega nastavlja na našo slovensko grlo. In če bi na jedno] strani podrl se zid, kateri zapira nemškemu poželjenju pot, to je, če bi jedenkrat v Nemcih poginil strah pred francoskim sosedom, potem se bode vsula vsa nemška ploha na našo Stran, in zabila nas bode popolnoma.   Hvaležnosti pri Nemcih
vrniti ne damo, če bi to tudi zahtevala vsa nemško-katoliška aristokracija.
Dr. I. T.
Ob umoru ruskega carja.
V spomin ranjkemu carju se bode izdala v Peterburgu posebna kolajna, katero „Novoj e Vremja" takole opisuje: medalija bode imela v premeru blizu dva vršoka ter jej bode vtisnen na aversnej strani staroruski trojni križ nad carsko krono, okolo katere se bode vil svitel trnjev venec; spodaj carjeva glava z lavorvencem ovenčana z napisom : „Kaj sem vam storil zalega, dobro ste mi vračali s hudim." Reversna stran bode imela napis: „V spomin mučeniške smrti carja Aleksandra osvoboditelja."
Ruska vlada, namerava predlagati vsem evropskim vlastim, da bodo skupno postopale v zatrenje nihilistov in „internacijonalcev".
V „Golosu" objavlja prof. Martens pismo o modernej civilizaciji in kraljemoru. On naglasa da je treba odpraviti neomejeno asilno pravico in protestuje zoper to, kar delajo anarhisti v Švajci, Franciji in Angliji  zoper živ-
nij iskati in kakor hitro bi bila porušena Fran- '^"je vladarjev in vlade tujih dežel. Rusija
coaka ljudovlada z našo pripomočjo, potem bi pazil dobri naš sosed na najmanjšo priložnost, da bi planil 6ez nas ter ugonobil našo državo. To je jasno. Vsuj so listi zgodovinski še vedno odprti, ali povsod nam pričajo, kako so Nemci plačevali dobra dela svojim sosedom!
da se naslanja na priznano solidarnost interesov vseh vlastij.
V nekem dopisu poročajo „Times", da je Genf glavni ostrog ruskih nihilistov. Dopisnik pravi, da so nihilisti zmirom sovražili ranjcega carja, njegovega brata in nečaka, a zdanjemu
Ko je Avstrija v HOlsteinu in Sehie,wigu Prtt-<la m>° nikdar *a,e«a že,eli-som iz /novice izgrebla pečene kostanje, pla- i       0 Busako vem, ki je vrgel prvo bombo, Čana je bila s tem, da jo je Nemec skupno z I Poro6a rusk Usfci t,a ie sin n('keSa zornija pri Lahom napadel in otepel! In ko bi se podala|^eterburgskemtrgOvčiJ.F.Gromovem.Gromov zopet v boj za nemške interese dobila bi brez dvombe ravno isto plačilo! In kakor so poprej zdihovali po Elzaciji, tako bi se pričelo potem stokanje po Češkem in sploh po cislejtanskih provincijali naše carjevine.
Močna in krepka Francoska je nam avstrijskim Slovanom jez proti nemškim navalom ! Zatorej bodo naše simpatije vedno na njenej strani, in če se zopet jedenkrat pograbi z nemškim svojim sosedom, tako bomo molili k večnej osodi, da bi se Nemcem tedaj tako godilo, kot se je v zadnjih bojih godilo Francozom. —
In či' „Vaterland" dela obljube na svojo pest. mu tega veselja kratiti nehčemo. Naš političen prnicij) pa je bil in bode, da dobro vladana Avstrija z Nemci zveze imeti ne sme. Pri tem principu ostanemo in se od njega od-
! je dajal Rusakovu vsak mesec 30 r., da je nadaljeval svoje4 študije. L. 1879. je bil sprejet na prošnjo kneza Ljevina v rudarsko akademijo v Peterburgu. Dne C. januarja pa je ušel iz akademije ter mu je dal Gromov tačas podporo za tri mesece naprej, ker se mu je Ru-sakov lagal, da mora iti iz Peterburga zaradi praktičnih poskusov.
Rusk list „Parjadok" poroča, da se bode obravnava v senatu o Rusakovu in tovariših vršila 30. mami Vsem zatožencem se je 22. t. m. izročila zatožba. Pričalo bode (JO prič in 11 strokovnjakov.
Peterburgska policija je zdaj neprenehoma na nogah. V Vasilijevem ostrovu je našla te dni gnezdo, kjer so se nihilisti shajali. Pri nekej ženski, ki je tobak prodajala, so ostajali mladi ljudje pozno v noč. Policija je pričela stvar preiskavati in prišla na to, da so
pa se tiče naših razmer z Nemci, si Bul, kaj je sklonil narodni zbor, in to je sveto Veliki knez je potrdil s poljubom križa, da hoče biti z nami po starem običaji in po listinah Jaro-slavovih. Zdaj pa prelomi prisego, ker zahteva od nas nepravičnosti!"
„Vi se drznete o mojem knezu tako raz-žaljivo govoriti Vw žuga Putnij. „To vam bode še tisočkrat presedalo! Ogenj mora pokončati vaše mesto, plamen bode posuši' celo vodo v Volhovu, in vaše mesto naj zadene, kar se je zgodilo s Toržokom!"
„In vi bodete zvedeli, da mi še nijsmo pozabili ovih grozodejstev !u vpije množica jadno. „A mej nami ga nij izdajice, kakor v Nižnjem sramotni Numijanec, kateri je prodal sovragom svojega gospoda Borisa. Mi se bojujemo za stare navade, za svoje dobro pravo! Kedo je, ki bi vzmogel kaj proti Bogu in Velikemu-Novgorodu V"
Mej hrupom skupščine odpiavi se poslanec velikega kneza.
VIL
Roman je nadaljeval mei tem svoj pot skozi še v pepelu ležeči mesti Toržok in Tver. Le poredkoma je srečaval kakšen s kupčij-skim blagom naložen voz in jezil se je vide, kako ponižno so se ognjevali vozniki Tatarom, kateri so jim na čilih konjih nasproti jezdarili.
Mej razdejanimi vasmi, posameznimi hišami in mej zarastenim poljem stale so v živem nasprotji nepoškodovane cerkve in samostani, svetišča, katerim so zviti Mongolci prizanašali, zadnje zavetje podjarmljenega ruskega naroda, kateremu nij v tatarskej sužnje-sti uičesi druzega ostalo, nego živenje, potrpežljivost in nada boljšega svidenja, v čemer jih je molitev osrčevala. Kajti duševno ubo-štvo bojarsta nij se še prikazalo mej narodom, in po slabih kočah najdel je Roman še staro gostoljubnost slovansko, koja ga je sprejela s
se tu shajali nihilisti. Več prebivalcev dotične hiše je moralo iti v zapor.
Transvaa I.
Kakor se iz Londona poroča, sklenil se bode mir mej Boerci in Angleži. Ti zadnji prihranijo si s tem velike stroške nepotrebnega bojevanja, ter končajo negotovo vojsko, katero so si v svojej prevzetnosti brez potrebe nakopali. Anglež je praktičen mož, in posebno tedaj,, če je bil tepen na kakej strani.
Vsakemu je še dobro znano, s kako ošab-nostjo da se je izvršila aneksija Boerjev; kar čez noč se je poteptala samostojnost in prostost zdrave državice. Ali sila napravlja opozicijo! Ko je bil pritisk prevelik, pograbili so zatirani po orožji, spodili tujce iz deele, in pretepli angleška četo, kjer so se sprijeli z njimi.
Simpatije vsega olikanega sveta bile so na strani „ upornikov," in po vsej Evropi širila se je jeza proti Angležem, ki so sami mej soboj silno liberalni, a tujcem nasproti silni krivičneži. No v angleških žilah teče pač tudi mnogo nemške krvi! Nemec pa je v teoriji liberalen, a v praksi drug.m narodom nasproti despotičen
Po Evropi podpisovala se ie tudi neka adresa do angleškega mimsterstva, v katerej se je to prosilo, da naj bode Uoerjem pravično ter da naj jim povrne odvzeto samostojnost.
To adreso je podpisal tudi di. Herbst. Tu se je mož brez dvombe nekoliko prenaglih Boerje je namreč najbolj razkačilo, da so jim Angleži preganjali stari holanaežki jezik, ki ga govorijo mej soboj. V sodni)e je bila vpeljana angleščina, in holandežkim kmetom vsiljevale so se angleške razsodbe, ki jih umeli nijso! Prav tako kakor pri nas! Samo da mi ne prebivamo v južnej Afriki!
Dr. Herbst je torej s svojim podpisom na omenjenej adresi potrdil našim slovenskim zahtevam, pritrdil principu, vsled katerega ima vsak narod pravico terjati od svoje vlade, da se mu sodi pravica v domačem jeziku. Mi to zabeležimo, da se bode ob svojem času zopet na dan spravilo, ko bi morda dr. Herbst za Avstrijo razvijal drugačne principe, kot pa za
— južno Afriko! —
Politični razgled.
■Voi rta si     4l cJčele«
V Ljubljani 23. marca. V včerajšnjej seji državnega /bora
je vlada predložila načrt zakona glede vraču-
prijaznim; „Dobro došel! Zdravstvujte!- Na jutro pa, ko je odhajal, poslavljali so se od njega se srčno željo srečnega potovanja in mnogo sreče. — „Meni nij sreče!" tarnal je potrto mladenič „Res, živel sem uže v nadi, vabljivej kot rajsko petje, a h'tro je zopet izginila, jednako zasvitu meča v mračnej noči!"
— Deveti večer njegovega potovanja zašlo je solnce v zaton. Mogočna Moskva se svojim velikanskim Kremlom, se svojimi zlatimi kupolami, samostani in cerkvami razgrne se pred njegovimi očmi; obsevalo jo je zahajajoče solnce; harmonični zvoki zvonov vabili so ga k pobo-žnosti. Z nova se spomni minolosti, kako leh-kega, veselega srca je vstopil prvič v belo svete Moskvt, kako je vsaka novost uplivala na njega, kako se je čudil rsakej malenkosti,
— in sedaj, — kako drugače je vse! — Globok vzdihljaj ukrade se njegovim prsom. Zajezdi proti Tverskim vratom.
(Dalje prih.
njenja službenega časa v penzijo profesorjev na državnih srednjih šolah. Potem pa se je nadaljevala debata o zemljiškem davku.
Na Dunaj! je policijsko predsedništvo naznanilo vsem policijskim koraisarijatom, da nameravajo socijalisti trositi neke liste o umoru ruskega carja. Vsak policaj, ki bi zasačil ta-cega človeka, dobi 25 gld. nagrade.
Ogenka vi. da je predložila '22. t. m. peštanskemu drž. zboru načrt postave glede civilne ženitve mej kristijani in nekristijani na Ogerakem in glede takih ženitev, ki so bile sklenene v inozemskem. Ta načrt v obče določuje, da se smejo ped civilno oblastjo poročiti samo kristijanje in judje raznega spola.
Vll»tilJ<» flržuvc.
RuMko ,,Novoje Vremja" zahteva, naj se pritisne na Švajco, ker daje zavetje nilnli-stom. Svojega poslanika naj Rusija pokliče domov iz Švajce, naj spodi Švajcarje iz Rusije in švajcarskemu blagu naloži dvojni col. Ako bi se pa Žvojca še ne udala, potem naj bi Rusija pustila Nemčiji, da si prisvoji nemški del Svajce.
Kcinci silno napenjajo vse žile, da bi se novemu ruskemu earju pridobrikali. Ako bi vsemu verjelo, — kar se piše o nemškej žalosti zarad smrti ruskega carja, potem bi morala vladati v Berlinu večja žalost nego v Peterburgu. Resnično ,je se ve da, kar pile neki nemšk list o priliki rojstvenega dne nemškega cesarja 22. t. m., da se Nemci ne morejo z-.iaj veseliti, ker se grob še nij zaprl nad umorjenim ruskim vladarjem, nujzvestej-šim prijateljem Nemcev. Nemcem je hudo za zaveznika in boje se bodočnosti, ker jim je politika novega ruskega carja neznana.
Poročila o uspehih mirovnega posredovanja evropskih poslanikov v Caragrariu glede* nove grške meje so tako različna in se tako hitro menjavajo, da bi samo eas trat'i, ako bi novinar vsako beležil. Evropski poslaniki nijso še nič dosegli, Grška, se zbog tega zinirom „pripravlja11 za vojno, Turčija pa se vsem po smehuje. Vse njene ponudbe o tem, kar misli Grkom odstopiti v Tesaliji -— v Epiru nič — so take, da se je čuditi potrpljivosti evropskih poslanikov. Naposled se ve da bode Turčija obsedela ter bode morala hote ali nehote Grke zadovoljiti.
Ministerska kriza na IVancoMiuMii se je polegla. V zbornične) komisiji je na pritisk Grevvja izjavil ministerski predsednik Ferry, da hoče vlada ostati v vprašanji skru-tinija po listah nevtralna. Komisija je potem Bklenile, da se imajo zdanje volitve po arron-dissementib pridržati.
Švajcarnko državno gospodarstvo vrlo napreduje. V zadnjem budgetu se je preračuni] deficit 1646,597 frankov; namesto deficita pa se je po zadnjem državnem računu pokazal ^ostanek iz dohodkov 1.473,021. Državno premoženje se je zdaj od 4.749,350 frankov namnožilo na 6.820,528 frankov.
Boerci v Transvaalii so sprejeli sledeče angleške mirovne pogoje: suverenost angleške kraljice nad Transvaalsko ostane še naprej, boercem pa se da popolna samouprava, vnanje zadeve boerske bode nadziral britsk agent v bodočem glavnem mestu Transvaal-ske. Angleška komisija se je imenovala, da uredi obrambo domačih rodov in mejno vprašanje. Kadar završi ta komisija svoje delo, stopi v veljavo boerska vlada. Do tačas ostanejo angleški vojaki v Transvaalu, boerci pa se takoj vrnejo na svoja domovja. Angleži se pa zavežejo, da ne bodo dalje marširali in da ne bodo vojnega gradiva pošiljali v Transvaal. — O teh mirovnih pogojih pišo „Times", da se strinjajo s častjo in dostojanstvom Anglije. „Standard" pa pravi, da bodo ti pogoji uničili vso veljavo Anglije v Transvaalu in da bode tam nastala kmalu druga krvava vojska. „Daily News" popolnem zadovoljujejo ti mirovni pogoji.
m o
610, Bu-
moškega in 745 ženskega spola več od leta 1869 — 198).
Za slovenski občevalni jezik se jih je ▼pisalo 1506, za italijanski 18, in za nemški 15. —
Kaj nenavadnega je, da je število škega spola za 49 večje od ženskega.
Živine ima Dolenji Logatec: goved prašičev 115, konj 106, koz 7 in ovac 2 Čel je 70 panjev.
Iz Dolenjega l«ogalca 22. marca. [Izv. dop.| Pred malo časom je opisoval neki dopisnik z Gorenjskega v „Slovenskom Narodu" nekoliko razmere učiteljev na Kranjskem ter omenjal tudi slovenskega učiteljskega društva.
To društvo je v resnici do sedaj le še spalo, nihče se nij namreč trudil, da bi ga razširjal, da bi mu pridobival novih udov, kar se razvidi, da ima v marsikaterem okraji naše domovine le malo, ali celo nobenega dmitve-nika. Druga ovira, da učitelji po deželi ne pristopajo k slovenskemu učiteljskemu druStvu pa je tudi ta, ker nemaj o veliko koristi od tega. Kaj nam pomagajo peticije, resolucije, vemo, društvena knjižnica, šolski in drugi podučili časopisi, kateri leže v društvenej sobi, koristijo le učiteljem iz Ljubljane nekoliko tudi iz okolice. Učiteljem po deželi zadostoval bi le pravi učiteljski list, katerega pa dru štvo za malostni letni donesek jcdnega goldinarja ne more izdajati. Pravega šolskega lista potrebujemo kateri bode zastopal nal, jedino naš stan. „Učiteljskega Tovariša" izdajata na svojo roko gg. Močnik in Milic, kateri pa ne vgaja vsemu učiteljskemu osobju ; naj bi postal oni list glasilo slovenskega učiteljskega društva, v resnici učiteljski, šolski j društve-niki bi morali radi tega donašati večje letne doneske — in preverjen sem, da se bode število društvenikov za veliko pomnožilo.
okraj: 4398 Slovencev, 1578 Nemcev; V. okraj: 1260 Slovencev in — 14 Nemcev.
— (Železnica L j u blja na-Karlo -vec.) Zagrebška trgovinska zbornica v svojem letos izdanem tiskanem poročilu obžaluje, da je železnica Ljubljana-Karlovec Še zmirom le želja ostala.
— (Izstradala se je.) V tukajšnjej okrožnej jetnišnic* je umrla pretepeni teden Marija Golob iz Maribora, katera vkljubu vsemu prigovarjanju skozi 19 dnij nij hotela ničesa zavžiti. Le posiloma so spravili v njo nekaterekrati po nekoliko kaplie vode. Fini so sodili, da je to delala iz hudobne trme, drugi menijo, da je bila nekoliko nora.
— ( Tržaška slovanska čital niča) priredi dne 26. marcija ob 8'/j na večer besedo s toni programom: I. 1). Jenko: Silni bogovi; zbor. 2. Proch : Planinski rog; za citre z lokom in za navadne citrfl priredil Blum-lacher; gg. Glaser in Ilofbauer. 3. J. Stritar: Izgubljeni sin; deklainuje gospi ea E. llakel. 4. Verdi: „Traviata*4 piano, g'isli, orgle: go-spica Sehilnach, gg. Dragutin in Polič. 5 Stoss i Na straži: brenčeči zbor z bariton solom. 6. Umlauf: nSpomin na Ems;u solo na citre, gosp. Ilofbauer. 7. A. Tovačovski: Rože živi, zbor.
— ( L a d i j a v nevarnosti.) Predzad -njo nedeljo popoludne je neko ladijo s tremi možmi mej Llovdovo ladjedelnico  in Miljami
Trstu naglo močna burja prevrgla, vendar so jo rešili in ž njo tudi ljudi, ko so nevarnost zapazili z druge Indije.
— (V Trstu so tatje ukradli) pri lepem dnevi ob 4. uri popoludne pri finančnem ravnateljsvu iz dveh sob eno žepno, eno na-zidno uro, in druge stvari, ter srečno pete odnesli.
Dop
181.
Iz Dolenjega Logatca 22. marca. [Izv. dop.] Dolenji Logatec ima po najnovejšem številjenji 1539 prebivalcev in sicer 794
Domače stvari*
— (G. J. Jurčič) je uredovanje tega lista ta teden popustil in odšel v Gorico in Benetke, da v gorkejšem kl imat u okreva od svojega bolehanja vsled ,,plevritis", ki jo je imel spet letos po novem letu. UC. gg. dopisniki in sodelavci, ki pošiljajo svoje doprinosite za naš list na njegovo adreso, naj jih blagovolijo zdaj za nekaj tednov adresirati ali samo na uredništvo „Slovenskega Naroda" sploh, ali na ime dr. Iv. T a v Č a rj a, kateri je začasno prevzel vodstvo uredništva, in naj nas podpi rajo s svojim sodelovanjem tudi mej tem ca som z dozdanjo rodoljubnostjo.
— (O defra vdacij i v tukajšnjej hranilnici) se zdaj še zmirom dosti govori po mestu; v pomirjenje pa naj se zve, da in teresenti ali vložniki ne bodo ničesa izgubili
— (Ljudsko stenjev Ljubljani) je vendar uže enkrat dovršeno. Reči moramo da nas je izid tega stenja z ozirom  na „um gangssprache" — osupnil.   Izmej 24.G18 prebivalcev ljubljanskega mesta vpisalo je nemški jezik   kot   „umgangssprache"   5422  osob a 18.313 jih je vpisalo kot občevalni jezik s Io-venski jezik. Tujcev se je naštelo 647. Pole«. Slovencev in Nemcev se je naštelo 87 Čehov, 6 Poljakov,  4  Hrvatje,  l Rumunec in 138 Lahov.  Tedaj kljubu vsemu pritisku nemiku tarskih velikašev tako impozantno Število Slo vencev!   Kdo si bode še zdaj upal trditi, da Ljubljana nij slovenska?   —   Po ljubljanskih okrajih je razmera mej Slovenci in Nemci ta I. okraj:  2863 Slovencev,  635 Nemcev; II. okraj:  5075 Slovencev,  1235  Nemcev; III okraj: 4717 Slovencev,   1960 Nemcev; IV.
Kn/.nr vesti.
* (Oče i u sin.) V nekem jnedkraji Olenskein je 17. t. m. nastal mej očetom in sinom Holl prepir. Oče, star 07 let, bogat mož, nij hotel dati sinu novcev, katerih je ta od njega zahteval. Sin vrže očeta na tla in ga pretepava toliko časa, dokler se očttu nij po-prečilo v izbo uiti. Tam sname oče pištolo in ustreli na sina skozi okno, ki ga je za voglom čakal. V 24 urah je sin umrl.
(Koliko se producira slata in
B i e b r a pO svetu.) Vodja državne kovarnlce v zjedinjeoili državah severne Amerike, Ibir-chard je proračunil, da se je po vsem BvetU dobilo mej lotom 1879: 105,36."».097 dolarjev zlata in 81.037,220 dolarjev srebra; mej letom 1878: 119,031.085 dolarjev zlata ž ti 87,351.497 dolarjev srebra; in mej 1. Is77: 113,947.178 dolarjev zlata, in 81,040.665 do larjev srebra; skupaj torej 587,773.337 dolarjev. Največ od te svote odpade na zjedin-jene drŽave, potem pa na Avstialijo, po kate-rej sledi Rusija, ki pridela na leto kakih 27,000.000 dolarjev zlata. V Meksiki dobi se BSmo srebro in sicer na leto kakih 27 milijonov dolarjev.
Denašnjej številki „Slovenskega Naroda" je priložena priloga firme šival nih strojev g. F. Detterja.
Dunajska borza 24 marca
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih  .   .   73 gld. 9f> Enotni drž. dolg v srebru    ...   75 „10
Zlata renta.........92 „60
1HG0 drž. posojilo.....129    „ 75
kr.
Akcije narodne banke Kreditne akcije .   . .
London ......
Napol......i
C. kr. cekini ... Državno matke  . .
804 295 117
9 5 57
40
20 37 50 10
1111111111111111111111
Bolnim na prsih in pljnčah 1
VVilhelmov snežniški zeliščni alop
od Franc IVilliclma. lekarja v Nenenkirchenn (D.-A.).
Uže 25 let zoper bolezni organov za dihanje zoper prehlad v jabolku in dušnikovih vejic, zoper dušljivi kašelj, hripavost in zoper mnogo druzih bolezni j v vratu in v prsih od največjega u plivanja in zdravilsticnc moći. Ta sok je posebno omenjati kot preservativ, kadar je megln ali Mlubo vrein«*. — Ker ima jako prijeten okus, zato je Otrokom koristen, potreben pa na pljučah bolnim ljudem; ravno tako tudi pevcem in govornikom, če nemajo čistega glasu ali Če so hripavi. — Već spričeval potrjuje zgoraj navedeno. — V steklenicah po gld 1.25 a. v. Dobiva ae:
V LJubljani i I*eter Lasnnlk. V Brodu K v gen Schrepel, tokar. V (J rade i J. P urgleitnor, lekar, Wend. Trnkoczy, lekar. V Kranji Karel Šavnik, lekar. V Ma-rihorn Alojzij Quandest, lekar. V Metliki Fr. VVacha, lekar. V Novem mesta D o m. K i z i o I i, lekar. V Zagreba S i g. M i 11 b a ch, lekar.
P. n. općinstvo naj zahteva izrecno zmirom Wllhelmovega snežniškega zeliškega alopa, ker pravega samo jaz pri&eljujem in ker so izdelki, nahajajoči se pod imenom Julij Eittnerjev sneznisk zelisk alop slabo ponarejeni, prod katerimi jaz posebno svarim. (19—6)
Bi
I I
•o *j .»
00 I Jj
M
.. .
bc en
• ~ .2 1
■g a
so
B
3 t. M
S
i
7.
x m
»o a I 'S
M*
tr »1 ie
— .H 'C
"M
iS
j m
t5.a
Išče se spodobna in sposobna
natakarica,
zmožna slovenskega in nemškemu jezika, za gostil-nico pri „Mesarji" v 1'oMtojni, kamor naj se tudi pisma pošiljajo. (164—1)
»•»•♦♦♦♦»»♦♦♦♦•♦••♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»
Fran Železnikar,
se zahvaljuje svojim p. n. naročnikom za do-zdaj mu izkazano obilo zaupanje, ter se priporoča tudi Še v prihodnje za* Izdelovanje oblek po najnovejših pariških journalih.
(161—1)
v Ljubljani,
kongresni trgr na voglu gledališčne ulice,
priporoča svojo veliko zalogo vseh vist modernih
klobukov in kap;
prejema tudi
kožuhevino in zimsko obleko
črez poletje v shranjevanje.       (133—3)
Samoupravno društvo za zavarovanje pokojnin
za osobe rokodelskega, obrtnijskega in trgovskega stanu ter njihove pomočnike.
Vsacemu je znano in vsakdanje skušnje potrjujejo žalostno resnico, da je rokodelec, obrtnik, trgovec — naj si bode uže samostojen ali le pomočnik — od tega trenotka, ko postane nesposoben za daljše delo, na svoja stara leta odkazan na samega sebe, to je, da je sebi samemu v nadlogo. Zato se pa tudi uže dalje časa vsestransko in marljivo preinišlj" o tem, kako bi se imelo osobam na-lega stanu in delavskemu razredu sploh, v višjoj starosti pomagati. Nekateri pričakujejo pomoči od splošne dobrodelnosti; drugi je žele od države; toda prvi in poslednji zastonj pričakujejo izpeljave teh idej uže mnogo dolzih let. Torej ne preostaja druzega, ko da si rokodelci, obrtniki in trgovci pomagajo tudi v tem sami, kakor so si pomagali uže v tako in nožih druzih zadevah.
Glede na to zaceli so se nekateri pražki obrtniki in trgovci dogovarjati z vzajemno zavarovalno banko „Slavijo" ter so izgotovili po vestnem posvetovanji in vedno imejoč pred očmi potrebe našega stanu, posebna pravila samoupravnega društva za zavarovanje pokojnin osobam rokodelskega, o b r t n i j s k e g a i n trgovskega stanu ter n j i h o v i m p o m o Č n i k o m. V naslednjem pri-občujemo glavne določbe teh pravil
/. Namen temu drufitvuje: da zagotovi na podlagi vzajemnega zavarovanja osobam rokodelskega, obrtni)skega in trgovskega stanu ter njihovim pomočnikom za starost ali pa, ako vsled bolehnosti postanejo nesposobni za daljši zaslužek, dosmrtne pokojnine, da se ne bode potreba našim BOStanovceni zanašati na miloščine tujih rok.
2. "Najmanjša letna vloga znaša 5 gld. av. v.; najmanjši mesečni obrok pa 50 kr. av. v. Torej postane lehko vsakdo, naj si bodo še tako pičlo plačan delavec, član društva.
3. Od vplačil za zavarovanje pokojnin ne more, dokler član živi, niti najmanjši znesek propasti in sicer niti vsled tega, ko bi član zamudil ka-cega obruka, ali ko bi sploh prenehal pokojninske vloge plačevati, niti iz kacega druzega uzroka. Vsako posamezno plačilo smatra se namreč ko
da bi se bilo enkrat za "vselej vplačalo, vknjiži se k dobremu dotičnega člana in po tem odmeri pokojnina. Dokler traja zavarovanje, dovoljena je članu vsakoršna sprememba. On more numreč vloge, katere si je bil prej sam določil, zmanjšati, zvišati ali pa popolnoma ustaviti ter jih kadarkoli pozneje zopet vplačevati začeti; da, celo trajanje zavarovanja more se po tem, kakeršno je zdravstveno stanje in kakeršne so gmotne okoliščine članove, skrajšati ali podaljšati.
4, Oni člani, ki so za slučaj smrti protizava-rovali svoje vloge ali pa kapital, ki se jednači skupnemu znesku vpisanih vlog, imajo pravico, potem ko je njibovo članstvo trajalo vsaj uže tri leta, zahtevati posojilo do polovice vplačanih pokojninskih vlog. Obresti ne smejo presezati 6 °/0. S tem postaja naše društvo ob enem tudi hranilnica in posojilnica.
5, Pokojnine se začno* izplačevati članom še le mej 50. in t>5. letom njihove starosti, vendar se pa lehko doseže prejemanje primerne pokojnine uže prodno je dotični član izpolnil 50. leto, ako je vsled bolehnosti postal nesposoben za daljši zaslužek. Take dobrodelnedoločbe nema doslej nikak drug enak zavod
6, Zaloge (fondi) se nalagajo:
a) v z a b t a v n i h listih h i p o t e k a r n i h bank češkega kraljestva ter mejnih grofij Moravske in Istre.*}
b) v posojilih na taka zemljišča, ki dajo postavno siroti ns ko varnost.
Da se pa tudi ta varnost za vse mogočo slučaje ohrani in utrdi, mora se v dolžnih listih o posojilih na zemljišča izrecno povedati, da se je posojilo izplačalo Iz zaloge tega našega društva, h i pote kar ni zastavni listi pa so imajo kot iz ki j učljiva lastnina našega društva zaznani o v a ti ( v i n k u 1 i r a t i).
Me glede na to, da se naslanja vsak tak zastavili list na neko zemljišče siroti n s k e varnosti, jamči češka hipotekama banka tudi se svojo rezervno zalogo, katera znaša u ž o več ko in i lij on goldinarjev? razen teg a p a j a m č i za b i p o t o k a r n o banko po postavi tudi celo češko kraljestvo. Nij si torej popolnejšega poroštva in večje go tovosti niti mOgOČe misliti. — Iste okoliščine veljajo tudi za moravsko in isterske postavno po celej deželi zajamčene hipotekam« za stavno liste.  Vsled teh varnostnih določeb
*) Samo Češko, Moravsko in Istra imajo vred nostne listine, za katere jamči cela dežela.
in vinkulacije ostane premoženje toga društva, torej tudi društvo samo, ra vseh mogočih okoliščin In za vse čase zagotovljeno.
7. Društvo upravlja v spoiazumljenji z upravnim svetovalstvom banke „SIavijeu poseben nadzoro-valeu odbor, katerega volijo in dopolnjujejo pri od-delnih skupščinah društveni člani, tako da imajo zavarovanci po svojih voljenih članih staleu upliv na upravo društva, torej tudi na društveno premoženje.
8. Isto tako ugodni so društveni tarifi. Ako na priliko 251eten delavec od svojega tedenskega zaslužka 12l/» kr. ali na mesec po f>0 kr. vplačuj o, zagotovi si s tem od svojega 65. leta dosmrtno pokojnino 144 gld. 5B kr. 301ctcn rokodelec, obrtnik ali trgovec more Bi za 50 kr. na teden ali 2 gld. na mesec zagotoviti dosmrtno pokojnino 414 gld. 48 kr. od svojega (J^. lota, ali pa 222 gld. 68 kr. od svojega BO. leta dalje. Ko bi pa isti hotel svoje vlogo prot izavarovati, moral bi vsak mesec po 3 gld. vplačevati. V* tem slučaji zavarovana je pokojnina 432 gld. 82 kr. od 66. leta, ali pa 241 gld. 78 kr. od 60. leta starosti, razen tega pa banka po smrti članovej izplača njegovim dedičem 400 — 440 gld., in to celo tedaj, ko bi zavarovani Član utegnil umreti uže takoj po vplačilu prvega obroka.
To so glavna načela, na nja samoupravno društvo za kojnin obrtnikom in trgovcem, moremo torej  trditi,  da razen Francoskega nikjer drugje nij podobnega društva, ki bi obrtnijskemu in trgovinskemu stanu dajal to liko in takšnih koristi.
Za gotovo torej upamo, da bode vsak obrtnik in trgovec — naj si bode uže samostojen ali le pomočnik — prepričal se o koristih tega društva in da se bode vsak poslu-žil prilike zagotoviti si svojo prihodu jost.
Z oziroin na Francosko, kjer je enako društvo v teku 30 let od neznatnega začetka tako mogočno postalo, da sedaj šteje uže črez 5 0 0.000 članov, izmej katerih 5 (i 000 starčkov prejema stalno letno pokojnino, srčno želimo, da bi tudi naše društvo v blagor delavnega razreda kar najhitreje mogoče splošno priznano bilo in da bi se udeležba pri njem množila.
katera se nasla-zavarovanje po-pravico
Z vso
Kdor bi glede našega društva želel kako jtojasnilo, naj se obrne do
glavnega zastopa banke „SLAVIJE", v Ljubljani, na Dunajskej cesti št 7.
(160)
Nadzorovalni odbor
samoupravnega zavarovalnega društva za zavarovanje pokojnin osobam rokodelskega, obrtnijskega in trgovinskega stanu pri vzajemno zavarovalnej banki „SLAVUI" v Pragi.
llinko Pstros,
praški meščan; izdelovatelj stolpnih ur in elektromagnetičnih aparatov, predstojnik praške obrtnijsko rokodelske „Besede"; podpredsednik gremija urarjev v Pragi itd.; predsednik nadzorovalnoga odbora.
Izdate^ in urednik Makso Armit.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".